3 nč.
Izdanje za nedeljo 19. januvarja
8. Številka.	'	Trstu, v soboto zvečer dne 18 januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na todnn v Šestih iz-danjih ob torkih, četrtkih
in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, Tečemo pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : ca Jeden mesec . f. 1.—, Izven Av«trije f. 1 50 za tri mesne ... 3— . . . 4.50 ■a pol leta
u tra leto
12.—
. 1K-
Naročnino je plačevali naprej nt naročbe brez priložene naročnine se uprava no ozira.
Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Irmtn po 3 nvč,, izven T rita po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu v petitu; za naslove z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana. osmrtnice in javno zahvale, do-mači oglasi itd. se računajo po pogodbi,
Vsi dopisi naj se poftiljajo uredništvu: ulica Caserma At. 18. Vsako pismo mora biti franknvann, ker nefrankovana se ne sprei imajo. Rokopisi se ne vračaj*.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npritvništro ulioa Molino pic-nolo hfit. 3. II. nadst. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije to proste peAtnine.
Glasilo alovenakega političnega društva za Primorsko.
,r *<M***M je
Deželni zbor istrski.
1II. seja. rine 15. januvarja 1896.
Predsednik otvarja sejo ob 11. uri; navzočih : večina vsa, iz manjine 6 poslancev. Predsednik čita zapisnik I. in II. seje. — Koncem oglasi se za popravek istega dr. Trinajstih rekši: Akopram se nam je s predsedniške stolice zajamčila nepristranost in pravičnost, vendar moramo uvideti, da se stvari drugače predočujejo svetu, nego so v istini. To je že večkrat trdil moj prednik na tem mestu (Volarih).
C. kr. namestnik je v otvorilnem govoru povdarjal, da bi se moglo z dobro voljo marsikaj koristnega storiti za deželo, ako bi se v ozir jemale stvari kakor faktično stoje. Žalibog, da so te besede namestnika ostale le — prazne besede.....Predsednik: Vi hočete tu držati akademiško razpravo; tega ne dopuščam, . . Trinajstih nadaljuje. Predsednik kriči: Ne dopuščam dalje govoriti! Trinajstih: Zapisnik naj se popravi, da je manjšina vzkliknila živio presv. cesarju. P r e d s. jezć se : Govorite v razpravnein (italijanskem) jeziku. Man d i ć: Prosim besedo. Predsednik ne dovoljuje,
pravi: basta, basta,......M a n d i h: Imam
pravico govoriti; ne dam se strašiti od nobenega, najmanje pa od Vas! — Konstatiram pred slavnim zborom, da zapisnik ne zadržuje čina, da je c. k. namestnik pozdravil ta zbor tudi hrvatski. V zapisniku dalje ni, da je posl. Defrances-c h i surovo in neparlamentarno napal deželnega podpredsednika, ker je prej hrvatski pozdravil, potem še le italijanski.
Radi tega surovega napada, naj se poslanec Defranceschi pozove na red.
Vladni zastopnik (italijanski) tolmači, da Mandih zahteva, da se namestnikov hrvatski pozdrav stavi v zapisnik.
Ko je gosp. Mandih govoril, je galerija mrmljala, poslanci večine hodili so ven in noter ter glasno govorili.
M a n d i h: Želel bi nadalje staviti prošnjo ali vprašanje radi Correspondenz-Bureau. Vse države služijo se korespondenčnimi zavodi, da se poročila čim hitreje razširjajo v ljudstvo. Tudi v Avstriji imamo tak zavod, ki je več ali manj pod uplivom vlade. Že dvakrat se je v tej vis. zbor-
PODLISTEK. T~
Še j t a rt.
Po pripovedanju sarajevskih mosleminov.
Spisal Auton Zaje.
(Dalje.)
„No, Jusufe! Kje ti je sabah ajrola (dobro jutro)? Si pa že zopet bil pri svoji Švabici, da prihajaš domov tako pozno v noč ? !*
,A, pusti me s Švabico pri miru 1", zahropel je teškosopeči Jusuf. ,Da ti veš, kaj se je nocoj meni pripetilo, gotovo ne bi govoril tako 1"
,E, kaj si ti je neki pripetilo ? Daj, povej mi, sem zelo radoveden !*
Na to je Jnsuf započel razlagati in pripovedovati svoja grozna dogodka ter koneeuo dejal: „Izuiael! Povej mi, kaj misliš ti, da je to bilo!?"
„Hm, pa kaj je bilo 1 Šejtan (liudič) jo bil, kajti ti si že mnogo grešil na tej zemlji in če se kmalo ne spreobrneš, doživiš še kaj gorjega!"
Jusuf je na to nekaj časa molčal, potem pa je
niči tožilo tudi od italijanske strani radi netočnosti tega. urada
Tedaj je odgovoril vladni zastopnik Elluschegg, da vlada ni odgovorna za taka poročila, ker morajo biti kratka. Službeni list „Adria" prinesel je iz tega vira poročilo o prvi seji, kjer na dolgo in široko prinaša govor namestnika, govor predsednika čisto kratko, in zamolčuje, da je govoril tudi italijanski. Prosi se, da bodi Corr.-Bureau točen in nepristransk.
(Med govorom M and i ha je bila večina zelo nemirna)
Zborski tajnik V a r e 16 n čita interpelacijo na ministra justice (ki je polna starih psovk proti slovanskemu življu po prostaški navadi večine. Manjšina prigovarja pogostoma) radi poslovnega jezika pri c. kr. sodiščih. — Na podlagi §. 20 zborničnega pravilnika zahteva dr. D. Trinajstih besedo, a predsednik mu je noče dozvoliti. Trinajstih protestuje, a predsednik kriči: Ne razumiin, govorite v „lingua dietalo" !)
G a m b i n i Čita poročilo o volitvah ter priporoča, da se izvolitve kmetskih poslancev Vo-loskega, Koperskega in Lošinjskega okraja izroče verifikacijski komisiji. M a n d i h predlaga, da se istej komisiji izroči volitev poslancev Puljskega in Poreškega okraja, ker so se tam godile grozne nezakonitosti, o katerih deloma poroča i isto poročilo dež. odbora.
Kar so počenjale volilne komisije, ne da se niti opisati. O tem vsem stavile so se interpelacije v državnem zboru, na koje vlada se ni odgovorila, ker se boji, da ne bi prišlo na dan debelih makaronov. (Smeh v vsej zbornici.)
Predsednik opominja Mandiha, naj italijanska imena prav izgovarja (ne Vergotinija ampak Vergotini.) M a n d i h: Vi nas ne bodete učili imen izgovarjati, saj naših imen še prepisati ne znate! — Predsednik prigovarja, M a n -d i h replicira, kar se trikrat ponavlja. Da dokaže svojo trditev, nese Mandih svoje od dež. odbora nepravilno pisano ime predsedniku pred oči, kjer mu je rekel par besedij v italijanščini. Na to vsklika G a m b i n i: Bravo Mandih! Čemur ploska vsa zbornica.
Po si. B u b b a predlaga, da se volitve vseh kmetskih občin izroče veritikacijskeinu odseku. Oba predloga se izročita pismeno predsedniku, koji na
Mandihev predlog opaža, da ga ne uvažuje, ker ni sestavljen v italijanskem jeziku. (Ravnopravnost!) (In Najviši odlok o razpravnem jeziku * ! Opomba ured.)
Potrde se vse druge izvolitve z večino, iz-vzemši izvolitev dr. S t a n g e r j a jednoglasno.
Točka 3. dnevnega reda: Čitajo se pore-čila o denarnih vlogah, potem poročilo o obračunu „Bratovščinskega zaloga" iz leta 1893. in 1894. K tej točki oglasil se je poslanec Kompare jedrnatim in obširnim govorom. (Ta govor prijavimo doslovno v prihodnjem izdanju. Op. ured.)
Pri obračunskem poročilu za leti 1893, in 1894. deželnega kreditnega zavoda oglasil se je posl. Jenko sledeče:
„Želel sem govoriti o poročilu deželnega kreditnega zavoda in zato sem vzel seboj dotično poročilo, ko sem odpotoval iz Poreča. Ali vržen iz razburjenega worja na suho, na ona kulturna tla, kjer tako bujno cvete in dozorava ona nesrečna Rinaldinijeva politika, moral sem pustiti svoje stvari in med njimi spise na potu proti Kopru. Ni mi bilo torej mogoče pregledati obračuna.
Opozarjam na ono, kar sem rekel o kreditnem zavodu v tem zboru v 2. ali 3. seji marca meseca 1. 1892. Grajal sem takrat, da se kreditni zavod poslužuje v svojem poslovanju samo italijanskega jezika in grajam to tudi danes. S tein napravlja velike neprilike ljudstvu, ki ne razume dopisov, ki mu prihajajo.
Glede poslovanja kreditnega zavoda omenjal bodem nekatere stvari, ki bi se lahko zboljšale in ki posegajo globoko v naše razmere. Posebno kadar dolžniki ne morejo več povraćati in pride do razprodaje zemljišč, bi se lahko postopalo bolj obzirno. Istina je, da je kreditni zavod denaren zavod in ni tako lahko zahtevati, da bi imel Bog ve kake obzire. Ali pomisliti treba, da to ni privaten, nego deželni zavod in kot tak moral bi postopati bolj humanitarno. Meni bo znani slučaji v naših krajih, kjer so se vršile prodaje zemljišč na drobno (pod roko) in so se vtaknili tudi taki ljudje, ki uporabljajo nesrečo druzih, da se obogatć, V nekem slučaji prevalil je tak sebičnež svojega soseda najprej pri zemljiški parceli, a potem, hoteS kupiti tudi hišo, zagotovil je dotični nesrečni dru-■ žini, da jej isto prepusti za stanovanje. Ko pa je i bila hiša kupljena, izgnal je iz nje starce in podrl
spregovoril: „Jaz vem, da si ti pameten človek, ali da je bil to šejtan, veš, to mi pa ne gre v glavo, kajti šejtana je poznati, mora imeti roge ali pa kremplje, pri tej dvojici pa nisem opazil nič kaj tace ga!"
„Ti si bedak, šrjtana je poznati tudi po očeh, kajti njemu se oči zapirajo od zdolaj gori, a ne kakor iksanu (človeku) od zgoraj doli! Kaj ti nisi opazil tega?"
„Ne, tega pa še nisem cul!"
„Je, je, resnično je 1 Šejtanu se oči zapirajo od zdolaj gori! Vidiš, tako-le, kakor pri meni!"
Jusuf je drlitć gledal nekaj časa Izmaelu v oči, potem pa je vskliknil, ne vskliknil, zarjovel je ter zopet planil skozi odprta vrata na piano, kajti oči njegovega soseda so se zapirale od zdolaj gori.
Pridirjavši v svojo kočico, je dobro zaprl vrata, potem pa se je jecaje zrušil na čareni čilim ter započel moliti in obljube delati, ila se hoče poboljšati, da neče nikdar več pogledati svoje
Švabice in da bode prihodnjo leto romal v Meko, na grob svetega proroka. Med tem se je zopet začulo trkanje po vratih in pa glas Hasana, ki ga je prišel klicat, da pojdeta v kopelj, kakor je bilo dogovorjeno.
„Kaj nisi bil ti nocoj že jedenkrat pri meni ?*, vprašal ga je Jusuf skozi zaprta vrata, kajti odpreti ni hotel, bal se je, da ni morda oni, kojega je pustil doli v kopališču.
„Ne, brate! Jaz irsem bil! Jaz sem malo poprej ustal, se oblekel ter potem šel naravnost tu k tebi! Daj, daj, listani, ura je že pol treh 1" Jusuf je ustal, zapalil luč in opustil Hasana v sobo. Potem pa mu je začel pripovedovati, kar je čitateljem poznano iz gornjih vrstic ter je ko-liečno rekel: „Veš, to je bil šejtan, prišel me je svarit, zato pa se poboljšam in postanem pravoveren mosleminl"
„Jusufe! Ali nisi morda sanjal vse to?"
(Konec prihodnjič.)
hišo. Na ta način ostala je družina brez strehe in morala beračiti, a občina je prisiljena, podpirati onemogle starce.
V takih slučajih moral bi se kreditni zavod v prvi vrsti sporazumeti z občino, da bi se nesrečnim pomoglo posebno takrat, ko zavod ne bi bil y nevarnosti, da kaj zgubi. Tako bi se tudi občine obvarovale novih bremen, katerih imajo tako že preveč s podpiranjem ubožcev.
Jaz sem že leta 1892. povdarjal, da bi moral kreditni zavod v prvi vrsti podpirati občine, kadar potrebujejo denarja. To do zdaj ni bilo mogoče v onih slučajih, ko občine niso mogle podložiti hipoteke, ker sedanji pravilnik tega ne dopušča. Ali tudi v slučajih, ko bi se kredit po sedanjim pravilniku lahko dovolil, odreka ga kreditni zavod našim občinam. (V Kopru dali so 10.000 gld. na intabulacijo na zvonik! Op. stavca). Tako je n. pr. Podgrajska občina prosila pri kreditnem zavodu 3000 gld. posojila za nakup občinske hiše in bi bila baš to hišo podložila za hipoteko. Kreditni zavod pa je prošnjo odbil in občina iskati je morala posojilo drugod ter ga tudi dobila pri mestni hranilnici v Ljubljani.
Občine imajo mnogokrat raznih in silnih potreb. Navajam tu zidanje šolskih poslopij. Gospod namestnik je v svojem govovoru v 1. seji povdarjal, da treba za šolstvo še mnogo storiti. Ta potreba zadeva najbolj one občine, v katerih prebivajo Hrvati in Slovenci, a nemajo šol, niti sredev za zidanje šolskih poslopij. Tu bi torej moral pomagati kreditni zavod, ker je ustanovljen za vso deželo. Saj imajo občine svojo davčno moč, ako tudi nimajo nepremakljin za hipoteko. Poleg tega pa je veljaven tudi deželni zakon, po katerem sme deželni odbor naložiti prisilne doklade takim občinam, ki zastajajo z odplačevanjem svojih dolgov. V tem smislu trebalo bi premeriti pravilnik kreditnega zavoda.
Stavim torej sledeči predlog:
»Ravnateljstvo kreditnega zavoda vabi se, da izdela in predloži deželnemu zboru načrt novega pravilnika za kreditni zavod, po katerem bode omogočeno, da dobe istrske občine v slučajih potrebe posojila, ako tudi ne bi mogle podati hipoteke*. (Manjina zakliče govorniku: Živio!)
Posl. Jenko pošlje svoj napisani predlog predsedniku, kateri izjavlja, da ga ne more uvažati, ker ni napisan v italijanskem, kot r a z p r a v n o m jeziku deželnega zbora. (Velja gornja opazka o Najvišem odloku. Op. ur.)
Za J e n k o m je govoril posl. M a n d i (i o šolstvu in priobčimo ta govor doslovno in čim preje. P® govoru Mandidem, med katerim sti zbornica in galerija prirejali burnih prizorov, zaključil je predsednik sejo.
Sodne razmere na Goriškem.
Interpelacij a
poslancev Alfreda Coronini ja, Blaža Grče in tovarišev na Njega Prevzvišenost gospoda pravosodnega ministra in na Njega Prevzvišenost gospođa ministra notranjih poslov radi nepravilnosti pri odiščih na Primorskem sploh in radi sestavljanja porote posebej. (Konec).
IV.
Glerlu na vse te žalostne, istinite razmere •
glede na to, de se Furlanom in Italijanom povsod v njih pokrajinah in koder bivajo, tudi v slovenskih pokrajinah, daje pravica po njih narod-sti v polni meri in Čez mero ;
glede na to, da so tudi za slovenske pokrajine dani vsi predpogoji za izvajanje ravnopravnosti pred sodiščem ;
gledo na to, da se iz obnašanja uradnikov da sklepati, da se ne upajo ali nočejo rabiti slovenskega sodnega jezika, da se jim, ako ga res ne znajo, tudi ni treba učiti, da posebej državno pravdništvo ali ne sme ali noče vlagati slovenskih obtožnic, da predsedniki sodnih dvorov ne smejo ali nočejo voditi obravnav v slovenskem jeziku ;
glede na to, da ni verjetno, da bi se sodni uradniki od leta 1862. in 188«. do danes ne mogli naučiti deželnega slovenskega jezika, ako bi hoteli oni, in hoteli njih predstojniki:
glede na to, da vsled takih nepravilnih od-nošajev pred sodišči gineva v slovenskem prostem ljudstvu spoštovanje do sodnikov in zaupanje do pravice da uvidevajo v sodnih uradnikih od dne do dne bolj le privržence političnih voditeljev laške nasprotne stranke, stranke, ki avstrijskih u-stanovnih zakonov ne pozna nego sebi na korist;
gledć na to, da so vse te razmere tu ob meji italijanskega kraljestva na škodo ugledu avstrijske države, na korist ugledu sosedne države; se podpisani usojajo vprašati :
1.	Ali so Njega Prevzvišenosti justičnemu ministru znane kaotične, kričeče razmere pri sodiščih grofovine goriške in gradiške in pri deželnem sodišču v Trstu?
2.	Ali misli poučiti omenjena sodišCa o rabi uradnega, notranjega jezika in o rabi sodnega jezika v občevanju z ljudstvom s posebnim razločnim ukazom tako, da je rabiti v gori opisani slovenski skupini pokrajin s slovenskimi strankami le slovenski jezik.
3.	Ali misli naložiti c. kr. višjemu sodišču Tržaškemu, da daja sodnemu naraščaju prilike dovolj, učiti se slovenščine v dejanskem delovanju?
4.	Ali misli ukazati sodnikom in predsednikom, da priporočajo za nastavljanje uradnikov le take osebe, o katerih so se istinito prepričali, da poznajo deželni jezik v govoru in pisavi ?
5.	Ali misli ukazati sodnikom in predsednikom, da beležijo v kvalifikacijske tabele vestno sposobnosti glede znanja jezikov in povdarjajo politično nasprotstvo prositelja proti narodnosti v deželi ?
6.	Ali misli Njega Prevzvišenost imenovati za slovenske pokrajine le take uradnike, ki so istinito vešči slovenščini, naložiti že imenovanim, da v gotovem roku izk^ejo znanje deželnega jezika, ter svojo voljo tudi dejanski pokazati s tem, da sega po mlajšem naraščaju in v nujnem slučaju izpod področja c. kr. višjega sodišča v Trstu v oni v Gradcu in Zadru, ter vposega disciplinarnim potom ?
7.	Ali misli Njega Prevzvišenost justični minister sporazumno z Njega Prevzvišenostjo ministrom notranjih poslov uplivati odločno na podrejene organe, da se predlagajo kot porotniki možje, ki so obeh deželnih jezikov zmožni, oziroma uplivati na to, da se ustanovite dve porotni klopi, ena za slovenske, druge za italijanske pokrajine?
8.	Ali misli naložiti dižavnim p; avdništvom, da izdajajo obtožnice proti obtožencem slovenske narodnosti v slovenskem jeziku, predsednikom, da vodijo obravnavo ter da pieglašajo sodbo v tem slučaju slovenski.
9.	Ali misli naložiti državnim pravduikom, da pri odklanjanju porotnikov delajo na to, da se jezikovnemu razmerju zadosti ?
V Gorici, dne 9. januvarja 1896. Alfred Coronini, Blazij Grča, prof. Beibuč, Klančič, dr. Gregorčič, dr. Rojic, Lapanja, Muha.
Političke vesti.
V TRSTU, dn« 18. janurarja. 1896.
Najprej sami! Trd je boj, ki ga moram« biti mi Slovenci v ta namen: da bi se tudi za nas Slovence vendar enkrat jelo izvajati v praksi, kar velja v teoriji že davno in za vse; da bi prešlo v meso in kri našega javnega življenja, kar je zapisano v zakonih po nesrečnih časih in hudih udarcih preporodivše se ustavne Avstrije, da bi se tudi za nas Slovence enkrat uveljavilo načelo brezpogojne je d nakop ravnosti v šolah, v uradih in javnem življenju. Čestiti čitatelj si morda opazii, da smo podčrtali besedo „v uradih" ; pogodil si torej že, da hočemo govoriti o borbi naši za ravnopravnost slovenskega jezika v javnih uradih. V zgodovini te borbe naše in teh naporov za to, kar nam gre, zrcali se vsa noto-riška nenaklonjenost velike večine avstrijske birokracije do avstrijskih Slovanov, tista nenaklonjenost, koje do današnjih dni niso mogli omajati niti temeljni zakoni, kojim se mora pokoriti sleherni državljan, državni uradnik pa še posebno. Naša birokracija je poznala dosedaj najra/.ličnišili poti, da se je mogla izogibati vršenju jezikovne ravnopravnosti nasproti Slovanom: tu se je odklanjal naš jezik očitno, tam zopet pod najmnogo-vrstnejimi pretvezami, in to tako spretno, da taki nenaklonjenosti niso mogli do živega ni sklicevanje na zakon«, ni pritožbe, resolucije in interpelacije naših poslancev. Tradicijonalna nenaklonjenost do Slovanov, oziroma do teženj istih po jezikovni ravnopravnosti, bila je v viših uradniških krogih tolika, da je imel oni, proti komur smo se pritoževali najbritkeje, širen izgled — na lepo karijero, na hitro povišanje.
Resnico treba toraj konstatirati, da je tradicijonalna nenaklonjenost večine avstrijske birokracije mnogo kriva na tem, da se moramo Slovenci še vedno pehati za tisto mrvico jezikovne ravnopravnosti pri državnih uradih. Toda, tudi za svoje lastne grehe ne smemo biti slepi in gluhi; priznati moramo namreč, da je lep del krivde tudi n a n a s samih, ako dobivamo od državnih uradov Še vedno odlokov in rešenj, spisanih v jeziku, kojega ne razumemo. Roko na srce in kar priznajmo, da se le prepogosto dogaja, da ravno iste grehe, koje toli hrupno grajamo v javnosti, le preradi odpuščamo v zasebnem življenju! V javnosti kričimo in se jezimo radi »atiemarjenja jezikovne ravnopravnosti pri javnih oblastih, na skrivnem pa ulagamo sami prošnje in tožbe v ueslovenskem jeziku. In reči moramo, da ravno ta naša nedoslednost, to nesoglasje med besedami in
Dalje v prilogi.
je malo da ne vse v mojem zmislu pisano, samo na strani B6. mi ne vgajajo »blike .opr a ščati", .osvobajali", „ogr a čati" itd. Kar se tiče osvobajati, mislim, da to ne gre. „O" se spremeni v a samo, kedar je globoki .o" na pr. g 6 jiti-gajati, h 6 diti-hajati, ne pa, kedar je visoki „6" (o/u) na pr. „b 6 di (svoj bode), ergo: osvob o jati, obs 6 jati, ne zagot a vljati, ampak zagot o vljati; pon o viti pa pon a vljati. *)
*) Menda ima v tem oziru prav veleučeni gosp. p], satelj, a jaz nisem pozvan, r.i da bi odobril, ni da bi ovrgel ta njegov nauk. V svojej razpravi sem le konstatoval da živo še vse one oblike v narodu, tako o slo ba jat i med ogerskitni, opraščati med ogorakimi in hrvaškimi Slovenci (kaj kavči), ki mole vsak dan: „oprosti nam naše dugi, kako i mi opr as čamo svojim dužnikom", — tako o g racati med ist«rskiini Slovenci iu Hrvati in pred menoj jo rekel Slovcnec iz Rakitovcn, ko ga je neki sosed tožil za tri goldinarje: „Kuj, jaz da ti platim tri tiorini, nisem ti li ogračal (osipal) carevico (turško) tri dni?', pozavati pa med hrvaškimi Slovenci in našimi Gorjaui. Vsi ti glagoli vsprejeti so tudi v teh oblikah v epohalni Pleteršnikov slo-ensko-nemšsi slovar in tako so poločile tudi te obliko gra-janske svoje pravico.
(Dalje prili.)
0 b n a r o d i iu o še nekaj. 3
Gmotnih koristij od svoje razprave, doduše, nisem imel, ker sem sam pokril vse troške za tiskanje, vezanje in za razpošiljanje knjižic na razne strani. Kdor jo je pazno prebral, blagovoljno se je spomnil, menoj izpodbujen, prokoristn« naše bratovščine „sv. Kirila in Metoda* in srce mi je plapolalo od radosti, ko so jej v to svrho prihajali lepi darovi, po dve, po tri po pet, po deset grivenj (koron) in enkrat celo darilo dvajset gri-venj, le to iz rok dičnega našega .starine gospoda Luka Svetca. I to je uspeh iu ž njim mi je povse udovljetvorjeno za ves moj trud in za vse troike in ne glede na razne zahvale, ki sem jih poločil za to od raznih strani.
A ne samo gmoten, nego tudi duševen uspeh dosegel sem svojoj knjižicoj, da smelo trdim, da je ona, dasi drobna, slovansk*j književnej vzujem-jemnosti uže več koristila, nego razni letniki ljubljanskega ,L>om in Sveta".
Za omenjeno svojo razpravo poločil sem vse polno ustnih in pismenih priznanj od raznih mož
ne samo iz vseh slovenskih pokrajin, nego tudi iz družili slovanskih krajev, v katerih so mi izražali svoje zadovoljstvo, da sem opozoril svoje rojake na neslovansko upotrebljavanje našega glagola. Med vsemi temi priznanji vzradovalo me je je izlasti ono od bivšega mi profesorja, velezasluž-nega našega pisatelja, monsignora Andreja Maru-Šiča, častnega kanonika v Gorici, ki slove med drugim tako-le: „Čudno je, kako se dva človeka v kateri reči vjemata, dasi se nista o njej nikdar pogovarjala. To misel mi je vsilila vaša precenjena knjižica, s katero ste me počastili. Veliko ste premišljevali o milem našem jeziku samem na sebi, oziraje se na priprostih ljudi govorico po eni, po drugi strani pa na druga slovanska narečja. Sprožili sto pa take reči v svoji knjižici, o katerih naši pisci nar več g r e š o. Kako naši časniki pišejo, to je več 110 sablazeri, iu obžalovati je naj bolj to, da prav časniki tako slabo pišejo, časniki, iz katerih zajema izlasti mladina vso modrost. Razpravljanje v brošurici .Čuvajmo svoje p r a s t a r i 11 e*
Prilog k št. 8 „Ed." dne 18 jan. več. izd.
dejanji, ta naša popustljivost v praksi kraj vsega radikalizma v teoriji, da je morda vse to najbolj utrjalo pogum med neprijazno nam birokracijo in je vspodbnjalo isto k toli vztrajnemu odporu proti praktičnemu vršenju zakonov o ravnopravnosti. Da smo bili vsikdar neizprosno dosledni v svojih zahtevah, da smo se v vsakem posamičnem slučaju, ko se nam je dogodila krivica, poslužili vseli pravnih sredstev, da nas niso nikdar vezali oziri do te ali one osebe : danes bi bilo gotovo že dokaj dingače z ravnopravnostjo našega jezika pri državnih uradih in z mišljenjem naše birokracije glede na naša naredna stremljenja. Ako bi bil videl, da se ne odmaknemo od svojega prava za nobeno ceno, odmaknil bi bil mnogokateri uradnik od svoje nenaklonjenosti do slovenskega jezika in priučil bi se mu bil. Tako pa, ko je videl, da ali sami ne mislimo resno se svojimi zahtevami, ali pa da sc plašimo resnega in odločnega boja, mislil si je: čemu bi si belil glavo z učenjem jezikov, in pisal je nadalje odloke in razsodbe tako, kakor je bilo — njemu prav.
Za danes hočemo navesti kričeč vzgled, kako mi Slovenci sami zapiramo vrata ravnopravnosti našega jezika pri javnih oblastih. V Trstu imamo zavarovalnico proti nezgodam za Primorje, Dalmacijo in Kranjsko.
V obsežju te zavarovalnice je 36 okrajnih bolniških blagajn : 21 slovenskih, oziroma hrvatskih in 15 italijanskih. In kakov je poslovni jezik zavarovalnici ?! Čujte le! Z italijanskimi blagajnami občuje, kakor je prav, — italijanski; se slovenskimi, kakor ni prav — nemški! Ali pa je morda zavarovalnica toli srdita, da s e n i k a k o r n o č e u p o g n i t i pred zahtevami slovenskih blagajn po slov'enskem dopisovanju? Kes je sicer, da zavarovalnica ni ravno navdušena za slovensko uradovanje, ampak inu le nasprotuje kjer more; ali udala bi se gotovo, ker bi se morala udati, ako bi slovenske okrajne blagajne vršile svojo narodno dolžnost! V resnici pa je tako, da vse te blagajne dosedaj niso mignile niti z mazincem za jednakopravnost svojega jezika, ampak pišejo tudi same in dosledno le nemški. Gospoda, bodimo pravični: kako smemo zahtevati od oblastev, da bodo spoštovale naš jezik, ako mi sami ne le ničesar ne storimo za jednakopravnost istega, ampak dajemo še razumeti s prostovoljno nemškim uradovanjem, da nam je celo ljubše, ako nam drugi — ne pišejo slovenski!
Gospoda, to je škandal. Zlasti od okrajnih blagajn v naši srednji pokrajini Kranjski bi smeli zahtevati nekoliko več narodne samozavesti. Le sami smo krivi, ako je zavarovalnica proti nezgodam v Trstu v jezikovnem pogledu italijanska in nemška oblast, da-si je velika večina prebivalstva v nje obsežju slovanske narodnosti I Sami smo krivi, da nima slovenskih tiskovin, sami smo krivi, da morati naši delalski podporni društvi biti boj brez upa zmage za veljavo slovenskega jezika pri tej zarovalnici, ker ne najdeti nikjer zaslombe pri svojih sorojakih in nastopajo nemški dopisi slovenskih okrajnih blagajn kot klasične priče proti našim zahtevam v tej pravdi.
Ta praksa pri slovenskih okrajnih blagajnah je tem bolj obžalovanja vredna, ker vemo, da je v načelništvih teh blagajn tudi mož, ki so kar navdušeni za slovensko uradovanje]-- v teoriji, v praksi pa pišejo nemški.
Zapomnimo si torej: najprej sami moramo do skrajnih posledic izvajati načelo popolne jednako-pravnosti našega jezika, najprej sami moramo dokazati se svojim postopanjem v praktičnem življenju, da r e s in neizprosno zahtevamo slovensko uradovanje: in potem še le bodemo smeli zahtevati od javnih oblasti spoštovanje do našega jezika. Dokler pa sami dajemo slabe vzglede, se ne smemo čuditi, da je pri oblastih tako — kakor je!
Sami torej naprej!
Deželni zbori. Včerajšnja seja deželnega zbora istrskega je bila zopet jako burna. Naši poslanci so se zopet pritoževali radi netočnega sestavljanja zapisnikov. Seveda so bile vse njih pritožbe le bob ob steno. Včeraj je došel posl. dr. Laginja prvikrat v sejo in moral bi bil storiti svečano obljubo. I)r. Laginja je zahteval, naj se
mu formula prečita hrvatski, predsednik se je seveda branil te zahteve in je kar prešel na dnevni red. Manjšina je protestovala proti temu z opravičenim prigovorom, da posl. Laginja še ni storil obljube. Ali predsednik Oampitelli je navihana buča in si je znal pomagati : rekel je namreč, da smatra besede, koje je s prva pregovoril Laginja — kot obljubo. Protest je torej veljal za obljubo; proti takemu tolmačenju je seveda hrvatska manjšina odločno povzdignila svoj glas; pomagalo seveda ni nič. Na dnevnem redu je bila tudi peticija učiteljev za zboljšanje njih gmotnega stanja. Peticijo so odklonili ob hudih napadih na slovensko in hrvatsko učiteljstvo, naložili pa so deželnemu odboru, naj pride z zakonskim načrtom za uravnavo plač tedaj, ko to dovole finančni od-nošaji v leželi. Bojimo se, da bodo morali učitelji še dolgo čakati, ako se ne premene razmere v deželnem zboru. Ako bi bilo v Istri samih italijanskih učiteljev, potem bi seveda šlo hitro. — Iz brzojavke v današnjem zjutranjem izdanju je tudi razvidno, da je prišlo do skandala. Ker pa je ta brzojavka nekoliko nejasna, treba pojasniti, da je poslanec S p i n č i č omenil tudi napada v Piranu in pri tej priliki je vskliknil Vergottini: Kje drugje bi vas bili ubili!!
Verujte nam, da skoro nismo mogli prav verojeti sinoČ došli nam brzojavki, kajti zdelo se nam je skoro neverojetno, da bi bila mogoča tolika srditost med omikanimi ljudmi. Ko pa smo videli danes, da tudi „Mattino" potrja istinitost tega vsklika, skoro, skoro da se je vzbudilo v nas sočutje do italijanske večine. Kajti stranka, ki se tako spozablja v svoji strasti, kaže, da je postala besna in slepa, a kdor je besen in slep zajedno, ta drvi v propad. Ni malo se nismo nadejali energične izjave proti piranskim surovostim od strani deželuega zbora, ali menili smo vendar, da bodo gospoda vsaj na videz, zaradi sveta, ki se škan-dalizuje na takih dogodkih, spregovorili vsaj rahlo besedo, če že ne graje, pa vsaj obžalovanje. Mesto tega pa je padel toli nečuven vsklik, kakoršnega se človek mora sramovati v imenu evropske kulture in koji vsklik bode razumela piranska sodrga kot vspodbujenje k nadaljevanju „junaštev" od včeraj osem dni: Razumela bode ta vsklik tako: Ne preveč, ampak še premalo ste storili! Ali je mogia zlesti niže večina deželnega zbora istrskega ?!
Kakor znano, se naši poslanci ne udeleže razprav v deželnem zboru t r š a š k e in vsled storjenega soglasnega sklepa. Ker pa bi utegnil kdo krivo soditi po včeraj došlem nam .Goriškem Vestnikn", kakor da so naši poslanci sklep svoj utemeljujočo izjavo doposlali deželnemu glavarju P i 11 e r i j u, moramo naglasititi tu, da so slovenski poslanci deželnega zbora tržaškega obvestili o svojem sklepu le miuisterskega predsednika grofa B a d e n i j a ter so dotično izjavo priobčili v listu .Edinosti". Ako bi bilo urednišivo „Goriškega Vestnika" le pogledalo datum izjave, kojo priob-čuje in koja se je bila res dostavila dotičnemu deželnemu glavarju, uverilo bi se bilo, da je ista datovana od 10. januvarja 1895. Na to izjavo so se poslanci le sklicevali v svoji letošnji izjavi, priobčeni v našem listu. To smo morali pojasniti, ker so imeli naši poslanci tehtnih vzrokov, da niso obvestili deželnega glavarja o svojem letošnjem sklepu.
V	deželnem zboru češkem so izročili predlog posl. Fofta, da je namreč odpovedati trgovinsko zvezo avstro-ogersko, posebnemu odseku 10 členov. Posl. Kafian je predlagal, da naj bi se p >birala posebna dež. doklada od premoga, pridobljenega na (,'eškem Temu predlogu so se upirali Nemci, češ, da bi morali to doklado plačevati le oni sami, vendar pa so glasovali za to, da se je predlog izročil odseku.
V	poslanski zbornici Ogerski vnela se je te dni precej živahna razprava o razmerju med Hrvatsko in Ogersko, pri čemer so se seveda š^ posebno omenjali poznani dogodki v Zagrebu povodom bivanja cesarjevega. Madjarski govorniki so seveda brali levite ubogim Hrvatom ter so očitali poslednjim, da so nehvaležni. Posl. Bei')thy je rekel n. p., da so Madjari mnogo žrtvovali Hrvatom na ljubo, ne da bi bili dobili zato kako odškodnino. Posl. Ugron pa je celo grozil, da je Ogerska dovelj močna, da more držati Hrvatsko na uzdi, kajti Hrvatska je le popolujujoči del Oger-
ske vsled zmagovalnega orožja m a-djarskega Na vsem kar imajo Hrvatje dnnes, zahvaliti morajo Madjare.
V imenu naroda hrvatskega seveda ni odgovarjal nikdo tako, kakor bi zaslužili taki pojavi nadutosti in vrtoglave domišljavosti in pa take falzifikacije zgodovinskih dejstev in resničnih od-nošajev. Hrvatska je država za se, se svojo zgodovino, se svojim državnim pravom in se svojo samoupravo. Da je Hrvatska sedaj slučajno pod madjarskim uplivom, to ne dokazuje ničesar. To je le posledica žalostnih pol: tiski h odnošajev v deželi, ko ima poleg razcepljenosti opozicije vso moč v rokah politiška stranka, stranka kimovcev, opirajoča se le na dobro voljo vlade. Ali moč inadjarskega vpliva na Hrvatskem nikakor ni posledica zgodovinskih dejstev. Hrvatje in Madjari imajo sicer res mnogo ukupnega v zgodovini, a nastopali so kot jednakopravna činitelja in ne kot gospodar in hlapec. In tudi sedanja pogodba jamči Hrvatski popohn samostojnost v notranji upravi ; ako pa se vendar-le utika madjarski upliv v notranje zadeve Hrvatske, ne priča to o drugem, nego o tem, da se obstoječa pogodba ne spoštuje na ogerski atrani.
Gori smo rekli, da v imenu n&roda hrvatskega ni odgovoril nihče ogerskim srditežem. Govorila sta sicer minister za Hrvatsko Josipovich in pa znani madjarski profesor Tomasich, ali tako, da nista storila hudega sedanjemu zistemu na Hrvatskem. Iz govora Josipovichevega bila bi le važna izpoved, da bi bili Hrvatje morda več dosegli, ako bi bili leta 1801 držali z I) li n a j e m, ter da je Hrvatska samostojna država poleg O g e r s k e. Drugače je st var tolmač i! profesor Tomasich, ki je menil, da Hrvatska ni ne država, ne pokrajina, ampak dežela-sestra, dežela-zaveznica. Govornik je zatrdil, da Hrvatje prineso Madjarom dragocen dar za milenijsko slavnost: „zaupanje do M a d j a r o v". Gospod profesor je menda zamenjal dva jako razločna pojma: narod hrvatski in pa sedanjo niadjaronsko večino v saboru.
Zgodovinsko važen je današnji dan: danes je minulo 25 let, odkar se je ustanovila ve-	f lika nemška država. Jedno četrtletje je torej minolo, odkar je nemško orožje slavilo velike svoje zmage za zjedinjenje nemškega naroda. Gotovo odmevajo v slehernem nemškem srcu spomini na one velike dogodke, ali prave, nekaljene zadovoljnosti ni opaziti nikjer. Zmage iz leta 1870. niso donesle narodu nemškemu tistega sadu, kakoršnega se je nadejal : v politiškem pogledu, ker mora biti vedno pripravljen na francozko osveto, v gospodarskem pa tudi niso prinesle božjega blagoslova francozke milijarde. Milijarde so izpuhtele, grozni stroški za militanjeiu pa so ne le ostali, ampak naraščajo od leta do leta in vzbujajo nezadovoljnost med narodom. To je sad zmag iz leta 1870,
Italija v Afriki. Včerajšnja poročila iz Eritreje glase zopet jako optimistiško. Trdijo namreč, da je Menelik s svojo vojsko ostavil tabor pred utrdbo Makalle ter šel menda Baratieriju nasproti, toda ne zna se po kojem potu. Pred Makallejem pa so ostale, še dovoljno močne čete raznih ras (načelnikov). Zajedno menijo poročila, da seje posadka v Makalleju baje preskrbela z vodo. Nocoj (18.) pričakujejo v Rimu važnih vestij od onih treh italijanskih čet, katere je bil poslal Ba-ratieri iz Adigrata.
Sinoč iz Masave v Rim došlo službeno poročilo slove: „Podpolkovnik Galliano piše z dne 14., ob 10. uri dop. : Danes zjutraj odjenjalo je streljanje od strani Šoancev. Le tu pa tam poči strel. V ponedeljek bila sta ranjena dva mojih Askar-jev. — Baratieri dodaje: l)ne 13. nisem dobil pisma, katero mi je Galliano gotovo odposlal. V tem pismu govori bržkone o vodi. Ogledulii trdijo, da so naši zopet pridobili vodnjake, ne zna se pa, ali le za hip, ali pa stalno".
tTribuni" poročajo, da napadi Šoancev na Makalle menda niso drugo, nego izvrsten manever namenjen v to, da zmoti Baratieriju.
Različne vesti.
Osebna vest. Finančni koncepist v Pulju, Blaž L a n e v e, premeščen jo k finančnemu inini-sterstvu.
Zadušnica za pok dr. Mihovila Klaića /. ozi-rom na delavni dan iu na neugodno uro udeležilo se je sv. maše zadušnice za pok. dalmatinskega
prvoboritelja vendar prilično lepo število tržaških Slovanov. Obredoval je preč. župnik don Mihalj Lupetina z asistenco dveh duhovnov. V cerkvi zbrali so se skoro polnoštevilno v Trstu bivajočih pokojnikovi rojaki, in njih gospo, na čelu jim tu stanujoči sorodniki nepozabnega prvaka. Zastopana bila so vsa tržaška slovenska društva. Tudi predsednik tržaške pomorske vlade vitez Becher prisostvovat je tem mrtvaškim obredom.
Zaradi preobilega gradiva morali smo odložiti več različnih vestij na prihodnje izdanje.
Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. Občudovalci električne palice Svetkove v Barkovljah so darovali 2 kroni; vesela družba v Lonjeri pri g. Čoku je nabrala 3 krone 40 stot.
Šolsko vprašanje tržaško. V poročilu o zadnji seji mestnega sveta omenili smo tudi ukaza tukajšnjega namestništva, s kojim nalaga tukajšnjemu magistratu, da mora ustanoviti posebno šolo slovenskim učnim jezikom za vasi Gropada in Padrič, kojih otroci so bili všolani dosedaj v Bazovici in v Trebčah. Naglasili smo zajedno, da je utemeljenje temu ukazu uprav lapidaren dokaz za opravičenost zahteve mestnih Slovencev, da jiin občina ustanovi slovensko šolo. To hočemo v prihodnjem izdanju dokazati podrobno iz besedila omenjenega ukaza. Za danes pa priobčujeino le ukaz sam:
Mestnemu magistratu v Trstu.
Na prošnjo prebivalcev Gropade in Padriča za ločitev od Trebč in Bazovice v šolskem pogledu in za ustanovitev lastne šole v primernem središču namenjene otrokom teh krajev, kateri otroci so obvezani po zakonu obiskovati ljudsko šolo, nalaga namestništvo mestnemu magistratu kolikor sledi:
Vremenski o d n o š a j i po zimi na Krt,-su, katere poostruje obično dolgo trajajoča burja in pa snežni zameti, prinašajo vsako leto s seboj, da otroci tekom večega dela zime ne morejo zahajati v šolo ne v Bazovico ne v Trebče.
V	takih odnošajih so otroci omenjenih krajev zaprečeni udeleževati se redno šolskega pouka, kar mora biti mogoče vselej, kjer se osnuje šolska skupina (agregaciia).
V	tem, ko je dokazan«, da se v očigled takim oduošajem ne more vršiti šolski pouk. kakor to veleva i;. 7 ob š. z., mora z druge strani šolska oblast storiti svojo dolžnost, odredivša to, kar je potrebno, da se osigura redno šolsko obiskovanje teh otrok, katerih povprečno število je bilo po predloženih izkazih v petletju 1829—1894 83, od katerih spada 47 na Gropado iu 36 na Trebče. Pri tem je treba tiuli naglasiti, da bi z ozirom na sedaj obstoječo šolsko skupino morala občina — kar priznava mestni magistrat sam — poskrbeti za Bazovico šolsko poslopje z večimi sobami, da bi mogli obiskovati šolo vsi otroci obvezani šolskemu obiskovanju dolžni iu pa tudi v kratkem razširiti šoli v Bazovici in v Trebčah v tri razrednici.
Ker pa v tem slučaju ne gre za ustanovitev šole za šolski okraj, kojega je osnovati na novo, i ampak je treba le preskrbeti za šolski pouk v že obstoječem šolskem okraju, opiraje se potoni analogije na veljavne določbe glede snovanja šol, mora so brezpogojno poskrbeti za sredstva, ki se pokažejo potrebna v istem okraju. Zato c. kr. namestništvo, uvažnje predloženo prošnjo, nalaga s tem, da se ima s početkom šolskega 1. 1896.,'1897. za kraja Gropado iu Padrič osnovati na primernem središču občna, jednorazredna ljudska šola s slovenskim poučnim jezikom za oba spola.
Toliko se priobčuje mestnemu magistratu z ozirom na njegovo poročilo z dne 3. marca t. 1. št. 17.837, kojega priloge se vračajo ter se mu nalaga, da nemudoma odredi potrebno, da se oživotvori goriomenjena šola in da svoječasno predloži poročilo o tem.
Prositeljem je priobčiti gornji odlok ter je dokazati, da jim je bil isti vročen, predloživši tej oblasti dotično potrdilo.
V Trstu, dne 23. decembra 1895.
C. kr. namestnik R i n a 1 «1 i n i I. r.
Slovenska šola v Gorici. Kakor poroča „Soča", so naznanjali predininoli petek laški lepaki magistratovi, da se bode dne 13. 14. in
15. t. m. vršilo vpisovanje v slovensko šolo. Proti temu laškemu razglasu šla je takoj pritožba v Trst; namestništvo je razsodilo „post festum". Vpisovala sta otroke dva — L a ha, a na straži stal je mesten stražar. Oglasilo se je okolo 500 ' otrok, a vsprejeli so jih le 367 ; vsak izgovor je bil dober, da so odklanjali otroke. I/. Grči ne niso vsprejeli nikogar, češ, naj gredo v Kromberg, torej iz m e s t a v okolico. Tudi glede tega šla je pritožba v Trst.
„Italija v AfrikiPod zaglavjem „Zlagano, kakor brzojavljeno", poročajo iz U:ma „Frankf. Ztg.": Tukajšnji časniki srdito napadajo vlado, ker se je nepristojnost v službenih poročilih iz Masave razširila tolikanj, da je že prekoračila meje lepega. Naravnost smešno je, kako ogorčeni listi zaporedoma ponatiskujejo poročila prejšnjih dnij, vsled česar si mora občinstvo misliti, da se hoče „Agencija Štefani* šaliti iz njegove lahkovernosti. Naj-ostrejše piše častniški list „Italia Militare", kateri je v opravičenem obupu konstatoval, da je moral oporekati samemu sebi nič manj nego desetkrat vsled poročil „agencije". Nek šaljivec došel je na misel, da je pričel stresati poročila .agencije" iz lastnega svoj« ga rokava ter je nabijal ta .poročila" v časnikarski dvorani glavne pošte v veliko veselje Časnikarjev. Ta izborna persifla-cija agencijskih poročil slove: M as a v a, 1. j a-nuvarja. Makonnen je izjavil, daje pri kraju
—	s svojo latinščino. Mangaša morete prezirati; Baratieri strajkuje. — M a s a v a, 2. j a n u v a r j a. Menelik hoče preliti svojo kri. Mangaša pričenja zopet postajati iaktor, s katerim je treba računati. Menelik je stopil jeden korak naprej, Baratieri jeden korak nazaj in Arimondi jeden korak v 1 stran. Vojaštvo je prošinjeno izbornim duhom. — M a s a v a 3. j a n u v a r j a. Makonen se je zavezal
z Baratierijem. Mangaša poslal je Makonena v tajni misiji na Jug. Baratieri brzojavlja iz Adi-grata .... da je vojaštvo prošinjeno izbornim duhom: - - M a s a v a 4. j a n u v a r j a. Utrdba Makalle stoji vedno še na istem kraju. Isto poročajo glede Adigrata. Menelik stoji v Borumiedi
—	in koraka naprej. Mangaša in Baratieri sta pila bratovščino. Makonen se joče, trepeče, se smeja, pleše samega veselja, želi mir in je vojevit.
—	M a s a v a 5. januvarj a. Menelik koraka proti vsem glavnim točkam jezera Ašangi. Kraljica Taitu pojde na letovišče v Antoto. Makonen daje svojim vojakom medu („Agencija Štefani" je javila, da pričenja v Makonenovem taboru primanjkovati medu. Op. poroč.), vojakom Mangaše pa žolča in jesiha. V šoanskem taboru streljajo — od veselja, in se zabavajo s plesom. Baratieri je v Adrigratu — in ga ni tam. General Arimondi se je izgubil. Vojna kmalo prične, ali pa prične kmalu mir, morda pa tudi narobe. Menelik liastoja, da doseže ekvator in sicer po ovinku preko Masave. Vojaštvo pa pro-šiuja izboren duh. — O zaključku: Vojni načrt kaže se sedaj vedno jasneje. MangašA, je v Baratieri jevi službi; oba skupno korakata proti Mene-liku, ki je v Arimondijevi službi. Vojaštvo prošinja neizmerno visok izboren duh. —
Kdor je pazljivo čital iz Eritreje prihajajoča službena poročila, ta bode priznal, da to 'zasmehovanje ni nikakor pretirano",
Izginol deček. lOletni Ernest Prele, stanujoči pri svojih stariših v ulici Raffineria hšt. 6, šel je predvčerajšnjem zjutraj z doma in ni se povrnil več. Stariši se boje, da se je otroku pripetila koja nesreča. Prijavili so stvar policijskemu ravnatel jstvu, ki je o tem obvestilo vse komisarjate.
Sodnijsko. 41 letni težak Josip Fajdiga iz 'Postojine služil je lani pri tukajšnjem podvzetniku Mihelu Eneiu. Nekega dne ukradel je svojemu gospodarju nekoliko praznili vreč in raznega orodja, skupno vredno 25 gld. Predvčerajšnjem obsodilo ga je tukajšnje sodišče, dasi je tajil, na dva meseca ječe, zaradi hudodelstva tatvine.
21 letna dekla Tereza Marnšič s Prošeka, pristojna v Gorico, služila je lani avgusta meseca pri trgovcu Josipu Steckerju v Trstu. Ukradla mu je nekoliko obleke vredne nad 5 gld. in poneverila je malo svoto denarja. Predvčerajšnjem dobila je pred tukajšnjim sodiščem zaradi hudodelstva tatvine in prestopka poneverjenja tri tedne ječe.
aOlettii težak Josip Benčič iz Trsta, pristojen v Kviško, ulomil je 14. decembra min. 1, zvečer v družbi z nekim drugim, nepoznanim tatom, izložbeno okno klobučarice Klementine vdove Za-
nuttig, ulica Pozzo del mare hšt. 10., ter ukradel 10 klobukov, vrednih 10 gld. Sodišče ga je predvčerajšnjem obsodilo na sedem mesecev teške ječe.
Dne 6. novembra min. 1. popolndne vozil je 341etni javni postrešček Peter Ferrarin iz Trsta, pristojen v Vižinado, voziček po obrežju Pesche-ria. Bil je nekoliko vinjen in kričal je: ,.MaIedet-ta la bandiera austriaca, Viva 1'Italia!" Dva slučajno mimoidoča Lloydova služnika dala sta Ferrarina aretovati. Pri včerajšnji razpravi pred tukajšnjim sodiščem se je Ferrarin izgovarjal, da je proklinjal tržaški tlak, ker se mu je voziček ustavil med železniškim tirom na obrežju, mogoče pa, da je v svoji jezi izustil tudi omenjene besede. Sodišče ga je obsodjlo na tri tedne zapora.
Policijsko. Včeraj so zaprli 23Ietnega brezposelnega natakarja Edvarda Heidererja z Dunaja, ker je predsinočnem v družbi z dvema tovarišema metal kamenje v pivamo „Andrea Hofer" v ulici delle Beceherie hšt. 25. — 291etni težak Ivan Perossi iz Trsta, stanujoči v ulici Crocefisso hšt. 3, ukradel je včeraj v tobakarni v ulici Muda vecchia hšt. 3 v prisotnosti prodajalke škatljo, v koji je bilo 5 drobiža. Prodajalka je drznega tatu po naključju videla pozneje na ulici in ga dala zapreti. Pri njem našli so še 2 gl. 54 nč. — Tudi minolo noč zaprli so par pouličnih kričačev in par potepuhov, ki so se brez imetja in posla klatarili po mestu.
O zrnati kavi. Večina obitelji, m a Ion o vs« rodbine, p'jnjo zrnato kavo »leherni dan, da, celo po dva do trikrat na dan, ne da bi znal«, ali pomislilo, Kak nevaren. zdravje polagoma a gotovo uničujoči »trup Hrkajo z istim v sti in v kolikih slučajih provzročuje redno uživanje iste veliko nervoznoat, in konačno omamljenj« živcev (blaznost) ali delovanja srca (kA.p). To so v novejši dobi ne-ovržno dokazal« zdravniška in znanstvene preiskave in skušnje. Seveda o teh dokazih in žnjimi spojenih resnobnih in živih svarilih od strani najodlični&ih zdravnikov ničesar ne doznajo iirži slojevi ljudstva, ker se ta svarila sestavljena večinoma v znanstveni obliki ter se objavljajo le v učenih strokovnih spisih in knjigah. Omenjamo tu le jedno dejstvo, da ti namreč zadošča 0-3 gramov strupa kofeina, ki se nahaja v zrnati kavi, ako hočeš umoriti kojo žival in da povžijemo v jedni časi dobre, nepomešano zrnate kave popolnoma brezkrbno 0 25 gramov tega strupa 1 Zrnata kava marala bi se zatorej prirejati za rabo v obiteljih jedino le mešana, dodavši jej sladne kave, katera večinoma zabranjuje nevarni vpliv kofeina. Za ženske in otroke pa, kakor tudi za slabotne in bolnike naj se potem preide polagoma k jako ukusni, zdravi in zajedno mnogo ceneji čisti slavni kavi, kar so more storiti tim laglje, ker ima ista v načinu Kathreinerjcvega izdelovanja ukus po 71-nati k ivi ter po kratki vporabi slehernemu izvrstno diši.
Najnovejše vesti.
Trst 18. Deželni zbor tržaški bode imel v ponedeljek dne 20. t. m. ob 7. uri zvečer svojo II. sejo. Na dnevnem redu je 6 točk, med temi poročilo deželnega odbora o svojem delovanju in o poslovnem načrtu.
Gorica 18. Pri današnji dopolnilni volitvi za deželni zbor za veleposestvo bil je v II. volilnem okraju soglasno izvoljen poslancem Jakob conte P a n i gi a.
Berolin 18. Povodom današnje 251etnice (Glej političke vesti. Uredn.) izdal je cesar Viljem oklic, v katerem naglasa, da je volja državi ohraniti si to, kar si je pridobila. Zajedno poživlja ljudstvo, da naj se stavi v službo celote, pustivši strankarske interese na stran, potem ostane Nemčija krepek steber, na kateri se oslanja mir. — „lleichsanzeiger" objavlja pomiloščenje raznih civilnih in vojaških oseb. Službeni list, objavlja naredbo gledo osnove pruskega Viljelmovega reda, namenjenega za odlikovanje m o ž k i h in ženskih, ki si pridobe posebnih zaslug za oplemenitenje ljudstva, posebno na socijalno-politiškem polju. — Cesar je izrazil knezu His-mareku v jako milostnem lastnoročnem pismu svojo zahvalo na zaslugah za cesarja in državo.
Carjigrad 18. Govori se, da je dobil bolgarski eksarh dovoljenje, da sme odpotovati v Sredec k n:i-inerovaneraii pravoslavnemu krstu Koburgovega sina Horisa. Eksarh baje v kratkem odpotuje v Sre-lec.
Trgovinske bpaojnvk«.
Budlmpoita. Pšenica za jo:ou 7.10 7.14 Pšenica za Hpomlad 1898 »>'94 —.— do «.95, Oves za jesen — •—
--Už za spomlad 6 27 tt,29 Koruza za oktober —.—
--.— maj-juni I89G 4.41-4.43
PSonioa nova od 78 kil. f. 7 05-HO od 79 kil. f. 710 -7.20., od HO kil. f. 7.15—7*25 od 81.kil. f. 7.05 -7 35, od 82 kil. for. 7.35-7.10.- lečinnn 5'fiO-8 prosu 5'40 —fi'75.
Pfionioa stalna prodaja 25000 nit. st.,trg stalen Vso drugo vrsti žila nospremonjeno. Vrome : lep ).
Praga. Nerafinirani sladkor f. 18.95. —.—., za maj 14.'t5. Oktober-december. I3.ii5
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst stf carino vretl odpoailjatev preco.j f, 3150.. Con časni 32 25—32-50 Četvorni 3825 -'13.50 V glavah (sodih) 33.60 34, — jako stalno
Havre. Kava Santoa good avorage za januvar 88-50. za maj 83. —
Hamburg. Bani os tfood avorago za januvar 89.75 za mare 89.50 za maj 88.25.
Dunajska borza 18. januvarja 1S06
včeraj dano«
Državni dolg v papirju .... 100.75 100.00 „ ,, v »rebru .... 10O 80 101.15 Avstrijska renta v zlatu . . . 122.55 122.50 „ „ v kronah . . . 100 .10 100 30
Kreditno akcijo.......Uo9-— 381.25
London 10 Lat........121.70 121 01)
Napolooui......... 9.62 V, 9-(l2'/a
20 mark .......11.88 11.85
100 italj. lir ......44.20 44:12'/,
.A A A A, A A A A A, A A A A A A A A A A A A A 4 A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A

Najnovejša pnevmatična kolesa
se zvonci, svetilnicami, zračnimi tlačilkami in z vsemi pripravami
prodajajo se zdaj po znižanih cenah,*) pri dobro znani pošteni domači tvrdki:
/n

Lili d
TRST - Via Caserma št. 16. (uhod piazza Caserma, nasproti veliki vojašnici) - TRST
vsakovrstnih koles v Trstu in zastopstvo svetovno slovečih koles:
in ..RALLEIGH
Jamči 86 za vsako kolo 2 leti. Omenjenih koles ni primerjati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne po nizkih cenah, temveč po zel6 inočna, lepa, lahka in trpežna. — Vsakemu kolesu doda se tiskan navod, kako je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje, in kako se vsakdo sam lahko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti. — V tej zalogi prodajajo se tudi rabljena kolesa / vsemi pripravami. — Vsa zgoraj omenjena kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem
plačilu. — Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje.
*) Znižale ho se cene kolesom radi novih in velikih pogodel) h tovarnami in tudi radi množine koles, naha-jajočih se v zalogi, katera se zdaj radovoljno oddajajo po znižanih cenah.


mm*
mmmsmm
0	r^?

m
m
.S*

" i


m

^ V^V \jv \jv "^v ^V \J>	vjv vj>" '»f/ VlV x|v	»|> »i0 \|v ^V	vjv »JV y tjv
Za svojo, na veliki in zelo živahni cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki bi hotel vzeti ir zakup tudi krčmo in ki bi imel dovoljna sredstva 111 sposobnosti za ustanovitev prodajalnice z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem.
Radi svojeCasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče biizu svetovno znani Škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke.
Aleksander Mahorčič,
Matavun pri Divači.
m
************ To* *
5	Znana domača gostilna
„AL CASTELLO Dl DOUMETO}" !
v T K 8 T Ut	®
v ulioi Farneto it, II	J|j
t kateri fte točijo le pristna vlpav- ^
ika vina priporoča «<• al. občinstvu z mm v niHits in 7	m
Rieallntf po 48 nvč.; belo domačo in Arno modra franka vino, liter po 40 nvČ. ►Ji Vino na dom od 5 litrov in ve«' po 2 nč. ce- ^ rteje. Kuhinja je preakrbljena s tečnimi jedili.
6	Cene ho primerno nizke.
^	Fran Rjaveč. A
Nič yeč kašlja!
Balzamski petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva ho v odlikovani lekarni
PRAXNMER „Ai dne Mori" Trst, veliki trg.
PoStne pošiljat ve izvršujejo neutegoma.
163 B"!
cli's
J. |®g.s
H ž si s
0. c kr. avatro-ogersk dvorni dobavtelj.
I ** =
	S1*
	
	l>s
	"O M SS^I
	BW
	•s®
IrfSeS
> o. a ® p P zr.
" o® pr
s' i. & S* - ° B
CPO g'«
3 u ftsr
n \tuif
»&8.C
Kralj, rumunik dvorni dobavitelj.
. FIH J ALKA
c. li pri?. avslr, Milnega zaroda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vreda. papirjih na V Napoleonih aa
4-dnevni odkas 2 s/4°/0
■ 3«/. 80- . 87//,
30-dnevni odkas 2% 3-mesečni * C1/«0/* «• - - »V/o
Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. velj., stopijo nove obrestne takse ▼ krepost z dnom 21. septembra, 25. septembra in odnosno 17. oktobra t. 1. po dotičnih ob javah.
Okrožni oddel.
V	vreda. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napeleonih brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, L*ov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomost. Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reichenberg, Suh z in Solnograd, — brez troSkov
Kupnja in prodaja
vrednosti}, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov
proti odbitku l°/oo provizije. ink&SO vseh vrst pod najumostnejftimi pogoji.
Predujmi.
na jamievne listine pogoji po dogovora. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, Bero-linu ali v drugih mestih — provizija po jako umoatnih pogojih. Kreditna plama na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali nrebrni denar, inozeninki bankovci itd. — po pogodbi.
Nawa blagajna izplačuje nakaznioe narodne banke
italijanHko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem oursu.
Trot, 17. septembra 1895.
Riohterjav
L! NI M EN T S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečin" blažeče mazilo; dobiva h« p« 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh Lekarnah. Zahteva nuj »e hlMgevoljno t" splošno priljubljeno domače sredstvo ■ a kratko kot
Richteijev liniment s „sita"
ter nuj -e previdnostno vKprtjimjo le take steklenice kot pristne, ki imajo srif<n<> varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem levu" v Pragi.
Josip Pimrello
mehanik
izvrfiuje vsakoršno poprave Šivalnih strojev in dvokolee. Prodaja nove in r>iblj a šivalne stroje in dvokolesa.
Via Marionna del tnarc štev. 4, u hod via Fontanom,
vfttric 2. h t. 1
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po ftuhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica druStva	gld. 4,0<'0.t.00- -
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,32« 34fi 98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,6*2.248 22
Premijna renervn zavarovanja „
blaga pri prevažanju	4fl.46Ji.07
Reserva na razpolaganje	, 500.000'—
Renerva /Hvarovmijii proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva Hpe«djalnih dobičkov
zavarovanja na življenje „	50".000' —
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164 88
Urad ravnateljstva : Vin Valdlrlvo, lir. * (t lastnej hiS>.
Se dobi povsod - V2 Kile za 25 kr.
C
i %
% % % % %
1 i
1
o je zdrava Mina in druilnska
pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-jevih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih pred-nostnij se ta aladna kava £e po tem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki.
Kathrelnerjeva kava je najokusnajia, najzdravajša in najcenejia primaa k bobovi kavi. Ona je čisto prirodan plod^ v eallh zrnih in se raibi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h* kavi mešajo, o kterih se pa kupee ne more prepričati, iz česa da so; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Is začetka se vsame ena tretjina Kathreincrjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico.
Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo osnejis, Kathreinerjevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava ra-dilna pijača v Javnih zavodih, kakor tudi v etotlaočerih družinah. Dobra je pa tudi >čistac, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lahko prebavljiva, radilna in ob enem okusns jed.
Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kava, ako sa je mar sa
lastno zdravje, naj rabi odslej Kathrelner-Kneippovo eladno kavo.
Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le Izvirne bele zavoje z varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom:
Kathreiner!
Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar no prodaja odkrita in na vago.
Ceno
ppolrn TMfltplinn norioll 5 novega> dobrem, Skublje-UD&IUJ JJUolulJilU JJCiJu!! nega, brez prahu f. 4.80, 5 kg.
boljsegi f. ti; 5 klg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje.
sk ubij enega f. 9, 12. 15; 5 kg. polgaginje
snežnobelega. iiielike^i kakor gaginje
Gaginje perje (puh)
fcg. 15.
f. 6, 7 20, 9; 5 perje, neoskubljenegn, f. 12. f.	2.40, 3, 3.30 po '/9 kg.
PreSite oileje, jako dobre, komad od f, 2.30 naprej.
Khjs: . šiljatev franko po povzetju. Kar ne bi bilo po voji, zamenja ali vzami* nazaj. Pri mir čbnh pronini niitnničnfpa naslova.
BENEDIKT SACHSEL, Klattau 460, deška.
Lnatnik politično druitvo „Edinosti-. Izda i.ii iti odgovorni uradnik: .Tuli| Mikota. - Tiskarn« Polanr v Trstu.