MMm platana i iitaM (Inti armti en h pcM Izhaja - IzviemH ponedeljek - v»k dan zjutraj. - Uredništvo: ulic« Frančiška AsIBtcga Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-olftvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Ustnik konsordj Usti Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cen leto L 60.-. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. V Trstu, v soboto 23. milja 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnik XIV! „ Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računjo V-firokosti ene kolone (72 mit>. — Oglasi trgavzev In obrtnikov mm po 40 sto t" osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, o^hsl dena.nl.i ztvoiov^ mm po L 2. — M*11 oglisi po 2) stot. bessia, najmanj pa L 2. — Oglas naročnina in reklamacije sepoSiljijo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11*57. O visokošolskem Studiju v Italiji Dr. Alojzij Res je napisal v nedeljski številki Članek, v katerem poziva nase visokosolce, naj zapuste nemške unriver* zc in se podajo na visokošolski študij v Italijo. Gospod doktor se je dotaknil s tem svojim nasvetom problema, ki je največje važnosti za celo bodočnost naše duševne kulture. Spravil je v raz* ■pravo zadevo, ki ni zgolj stanovsko vprašanje naših visokošolcev, temveč stvar, ki se dotika v najvišji meri in te* resov naše javnosti. Ako bi se misli go> spod a doktorja uresničile, bi se namreč iivršil popoln prelom z našo preteklost? jo. V Vzgojž našega razumništva bil se izvršil prevrat, ki bi imel najdalekosež* nejše posledice v vsem socialnem živ* Ijtnju primorskilf Jiixgoslovenov. Glavna misel, ki je vodfla drja Resa pri spšovanju njegovega članka, je brez dvoma pravilna. On se je postavil na povsem realno stališče, da se je naš po* ložaj korenito spremenil in je treba z njim na celi črti računati. Ali bomo morali živeti skupno z itali* janskrm narodom, edino med njim se borno mogli' in morali uveljavljati. Ce hočemo varovati koristi našega ljudstva, moramo Italijane poznati; poznati mo* ramo njihovo deželo, njihovo gospodar? sko življenje, njihovo zgodovino. Se? znanitii se moramo z vsemi posebnost* mi, z vsemi lastnostmi Itatifjainov. Čim bolje jih bomo poznali, tem uspešneje bemo varovali koristi našega ljudstva. Zato morajo naši razumniki med itali* jansld narod, naši visokošolci morajo iti na laške univerze. Ta misel drja Resa je povsem zdrava 5n jo smemo upravičeno pozdraviti. Vendar se moramo zakljiučkom, h kate* rim prihaja v svojem članku, odločno upreti. Mi mislimo, da bi bilo za kultur? no silo našega naroda kvarno, ako bi naši visokošolci črpali vso \svoio i-zo* brazbo na laških visokih šolah. Nikakor ne smemo pozabiti, da so bile Italijan? ske univertze še v sredi XIX. ptoletja povsem brezpomembne 5in da se tudi' danes niti primerjati ne morejo z nem? škimi visokimi šolami. Odklanjati nemške univerze se pravi odklanjati najbolj razvite znanstvene naprave kontinenta. Na nemške univer? ze je pošiljala Amerika, Anglija, Ja* ponska in celo Italija sama svoje naj? boljše sinove. Od vseh strani sveta so priha}ali in prihajajo mladi možje v Nemčijo po temeljito znanstveno izo* brazbo. Ljudje, ki prihajajo iz nemških univerz, nadkriljujejo V vsakem oztru absolvente italijanskih visokih šol._ Nemške visoke šole imajo učni sistem, ki sili -dijake k temeljitosti, natančnosti, vztrajnosti, diiscipKinl Študij je na teh unvferzah strog, smofferen, sistematičen. Mladi možje se privadijo delu, se na^ učijo zmagovati ovire, odložio vsako površnost in se tako vsposob^ za resno delo. Tako vzgojo in le tako vzgojo potre? buje naša visokošolska mladima. Težak položaj našega ljudstva nalaga našemu razumništvu ogromne naloge. Ako i: bo vodila našega narodiča inteligenca, ki je kos vsem naporom in vsem žrtvam, moramo propasti. Ako ne bo naše ra? zumništvo nadkriljevalo laškega, smo izgubljeni. . Naši dijaki so biE dosilej čvrsti m t; Ji fantjč. Navajeni so bili na delo, biE so žilavi lin vztrajni. Laško dijaško življe? nje je bolj površno. Italijanski dbjaki se sicer učijo hitro in lahko, imajo raz? v»it čut za umetnost, a pni njih se čuje redko, da bi dijak sedel šest ur pri knji* gi. Laški dijak se peča le s tem, kar a\u ugaja, je brezskrben in se vrže na delo par tednov pred izpitom. Vztrajno, skrbno, sistematično delo sovraži lo leži v južnem značaju italijanskega ljudstva. Vse drugačni so ljudje s severa. Zato je tudi tsocialno, politično in kulturno življenje na severu vse bolj krepko, bolj jedroVfto, bolj resno in temeljito. Velika nezgoda se lahko zgodi nad našim Hud* s tvom, ako gre vse naše razumništvo na jug in tam podleže okolju, v katerem se bo vzgajalo. Naše kulturne sile bi po? jemale, naša žilava in krepka narava bi oslaibela, naša odpornost bi ginevala. Zato smo mnenja, da se mora sicer misel drja Resa vpoštevati, da motajo naši dijaki sicer italijanski narod e-ro' znavati in proučevati, a nikdar nesme* mo dooustiti, da bi naš naraščai studi? ?ral izključno na italijanskih univerzah. V ItaBji naj študirajo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, da se nauče ha? lij trski! iezik in sinoznajo italijanske raz? mere. Mislimo, da zadostne zato do? mala v vseh slučajih le enoleten š hi Ji j v Italiji Glede ostalega študija se lahko drži? mo načela drja Kreka, ki je trdil, da so poleg Ru^ov le Nemci in Anglosaksoni tisti, od katerih se lahko mladi naro? di kaj na/učijo. Za nas prihajajo pred? vsem v poštev Nemci. Skrbeti moramo, da se ohrani nepretržna kulturna in duševna enota z našimi brati onlp-aj me? Je, a pri tem se moramo učiti pri vel'kih j neromanskih narodih. _E. B. Jugoslavija Bivši minister notranjih stvari Drašković ustreljen BELGRAD, 21. Danes je biil v Delni? cah na Hrvatskem ustreljen bivši min^* s ter notranjih stvari pod Protičevo vla* do Drašković. Bivši minister se je np ha i al v Delnitah na letovišču. Danes je sedel v mestnem parku- in čital liste, ko se mu približa- neki mladenič in ustreli trikrat iz samokresa proti njemu. Draš? kovic se je zgrudil mrtev na tla. Aten? tator je bil takoj aretiran. Kliče se Alija ali Agič iiz Tuzle v Bosni. Ima 18 let. Po poklicu je čevljar. Po političnem prepri* čanju baje komunist. Iz radikalne stranke. BELGRAD, 22. Ministrskemu predsedniku Pašiću se je posrečilo odstraniti vse ovire, ki so se pojavile zadnji čas v radikalnem klubu, zlasti nesoglasja radikalnih poslancev iz Vojvodine, ki niso bili zadovoljni z delovanjem ministrstva za agrarno reformo. Belgrajski komunisti prisegli BELGRAD, 22. Ta teden je bila seja občinskega odbora, na kateri so polo* žili prisego novi komunistični odbomfi? ki. V ostalem so se razpravljala tekoča vprašanja o ureditvi Belgrada. Nadalinji resultati preiskave zaradi atentata BELGRAD, 22. Po vsakem novem za* slišanju v preiskavi zaradi atentata na prestolonaslednika regenta pride do no* viih aretacij, in sicer zaradi tega, ker vsak prizadetih navede mnogo drugih. Upravičenost tega postopanja potrjuje? jo tudi vse izpovedbe Bože Jetnerja, predsednika novosadske teroristične or? ganizacije, ki jc izjavil, da mu je Kova? čevič osebno poveril nalogo, naj v vsa? kem delu mesta imenuje deset zaupnih oseb, ki se medsebojno ne smejo po? znati Vsakdo od teh zampmkosv bi imel sestaviti skupine po 50 oseb, ki bi aktiv? no delale na revoluciijo. Jetner je nr:ve? del tudi mnogo drugih novih oseb, čla* nov teroristične organizacije v Novem Sadu. V Belgrad so pripeljali tri nove osumljence, Polgarja Adama, Jankoviča in Atala Jurišiča. Vsi so osumljeni ak? tivne soudeležbe pri pripravah za aten? tat. V ostalem se nadaljujejo aretacije novih oseb, ki so delale pri pripravah za revolucijo. Največji del teh oseb se na* haj a v mestih ob madžarski1 meji. V Su* botici je tudi obstajala teroristična kcb munistiena organizacija v zvezi z ma* džarskimi komunisti. Danes so se ves dan nadaj evala zasiševanja novih oseb. Zaslišan jc bil uradno tudi ar. Boccuet, uradnik švicarskega poslaništva, ki je bil povodom atentata težko ranjen v le? vo oko.__ IfaEijja Nadaljevanje razprave o vladnih izjavah Dogodki v Sarzani RIM, 22. Snoči se je nadaljevala v zbornici razprava o vladnih izjavah. Fa* šist Terzaghi govori o praznoti vladne* ga programa, ugovarja poslancu Medi glede posledic nadvlade ljudske stranke v sedanji vladi in se čuictit kako se je poravnal spor med sedanjim vojnim mi* nistrmn Gasparottom in ministrskim predsednikom, ko sta si: bila ta dva mo? ža tako silna nasprotnika v prejšnji vladi Glede vzpostavitve miru v državi to drugih vprašanj notranje politike za» hteva, rnrj vlada točno označil svoje bo? d oče stailišče ,ker drugače so on in nje? gcvi prijatelji pripravljeni ilzzvati novo krizo. SocialElst Matteotti pravi, da so vladne izjave zelo poiraunkljive posebno, kar se tiče finančnega vprašanja in stanja dr? žavnega zaklada!. Ne more odobravati vladnega načrta glede revizije zakona o vojnih dobičkih. Poudarja, da državni dolg raste in ne pada in da država tako nadaljuje z uničevanjem državnega bo? gastva. Državni dolg ni padel od 14 mi? ljard na 4 milj ar de, kakor se trdi, pač pa da je še zrasteL Obsoja sedanjo vla* do, ker ne omenja v svojem programu načrta glede vrednostnic na ime. Svari vlado, naj ne popusti pritisku ladjedel? cev, ki špekulirajo v škodo državnega erar j a. Govornik zaključuje svoj govor, poudarjajoč, da stoji vlada pred križ? pot jem: alii bo zastopala zasebne koristi proti državnemu bogastvu, kakor je de? lal Giolitti, ali pa proti zasebnim kori? stim v prid državi, kakor hočejo so? cialisti. Demokratični socialec Falci upa. da se ne bo dal Bonomi splaviti: pod vpliv ljud? ske stranke. Glede vnanje politike ugotavljal, kako so nekatere Bonomije? ve izjave podobne nekdanjim Nittije* vim izjavam, ki so dajale Ju gos love n om toliko poguma. Kar se tiče Reke, pou? dar j a, da je italijansko po tradiciji' in čustvovanju ne samo mesto, temveč ves okraj. Glede slovanskih skupin, vklj uočenih v meje italijanske države upa, da bodo postaile iskreno italijanske, kakor grške (!) in albanske (I) skupine v južni Italiji Liberalni demokrat Riccio smatra, da so vladne izjave glede izvršitve ropali? ske pogodbe zelo pomanjkljive. Zahte? va od vlade, naj vendar enkrat pove, kaj je s tajno pogodbo glede luke Ba? roš. Glede notranje politike zahteva, od vlade, naj pojasni svoje namene glede rešitve finančne kriza, glede izvršitve javnih del in glede antnestije, ki se baje namerava proglasiti aa aretirance te? kom zadnjih izgredov. Socialist Dooatii kritizira Bonomijeve izjave glede finančno * gospodarskih vprašanj. Komaj je končal Donati svoj govor, je dal ministreki predsednik znak, da želi govorJtL Ministrski predsednik je ob največji pozornosti zbornice poročal o krvavih spopadih v Sarzani. Iz poro* čila genovskega pmefekta izhaja, da je skupina fašistov, ki je -prišla iz Massa Carrare, vdrla na železniško postajo v Sarzani, kjer je prišlo do spopada z var? nostnimi organi, v katerem je bilo ubi? tih pet alif šest fašistov. Po spopadu so se fašisti vrnili, odkoder so prišli. Bo« nomi poudarja, da je vlada trdno odio? cena skrbeti, za spoštovanje zakona od vseh in da upa, da bo našla pomoči pri vseh poDtičmh strankah pri dehi za vz» postavitev miru. Fašist Grandi Dino pozdravlja žrtve v Sarzani, kS niso nikakor izzvale tako groznega nastopa varnostnih organov. Nacionalist Gray se pridružuje svo? jemu predgovorniku in pravi, da ti do? godki dokazujejo, kako manjka v Italiji državno oblastvo. RredrvčeranjSm so ob? kolili ljudski ard3ti v Rimu, pred očmi vlade, ravnatelja Usta »GiornaJe cf Ita» lio.« in mu prepovedali prihajanje v nc» ko kavarno sredi mesta. Republikanec Chiesa govori o spopa? dih v canrarski pokrajini in poudarja FKrtrebo, da viajda odločno nastopi m da ji pri tem njenem delu pomagajo vsi dr? žavljanil dobre volje. Fašis-t Lupi opisu? je potankosti spopada v Sarzani in pra* vi, da so kcantumfeti napadli celo ranjene fašiste. Fašisti so se tukaj začeli zelo razburjati. Kričali so poslancu Mitotgrinb ju, da bodo že obračunati z njim. Pri? previjali so se že za naskok proti skrajni levici, toda po pomirjevalnem delu ne? katerih poslancev in posredovanju pred? sednika so se vendar pomirili Vstal je nato poslanec ljudske stran? ke PeKzzari, ki je tudi pozdravil žrtve spopada v Sarzani in njihove družine. Tudi socialist MotBgKani je s svoje stra? ni poslal pozdrav žrtvam spopada- Mo* digliani poudarja, da socialistična stran? ka ne namerava sedaj iskat:, kdo je od? govoren, pač pa smatra za potrebno, da se vzpostaVL spoštovanje zakona s tem, da vsi sodelujejo z dobro voljo, katero so socialilsti vedno kazali in še kažejo. Pozdrav padlim žrtvam je poslal še liberalec De Vito, nakar se je seja za? kij učila. Krvavi spopadi med fašisti In ljudskimi aretiti 15—20 fašistov mrtvih in ogromno število ranjenih. SARZANA, 22. V Lunigiani je prišlo včeraj do strahovitega spopada med fašisti in ljudskimi arditi. 2e v nedeljo so nameravali fašista napasti Sarzano, toda bili so ustavljeni in odbiti od prebivalstva in ljudskih arditov. Včeraj so se hoteli maščevati in so $e napotili v številu kakih 600 proti mestecu. Prišli so i z vseh krajev Toskane, z železnico in s^itfcvornimi avtomobili. Toda vse mesto jih je pričakovalo oboroženo. Oborožili so se bili tudi kmetje in ljudski arditi so zasedli dohode v mesto. Voči-glcd grozečemu krvavemu spopadu so varnostna oblastva ukrenila vse ukrepe, da zadrže fa-šistovski napad, katerega pa niso mogla preprečiti. Prišlo je do krvavega spopada, v katerem je bilo ubitih baje kakih 20 oseb. O tem spopadu poroča agencija «Stefani» tako-le: «Danes zjutraj je prišlo kakih 600 fašistov iz Toskane in Lunigiane po stezi ob železniški progi na trg pred postajo v Sarzani. Oblastva, ki so bila že slišala za pohod so dala zapreti ceste, ki vodijo v mesto in so poslala tudi proti postaji oddelke, s katerimi so mogla razpolagati, da preprečijo tudi na oni strani vsak poiskus približanja. Fašisti so poiskušali s silo predreti vojaške kordone in vojaštvo je bilo po številnih naporih, da bi preprečilo žalostne incidente, prisiljeno, da rabi orožje. Bilo je osem oseb ubitih, med temi en četovodja. Veliko število jih je bilo ranjenih, med temi tudi nekoliko vojakov. Aretiranih je bilo veliko oseb. Varnostni organi so takoj ukrenili, da se odbijejo fašisti, ki so prihajali od zunaj. Ob železniški progi je bilo izstreljenih proti fašistom nekoliko strelov proti vlakom, v katerih so se vozili fašisti, s strani komunističnih skupin, skritih za nasipi. Poslano je biliTZSrfa-šisti dovolj oddelkov in orožniških patrul na tovornih avtomobilih, da se prepreči vsako nadaljuje nasilstvo. V mestu vlada popoln mir-Prišel je že generalni nadzornik kom. Trani, ki je prevzel vodstvo vzdrževanja javnega reda. Fašisti so streljali p. A. GENOVA, 22. Agencija «Stefam» javlja: Poveljnik orožniške divizije v Genovi, ki ^ bil poslan od prefekta, da uvede preiskavo v Zar-zani, trdi v svojem poročilu, da so fašisti streljali prvi in d? so varnostni organi rabili orožje v samoobrambi. V noči ni prišlo v Zarzani do nikakoršnega izgreda. V okolici se Še nahajajo skupine oboroženih komunistov. Varnostna oblastva so aretirala že veliko Število oseb. Mnogo fašistov se je po včerajšnjem spopadu razbežalo op okolici, kjer so jih oboroženi kmetje _ večkrat napadli, pri čemer so bili še 4 fašisti ubiti in 11 ranjenih. Oblastva ukrepajo vse mogoče, da bi razgnala in aretirala oborožene tolpe. V mesto je prišlo mnof*o novih voiaikih oddelkov, kraljevih stražnikov in orožnikov z dvema oklopnima avtomobilama. Iz Livoraa naznanjajo medtem tudi aretacijo bivšega poročnika Quagliamnija( poveljnika ljudskih arditov, ki je obtožen, da j« streljal pred nekoliko dnevi proti orožnikom. V znak protesta proti aretacip je proglasila delavska zbornica splošno stavko. Socialistično « fašistovska pogajanja RIM, 22. Agencija »Štefanih javlja: Vodstvo socialistične stranke je spre* jelo povabilo vlade, da bi se pogajalo z drugimi strankami za sklenitev ^ miru. Snoči je izročil poslanec Bacci v imenu vodstva socialistične fstranke (podtajnik Igu pri ministrskem predsedništvu g. Be* vionu načrt stvarnih predlogov za razpravo. Poskinca Mussolini in De Vecchi sta sporočila, da bosta izročila jutri minis sirskemu predsedniku predloge fašistov* skih zvez. Kakor znano je splošna de= lovna zveza, ki je bila tud? pozvana od vlade, da se udeleži pogajanj, včeraj sklenila, da bo delovalai sporazumno z vodstvom socialistične stranke. Ministra ski predsednik Bonomi bo, čim sprejme fašistovke predloge, takoj poskrbel, da se sestane j o zastopniki strank. Vodstvo fašistovske zveze je imelo včeraj sejo v hotelu Bristoll, kjer se je razpravljalo o pogajanjih za sklenitev miini z nasprotnimi strankami Razprava se je zategnila do 4 zjutraj. Miussoli* ni je preciagi naj bi* se imenovala ko* misija 8 članov, kil naj bi se udeležila sestanka, ki g& namerava sklilcati mini* strski predsednik. Proti sklenitvi miru so bili zastopniki Mgurskilh in piftmorskib fašistov. Mussoliniijev predlog je bil končno vendar sprejet. Fašistovsko s socialistična pogajanja se prekinejo? RIM, 22. Vsled dogodkov v Sarzani je nastalo med fašisti silno razburjenje. Po vseh večjih mestlih se organizirajo protestni shodi 5žn pohodi. Posebno raz* b ur j eni so fašistovski voditelji proti mi* nOstrskeimi predsedniku Bon omi ju, ka» terega smatrajo v prv2 vrsti za odgovor? nega za zadnje dogodke, ker je dal var-» nestnim oblastveni tako stroge ulkarze. Danes se je sestalo vodstvo fašistov? ske zveze, katero je sklenilo, da se Bo* nomi1 u ne sme več dovoliti posredo^a> nja v -»ovajanjih med fašisti in nar nitmi strankami Poljska Diplomatski odnošaji med Poljsko in Rusijo VARŠAVA, 21. Poljsko diplomatsko odposlanstvo prt sovjetski vladi bo od* potovalo v Rusijo pred 30. t. m. Istočas* pride v Varšavo zastopnik sovjetske vlade. Poljska ne mobilizira proti Rusiji DUNAJ, 22. Poljsko poslanstvo na Dunaju izjavlja, da so vesti, ki pravijo, da Poljska mobilizira pioti Rusiji, po* pohioma neutemeljene. Anglija Pogajanja za pomirjenje Irske LONDON, 22. Včeraj popoldne je bi* lo objavljeno sledeče uradno poročilo: LIoyd George in De Val era sta imqta danes predipoldne nov sestanek, ki je trajal okoli eno uro. Po'dlaga za uradno konferenco še ni bila odobrena. De Va* lera bo jutri odpotoval na Irsko in se bo zopet pogajal z Lloydom Georgeom, ko se sporazume s svojimi tovariši. Vojna med Lloyd Georgem in londons skim listom »Times« LONDON, 21. Vsled članka, ki ga je objavil »Times« dne 13. t. m. o angleš* kih zastopnikih na \vashingtonski kon> ferenci in v katerem se je skra^o ne pri* jazno izražal o osebi Lloyda Georgea in lorda Curzonai, je nastala med* omenje* nim listom in angleško vlado velika za* mera. Lloyd Georgea je »Times« ime; noval »državnika, kateri ima v Evropi najmanj zaupanja«, dočim je lordu Cur* žonu očital prevzetnost in ošabnost. Vsled teh lastnosti — je dostavil »Ti* mesri* občil pod nalsovom »Nemčija nam 0ra* bi svetovno trgovino« dopis iz Berlina, v katerem opozarja angleško javnost na napore Nemcev, da bi spravili svetovno trgovino v svoje roke na škodo Ainglije. Po vseh trgih — pravi iist — stavi Nemčija na prodaj ogromne množine izdelkov, ki so znatno cenejši kakor iz» delki angleške industrije. Dočim se ima* jo angleške tvornice boriti z nadlogo stavk, delajo Nemci noč in dan z naj* večjo vnemo. Posebno so Nemci napre* do v ali na polju električne industrije. V Nemčiji se opažata — nadaljuje član* kar — dve vrsti industrijskih taustov, vodoravni in navpični trusti Prva vrsta trustov je nekaka združitev posameznih dob izdelovanja kakega predmeta od sirovine do končne oblike izdelka, do* čim sloni činu,ga vrsta trustov na združit* vi več tvornic, ki izdelujejo *6te pTed* mete. Na ta način se razlaga — se pravi dalje v članku — da se rezila brivskih britev, ki zahtevajo 73 različn ih operacij - prodajajo po 3 penije in poJ. Dalje opozarja dopisnik na mogočni razvoj bremenske in hamburške luke, ki sta povzdignili, do sedaj svoj promet do 60% višini, ki sta jo zavzemali pred voj* no. Računa se, da bosta imenovani luki v 18 mesecih še prekoračili promet, ki sta ga imeli pred vojno. Angleški pristaniški delavci sprejeli znižanje plač. PARIZ, 22. «Temps» poroča, da je izvršilni odbor angleških pristaniških delavcev sklenil, da sprejme znižanje plač za 3 šilinge na dan. Znižanje se bo uvedlo postopno. Amerika Program konference za razorožitev. — Angleščina uradni jezik konference. WASHINGTON, 21. Pretekli ponedeljek se je vršilo v državnem uradu za zunanje zadeve posvetovanje o pripravah za konferenco o razorožitvi. Jasno je tedaj, da noče predsednik Harding sprožiti nikake razprave o programu konference, preden se konferenca ne sestane. Državni urad je označil tako-le svoje zadržanje, ki ga misli zavzeti na konferenci: 1. Zedinjene države ne pripravljajo nikakih pravil za konferenco in mislijo, da si jih bo napravila konfereca sama. V svojem pozivu so hotele Zedinjene države naglasiti le sploši^V cilje konference. 2. Ameriška vlada upa, da se bodo prizadete države še pred sestankom konference sporazumele diplomatskim potom, o katerih vprašanjih se bo razpravljalo. 3. Vsaka država, ki sprejme vabilo h konferenci, mora vedeti že vnaprej, da ji je pridržana pravica, la sklepe konference sprejme ali da jih odkloni. 4. Zedin. drž. ne nameravajo podrobno določiti predmetov razprave, pač pa mislijo, da imajo pravico preprečiti, da bi se na dnevni red vtihotapila vprašanja, kt nimajo nič opraviti s programom konference in ki bi znala spraviti v nevarnost ves uspeh konference. Bistvena vprašanja, o katerih se bo gotovo razpravljalo, so tista, ki se tičejo Daljnega vzhoda in Tihega oceana. Želja vlade Zedinjenih držav bi bila, da se spravijo na dnevni red vsa, tudi najneznatnejša vprašanja te vrste. Vsled tega ne bo predsednik Harding nikakor nasproten temu, da bi se razpravljalo tudi o vprašanju filipinskega otočja. Utrdbe na Filipinah zahtevajo od Zedinejnih držav velike denarne žrtve. Poleg tega se washingtonska vlada boji, da bo prisiljena varovati Filipine tudi po proglasitvi njihove neodvisnosti, ako bi se to vprašanje temeljito ne rešilo na \vashingtonski konferenci. Glasom zadnjih vesti bo h konferenci povabljena tudi Nizozemska, ki ima obširne naselbine v Indijskem oceanu. Zdi se, da se je že uredilo tudi vprašanje uradnega jezika konference. Po poročilih washingtonskih listov bo uradni jezik angleščina in ne francoščina. Nemčija Nemci kupujejo od Anglije bivše nemške pamike PARIZ, 22. Tukajšnjim listom noro*; čajo iz Berlina: Nemške parop>lovne: dnužbe kupujejo od Anglije parnUke, ki. so bili prej njihova last. Družba Hanv; burg * Amerika je kupila pred kratkim pamik »Polonia«, ki teži 21,600 ton. Nemška posadka, ki-ima prepeljati ladjo z Angleškega v Hamburg, je že prišla na Angleško. Ista družba je pred kratkim' kupila še neki drugi parnik in se pogaja sedaj z angleško vlado za 8 pamikov, katerih vsak teži nad 20.000 ton. Nemčija in shod pristašev miru BERLIN, 21. Dne 10. avgusta se sesta* ne v Luksenburgu shod pristašev miru-S tem shodom se bavi v »Berlin er Ta=* geblattu« Hams von Bruck, kl pravfl v svojem članku, da je za vzpostavitev miru med narodi potrebno iin zelo važno, da se napravi popolna luč o vzrokih zadnje vojne. Nemška, avstrijski in rus# ki arhivi ne zadostujejo za temeljito proučitev vprašAja, fcricba je odpreti tuw veli* ka. V proglasu, ki sem ga izdal na prebi? valstvo, sem naglasil, da šma naša vojna čisto osvobodilni značai, in sem zajam* jL.il vsem pravico in enakost. V Atenah se vršijo velike sla vnos ti v proslavo zmag grške arrnatde na malo? azijskem bojišču. Prebivalstvo prireja demonstracije. Velik sprevod manife? stantov se je podal k vladnemu domu, kjer so vzklikali-lcralju, kraljici in mini? strskemu predsedniku. Neko uradno poročalo od 21. t. m. pra? j vi, da preganjajo ^ške sprednje straže, | ki so sestavljene iz konjice in tankov,f sovražnika brez prenehanja! proti An? gori Grški glavni stan je bil —dožen v Kutahijo. Grške zgufce v fc:tki ori tem mestu so bi-e velike. Krali Konstantin se nahaja v Ušjaku. Atensko prebival? stvo je priredilo angleškemu poslaništvu v Atenah manifestacijo. Javlja se, da bo grška kraljica Sofija v kratkem odpotovala na frento. furslja Turki priznavajo grško prodirali j d ANGORA, 21. Neka turško uradlio poročilo pravi: Na zapadni frcntll Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» v Trsta prosi one gospede, ki še posedujejo pravila «Zveze športnih društev* v Gorici, da bi jih blagovolili poslati na naslov Ant. PcdbcršČeka Trst ulica Tcrre bianca 39, I. ali na Kolesarsko društvo «Vrtojba« v Doljni Vrtojbi pri Gorici Sporočiti morejo tudi na gornja naslova, kje bi se omenjena pravila dobila. Ex ffisllšssa Iiw!S©nIa Zvil ga je krč in je ntoniL Včeraj zjutraj okoli 3. ure se je kopal 29 le ini Renat Montellini, stanujoč v ulici Gatteri št. 7, s svojo zaročenko v morju v bližini Čedaza. Mladenič je moral večkrat iti iz vode, kajti med kopeljo ga je venomer prijemal krč v nogah in rokah, ki mu je pa takoj ponehaval kadar je stopil iz vode. Mladenič je Šel kljub temu še parkrat v vodo. Toda pri zadnji kopelji je zadela mladeniča huda nesreča. Mantcllinija je namreč v vodi tako vil krč, da se ni mogel premakniti iz mesta in kmalu potem se je že potapljal. Ko je videla zaročenka svojega potapljajočega se zaročenca je klicala na pomoč in na vpitje sta prihitela dva mladeniča, ki sta hotela rešiti Montcllinija. Toda njih trud je bil zaman, kajti nesrečnež je bil že utonil. Nesreča pri deln. 25 letni delavec Franc Bel-lioni, stanujoč pri Sv. Mariji Magd. sp. št. 37, je razkladal včeraj zjutraj premog iz nekega angležkega parnika, ki je zasidran v hangarju št. 12 v novi prosti luki. Nesreča je hotela, da se je utrgal iz dvigala koš, ki služi za razkladanje premoga iz parnika, in padel iz precejšnje visečine na delavca in ga nevarno poškodoval. Delavec je dobil prvo pomoč na rešilni postaji. V. F. B. V malem svetu (S7) Krivošićka je jokala grenko in ukazala Ljudmili, naj piše Ivanki, da ji odpuščajo in fo blagoslovljajo. Tudi Krivošič je privolil v to, ker ga je ta vest nekoliko pretresla in ga do-vedla do izpoznanja, da je to itak edini konec, ki ga je bilo zaželeti, ko so že stvari stale tako. Ali, tudi on je pisal* da ne more k poroki, nekoliko zato, ker ni mogel hkratu vse odpustiti in pozabiti, nekoliko pa tudi zato, ker je to združeno tudi s stroški, ki jih ni mogel zmagati. Slednjič je dodal, naj bi no-voporočenca prišla po poroki v Zagreb, ker je mati nekoliko slaba. Četrtega dne potem sta stala novoporo-čenca ob materini postelji. Došla sta z izrazom sijajne sreče na obrazu, ki je potemnela, čira sta stopila v to gnezdo nesreče. Nekoliko bleda od tega utiša, potrta od spomina na brata, se je kazala Ivanka prekrasna v svoji črni opravi, s svojimi blestečimi velikimi očmi, rdečimi ustnicami kot zrela črešnja: sijajna lepota, zavita v črno, kraj bolniške postelje. Poleg nje Rudolf Klinar, mlad mož, nekoliko zasrami jen od preživele sramote, ali, odločen in resen, s ponosom zroč na svojo mlado ženo, a iz očes kakor da mu govori zatrjevanje: »Videli boste, da sem je vreden!« Po težkih dneh je prvikrat posijalo solnce v Krivošičevi hiši, prvikrat se mu je nasmehnila ustnica, a oči žene njegove so zablestele za hip v prejšnjem življenju. Ivanka je hotela ostati pri materi in jo negovati; Klinarja pa so klicala opravila. Krivošićka pa ni dopustila, da bi se ločila, ni hotela, da bi prve dni svoje sreče preživela v tem mračnem domu. 2e naslednjega dne ju je pregovorila, da sta odpotovala v svoje novo gnezdo, zatrjevaje jima, da ji je bolje in da čez par dni vstane. Dalje. Vesti Iz Goriike t Fioretto se imenuje laiki list, ki izhaja v Gorici; urejujejo ga fašisti. Ta list skrbi za humor na zelo udov način. Uska se v »Narodni tiskarni*. Kar hočemo to pot poudariti, je samo to, da list sramoti Slovence na zelo grd način. Pralni imamo v Gorici čez glavo, o tem menda ni treba še posebej govoriti. Škropljenje, ki se vrši po ulicah, le malo pomaga, ker se zmočeni prah že kaj kmalu zopet posuši in so ceste koj zopet v take kot so bile poprej. Boljše je pometanje zmočenih cest s strojno krtačo, ki se je vršilo po tlakovanih delih mesta. To vsaj malo pomaga. Vse drugo nima dosti uspeha. Zanimiva pravda se vrši pred sadiščem v Gorici. Gre za mlin Caisutti, ki je bil zgorel v Korminu. Požar je bil baje naročen in bogato plačan od Caisuttijevega soseda in tekmeca, tudi mlinarja. Priče danes vse drugače izpričujejo kot pred preiskovalnim sodnikom. Zadeva Še ni povsem razjasnjena in ne moremo končno poročati o njenem poteku. Toliko je gotovo, da je to ena najzanimivejših razprav pred tuk. porotnim sodiščem. — Šmarje pri Ajdovščini. Od nas se redko kaj slišL Živimo pač v posebnih razmerah. Kot povsod tudi pri nas tožimo radi suše. Suša preti vse vničiti. Po drugi strani se pri nas vse preveč pleše; posebna rada plešejo nekatera dekleta, ki se že za časa okupacije niso vedla posebno vzorno. Vendar poiskušamo take slabe, demoralizujoče pojave udušiti. Saj tak blag namen imajo pri nas društva. Bralno pevsko društvo in javna knjižnica storita mnogo dobrega v tem oziru. Treba je predavanj in sestankov, da se odpravi nevednost med^ ljudstvom. Dobrega čtiva je treba mladinL Na delo, dokler je čas! V Oseku bo priredilo bralno društvo dne 7. avgusta veselico z zelo bogatim vzporedom. Krivica. Iz AvČ nam poročajo: Pri nas je oddelek vojakov, ki oskrbuje grobove padlih. Ti vojaki se s svojim poročnikom vred ,ki je precej vsegamogočen, vedejo tako, da so vzbudili očiten odpor med ljudstvom. Zadnje čase so se kmetje pritoževali, da jim vojaki kradejo na polju. Pred svetim Cirilom in Metodom je imel ta poročnik tak strah, da je mir al vojake in pazil, na vsak korak. — Zdaj pa se je zgodilo še nekaj drugega. PretekJo nedeljo popoldne se je kopalo več domačih fantov. Med tem je padlo par strelov. Bog ve kje. Saj nihče ne pazi na to pri splošni nedisciplini. Voiak je stekel v vas in alarmiral vojaštvo. — Sledile so hišne preiskave. Brez uspeha. Pridejo orožniki, pridejo višji častniki, zopet preiskujejo, izprašujejo-Toda nič. Mladega fanta so uklenili in odpeljali v Ročmj, ker jim m dal dovolj prijaznega odgovora. XT • Krivca so dobili na čisto poseben način. Neki domačin je bil v nedeljo na polju in je zagledal tam tudi vojaka. Skril se mu je, da bi ga ne zapazil pri tatvini. Evo ta vojak je dejal, da je dotični domačin streljaL Po opisu so ga v torek prijeli. Zaman je trdil, da je popolnoma nedolžen. Vse nič ni pomagalo. Niti prošnja njegove žene, ki je v blagoslovljenem stanju, ni pomagala. . . „ Zaprli so ga, dasi v vasi ni orožja m vaščam niso Duntarri. Ljudstvo je ogorčeno in zanteva, da naj se odstrani poročnik. Res, čudna je pravica pri nas. če se to še sploh more in sms imenovati s takim imenom. Cerkveni rop v 5:averjann. Cerkveni ropi, ki so zadnje čase zelo pogosti in nekaj strašno grdega in zločinskega se Še vedno nadaljujejo. To pot so zločinci obiskali Števerjan. Ni bilo težko vlomiti v leseno cerkveno barako in tudi v lesen tabernakelj ne. V njem so našli samo preprost, nedragocen tabernakelj, ki so ga odnesli. Najgrše se je zgodilo potem. Zločinci so odnesli svete hostije, plo-?čak so vr-ili pred cerkveno barako. Zmanjkal fe tudi edini oltarni križ. Iz zakristije pa so vzeli pločevinast vrček za vodo ter škatljo iz medi za hostije. — Te roparske bande, ki se klatijo po deželi, so postale že neznosne. Niti naše cerkve nimajo več miru pred njimi. - Ali res ne morejo oblastva, ki natančno zvedo za vsako slovensko zastavico, ki je bila kje izobešena, kaj storiti za to, da bi polovili vsaj nekaj teh zločincev? Sicer bomo prišli do tega, da nam polagoma oropajo vse cerkve. _ govinske zbornice. Namen tega posvetovanja je, da trgovci z nasvetom pripomorejo do čim Icpšetfa uspeha tega semnja, ki se bo dosegel le teaaj, če se bodo razstave udeležili tržaški trgovci v kar največjem številu. Odveč bi bilo opozarjati na važnost tega sestanka. Izvršilni odbor živo želi, da bi tržaška trgovina žela na tem velevažnem semnju najboljše sadove. Zatorej ponovno priporoča vabljenim trgovcem, naj se sestanka v torek gotovo udeleže. LISTNICA UREDNIŠTVA Gospod Mclič, Zadostuje, da javite občini svoje sedanje bivališče. Dokumentov ni treba, ker so občini vsi podatki znani. šS&irEna ^F&čsla, Tečaji; Trst, dne 22, junija 1921. 3C0j i • • 3o0 - >•••••••••••* 2 / 2 . HIŠA na lepem kraju v Divači j na prodaj. Po^ jasnila daje g. Alojzij Rcbec v Divači. 1211 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot S. Francesco 15, II. nad. 1224 SLUŽKINJA, ki zna kuhati se išče- za večjo trgovsko hišo na deželi. Tlača po dogovora," Ponudbe na naslov: Slefan Budaž, Poagrad Istra. 1250 KDOR HOČE KAJ KUPITI gg (g KDOR HOČE KAJ PRODATI fj § KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. B © INSERIRAJ V »EDINOSTI« O Jadranske bmka ............. Cosuiicii Gerolimšch................ 1360; Libera Triestina .................470 ! Llovd .. .......................l.KK5 Lussino 700 2 Til^rtinolich .••••••...••..••• 1G5 Oceania . . ............ . . . . 30 Premuda .....•...••.••.•.. 370 Tripcovich.................330 Ampelea ••••..«»■..*...•.» bI3 Cement Dalmatia 315 Cement Spalato............... 310 Tuja valuta na tržaškem trga« Trst, dne 22. junija 1921. 5'J5 3.- 3.20 avstrijsko-nemške krone ...... češkoslovaške krone 23.--2S*.— dinarji ..............53.50— 56.50 leji................30-31.50 marke .................... 29 50 dolarji.............. 21.75— 22 francoski franki .......... 172.25—173.30 švicarski franki ......... .365.--368.— angleški funti papirnati....... 80.-- 80.50 angleški funti, zlati ........ 93.- 96.— napoleoni . ................. 78.-- 70.— Švicarski tečaji -ŽENEVA, 21. Lita 27'125, marka 785, avstr. krona 0'80, angl. funt 21'85, fr. frank 47*05, dolar 6*07875. It Vesti iz Notranjske Čitalnici t TL Bistrici in ▼ TrnoTcm bosti priredili v nedeljo. 24. t. m. v Šuški rebn v 11. Bistrici ljudska vrtno veselico s petjem, tam-buranjem, šaljivimi nastopi, šaljivo lotenp, plesom in dr. — Začetek pop. ob 4. uri. K obilni udeležbi uljudno vabita odbora._ Književnost In umetnost »Mladike« Št. 13. je radi preobilega dela v tiskarni nekoliko zakasnela in izide sele ta teden. Uredništvo je storilo vse, da bo št. 14 izšla že koj v teku drugega tedna in da v bodoče ne bo več neprijetnih zamud. Oo tej priliki opozarjamo, da se je na »Mladiko« se vedno čas naročiti. Ta številka je začela prinašati Velikonjevo zanimivo povest iz našega domačega življenja »V Smrlinjn« in dr. Pregljevo novelo iz tolminske zgodovine: »Mat-kove Tine prečudno romanje* poleg zanimivega naravoslovnega spisa Franč. Pengova in rubrike «Ženski svet», v kateri je pnobčen vzgojeslovni spis neke ženske sotrudnice lista. Gospodarstvo KMETOVALCI, POZOR! Kmet in vrt- gosp. zadruga Mfanja vsem svojim članom tržaške okolice, kjer ni zavarovalnic goveje živine, da je jel zavarovalni odsek Kmet in vrt gosp. z*-druge poslovati ter te t to svrfco pozivljejo člani, Id želijo zavarovati svojo živino, da prt-javijo svoj vstopu Vpisovanje vsaki dan od & do 10. are predp. Zaodsek. P- Mfilannihi —wj vzorcev v Trsta. Izvršilni odbor mednarodnega semnja vzorcev v Trstu je povabil itevilne trgovce v mestu h kratkemu sestanku, ki se bo vršil v torek, 26. t m. ob 11. uri in tri četrt v nali dvorani Tr- se računajo po 20 stoiink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša priste-ibirta L 4'—. Kdor išče službo- plača polovično ceno. Tretji redni občni >zLor delničarjev Hotelske delniške dražbe »GrljansMiras mar pri Trsti!« v Trstu se bo' vršil 9.1 avgusta 1921. ob 17 v prostorih društva »Sccieta degij Ingegneri ed Architetti« v Trstu, piazza delia Eorsa 9. Predmeti zborovanju bodo: 1. Poslovno poročilo upravnega sveta in predložitev računskih zaključkov zaleta 1918., 1919. in 1920. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Sklepanje o odobritvi letnih racu^ nov in o odvezii upravnemu* svetu. 4. Volitev upravnega sveta. 5. Volitev nadzorstvenega sveta. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo najpozneje šest dni pred občnim 'ziborom položiti svoje delnice :pri zavodu »Banoa di cre# dito popolare«, v Trstu, via Mazzini 7, in dobijo izkaznice ,kii se glasijo na ime,' izkazujejo število položenih delnic k a* kortudi na nje odpadajočih glasov in ve« Ijajo le za označeno osebo ali za njen.^ ga pravilno izkazanega pooblaščenca. V TRSTU, 20. juBja 1921. Upravni svet Hotelske delniške družbe »Grijana Miramar pri Trstu«. IŠČEM (v naiem) gostilno ali trgovino jestvin na deželi ali v okolici mesta. Ponudbe pod «Takoj» na upravništvo. 1275 SPALNA SOBA, nova, iz trdega lesa, se radi selitve proda. Cena po dogovoru. Lonjcr 69, • trgovina jestvin. 1274; PitlDNO in zdravo služkinjo proti dobri plaći in hrani išče gostilna Spančher v Barkovljah. 1272 PRODA SE KISA v Novemincstu na Glavnem trgu, posebno pripravna za gostilno, trgovino ali cbrt, z velikim dveriščera, Icpirai stanovanji, pritiklinami, kopalno sobo, hlevi, remizo itd. Preda se lud: šupa v mestu in travnik lik mesta. Pojasnila daje lastnica Ana Slane, Gradišče pri Šent Jerneju, Dolenjsko. 1278 v 53. Bistnci in v Trnovem priredita y nedeljo, 24. t. m. v „Suški rebri" v It. Bistrici ljudsko VRTNO VESELICO s petjem, tamburat jem, šaljivimi nastopi, šaljivo loterijo in plesom. — Začetek ob 4. uripopoldne. — K obilni udeležni uljudno vabita odbor a. 595 594 iflil« iPrtifMrfi / h &a b-i iife ti t«! 1 ^ h III^ASTOVi sodi in sodiki ter damežane se prodajo po nizki ceni v ulici Tintore št. 2, zaloga vina. 1273 JAVNO TOMBOLO s plešem priredi Godbeno društvo v Nabrcžini v nedeljo, 7. avgusta. K obilni udeležbi vabi odbor. 1276 POSESTVO z gospodarskim poslopjem in uzorno urejenim vinogradom, 5 minut oddaljeno od Sežane, prodam radi selitve pod jako ugodnimi pogoji. Več pove Štefan Ren-čelj, Dane št 3. pri Sežani. 1277 VINOGRADI se prodajo v d. o. Prosek: pare. št. 574, 575, 645, 646, 647 in 648 v skupni izmeri 1700 m= in pare. št. 2433 d. o., Sv. Križ v obsegu 780 m2. — Parcele ležijo blizu žel. postaje Grijan, zadnja leži ob morju. — Pismene ponudbe do 15./9. 1921 na naslov: Alojzij Podboj, viš. davč. upravitelj, Ljubljana, Škofja ulica 13, I- 1279 POZOR! Srebrne krene in zlato ^o najvišjih cenah plauje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I* 33 KROJAČNICA Avgust Štular, ul. S. Francesco D'Assisi št 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 ZLATO in srebrne krone plačam vefi kot drugi kupci. Albert Pcvh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 FOTOGRAF ANTON JERKIC, I*RST, ulica Roma (poStna ulica) 24, Gorica« Corso Verdi (vrtna ulica) 3t. 36 priporoča se svojim serojakom. (35 Županstvo v Povinu V to občino pristojne a izven iste živeče osebe so vabljene, da dopcsljejo temu občinskemu uradu tekom meseca julija natančno izpolnjene liste svoje družine (ime, priimek, očetovstvo, mater nstvo, dan in kraj rojstva, sedanje opravilo in bivališče). Te listine so županstvu neobhodno potrebne ▼ svrho sestave izkaza onih občanov ki po polnem pravu (di pieno diritio) za-dobijo italijansko državljanstvo. Povir, 17. Jilja 1921. Županstvo v Povlrju. 597 Matija Sila, župan. mm ilililikua*« vešča slovenskega, ital janskega in nemškega jezika za restavracijo in kavarno v obmejnem mesf.u. — Ponudbe s sliko je poslati na • upravništvo lista pod „NATAKARICA". ALOJZIJ PGVH Trst, telefon štev. 3-29 P it'z za Garibaldi 3 (;rai Bar^ra) Največjo izbe; o daril za birmo dobi'e samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera) 10 minut oddaljeno od postaje mesta Celja, v krasni legi, se vsled smrti proda. Sestoji se iz: Velike, zidane enonadstropne hiše, že z nad lOOIetno gostilniško obrtjo, ena najbolj slovečih gos;i!n. Gostilna ima velike obokane kleti, primerne za v nsko trg vino. Poleg hiše je lopo urt jei *rt s stekleno verando, t alje ena zidana hiša za najemnike, vsa gospodarska poslopja in hlev. Dve minuti višje leži krasna vila v švicarskem slogu ter vinograd z zi.?arii:o in stanovanjem za viničarja. Prvovrstni travniki, njive, vinograd in hosta obsega skupaj 17'5 oralov; posestvo je arondirano. Vprašanja naj se naslovijo: 592 Poštni predal 90, Celje, Slovenija. i Samo«Hllcl Pondsres štev. 6, L n. dobite največ zo Voft krone in goldinarje. ||BSBIIgE8llEg8»EHB| ■ lAnDAklCUA DAMINA . O Beosrađ, Celje, DuUrouaiK, Kotor, Kran], Ljub- ■ 'HUgl)l\A DHNIIM ■ f Bonn, Marmor, Metković. Opatija, Sarajevo, sprejema vloge no hranilne knjižice, žiro in Krose vloge pođ nojneodne^lml posolL S imenik, Zadar, Zagreb, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji "VI | Poslovne zvezezoseml rctttml Knjloto-ln Inozemstva