jiošlnfna plačana v gotovini om Ljubita*if, 22. aprila 1936 f Luka, Smolnikar Dne 20. aprila 1936 je t Slavim pri St. Petru na Krasu umrl tamkajšnji župnik gospod Luka Smolnikar. Pogreb bo v sredo, dne 22. aprila ob pol 10 dopoldne. Na mrtvaškem odru leži mož, ki je z nje-iovim imenom in delom zgodovina »Katoli-ega tiskovnega društva« v Ljubljani, in močna stavba »Jugoslovanske tiskarne« tesno iovezana. V Slavirii pri Postojni je umrl on-iotni župnik Luka Smolnikar, duhovni svetilk goriške nadškofije. Živo so nam starejšim jubljančanom še v spominu ona leta, ko je i! pokojni kot stolni vikar z rajnim dr. Kre-ora duša bivše »Slov. krščansko socialne veze« in ko je dajal pobudo za ustanavljanje obraževalnih društev po deželi, kar mit je lilo tem lažje, ker je bil spreten ljudski go-orrtik in obenem urednik »Domoljubov«. Ko s prevzel tajništvo pri KTD, je s svojim vpli-om in agilnostjo mnogo pripomogel, da se je klbor, ki je imel dotlej nadvse skrbnega go-podarja, variha in blagajnika v osebi f msgr. Zupančiča, odločil za zidavo novega poslopja, v katerem naj bi dobili naši katoliški isti, predvsem »Slovenec«, »Bogoljub« in Domoljub« ter naš katoliški tisk, njih ured-iki in uprava s tiskarno vred primerne, zrač-e in svetle prostore. 28 let je že, kar je bila 'lagoslovliena ta mogočna »Hiša dobrega ti-ika«, ki je še danes v ponos vsi Sloveniji. Marsikaj se je žc spremenilo v tem času: ■akratni predsednik prelat Kalan in deset ta-eratnih odbornikov je že v večnosti. Sedaj se e poslovil tudi gosp. Luka. ki je bil glavna Žilna moč vsega podjetja. Njih ustanova pa tadaljuje delo v službi katoliške Cerkve za pijansko kulturo slovenskega judstva. Ko so razmere nanesle, da se je rajni taj-umaknil iz Ljubljane in prevzel zgolj dušno-Sastirsko službovanje, je še vedno z živim tanimanjem zasledoval vsestranski razvoj v Jugoslovanski tiskarni in okrepitev našega ti-'_a' e lansko jesen si je vse prostore in vse tega podjetja pozorno ogledal in ob-mnogotere spremembe in novosti. Duhovni tovariši so imeli v njem ljubega etovalca in pomočnika. V dolgi bolezni je m vdano prenaša! tudi skrb, kako bo ' Pichh dohodkih izhajal in poravnaval stro-ol!1'Za ,zdravnika in druge potrebščine. Po-,e ko mu ie došla zaželena pomoč. ' le reSen vseh skrbi. Vsa dobra dela naj u B"tS obilo poplačil Pudova Luka Š m if lfH k ar jfc bil v dobi po 1. 1898, ko je prišel v Ljubljano k stolnici za vikarja, eden najmarljivejših delavcev na krščansko-socialnem polju. Bil je ves čas v odboru Krščansko-socialne zveze, ki je bila oc 1. 1897 matica vseh slovenskih krščanskih nepolitičnih društev in je neizmerno mnogo storila za krščansko prosveto med Slovenci. N pa bil nikdar odbornik, ki samo pasivno pri sostvuje sejam, temveč vedno delaven, vednt z dr. Krekom snujoč nove načrte. L. 1905 jc začel izdajati »Društveni koledarček«, ki j« bil verna slika vsega dela. Saj je že 1. 190J Zveza združevala nič manj ko 117 društev Še posebej je bil pod prelatom Rozmanon podpredsednik, pozneje sam predsednik Kato 'iškega društva za delavke v Ljubljani. Samo kdor je tedaj živel v Ljubljani, more prec«nit. njegovo tedanje delo. Saj je pa bilo društvi: za delavke tedaj tudi na višku. Imel je v društvu brez števila predavanj, skrbel za vzgojni igre in zopet z dr. Krekom delavke socialni vzgajal, da je bilo društvo res nekako privlačno središče za vse žensko delavstvo. Še dane.' se ga premnogo delavk s hvaležnostjo spomi-nji. Kjer se je tedaj socialno delalo, tam jt bil Smolnikar zraven in v tem pogledu je zelo obžalovati, da ie šel radi posebnih razmet službovat na deželo. V analih krščansko-soci-alnega gibanja na Slovenskem je njegovo ime za vedno zapisano in se bo ob spominih na tisto dobo vedno s častjo imenovalo. Pokojniku ohranimo trajen spomin! Denarno zmdrmžnišivo bo oživelo Sedanji rod se več ne spominja, kako je bilo na kmetih, ko še pred 40 leti nismo imeli razprežene mreže naših malih hranilnic in posojilnic po deželi. Naš kmetski človek je bil brez opore. Izročen je bil na milost in nemilost vaškim oderuhom, ki so ga neusmiljeno telesno in duševno izženiali. Ni bil samostojen ne gospodarsko in ne politično. Na gospodarski napredek ni mogel misliti, ker si ni mogel pribaviti po nizki obrestni meri denarja za gospodarsko zboljšanje svojega posestva. Če ga je zadela nesreča iu si je moral iskati denar, ga je dobil, če ga je sploh dobil, le pri oderuhu zn odoružko obrestno mero. Pri takih gospodarskih prilikah ni naše kmetsko podeželje ntoglo gospodarsko dihati in tudi ne politično samostojno nastopati. Slov, liberalizem prati zmhažmšivts V te obupne gospodarske razmere našega kmetskega podeželja jo zasi jal žit rek boljšega upanja s prvim katoliškim shodom, ki se jo vršil leta 1892. Tam so se zbirali prvikrat n;. posvetovanje resni možje, ki jim je bila nr srcu verska, gospodarska in politična usoda našega ljudstva. Med drugim so sklenili, da se mora pomoči našemu kmetu /. zadrugami v obliki Keifeisnovih hranilnic. To je bil sklep, ki je imel v gospodarskem življenju našega ljudstva silne posledice. Te male hranilnice in posojilnice, ki so jih snovali duhov niki v družbi z drugimi možmi iz podeželju po vseh naših župnijah, so postale v teku lol najmogočnejša opora našega kmeta. Že takrat so morali kot pionirji našega zadružništva ustanavljali zadruge lako, da so držali v oni roki moč, v drugi pa graditeljsko kladivo. Ves liberalizem se je dvignil proti snovateljeni našega zadružništva. Liberalni tisk jili je blatil in denunciral. Voditelji liberalizma so jih napadali po shodih, sklepali so resolucije proti zadružništvu in klicali na pomoč biriča in hudiča. Celo škofa so hoteli potegniti za so delaven v boju proti zadružništvu. To se jitt seveda ni posrečilo, pač pa je baron Schwegl slovenski uskok, v družbi s prvaki liberaliz 1' mu na shodu v Ribnici koncem preteklega stoletja rohnel proti novo nastajajočemu zadružništvu. Za družna misel je zmagala Pa vse to ni nič pomagalo. Zdrav čut našega ljudstva je sponial v vsaki novi Reifei-senovki, ki je bila ustanovljena, vir svojega blagostanja in vzajemne pomoči. Mogočnega vala ni mogel nihče zaustaviti. V desetih letih je bila vsa Slovenija preprežena z mogočno mrežo Reifeisenovih hranilnic. V njih so se ibirali skromni prihranki našega ljudstva. V njih je dobival kmetski človek proti nizkim obrestim denar, kadar je bil v potrebi, ali če ga je potreboval za gospodarsko povzdigo svoje kmetije. V teh ustanovah se jo znova potrdilo, kar nam pravi pregovor: :iz malega rasle veliko«. Iz bornih prihrankov so nastali milijoni, stotine milijonov, je nastala mi- j lijarda. Denarne zadružništvo je postalo prvi j gospodarski činitelj. Silno in nesebično delo ; naših zadružnih graditeljev se je spremenilo v največji blagoslov za naše gospodarstvo. Nesebični trud je bil bogato poplačan v gospodarski osvoboditvi našega ljudstva. Silni hoji so bili pozabljeni v zavesti, da se je izvršilo ogromno delo. Nasprotniki zadružništva so utihnili in se poskrili po vseb kotih naše domovi,*e. Uspehi so jih prisilili, da so morali hlagoslovljati, kar so preje prekinjali. Sami so začeli ustanavljati zadruge. Tako denarno zadružništvo v drugem in tretjem desetletju 20. stoletja pri nas ni imelo nasprotnikov Živelo je mirno življenje in se ugodno razvijalo. Naložbe so rastie in oplojale s posojili domače gospodarstvo. Na splošno je bilo zlasti denarno zadružništvo solidno in zdravo. Trdni temelji so bili položeni za naj-jačji razmah našega gospodarstva na podlagi vzajemne samopomoči. Diktatura — smrt zadružništva V to bujno življenje je prinesla doba diktature katastrofalne nesreče. Kakor ua drugih poljih, se je tudi na gospodarskem polju polotilo ljudstva veliko nezaupanje. Na drugih poljih se dajo delati poskusi. Posledki se ne čutijo hitro. Na gospodarskem polju rodi nezaupanje najhitrejšo nesrečo. In tako je zadela leta 19£11. tudi naše zadružništvo nesreča. Ljudje so izgubili vero v režim in 6 to vero tudi zaupanje v denar. Denarni pritok v denarne zavode je prenehal. Vlagatelji so pritisnili na denarne zavode in hiteli dvigati denar. Takrat bi pametna viada, ki bi čutila i ljudstvom in njegovim gospodarstvom, lahko preprečila nesrečo. Odpreti bi morala svoje blagajne in priskočiti denarnim zavodom na pomoč. Treba bi bilo samo par sto milijonov dati denarnim zavodom na razpolago, s katerimi bi denarni zavodi lahko neovirano izplačevali vlagateljem na njih zahtevo vloge, pa bi prenehal naval vlagateljev na denarne zavode. Toda protiijudski režim tega ni storil Proti ljudskemu režimu je bilo celo ljubo, da Hinavske tamentacije Zadavoijii! ste i«, fcdfrr stebra i« poteil kupite! Hadi tega se uglasite pri nakupu blaea za ženske m moške obleke in drugih potrebščin svilnatih rut in čerp l ml in šerp pri mm Msb LJUBLJANA. Lingarjeva ulica Tam bedet« debro io pošten« pestreieni JNSarsko časopisje zadnje čase kaj rado polni svoje kolone z opisovanjem poslovnih slovesnosti, katere prirejajo pristaši JNS svojim uradnikom, ki so premeščeni na druga službena mesta. Opise takih svečanosti pri-rede tako, da imajo čitatelji vtis, da gre za nekaj velikega in groznega, da se godi kri-| vica, da se zločinsko preganjajo nacijonalni ljudje in podobno. Tudi take »orle pisanje je del onega sistematičnega hujskanja, ki prihaja iz temnili JNS kanalov zadnje mesece po celi deželi na dan. Pribijenio ponovno, da ljudje, ki so pod Kramer - Pucelj - Marušičevim paševanjem storili ogromno verigo vnebovpijočih krivic slovenskemu narodu, nimajo pravice pritoževati se nad tem. ako sedanja vlada skuša popraviti nekatere krivice in kaznovali one. ki so najbolj grobo kršili zakon in s svojim izrazito strankarskim nastopanjem kot uradniki silovito škodovali ugledu naše države. In drugič: Nehajte pretakati krokodilove solze! Nedavno smo čitali n. pr. v JNS popol-dnevniku vest o prestavi nekega učitelja pod groznim naslovom: Križer pot slovenskega učitelja. Na prvi pogled smo res misilli. da gre za kak zločin ki ga je slovenski klerika-lizem izvršil nad enim izmed tisočev naprednih slovenskih učiteljev. Morda so klerikalci pognali koga na bolgarsko mejo, bolnega in zapuščenega umirat, kakor je posla! Pucelj rajnega Pečka! Morda so zasedli po slov. kulturnem delavcu Erjavcu izpraznjeno mesto v Vučitrnu na albanski meji! Morda so razbili družine, kot so jili slovenskim krščanskim učiteljem razbijali veljaki'JNS Kaj še! Ta križani napredni slovanski učitelj je bil prestavljen iz S«. Vida pri Ljubljani — čujte in strmite! — v Jezico pri Ljubijo Šolskega upravitelja. JNS hujskači celo |a7 čaj izrabljajo! ' ln tako smo zadnje čase čitali še pa,., kih opisov poslovilnih svečanosti, kj sy, i pristaši mirno lahko prirejajo svojim pik geni, pri tem hujsk /jo zoper oblast in iaTS napovedujejo dneve Maščevanja. ' Gospodje, kako ste pa vi prestavljali svoji politične žrtve? Ali verjamete, da je edeni med teh preganjaucev dobil svoj dekret a pisan na kos zavijalnega papirja, z netit štampiljko in podpisom in da nm jp t,j|n vsega samo !o jasno, da mora še i«[j (jal, giniti, če hoče ostati še v službi. Pravi fe kroti so prihajali čez pol leta ali pa še te noje. Sedanja viada je v lada reda in zakonih •sti. Tudi vse prestavitve uradništva se vij strogo po zakonih — in sicer po zakonih,! sle jih postavili vi. gospodje od JNS. Vi zakone zločinsko ril reva rili in prikrajalii svojo uporabo, sedaj se je pa krepelce obrni Io! ln vsa sinešnost in žalost te zadeve ie tetn, da sedanja vlada teh zakonov niti spn meniti ne more! Saj vemo. da imajo v senati brez katerega odobritve je sprejetje vsakep zakona nemogoče, g g. Kramer, Pucelj in % rušič večino, ki je vedno proti vladi... JNSarji bodo hujskali naprej. Skušali tt do deželi in zunanjemu svetu dokazali, kib strašna, ie roka slovenskega klerikalim Pristaše JRZ prosimo, da takim čvekačem tt maše usta s tem, da jih spomnijo, kaj so« delali, ko so biii na vladi in da bi v resni zaslužili, da bi se vsa moč zakona in ljudi1 nevolje obrnila zoper nje, ki so bili najvetj trinogi svojega lastnega naroda. bi propadlo ljudsko zadružništvo. Živel je namreč v nespametni veri, kakor da bi bilo ljudsko zadružništvo osamel otok v kraljestvu gospodarstva, in ne z vsem gospodarstvom te;sno povezan. Le iz le nespatneti je mogla biti porojena beseda takratnega odgovornega diktatorskega ministra, ki je rekel približno takole: »Saj imamo državne denarne zavode, drugi naj gredo rakom žvižgat.« Krivci hoMejo S tem, da je diktatorski režim, v katerem so bili naši liberalci in samostojneži, glavni stebri, prepustil denarno zadružništvo svoji usodi, ie izvršil nad našim gospodarstvom zločin, ki je neodpustljiv, ki ga slovenska zgodovina ne bo nikdar pozabila. Ni zadružništvo krivo, da počiva in da ne more izplačevati vlog. Ni zadružništvo krivo, če ne more več dajati posojil in če mora mirno gledati kako stoji naše kmetsko ljudstvo brez vsakega kre dita in vsake opore v gospodarskem boju In seda, zločinci nad gospodarstvom našesa kmetskega ljudstva še hinavsko zavijajo oči m kažejo na razvaline, češ, denarni zavodi ne delujejo, vloge se ne izplačujejo, zakaj se to ne stori, zakaj se to ne zgodi? Primife te ljudi za lez.ke in jih poženite v kot! To so Imdo-delci. Vlada obljublja rešitev Zakaj se ne uredi? Na vseh koncih in krajih se delali m delajo ti ljudje vi tuli ki hoče na pogorišču zopet vzbuditi novo življe- nje, ueprilike, ovire, težave, ker bi radi svoji nedela zopet iz vlade ven nadaljevali. Euofi rečemo: kakor si je vlada postavila za koncii cilj, da likvidira diktaturo in uvede v w naše javno življenje državne svoboščine. hoče ta vlada tudi na gospodarskem polju r praviti razdejanja, ki so jih ustvarili dikl» torski režimi. V tem pogledu ni na zadnje« mestu vprašanje likvidnosti naših denarni zavodov. Ko je bil v velikonočnem času ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovieu Bledu, je bilo med posvetovanji na dnevu« redu kot najvažnejša točka tudi vprašanje likvidnosti naših denarnih zavodov. Velite odločitve so padle tam in mirne duše l«Wj upamo, ne bodo ostale samo na papirju. Teft*, vprašanje je to, kako spraviti naš denarni! trg zopet v red, mnogo truda bo stalo, velik« žrtev bo treba, pa ludi to se bo zgodilo. W klanjamo samo eno: krivci te katastrofe^ naj poskrijejo in ne prihajajo s svojimi m«; njami na dan. S tem bodo najbolje koristi« stvari. ............. ........... .. n Praznik sv. Jaaeza Bosta, ustanovnika ^ zijanske družbe, bodo letos na Rakovniku slove®1 obhajati 26. aprila - drugo nedeljo po veliki iK* Kot priprava z« praznik bo tridnevni« od 25. aprila. Vsak večer triduevttke ob četrtI na «" kratka pridiga o Don Bosku in slovesen blagos»; Na predpražnik in na praznik zvečer bosta in zavod razsvetljena Na praznik bo slov«"" povzdignil tudi pievzvišeni nadškot dr. A. B. je?, ki bo opravil o pol 9 pontilikalno sv. maso. l »F dne- bo ob pol 3 govor in slovesne večernice. i»« popoldne bo posvečen zlasti mladeniškemu vaniu, ki prične po službi božji v cerkvi ob P"1 t i i Bcm dr. Natlačen med ljudstvom Minuli teden se je mudil ban naše bano-iine dr. Marko Natlačen na službenem poto-raniii po brežiškem in krškem okraju. V Cerkljah, Brežicah, Krškem, v Bianci, Sevnici, tajlicnburgu, v Tržišču, Mokronogu in ftt. Itu-iertu: povsod so g. banu priredili slovesne prejeme, pri katerih je sodelovala ogromna ,možica prebivalstva. Ljudstvo je s svojo nazornostjo hotelo pokazati, kako ceni svojega >amt in kako želi, da bi vlada, ki jo g. ban »stopa, računajoč na oooro v narodu, čimveč lobrega storila za narod. Ljudstvo je to prili-i« porabilo tudi v to, da je po svojih zastop-likih g. "banu seznanilo z. najnujnejšimi po-rebami svojega kraja, katerim je treba čim-rej odpomoči. Lahko rečemo, da je glavne iežave ljudstva razložil g. banu konz. svetnik z Kajhenburga g. župnik Tratnik, ki je v ivojem nagovoru omenil sledeče: Naš okraj je kmetski okraj. Bavrnio se ieloma z živinorejo. Prosimo, da nam na »odlagi baltskega proračun« pripomorete do vsestranske povzdige naše živinoreje, zlasti pa, (ia pripomorete za dostojne cene naše ži-iine. V okraju je zelo razvito tudi vinogradništvo. Toda kaj nam pomaga, ko vina ne moremo prodati, ali pa le po sramotno nizkih •enab. Poudariti moramo, da vinogradništvo peša in treba ga bo obnoviti. Prosim g. ban, ia ludi v vinogradnih zadevah priskočite na pomoč. Glede prosvete, to je glede naših šol, smo prepričani, da boste storili vse, kar je ino-[očp. Tudi v tem oziru so pri nas velike po-relje. V pogledu naših cest pričakujemo, da se ioiIo pričeta dola nadaljevala in da se bodo ipnStevale naše prošnje glede novih cest. Poudariti moramo, da jc zlasti gornji del našega okraja zelo reven na komunikacijah in da je nujno potrebno z bauovinsko podporo /.boljšati naše občinske ceste. Občine so namreč rse močno zadolžene. — Gradnja novih del je pri nas najbolj potrebna, ker bi na ta način prišli do dela iu zaslužka naši brezposelni, ki jiii je v okraju na tisoče. Naš okraj je pasiven okraj. Pomanjkanje hrane je veliko. Gladujočih je ua stotine. G. ban, tudi v tem oziru apeliramo na vaše usmiljeno srce. Pomoč je nujno potrebna. Končno, g. ban, je še omeniti trdoto, s katero se v našem okraju izterja vajo davki. Neupravičena odmera, visoke kazni in neusmiljene žepne in druge rubežni vznemirjajo kri n ne učinkujejo pomirljivo. Odprite nam naše denarne zavode in valorizirajte naše kmečke dolgove, poskrbite za prodajo naših pridelkov, dajte nam dela in davki bodo do zadnje pare vsi plačani. G. ban. sedaj mi pa dovolite še sledečo izjavo in prosim, dn jo tolmačite ua pristojnih mestih: »Mi vsi, kar se nas je zbralo danes tukaj, da vus kot svojega prijatelja in dobrotnika pozdravimo, kakor tudi vsi oni, ki so v tem trenutku v duhu z nami, smo dobri, resnični, pošteni, iskreni in odkriti Jugoslovani. Vsako drugo mnenje o nas odklanjamo kot kleveto. G. ban se je povsod živo zanimal za razmere, v katerih živi ljudstvo, sprejemal depu-tacije in obljubljal dejansko pomoč, v kolikor AIBUS mm m iiiifiiic NaMseMšs alraile fealeino mu®« ©otešvea se pusvsodll Paasile na ime Albusi je pomagati mogoče. Povsod je g. ban vabi? ljudstvo k sodelovanju z vlado, kajti le v skupnem delu in v popolnem medsebojne«? zaupanju bo vlada lahko izvršila težke naloge, ki jo še čakajo. Obisk g. bana je napravil povsod na Ijut sivo nepozaben vtis. Italijanski kralj v razgovoru s častniki novih italijanskih polkov, Ia so namernem \ Abcsinijo Kako je v Abesiniji Neka Dunajčaitka, ki biva s svojim možem v Abesiniji, pripoveduje tole o življenju v Abesiniji: Pri nas cvete in poganja narava vse leto. Vedno je od 15 do 25 stopinj Celzija. Snega ne poznamo. Vse leto c.vetejo vijolice, mačehice, vrtnice, nageljni, vmes pa ciprese j in divje banane. Krasen piščanec stane do 40 j grošev, divja raca ali gos ne dosti več, Za 20 i Din dobiš okoli 80 jajc in za 2 Din kilogram izvrstne kave. - Medtem pa stradajo abesin-ski vojaki ua Ironti, ker je preskrba docel* nezadostna. Vojaki si pomagajo s tem, da sadijo kumbre (grah), ki silno hitro rastejo. Pri odhodu so dobili negušovi vojaki s seboj pet-litrsko vrečo posušenega graha, malo vreča mesnih kock in nekoliko prepečenih kruhov ŠŽP gTf Sliki predstavljata prizore, kako slovensko ljudstvo sprejema svojetfa bana sjosp. dr. M. Natlačena Stojmo trdno! f Od vraga je vse to naše medsebojno sovraštvo. To je čisto gotovo! Vsako sovraštvo je od vraga, kakor je ljubezen od Boga. Kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem«, Tako je pisano v božjih bukvah. Nasprotno pa Bog nič bolj nc sovraži kakor sovraštvo. Zvežite ga in vrzite ven v temo!« je ukazal Gospod storiti s človekom, ki ni hotel sprave. Sovražnike med seboj spravljati, je gotovo zelo bogoljubno, resnično krščansko delo. Zato sem pa jaz žele! stranke na Slovenskem, če že ne odpraviti, vsaj pomiriti, nasprotja ublažiti. Od sovraštva nimajo ljudje nič in manj kot nič. Samo življenje si ž njim grenijo in drug drugemu težko delajo. Kakor bi ne bilo že brez tega dosti težko in grenko! — Toda nekateri Ijudie hočejo sovraštvo imeti, ker od tega žive. Ce ne, jih pa vsaj veseli, da se ljudje med seboj kavsaio in grizejo. In ščujejo drugega zoper drugega, kakor žleb-en otrok ščuje psa na psa ali na mačko in ga veseli, če se podita in drvita, grizeta in ko-Ijeta. Tako so zanesli hudobni ljudje strankarstvo na Slovensko in s strankarstvom sovraštvo. Pred 80 leti tega ni bilo nič. In nihče tega ni pogrešal. Ljudje so bili enega duha. Krščanskega! Koliko pa je bilo zaradi stran-karstva v zadnjih 60 letih na Slovenskem sovraštva, nasprotovanja, laganja, obrekovanja, nagajanja, kdo bi mogel to preceniti! To so vam cele gore kamenja in gnoja, ki so ga zmetati rojaki na rojake, otroci iste matere Slovenije drug na drugega. Zakaj neki?!... Pa recite. da ta reč ni od hudiča! Ce si nasprotujejo ljudje različne vere: Turki in kristjani, je to razumljivo. Razlika med nami je velika. Tudi če se ne gledajo lepo ljudje raznih jezikov: Italijani, Ncmci pa Slovenci, ni sicer prav, ni krščansko, a tudi to sc da razumeti. A da se med seboj preganjajo in do smrti sovražijo ljudje istega rodu, jezika in vere, io ni tako lahko razumeti. Tu se moramo vprašati: Zakaj se vendar sovražijo? Zakaj preganjajo?! Če se pa med seboj sovražijo ljudje ne ie Istega rodu in iste vere, ampak tudi Istega Stanu, recimo kmetje, ki imajo vendar iste interese: iste težave, Ista bremena in bolečine, se moramo pa Se bolj vprašati; Zakaj pa ven-tfar?! Za k«j se jte pa gre? Kaj pa hočejo? Kaj jih loči? In kaj imajo od tega?! Vprašajte no enkrat »samostojneže*, če ž njimi kaj ob-Cujete: Kaj pa prav za prav hočete? Zakaj nočete biti z nami, drugimi? In kaj Imate od svojega strankarstva?... če bi Imeli kake velike dobičke od tega, č« bi bili kmetu re« kaj pomagali k boljšemu položaju, potem bi io razumeli, pot«» bi tudi r.am kazalo, da gremo «a njuni, da se jim pridružimo. Kdo bi pa ne Imel raje boljše kakor elabSe? In ali bi ne bilo prav, da bi vsi kmetje skupaj držali? Da bi bdi eno. Ali bi ne dosegli potem veliko lažje svoje namene? Gotovol A mi ne vidimo, da bi bila samostojna kmečka stranka kmetu res kaj pomagala. Kljub vsemu kmečkemu »trankarstvu je položaj kmeta danes slabši, kakor je kdaj bil. — če pa zaradi strankarstva nič boljSe ni, čemu se potem cepiti? Čtma moči slabiti? Povejte nam! za vse priložnosti naročite pri CMMiBinarsi? milini. Čemu?1-. Zato da je razpor, sovraštvo, ln ta razpor je zanesen, kakor že rečeno, v vsako vasico. Zares, to jc silno potrebno! In kako koristno za kmeta! Od tistega časa je veljava in čast kmečkega stanu neskončno poskočila, in ccnc žitu, živini, vinu, maslu, jajcem, kako so poskočile! »O, zlati čas zdaj kmetom kranjskim pride!« bi skoraj vzkliknili z našim pesnikom Prešernom. Kmet ne ve več, kam z denarjem! Seveda ne ve, ker ga nima — nič!! To so sadovi kmečke »samostojnosti« in strankarstva!.., Ne, ne, v resnici teh sadov ni prav nič. Pač pa drugi sadovi, ki jih že poznamo: needinost, razpor, sovraštvo. In kako sovraštvo! To, kar se je godilo zadnja leta, posebno kar smo brali nedavno v -.Domoljubu, o razmerah v kočevskem okraju, okraju.' kmetskega« voditelja Puclja, to je vne^ vpiioče! Kako so preganjali nc samo duhov nikov — mi smo tega že. bolj ali manj jeni — ampak tudi kmete, poštene krSfantl, kmete! Može vklepaii v verige, gonili jj, po cestah, pred hudobnega glavarja, obsoidi v ječo ali visoke denarne kazni! In kmetje, .samostojni«, so ovajali kmete, svoje tovarii« in sosede ter sc veselili, da so jih spravili t nesrečo!! Ovaduštvo, veselje nad tujo nesrečo, to je grdobija vseh grdobij! Le človek, ki je v srcu pokvarjen more tako grdobijo, četudi le molče, odobra vati. Vsak človek pa, kdor ima malo časti ia poštenja v sebi — te je tudi kdaj pripadal stranki, ki je take reči uganjala — ji mora po vsem tem obrniti hrbet. J. K. V obrambo nravstvenosti Sedem katoliških cerkvenih knezov, ki jim leže škofije ob obali Jadranskega morja, je imelo nedavno sestanek, na katerem so govorili o nezdravih moralnih razmerah po naših kopališčih. Prizadeti škofje so poslali posebno pismo, kjer tolmačijo načela katoliške Cerkve in krščanske nravstvenosti glede tega ter naštevalo jasno ir >d!očno .»•-.»>«>. ki se v tem pogledu vrše zlasti v naših obmorskih kopališčih. Škofje grajajo posebno sledeče: V nasprotju s krščansko sramežljivostjo in s krščansko nravstvenostjo je, ker se moški in ženske skupno kopajo in solnčijo. Velika nepravilnost je, ker skoraj nikjer niso kabine [sobice za slačenjej ločene za moške in ženske. Resnična sramota je, da se na bregovih, kjer ni kabin, na istem kraju slačijo in oblačijo, kopajo in solnčijo, pogovarjajo in zbijajo šale moški in ženske, med njimi pa tudi otroci obeh spolov. Znak nravstvenostnega propadanja je, da kopalci za kopanje uporabljajo obleke, ki ničesar ne skrivajo ter teptajo * vsako čustvo sramežljivosti in krščanske nravstvenosti. Nezaslišano je dejstvo, da se v takih oblekah moški in ženske ne samo kopajo in solnčijo temveč se skupno drug z drugim javno sprehajajo po bregovih, se vozijo s čolni ter taki hodijo celo v gostilne in v druga javna poslopja, se celo vkrcavajo v izletniške in druge parnike. Velika pomanjkljivost je, ker ni nikjer pri nas javnih kopališč, ki bi bila izključno samo za moške in izključno samo za ženske. Strogo je treba obsoditi, da sc mladina v počitniških kolonijah ne deli po spolu ter se a tem odpirajo vrata vsakovrstnim razvrat-fiostim. Velika nepravilnost je, da se na javnih prostorih igra nogomet in tenis v kopalnih oblekah ter se v teh oblekah dopušča celo telovadba na orodju, ženskam in moškim pa celo skupen ple«. Veliko zlo je, ker se morejo ženske v moških oblačilih, poleg tega pa v gornjem delu telesa gole, spredaj pokrite komaj z dvema krpicama — javno in prosto sprehajati po mestih, parkih te obalah; ksr nihče ne nadzoruje tujcev, ali so v resnici zakonite zakonske dvojice vsi tisti, ki «o kot taki prijavljeni ter žive skupno kot mož in žena; ker n&Se ne pazi na ženske, ki jih aaSa javnost lin tuje! sami označujejo kot vlačuge, ker so ponoa gozdički in sprehajališča, kolikor jih je v ko-pališčnih mestih, brez vsakega nadzorstva, Dopušča se strašno zlo, ki ga širijo tujci med našim narodom, pod izgovorom, da imajo od tega koristi tako posamezniki, kakor tadi posamezni kraji iu narodno gospodarstvo sploh. Ni dvoma, da more biti tujski promet zlasti pa poleti za mnoge naše kraje in posebno za naše divno Primorje, močan vir dohodkov. Zaradi tega nismo niti mi, niti di more biti kak pameten človek proti tujskemu prometu. Toda zaradi materialnega dobički in koristi, ki jc za splošno blaginjo često zelo dvomljiva, ne smemo dopuščati, da bi trpeli čast, dober glas in poštenje naroda, ne smemo tudi trpeti, da bi katerikoli tujec s svojim obnašanjem izpodkopaval temelje nravstvenosti ter zavestno ali podzaveslno žalil najbolj nežna čustva ljjidi, med katere pride v poletni dobi kot gost. V boj proti javni nemorali, kjerkoli K pojavi! To naj bo naše geslo, ker hočemo brcniti dostojanstvo človeka, ki ga je Bog določil, ne da služi strastem, nego da bo gosp zemlje, ter mu dal telo, nc radi telesa, temfei da mu bo telo nosilec neumrljivega duha hram božji. Zanimivo je, da je vse liberalno časopisi« priobčilo izvleček tega pastirskega pisma » način, kot bi škofje s tem pismom škodova.i tujskemu prometu na Jadranu. Gorje nam, če bomo tujski promet širili na račun našega poštenja in dostojnosti " priznajmo, da se po naših kopališčih pobijajo napake, ki bi jih v nobeni kulturni dri'" vi ne trpeli. Nikar ne mislimo, da pridobivamo pri tujcih na ugledu, ako pustimo, da sc blato od njih cedi k nam, V gotovi meri veljajo vse te ugotovit« tudi za naša slovenska letovišča. Tudi pri se gotovi ljudje trudijo, da bi tujski pom* poživili na račua morale: z uvažanjem m"""' livega človeškega blag«, z odpiranjem po"°' nih lokalov, z neverjetno širokogrudnos!]-; kadar tujci s svojimi zahtevami in obnaša' njem bijejo ljudsko poštenje v obraz. Bolje bo za nas, ako odpotuje še dan« zadnji tujec domov, kakor pa da bi nas tuj moralno pokvaril. ____. Neutta fieuija zraste prvo lilo do Šest j*4". globoko v seraljo; dm«o feo doseže gk»>n0 " jj najetih fcvijev it večlet slara detelja pa 00 čevljev. A J JE NOVEGA tAHVALA podpisani naročnik »Domoljuba* Ciril brlin, kleparski mojster nu Vihrah St. 39, Ipnija Leskovec pri Krškem, potrjujem s aležnostjo prejem 1000 Din, ki sem jih da-ss prejel od p. n. uprave »Domoljuba« kot kžarno podporo o priliki nesreče, ko mi je je 7. t. m. zgorela stanovanjska hiša in vsa Lava. Toplo priporočam »Domoljuba« vsein lini, ki še niso nanj naročeni, saj je »Do-■oljubova' požarna podpora dobrodošla poni" vsakemu v najtežjih dneh nosreče. \'a Vihrah pri Leskoveu, 17. aprila 1936. spoštovanjem hvaležni Ciril Karlin. ISEBNE VESTI d Za šel« državnega statističnega urada, je podrejen notranjemu ministrstvu, je ime-bvan dr. Rudolf Andrcjka, upokojeni inspek-|r banske upravfe v Ljubljani in bivši okrajni tčelniU za ljubljansko okolico. d Odposlanstvo jugoslovanskih mest je Hpotovalo v Grčijo. Od slovenskih zastop-kov so v odposlanstvu ljubljanski župan g. Andlcšič. prorektor univerze dr. Slavič in islanec dr. I Koce. d 'ij-letmco rojstva je obhajala pretekli feden v ljubljanskem mestnem zavetišču He-Ina Valušoik iz Velikega Ubeljškega pri Raz-ftem. d Zdravje zagrebškega nadškofa dr. Baura je toliko obrnilo na bolje, da namerava vi-)I odposlancev. Dnevni red je obsegal sama strokovna vprašanja. Kongres je vodil g. Se dej Kongresa so se udeležili tudi razni zastopniki socialističnih kulturni A- •"*'•>" 1r<*krir nr^rl tednik Cankarjeve družbe in drugi. Poročila to se nanašala na razna vprašanja socialnc zakonodaje. Kongres se je zaključil z bojnim glasovanjem. Za predsednika je bil izvoljen Les-kovšek, za tajnika Bricelj, za odbornike pa Celešnik in Jakobin. V zasebnih razgovorih, ki jih je vodil Kretič s predstavniki tukajšnjih socialistov, so zborovalci tudi načeli vprašanje o ustanovitvi socialistične stranke. d Shod dr. Srskiča. V Sarajevu je imel shod dr. Srskič, ki je med drugim izjavil, da že dolgo ni več član Jug. nac. stranke, ker je ta nesposobna za dobro delo in samo ovira ureditev naših političnih razmer. Naglasa! je potrebo rešitve hrvatskega vprašanja, ki obstoji kljub istosti jezika in krvi. — Svoj čas je dr. Srskič zanikal obstoj hrvatskega vprašanja d Tuje seme. Nikakor ne smemo dopuščati, da bi nam kdorkoli v naš živelj sejal tuje seme, piše ..Kmet. list«. Njegovo željo je naš slovenski kmet že izvršil, saj je odkloni! bivšo Kmetijsko stranko, ki je hotela pod kmetskim imenom tuje seme — liberalizem — razširiti med slovenskim narodom. d O kmetijskih dolgovih je govori! na shodu v Krstanju v Dalmaciji tudi minister Cvetkovič. Izjavil je med drugim, da bo vprašanje kmetijskih dolgov urejeno tako, da ne bodo prizadeti ne dolžniki in ne varčevalci. d Razrešen! sta občinski upravi občin--PoUnik in Št. Janž na Dolenjskem. NESREČE d Dva požara v eni noči. Pogorela je domačija nekega posestnika v Pobrežju pri Ptuju. — Gospodarsko poslopje, last župnije Sv. Vid pri Ptuju, so uničil ognjeni zublji. d Požar je popolnoma uničil imetje po-ssetnika Alojzija Jernejška v Perničah v občini Sv. Marjeta ob Pesnici. Zažgal ie neki otrok. | d Zgorel js 16-okenski kozolec na škofijskem posestvu pri Mozirju. d Miadi voli so se splašiili in povozili po-sestnico Nedo Koban iz Se! pri Zg. Poljškavi, Za posledicami poškodbe ie uboga žena po dveh lednih trpljema umrla. d Vrh smreke ga je oplazil po glavL V Vratah pri Moti se je pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje 7-l-letnega hlapca Leopo da Krofa. Pokojnik je služil za hlapca ze dolgo vrsto let pri posestniku Poseku. Ono popoldne so se podali Krof, mladi Ivan Pošek ter domačin Uric v Posekov gozd podirat smreke. Drevje sta podirala oba mlajša lanta, stari hlapec pa je padle smreke obsekaval. Delo je napredovalo hitro in smreka za smreko ie padala na kup. Naenkrat se je podžagana smreka nagnila proti smeri, v kateri je dela! Krof. Pošek mu je še zaklical. naj se umakne in Krof je odvrnil, da se bo. V tem trenutku pa je drevo zahreščalo in padlo. Krof je prepozno odskočil ter ga jc vrh smreke z vso silo oplazil po glavi. L'darec je bi Itako silovit, da m uje zdrobilo lobanjo kakor jajčno lupino ter mu je vrglo možgane 5 metrov od telesa Bil je na mestu mrtev. d Pri streljanju s pištolo je nastala eksplozija, ki je dlan dobesedno razmesarila !5-!et-nemu Jožefu Rakošu iz Male Nedelje. d V ljubljanski bolnišnici je podlegla poškodbam, dobljenim pri skoku iz drugega nadstropja nad ljubljansko kavarno Evropo 20-letna služkinja Rozalija Branko. d Para je ušla iz stroja v papirnici v Vevčah 31-letnemu strugarju Albinu Klemenčiču od Dev. Mar. v Polju ter ga močno oparila po glavi. d Pri smučanju na planinah je padel in se hudo poškodoval 34-letni Davorin Tratnik ca-rniski uradnik iz Ljubljane. d Ker ga je mož previjal. V mariborsko bolnišnico je prinesla neka mati sedem tednov staro dete, ki je imelo zlomljeno nogo. \'a začudeno vprašanje zdravnika, kako is je moglo zgoditi, da si je dete, ki še ne more hoditi, zlomilo nogo, je mati nekam sramežljivo odgovorila, da ga je mož previjal. d Žrtev spopada med vinjenimi. Oni večer ob treh ponoči so pripeljali iz Oplotnice v mariborsko bolnišnico Matijo Leskovarja. Imel je strašno rano na trebuhu, katero mu je za- \a .Viteškem posoiajo stare vagone družinam, v niih prežive nedelje in praznike na deželi, goni ko udobno ureieni in ljudje iih -adi dala roka napadalca z dolgim nožem, varja so takoj položili na operacijsko mizo, pa so mu odprli trebušno votlino, so --------- iakoj uvideli, da mu ni več pomoči. Ob 6 zju-traj ga je smrt rešila velikega trpljenja. Postal je žrtev spopada, ki se je odigral med vinjenimi fanti na velikonočni ponedeljek. d Z dmamitno patrono je streljal 15-leta posestnikov sin Ivan Potočnik v Dobrni pal Celju. Patrona mu je eksplodirala žc v roti| in mu je roko popolnoma razmesarila. d Ptičja jajca je iskal Milutin Miloševimi Kušiljeva pri Svilanjcu. Pri tem jc padel z veti in je bil na mestu mrtev. d Kača je pičila blizu očesa kapiara V kolo Bobiča iz Majkiča pii Ključu. Zaspali1 na travniku in ko se je zbudil, je opazil M pršili veliko kačo. Bobič se je hotel kače znebiti, a se mu ni posrečilo. Kmetje so Bobič« takoj odvedii v bolnišnico. Oteklina je p"!" žc do pasu. ti Xa več radovednih vprašanj, zakaj * v zadnji številki Domoljuba« napovedali"" javo nekaterih dogodkov, pa teh dogodkov m nikjer, sporočamo, da smo jih pripravili eno celo stran. Bili so tako krepki, da so g- d«a<' ni pravnik bili mnenja, da je dovolj, če j"1 ' oni čitajo. In tako se je zgodilo s celo -t™"1" tako. Goreči Saa Francisco. Dne 18. aprila je pr»tcklo j , obiskal strašen potres, ki je uničn 28,W;lj mš 0« auiato 'hni« Lk """f"" San Francisko d) Le kratka noč bo v grobi, ko umrl Peter LebcA nam zatrobi. V posestnik mlina Framu ie Pobrežju pri M*«"* razreda real«« so položili v grob dijaka IV. --------- . je gimnazije Stanka C-oloba. - V Trbovl)Wu umri urar Franc Zak. — V I.csičncm Prl \ t razgled po svetu AhesSnsho-iiatiianska vofaa N r,,.'<-i pogled na severno boj išče 1 Ko 30 prišle italijanske čete do jezera Tana, kjer izvira Modri Nil, so hrib, ki obvlada jezero in okolico, krstile za Mussolinija. Časopisje pile, da so Italijani s tem činom posegli v angleško področje in da postane jezero Tana lahko velik kamen spotike med Italijani in Angleži- V angleškem Kartumu, ki leži ob Nilu v vzhodni smeri od italijanske Eritreje, opažajo živahno vojaško vrvenje. Mnogi oddelki odhajajo močno oboroženi s puškami ln Strojnicami v smeri Tanskega jezera. Ttidi [afriške letalske oddelke so Angleži v zadnjem času zelo ojačili. Italijansko napredovanje v smeri Desna zopet zaznamuje uspehe, zakaj italijanske čete so že zavzele to mesto, kier 'e bit doslej iflbesinski generalni štab in menda tudi sam Icesar Seiasie in njegov sin-prestolonaslednik. Italijanske čete pri svojem zmagoslavnem rodiranju proti Desiju niso nikjer naletele a odpor. Mesto je bilo popolnoma prazno. Prebivalstvo se j® skrilo v sosednje vasi. Z [italijanskimi četami so prispela v Desije tudi tri letala. Na čelu italijanskih čet je bil general Birolli. Cesarjeva vojska se je pravoč--no umaknil« v neznano stati. Desije je važno abesinsko vojaško oporišče, hkrati pa tudi trgovinsko, karavansko in politično središče velikega pomena. Je zvezano s prestolico Adis Abebo z dobro cesto, primerno za tovorne avtomobile. Vse kaže, dn ie tudi Adis Abeba pred padcem in ni negotovo, da bo tedaj, ko bodo bravci »Domoljubovi« čitali to [poročilo, že plapolata na cesarskem dvorcu v 'Adis Abebi italijanska troboinica. Italijanske prednje straže so bile pretekli teden oddaljene od Adis Abebe le okrog JOO km. Ostanki abesinske severne armade že zavzemajo nove | položaje zapadno od abesinskega glavnega [mesta. S Na južnem bojišču ima general Graziani i z .uničeno« abesinsko armado še vedno precej opravka. Abesinci trdijo, da je 9. aprila (prišlo severno od Negelija do borbe med abe- sinskimi in italijanskimi četami in da so Abesinci zmagali. Ob tej priliki je bilo na strani Italijanov ubitih 320 italijanskih častnikov in vojakov in 19 domačinov. Abesinci trdijo, da so ujeli šest oklopnih avtomobilov, polnih municije, in avtomobil, na katerem se je vila zastava nekega italijanskega generala. Tudi pri Sasabane in Daga Bur so abeiisnske čete odbile italijanske napade in so se menda Italijani umaknili s težkimi izgubami. Vendar pa general Graziani seveda tudi na tem delu fronte ne bo miroval, zakaj s seboj ima stotine in stotine aeroplanov in tisoče motoriziranih čet, izborno oskrbovanih z vsem potrebnim, Če ne danes, bo Sasabaneh in nato tudi mesto Harar ob železnici Džibuti—Adis Abeba, padlo jutri Italijanom v roke. Italijani sicer lahko d oživa tam okrog Adis Abebe še večja ali manjša presenečenja,, vendar sami Abesinci na afriškem bojišču ne bodo dosegli nič odločilnega. Abesinsko hrabrost in boj za neodvisnost je strlo italijansko moderno orožje, ki ga Abesinci na splošno niso imeli, in italijanski zračni bombarderji, ki jih abesinska vo;ska sploh ni poznala, a so se pokazali v gorati Abesiniji kot največje jamstvo zmage. Zato je naravnost smešno, ako čitamo, da hoče angleška vlada premagani Abesiniji dovoliti sedaj šele posojilo pol milijona funtov šterlingov za — bojne aeroplane, Pri Zvezi narodov v švicarski Ženevi so prišli merodajni gospodje do spoznanja, da njihovi predlogi za pravičen mir med Italijo in Abesinijo niso uspeli. Mi si upamo trditi, da niso uspeli zato, ker merodajni čmitelji sploh niso hoteli Abesiniji pomagati. Zadnja afriška neodvisna država in redna članica Zveze narodov je bila na milost in nemilost izročena nasprotniku še pred prestopom italijanskih čet v Abesinijo. Vse drugo, kar se lepega govori in piše v svet, je namenjeno ljudem, ki nimajo upogleda v mednarodno za« kulisno politiko zvijač. Zato je imel g. Mussolini čisto prav, da je te dni presekal »gordijaki vozel« s njemu lastno možatostjo in je izjavil, da je smejala« in da se hoče pogajati z Abesinijo in skleniti mir brez sodelovanja Zveze narodov. štajnu je odšla h Gospodu po večno plačilo posestnica Ana Gubenštsk. — V Trbovljah je izdihnil gostilničar Andrej Kukenberg. - V Novem mestu je zapustila solzno dolino občinska blagajničarka Marija Avsec roj. Ven-c»js. — V Rečici ob Savinji so položili v grob Terezijo Štiglic roj. Prislan. — V Škofji Loki :«o položili k večnemu počitku veletrgovca Ra-faek Thalerja. — V Mariboru jc umrla Ana Majdič, vdova po znanem celjskem veleindu-strijalcu. — V Mozirju je odšel v večnost akademski kipar in pozlatar Ivan Cesar. — V Celju je zapel mrtvaški zvon 70 letni Mariji Crepinšek. — V Trbovljah je umrl 77 letni posestnik Anton Mervar. — V Domžalah so položili v grob posestnika in mesarja Janežiča Josipa. — V Studemeah prt Poljčanah je od-®la h Gospodu po večno plačilo 80-letna redovnica M. Jera Gruner. — V Ljubljani so "ms'li: soproga vratarja ženske bolnišnice Ana Sirceij, trgovski, sotrudnik Jože Grilc, Kauschegg in Vidic Jerica. Nai počijo v miru! KATOLlSKA CERKEV s Duhovne vaje za plesalke kraljevske «pere. Na Cvetno nedeljo so dokončale plesalke rimske kraljevske Opere tridnevna duhovne vaje, ki so bile v cerkvi Srca Jezusovega na obali reke Tlbere. Duhovnim vajam je prisostvovalo lepo število plesalk. Nikdo ne bi verjel, ko je gledal skromna dekieta, da so to mladenke, ki sicer na opernih deskah nastopajo v največjem sijaju. Plesalke so dokazale, da je tudi njim potrebna božja bližina. — Za letošnjo veliko noč je pristopilo k mizi Gospodovi v francoskem Parizu 18.642 vseučiiišČnikov. AVSTRIJA s Iz slovenskega Korotana, V Selalj je umrl Simon Kocjan, tainoSnji občinski tajnik in organist. — Za župana v Kožeku je izvoljen Matevž Huber, zidarski mojster. Novoizvoljeni župan je Nemec. -- V Škocijanu so pokopali 73 letnega Hrovatovega očeta Loren-ca Silana iz Srej. — Na veliki petek so imeli protestanti na Bistrici v Rožu v šoli svojo službo božjo. V Št Lipšu pri Zeueku je je preminula knjeginja Ana von Orsini und Rosenberg. — V Št. Rupertu pri Velikovcu so pokopali posestnica Marijo Riepel. — V župniku v Pokrčah je neki Miiievc iz Ljubljane odnesel 50 žiiingw, a so ga pravočasna prijeli. 8 Ibetalaka. nesreča na progi Turin Rim, Na zračni progi Turin—Milan—Rim se je pripetila oni četrtek težka letalska nesreča. Letalo je vodil eden najboljših italijanskih pilotov. Dvignilo ae je kljub megli, zakaj v Rim je moralo odpeljati na važno sejo turinskega podžupana markiza Penso di San Damiano. Med potniki sta bila tudi dva italijanska trgovca in en Švicar. V začetku je šlo vse gladko. Komaj je bilo pa letalo dobrih B00 km južno od Turina, je zašlo med gorami v gosto meglo. Pilot se je spustil nizko, da bi dognal, kje je. Kar se je letalo silno streslo, se nagnilo in treščilo na tla. Vsi potniki so biti takoj mrtvi. Letalo se je popolnoma razbilo Udarilo je ob strmo skalo gore Basso pri vasi Chivassa in eksplodirala je posoda z bencinom. Letalo je treščilo med skalovje. s Drobiž. Novo križu iko. ki nosi ime Ga-ribaldi, so spustili v morje iz ladjedelnice v Tržiču. — Dvanajst novih jam so odkrili oz i roma oregledali o veliki noči jamski raziskali Str«u 268. DOMOIJUB«, dne 22. aprila 10:10. štev. 17. vntri italijanskega aljiinskega društva \ is.. Utonil je v Sodi blizu Oaberja pri Tolminu 77 letni Anton Falelič, doma iz. Kamina pri Kobaridu. — Požar je unir.il hišo Jožefa Mravljeta na Talmru pri Dornhergu. -- Gra-uata i/. svetovne vojne je ubila 13 letnega Hlo-rijana Guljata i/, Grgarja pod Sv. Goro. — 20.000 lir je odnesel neznani uzmovič kmetu Ivanu llreganlu \ Ločniku pri Gorici. — Ubil sc je 25 letni Alojz Devetak, ki je padel s kolega. ko se je vračal domov. — Dobro bodočnost obetajo mladeničem, ki bi se hoteli vpi-v tečaj za letalske pilote. Prostih mest je 1500. ' Požar je uničil kmetsko hišo in gospodarsko poslopje \ inalije Štrajn v Dolini pri Trstu. ŠVICA s Težki dnevi pri Društvu narodov. V Ženevi je oslal položaj za enkrat nespremenjen. Angleži zahtevajo vedno bolj odločno nove ukrepe proti Italiji. Nekateri angleški listi celo pišejo, da je treba zaradi italijanskega napredovanja do Tanskega jezera zapreti Italiji prevoz skozi Sueški prekop. Italijani pa prihajajo s tem večjimi novimi zahtevami. čimdalje je prodrla njih vojska. 1-iancija pa se zanima le za Porenje. Zaradi teli nesoglasij med velesilami, niso izključena tudi večja presenečenja. — Angleški zunanji minister Eden je odpotoval k Hitlerju v lierlin. Zahteval bo točna pojasnila glede raznih nemških želja. Ce se Edenu posreči, da pridobi z. gotovimi koncesijami Nemčijo na svojo stran, bo to odločilnega pomena koncilov eljavni izid \ojue v Afriki. — Važna je ludi vest, da je papežev nuncij obiskal francoskega ministrskega predsednika Sarrautu !ei imel z njim daljši razgovor. Gre menda za posredovanje papeža, da l>i bila sedanja afriška vojna čimprej končana. POLJSKA < Do večjih komunističnih izgredov je piišio v poljskem Lvovu. Pri spopadih s policijo je bilo lo mrtvih in mnogo ranjenih. Vojski, ki je bila poklicana v pomoč redar-stvu, ni bilo treba nastopiti. Hudo ranjenih je bilo 7, lahko ranjenih pa 27 redarjev. Policija je zaprla 200 demonstrantov. Med izgredi so komunisti kradli v trgovinah in se-žigali. — Y zadnjem času se komunisti po vseh državah živahno udejstvujejo. gotovo imeli komunistični hujskači svojo besedo zraven. DROBNE NOVICE 20 milijonov funtov štcrlingov posojila dobi Nemčija v Angliji. Z aeroplaiiom jc treščil na tla in se ubil v Himu italijanski general Mario Beltraini. 230.000 inozemeev je obiskalo v letu 1935 Italijo. 150.000 prebivalcev strada v petih okrajih ua Poljskem. Prizadeti so najbrže — Ukrajinci. Nove, velike kredite za oboroževanje predloži v kratkem vladi angleški finančni minister Chamherlain. Tri vodilne direktorje zavarovalnice Phii-nix» je zaprla dunajska policija. Polk Adolfa Hitlerja sestavljajo v Berlinu: vojaki tega polka morajo biti najmanj I m 00 cm vi-uiki Italija v Abesiniji zmaguje. Poročila pravijo, da abesinska vojska ne nudi prodiraiocim i nikakeiia odpora več. Kljub temu pa Italijani Je vedno pošiljajo nove čete v Abeeuii|0. Na dimo. kako v Neaplju krcajo na ladje S000 bojevnikov za Abesmi|0. Abesinci pod italijansko oblastjo pravijo, da so zadovoljni. Italijani jim nudijo ludi zaslužek pri tfradbi test in pri obdelovanju polja. Na sliki vidimo z orodjem oboroženo množico Abesincev. k, gredo na delo za Italijane. Vseh Židov na hvetu je 16,246.000; od teli 5 milijonov v Ameriki. 363 milijonarjev, od teh v Budimpešti 70, je na Madjarskem. 800.000 delavcev je bilo zaposlenih v kemični industriji v Nemčiji v preteklem letu. Leta 1929 samo 350.000! Španski parlament je izrazil vladi zaupanje s 185 proti 78 glasovom. Ženam je odklonil volilno pravico belgijski parlament. Irska bo v prihodnji vojni na strani sovražnikov Anglije, je izjavil šef generalnega štaba irske vojske. BANKA BAR LICE ll, Ru»: Asiiscr Parfc (ldpr«ml|a denui v luaomavlfo najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulaiilnejc Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji iD Luliscin-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune. BRI/IltJA »o SOK4-64 Hnuellei. PRAKC!. »i »o 1117.14 f,H, H011«! IHJA, Vo 1 us.fi« M. lllmil l.tlKSTOBtiRfl. s, m: i,W,. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznico Kmetsko zborovanje v Ribnici Nn semonji dan v ponedeljek se jc vršilo lu veliko zborovanje, ki jc bilo vse posvečeno veliki okciji, ki sc ic zopočcln v naši Sloveniji — ustanovitvi Kmetske zveze. Popoldne ob 1 je bil nu-povedon shod v veliki dvorani lip, ki sc je hitro napolnila lako, da so mnogi morali ostati zunaj. Zastopane so bile vse občine ribniškega in vcliko-laškega okraja in celo daljna ftanjaloka. Zboro-vunje jc vodil <). Malija Smulc. Ob burnem odobravanju jc nastopil predsednik Kmetske zveze y. Ilrodar. V enournem govoru je ordsednik obrazložil potrebo lastne strokovne Kmetske zveze Tako živo jc orisa! bedo našega kmeta, da so vsi navzoči z veliko napetostjo ponovno prekinjali govornika z bin nim aplavzom. Splošno navdušenje jc zaplulo po dvorani, ko jc u. Rrodar opisal žc dosedanje uspehe Ic splošne slovenske kmclskc akcije. Vsi navzoči so nagradili govornika s sklepom, takoj do vseh občinah osnovali krajevne Kmetske zveze, /a njim jc nastopil živahno pozdravljen g. Skulj. v živahnem govoru je opis?1 delovanje g. Ikodarju in njegovo, s trpljenjem odi-čeno zvestobo kmelskemu stanu. Opisal jc nadalje, do že kmelski ponos in čosl zalitevalu lastno organizacijo. Navdušen govor g. Skulja so zbo-rovalci nagradili s čvrstim odobravanjem. Shod je potekel v le peni redu in ob splošnem navdušenju, ki je napolnil noše ljudi s samozavestjo in odločnostjo PO D O M O V i N Spored Slomškovih praznikov v Mariboru Dne 21. junija 19%. Od pol n do pol 10 pohod mladine na (davni 'rg. - Ob pol 10 služba božja: Kratek nagovor pre-v/višenega, nato tiha sv. maša, pri kateri poje mladina in moli skupne mašne molitve. Po končani službi božji skupna molitev za beatifikacijo, nato sprevod mimo Slomšekovega groba na Slomšekov (rg, kjer zastopniki mladine izročijo svoje prošnje prevzvišenemu v roke. Opoldne kosilo. Ob 14 večernice v vseh cerkvah. Ob 14.30 sprevod mladine, ki je v narodnih nošah, k igri »Naša apostola«, ki se ta dan izvaja samo za mladino. Od 21. do 29. junija 1930 razstava vsega, kar nas veže in spominja na Slom-ieka. Razstava bo v kazinski dvorani. Dne 27. junija 1930. Sprejem gostov, zvečer slavnostna razsvetljava mesta Maribora, kresovi na slovenskih vrhovih. Dne 28. junija 1936. Ob 8 pontilikalna sv. maša. Ob 10 stanovska predavanja; Za moške: Slomšek. učitelj iu zgled krščanske možatosti. Možje, čuvarji Slomšekovih izročil v slovenskem narodu. Za žene: Slomšek in slovenska mati. Vzgoja otrok po Slomšekovih naukih. Za fante: Fant po Slomšekovem srcu. Vera, luč narodne omike. Za dekleta: Pobožnost in nedolžnost srca, dva bisera slovenskega deklela. - Dekleta v Slotnšekovi šoli. Za dijaštvo in inteligenco: Slomšek, svetniški geni] slovenskega ljudstva. Večnostno iedro slomšekovih vzgojnih načel. Ob 15 igra na prostem ->Naša apostola«. (Jb 10 zbor slovenskih kolesarjev. Ob 20 koncert »Alaribora«, Satlneijev oratorij Vnebovzetje«. Ob 23 sprevod mož in lanlov z bakljarni v prošnji procesiji, ki gre po mestu in mimo groba-Slomšekovega na Slomšekov trg, odnostio v stot- niC?,' u'er ie Po|nočnica in skupno sveto obhajilo moških. Prt pohiočnici ima ljubljanski škof dr. Gregor Rožman nagovor, mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič pa sveto mašo. Dne 29. juuija 1936. Od 3 zjutraj dalje svete maše v vseh cerkvah ni skupno sveto obhajilo ženstva. Od 8 do 9.30 zbiranje udeležencev, dohajajoči!) v skupinah na Glavni trg. Ob 9.30 prihod prevzvišenih škofov in drugih odličnikov in nato služba božja. Pridiguje škof dr. Ivan Jožef Tomažič. sv. mašo daruje škoi dr. Gregor Rožman. Po službi božji kratek nagovor, ki ga govori g. dr. Franc Sušnik. Sprevod z Glavnega trga po Stros&majerjevi ulici mimo Slomšekovega groba ua Slomšekov trg, kjer zastopniki naroda izročijo prevzvišenemu prošnje. Ob 14 v vseh cerkvah večernice. Ob 15 se izvaja oratorij »Vnebovzetja«. Ob 20 igra na prostem »Naša apostola«. ŽaSoigra užitkarice V Dolenjskih hribih je umrla na veliki petek 80 let .stara užitkarica. Obširno kmetijo je izročila pred leti hčeri, ki je pa po nesreči dobila za moža pijanca. Mož je zapravljal, žena mu je od žalosti umrla. Kmetija jc pa prišla na boben. Kupil je j kmetijo tujec, ki je prišel z ženo in otroci in pre-' vzel gospodarstvo. Prevzel je pa tudi staro gospo-' dinjo, katera je imela izgovorjen primeren kot ali užitek. Nova gospodinja pa užitkarice kar videti I ni mogla. Dajala ji je smebno žito, vodeno mleko t in malovredno zabelo. Užitkarica je živela v groznem pomanjkanju. Sosedje so ji včasih dali nekaj jesti. Užitkarica je zbolela. Redkokdaj ji je prinesla gospodinja jesti. Katera izmed sosed je imela j z užitkarico toliko usmiljenja, da ji je v njeno stanovanje prinesla kako jed. Gospodinja pa je začela zapirati hišna vrata, da do užitkarice ni mogel nihče. Nosili so ji jedila in dajali skozi okna. Gospodinja je pa navlekla trnja okrog konca hiše, kjer je užitkarica stanovala, da nihče ni mogel iz raznih krajev Konjice. V splošnem živimo pri nas še dokaj mirno, posebno odkar so izgubili svoj bič naši liberalni valpti. Vendar moramo zabeležiti par jio-membnejših dogodkov. Najprej smo se oddahnili, ko je bil pred kratkim razpuščen tukajšnji občinski odbor. Takšna je pač usoda na tem svetu! Še bolj se je ljudstvo razveselilo, ko se je 8. aprila poslovilo od obeh šolskih upraviteljev. Krivica, storjena našim zavednim kaloliškim vzgojiteljem, je s tem aktom vsaj ua zunaj popravljena, obenem pa kaloliškim staršem zajamčeno, da bo šola vzgo-jevališče mladine na trdni verski podlagi. Konjiške matere — zadoščenje imate! — 11 koncu naj omenimo še lep uspeh, ki smo ga opazili v pevskem oziru. Pohvalili moramo vnemo g. kajtlana. ki je v tej kratki dobi pokazal, kaj lahko doseže — kdor hoče. Dragatuš. Preteklo zimo smo se nenavadno razgibali. Prosvetno društvo je v novo prirejeni dvorani uprizorilo kar pet iger, vedno z dobrim uspehom. Največji del zaslug gre pri tem režiserju Josipu Hudobivniku, ki se Je za sedaj že poslovil od nas, da zadosti vojaški dolžnosti. A kar je največ vredno: Vzbudilo se je tekmovanje za kulturni napredek. Tudi naši gasilci so namreč istočasno za veliko noč pripravili svojo prireditev: »Kakršen gospod, tak sluga«. Izgledalo je, da si hudo na-i sprotujemo. A smo se razvrstili, mi na velikonočno nedeljo z »Divjim lovcem«, gasilci na velikonočni ponedeljek. Ko smo belo nedeljo »Divjega lovca« ponovili v prid Gasilskemu društvu, se je pokazalo, da smo vsi edini za napredek našega gasilstva. — Ce še omenimo, da smo imeli 1. in 4. marca dvodnevna gospodarska predavanja najboljših strokovnjakov, je bilo preteklo zimo v kulturnem oziru precej storjeno, kar je podlaga za edinost tudi v drugih ozirih. Leskovec pri Krškem. Prejšnji četrtek je bil napovedan obisk g. bana v bližnjem Krškem. Tja smo bili povabljeni tudi mi. Ta novica nas je vse zelo razveselila. V proslavo tega dne so na predvečer zagoreli kresovi. Fantje so sestavili dolgo vrsto kolesarjev in konjenikov. Občinska uprava priti do okna. Veliki petek je bil za ubogo starko odrešenja dan. Radovedni smo, v kakšni obliki se bo nad mlado, trdosrčno gospodinjo na njena stara leta maščevala četrta božja zapoved. Mlin v Pečeh Spis;iI Gustav Strniša Nadaljevanju Zu svoj županski sfolec se jc oče jakob tresel noč in dnu. Na vsakega meščanu, ki jc dobro uspeval in naprcdovnl lei jc imel mnogo prijateljev, jc bil takoj ljubosumen Vedno sc je bol, do mu kdo nc izpodkopljc tal, da nc bi telebnil s svojega stola. Ni sc mogel otresti občutka, du nicgov županski siolec nc stoji trdno, temveč, da sc sumljivo maje čeprav so bili meščani njegovi pristaši, razen nekaj kmefov, ki so ostali zvesti svoji zemlji in so bili kmetje, četudi so jih prištevali med meščane In eden takih ic bil ludi Pečovski, ki ga je smafrol Mlakar z.a lrmaslega možakarja, ki rad nasprotuje njegovim ukrepom ter nc mara kar nn slepo delati, kar mu župan uka-zuic. In prav Pcčovskcga sc je očka župan najbolj bal, čeprav si rii tega nikoli hotel sam priznati, ker je bil sam v sebi preponosen, du bi si dejal, dn jc tak tekmec nevaren. Mož jc vendar njuhal nevarnost na pravem kraju, saj jc vedel, da so bili umi meščani, ki so ostali poliedelci vedno na strani Pcčovskcga in bi takoj potegnili z. njim, samo, če bi jim namignil z besedo, ftil ic zatrdilo Prepričan, da bi sc njega takoj radi odkrižoli in Posadili mlinarja na županski stol, soj jim ic bil no duši vendar soroden in vse boli domač, dočim so zrli v županu šc vedno tujca, ki se ic prilepel pu nog sam vedi kod, ki ima sicer lepo domače jme, nc pa srcu, saj jim ic ostal tujec od prvega one ko jc pričel županovati in sc niso nikoli mogli z njim res po domače pomeniti. To pač »orno zato, ker so čufili, do jih zapostavlja in se "vign pred njimi ler sc kaže za nekaj višjega, kar " ic pac žalilo, saj so se smatrali za niemu cna-.,„' oz|roma že zn boljše, ker so imeli žc svoje 'trite pravice. Pečovski sc sap, ni nikoli znvzemol zn žti- 1 punsko čast. Odkar je Mlakar tako nesrečno preplašil njegovega Aleša in neposredno povzročil njegovo smrt, jc čutil do tega človeka šc hujšo mržnjo, da mu je prišla vcčkral misel na maščevanje. Vendarle se ni brigal za Mlakarja, živeč med svojimi čermi. Ostal po jc njegov izraziti nasprotnik, kakor nasprolnik vseh lisiih, ki so bili sovražniki kmciov in so jih podcenjevali !cr bi lili najrajši vtopili v žlici vode. Kmetje so tedaj živeli slabe čase A Pečovski je slutil, da moro enkra! zmagati pravica. Vedel jc, da lak zdrav rod ne bo nikoli klonil, Icrn-več bo vztrajal in zmagal. Bolelo ga jc, ker je gledal zarjo rešitve še nekje daleč, ki jo čloseže šele Bog ve kateri rod in postane ;cs svobodni gospodar na svoji zemlji. In zato jc šc bolj nirzi! gospodo, listo domačo jaro gospodo, ki se je sama rada zasužnjcvala in klečeplazila, čeprav jc bita samo preoblečeni, skvarjeni kmet, vendar je bila srečna, da sc je mogla vkloniii in se dali podjarmili tuji gosposki, ki ni poznala domačega jezika in nc upoštevala šeg in navad naroda. ★ »Pomisli, vrane sem lovil,« sc je hvalil, v šoli mlinarjev Miklavž svojega prijatelju in sošolcu i županovemu Teobaldu. Tcobold jc bil živahen in vesel deček, sicer dokaj šibek, o zdrav in poreden. S pečovskim sta si bila skoro podobna, čeprav sta bila tako različnih staršev. Oba sla bita velike suhe rasli, imela sla rjave oči in še lobanji slično oblikovani, na sencih nekoliko slisnjeni in k vrhu zaostreni. V obraz sta si sličita po kvišku zafrknjenih nosovih in ozkih črešnjevih ustnicah, ki so sc Teobaldu vedno držalo na smeli, dočim jc bil Miklavž mnogo resnejši. Četudi sc očeta nista ruarota, sta si bila sinova dobra prijatelja. Ce sla ic mogiu, sta se kje sestala, pokramljola in sc brezskrbno poigrala. Dečkn sta si bita Ic na pogled podobna, a zelo različne čudi. Miklavž ic bil vedlto nekam zamišljen tn resen. Ko jc pomladi zacvelo vrbovje, jc rad ružil piščale in sedeč v Iravi, sviral kar po več ur ter skušal s temi skromnimi glasbili posnemati glasove ptičev, šumenje valov, klopof mlinskih koles ali žvižganje vetra. Vsak najmanjši šum v prirodi ga ic zanimal, da je slikal okoli in iskal. Čc jc ptič zaprhutal v vejevju, jc že bil vesel tistega posebnega plcskctaniu kreljuli iu tišine, ki ic nato nastala. Zanj jc bil oliar Pelcr največji umetnik nu svetu in nedosegljiv človek, saj je znal živeli s prirodo, oponašali piičc s svojim žvižganjem in piskali no prste, do jc brnelo j ušesih in ga kar zaglušilo. ★ Tcobald se za take stvari ni koj brigal. Rad jc begal po gmajnah, sc podil z Miklavžem po hosli, ali se z njim igral, toda za prirodo okoli sebe ic bil popolnoma slep, ni je videl, niti skušal opazovati, samo čutil jc, da jc v naravi res prijelno iu tega čulo jc bil vesel, nikoli pa se ni vprašal, zakoi jc prijetno. Kadar ga Miklavž ni hotel slušaii in se podili r. niim čez drn in strn, je prisiljen obsedel poleg njega, poslušal, kako je mladi Pečovski piskal na piščal ali žvižgal na prsie. Pri tem sc jc silno dolgočasil, a nikoli mu ni prišlo na misel, da bi poskušal tudi sam zasviruli. I.e pliče ie Tcobald ljubil, toda ne radi njihovega petja, ker jih ni nikoli poslušal. Sam ni vedel, zakaj so mu bili ptički všeč, najbržc pa zato, ker ie to ljubezen do njih podedoval po svojem očeiti, ki ic bil strasten ličar in je vedno gojil doma polne kletke samih gozdnih pevcev. Če je Tcobald zagledal na drevesu ptičje gnezdo, je takoj hotel ponj, da bi odnese! mladičke domov svojemu očetu. Miklavž mu je skoro vedno zobranii, ker sta sc mu smilila uboga roditelja malega ptičjega rodu. Tcobald na to sploh ni nili pomisli!, slušni pa je fovariša, ki je vedno ukazoval, čeprav jc bil on mesfni deček in so ga kme-tički eledali z zaviMio in spošlovomcm ali mržnjov ie jc peljala v dveh avtomobili. Vsi ti so spre-eli v>. bana onkiaj Sive blizu ko'odvoru v ViJmti. Pozdravili so ga župan g. Stare Franc v iiienu občinske uprave, g. vonko Vahčic v imenu mož, fant Alojzij Salmič v imenu vseh fantov naše ob-lirne župnije. Vsi drug; mnogoštevilni pešci so sc zbrali v Krškem pred glavarstvom. Med njimi ludi naši gasilci in zastopniki vseh naših društev in korporacij. Tam je najprej gladko pozdravila g. bana v imenu leskovške mladine majhna deklica 8. Vahčic ter rau izročila lep šopek. i\ot zastopnik naše krajevne JRZ je nastopil g. Pregelj Franc iz Drnovega. Njegov nagovor jc bil jedrnat in prav dobro prednaian. Končno so bile številne naše deputacije sprejete v prostorih glavarstva. Predložile so mu najnujnejše naše zadeve. Ko smo se vračali domov, smo bili vsi ene misli, da je g. dr. Natlačen v resnici naš ljudski ban. Mokronog. Dne 16. aprila nas je obiskal nas priljubljeni ban g dr Natlačen, kateremu je pripravilo ljudstvo prisrčen sprejem Njegov prihod je ljudstvo že ves teden nestrpno pričakovalo. Zanimanje je bilo tem večje, ker je tajnik g. bana g. dr. Kovačič, mokronoški rojak. Že mnogo pred napovedanim časom * je zbrala na trgu šolska mladina, občin ka uprava, gasilci, zastopniki društev. javna in državna oblast ter ogromna množica ljudstva. Trg je bil ves v zastavali in slavolokih. Na gričku sv. Florijana so g. bana pričakovali konjeniki in kolesarji. Prvi je g. bana [»zdravil v imenu mokronoških fantov loško Ziherl, ki mu je izrekel dobrodošlico in pozdrave slovenskih fantov ter prosil še za nadaljnjo naklonjenost slovenski katoliški mladini, katere aa Čelu je pred leti bil Nato je krenil sprevod po cesti nizdol v Mokronog. Vsa množica ga je navdušeno pozdravljala in klicala: Žive! naš ban! Žive! dr, Korošec! Žive! dr. Krek! živel kralj Peter! Živela Jugoslavija! Živela vlada svobode in pravice! Ko se je navdušenje poleglo, je predsednik občine g. Sirupeh želel dobrodošlico, nakar mu je mala deklica izročila krasen šopek Pozdravili so g. bana še g duh sv. in župnik Bukovvitz, g. Mazgon v imenu gasilcev. V ime-uu Prosv. društva je pozdravil preds. g. Žan Hočevar Navzoči so bili tudi vsi načelniki uradov, s katerimi se je g. ban pozdravil in razgovarjal. Pozornost je zlasti zbujala skupina invalidov s katero je ostal g. ban dalj časa v ljubeznivem razgovoru. Po sprejemnih pozdravih je povzel besedo g. ban, kf se je zahvalil za prisrčen sprejem in poziva) ijudsivo k složnosti in skupnemu delovanju za v blagor občine in države ter obljubil svojo pomoč kokor ic žc naneslo, saj sc jc ludi dcca črtita med seboj kakor starejši. Mlinar jc bi! mode r mož in nikoli ni niti bevsk-lil, če jc videl svojega sina v Tcobaldovi družbi, saj ni hotel dečka zavajali v sovraštvo in mu vcepiti mržnje do svojega tovariša. 2upan je bil drugačen. Sinček sc je moral samo skrivaj sestajati z Miklavžem, kajli sicer mu je trda predla, saj mu je oče takoj navil uro, če je zvedel, da sla bila skupaj. Ko je Teobaldu pravil Miklavž o vranah, ki jih jc lovil, so se dečku oči kar iskrile in je besede požiral z odprtimi usti. Razburjen je kar hlastnil: »I kdaj si jih vendar lovil in kje? Pa meni nisi lega sporoči!, kako si vendar mogel lako važno stvar zamolčali, saj veš, kako bi se rad ludi jaz udeležil tistega lova.« Miklavž mu je razložil na dolgo in široko, kitko sla šla z oljarjem v nedeljo v smrečje nad Peči, kjer ga je Peter zazankal k drevesu in ga okoli pasu privezanega spustil v prepad Kako jc bilo lepo in čudno, ko je plava! sam med nebom m zemljo, kakor bi ga hotele kamnite stene kur pogoltniti, kako je bila v višavi nizka njih hiša in mlin, ko ie plava! niže in kako je opazoval Čuvajo, ln ga jc pač zaduhal, saj je s svojo kosinaio rimsko nemirno voha! po zraku. Teobald mu je samega navdušenja stiskal rok o; ko mu je Miklavž pravil, kako je segal v duplino po mladičke in jih dajal v malho m kako ie Peler zvečer pretental posle, da so jedli kavke pa so mislili, da obirajo slastne oolobiče Nazad-nie jc še laiinstveno prizna! svojemu tovarišu d« ie oljar tudi njemu dal vranje bedro, ki je res prav lako okusno kakor golobje ali piščančevo sai se kar lopi v ustih. Teobald je vedno bolj strmel. Bil je pač živa radovednost. Od očeta p« ie podedoval snede-nosf, kaj?! slan Mlokar jc bil znan kol dober jedec in če si je kdo želel pridobili njegovo posebn-v naklonjenost. an ic povabi! na piščance Ljudje Homec. — Na cvetno nedeljo je priredilo Prosvetno driiSIvo misterij »Slehernik«, iu ponovilo prireditev na velikonočni ponedeljek. Obakrat je župnik F. Govekar pred začetkom pred-i stave obrazložil pomen tega mislerija « posebnim ' ozirom na današnje razmere. Prosvetno društvo j na Homcu prireia v zadnjem času večkrat lepe ' verske igre- Na praznik Kristusa Kralja smo gle-I dali nad v-se lepo otroško igro »Slava Kristusu ] Kralju« in »Rajanje pred Najsvetejšim«. O Božiču I je uprizorilo naše prosvetno društvo versko igro I »Petrčkove poslednje sanje«. Višek duhovnih iger pa ie »Slehernik«. Št. Jošt aad Vrhniko. Nedavno smo položili v prerani grob 28 letnega posestnikovega sina Jožeta Malovrh iz Butanjove, čigar žalostna smrt je vzbudila v naši okolici vsesplošno obžalovanje in ogorčenje. Pokojni Jože ie namreč umrl na posledicah rane, k: mu jo je zadal nepreviden vročekrv-nez. Pokojni Jože je bil Sest fant, miroljuben, delaven in krščansko poJIcii Brez njegove Krivde je kloni! v |>re-rani grob. Lep je bi! njegov pogreb. Pevski zbor mu je v slovo zapel žalosiinke. Naj blaga duša uživa mir v Bogu! Si. Ruperl. Naše ljudstvo je nestrpno pričakovalo obiska svojega visokega prijatelja bana dr. Natlačena To so pričale že priprave za njegov sprejem. Na trgu v Št. Rupertu je bil postavljen nad 30 m visok mlaj z državno trobojnico, ob polu pa pet slavolokov s pomembnimi napisi. Ves St. Ruperl je bi! na nogah; konjeniki in kolesarji 30 odhiteli g. banu nasproti. Ko se je prikazal banov avtomobil s spremstvom kolesarjev in konjenikov, je pozdravi! g. bana v imenu občine g. delovodja Kurent M. V imenu lantov, organiziranih v JRŽ sta ga pozdravila Atidrci Krfič in Ferdo Gospodarit Ljudstvo je pc-zdravfjalo po vsej poti svojega bana z navdušenjem, ki se ne da {»opisati. St. Rupert jc bi! ves v zastavah in zelenju. Ljudstvo je že v zgodnjem popoldnevu zapustilo svoje de!o in napolnilo prostrani trg Ko je zavi! sprevod na trg, je godba zaigrala in nepopisno navdu- šenje se u. polastilo množice, ki je vzklikala svo-jimu ljubljenemu banu. Tu so pozdravili bana predsednik občine g. Tomaž Prijalelj, y župnik Peter Flajuik, g. šolski upravitelj M. Brezovar predsednik kraj. odbora JRZ g. M. Koslelec ia' , U dolga vrsta zastopnikov raznih društev. G. ban se je v daljšem govoru zahvalil za sprejem, za nje. govo zveslobo v dnevih preizkušeni in trpljenja, pozival k vztrajnosti in obljubil vso pomoč. Vse pozdrave in zlasti nagovor g. bana je ljudstvo navdušeno aplavdiralo in h koncu g. bana obsulo s cveticami. V sijajno okrašeni dvorani Prosvet-nega društva je g. ban sprejel nad 20 deputacij. Št Vid pri Stični. I.eloa ljudje zelo umirajo, dasi ui kake nalezljive bolezni. Od novega leta do bele nedelje je šlo v naši župniji v večnost že 37 oseb. Med njimi je bilo 15 čez 70 let starih. Na cvetno nedeljo so bili kar 3 pogrebi. — Na veliki četrtek so pokopali 75 let starega Venclja Antona, ki je bil mnogo let ključar župne cerkve. Kot izvrsten tesarski mojster je pri marsikateri cerkvi delal ali pa popravljal strehe in pleskal zvonike. Ni oa samo skrbel za zunanjost cerkva, ampak ie tudi rad v cerkev hodil, da je bil drugim v lep zgled. Mir njegovi duši! — V St. Vidu bodo letos obhajali 40 letnico, odkar so pričeli graditi vodovod, ki pa še dosedaj ni zgrajen. Vodovod ie silno potreben. Saj ie ob suii ailno pomanjkanje vod« za ljudi in živino. Toda denarja primanjkuje. Ako ne bo banovinaka uprava izdatno pomagala, ne bo zopet nič. — Na veliko soboto zvečer je toča padala po nekaterih vaseh. Sadno drevje, ki je bilo že v cvetju, je močno poškodovala. Cerklje ob Krki. Kadar visoki državni oblastniki potujejo med ijudmi, hočejo zvedeti od ljudi njih želje. Prav zaradi tefja smo mi nestrpno čakali g. bana, ker i" menda malo krajev v dravaki banovini, katere bi bil režim JNS tako krivično ponižal kot so prav naše lepe zijal«. Sai sem pričakoval še kaj hujšega, tako da ine ni nič presenetilo in med tem, ko so se drugi potili, meni menda že vroče nič ni bilo. Malo mi tudi ime prav pride ... čeprav sem imel talar in dolgo suknjo na obe rami oblečeni — v domovini jc bilo to le tedaj, kadar je biio 20 stopinj mraza. Pravijo, da ietos, to se pravi to poletje, še ni bilo tako vroče. Veliko -neslo je Buenos Aires, da ie kaj. Vse-dobiš za denar iti niti drago ni. Nekaj bi si pa žele!, če.sar ti domovina tako obilo zastonj nudi: ciobrt hladne vode. Vsai kozarček take, kot jo daje kostanjeviški vodovod- ali vsaj take, kot v Studeni teče, da jo živina lahko pije — pa ie ni vode. Vse ie sama. *m!aka'-. Saj ne. rečem, da «i zdrava. Taka ni, kot teče izpod slovenskih gora! Osvežujoča in hladna sladka vodica! Voda je namreč kar iz reke, seveda prečiščena. Od kod le bi io sicer mogli dohiti, ker stotine kilometrov daleč ni nobenih gora. I a teden sem imel dve važni opravili: bil sem urednik »duhovnega življenja«, ki sem mu komaj spet spravil eno številko skozi. Tudi ta list bo prinesel nekaj pozdravov v domovino. Bil sem pa tudi kaplan! Kako pa naj drugače živim, Če tudi imam le pol želodca, pa ima vseeno svoje zahteve. In postal sem španski kaplan. Zaenkrat sicer nimam druge dolžnosti, kot določeno mašo vsak dan, tja za Veliko noč bom moral pa že tudi kar španske grehe poslušali. .. Kard mala-nadškofa, ki sc je v soboto vrni) iz Rima, smo slovesno sprejeli. Kar s slovensko zastavo! Hrvatov je bilo nekaj več kot nas in tudi zastavo so imeli na bolj dolgem drogu! Predsednik države in kardinal sta se objela, kar naj bi pomenilo poleg osebnega prijateljstva tudi tesno sodelovanje državne in cerkvene oblasti. Sprejem je bil seveda malo bolj nobel. kot je tedaj, kadar mati iz sejma domov pridejo. Vsa moderna sredstva na tleh in v zraku in na konjih in vsakršnih vozovih . . . Najbolj značilni pa so bili — golobi v argentinskih narodnih barvah: bel trup in modri peruti, ki so v množicah obletavali ulice in trge, koder se je razvijal sprevod- Tako je vsa javnost sodelovala pri tej slovesnosti. To je pa res katoliška dežela, tako ee zdi. Toda kdor ve, da je med stenami našega mesta pol milijona Zidov, ki imajo sedaj tu obljubljeno deželo. kar jih je Hitler izgnal, kdor je čital v socialističnem dnevniku napad na deželno upravo Katamarke. kjer so uvedli obvezen verouk v šolo (tu je državna šola večinoma brez verouka), tisti lahko ve. da se pričakujejo lahko tudi drugačni dogodki. . . Zaenkrat je seveda položaj miren in imajo »desničarji« trdno položaj v rokah. Se to smo sklenili, da hočemo Sv. Jožefa tudi mi po slovensko počastili na njegov dan — če nas kaj bo, ker ga vsi ne nraznujejo. V imenu vseh pošiljam tople pozdrave tja v Belokrajino in Prlekijo in Prekmurje, v Krško dolino in vsepovsod, koder imamo mi tu znance in prijatelje po lepi in ljubi slovenski domovini. Hladnik Janez, Condarco 545, Buenos Aires. t .' Zakaj -Zakaj je pa brcnil vaš mož one^a psa?« »Vesfe. danes se je razjezil, ker je moral plačati mesečni prispevek dni$fvu za varstvo živali.'- RADIO Četrtek, 23. aprila: 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved poročila 1! Napoved časa, objava spo. rcd.v 11.15 Slovenske narodne pesmi 14 Vremensko poročilo .borzni tečaji 18 Radijski orkester 18.40 Slovenščina za Slovence 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 19.30 Nacionalna ura 20 Zeleni Jurij 20.30 Harmonika 21. Prenos z Dunaja Petek, 24, aprila: 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved poročila 13 Napoved časa 13.15 Reprodu-ciran koncert 14 Vremensko poročilo, bor/ni tečaji 18 Ženska ura 18.20 Venček narodnih 18.40 O razlastitvi in zasilnih potili !9 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 10.30 Nacionalna ura 20 Prenos konceria iz Zagreba 22 Napoved časa, Sobota, 25. aprila: 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved 13 Napoved časa 13.15 Plošče 14 Vremensko poročilo 18 Radijski orkester 18.40 Pogovori s poslušalci 10 Napoved časa. vremenska napoved. |K>ročila !9.30 Nacionalna ura 10.50 Zu-nanjepolitičn pregledi pregled 20.15 Istrski večer Nedelja, 26. aprila: 8 Telovadba 8.30 Napoved časa. poročila S.45 Plošče 9.15 Prenos cerkvene glasbe 940 Versko predavanje !0 Ura lahke glasbe II.'30 Mladinska ura 12 Napoved časa 12.15 Radijski orkester 13.15 Plošče 10 Kmetijska ura: O gnojilih in gnojenju 16.20 Godba -Sloge« 17 Gospodinjska ura 17.15 Godba »Sloga« 17.40 Razvoj slovenske drame 19 Napoved časa, poročila 19.30 Nacionalna ura 20 Na Jurjevo! 22 Napoved čass, vremenska napoved, poročila 22.15 Jazz kvartet. Ponedeljek, 27. aprila: 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved, poročila !3 Napoved časa 13.15 Radijski orkester 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18 Zdravniška ura 18.20 Plošče 18.40 Kulturna kronika 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 19.30 Nacionalna ura 20 Koncert »Lire« 21 Radijski orkester 22 Napoved časa. vremenska napoved poročila 22.15 Radijski jazz Torek. 28. aprila: 11 šolska ura 12 Plošče 12.4R Vremenska napoved, poročila 13 Napoved časa 13.15 Plošče 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18 Radijski orkester 18.40 Filozofsko predavanje 19 Napoved časa. vremenska napoved, poročila 19.30 Nacionalna ura 20 Prenos opere iz Zagreba. Sreda, 29. aprila. 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved, poročila 11 Napoved časa 13.15 Magistrov šrarncl 14 Vremensko jx>ročilo, borzni tečaji 18 Otroška ura 18.40 Smernice društva za otrokovo varstvo !9 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 19.30 Nacionalna ura 20 Prenos opere iz l.jtibljane. Ugašafdče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) CNadaljevanii',) Gromek smeh iz enega kota je pretr.mil kri-'ipovo razlago. Oni, ki sc jo smejal, je bil 1'oli-^en Demokritov učenec. Ideje, ideje!« je rekel /.auičljivo in porogljivo gledal Sokratovega učencu. -On vidi stvari, kaln ih ni. Mora zures dobre oči imeti, lahko bi bil prerok!... Ne! vse je pultlu sleparija. Človek je samo mešanica atomov, žoga usode! Smešno je -.se. tudi življenje! I )u, vse je, puhla nečimurnost in prazen nič'« mu jo navdušeno pritrjeval Heraklitov pristaš. Nn svetu ni nič stalnega. Veselje jc trpljenje, modrost nesmiselnost, plemenitost je podla, odkritosrčnost hinavska. Svet je otrok, ki ima veselje nad mehurčki iz milnice. Jokajte, vi srečni, tolažite s<- vi nesrečni, ker vse je puhlo in nieevo... Izvz.emši ljubezen in vino!- je zaklical vino,- Aristomed. Iz',/cmši pametno blaženost!' je ugovarjal Pitij«. >kepijk Polikrnt. popolnoma /e pijan, je pn Rodel: Nič se no ve. nič: se ne vidi... nič ne sliši, nič razume. Samo tisii je moder, ki zavida znal zn njen razum. Norci sto vi vsi! je kričal cinik Aristid. ^ko imate željo po uživanju, sklonite zvezo / revMino, delom in lakoto. Ako imate denar, vrzite gM v morje. Ako podedujete hišo, porušite io in Manujtc v kadi, ali votlini ali v grobu!, Od vina omamljeni filozofi so sc začeli med selim kregati in prepirati. Popolno pijani so komajizgovarjali stavke in besede. Manj pijani so P« krice vsiljevali svoje nauke. Tisii pn, ki še ' " '"leli popolnoma »meglenega razuma so se •'" horili s svojimi jeziki. Za neinteresiran ce jc bilo vse to cela zmešnjava. Komaj posamezne besede je bilo mogoče razumeti: število, zvok, štirje elementi! atomi, nič pulilo, praznota. trpljenje, veselje, ideje. telo, duša. duh, bistvo. prubistvo. večna snov. nesmisel, blaženost, prostost, rnviiodušnost in tako dalje. Vsak filozof je zatrjeval nekaj drugega, in marsikateri se je izpoznbil v svojem vnetem dokazovanju, da je začel groziti s pestjo. Bilo je kot v knki vaški krčmi in imperator Lucij Ver se je valjal na svojem prostoru in bi se bil skoro zadušil od smeha. Tako je prav!... Tako imam ra.l!« jc klicni. »Ploskajte senatorji !•- Senatorji so ploskali in skušali prepir filozofov še zanetiti. Murk je kričal: Božanski imperator nas tako spoštuje, da so nad nami zabava, vi puhlo-glavci. polni samih fraz!« »Učena sodrga!« je mrmral Avidij Kusij. ki ni mogel zadušiti svojega iznenadenju in nevolje. Kajti nad tem smešnim rovanjem ni imel ni kakega dopuden ju. Publij in Marij Pomponij sta molčala. Toliko zgovornejši pn so bili njuni pogledi, ki so švigali od imperatorju do teli učenih prosvitljon-cev. 1'gnnila sta namero Lucija Vera. Otopeli pustež si je izmislil posebno kratkočasen ie nn stroške časti učenjakov, katere je poklical Mark Avrelij v Rim. Namenoma jih je opijani! in naščuval med seboj, da bi jih osmešil ne samo pred senatorji, ampak tudi pred sužnji. Jutri bo vedel ves Rim. kako zlobno šalo si je dovolil mlajši imperator, ves Rim bo govoril o tem iu resni Mark Avrelij se bo zopet zgražal nad sramoto, prizadeto njegovim ljubljencem, kakor mil sploh prizadevajo pustolovščine njegovega brata mnogo skrbi iu žalosti. To je bilo torej iznenadenje, katero je Lucij Ver napovedal Puhli ju! , „ Servij se je bolj čudil, kakor zgražal Ponos, resnost in moč jo upa! German nujti v mestu mest. n je našel lahkomišljenost, razuzdanost ic neomejeno nenruvnost. Vse, kur je doslej videi v Rimu: gledišče, gludijatoi ske borbe, pojedine, senatorje, žene. se nikakor ni ujemalo s predstavo. kakor so jo imele province o glavnem mestu ... Taki so torej gospodarji sveta, ako jih človek opazuje od blizu! Podlu sodrga je in vredna sovraštva. Kako pride do tega. da zahtevajo od vseli narodov spoštovanje in pokorščino? ... To so govorile Servijeve razočarane oči. Začel je primerjati, kar ne bi bil nikdar storil v taboru. Kaj je rimsko ljudstvo v primeri s svežo močjo germanskih narodov? Ako bi se hotela cela Germani ju prevaliti čez gore. bi bila to za Italijo prava poplava. Ako bi hotel celo siinio polovico krepkih Germanov zastaviti svojo moč. bi bilo svetovno mesto s svojo blestečo krasoto in zlatim sijajem samo kup razvalin... Toda. ali bi se pu dali ti svobodni in sonioglavi otroci gozdov brzdati in voditi? Ali bi uklonili tilnik poveljem najvišje volje? Servij je predobro poznal razpoloženje ljudstva, kateremu jo po krvi sam pripadal, da bi se v tem oziru dal voditi knki prevari. A rini ni ju so nekoč njegovi lastni vojaki pustili na cedilu in toliko izvrstnih voditeljev je bilo uničenih samo zaradi nepokorščine germanskih čet In vendar!... Ognieni falernc. čeprav v moli meri zavžit, je začel delovati na kri zutiranega potomca knežjega rodu tako. da je v Servijevih žilah kar mrgolelo. Penil se je in stopil tudi v inož-irane Servij je začel vedno drzneiše misliti. Od Arminiievega porazu je preteklo že sto let! Od oneira časa je služilo nu sto tisoče Germanov v rimskih legijah, se naučilo njihove discipline in bojne umetnosti in stalo v prvih vojnih vrstah sovražniku nasproti ?dorda so sinovi gozdov in goni danes naburjeni. morda nosijo osebno mržnjo in osebno sovraštvo \ korist skupne stvari O. ko bi bilo'tako. potem.. Nnirlo in jezno jo Servij1 dvignil glavo. \ nietfovili oreh je bila taka grozni«. nn moškem Kmečke zbornice in pvljedeliski delavci Poljedelskem delavcem je gotovo ie znano iz dnevnega časopisja, da je bil izdelan v kuu-ti.skem ministrstvu predlog zakona o ui:anovitvi poljedelskih zbornic Po tem osnutku naj bi prišli pod :e zbornice poleg zemljiških po^estn-kov tudi kmetski delavci, ki doslej niso bili zajčiteni po iiofc-nl slični ustanovi Strokovna zveza poljedelskega de lavsu a v Ljubljani je razpravljala o predlogu p) temeljit' proučitvi vprašanja. Razpravljala je o njeni'seveda le z delavskega "ali-ča. tilo je skle njeno, da se predlagajo k sedanjemu osnutku spre. niembe razložene v tejle rf.oilu./ji Mrokovn.i zveza poljedelskega dela v-Iva oo-zdravlja r-obudo vlade za usanovitev poljecel-kih zh-ri-c. Predlog za zakon predvideva, da bo o:-e-dehfca .'bornica na oJI»'i kc n »»' « rf« na e'a zakiti;ia pred:t unča zemlji kih po.=eele-u k": >; ed-icipik. • \ »r--k odb^r nai pri,!ejo kot f ini v-i pre i -rti.nk. ni podpredsedniki občinskih odborov. Pred. stdnik in podpredsednik šreskei-a odl-o.a naj se volita 'i3 -Mi način kot v občinskem odboru. -I. i n -nakem načelu nai bo sestavljena tudi ban viri - ka icr glav na poliedel š - zbornca iz teies delo'1 ijalcei ter delojemalcev, k; na- jih norijo r:''' -firiit- -n podpred'- ;ki okrainih odborov oziroma delegatje iz vrst delo,emalcev ter delodajalcev iz banov ins-ih zbornic. Vzporedno s tem naj se iz, remeni predlog zakona tudi v ostalih točkah, v kolikor jc to polr hno. 5 V telesu poljedelskih delavcev delojetuak-ev naj imajo volilno p.aiico v.-e tiste o-ebc. ki se ba-vijo na dan razpira volitev pretežno <. noljedel kun najemnim delom in v.-e brezposelne osebe, ki so se bavile s takim delom, preden >o postale brezpo-elne lil ki b. v a jo v ob':ini že tri mesece. 0. V ob.in.kih ter src kih odborih in banovin- S. Poljedelska zbornica naj ima gleUe na Ja ščito delavstva iste pravice in lita pooblastila kol jih daje zakon o zaščiti delavstva delavskim zbor-niča m udi zaščite delav.lva. Tozadevni predpU, i2 zakona o zaščiti delavcev naj se vstavilo tudi v kun o poljedelskih zbornicah. 0. Kontrolo n*d delom poljedelskih zbornic naj vrši minister za kmetijstvo sporazumno i inini* strom za socialno politik in narodno zdravje Prosimo, da se upoa.cva v interesu delavstva vsi ti predlogi podpisane organizacije. Želimo, i|a nas blagohotno obveščate o vseh nadaljnjih ukrepih v tej zadevi. O predlaganih spremembah =o bili obveščeni tudi ur Koro»c, dr. Kr<-k, oba slovenska ministra ter ban go-p dr. Marko Natlačen, /ato je upati, da bodo spremembe v celoti u|K>števane, kar je v-e. kakor v interesu delavstva. Delavstvo bo imelo seveda pravo korist od nove zbornice, če bo stanov- ski ter glavni poljedelski zbo niči lito ajo bili za- | veda pravo Korist on r ■" »u*r 1 ' '„;,,. :„ ' i;„ -„1 t.',, ,i,.|,„ ,sko zavedno er strokovno organizirano, /a o va- ^Jrž&^SB&s i »» MS zter-......... biM-ke iista-ic-ve. Strokovna zveza poljedelskega delavstva, 7. Vse volil e n.i; bodo tajne. ' Ljubljana. Ivrševa cesta 25/1. Z občinske deske cs'edice . ,,-.'tivcčasno poravnanih davčnih --.osti. D--i t- apr-.ia ie ck-suel v plačilo 2. : .vi -jbrok z^radariiie, ur.-lofcnii.e rentnins, e-! h i-stU Pavlic. na neozeniene osebe, n i p.i'..ov;.i proint, davH® ua luksns in voj-Tisti Javi-ii z-tve tnc- ki so dolžni plačati otve četr c!rtiž (?3V'' niča- enega vet izn ed navedendl davkov naj to v !as'nein .t^rtiu Uoic do '5 rnaia i'J86, ki ie skra*--i plačilni rok za dril|;i obrok i avedenih davkov Skrajni t. polletni obrok za poravnavo ■nr.rfrfne pa je 15 avg-.st 19?6. Kdor ne plača Jovp^iiis obrokov do sUraiueiia plačilnega roka, mo:a od tetfa dne pa do dne plačila 6''..ne Utre ii -esli: r -.-v-n 'v na - vede .-or>er nic^a izvršilna oostopsnie, ki je v zvezi s sledečimi -stroški: al za pomen: ooomin do 200 Din 1 Din: od 200 do 10.000 Din 0 5';. nad 10 000 Din pa 1% .-ti v ikih 100 D:i: bt za rubežen do 500 Din 5 Din; nad 500 pa do 10.000 Din zaostanka od vsakih 100 Din 2/V in taksa po t. p. 70. tak.snega za-ko-.a Svoiih davčnih obveznosti marsikdo ne po-lavia -- pravem času. ker jih v resnic: ne more. marsikdo pa bi iih rajši pravi čas plačal, če bi se zavedal vseh posledic, ki iih iir.a zani pravočasno poravnanje Gotovo pa je res, da vsakomur pri- silno iz.tcrtev anje njegov davčni dolg zelo zviša. V ostalem pa vpliva redno in točno plačevanje davkov tudi na povoljno blagajniško poslovanie vsake občine — Davčno breme ljudstvo z -iti v današnjih časih hudo teži: da pa ne bi bilo še ožje zaradi oponnrK-.k.h rubežnih in dražbenib .-.troškov in zaradi zan: -d.iih obresti, zato prav resno priporočamo vsakomur, kdor le more da svoie davčne obveznosti v pravem času poravna. Povišanje skupnega poslovnega davka od zaklane živine. V smislu naredbe ministrstva f-nanc. oddeljcnii za davke |St. 30%-llI. z dne 23 III. 1936. Službene novinc St. 75 od I. IV I93'>! «e zvišajo vse tarilne postavke skupnega davka za 25%. Z ozirom na to hi morale vse občine že od 1. aprila 19^.6 dalje pobirati skupni poslovni davek od zaklane živine ne več v vzmeri 5% marveč v izmeri 6.20".,. Ker so občinske oprave dobile tozadevna navodila šele pred kratkim bodo morale. v kolikor so namreč v aprilu pobirale 5% davek, nakndno izterjati razliko ALI S T K ZU PLAČALI NAROČNINO ZA t-DOMOLJUBA* ? fi<" i ti k it Jiiiiio/avest. da bi bil veselim Rimljanom neh id,tičal v Da, dokazi!« Dokazi, da sem vol,« je izzival sedaj tudi Mark kvinktilij Stojik se jc zopet nasmehnil. \ol ima glavo in noge, tudi ti imaš glavo in noge, torej si vol.« >Bravo!< je rekel Mark in se vgriznil v ustnice. »Toda seduj mi daj pa zopet človeško postavo nazaj, ali.. .< Motel je že grozili, a filozof jc odgovoril: • Nič lažjega kot to. Vol pije samo ledaj'. kadar je žejen, ti pa pi ješ vedno, zato nisi vol.« Mark ie plani! pokonci, toda zamah impera-torjeve roke ga je zadržal. \ kaj nuj se pu jaz izpreniemm?< je vura-šal Lucij Ver stojika. Vse je poslušalo, a stojik ni prišel v žari rego. • Ii, božanstveni imperator, si bog nn zemlji, stojiki pu. kot ti je znano, izključujejo iz svojih razlae vse bogove.« Tako je rekel in se globoko priklonil >bo"u i na žemljic. Nato je pa pristavil: »Sedaj mi I pa dovoli, da se odstranim, ker moja stara leta ne prenesejo tega uživanja. Božanstveni Mark Avrelij me še tudi dama) pričakuje.« Lucij Ver je grozeče pograbil /.lat vrč. Mučna listna, znak ostrega nastopa, je zn hip zavladala. V duhu so vsi že gledati kako leti zlati vre v filozofovo sobo. • je bilo slišati v prostorni dvorani vojaški glas -- bil je to Publijev glas: »Tudi jaz prosim za dopust. Utrujen sem po gledišču kamor sem danes moral priti.c »Tudi jaz!« Se je odzval Avidij K asi j. • Wjtt* i'"- tudi!« Sta pristavila Servij in Marij Poinponij. • J', .'c tako-i P° dvoumnem govoru vata I iu sel k imperatorju, da se mu Se pokloni, lakoj za njun so ali še trije drugi in tako je bil filozof moralno in telesno krit prt-d izbruhom jeze mladega vlstlarja. I išiiiu v dvorani je bila vedno bolj mučna. Itazločno je bilo slišati ležko dihanje Linija Vera. Njegove oči so bile krvave kot razjarjene divje zverine. Naenkrat se jc veselo zasmejal iu govoril skozi zobe: »Preilprnvica kraljev jc odpuščati ošabnost iu ne razumeti žalitve. Tako uči moj boženstveni brat. ki se ravna po modrijanu Antistenii.t Nato jc globoko vzdihnil, postavil vrč na mizo iu naduijevul: »Sužnje in zlato posodic, ki ga seduj rabite, vzemite od mene v spomin na današnji dan. In da lic boste izpostavljeni kakemu srečanju z ljudstvom in vzbujali v amfiteatru nesramnost lačnih psov, zato čaka vsakega od nns pred palačo voz z vpreženo mulo. Tudi to malenkost obdržite zn spomin.« Z roko je dal znamenje .da odpušča družbe stojika iti njegove štiri branitelje. Nato jc namignil dvorniku, da prinese svež vrč. Ko se je petorica odstranila, je rekel Lucij glasno: »In sedaj, ko naui ne bodo več grenili mrki pogledi onih norcev nebeškega falernca, pokažite, da znate ceniti Hakliove darove. Kdor je vina prepoln, naj ga do iz sebe. da ho imel prostora za sveže vrče.« Obednica vladarjeva je kazala vedno bolj pusto lice: sužnji so venomer nosili nove vrče vina, katerih vsebina je kmalu izbrisala sled o kaki stanovski razliki, zmešala jezike in odstranila vsako družabno obzirnost. IJbog.i filozof je poljubljal bogatega senatorja, plemeniti dostojanstvenik se [e obnašal kot cestni poba) in. modrijan se je bedasto smejal, eden je kričal čez drugega. Vsi so se pa kosali v pitju-Vsak trenutek so nosili sužnji žive mrliči' v kopel, odkoder se je imperatorjev gost vračal prazen toda t)l.-e pravice napram dolžniku. ne sme dovoliti pri tem uničevanja eksistenc dolžnikov in njihovih rodbin z odvzet-jeni njih premoženja za vsako slepo ceno. Dnevno lahko opazujemo primere, da se na dražbah prodaja dolžnikom njih imovina, pa sc doseže z izkupičkom samo delno kritje obveznosti napram upniku, dolžnik pa ostane >•» nadalje dolžan, njegova rodbina pa pade v breme socialnih ustanov, odnosno občin in javnosti. Kdo je kriv dogodkov v Španiji Na to odgovarja nemški prof. t ramer. ki živ, stalno v Barceloni v nemških katoliških fis m. Takole pravi med drugim: Španija je . ■•.etu od nekdaj veljala kot trdnjava katoli-•Uiiia. Toda na Španskem so še vedno politiki. ki kljub izkušnjam modernega časa odo-'■iavajo svobodno gospodarstvo, četudi je v da išnjih razmerah postalo veliku o\iia pravičnosti. Na to je morala nekatere kroge v H'.' pi žal šele opozoriti boljševizacija vzhod-ii" Evrope Vestna poslušnost sveti Golici in n:r> diloin krščanske šole bi /, lahkoto pri-h>:iila delavstvo in preprečila širjenje soeia-ti/. Res je. da se danes polagoma dani v k.ii"liških krikih, vendai besedam morajo sle.iiti krščanska socialna dejanja. V Španiji ie -pretna socialistična propaganda prej pro-iiikla v narod, da preprosto ljudstvo vidi v i - -Uvi zaveznico kapitalizma iu liberalizma, k njegovih očeh pomenita najhujše zatiral-c ioveštva. Zato so v Španiji zmagali levi-č..fji in so [m v«ej deželi zagorele cerkve. Japonski oficirji žrtve boljševikov Japonski poslanik v Moskvi Ota ie za-prosd sovjetsko vlado, da vrne Japoncem trupla 33 japonskh oficirjev, ubitih na sovjetskem ozemlju dne 9. aprila 1936. Japonski oficirji sc padli pri mestu Rasipno-Pad. kjer io laponsko-mandžurske čete udrle cel kilometer na sovjetsko ozemlje. Japonsko-man-diurske oddelke so sprejeli sovjetski graui-čar,' s streljanjem iz strojnic in pušk ter jih odbili. Pn tem ie padlo 33 japonskih oficirjev in mnogo vojakov, kar dokazuje, da so s? spoprijeli kakor ca fronti. Sovjetska vlada k naročila oblastem na Dahnem vzhodu, da upoštevajo japonsko željo in takoj izroče trupla padlih uponskih častnikov Mussolini — mesarski pomočnik V starosti 67 let je umrl te dni v Lausan-ni v Švici mesarski mojster Kari Depoli. Pri njem je leta lttOo delal .edanji voditelj Italije g. Mussolini. ki je bil tedaj, kakor mnogim znano, socialdemokratični begunec in ie živel v Lnusannii kof navaden delavec. V mesariji je Mussolini dobival za svoje delo mesečno frankov in prosto stanovanje s hrano. Pri mesarju je ostal eno leto, <;ato pa je g. Mussolini premeni! službo. Zaradi političnega delovanja sot rdefkar je bil pozneje iz Švice izgnan. Danes govori o bivšem mesarskem delavcu ves svet. Morda g. Mussolini pred 'JO leti še sam niti od daleč ni mislil, da bo kdaj to. kar je Nenavaden dogodek V cerkvi sv. Pavla v Londonu se je pri velikonočnem bogoslužju v prisotnosti več tisoč ljudi pripetilo res nekaj izrednega. Med službo božjo se je pojavila nenadoma neka • mlada ženska v dolgem, črnem plašču pred ; oltarjem Vrgla je s sebe plašč in se naenkrat | znašla pred strmečimi verniki v Evinem obla-: čilu in s prekrižanima rokama na prsih. Nato , je pokleknila, stalno držeč prekrižane roke. ; Neki pevec je skočil iz bližnjega nizkega kura j pred oltarjem in je pokril žensko s svojim plaščem, nato pa od vedel v zakristijo, kjer so ugotovili, da je 23 letna nesreenica že več let bolna na umu in so jo takoj odpravili v norišnico. SEOVEHEC JE VODILNI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK. Piši v DUHU KATOLIŠKE akciji stani na mesec 25 din. pišite, da vam pošljejo nekaj ŠTEVILK BREZPLAČNO NA OGLED. NASLOV: »SLOVENEC«, UUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKABNA. MmM*mH»*MSC«IIMMMSliaMIM« Čudne navade Madiar Koloman pl. Gajary, ki sc je mu-! dil pred nedavnim nekoliko tednov v Abesi-niji, poroča, da je ime! v Addis Abebi priliko | prisostvovati abesinskemu pogrebu. To ie malo drugače nego pri nas. Truplo nese nam-i reč četverica pokojnikovih prijateljev na po-j kopališče in sicer na postelji, v kateri je po-j koinik za časa življenja ležal. Šele na poko-j pališču dvignejo truplo iz postelje in ga oble-! čejo v abesinsko narodno nošo Truplo položijo v grob, ki ga zasujejo, na grob pa postavijo potem posteljo. Abesinei zelo spoštujejo svojo narodno riošo. Mislijo, da ie v nji neka čarovna moč in smatrajo tatvino takšne noše za enega težjih zločinov. Kadar dva poslovna človeka skleneta kakšno pogodbo, si zvežeta konca svojih šam v vozel. To pomeni, da sta postala poslovna prijatelja. Storanski atom JE NAS CENENI POPOLBNEVNIK. KI GA SVOJIM {'ITATELJEM TOPLO PRIPOROČA MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA. KI SI NE MORE NAROČITI >SLOVENCA' JE :SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI l PRAVI >SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO. NAJ VAM POŠLJE SEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED rai pa bi dobivati 75.000 dolarjev. Razliko pet odstotkov si je predsednik sam črtal, ko je stopilo v veljavo znižanje prejemkov drž. uslužbencev. Plača predsednika Združenih držav znaša torej nekaj nad 3 milijone dinarjev in je v primeri s plačami nekaterih drugih državnih poglavarjev zelo nizka. Iz naših društev Št. Jurij pod Kumom. Prosvetno društvo uprizori JO. aprila po 10 sv. maši igro »Divji lovec,, Društven, člani so oder nanovo preuredili in ua^ i pravili nove kulise, kar bo v veliki meri povečalo j užitek, ki ga bodo obiskovalci imeli od igre. Črnuče. Kal. prosv. društvo priredi v nedeljo, I dne 20. aprila ob i popoldne in ob 8 zvečer igro i -Dekle z biseri-. Ker si je društvo za to predstavo ' nabavilo nove kulise in kostume, bo omenjena pred. slava re» izreden dogodek na našem odru. Zato vabimo vfe prijatelje prosvete k obilni udeležbi! Skoljs Loka. V nedeljo JO. aprila ob pol Ki do. poldne sc v vrši v Društvenem domu shod Kmečke zveze ta občine Skofia Loka, Stara Loka in Zininc. Govori predsednik Kmečke zveze Jane/ Brodar. Vsi oboant omenjenih občin vljudno vabljeni. škofja Loka Relečt. Pevska zve/a v l jub-liani, nje odsek v Skolji Loki. priredi v nedeljo 1 26. aprila t. 1. v Društvenem domu v Retečah ob I j popoldne pevski koncert narodnih in umetnih pesmi. Izvajali bodo 18 točk raznih slovenskih -kla-dateljev. DOBRO ČTIVO Plača predsednika Združenih držav Predsednik ameriških Združenih držav dobiva sedaj 71.250 dolarjev letne plače, mo- li Neposredni davki — Zakon o neposrednih davkih s pravilniki, uredbami in komentarjem ter zakonom o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseh z devetimi otroki ali več. Priredil Štefan Suiec, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p. Vezana knjiga stane J6 Din To ic danes edina knjiga in po sodbi davčnih strokovnjakov najpopolnejša, ki obsega vs« /akone. dopolnitve. uredbe in komentarje o neposrednih davkih. Kar smo imeli sedaj je bilo po večini zastarelo in radi vedno novih uredb in pravilnikov že tako nepregledne, da je bi! že skrajni čas. da smo dobili celotno izdajo zakona o neposrednih davkih s komentarjem V tej knjigi so upoštevani rakom ia uredbe do zadnjega časa. kar ie posebno dvigu« praktično stran le knjige. Zato bo knjiga brez-dvorano iako dober pripomoček nele davčnim, finančnim. državnim in .samoupravnim funkciionar-iem. temveč tudi sodnikom in odvetnikom zanev liiv priročnik. Prihranieno bo vsakomur na času, ker mu ne bo treba ukati po raznih Službenih novinah in Uradnih listih tega m onega pojasnila, ki ga bo *edaj našel v tej knjigi. Hkrati pa ho dober svetovalec denarnim zavodom, zadrugam, industrijskim, trgovskim in obrtnim podietiem in vsakemu davkopalčevatcu Vsak se bo sedai z lahkoto poučil o .svojih dolžnostih in pravicah glede teh davkov. Ta praktična knjiga se naroča 'udi " Jugoslovanski knjigami v Ljubljani k Za mesec maj priporoča Jugoslovanska knjigarna .sledeča šmamična berila: Lartiiar, Marijina božja poto tretja knjiga, vezana 35 Din. Obsega 15 božjih poti v dravski banovini. 2 na Koroškem, t v zasedenem ozemlju, 3 v drugih krajih Jugoslavije in ostale iz inozemstva — Dalje Slomškove šmarnice, priredil Ivan Vreže. Cena vezani knjigi je 28 Din. — Poleg teh priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani nekaj »mar-nic iz prejšnjih let: Bernik. Barija in sv. maSa, rdeča obr. 20 Din: Jerše, Lavretanske Smernic«, 30 Din, Jeršc, Zmtmenje ns neba, 30 Din; Pozdravljena Kraljica, 30 Din; šmarnicc arskctf« župnika, razlaga lavretanskih litanij z življenjem bi. župnika J. Vianeya, 20 Din; Kruljc, Mariia, vzor krščanskega življenja, 22 Din: Stanič, Marijini godovi, 30 Din; Bernik, Marija in presv. Srce Jezusovo, 28 Din; Brumat, Na sv. Goro, 20 Din; vezano 30 Din; Voic, Mariia v predpodobah in P«' dobah (190-t), vezano 20 Din. Jagislovansko knjigarn« v Ljubljani. 11 izšlo je: Kraljici maja. U Marijin'11 pesna za mešani zbor in orgle, zložil Iv. Laharnar. Cena 10 Din. Otipe v i k I a v i e I a n s k i m D-t a n i jji m , za mešani zbor zložil Iv. Laliaritiir-('•na 7 Din. Povodni mož. tiglasbil V. Vodo-pivec. Groteska v enem dejanju. Cena IH Din. -Založil, razmnožil iu razpošilja: lt o man P :t H o r — opnlografiia Slravlje (I.iutiljaiia). Ko )"e pred par tedni pričela Kmečka zve-ta akcijo za dvig živinskih cen in so se cene živine takoj nekoliko dvignile, so nekateri mislili, da bo to zvišanje le začasno, da bo trajalo kvečjemu kak teden. Na nekaterih sejmih, ki so se vršili te dni, pa je bilo opaziti, da so se cene, ki so bile pred tedni dosežene, ustalile ter da celo veliko nakupujejo; vse to nas potrjuje v upanju, da se bodo cene vsaj do jeseni držale na tej višini. V naslednjem podajamo poročilo o sejmu v Kranju. Dogon je bil sledeči; Odrasla goveda 95 glav. teleta 15 glav, biki 8 glav, prašički za rejo 124 glav, prašički za klanje 8 glav. Dosežene so bile sledeče c e -.1 e : Voli I. vrste po 5 Din za kg, II. vrste po 4—4.50 Din, 111. vrste po 4 Din. — Biki I. vrste po 3.75 Din za kg, II. vrste po 3 Din, lil. vrste po 2.75 Din. — Krave I. vrste po i Din za kg, II. vrste po 3.75 Din, III. vrste po 3 Din. — Junci I. vrste po 5 Din za kg, U. vrste po 4.50 Din. 111. vrste po 4 Din. Prašički za rejo 6—8 tednov stari po 160—200 Din, prašiči za klanje po 7 Din kg. Skoro vsa prignana živina je bila proda-■ia; po prvovrstnih volih in prašičkih za rejo je pa bilo naravnost živahno povpraševanje. Tudi na sejmu v Ribnici, kjer je sicer prevladovala plemenska živina, so se voli in prvovrstne telice prodajale od 4 Din navzgor. Vse denarne posle, nakup in prodajo vrednostnih papirjev (vojne Škode), razne kompenzacije, p ačila in terjatve pri denarnih zavodih itd. Vara iz posluje Trg. ag. za bančne in kreditne posle ALOJZU PLM1NŠEK Ljubljana, Beethovnova ul. 1/1., vrat« 19. Tek 35-10. >Katnlifiki časopis je stalen misijon zn vsako hišo...« (Pnpež Leon XIII.) POSESTVO 3S iohov zemlje z gospodarskim poslopjem in zaraščenimi gozdovi naprodaj za 45.000 Din. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 5792. Potni list. Na Irancoski meji vpraša žantlann potnika za potni list. Ta brska po vseh žepih, pa ga ne najde. Pomoli hitro žaridarju jedilni list, katerega je vzel seboj v zadnji restavraciji, ta pa resno bere; »Svinjska glava. — Jezik od vota. — Telečje noge...« in pravi: »Popis v redu, vračam gospodu potni list.« Navpično: t. pikajoče žuželke, 2 državo ob ludranskcin morju, 3. žensko krstno ime, 6 del »ozn, '/. drug izraz zo jezo, «. del tedna, 9 ploskovna mero, 11. se dvi-flo iz dimnika, 12. naslov zo predvojnega ruskega vladarja, 14. najbolj ljubeče bitje na sveiu, 15. "le ie najljubše biti? 17. Ptica zelo podobna vro-ni, 18 drug izraza zo pro-ouio s štetjem 1, 2, 3-kdo da več, 19. kroji, Jocr jc naseljenih mnogo bjovencev, 20 dojo konju pri vpregi nn vrat, 22. sorodnik, 24. mestni izraz za ženo, 26. ima vs;iko birmanka, 27. čistilno sredstvo, 34. strupena kača, 3/. osebni za-"nd(, 38 izraz, ki ponie-šege m navade. Vodoravno: 1. del vo-m, 4. negotovost, 5. Izraz, 0 katerim voznik konje in -l 6 isl° 6 navpično, 8. pritrjevalni izraz, •v. isto kot 7 navpično, 12. isto kot 12 navpično, ji ls'° kot li navpično, 15. isto kot 8 navpično, «t> »•■»»tja pvi 65- It crwt* t V«L 30-35 D'uc 42** rw«ti eaoa ^.jt, Din t«', psipbtea; . *0-l5 D.a ©9 - IMh fefcw4 »v- kn; za »*♦ '£»<, h jih * rt i". r.aSo v l: j» ■r ■ ' s v ,J7 27 izd> ■V -Ttorda if^d omm >wirti i ■ - , .-o'" rri - ' z.isl~>* zi ž£a».e«:E!fco dc>b;te recr-, i Jirail pn irrdki PegačBtti < 2«.l. UaMlaM, Ti neva Dusan^a/ ceria it 23 Ali trpite na tej boloni nog? Prvi znak i »o »fdno rdeti koža ta obču* tljivott med prsti. Koža med prati jc vlažna, razpokaca ali luskinama z neugodno »rbe-čico, aH pa ;e bela, odebe!e!a in neprijetnega vrmja. Premotrtte noge takoj zvečer. Če najdete le enega od teb znakov, ukrenite takoj potrebno Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz nepoiacteja mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopeli Saltrata. prodre kisik t znoj tli c c in naglo uniči paiazite žnojnefa lilaja, ki to povzročitelji le r.evarre bolezni. Čudovite Sallrat kr/peli umirijo in zdravijo ulruiene noje in pa oojje. ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli te omehčajo vsa trda mes4a in žulji, ki iih lahko takoj odstranite J koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja r. jamstvom uspeha v vseh lekarnah, dfogerijali in parfumerijah. priporoča tvrdka Za birmo F. I. OGRfCAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 veliko izbiro blaga za botre ir birmance. tako n pr.: tukno za fantovjke obleke od Din 30.— do 75•—, za deklice svilo od Dm 12-—, krep-detinc od Din 22—. kretovoioeno od Din 32-naprej. Za moške obleke fine Uamgarne od Din 88— do 160-—. Za danaake obleke naj-novejše siileno in volneno blago. Dalje velika izbira ročnih torbic, nogavic, rokavic, svilenih rut in šerp, fantovskih in moških srajc, kravat, dežnikov iid. Pri nakupu nad Din 180-— dobite primeren nameček, pri nakupu moške obleke svileno kravato zastonj, ako se sklicujete ca iriferat v Domoljubu. Pod vislicami so stal: rabeli, zdravnik, bolniška strežnica in obsojenec, ki jc bil smrtno nevarno ranjen v znani dunajski revolti. Bolniška strežnica je pa rekla; -Ravnajte previdno, gosp. rabelj. mož je nevarno ranjen * MoStom esenca „MOiBn". Z n»io umetno esenco si labko vsakdo z malimi stroilci pripravi izborno obstomo in zdravo domačo pijačo. Cena eoi steklenici za 150 litrov 20 Din po pc-iti 35 Din, 2 steklenici pa po poŠti 55 Din. — Prodaia sumo drogerlja It AN C. I.jub!]ana Židovska nlica in v Nebotičaiku. Sedma zapoved. Katehet razlaga otrokom, da se mora ukradeno blago vrniti Vpraša Janezka: -Tvojemu sosedu si ukradel jabolko iz šolske torbe. Kaj boš storil?« — Janezek: -Hitro snedel.. Mali oglasnik vaška irol*« vrstiea ali oje prosit,r velja ta eekra! fin 5. Naročniki ,Domoljuba" plačajo Jjolonco alto kupajeto kmetijske po aH (irodajajo »voje pridelke 6|, -;e»o poslov oztroaia obrtniki [»orročnilrn ali vajence*, in narobe PrittftjMM u »sle ogUnc te ptetaje Ra^rej. BIzbm v»jcn-(!a Mseh flliPM poljskih del, sprejmem takoj z< (lo-rep sko Ponudbe na upravo Dom liuba j*od Prid« n '-< 5773 ta map Jobril> i-vlji.v odsluži več kol 3 pari ilabih. .Naročile pri Jernej Jeiaj. Za-poge p. Smlw)nii. Seiivce-tcutt „ delosanje železniških pragov išremo Naslov se i oizve v upravi Do-moliuba j>od -tev 5>»i$ Šivaiei strcia jaU:i. ena 700 Din in poerez'j'V z-'i jiolovično r. po prodam. Kladejna ib if.iobliana-Trnovo) Heiesa ^VM" "d <00 Din naj.rej ter s delt- za koie-e kupite po konkur^nč-nih cc-nab san.o ;>ii M R. Plevel v Preski pri Medvodah dela BinlE »e išče. (»ravne ;t IS. Ljubljana. Uiiira ''a'" v najem nialM ali prodam. Žirovnica 12. Ciorenj^ko. Uiaa«p Ke apfjme na nispjt kne-tijo blizu Ljubljane — Naalov v upravi Oomohuba (kkI -tev. 5730 Mlina« prvo- milDIF kršin..M->prej. me. — Naslov v u ravi Domoljuba po-l it. 5751 Klaos M.bra"i '","nii- "■"»» žice pr« daja trgovina Detela v Moravčah. Mf!n3?i3 mjjn v najem Samo prvovrstna moč Ponudbe pod mlin Brezje pOStnole-žeče lirezje. Pripravili sna ^ še večjo izbiro oblek in j*ri'a po znižanih renab pri Preskenu. l.jub jaoa. Sv Pftra cesta št 14. T???f£te niinki z. dežele, poštenih » ar-šev, s- i«<-e za trgovino z rneš. blagem na deželi. Ponudbe ua upravo Po moljuba pod štev. 5783. r.„j priden, pošten. .SEJ vojaščine pr>.st, išče službo. Naslov v upravi nomoljuba j>od štev 5775 Potresa delit VE kega dela sprejmem s l.ma Piii. Mala vas št.5. Ježica. u.;.«. vseh mamk, Ugissa m8|0 rabljena in šivalne stroje, ki odgovarjajo (lepolnonn novim zelo poceni kupile edmo pri »Promett (nasproti KriievmJke cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled. !tgk!„ 30-40 let kot gospodinja, vajena kmelskega dela, se »preune. Poiive se A. Zugar. Rudnik 74. V vsako hišo Domoljuba! Me mm sporočil vse imilcc Ii tetine fojer »ma nad sse.ose nasin rejabov? Naii izseljenci vam ne morejo vsega pisali, vas pa vse zanima Zalo je naj bolje, ako si takoj naročile mesečnik jBdicfiiki vcsfnik Rafael" ki na osmih siraneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini. Naročnina znaša lelno za Jugoslavijo 12 Din. za inozemstvo pa 24 Din. Naročile si pa in pišite še danes na naslov: Uprava Izseljenskega mMM Rafaela, ijuDiiana, Turseva 52 r Iziln jute! „, cA« ~ U red n ik" Jože K oCičck. — Sa^SS