Poštnina plačana v gotovini Ixhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za Inozemstvo 20 Din Račun prl poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova Sßoba Cena 1 Dim ftedakcija in uprava: Celj«, Strossmayerjeva ulica St 1 pritličje, desno. Telefon Interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se iprejemajo ob ponedeljkili in petkih brezpogojno lc do 10. dopoldne. — Predpisi glede prortora in dneva objave oglasov »e uvainjejo le po možnostL Štev. 19. Celje, petek 9. marca 1934. Leto XVI. Strahovita nesreča v Zalcu Strupen plin zadušil dva moška CELJE, 9. mart:a. Včeraj okrog 14.15 se je dogodila v Žalcu grozna nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. Posestnik in gostilničar g. Rudolf Janič ima na dvorišCu svoje hiše v Žalcu okrog 3 metre globoko betonirano jamo, v kateri so tropine za proizvajanje ki- sa. Jama je poki'ita in iina odprtino, skoz katero so pride po lestvi v no- tranjost. Okrog 14.15 sta se hotela po- dati v to jaino in razkopati tropine dva moška, ki pa se nista upala uo- tri, ker je udarjal iz jarne ogljikov dvokis, ki so jo razvijal vslod vnetjn. ti'opin. Nato je zlezel v jaino 25-letni brez- poselni delavec Franc: Rozrnan iz Zdo! pri Brežicah, ki mu jc bil g. Janič uro prej, ko je prišel prosit za zapos- litev, dal delo. Ker se Rozman ni več vrnil iz jame, je zlezel za njim Ja- ničev dolgoletni hlapec, 07-lctni Žgank. Ker tudi tega ni bilo več iz jame, ga je šel iskat krojaški pomoč- nik Konrad Štainol iz Žalea, ki ga je plin istotako omamii. Nato je še zlezel v jamo Štamolov polbrat kro- jaški inojstej1 Stanko Lichteneger, ki je prav tako obležal nezavesten v jami. V tein je prišel miitto 24-letni An- ton Lednik, Šofer pri trgovcu g. Kra- šovcu. Ko so mu povedali, kaj se je bilo zgodilo, si je takoj privezal mo- kro obrisačo okoli ust in nosu, zlezel v jarao in izvlekel najprej Lichtene- ger j a in Š tamo la, nato pa Se Rozma- na ih Žganka. Kozrnan in Žgank sta bila že mrtva in so ostali vsi poizku- si, da ju ožive, zaman. Zdravniku g. dr. Zoranu JoStu, ki je prihitel na kraj nesreče, je uspelo spraviti Šta- inola. in Liehtenegerja k zavesti. Sta- moia su morali oddati v domačo oskr- bo, dočim si je Lichteneger kmalu opomogel. Rozmana in Žganka so propeljali v nirtvašnico. Vso pohvalo zasluži Sofer Lednik, ki je s svojo ne- ustrašenostjo res'i I dve človeški živ- Ijenji. Vest o tragični nosreči se je blis- kovito raznesla po Savinjski dolini in je izzvala globoko sočutje s smrt- nima. žrtvama. Uspešno delovanje celjske „Soče Društvo »Sofia« v Celju je imelo dne 25. februarja popoldne (5. redni občni zbor v mali dvorani Celjskega doma ob udeležbi nad 150 članov in članic. Namesto odsotnoga predscd- nika g. prof. A. Gorupa je predsedo- val g. dr. J. Bavdek, ki je pozdravi! vse udeležence, zlasti pa poverjenike izvon Colja. Zborovalri so počastili sponiin nedavno umrlega člana gosp. Ivana Hcbeka, agiluemu claim gosp. Alojziju Luzniku pa so iskreno če- stitali k 70-lotnioi. Tajnik g. Janko Fili jo poročal, da ima društvo 302 clan a in da vse čl an- st vo marljivo sodeluje v rlruštvu, ki ima ninogo prijateljev. Društveno delo je bilo razdeljeno v 6 odsekih. Društvo je priredilo 37 sestankov, na katerih je bilo 27 predavanj. Preda- vatelji so bili povočini Colja in, en a predavateljica pa je bila. i/. Ljubljane in ena iz Griž. Blagajniško poročilo g. Štefalia Feranta izkazuje 12.219.85 Din prometa, 5.52(5 Din dohodkov, B.093.85 Din izdatkov in 1.409.45 Din gotovine. Gospodar in arhivar gosp. Alfred Čebular je skrbel za Čitalnico, ki obsega 3 dnevnike, 4 todniko in 4 mesečniko, in za rod v drnstveneni lokalu. Knjižnica obsega 102 slovon- skih, 37 hrvatskih in 13 nemških le- poslovnih tor nekaj znanstvenih del. Knjižničarka jo bila gdC. Maiija Ci- gojeva. Izmed odsekov jo na prvom niost'i niladinski odsek pod vodstvom na- čclnika g. Jožeta Daneva. Pi-iredil je 20 sestankov z 18 predavanji, več ko- memoracij in MiklavŽev veCer z ob- darovanjoni najrevnejSih Clanov. Ta idealna mladina jo duSa vsega dela in gibanja. Drarnski odsek je vodil g. Alfred Cebular.'Člani tega odseka so nastopili na emigrant.skem taboru v Crnornlju. Jia rapallskib tlnevih v Tr- bovljah in Celju tor uprizorili v Celju jeseni burko »Citaluica pii branjev- ki« in na Svečnico Funtkovo di'amo »Tekma«, za predpustno prireditev pa so oskibeli ves spored. Novi pev- ski odsek vodi g. učitelj Milko Ger- lanc. Pnreditveni odsek pod vod- Ktvom g. Janka Cergola jo priredil mnogo izletov v jeseni in pozimi, tr- gatev v korist poplavljencev v mest- ni in okoliški abCini, predpustno za- bavo in več komemoiacij. Socialni odsek pod vodstvom g. Jožeta Bati- štute je obdaril 28 najrevnejSih rod- bin in poslal nekaj blaga tudi v Dol- njo Lendavo. Od ustanovitvo društva do danes je bilo razdeljenih nad 18000 Din podpor. Propagandni odsek pod vodstvom g. dr. Fortunata Mikuleti- ča se je v začetku bavil v, rnislijo po- stavitve spomenika primorskim žrt- vam, a ni pn'Slo do konkjotnib skle- ])ov. Propagandni odsek je z ostalimi odseki. in sodelavci dosegel, da je »Soča« po agilnosti in organiziranosti mod pivirni društvi v Celju. Vršile so so innoge javne manifestacije na praznik Vseh svetnikov, na rapallski dan it.d. Za ugled diiištva sta tudi skrbela glasilo »Istra« in celjska »No- va Doha«. Odborniki so prejeli za ob- širno in nspešno delo absolutoi-ij, taj- nik in blagajnik pa še posebej po- bvalo. Novo izvoljoni odbor tvorijo nasled- i.ji gg. in gdč.: predsednik prof. An- ton Gorup, odborniki Adolf Reja, Stanko Pertot, Janko Fili, Alojzij Luznik, Stefan Fei-ant, Janko Cergol, Anton BaŠa, .loško llribar, Milko Gei'lanc, Joško Danev, Alfred Cebu- lar in Marija Cigojova, namestniki so Rakusček, KurinCič, UršiC in Ma- karovič; nadzomi odboi- tvorijo dr. Jože Bavdek in dr. Fortunat Mikule- tiC' ter Bazilij Jeras kot namestnik. Poverjeniki so: za Store Stefan Jug, za Smarje Anton Trebše, za Hogaško Slatino Marica Perinova, za Šoštanj dr. Franc TerCifi in za Vojnik Jakob Ferjanc. Pri sluCajnostib jo zastopnik Kln- ba koroških Slovencev g. prof. Čuček povdarjai potrebo in važnost skup- nega delovanja. Največjo pozornost je treba posvečati mladini, ki bo naj- brž doživela veliki dan, ko se bomo vsi Jugosloveni združiil v svoji veli- ki, onotni državi. Na prerilog- učite- lja g Gerlanca jo bila poslana proS- r»ja ljubljanskemu Pen klubu, ki naj zastavi na pristojnem mestu vse svo- je sue, da se reši in vrne naši lite- raturi v Italiji po krivici konfiniiani pisatelj France Bevk. Obcni zbor jo potckel živahno tor je bil dokaz neumornega in plodonos- nega dela celjske »Soče«. Dunajska vreinenska napoved za sobcto 10. marca: Najbrž dokaj jasno in jutranji niraz. Ustanovitev starešinske organizacije „Slogeu v Celju V nedeljo 4. t. in. dopoldne je bila na občnem zbom v Celjskem domu ustanovljena stareširiska organizaci- ja »Sloge« v Celju. Ta organizacija združuje v svojih vrstah abiturijen- te, bivše člane narodni javnosti do- bro znane dijaške organizacije »Slo- ge« na celjski gimnaziji. Naključje je hotelo, da se je ta organizacija ustanovila baž v času, ko proslavlja SJSLJ »Sloga« petnajstletnico svoje- ga uspešnega delovanja. Ustanovni občni zbor se je vršil ob lepi udeležbi in je manifestiral trdno voljo bivšib »Slogašev«, sodelovati in podpirati stremljenja SJSU »Sloge«. V programti so predavanja, izleti in družabne prireditve. Na ta način se bo vzdrževal stik med srednješolci in abiturijenti, ki jih veže skupen svetovni nazor in skupna ideologija. Soglasno so bila sprejeta pravila v tern smislu. Izvoljen je bil prvi odbor, v kate- rega so prišli: Boris Kalan, cand. iur., predsednik; Alenka Prekorško- va, uradnica, podpredsednica; Milan Orožen, stud, iur., tajnik; Ivan Sem- rov, uradnik, blagajnik; odborniki: Branko Mikuletič, stud, iur., Žarko Pestevšek, stud, mod., Marjan Fink, cand. iui*.; namestniki so: Savo Zu- ziC, stud, iur., Boris Misja, stud, phil., Kai'el Vengust, stud, iur., Daniel Ko- stanjšek, stud, iur.; nadzorni odbor: dr. Jože Juhart, odv. pripr., Tugomer Prekoršek, cand. iur. in Miro Oenii- goj, stml. iur. Upaino, da bo narodna javnosl. tu- di tej organizaciji pokazala svoje razumevanje za pokret napredne inladine. Celjski akademiki so zborovali Dasi biva v ("elju blizu 100 akade- mikov, ki so vpisani na ljubljanski, zagrebški, beograjski in raznili ino- zemskih univerzah, nismo že več let čuli o kakšni skupni akciji, ki bi ne- koliko poživila diiižabnost med nji- mi in v Celju sploh. Vedno bolj se je čutila potreba, da se osnuje organi- zacija, v kateri bi se včlanili vsi celj- ski akademiki. Ta organizacija pa naj bi ne skrbela le za družabne ve- zi med člani s pomočjo skupnih se- stankov, predavanj, koncertnih, ples- nili in podobnih prireditev ter eks- kurzij, anipak naj bi se zavzela za gmotno slabeje situirane med njiini, da jim omogoči nadaljne študijo. Zvesti jugoslovenski tradiciji celj- skili zavednih slovenskih Stutlentov pred vojno in po vojni, so se zbrali 2. marca akademiki v Celjskem do- niu k ustanovnemu občnenm zboru »Društva jugoslovonskili akadoinikov v Colju«. Pj'edsednik pripravljalnega odbora, jurist Marjan Fink je številtio zbra- nim tovaiišem in tovarišicam obraz- ložil pomon društva in opisal delo za njegovo ustanovitev. Po pravilih, ki so bila soglasno sprejeta, posnemamo, da more jo biti redni člani dioxstva vsi v občinah Ce- Iju-mestu in Celju-okoi. bivajoČi vse- učiliščniki, izredni pa vsi ostali, ki bivajo v celjskemu sosednjih srezih. Podporni flani so vsi, ki plačajo do- ločen prispcvek v društveno blagajno. Pri volitvi je bil z večino glasov izvoljen za predsednika jurist Vladi- mir Cernigoj, dalje DuŠan ValenCiO, pharin., za podpredsednika, Lado Ko- želj, iur., zatajnika, Juiij Savelli, iur, za blagajnika. Ostali odborniki so: Nada Delakorda, iur.; Marjan Fink, iur.; Žarko Pestevšek, med.; Jože Pe- tcrman, tehn.; Ivan Marek, tehn.; Tu- gomer Prekoršek, iur. V nadzorni od- bor so bili izvoljeni: Heli Gorinšek, phil.; Ivan Marek, tehn.; Milan Ski- tek, tehn. Razsodi.šče tvorijo: Boris Kalan, iur.; Alfonz Dobrajc, iur.; Karl Hercog, iui*. Predsednik g. Cernigoj je naglasil, da že naziv »Družtvo jugoi-'.lovenskih akademikov« kaže društveno siner. lzrazil je prepi ičanje, da bo društvo v izvajanju njegovih lepih nalog pod- pi'la tudi celjska javnost, ki je iloslej vedno simpatičuo spremljala pokre- te naših vseučilišCnikov, celo onih, ki so iz drugih mest prihajali v Ce- lje prirejat svoje prireditve. Žalostni dogodek v Globokem pred sodniki V četrtek 8. t. m. sta se zagovarja- la pred okrožnim sodišCem v Celju 25-letna posestnica Antonija T a - cerjeva iz Globokega pri Šmarju pri Jelšah in njen mož, 29-letni po- sestnik F r a n c T a c e r, ki sta bila obtožtKi, da sta letos 22. januarja zve- čer vtgla 81 let, starega prevžitkai-ja. Malovža Drofenika, ki je bil pri nji- ma da prevžitku, s peči in ga tepla, v nod" na 22. januarja pa zadavila. Senatu je predsedoval s. ap. s. dr. Premschak, votanti so bili s. o. s. Tiller, dr. DolniCar, Božif in Brečko, javno obtožbo jo zastopal državni to- žilec Antij)in, Antonijo Tacerjevo je zagovarjal odvetnik dr. Juio Hrašo- vec, Franca Tacerja pa dr. Ivan Li- kar. Dno 14. marca 1933 jo umrla. v Glo- bokem pri Šmarju Roza Drofeniko- va, žena posestnika Matovža Di'ofe- nika in zapustila (? nedoletnih otrok. Hue 20. marca sta se nastanila v Dro- fenikovi liiši Antonija in Franc Ta- cer. Dne 12. maja je pro dal stari Dro- fenik Tacerjevima svoje posostvo za 11.200 Din in si izgovoril prevžitek Oben em je bilo tudi dogovorjeno in vknjiženo, da prevzameta Tacerjeva oskrbo šestih nedoletnih Drofeniko- vih otrok, dokler ti otroci ne zapusti- jo osnovne Solo. Zararti prevžitka in oskrbc otrok je prislo žo lani jjoloti mod Drofenikom in Tacerjevima do sporov in letos v januarju do tožb. Drofeuik je tudi trdil, da ga Tacer- jeva pretepa. Po izpovedbi prič pa je Drofenik često nagajal, ju psoval in izjavil, da ju bo spravil ob vse. Raz- inere v bisi so postale koncno ne- znosne. Dno 20. jaiuiarja zvočer je hotela Antonija Tacorjeva v IV'ofenikovi so- bi na pod, na kateri je sedel Drofe- nik, susiti koruzo. Drofenik pa tega ni dovolil. Tacorjeva je nato zgrabi- la Drofenika, ga potegnila s peči, ga prijela za. grlo, sunila v prsa in vrgla na posteljo. V ponedeljek 22. janu- arja zgodaj zjutraj so pa naäli Drofe- nika v hjegovi sobi mrtvoga. Na vra- tu so se poznali znaki «lavljenja, na prsih so bile vidne poškodbe zaratii udai-ca, pol eg tega pa je imel še ne- kaj podplutb in odrgnin po telesu. Podjozična kost je bila zlomljona. Po ugotovitvab izvedencov zdravnikov so bile te poškodbe v vzroCni zvezi z Drofenikovo sinrtjo, ki jo nastopita v noCi na 22, januarja, torej skoro dva dni po opisanem dogodku. Za domnevo, da bi bil Drofenik v nofi na 22. januarja v svoji sobi zadav- Ijen, ni nikake podlage. Tacerjeva je tajila, da bi bila Dro- Stran 2. »Nova Doba« 9. III. 1934. Stev. 19. fenika umorila, priznala pa je, da ga je v razburjenju davila in sunila na posteljo. Franc Tacer, ki ga slikajo price kot tihega in mirnega eloveka, je izjavil, da se ni dotaknil Drofcni- ka. Isto je izpovedala Tacerjeva zo- na. Antonija Tacerjeva jo bila zaradi zločina zoper življenje in telo po § 178—II. k. z. obsojena na 5 let ro- faije in petletno izgubo častnih pra- vic tei1 na plačilo pogrebnih stroSkov I za Matevža Drofenika v znesku 525 i Din, všteje pa se ji preiskovalni za- por. Pri odmeri kazni se je upošte- valo, da je storila to dejanje v jezi in sovraštvu, no pa po zrclem pre- vdarku. Franc Tacer je bil oproščen vsake krivde. Zasebni udeleženci so bili s svojimi zahtevki zavrnjeni na pot civilne pravde. Zagovornik Anto- nije Tacerjeve je prijavil pi'iziv proti odmeri kazni. DOMAČE VESTI d Narodna skupščina je v ponedo- ljek skoro soglasno odobrila prora- čun prosvetnega ministrstva, v torek proračun n-otranjega ministrstva in soglasno proračun ministrstva voj- ske in mornariee, v sredo pa prora- čun gradbenega ministrstva. V sredo se je Narodna skupščina poklonila prezidentu bratske češkoslovaške re- publike dr. Tomažu Masaryku ob njegovem 84. rojstnem dnevu in mu poslala brzojavno čestitko. Narodna skupščina je v četrtek odobrila pro- račun prometnega ministrstva. d Josip Turk — starešina Jugoslo- venske gasilske zveze. Minister za to- lcsno vzgojo je imenoval uglednega in zaslužnega podslarcšino Jugoslo- venske gasilske zveze g. Josipa Tur- ka v Ljubljani za starešino te zveze Vest o tern imenovanju je sprejela vsa slovenska in jugoslovenska jav- nost z zadoščenjem. d 70-letnico cbstoja praznujo v ne- deljo 11. t. m. ugledna narodna vele- trgovina g. Konrada, Elsbacherja v Laškem. Naše iskrene čestitke! Pridite vsi d Nove volitve v občini Sv. Križu pri Kostanjevici. Ker je upravno so- dišče v Celju razveljavilo občinsko volitve, ki so bile lani 15. oktobra, jo upravno sodišče v Celju razveljavilo in odredilo novo voliivo. d »Naš val«. Tako se bo imenova- la nova tedenska ilustrirana revija, ki jo začne v kratkem izdajati radio- oddajna postaja v Ljubljani. Prina- šala bo poleg podrobnega tedenskegn programa ljubljanske, beograjske in zagrebške postaje tudi tedenske pro- grame vseh večjih evropskib radio postaj. Hazen tega bo nova revija bo- gato ilustrirana ter bo vsebovala po- Ijudno pisane članke poučno in za- nimive vsebine. Ker je ta revija edi~ na te vrste v Jugoslaviji, pričakuje- mo, da bodo radio naročniki z vese- ljem pozdi'avili ta napredek ljubljan- Ijanske radio postaje in jo vsestran- sko podprli s tern, da postanejo vsi naročniki te revije. Naročnina bo znaSala mescčno 12 Din, lotno 120 Din, posamezne številke bodo po 3 Din. Revija se naroča pri radio o Din. Naroča se pri Zvezi dru- ! štev privatnih nameščencev v Ljub- j Ijani, Čopova ulica st. 2. Celje in okolica c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 12. t. in. ob 20. bo predaval v ri- salnici deške meščanske sole privat- ni docent g. dr. Božo Škerlj iz Ljub- ljane o predmetu »Pračlovek in opi- ca«. Zanimivo predavanje bo s ski- optičnimi slikami: c Aktualno predavanje na Ljud- skem vseudilišču. 0 podunavskih problemih je predaval v ponedeljek na Ljudskem vseučilišču v Celju univ. prof. g. dr. Lj. Hauptmann iz v soboto 10. marca zv. Zagreba. Uvodoma jo omenil važno datume v evropski politiki, ko se je po sklenitvi trianonskega mini na- čenjalo vprašanje Podunavja. Zem- ljevid priča, kako je narava poklo- nila večini evropskih držav prirodne meje morja in gorovja. Srednji Ev- ropi pripadajo industrijsko Porenje, agrarno Podunavje in vmesni pas, pripadajof: Ceškoslovaški in Avstriji. Podunavje je pi irodno dobro zavaro- vano, a mozaik njegovih narodov so tu ni prilagodil prirodnim me jam gorovij. V Podunavju je nemško - madžarsko runmnski klin segel g!o- boko v slovanski svet, ki nad in pod njim s svojim severnim in južnim klinoni zopet sega na zapad. Avstro- Ogrska je blia geografsko sicer cnot- na in zavarovana s prirodnimi me- jami, kot zm.es prebujenih narodov pa se ni mogla ohraniti. Naravni cen- ter Podunavja in križišče njegovih glavnih prometnih smeri je Beograd, njemu je poverjeno sedaj vodstvo v Podunavju, Cesar Dunaj in Pešta ni- ,sta znala prav razumeti. Pri mirov- nih pogajanjih so nekateri narodi zahtevali pri razmejitvi vpoštevanje zgodovinskih mej (Cehi, Nemei na Koroškem, Madžari), drugi spet na- rodnih mej (Nemci na Češkem, .Tugo- sloveni). Resnega pomena za nas je fašistiCna politika zveze mod Nem- Cijo, Avstiijo, Italijo in Madžarsko, ki naj bi pridobila še Runnmijo, da bi bila tako objeta severni in južni slovanski klin v Podunavju. Strokov- njaškim in jasno podanim izvaja- njem je polna predavalnica sledila z globokim zanimanjem. c. O boljjarskih gorah je prea s fedrbajsm pu- štupat, daj ute jutr ležrajal. Te starij pa te užejneni deci tite lhk delal zraun skakalnce stranske skoke. Zat so pa dobr namažte zusemi sortami štajkboksn. Slalomtekm uvodu na start Pelinuc, na cil pa Fida. Start no cil sta na istm mest, daj se nau unedelo ker žalu, daj se je preuč ssehtu. Za telebnmarke ni treb pu- sebnh duvulejn, bo use frej, jh lhk delate kdr jh pač morte, sam na ti- ste ahtite, daj se nauj to tretki žer- gal. Putrdila se zajne nauj dajala Muzka ma zašafan — telemarkbol- car, slalomštango, pa kristjanjaku- drilo. Tistc vas pač lp prosm, daj naute čiku razmetaval pu tlh, k boj liec primapalerine plesale bose, daj se jm ke na uname, al pa daj se na- upečej. Za skupn ležiše s pa nej usak prnese an pu štrajnka ržene slame. Lan s ja Celan premal prpravil, daj s se tkiste nahter prehladl, daj maj zdej že pune 4 leta ramatizm na hrbt. — Gel vam pa kaka dečva str- bavsne na kak nog, kar nč am se na uzemte! Prite pa pač cgurn usi! Zdej vas pa na tozadne še enkat kušnein jn ubjamem jn vas pstim lp sletno pu- zrajt, va$ lubioni PviöCov. na planinsko in . smučarsko rajanje! c Stavbna zadruga državnih usluž- bencov v Celju, r. z. z o. z. sklicuje redni občni zbor, ki bo v i)onedeljek 20. marca ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Dnevni red: 1. Citanje in odobritev zapisiii- ka o lanskern občnein zboru. 2. Čita- nje Savezovega pisma z dne 10. ja- nuarja t. 1. br. 19542/11-33 ter poro- čila o reviziji stavJjne zadi-uge. 3. Po- ročilo upravnega odbora o delovanju in o letnem računu za 22. poslovno leto. 4. Poročilo nadzornega odbora o delovanju in o letnem računu s pred- logom o razrešnici. 5. Odobrenje let- nega računa za leto 1933. in podeli- tev razrešnico upravnemu odboru. G. Razdelitev dobička. 7. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 8. Določitev višine, do katere se sine zadruga zadolžiti. 9. Predlogi uprav- nega in nadzornega odbora. 10. Pred- logi in pritožbe zadružnikov. 11. S-lu- čajnosti. Ce občni zboi* ne bo sklep- čen, bo pol ure pozneje v istih ]>ro- storih z istim dnevnim redom drugi. zbor V smislu čl. 15. zadiiižnih pra- vil, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. Zadružniki morajo javiti svojc sarao- stojne predloge v smislu öl. 12., t. 2. osem dni pred obc'ivim zbororn. c Zveza obrtniSi društev za drav- sko banovino v Celju bo imela izred- ni obeni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani Obrtnega do- ma v Celju c Celjski pododbor dravske sekci- je Udruzeuja p. t. t. uslužbencev bo imel redni letni občni zbor v pone- deljek 10. t. xn. ob 15.30 v Celjskem domu. c žetev smrti. V celjski bolnišnici so umrli: v^torek 6. t. m. 63-letni de- j lavec Franc* Hribernik iz Gaberja in 1 37-letna natakarica Marija Velenako- ¦ va iz celjske okolice, v sredo 7. t. m. pa 70-letni občinski revež Jakob Ste- pišnik iz Škosje vasi. N. p. v m.! uev. 19. «Nova Doba« 9. 111. 1934. Stran 3 ( Vložitev davčnih prijav, Davčna uprava v Celju poziva vsa podjetja, trgovske, induslrijske in obrtne obra- fe ter vse osebe, ki se bavijo s samo- stojuimi poklici in vse druge pridob- nini zavezane osebe, da do 31. t. m. zaradi odmere pridobnine vložijo pri- jave dohodka, ki so ga v svojem obra- tovanju dosegle v 1. 1933. Razen tega inorajo davčni zavezanci zaradi od- mere davka na poslovni promet za 1. 1934. odnosno zaradi končne odrno- re tega davka za 1. 1933. vložiti do '.1. t. in. prijave v letu 1933. doseže- uega odnosno objavljenega pi'ometa. Končno niorajo osebe, ki prijemajo ([oklade iz imovin.skih pravic, zaradi odmere davka na rente za 1. 1934. pravtako do 31. t. m. vložiti davčne }>rijavc glede teh dohodkov. Davkn na rente jo zavezan vsak dohodek iz imovinskib predmetov in imovin- skih pravic, ki ni zavezan zemljari- ni, zgi'adarini, pridobnini, družbene- niu ali pa usluzbenskenm davku. c Davcna uprava Celje poziva vse delodajalce, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, pa še ni- so predložili knjižic uslužbenskega davka v kontrolo, da jih nemudoma predlože v izogib posledic čl. 138. za- k.ona o neposrednih davkih. c Podporno druStvo za revne otro- ke v občini Celju-okolici bo imelo rodni letni občni zbor v n edel jo 11. t. m. ob 15. v gostilni g. Permozerja v Gaberju. Ljubitelji revne dece so \ Ijiidno vabljeni. — Odbor. ( Otvcritev pfodajalne mlevskih. izdelkov v Celju. Valjčni mlin Franc Pocajt, Teharje otvori v ponedcljek 12. t. m. na Kralja Petra ccsti St. 31 prodajalno svojili mlevskih izdelkov in raznega žita. c Naznanilo. Zaradi izselitve iz Ce- ija v Ljubljano pozivam vse one, ki imajo pri meni ure in druge pred- niete v popravilu, da jih dvignejo v inajkrajšem času. — Stefan Ferant, •jurar, Celje. i c Javna zahvala. Celjskemu pev- h-kemu druStvu, vsein znancem in pri- ijatcljem se iskreno zahvaljujem za /izrazeuo sožalje in za spremstvo na zHdnji poti mojega iskreno ljubljene- ga brata Franca. Pevcem, ki so.mo- ¦jemu rajnemu' bratu tako pretresu- joi-e zapeJi v slovo, naj bo izrcčena 'Se posebej prisrčna zahvala od nas 'vsoii, ki žalujeino za našim nepozah- >¦){ Francoin. — Milan Košič, reži- -cl1. c Polovična vozna cena na želez- nici velja za Clane SPD, ako potuje- jo na izlet v skupinah naj man j po 0 oseb. V ta namen morajo imeti čla- ni od železniškega ravnateljstva po- trjene legitimacije za leto 1934. Da si člani Savinjske podružnice zago- lovijo polovično vožnjo že za oba praznika, 18. in 19. t. m., se prosijo, da izročijo svoje planinske legitima- cije vsaj do srede 14. t. m. opoldne blagajniku g. Vrtovcu, drogerija na Kralja Petra cesti v Cleju. c Prijatelji morskih rib! V petek 9. marca in vse naslednje petke do pozne jeseni bo Jadransko morjc na- plavilo ninožino svojih najboljših svežih rib na našo najbližjo in pri- ljubJjeno izletno točko »Skalno klet«. Izborna kapljica iz Slovenskih goric. Za obilen obisk se najvljudneje pri- poroCata Pepca in Andrej Ušaj. c Velikonočne 'azglednice, pisalni pi-ibor, nalivna peresa, vse vrste pa- pirja priporoča Karl Goričar vdv., Celje, knjigarna in veletrgovina s pa- pirjem. c Nočno lekarniško službo iraa od sobote 10. t. m. do vštetega petka 1G. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilno službo ima od nedelje 11. t. m. do vštete sobote 17. t. m. III. vod pod poveljstvom g. B. Schlosser- ja, reševalno I. skupina, inspekcijsko pa namestnik poveljnika g. A. Ka- iišnik. Gledališče MESTNO &LEDALIŠČE V CELJU Torek 13. marca ob 20: »Karijera kanclista Winziga«. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. Cetrtek 15. marca ob 20: »Deseti brat«. Uprizoritev osmošolcev ce!j- ske gimnazije. „Princeska in pastirček" V nedeljo 4. t. m. je naša mladina dozivela svoj praznik ob uprizoritvi vesele pravljične igre P. Golie »Prin- eesfca in pastirček« v mestnem gle- dališču, razprodanem prav do kraja. Igra je bogata na ljubkih, efektnih prizorih. polna je dobrih domislekov, ki so zanimivi tudi za odraslega člo- veka. Njen uspeh je bil popoln, v tern ima veliko zaslugo temeljita režija g. Košiča, ki je bila kos vseni nelah- kim zahtevam igre. Scenerija in ko- stumi so povsem odgovarjali znača- ju pravljične igre. Dirigent g. Pec Še- gula je s svojim orkestrom učinkovi- to izvajal Adaraičevo glasbo. Predvaem naj omenjamo princes- ko, ki jö je mala Lidija Golobičeva podala s čudovitim talentom, tako v igri, petju in plesu. Prav tako je osvojila vse simpatije občinstva Bre- da l?ajliova kot kuharček z ljubkim nastopom in zmagovito pesmijo o nrinceski. Te pesmi se jo polastila tudi publika, tako da je vse gledališ- ce bilo močan pevski zbor, pojoč tu- di v temi, ki nas je ž njo presenotil pozdrav iz Fale. Mladi Verderber se je kot pastirček prav lepo uveljaviJ. Veterani z g. Košičem na čelu so s(;c>- i ili svojo dolžnost na pi*av vesel na- rin. Ostali, med njimi zlasti g. Ve- iusček, ga. Sadarjeva in Verhnikova, g. Hribar in Pogacnik, ^;!č. Žabkar- jeva in .Tel en ova, ga. Golobičeva tu- ili z učinkovitim petjem, mali Konc, so bili tako zelo na mestu, da je igra morala navdušiti zlasti mladino. lnieniten je bil zbor živali, izmed njih naj bo pohvaljona so posclioj prva žaba. Igra zasluži, <{y. ul) ponovitvah se in še napolni gledališčc. F. R. * Ljubljanska drama bo ujn-izoi'ila v torek 13. t. m. ob 20. v Mestnem gledališCu v Celju učinkovito komo- tlijo W. Lichtenberga »Karijera kanc- lista Winziga« v režiji g-osp. Bratka Krefta. Sodelujejo ga. Mira Danilo- va, gdč. Boltarjeva ter gg. Sancin, Potokar, Jerman, Drenovec, Lipah, Jan, Plut, Železnik in Brezigar. Pred- stava je za abonma. Neabonenti do- bijo vstopnice v predprodaji v novi knjigarni »Domovini« na Kralja Pe- tra cesti 45 poleg gostilne »Branibor«. Vstop na dijaško stojižče bo odsloj dovoljen samo z dijaškimi izkazni- ; cami; kdor se ne bo mogel legitimi- | ra.ti kot dijak, bo zavrnjen. * Uprizoritev »Desetega brata« preložena na 15. t. m. Osmošolci celj- ske gimnazije so nameravali uprizo- | riti drevi v Mestnem gledališču Jui-- I čičevega »Desetega brata«. Zaradi smrtnega slučaja pa je uprizoritev preložena na Ceti'tek 15. t. m. ob 20. ŽL kupljene vstopnice so veljavne za četrtek. Sokolstvo x Redni občni zbor Sokolske župe J Celje bo v n«deljo 11. marca ob ^10. dopoldnc v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red je sestav- Ijen v smislu poslovnika. Poročila po- sameznih župnih funkcijonarjev so bila natisnjena v posebnem letnem porocilu in poslana vsem društvom in četam. Upravo Saveza bo na skup- ščini zastopal brat dr. Riko Fux. x Novo sokolsko društvo. Na Ljub- nem ob Savinji bo v nedeljo 11. mar- ca ob 15. v tamošnji narodni soli ustanovni občni zbor Sokolskega društva. Po župni glavni skupščini v Celju se bo podala delegacija žup- ne uprave na Ljubno, da pozdravi brate in setre, ki so na novo vstopili v sokolske vrste. x Sokolsko društvo v Vojniku je j poslalo v začetku leta vsem obCinskim upravam in tudi mnogim privatni- k.om tiskano prošnjo s poštnimi po- ložnicami za prispevke za gradnjo te- ! lovadnice. Tej prošnji se je odzvalo j prav malo občin, četudi smo stavili j v to akcijo veliko npanje. Ker bi radi I pričeli čini prej z gradnjo telovadni- ! ce, prosimo s tern ponovno občinske i uprave in tudi privatnike, da bi so odzvali prošnji in prispevali vsaj po 10 Din. Društvo ima mnogo telova- deče mladine in članstva, a v zim- skih mesecih zaradi pomanjkanja pri- nierne telovadnice nemoregojiti telo- vadeb. — Odbor. Sport t Celjski nogomet 11. t. m. V nede- ljo 11. t. m. bosta na Glaziji zopet dvo tekmi za poškodbeni fond LNP. Ob 14. bosta nastopila SK Atletik in SK Jugoslavija, ob 15.30 pa SK Celje in SK 01 imp. Tekmi bosta gotovo prav zanimivi in napeti. t Službeno iz OZDS v Celju. Za tekmi 11. t. m. na Glaziji se delegira- jo: ob 14. SK Atletik : SK Jugoslavija ss. g. Wagner, rezerva g. Janežič, ob 15.30 SK Celje : SK Olimpss. .«•. oiw»»-- lintncr. t Za pokalni table tenis turnir v Celju, ki ga priredi SK Jugoslavija v Celju v nedeljo 11. t. m. v dvorani Ljudske posojilnice s pricetkom ob pol 9. dopoldne, so so prijavili doslej SK Uirija, SK Slavija in ŽSK Her- mes iz Ljubljane, poleg njih pa tudi državni prvak Heksner. Izgleda, da bodo nastopili najboljši jugosloven- ski table tcnis igralci. t Alpinski smnški tečaj na OkreS- lju. Smučarski klub Celje priredi v zvezi s tekmo v smuku, ki bo na, ve- likonočni ponedeljek s Savinjskega sedla na Okrešlju od 2. do 8. aprila alpinski tečaj v smučanju pod vod- stvom saveznega učitelja. kluba. Te- čaj je namenjen predvsem izvežba- »ALGA« za masažo pri revma- fizmu, išiasu, protinu, zbadanju in natezanju mišic Na dlan roke vlijte nekoliko »ALGE«. Z zmočeno dlanjo drgnite vzdolž miSic oni del telesa, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, zmočite znova in zopet drgnite. Tako jionavljajte večkrat, nato ovijte nadrgnjcni del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi pa Se večkrat. Že po prvih drgnjenjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin. Člm občutite tudi najmanjäe nerazpoloženje in natezanje, nadrgnitc tclo z »ALGO«, ker je to lahko. početek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili. »ALGA« se dobi v lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah 1 steklenica Din 14*~. nim smučarjem, ki niso dovolj iz- vežbani v smuških likih na strmem pobočju in jim manjka siguraost na različnem terenu. Pouk bo razdeljen in bo dopoldne šolsko smučanje, po- poldne izleti in zvečer teoretika, upo- raba vrvi in cepina ter drugo, kar je potrebno smučarju-turistu v pomla- danski dobi smučanja, zlasti pa v alpskem terenu. Celotna oskrba za osebo bo znašala okrog 40 Din dnev- no, prijavnina za tečaj 50 Din. Skup- ni odhod tečajnikov bo na veliko so- boto ali velikonočno nedeljo z avto- busom do Logarske doline; o tem bo- mo še pravočasno poročali. Snožne razmere so na Okrešlju spomladi najbolj zanesljive. Natančnejše infor- macije daje g. E. Gračner, Celje, tv. V. Wogg. Kdor želi svoj dopust prebi- ti ob višinskem solncu, dobrem sne- gu, krasnem razgledu in v prijetni družbi, naj si zapomni: Od 2. do 8. aprila alpinski smuški tečaj na Okrcšlju — Frischaufov dom. t Vremensko poročilo. Mozirska koča, 9. niarca: Na 80 cm visoki pod- lagi 25 cm novega, suhega, za smu- ko izvrstnega snega. Dopisi Sreska skupščina JNS za konjiški si'ez, bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. do- poldne v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Na zboru bo poroCal na- rodni poslanec g. Karl Gajšek. Zbora se bo udeležil tudi del eg at glavnega tajnižtva. Delegati naj se udeležijo zbora polnoštevilno. Obcni zbor obemske crganizacije JNS za Konjicc-okolico so je vršil 25. februarja v Narodnem domu v Ko- } njicah ob lepi udeležbi članstva. Na I zboru je poročal tudi clan banovin- ! skega sveta g. notar Jereb. Po daljši, j stvarni debati je bil izvoljen nov od- bor s predsednikom županom gosp. Pavlom Koncem. Žalec. V nedeljo 4. t. m. so celjski osmošolci priredili v itoblekovi dvo- rani večerno predstavo. V proslavo devetdesetletnice Jurčičevega rojstva so si izbrali igro »Deseti brat«. Igro je dobro nažtudiral rcžiser g. Košič, ki jo tudi sam igral Krjavlja. Vse ostale uloge so zasedli osmošolci, ki so svojo nalogo pi'av dobro rešili. Igra je v celoti lepo nspela. Publika j« bila zadovoljna in je ploskala en- krat celo pri odprti sceni — tedaj, ko je Petrak zapel pesem »En starček j je živel«. Nekatere uloge so bile prav ; posrečene. Poleg grotesknega Krjav- lja je posebno ugajal tudi Martinek 50 MAURICE LEBLANC: Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rlhtcršič IX. V temi Hotelska soba v Amiensu . . . Prvič se je Lupinu spet vrnila zavest. Klarisa stoji ob zglavju posteljc, zraven nje pa Le Ballu. Oba se pogovarjata, Lupin pa posluša, ne da bi odprl oči. Zve, da jc bil v smrtni iievarnosti, kako je Daubrecq prišel po lestvi in kako so bili prijatelji presenečeni, ko so spoznali, da nji- hovega mojstra ni; kako se je Klarisa vrgla, na Dau- brecqua in kako je bila v ramo ranjena; kako je Daubrecq skočil na breg in Grognard za njim; kako 3(J Le Ballu zlezel na lestev in dobil njega nezavest- ""ffa. »Hes,« jo pojasnjeval Le Ballu, »še zdaj se vpra- suJem, kako je bilo mogoče, da se ni zvalil po steni navzdol. Res, da je bila tarn majhna kotlinica, toda bila je gladka in poševna. Coprav je bil polmrtev, se je krčevito držal s prsti.« Med solzarni govori zdaj Klarisa o osemnajstih dneh, ki so spot minili, ne da bi bila niogla kaj za Gilberta storiti. Osomnajst dni! Lupin misli, da ne bo mogel tako hitro ozdraveti, da bi lahko še rcšil Gilberta. Potem •niu spet pride moč in z njo zavest. Dostikrat, kadar se je za trenutek zbudil iz omo- tice, je videl, da drži Klarisa svojo roko v njegovi. V vroCici je govoril nežne, strastne besede. Potem je postal spot mirnejši in ne da bi se spominjal, kaj je govoril, se je poskušal Saliti: »Blodil sem,, ali ne? Kakšne neumnosti pa sem govoril?« Toda po Klarisinem molku je videl, da ga ne posluša. Vsa skrbna nega, vse njeno nočno bedenje, vsa njena skrb in bojazen, če se je bolezen poslab- | šala, ni veljala njemu kot človeku, ampak le kot edinomu, ki bi Se mogel rešiti njenega na smrt obso- jenega sina Gilberta. V strahu je opazovala, kako počasi se mu zdravjo vraCa. Kdaj bo spet dovolj močan, da se bo moge1 | lotiti dela? Ali morda ni blazno, da cepi pri njern, ; ko vendar dan za dnein Cedalje bolj izgublja upanje? Lupin pa, ki je bil trdno prepriöan, da bo naj- prej premagal bolezen s trdno voljo, je neprestano ponavljal besede: »Zdrav hočeni biti . . . zdrav ho čem biti!« Neko jutro, ko se je prebudil, se je dosti bolje poCutil. Rana se je zacelila in temperatura je bila Iskoraj normalna. Neki zdravnik, njegov prijatelj, ki : je prihajal vsak dan iz Pariza, mu je obljubil, da S bo Cez nekaj dni že lahko vstal. In še tisti dan, ko je Klarisa z njegovima pomočnikoma šla z doma, je ukazal, da so prenesli njegovo posteljo k oknu. Cutil je, kako se je s svetlim solncem in toplim vetričem. ki je naznanjal, da so bliža pomlad, popravlja tudi njegovo zdravje in vračajo inoči. Iznenada je lahko spet začel zbirati in urejevati svoje misli. Stran 4. «Nova Doba« 9. III. 1934. Štev. 19. Kakor ura bo delal Vaš želodec! če za odprtje uporabljate praSek „Magna" purg Deca 1 malo, odrasli 1 veliko žlico v vodi alt mleku. Ako vzamete pra§ek „Magna" na noževi konici po jedi, pospešuje prebavo, odstranjuje trdo stolico, gorečico, kolcanje, bljuvanje, neprijeten duh iz ust. Zdravi želodčni in črevesni katar, hemoroide, želodčne tvore. Magna" se dobiva v vseh lekarnah 1 zavitek Din 4*— Spak (Kline), ki je imel zelo posre- čerio masko in je svojo težko ulogo dokaj častno rešil. V gostilniški see- ni pa je pokazal precejšnje igrakko zrnožnosti Fišer, ki je spretno in na- ravno utelesil izg-ubljeno pijanstvo strica Dolefa. Umeku, ki je igral glavnega ljubimca Kvasa, uloga oCi- vidno ni ležala, vendar se je proti i koncu prijetno razživel. Pokazal je v sceni z Martinkom precej toplote. Manica (Pavšičeva) je bila prijetna V pojavi in igranju. Za lepi večer gre predvsem tudi zasluga režiserju g. Košiču, ki je s svojim solidnim zna- njem in lastnim igranjem znatno pri- pomogel k uspehu osmošolcev. Žalec. Vse javno strokovno mne- nje jo do zadnjega ponavljalo, da v Žalcu ni mogoče uspešno prirejati kmotijskih sestankov in predavanj. Vendar pa je letošnji zimski kme- tijski tečaj v naši naradni soli, ki ga je priiedilo sresko načelstvo v Celju, I>okazal, da se da tudi v kmetijsko produktiviio manj važnem, zato pa toliko bolj trgovsko in prometno pa- mernbnem središeu uspešno prireja- ti kmetijske strokovne sestanke. Dan- clanes je pač važno, da znamo tudi prodati, ne samo producirati. Poseb- iio v Savinjski dalini. V našem ziin- skeni kmetijskem tečaju, v katerem je vzajemno sodelovalo vse krajevno činiteljstvo, županstvo in šolska upraviteljstva, pol eg žalskega zlasti tudi griško, so predavali poleg sres- kega kmetijskega in sreskega vete- rinarskega referenta tudi clirektor in profesorji kmetijske sole v Št. Juri- ju ter senior slovent-ke hmeljarske prosvete g. Petriček in kmetijski strokovnjak g. GoriČan. Tečaj, ki ga je redno obiskovalo pvoprečno 30 kmetovalcev, je bil 24. februarja za- ključen. Kino Kino Union Celje. Petek 9. marca: »špijonka E 3« (»Nevidna fronta«). špijonažni zvočni velefilm. V glav- nili ulogah Trude v. Molo, Karl L. Diehl in Pavel Hörbiger. Glasba: H. May. Predigra: zvočni tednik. — So- bota 10., nedelja 11. in ponedeljek 12. marca: »No5 velike ljubezni«. Iz- redno lep zvočni velefilm. Divne c:a- rigrajsko noči. V glavnih uloga slo- vita operna pevka Jarmila Novotna in Gustav Fröhlich. Dve zvočni preri- igri. Stanovatije 2 sobi, kuhinja in pritikline v sredi mesta se odda pri}. Krušiču, Celje, Kralja Petra c. 4/1I. Vpraša se od 2.-4. popoldne. Stavbna parcela v mestu Celju se takoj proda. Poizve se v delikatesni trgovini Viktor Zany, Celje, PreSernova ulica. Dva siromaina otroka moškega spola v starosti 2. in 6. let se oddata v stalno brezplačno oskrbo. • Otroka sta zdrava in dobro razvita. Cenj. I ponudbe na upravo občine Tvharje. ) —,-------------------------------------------I 2! sob! asa pisarno | ali slično se oddata na Kralja Petra c. 33 , vCelju.Istotamseodda2JobnoStanouanje. Moško moč trgovsko naobraženo za pisarno in obisk strafik iSčemo zatakojšen nastop. Znanje nemščine pogoj. Ponudbe na upravo lista i pod značko »Dober nastop«. Njiva ca 5000 m2 in travnik 1300 m' ob Ljubljanski cesti v mestu se odda v najem skupaj ali pa razdeljeno na manjše ploskve. Poizve se v Celju, Za kresijo št. 4. nizke v raznih sortah in sadno drevje prodaja drevesnica GradiSnik, Šmarjeta. Kontopistinj a, z vefletno prakso išče službo. Gre tudi kot blagajničarka. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Samostojna«. Sfanovanje zelo čedno, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, plin, voda, elektrika, z vsemi pritiklinami, na zadnji strani lepo solnčno, se takcj odda v Miklo- šičevl ulici 3 v Celju. Kupim takoj hranilno knjižico Mestne hranilnice v Celju od 20 do 25.000 Din za polno vrednost. Ponudbe na upravo lista pod Sifro »100 odsiotkov«. Izbiro raznega pohištva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. Baumgartner Mairija - Celje Cesta na grad 47 (5 minutod kolodvora) Orehi, mandlji, lešniki, dišave čokolada, keksi, južno sadje maslo, marmelada, pecilni prašek vaniljin sladkor, barve za jajca. NIZKE CENE! P R 0 M E T trgovina z mešanim blagom Celje, Gosposka ulica 26 Paplr vsake vrste in pisarniške potrebgčine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni franc Leskovšek Glavnl trg 16 Vinska §oba v sredini mesta Celja se odda v najem. Reflektanti naj oddajo svoj naslov v upravi lista. Skoraj nov Singerjev sivalni stroj se ugodno (deloma na obroke) proda. Naslov v upravi lista. Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv. KarolLoibner C e 1 ! e Hralja Petra cesla 17 „Pri Zvouch" PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRflVSKE BANOVINE ( E I J E1 prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranllne vlo- qb na knjižice in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo tfžnho HuhDBEC, obl. honcesmestni tesarshi mojstep na Layi MjHJ rpljll izvršujc vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UblJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račtin štev. 14.737 Oba mož in žena sta zadovoljna, ker sta si nakupila vse potrebno manufakturno blago poceni v Trgovskem domu — Stermecki, ki Vam brezplačno poSlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarnai volne, svile, klota, po- plina, kretona, tiskovine in drugega ma- nufakturnega blaga. "^^^^mm- Pf en a • tn • obuek CELJE Oglcjte si ouromne zaloge ! Nakup brezobvezen Celje Za kresilo Telefon 245 Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prewema vsa » zgoraj nnwedena strolw spadaloti dtla In poprawlla — Cm inurm — Postražba totna In soüdw Inseriraite^v „N0VI DOB!"" Ustanovljena lela 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvoin Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri koloriworu) Za hranilne vloge jarnči polcg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo Nov im hranilnim vlogamjetakojšnja .izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajameena Urejuje Rado Peifnlk. — Odgovoren za kbnzorcij »Nove Döbe« in Zveznö tiskarho Milan Öetina. -- Oba v Celju.