•1 PROBANKA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) ^AGAJNIŠKl ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska y Banka Ban kil .> (Uhtlubiim Eno ali drugo - eno z drugimi center BuENJALNICE Kranj, BleiV/eiSOVa 14, tel.'. 064 212-274\ JKranj,Jesenice,Radovljica,mič 1800 2000 !***> Lil ISSN 0352 - 6666 - št. 69 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 31. avgusta 1999 Čop in Špik sta svetovna prvaka Gorenjca najboljša na svetu Blejska veslača Iztok Čop in Luka Špik sta v dvojnem dvojcu s syetovnim rekordom zanesljivo ugnala vse tekmece in osvojila zlato kolajno na SP v Kanadi - Danes ob 19. uri sprejem v Zaki. STRAN 21 9- strokovno specializirana razstava Slovenska kakovost v Kranju ^nes bo podpredsednik vlade Marjan Podobnik odprl na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju specializirano razstavo Slovenski Proizvod - Slovenska kakovost. b^ranj, 31. avgusta - Letos na razstavi, ki 2"°dprta do petka, 3. septembra, sodeluje ^ družb in zasebnikov, ki kandidirajo za n_°vih znakov. 46 družb in zasebnikov a kandidira za podaljšanje pravice rabe za 52 znakov. Razstavo bodo uP(>r remijal fb0 a nekatera posvetovanja. Tako jutri, 1. septembra, Gospodarska l> niča Slovenije in Območna zbornica rdrl) • 'Zpostavili dejavnost novoustanov- ove .Sel(c'Je za kakovost. V četrtek bodo ik I. ° v'°8' sejmov, v petek pa o sloven- &0v< dan ulagovnih znamkah. Razstava bo vsak b0 ^dPrta od 10. do 18. ure, vstopnine ne * A. Z. Večno mladi fantje bili na Stolu in razgibali Radovljico Pričakovali Haiderja in "tepli" Zaklja Jubilejnega 25. pohoda na Stol se je udeležilo čez sto članov kluba. Stane Jereb in Jože Kveder sta bila edina na vseh pohodih, Rudi Debevc je zlezel na dvatisočaka pri 87 letih, zaman so pričakovali Haiderja, med krstom novincev pa so "tepli" tudi Žaklja. STRAN 5 9. strokovno specializirana razstava slovenskega porekla SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST ♦ 31. 8.: podelitev znakov SQ - slovenska kakovost ♦ 1 9.: posvet: Sistemi ravnanja z okoljem - ISO 14001 {GZS) ♦ 2. 9.: predavanje: Sodobno sejmarstvo ♦ 3. 9 okrogla miza - Projekt SQ na GORENJSKEM SEJMU v KRANJU od 31. AVGUSTA do 3. SEPTEMBRA '99 od 10. do 18. ure • prost vstop V Žirovnici so volili novega župana Novi župan je Franc Pfajfar V žirovniški občini je prepričljivo zmagal sedanji podžupan Franc Pfajfar, ki je dobil 65 odstotkov glasov. STRAN 4 120 let PGD Kranj-Primskovo 120 let požarne brambe Kranj Konec tedna v znamenju častitljive obletnice kranjskega gasilstva - Gasilska parada z okoli 100 vozili in 800 gasilci - Slavnostni govornik minister za obrambo dr. Franci Demšar - Nova brizgalna naprava in gasilska prapora - Podelili priznanja, plakete in odlikovanja - Posebno priznanje 96-letnemu Tonetu Arharju. ttlžZl&nrfl) 064/24 21 21 llHSft llmluLIill Sučeva 27-Kranj Vse za GSM in telefon NAJUGODNEJŠA PONUDBA m V SLOVENIJI DISTRIBUTER MOBITELA I0"* \6 M MMiM&Ž VŠKOFJI LOKI NA MESTNEM TRGU V ŠKOFJI LOKI (V PRIMERU DEŽJA V ŠD PODEN) MISS SLOVENIJE * DADI DAZ * MODNA REVIJA VSTO P PROST! 3 foto Cfaudia JESENICE, tel.: 064/831-387 ROŽ °Š*tAšćENt Tfmavec in servise ^ prodaja va2|L TEU064/42I 141M Ig vozil, TEU064/4Z1 193_I 3 I JI \40u zadnji vpis v 20. stoletju LJUDSKA UNIVERZA KRANJ ker in kjer je izobraževanje lahko prijetno izredni študij, srednješolsko izobraževanje, tuji jeziki, osnovna šola ... Informacije: 380 48 18, 380 48 19, 380 48 17 9770352666018 Brdo pri Kranju - Pretekli četrtek se je na Brdu začela tridnevna mednarodna konferenca z naslovom Človekove pravice in demokratična tradicija, ki jo je organiziral oddelek za sociologijo in znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani in avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodnoevropske študije. Na konferenci so sodelovali znanstveniki in strokovni referenti iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstrije, Koreje, Kitajske, Madžarske, Nizozemske, Španije, Rusije, Tunizije, Turčije in seveda naše države, največ pozornosti pa so bili deležni zelo različni pogledi na možnosti vzpostavljanja demokracije v državah severne Afrike, Bosne in Hercegovine in na Kosove m. V četrtek je udeležence na Brdu sprejel tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. • S. Ž., foto T. Doki GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Za obeležitev grobov žrtev povojnega nasilja Ljubljana - Iz kabineta podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika so sporočili, da seje podpredsednik v petek sestal s predsednikom vladne komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic Janezom Lukačem in podpredsednikom Združenja žrtev komunističnega nasilja Antonom Šemrlom. Pogovarjali so se o problematiki izdaje mrliških listov in obeleževanju grobov žrtev povojnega nasilja v Sloveniji. Lukač je Podobnika obvestil, da bo komisija zoper neznane storilce povojnih pobojev sprožila kazenski postopek pri državnem tožilstvu, ki bo omogočil organom pregona, da takoj zavarujejo že znana grobišča in pričnejo z ekshumacijo in identifikacijo žrtev. Podpredsednik, ki se je pred kratkim tudi pogovarjal s predstavniki Nove slovenske zaveze, je povedal, da bo vlada na eni prvih jesenskih sej posvetila svojo pozornost tudi obravnavi problematike izdaje mrliških listov in obeleževanju grobov, saj ugotavljajo, da upravne enote ne izvajajo ustrezno obstoječega zakona o vpisu v matično knjigo. • Š. Ž. Danes prvi konvoj za Turčijo Ljubljana - Danes naj bi na pot proti Tučiji krenil prvi konvoj slovenske pomoči tej državi po katastrofalnem potresu pred štirinajstimi dnevi. Vlada je Turčiji odobrila humanitarno pomoč v višini dobrih 36 milijonov tolarjev, pomoč v obliki šotorov, hrane, zdravil in sanitetnega materiala pa sta pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje in ministrstvo za obrambo. Kot je sporočil državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri, se Slovenija na tak način odziva prošnji Turčije za pomoč, in v času, ko se naša država predstavlja turškemu gospodarstvu na mednarodnem sejmu v Izmiru, potrjuje svojo željo, da ne bi bili le gospodarski partner, pač pa tudi prijateljska in prijazna država. Kot je znano, so v prvih dneh po potresu pri reševanju sodelovali tudi slovenski vodniki reševalnih psov, Rdeči knž Slovenije pa je poslal tudi pošiljko ustekleničene vode. • Š. Ž. Socialdemokra tska stranka Za profesionalno vojsko in prostovoljno rezervo Ljubljana - V sklopu priprav programa za volitve v prihodnjem letu seje strokovni svet SDS lotil ocene stanja v Sloveniji in priprave alternativnega vladnega programa. V obvestilu za javnost poročajo, da se je med drugim sestal tudi Odbor za obrambo SDS, ki je razpravljal o osnovnih vprašanjih nacionalne varnosti ter o problematiki civilnega služenja vojaškega roka. Izrazil je veliko zaskrbljenost nad alarmantnimi podatki o številu nabornikov in prijav za civilno služenje vojske. Ocenil je, da se z restrikcijskimi ukrepi stanje ne more izboljšati, saj so vzroki za nastalo situacijo globlji, in sklenil, da bo do konca septembra predstavil alternativno možnost za rešitev tega problema. Po mnenju članov odbora bo potrebno pripraviti natančen izračun, koliko bi stala Slovenijo ukinitev služenja vojaške obveznosti v miru. Varnost slovenske države pa bi zagotovili z manjšo profesionalno vojsko, ki bi bila dovolj motivirana in usposobljena za obrambo države. V odboru se zavedajo, da gre za zelo pomembno odločitev, za katero bo v primeru večjih dilem verjetno potrebno celo odločanje na referendumu. SDS torej ne bo podprla predloga za podaljševanje civilnega služenja vojske, temveč bo predlagala celovito rešitev ter prostovoljno rezervo po vzoru ameriške Narodne garde. • Š. Ž. Deseti tabor Slovenskih krščanskih demokratov OBČINA ŠKOFJA LOKA Urad župana Poljanska cesta 2, 4220 škofja Loka Tel.: 064/624 190, fax: 064/624 122 Vljudno Vas vabimo, da se udeležite srečanja, ki ga pripravljajo Mladi pri Slovenski ljudski stranki. Projekt ima naslov POT MLADOSTI. V tednu od 30. 8. 1999 do 5. 9. 1999 bodo potovali po Sloveniji in obiskali mlade simpatizerje, člane SLS in druge, ki se želijo seznaniti z njihovim delom. V sredo, 1. septembra 1999, bodo obiskali Škof jo Loko. Ob 14.00 uri bo sprejem v mali sejni sobi v Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Po sprejemu je predviden obisk Zdravstvenega doma v Škofji Loki (ob 15.00 uri). Med prisotnimi bodo navzoči še: - podpredsednik Vlade in predsednik SLS - gospod Marjan Podobnik - minister za zdravstvo - gospod dr. Marjan Jereb - državni sekretar za obrambo - gospod Miroslav Trbovc Igor Draksler Župan Vodstvo in ime stranke bodo izbran* člani Glavna tema jubilejnega desetega tabora Slovenskih krščanskih demokratov na Koroškem je bila napovedana združitev s Slovensko ljudsko stranko. Lojze Peterle je prepričan, da je SKD pravi dedič imena SLS. Prevalje - Nedaleč od Prevalj na Koroškem je bil, kljub slabemu vremenu, v nedeljo zelo dobro obiskani jubilejni deseti tabor Slovenskih krščanskih demokratov pod naslovom Odprti v prihodnost, ki naj bi bil tudi zadnji tabor te stranke, saj naj bi se še pred koncem leta združila s Slovensko ljudsko stranko. Prvak SKD je bil do sedanjih razmer v Sloveniji zelo kritičen in napovedal, da naj bi o najbolj odprtih vprašanjih združitve: vodstvu združene stranke in imenu stranke, odločalo članstvo. Pred nedeljskim taborom Slovenskih krščanskih demokratov so se v Prevalj ah že v soboto sešli člani sveta Slovenskih krščanskih demokratov vključno s predsedniki občinskih odborov in glavni odbor Slovenske ljudske stranke, ki so v tako široki sestavi - skupno je bilo prisotnih preko dvesto članov, obravnavali aktualna vprašanja združevanja obeh strank. Kot je znano, obstaja za združevanje teh strank splošno načelno soglasje, nedogovorjena pa ostajajo nekatera vprašanja, kot je ime združene stranke, kdo jo bo vodil, vključevanje oz. nevključevanje v vladno koalicijo, finančna vprašanja, itd.. Dogovorili so se, da naj bi pet delovnih skupin, ki pripravljajo podlage za združitev (program, statut, organiziranost, celostna podoba in volilni okraji), pripravilo svoje predloge do 12. septembra, do same združit- ve pa naj bi prišlo še pred iztekom letošnjega leta, nekateri predlagajo da 23. decembra, torej na obletnico slovenskega plebiscita. Sicer pa se je v nedeljo, kljub slabemu vremenu v bližini Prevalj na jubilejnem desetem taboru Slovenskih krščanskih demokratov zbralo za mnoge presenetljivo veliko članov in simpatizerjev Slovenskih krščanskih demokratov in tudi drugih pomladnih strank - zlasti seveda Slovenske ljudske stranke, saj so organizatorji ocenili, daje bilo prisotnih mad 17 tisoč ljudi. Slavnostni govornik, prvak Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je v enournem govoru napovedal, da je to zadnji tabor te stranke in da bo že prihodnje leto tradicijo taborov SKD in SLS nadaljeval skupni tabor nove združene stranke. Poudaril je, da so že pred osmimi leti prvič predlagali združitev s SLS in da so bile vrednote zgodovinske SLS, ki da se je formalno združila s SKD leta 1992, osnova desetletnega dela SKD pri soustvarjanju nove Slovenije. Zato naj bi bila po Peterletovem mnenju prav SKD pravi dedič imena SLS. Zelo kritično je ocenil sedanje razmere v Sloveniji, saj je prepričan, da obvladujejo vzvode oblasti "sile kontinuitete". Kritičen je bil do gospodarskih razmer, socialne politike ter predlagane pokojninske reforme, zunanje politike in zlasti šolstva. Menil je, da se nadaljuje nekdanja praksa iskanja notranjega sovražnika, za kar je najprimernejša tarča slovenska Cerkev. Največ pozornosti pa je namenil združevanju SKD in SLS v novo stranko, ki naj bi ob prehodu v novo tisočletje pomenila resno alternativo sedanji vladni politiki in prinesla nujne spremembe za prihodnost slovenskega naroda. Ta ne bo pomenila oživljanja Demosa, katerega deseto obletnico praznujejo letos, pač pa združevanje vrednot obeh strank v novi, verodostojni stranki z relativno večino. Izrazil je željo, da se predstavniki SKD in SLS nebi več pogajali, saj se pogajajo nasprotniki, pač pa o odprti!1 vprašanjih pogovarjali. Nap0' vedal je, da bodo o najpomembnejših vprašanjih - o vodstvu stranke in imenu, na strankarskem referendumu demokratic; no odločali člani, simpatize-J1 in volivci. Za uspeh na vol'tvan prihodnje leto je po Peterletovem mnenju pomembno ne le združevanje SKD in SLS, PaC pa povezovanje vseh strank i" sil slovenske pomladi. Desetega tabora Slovenski" krščanskih demokrtov so se ude-ležeili in bili s posebno poZ<>f' nostjo pozdravljeni tudi pred' stavniki nekaterih prijateljski'1 strank: Marjan Podobnik, PrJd sednik Slovenske ljudske strani Janez Janša v imen" Socialdemokratov Slovenije-Miha Jazbinšek v imenu Zelen' Slovenije ter Vitomir Gros V predstavnik Liberalne strank«* Janez Janša je v pozdravne^1 nagovoru menil, da je še dow časa za to, da se združijo vsi,K podpirajo Majniško deklaracij0 in poskrbijo za njeno uresniči^ Pojasnilo ministrstva za pravosodje o oprostitvah sodnih stroškov Oprostitve sodnih stroškov so že določene Ljubljana - V zvezi z možnostmi oprostitve plačila sodnih stroškov in zahtevami po sistemski ureditvi tega področja - o zahtevah na tem področju smo poročali v strankarskih novicah ter ob poročilu varuha človekovih pravic tudi v našem časopisu, je ministrstvo za pravosodje izdalo sporočilo za javnost, ker meni, da se pri tem pojavljajo netočnosti in nepopolne informacije. Zakon o pravdnem postopku namreč že predvideva v svojih določbah celotno ali delno oprostitev stroškov sodnih postopkov. Sodišče namreč lahko oprosti plačila stroškov postopka stranko, za katero ugotovi, da ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in družinskih članov, pri čemer lahko gre za oprostitev taks, oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov. Če je stranka popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, sodišče prve stopnje na njeno zahtevo odloči, naj jo zastopa pooblaščenec (odvetnik), kadar je to nujno, da se zavarujejo njene pravice. Izplačajo se lahko tudi predujmi za stroške prič, izvedencev, tolmačev, ogledov in sodnih oglasov ter dejanski izdatki in nagrada za postavljenega pooblaščenca. Sodišče, ko presodi, da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stran'', preživlja, ali se preživljajo njeni družin*? člani, lahko plačilo taks tudi odloži^ izdaje odločbe, ali pa ji dovoli obr?c^ll odplačevanje. Stranka je dolžna s0fW za tako oprostitev ali odložitev pred'02 dokumentacijo, ki jo predvideva zakon s katero potrjuje svoje premoženjsko sta je in premoženjsko stanje članov g°s.P dinjstva. Sicer pa jc ministrstvo * pravosodje že pripravilo osnutek s . teniškega zakona o brezplačni P/ :„ pomoči in ga poslalo v mnenje pripombe pristojnim ustanovam. A ^ • Informacijo povzel Ustekleničena pitna voda iz slovenskih polnilnic Na sončni strani Alp oporečna, na senčni ■ kakovostna V gorenjskem odboru Zelenih Slovenije dokazujejo, da je za veliko razliko v izvidih med šestimi našimi in avstrijskim laboratorijem kriv postopek: na sončni strani Alp naj bi vzorce okužili, še preden so jih analiziral senčni strani pa kaj takega ni možno. Kranj - Zgodba o ustekleničeni pitni vodi je zanimiva, celo nenavadna. Začela se je, ko je gorenjski regijski odbor Zelenih Slovenije pri inštitutu za varovanje zdravja ter v petih zavodih za zdravstveno varstvo naročil bakteriološko analizo vzorcev šestih ustekleničenih pitnih vod - Izvir, Julijami, Oda, Živa (Zlata kaplja), Edina in Zala. Rezultati so bili naravnost netili, tokrat presenetljivi: od 158 izvidov jih pokazali, da je kar 114 dokazovalo oporeč-nost vode, rezultati istih polnitev pa so se med seboj tudi zelo razlikovali. Ministrstvo za zdravstvo in zavodi so po navedbah Zelenih krivdo za sporne rezultate poskušali zvaliti na "neustrezno skladiščenje" in "različne datume polnjenja"; pojasnili pa so tudi, da voda sicer ne ustreza pravilniku, ni pa škodljiva zdravju, saj naj bi bili rezultati analiz zgolj "indikatorski". Ker v regijskem odboru Zelenih s takšnimi pojasnili niso bili zadovoljni, so sredi meseca v veleblagovnici Maximarket v Ljubljani kupili dodatnih dvanajst steklenic pitne vode šestih proizvajalcev in jih odnesli v avstrijski laboratorij v Zeltwegu. Mikrobiološki rezultati so jih še enkrat prese- prijetno, saj so skoraj vse vode praktično nimajo mikroorganizmov. Zakaj torej tolikšna razlika v primerjavi z domačimi izvidi?! Ker so postopki polnjenja vode brezhibni in ponekod celo tako strogi kot pri proizvodnji zdravil, so Zeleni z veliko gotovostjo izključili možnost okužbe v polnilnicah in pri preverjanju postopka razkrili, da so se vzorci okužili v laboratorijih - pri odvzemanju vode iz plastenk ob prisotnosti plinskih gorilnikov in cepljenja gojišč. Pa ne le to! Domnevajo, da je v naših laboratorijih velika verjetnost okužbe vzorcev katerekoli snovi, ki jo mikrobiološko testirajo. Medtem ko se pri nas po zatrjevanju regijskega odbora Zelenih Slovenije vzorčenje in cepljenje opravljata na odprtem, v pros- tornih sobah, kjer neprečiščen zrak prosto kroži in kjer mikroorganizme uničujejo s plamenom, v avstrijskem to poteka v aseptičnih pogojih oz. v posebni komori. Zeleni so z ugotovitvami že seznanili ministra za zdravstvo in od njega zahtevali takojšnje ukrepanje. Skladno s pravilnikom o ustreznosti pitne vode zahtevajo od pristojnega inšpektorata, da odredi pregled posameznih virov pitne vode, naprav za pripravo oz. čiščenje vode, vodovodnega omrežja med izvirom in polnilnico ter polnenja in da rezultate pregledov, ki jih je sicer treba opraviti enkrat na leto, za vseh šest polnilnic tudi javno objavijo. Pri tem zaht« jo aseptične in verodostOl^ postopke analiziranja vod, PrC lagajo pa tudi, da naj bi ^ polnilnicam vrnih plačil -letošnje analize. Zeleni že P^ pravljajo osnutek pravilni*8^ ustekleničeni vodi, ki bo razdelil na mineralne, in namizne, tii1 posebno poglavje o konc^. za izkoriščanje vode. g dejal Božo Dukič iz goreti^. odbora, jo imata le dve P0'*1^., ci, Slovenijavino in TDL "_°'^r iz Kneze, Plastenka iz melj pa jo je dobila od obc j. Domžale, čeprav bi jo p° f 0, pisih lahko sklenila le z dt&* NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D Logatec • Tržaška 148 • tel.:06117AI 632 • fa*06l/74^ GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski političnoinformativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjava / Odgovorna urednica: Leupoldina Bogataj / N0™8'^; Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danka Zavrl-ŽIcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / ,f'J^kbx: 0r f, I Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: DELO - TĆR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/223- . ^ #p E-mail: info@s-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17, ure / Časopis izhaja ob tor ^^sM' trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka nasletj j bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / GENA IZVODA: 200 SIT (101IRK za prodajo na Hrvaškem). — Varne in organizirane poti v šolo Odgovorni so se letos dobro pripravili Večina gorenjskih občin ima za osnovnošolce urejene šolske avtobsune prevoze - Policisti bodo aktivni v bližini šol in tudi na vlakih - Tudi nadzor tehnične opreme avtobusov ža. nj' avgusta - Za varne in organizirane poti, po katerih bodo jutri p 'ra^'' številni gorenjski osnovnošolci, so se vsi odgovorni letos pritisk!' ZC'° 'ntenz'vno- V večini gorenjskih občin imajo organizirane jžv.e avto°use, v neposredni bližini šol pa bodo policisti vsaj prvi mesec %J- P00stren nadzor in tudi ustrezno kaznovali voznike, ki bodo s pro-*" "mi prekrški ogrožali varnost šolarjev. organiziranih iakih°drOČJU Zari Prevozov je bilo v onrJl.h letih na Gorenjskem j^avljenega veliko dela, z uved-se n?Ve .'oka,ne samouprave so Pot v manjših občinah 1^. ,udili, da bi vsem učencem, 'majo do šole daljšo pot, ^anizirali Prevo7 ■, i ;a; . L'A kar namenjajo f na sredstva Proračunov. ustrezen in varen kar občinskih Največ vozačev v Kamniku •okaimnik je po reorSani; po^JJ6 samouprave po površini dal načelnik za družbene dejavnosti Boris Tomašič so v občini objavili razpis za šolske prevoze. Poleg sedanjega prevoznika se je naj prijavilo tudi podjetje Integral Tržič, a se je zaradi domnevnih nepravilnosti pri izboru, na rešitev pritožilo. Ko bo pritožbeni rok potekel, bodo v Tržiču razpis ponovili. Iz občinske blagajne bodo za šolske prevoze sicer namenili 23 milijonov tolarjev in čeprav bo 60 odstotkov vsote porabljene že v prvih šestih mesecih, bodo tolikšna sredstva po mnenju občinske uprave zadostovala. ena večjih slovenskih njjj111' zaradi številnih oddalje-Ce-.2aselkov pa imajo tudi pre- dnje levn ranim finev'"'" stevil° šolarjev, ki se no vozijo v šolo z organzi Vsak h prevozom- Letos jih bo h. dan do šole in nazaj proti V Bohinju in Gorenji vasi brez težav V dveh gorenjskih občinah z gorskimi zaselki, večjih težav z avtobusnimi prevozi šolajočih d0m uo sote in nazaj proti se otrok nimajo. V Bohinju so 0^.u. Potovalo kar 1.200. V na objavljen razpis prejeli kan- Op nj. so objavili razpis za didaturi Potovalne agencije W JanJe šolskih prevozov, Alpetour in ljubljanskega Sapa. rjv Pa sta se nanj prijavila samo "O kakšni konkurenci ne more- p0j) Pfevoznika, so ga morali mo govoriti, saj bo dela za oba !"di°Vlt'' ^e^'no prevozov bo prevoznika dovolj," zagotavlja Op v letošnjem šolskem letu Iva Lapajne iz občine Bohinj. Prev ° PoaJetje Kam bus, za Dnevno se v bohinjskem koncu s^j, °Ze iz odročnejših hribov- v šolo vozi 340 učencev, nekaj tjod- zaselkov pa so angažirali jih prepeljejo tudi šolska kombi- £g atr>ih 5 kombiniranih vozil, nirana vozila. Vsako leto se nu So'ske prevoze je v proraču- pokaže tudi kakšna nova potre- t0| narr|enjenih 28 milijonov ba po prevozih, letos je za to Pto V' ver,dar DO denarja ver- dejavnost v občini namenjenih U ^ Premalo in ga bodo mora- 16 milijonov tolarjev. oic0|. rerjalansom zagotoviti še Pričakujejo, da bo potrebno to ifoL ^Va milijona tolarjev. Po vsoto povečati, kajti na podraži Za varnost šolskih poti so se letos intenzivno pripravljali vsi odgovorni. V večini gorenjskih občin imajo organizirane šolske prevoze, policija ho v bližini šol poostrila nadzor. »Pr? 3 tovilih kamniške občinske sprave tudi pozimi ne bo težav j. Prevozi, saj bodo vse poti, po r. ,erih potekajo šolski prevozi, ano Plužene. V Tržiču težave v z razpisom UČeJrziču 'majo precej manj %-6V' ki so odvisni od šol- nj1 Prevozov, lani je bilo takš-5*1 Zato pa imajo v tržiški ini več težav z izbiro ustrez-šof* Prevoznika. V minulem bel etn letu je za prevoze skr-■\t£ zasebno podjetje Luka Posm . ki DO očitno obdržalo v prvih tednih novega eta. Kot nam je pove- tev prevozov bo verjetno vplival tudi davek na dodano vrednost. V Bohinju je posebnost tudi to, da imata oba prevoznika brez razpisa možnost podaljšanja pogodb do konca mandata zdajšnje občinske uprave, torej do leta 2004. Enako možnost imajo tudi prevozniki v občini Gorenja vas - Poljane. Na tem območju za prevoze učencev skupaj skrbi kar 12 prevoznikov, ki dnevno v šolo in nazaj prepeljejo 560 osnovnošolcev od skupaj 880. Razpis za šolske prevoze je bil objavljen lani, letos so se odločili za podaljšanje, saj konkurence ni. Poleg Potovalne agencije Alpetour za prevoz večinoma skrbijo samostojni podjetniki z manjšimi vozili. V občinskem proračunu je za šolske prevoze namenjenih 36 milijonov tolarjev, kar naj bi zadostovalo, čeprav sta se pojavili potrebi po dveh novih relacijah, ki jih bodo najbrž lahko "pokrili" s šolskimi kombiniranimi vozili. Policisti bodo pregledovali avtobuse Gorenjski policisti so skupaj z vodstvi gorenjskih šol pregledali načrte varnih poti v šolo, pridobili pa so tudi seznam vseh prevoznikov po Gorenjskem, ki bodo letos izvajali šolski prevoz, tako zasebnikov kot tudi večjih prevozniških podjetij. Prve šolske dni bodo namreč policisti (tako kot vsako leto) podrobno kontrolirali urejenost in opremljenost prevoznikov, pri čemer je mišljena tako brezhibna tehnična oprema avtobusov kot tudi psihofizično stanje samih voznikov. Seveda pa kontrola ni omejena le na začetek šolskega leta, ampak bodo podobne preglede izvajali tudi med celotnim šolskim letom. Poseben poudarek bodo letos namenili tudi prevozom šolskih ekskurzij, na kar jih opominjajo tragične nesreče v zadnjih letih, čeprav je tudi res, da na Na zadnji seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj, kije bila minuli teden, so se dogovoriti tudi o poteku njihove že dolgoletne akcije Prvi šolski dan. Po posameznih občinah in seveda šolah so postavili skupine, ki bodo skrbele za varnost šolarjev. Najbolj kritično bo v Kranju, predvsem na Kidričevi in Bleiweisovi cesti ter na Cesti L maja, kjer bodo prisotne patrulje kranjske policije. Nadzor ho potekal <>h kritičnih urah, ko <>rrtxi f>riha/JO občine Škofja Loka. V flam- ^r>H|đe' Be,S'Je so se namreč podali ''"Itn ma avtobusoma, napolnile so ju žene ^ne. !n športne skupine, kmečke S Ne« I s"> izdelovalke čipk, loških kruhkov seboj so tovorih domače pecivo in fnedico in kar sto litrov vina, da Z' av.tobusa komajda premagovala večje (Patine. Novim prijateljem so se tako 0|j. Nbolj vsestransko predstavili in Pol • krona,i s pobratenjem. Vrnili so se lnJ,,.Vtisov in Pričakovanj, kako bo pri-lj.nnje let0, ko jim bodo flamski prijate-nj/nili obisk. Se polna svežih vtisov sta Vj!" "Slovenske dneve v *Ud mecnelenu" prestavila škofjeloški *h?K ,80r Draksler in vodja oddelka *krb i h deJavnosti Jure Svoljšak, ki je pr, Za celotno organizacijo. iUcj.av° Prijateljstvo ne nastane čez noč, M med občinama Škofja Loka in Be) mecnelen v flamskem predelu Jel0|jJe Je nastajalo počasi. Škof-Npt ga žuPana Igorja Drakslerja je \Cl 1995 poklical Flamec Jef star s' ki že vrst0 let dopustuje na s°cieim Vrhu-V svoJi občini Je svetnik za s0rad 0 >n mednarodne stike, ker je Pobr. erno mlada, še nima veliko naVp!tenJ' zato je želel prijateljske stike eza"' s Škofjo Loko. ^ Maasmechelenu živi ^ precej naših rojakov tarn^1^1 se nam je zdela dobra, saj BeigjPrecej Slovencev, bolje rečeno tretjaJCev slovenska porekla, saj so to že škofihPzir°ma četrta generacija, pravi °venci Prijateljski stiki med Škofjo Loko in Maasmechelenom se bodo obrestovali pri kandidiranju za skupne, evropske programe. Evropska komisija bo Škofjeločanom že zdaj pokrila dve tretjini potovalnih stroškov, za skupne projekte bodo lahko kandidirali čez dve leti. EV namreč podpira medobčinsko 'dvojno' sodelovanje. skl Igor djeva la vojnama in delali v premo- sledijo Turki, Nizozemci, Grki in Maročani. Še vedno prihajajo novi, predvsem Turki, Kurdi in Maročani, ki se težje prilagajajo novemu življenju. Slovenci teh težav seveda že dolgo nimajo, Belgijci jih praktično štejejo za svoje. Vendar ohranjajo svoj jezik, za otroke imajo dopolnilni pouk slovenščine, društvo Slomšek vsake tri mesece izda svoje glasilo, iz katerega lahko razberemo, da precej dobro poznajo naše razmere. V zadnji, predpoletni številki so pozornost posvetili tudi škofjeloškemu pasijonu, v flamščini pa so opisali izlet iz Kranjske Gore v Trento, kar je seveda prijazna promocija naših turističnih krajev. Vsestranska predstavitev Slovenije v malem Skratka na obeh staneh je bilo dovolj zanimanja, da so prvi začetni stiki in pismena spoznavanja prerasla v trdnejše vezi. Lani je malo večja belgijska skupina obiskala Škofjo Loko, letos so jim obisk vrnili in ga kronali s pobratenjem. Odločili smo se, da listino o pobratenju podpišemo v Maasmechelenu, saj je spodbuda prišla z njihove strani, pravi Igor Draksler. Podpis listine smo združili z vsestran- ^ obem° se.tja izseljevali predvsem sko predstavitvijo na Flamskem, želeli smo, da se ljudje medsebojno spoznajo ^ana * P° katerih je bila včasih mejj £ra-ilna Limburg ob nizozem-\\(, .■ ^rni limburški premog so kas- kor»čno°driniI' cene^' Premog1-■ e so v Pa kurilno °Ue in premogovni. t,e?ov osemdesetih letih dokončno Slovenci so se seveda medtem «$ nSem udomačili, nekaj jih je prišlo WT° drugi svetovni vojni. Zato je **ho'd • naJyecJa slovenska kolonija v Maa7m Evropi, samo v ' občini HffChelen živi približno 200 slo-\ ^n družin oziroma 500 naših roja-*W ,i , i zakonov ie seveda mešanih. %a Približr pisana. Maasmechelen rja "iiria'k1? 35 tisoč Prebivalcev, četr-Na-n° štej ?Jskega državljanstva, tre-Jb°lJšt--' raz»cnih narodnosti. števil na je italijanska skupnost, in navežejo prijateljske stike, saj bo pobratertje le tako dejansko zaživelo, pravi Jure Svoljšak. Sestavil je pisano druščino, vsestransko predstavitev Škofje Loke, lahko bi tudi dejali, predstavitev Slovenije v malem. Kulturo so zastopali: oktet Ceh s štirimi kombinacijami nastopov, saj fantje igrajo različne instrumente, tamburaška skupina Bisernica iz Reteč, ki jo bodi Janez Kermelj, folklorna skupina Škofja Loka, citrarka Polona Vreček in njen oče Janez, ki igra na 'frajtonerico'. Fotoklub Anton Ažbe sta zastopala Peter Pokorn in snemalec Marjan Savli, ki je dogajanje posnel z digitalno kamero in posnetke prek interneta sproti pošiljal domov, da so jih predvajali na Loka TV. Šport je zastopalo Balinarsko društvo je Petra Lokateks s Trate (gostitelji so seveda prepoznali svetovnega prvaka Uroša Veharja), lokostrelska sekcija pri športnem društvu Partizan in Zavod za šport s košarkarji. Društvo podeželskih žena pri Kmetijsko gospodarski zadrugi Škofja Loka je poskrbelo za predstavitev škofjeloške kulinarike, kuhale in pekle so Stanislava Homec, Špela Tomažin in Marjeta Kokelj. Klekljali sta Helena Kramar in Milena Cvek, pletarstvo je predstavljal Marko Jelene, loški kruhek Cirila Šmid, rezbarila Plestenjak. Za turistično promocijo je poskrbel Bojan Buden oziroma Loka turist, ki je ob za to priložnost v flamščini izdal turistični prospekt o počitnicah na kmetih in izletih po Sloveniji. Pavla Trdina, ki ima v Škofji Loki gostilno Pri Filaverju, seveda ni manjkala, saj je osemnajst let živela v Belgiji in govori flamski jezik. Klub škofjeloških študentov je pripravil posebno video projekcijo, ki so jo predstavili na mladinskih plesih. Na posebno željo gostiteljev sta bila v delegaciji tudi škofjeloška policista, komandir Peter Jeraša in Vojko Rupnik. Slovenska izseljenska matica je 'dodala' dva študenta geografije, ki pripravljata diplomsko nalogo o izseljencih v Belgiji. Občinsko komisijo za priznanja in odlikovanja, ki je zadolžena tudi za pobratenja, je zastopal Zdravko Krvina. Občinski svet so zastopali Mana Veble -Grum iz ZLSD, Tone Peršin iz SDS in Janez Arhar iz SKD. Ker dva svetnika nista šla na pot, so s seboj vzeli dva brata Alojza Rajka, slovenskega izseljenskega duhovnika v Maasmechelenu. Društvo slovensko-Jlamskega sodelovanja bi lahko spodbujalo medsebojne izmenjave, tudi učenje jezikov, saj bi bil flamski parlament brez dvoma naklonjen zamisli ter prispeval sredstva, da bi na ljubljanski Filozofski fakulteti poučevali tudi flamski jezik, saj že imajo lektorat za nizozemski jezik. Društvo bi se lah ako sestajalo kar v Pri Filaverju, saj Pavla Trdina govori flamsko, v njeni gostilni pa visi zanimiva svetilka iz Maasmeehelena. Na sliki (z leve proti desni): organizator predstavitve Jure Svoljšak, slovenska veleposlanica v Bruslju Marija Adanja, župan Maasmeehelena Georges Lensen in škofjeloški župan Igor Draksler. Foto: Peter Pokorn Izjemno zanimanje za loški kruhek Škofjeločani so v Maasmechelenu bivali pri belgijskih družinah. Prispeli so v petek, 20. avgusta, in že zvečer imeli prve nastope. Študentje na mladinskem plesu, kulturne skupine v izjemno zvočni cerkvi v Leutu, kamor je prišlo več kot dvesto poslušalcev. Zelo toplo so bile sprejete kmečke žene, ki so v kulturnem domu kuhale in pekle, precej domačih dobrot so prinesle s seboj. Med domačimi obrti je največ zanimanja vzbudil loški kruhek, domačinke so ga skušale speči tudi same in bile tako navdušene, da so kmečke žene dobile povabilo, naj pridejo še kdaj. Večer je bil tako prijeten, da je bila pozabljena celo politična različnost obeh slovenskih ženskih klubov sv. Barbare in A.M.Slomška, prišlo je tudi veliko Belgijk. V soboto dopoldne so "osvojili" glavno tržnico v Eisdnu, na prostem so nastopile kulturne skupine, obiskovalcem so delili potico, piškote, ocvirkov-co, medico in vino, zategadelj je razumljivo, da je bila gneča pri njihovi stojnici največja. Delili so tudi prospekte, s katerimi jih je oskrbel Center za promocijo turizma Slovenije in marsikdo je prišel in rekel, da je že bil v Sloveniji. Harmonikarju Janezu Vrečku pa je domačin prinesel fotografijo z besdami: poglejte, slikal sem Vas na dopustu v Sloveniji! Posnetek je nastal v gostilni Pri Boštjanu na Križni gori. Avsenikove viie po podpisu listine o pobratenju V soboto zvečer sta župana Georges Lenssen in Igor Draksler podpisala listi- Škofjeloška občina je tako trem dodala četrto probrateno občino, prijateljske povezave ima namreč z italijansko Medicino, s Sovodnjami ob Soči in s Sela m i na Koroškem. Sodelujejo pa tudi s tremi občinami na območje nekdanje freisinške posesti in sicer z Zgornjo Belo na avstrijskem Koroškem, z Neichojjenom v Zgornji Avstriji in s Freisingom. no o pobratenju, slovenosti se je udeležila tudi nova slovenska veleposlanica v Bruslju Marija Adanja. Nastopile so kulturne skupine, na večerni zabavi pa je igral nizozemski ansambel, kaj drugega kot Avsenikove viže oziroma Oberkreinmusik, saj imajo Avseniki po Evropi nešteto posnemovalcev. V nedeljo dopoldne so imeli dvojezično mašo v dekanijski cerkvi, somaševal je slovenski izseljenski duhovnik Lojze Rajk. Prvič je v tej cerkvi zazvenela slovenska pesem, saj doslej voditeljica cerkvenega zbora nikoli ni tega dovolila, niti na slovenskih pogrebih. Popoldne so imeli piknik, nastopile so kulturne skupine, domače strelsko združenje je pripravilo parado, oblečeni so bili v srednjeveška oblačila. Zelo zanimivo je bilo simbolično prodiranje strelcev v gozd, saj tega pri nas ne poznamo. Prijeten je bil tudi popoldanski pohod v krajinski gozd, kjer zaradi puste zemlje raste le resje. Folkloristi pa so nastopili v rudarskem središču Eisden, kjer so bili deležni precej pozornosti. Škofjeloške fotografije na županovem hodniku V ponedeljek so odprli fotografsko razstavo, nekaj Pokornovih fotografij bo prešlo v stalno zbirko na hodniku pred županovo pisarno, torej v najbolj uglednem delu poslopja. Potekale so različne delavnice. Za policista je bil zelo zanimiv obisk policijske postaje, predstavili so se gasilci, ki so tam dobro opremljeni, saj imajo precej nevarne industrije. Ogledali so si reciklažno dvorišče, prašičjo farmo itd. Njihove izkušnje so za nas zelo zanimive, marsikaj se lahko naučimo pri urejanju prostora, zelo dobro imajo urejeno socialno službo, denimo pomoč na domu, za invalide imajo dnevne centre, v zadnjih letih se je razvil turizem, uredili so zelo veliko kolesarskih poti itd. Po opustitvi premogovništva so doživeli veliko krizo in jo s pomočjo države premagali tako, da so razvili podjetništvo in obrt, njihove izkušnje so za nas zanimive, pravi Igor Draksler. • Marija Volčjak Gasilski praznik v Ročevnici Gasilci dobili novo vozilo Pred gasilskim domom v Ročevnici je v soboto potekala slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila in odkritju kipa sv. Florjana. To je tretje vozilo Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica pri Tržiču, ki bo prihodnje leto praznovalo 70 let svojega delovanja. Predsednik društva je Janez Godnov, društvo pa šteje okoli 200 podpornih članov, nekaj časa pa že opozarjajo, da jim manjka podmladka, ki bi nadaljeval njihovo delo. Z novo pridobitvijo so se začela uresničevati prizadevanja Gasilske zveze Tržič po posodabljanju voznega parka v Prostovoljnih gasilskih društvih. Predračun za vozilo znaša nekaj manj kot 24 milijonov tolarjev. Od tega je milijon tolarjev namenila Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje, pet milijonov Prostovoljno gasilsko društvo Bistrica pri Tržiču, ki mu je vozilo tudi namenjeno, ter skoraj 18 milijonov občina Tržič iz občinskega proračuna. Poleg občine, ki je za financiranje gasilskega vozila namenila največ denarja, ima veliko zaslug, da imajo bistriški gasilci v garaži nov avto, tudi Krajevna skupnost, ki je društvu namenila precejšnji del sredstev, saj se zaveda kako pomembna je požarna varnost. Obenem so na gasilskem domu odkrili tudi kip sv. Florjana - zaščitnika gasilcev, ki ga je izdelal Matevž Balantič iz Dupelj. Novo gasilsko vozilo Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica pri Tržiču. Na razpisu za nabavo gasilskega vozila, ki ga je konec preteklega leta objavila občina Tržič, je najboljše pogoje ponudilo podjetje Ml STAR iz Ljubljane, nadgradnjo vse potrebne gasilske opreme pa je* opravil priznan proizvajalec Marjan Pušnik iz Slovenske Bistrice. Vsem, ki so kakor koli pomagali pri nakupu novega vozila, so v soboto podelili tudi spominska priznanja. Med gosti in kolegi gasilci, ki so prišli tako iz Gorenjske, kot tudi iz sosednje Avstrije, je bil tudi Matjaž Klarič, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ki je bistriškim gasilcem čestital ob novi pridobitvi. Po končani slovesnosti je Prostovoljno gasilsko društvo Bistrica pri Tržiču na letnem kopališču pripravilo še veliko gasilsko veselico z bogatim srečelovom in zabavo ob ansamblu Zarja. Kinološko društvo Tržič Največ reševalnih akcij na Dolenjskem V Ročevnici ima svoje vadbišče tudi Kinološko društvo Tržič, ki je bilo ustanovljeno leta 1976, in danes združuje 110 članov. Društvo se ukvarja z začetnim šolanjem psov, njegov namen pa je čimbolj približati osnove kinologije na vseh področjih. Zaradi denacionalizacijskega zahtevka, ki so ga vložili potomci družine Pavlin, pa se morajo umakniti s te lokacije. Ker gre za družbeno koristno delo, jim mora novo lokacijo zagotoviti občina Tržič, vendar do sedaj niso našli še nobene ustrezne rešitve. Nov poligon pa bi bilo potrebno priskrbeti čimprej. Društvo se financira s pomočjo tečajev, ki potekajo dvakrat letno, nekaj sredstev pa jim nameni tudi republiška Civilna zaščita, saj so trije njihovi člani v mobilni enoti reševalnih psov republike Slovenije. V društvu delujeta agilitv (dobro leto) in reševalna enota, ki šteje osem članov. Ukvarjajo se z reševanjem izpod ruševin, plazov in z reševanjem v gozdu. V Sloveniji je na leto okoli deset resničnih akcij, največkrat pa gre za izgubljene osebe v gozdu, pri teh akcijah pa sodelujejo tudi sami. Člani društva uporabljajo pretežno labradorce, zlate prinašalce in nemške ovčarje. Po besedah Tomaža Meglica, vodje šolanja psov, pa se to zelo spreminja od države do države. Med člani društva pa je tudi nekaj razstavljalcev in vrhunskih vzrediteljev psov. Reševalci trenirajo dvakrat tedensko po dve uri. Opazno upada obisk tečajev, ki potekajo spomladi dvakrat tedensko za okoli 15 članov, v jeseni in spomladi pa poteka tudi mala šola. Po štirimesečnem tečaju sledi še izpit. Seveda se člani društva udeležujejo tudi mednarodnih tekem, od koder se vračajo z dobrimi rezultati. Prijetno in mirno naselje Trgovski center DETELJICA BISTRICA pri TRŽIČU Tel.: 064/563-414 Velika izbira negovalne in dekorativne kozmetike, vse za barvanje in nego las, lasni okraski, obsežni darilni program, modni nakit, ure, torbice... Odprto od 9. do 19. ure, sobota cd 8. do 12. ure (avgusta od 9. do 12. in od 15. do 19. ure). Dekoriranje daril! Strokovni nasveti o negi in ličenju! Profesionalno ličenje! Ročevnica samostojno naselje od leta 1979 Ime se je skozi zgodovino spremenilo iz Ročence v Ročevnico. Pomemben pečat naselju daje potok Blajšnica, ki takoj v začetku sprejme v svojo strugo še Žegnani studenec, nato pa se izliva v Tržiško Bistrico. V današnjem župnišču je bila najprej pristava barona Borna, nato pa domovanje družine Pavlin iz Podbrezij, ki je leta 1935 kupila zemljo v Ročevnici. V nekdanji pristavi tržiške graščine je kot oskrbnik redno bival grajski lovec in pristav-nik, ki je skrbel za živino in poljsko delo. Leta 1891 je tudi to posestvo kupil baron Born in dal stavbo današnjega žup-nišča prenarediti. Nasadil je tudi mnogo kostanjev, njihov sad pa so uporabljali zlasti za rejo jelenov pod Košuto. Z Bornovim nakupom gozda v Ročevnici in drugih tržiških gozdov se je v zgodovini tržiških gozdov začelo obdobje sistematičnega urejanja gozdnega gospodarjenja, gradnje gozdnih poti, gospodarskih poslopij in naprav za predelavo lesa, saj so gozd v Ročevnici začeli izkoriščati za oglje, ki so ga potrebovale tržiške fužine. Leta 1935 je Ročevnico kupil gostilničar Pavlin iz Podbrezij. Po drugi svetovni vojni so družini Pavlin posestvo nacionalizirali. Štirje Pavlinovi potomci so vložili denacionalizacijski zahtevek, ki pa še ni rešen. Nekdaj sta v Ročevnici delovala tudi mlin in žaga, ki pa sedaj že nekaj let propadata. Prve zapiske o žagi lahko zasledimo že leta 1875, delovati pa je prenehala leta 1938, ko so naredili zajetje Studenec in se je pretok vode tako poslabšal, da so žago opustili. Prav tako pa se je tudi mlin na Blajšnici pojavil že v 19. stoletju. Toliko o zgodovini. Prve hiše v Ročevnici so začele rasti v šestdesetih letih. Danes naselje Ročevnica šteje 61 hiš. Prav to hišno številko pa nosi Gasilski dom, ki je bil zgrajen leta 1981, in kjer imajo sedež različna društva. Mejnik med Bistrico in Ročevnico je potok Blajšnica, ki je še relativno čist in ribogojen potok. V Ročevnici stoji tudi Dom Petra Uzarja, ki se lepo vklaplja v to prijetno okolje, imajo pa tudi trgovino, frizerski salon ter videoteke V župnišču v Ročevnici so v sedemdesetih letih uredili tudi kapelo, kamor domačini zaha- Pogled na Ročevnico, v ozadju stanovanjski bloki na Kovorski cesti. Omeniti je potrebno tudi, da Ročevnici našli rims* da so ze jajo k bogoslužju. Ker pa je kapela vedno bolj pretesna, bi radi zgradili cerkev, vendar zaenkrat še niso našli us trezne lokacije za zidavo. Prvi župnik v Bistrici oziroma v Ročevnici je bil monsignor Viktor Zakrajšek, sedaj pa je župnik dr. Andrej Pirš. kar priča, )droćJe so v ostanke, pred davnimi leti to po naseljevali ljudje. Na prostoru vadbišča tržisk ga kinološkega društva je daj potekala trim steza V prijetnem okolju tudi Dom Petra Uzarja Tesno povezani s svojo sosesko Dom Petra Uzarja je star že 19 let, trenutno pa ima 172 oskrbovancev. V tem letu so popolnoma prenovili pralnico in likalnico. Šlo je za veliko investicijo, saj jih je stala okoli 20 milijonov tolarjev. V prihodnjem letu nameravajo prenoviti vhod v dom, v domu usposobiti pedikuro, obnoviti jedilnico, nabaviti električne postelje, narediti podaljšek dvigala ter prenoviti atrij. V načrtu razvoja do leta 2005 pa so zapisali, daje njihov cilj povečati kapaciteto za 15 postelj ter usposobiti popolnoma nov oddelek glede na zahteve psihogeriatrične nege. S tem pa se strinja tudi občina. Skrb za starejše ljudi v občini ima že dolgo zgodovino, saj je že v času Avstro-Ogrske na Gubi obstajala ubožnica, od leta 1916 do 1969. Potem so to ubožnico podrli, saj so bili pogoji za oskrbovance zelo slabi. Leta 1976 so pričeli zbirati samoprispevke za nov dom, ki so ga čez dve leti začeli graditi. Pobudniki za nov dom so bili krajani sami, saj niso hoteli ostati brez doma. Prvi oskrbovanci so v dom prišli leta 1980. Stavbi pa se počasi že poznajo leta, saj je potrebno vedno več vzdrževanja. Ustanova ima status splošnega socialnega zavoda in ima tri 96-letni Anton Zapiotnik, najstarejši oskrbovanec v domu. enote: enoto prehrane, zdravstveno - negovalno enoto ter enoto skupnih služb. Direktor Rudi Kolman nam je povedal, da se delavci zaposlujejo preko meril za posamezno področje, z občino pa se dogovarjajo tudi, da bi s 1. januarjem 2000 nekaj delavk za izvajanje nege na domu zaposlili za določen čas. V domu imajo organiziranih čim več aktivnosti, s katerimi ohranjajo psihofizične sposobnosti varovancev in s tem dvigujejo tudi kvaliteto njihovega življenja. Delujejo pa tudi skupine za samopomoč, Hospic ter pomoč na domu. Letos so organizirali izlet za nepokretne, v septembru pa se bodo začele tudi različne prireditve, ki bodo potekale do decembra leta 2000. Za prireditve, ki se jih bo zvrstilo 17, so se dogovorili z Zvezo kulturnih organizacij Tržič. Pripravljajo tudi druge kulturne prireditve, različne nastope otrok iz šol in vrtcev, razstave in delavnice. Z aktivnostmi poskušajo oskrbovancem približati domačnost in stik z drugimi. Enkrat mesečno pa pripravljajo tudi skupne sestanke, kjer se pogovorijo o težavah in kjer oskrbovanci lahko tudi soodločajo. Oskrbovanci v domu se lepo povezujejo tudi z okolico in prostovoljci ter delavci javnih del, da nimajo tako velikega občutka zaprtosti ustanove. V jeseni pa bodo več domačnosti vnesli tudi na dementni oddelek, da bi oskrbovanci na ta način ohranili samostojnost v osnovnih življenjskih funkcijah. Seveda pa za vse velja, da morajo biti čim več na zraku, zato se večkrat odpravijo na sprehode in izlete. nek' tu so se otroci tudi smučali in sankali. Ta del bi domačini radi tudi sedaj imeli za rekreativ"0 cono. Pred daljnimi leti je bil^J Ročevnici tudi ribnik, ki je Dl v zimskem času domačinom & drsališče. Od tod so so dobivale tržiške ledenice tudi mnog0 ledu. Ob potoku Blajšnici pro" Žegnanem studencu na eni te. proti Hudemu gradu na drug1 strani je nekdaj vodila prijetna sprehajalna pot. V osnovni sol v Bistrici pa so naredili nacr za učno pot, ki bi vodila 0 ust"' crkvi- Blajšnici proti Žegnanemu dencu. Hudemu gradu, ce ci sv. Jurija in nazaj. Seveda s to samo šele načrti, bilo Pa lepo, če bi to res uresničili- Dr. Lucija Vrabič, predsed"1' ca krajevne skupnosti Bistrjc* kamor spada tudi RočevniC/ pravi, da so na občino našlo li prošnjo za table, ki bi ozn čevale naselje Ročevnica ter bi v naselju tudi radi ornej hitrost prometa. V nad"1, imajo tudi, da bi takrat, ko JJ bi se širil Dom Petra UzafJ ' usposobili tudi zdravnis* postajo. Krajevna skupn°v Bistrica je namreč najvejeja tržiški občini in če se hoče bn° vijati, mora imeti vso potrev»" infrastrukturo in ustanove-Problem je le v tem, da obcJj1* in krajevna skupnost ne sod lujeta ravno zgledno, in da strani občine ni posluha za vs potrebe. Tako se še najvej naredi z denarjem, ki ga P nranl krajevna skupnost, in osnovi prostovoljnega dela. • Besedilo, foto: P. Bahufl V Ročevnici "doma" tudi uspešni športniki Poleg moških kmalu tudi ženska ekipa Balinarski klub Bistrica pri Tržiču bo prihodnji mesec praznoval svoj 11. rojstni dan. Najprej samo rekreacijsko balinanje, kasneje balinarska sekcija, šele nato klub, ki deluje samostojno. Klub ima okoli 130 podpornih članov, so pa najmlajša ekipa v Sloveniji. Po besedah predsednika, Jožefa - Milana Mlinarja, pa bi radi videli, da bi v treh ali štirih letih v Ročevnico prišla super liga. Balinarji iz Ročevnice so v sezoni 1982/83 začeli balinati v gorenjski ligi in že takoj postali vice prvaki države v četvorkah, lani pa so osvojili že tretje mesto v prvi državni ligi. V prvi in drugi ekipi, ki trenirata pod vodstvom Braneta Hervola in Draga Pintariča, imajo 25 registriranih igralcev, poleg tega pa deluje še ekipa desetih veteranov, ki prav tako tekmuje v gorenjski ligi. Zelo ponosni so tudi na mladince, ki redno osvajajo prva mesta na državnih prvenstvih. Tako je letos Grega Košir postal državni prvak v hitrostnem zbijanju in vice prvak v natančnem zbijanju, Dejan Hervol je postal vice prvak države med posamezniki, Rok Bešter pa je osvojil četrto mesto v hitrostnem zbijanju. Grega Košir se je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Maroku uvrstil v polfinale. Klemen Valjavec pa je kot član slovenske pionirske reprezentance na četveroboju med Slovenijo, Francijo, Italijo in Hrvaško v Zagrebu z 31 točkami dosegel neuradni svetovni rekord v hitrostnem zbijanju. Denis Bertalanič je pred dobrim tednom dni postal gorenjski pionirski prvak, Klemen Valjavec pa se je uvrstil na drugo mesto. Ekipa trenutno zaseda osmo mesto v prvi državni ligi, državna tekmovanja pa se bodo zaključila v začetku oktobra. Treba je povedati, daje Slovenija v san^J vrhu svetovnega balinanja, med n ^ uspešnimi regijami pa je prav ^orgtlStvi> saj so na zadnjem svetovnem PrV. p slovenske barve zastopali sami 8 gorenjskih klubov. . arTi, s Bistriški klub je balinišče zgradu pomočjo navdušencev za ta špor > pa bi ga radi tudi pokrili. Balinišče, ^ ^ štiri steze, pa je odprtega tipa, taK ^ lahko uporablja vsakdo. K,ub Zzvortne delovanje dobi sredstva od tržiške sy -0 zveze, financira pa se tudi s porn uciia pa •-»*— - r Atw$^ in donatorjev ter vsen ico sponzorjev čevm in „,-------j, . ...-------., - V Ro ki jim priskočijo na pomoč, v i>. bi radi pripeljali tudi super ligo 'pitana kvaliteto igralcev in na njih°y , og0^ te ter s trdim delom za ta cilj je n0vil' tudi to. V prihodnosti pa bodo u. tudi žensko ekipo. Merkur ima že več kot polovico delnic Kovinotehne Kovinotehna se upira Merkurju Kdaj bo odpor Kovinotehne zlomljen oziroma uspešen je težko napovedati, saj bo država verjetno dolgo modro molčala. j^anj, 30. avg. - Kranjski Merkurje minulo soboto javno objavil, da : nle8°va ponudba za odkup delnic celjske Kovinotehne uspela, saj W-,aSti " 2472/738 nJenih delnic> kar Je 53'15 odstotka vseh. j^jani vse bolj upirajo, v ponedeljek so javno objavili razloge, zakaj ,, "'"Otuieio nrpvypmii r*» hn nri>v7i>in "^Dcl, bo VOdstVO večinski lastnik 'ar prevzem Kovinotehne tudi poslej ne poteka mirno, saj se v . ^Ov'notehne ponudilo odstop. Merkur je že vi. v.lnoujhne, pred zaključkom posla pa mora pridobiti še dovoljenje * e H1 urada za varstvo konkurence. celjska Kovinotehna .„ v svojem Javnem sporočilu pravi, da gre s Slrani Merkurja za klasičen pre-s katerim uprava Kovinotehne pred začetkom P°stopka ni bila seznanjena, ^ato ne more sprejeti trditve, da j>re za povezovanje obeh družb, mora vendar temeljiti na kupnih interesih oziroma zasledovanju istega cilja. O m°žnosti povezovanja se upravi ni^a nikoli dogovarjali. Kovinotehna sicer ne naspro-v1Je. Povezovanju, vendar jo priuči odpiranje slovenskega trga v Pogojih približevanja Ev-r°Pski uniji. Za konkretne pote-sicer še niso odločili, ker . lrneli lani težave v poslova-JJU: letos poslujejo bolje. Nigovodska vrednost Kov-'n°tehnine delnice je 31. decem-P lani znašala 1.603,07 tolar-f)> 31. julija letos pa 1.673,61 tolarjev. Za upravo Kov-ln°tehne je ključno vprašanje, *e se so kakšen bo status njihove družbe po prevzemu oziroma če bo ohranjena firma in njena blagovna znamka. Kajti če Merkur razmišlja o skupnem podjetju, bodo ogrožena delovna mesta, delavci Kovinotehne pa so se v zadnjih letih odpovedali delu svojih plač, da bi ohranili delovna mesta in Kovinotehne Skupaj bi lažje zaustavljali prodor tujih trgovcev V Merkurju so na ponedeljkovi tiskovni konferenci ponovno spregovorili o prevzemu Kovinotehne, predstavili so gradivo, ki so ga tik pred tem, torej v ponedeljek, 30. avgusta, poslali vladi in uradu za varstvo konkurence. Merkur in Kovinotehna bosta skupaj imela skoraj 100 milijard tolarjev prometa in predstavlja- klerkur ima zdaj pri veleprodaji 24,5-odstotni tržni delež v P(l'f-n!!'' Pri maloprodaji J0,1-odstotnega, skupaj s povezanimi h /6,6-odstotnega. kani je imel v nabavah slovenske predelne industrije in gradbeništva 5,7-odstotni tržni delež. °'Tkurenčna podjetja po Evropi so v maloprodaji 20- do 40-krat deh~ Merkurja, Baumax ima denimo v Avstriji 27-odstoiui „ ,ez' Ditus v Nemčiji 39-odstotnega, Castoma v Franciji 17,2-"ustvtnega. tjjer^,lr iii Kovinotehna bi skupaj imela v veleprodaji slovenske Hnične trgovine 37- do 38-odstotni tržni delež, v maloprodaji pa 2?dstotnega, skupaj s povezanimi podjetji 23-odstotnega. ukšno nevarnost predstavljajo tuji tehnični trgovci, dokaj jasno 'Primerjan, da bi bil Bat tradil še Mri hribom akšne trg od Merkurja, kakršm če bi pri na> je zgradil v klavci bodo sredi septembra dobili štiri zajamčene plače V Iskri STI prekinili stavko a Petkovi skupščini zavrnili predlog o stečajnem postopku, dosedanji direktor ostaja. avg. - V kranjski Iskri STI so v ponedeljek ob 8. uri zju- 53* * ■CIJ Di-pl/.- • • "=*" ' "-—M"""------" —' - • *»w ' f"~~\|~" "«f" " "JJ" s°Sla • Pret* tednom začeto stavko, saj so z vodstvom dosegli Julij s-le glede izplačila zaostalih plač. Delavci bodo za maj, junij, Hia| ., av8ust dobili zajamčene plače, kar je približno polovico nor-\tt > Za razliko pa jim bodo dali zadolžnice, ki bodo izplačljive V ^PHhodnje leto. Vo^.^Jski Iskri STI je stavkovni odbor uspel doseči soglasje z pQenVr01 'n v Ponedeljek ob 8. uri po tednu dni stavke ponovno PoVe51 stl*oje. Predsednik stavkovnega odbora Boris Kita nam je Je voh da so stavko preložili do 16. septembra, ko bo jasno, če ^0biliK° Uresn'čd° dogovorjeno. Zaostale plače naj bi namreč v'Šini sePtembra in sicer za maj, junij, julij in avgust, vendar v 1o p ^aJarnčcnih plač. V denarju bodo tako delavci dobili približ-str0XK.Ov'co normalnih plač, za razliko do polnih plač skupaj s av2u' Prevc NrpK^J H' bodo izplačljive marca prihodnje leto. Dodati y klav**' Prevoza in malice pa jim bodo izdali zadolžnice z devizno t>otreu0, ki bodo izplačljive marca prihodnje leto. Dodati je ^aii v no' da so jim 20 odstotkov zaostale aprilske plače že izpla-Vodstreteklem tednu. " normV°i Pa Se -*e hkrati zavezalo, da bodo za september izplača-°kt0u a'ne plače, kar pomeni, da naj bi jih delavci prejeli 18. '1 elebf' ' tem bodo spoštovali kolektivno pogodbo za kovinsko ^bijo Cnroindustrijo, po kateri delavci neomejeno za čas stavke 8odb^rn?a,.no Plačane dni, medtem ko bi po splošni kolektivni Minuli plačanih le Prvih Pet dni. ia la^^k se Je sestala skupščina družbe LF3M, ki je stood- V0(Jio ?a Iskr ro'zv°dnje v Iskri STI. Družba LF3M je leta 1997 odku 'ca iskre STI. Njen direktorje Jože Lombar, ki je hkra- okv za 30 tisoč nemških mark, vendar z milijonom l'Jen DreTi06 m prec* steeajem. Na petkovi skupščini je bil zavr-skrp c-t,. °§ ° uvedbi stečajnega postopka in odstavitvi direktorja arjana Dežmana, odločili so se za sanacijo podjetja. V enike' UKVlru nameravajo privabiti nove vlagatelje oziroma druž-''^cij0 skro STI, ki ima tako prižgano zeleno luč za dokapita- ^Vžr°ču'SPet de,aJ°- saJ imajo dosti naročil. Kolikšno škodo je 3 telpfw stav^a, še niso ocenili, vsak dan pa izdelajo približno • hi*CI°nskih !!e^e, H?r ^arJan Dežman nam je povedal, daje zdaj najpomemb- POv.: Qa Snet H*1o^ aL>: V„,;uJa^„ • ;0rjCe Nin aparatov. Po njegovem so zdaj vendarle zavrnjene Spekcijsv-ure''VanJu denarja, navsezadnje so imeli letos toliko •i^Kih pregled kot še nikoli doslej. • M.V. la četrti največji poslovni sistem v Sloveniji. Podjetji imata enako dejavnost, zaradi različne kapitalske moči in poslovnih odločitev je Merkur v zadnjih petih letih ustvaril skoraj 4 milijarde tolarjev čistega dobička, medtem ko je imela Kovinotehna izgubo. Neprestano konkuriranje med podjetjema, zlasti na področju veleprodaje, bi prej ali slej bistveno vplivalo na uspeh obeh družb, kar bi še bolj odprlo prostor za prodor tujih konkurentov. Že zdaj namreč opazno odvzemajo tržne deleže slovenski trgovini. V Merkurju so prepričani, da bodo skupaj lahko odpravili sedanje slabosti in se z večjo nakupno močjo lažje vpletali v evropske blagovne tokove. Najprej naj bi uskladili nabavo Po prevzemu bi družbi največ letno dni ohranili samostojnost, nemudoma pa bodo uskladili nabavno politiko, nabavne vire, blagovne znamke, nastop pri dobaviteljih, prodajno politiko, cene in prodajne pogoje ter politiko pospeševanja prodaje. V naslednjem letu bodo vele- prodajo razdelili na več zaokroženih delov, kot so črna metalurgija, fmalno-tehnični izdelki, gradbeni in inštalaterski material ter izdelki za široko potrošnjo, ki bi lahko kasneje postali samostojne družbe. Sedeže bi lahko imele v Naklem ali na Jesenicah kakor tudi v Celju. Smotrno nameravajo organizirati tudi storitveno in logistično dejavnost, prav tako mrežo odvisnih podjetij, predstavništev v tujini in mrežo franšiznih podjetij. Tudi maloprodajo nameravajo organizacijsko zaokrožiti v samostojno družbo in jo organizirati po evropskih modelih, kar pomeni tudi jasnejše oblikovanje posameznih prodajnih programov. Glede blagovne znamke se v Merkurju še niso odločili, saj sta obe zelo razpoznavni. Raziskali bodo več možnih predlogov: skupna blagovna znamka, enotna znamka Merkur, povsem nova znamka in nove 'podznamke' za posamezne tipe prodajaln. Verjetno do spremembe blagovne znamke ne bo prišlo pred statusnimi spremembami v obeh družbah, ki so predvidene za naslednji dve do tri leta. • Marija Volčjak Naložbe bodo letos znašale 14 milijard tolarjev Mercator doživlja silovit vzpon V prvem polletju skoraj toliko dobička kot lani vse leto, ob konca leta bo znašal 2 milijardi tolarjev. Kranj, avg. - Mercatorjeva uprava je ob nedavnem odprtju največje slovenske prodajalne v Šiški v Ljubljani natresla kopico podatkov, ki kažejo, da Mercator doživlja silovit vzpon. Predsednik Zoran Jankovič je napovedal, da bodo imeli še letos 30-odstotni tržni delež in še letos, če ne pa prihodnje leto dosegli 200 milijard tolarjev letnega prometa. Mercator ima kapitalski delež že v petnajstih družbah, do konca leta bo uspešno zaključil še enajst prevzemov. V letošnjem prvem polletju je imel Mercator 1,2 milijarde tolarjev dobička, kar je skoraj toliko kot lani, ko je dobiček znašal 1,346 milijarde tolarjev. Delničarji so na nedavni skupščini lanski dobičke razporedili v rezerve in se odločili, da bodo izgubo iz preteklih let (lani so jo ugotovili za leto 1997) v višini 17 milijard tolarjev pokrili v breme kapitala. Mercatorjeva prodaja je letos za 13 odstotkov večja kot lani, zategadelj dobiček narašča in Zoran Jankovič napoveduje, da bo letos znašal 2 milijardi tolarjev. Narašča tudi vrednost Mercatorjeve delnice, ki se je letos podražila že za 54 odstotkov. Delničarji so na zadnji skupščini dali upravi tudi pooblastilo, da s soglasjem nadzornega sveta lahko izključijo pred- nostne pravice do 291 tisoč delnic, kar je 9 odstotkov vseh. To pomeni, da bo družba morebitno izdajo novih delnic lahko uporabila za kapitalske povezave. Član uprave Aleš Cerin je povedal, da se glede izdaje novih delnic še niso odločili. Letošnji^ dobiček je večji od pričakovanega, zato so načrt popravili, je povedala članica uprave Jadranka Dakič in tako znaša 2 milijone tolarjev. Povečali so tudi naložbeni načrt, v pretežni meri z akumulacijo, čeprav Mercator še ni prezadolžen. Naložbe bodo tako letos znašale 14,4 milijarde tolarjev, od tega 6,4 milijarde tolarjev za osnovna sredstva in 8 milijard tolarjev za dolgoročne finančne naložbe. Lani so naložbe znašale 12 milijard tolarjev, od tega 4 milijarde tolarjev v osnovna sredstva in 8 milijard tolarjev v finančne nalože. Mercatorjev dobiček je večji pričakovanega predvsem zaradi prevzema škofjeloške Loke in novogoriške Goriške. V letošnjem prvem polletju je namreč njegova udeležba v dobičku odvisnih družb znašala 858 milijonov tolarjev, od tega se 156 milijonov tolarjev nanaša Mercator Gorenjska in od na Mercator Goriška. M. V. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Termo pridobil znak RAL Spričevalo o kvaliteti Škofja Loka, avg. - Škofjeloški Termo je za svojo kameno volno prejel znak RAL, ki potrujejo, da je bio-razgradljiva in zato zdravju neškodljiva in okolju prijazna. Škotjeloška tovarna toplotnih izolacij iz kamene volne Tervol je pred kratkim pridobila znak RAL, ki je pri nas malo znan, zato vam ga posebej predstavljamo. Podeluje ga družba GGM, ustanovilo jo je Združenje izdelovalcev mineralnih vlaken FMI, ki združuje vse največje evropske izdelovalce mineralnih vlaken. Družba GGM preverja ustreznost posameznih materialov glede na veljavno zakonodajo in podeljuje znak kvalitete RAL. S tem potrjuje, da so biološko razgradljivi in zato zdravju neškodljivi, hkrati pa okolju prijazni. Za uporabnike pa je še posebej pomembno, daje zagotovljena stalna kontrola kvalitete. Za škofjeloški Termo je znak RAL potemtakem zelo pomemben, saj bo pripomogel k lažjemu trženju na najbolj zahtevnih zahodnih trgih. Srečanje zbornic jugovzhodne Evrope Kranj, avg. - Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila delovno srečanje predsednikov gospodarskih zbornic jugovzhodne Evrope, ki 31. avgusta (danes) poteka v Ljubljani. Glavni namen srečanja je izmenjava stališč in možnosti, kako bi podjetjem jugovzhodne Evrope zagotovili boljše pogoje pri gospodarski obnovi in razvoju gospodarstva. Skupne poglede in predloge bodo po srečanju sporočili Bodu Hombachu, posebnemu koordinatorju EU za obnovo jugovzhodne Evrope, da bo lahko zbornice vključil v skupne aktivnosti evropskih držav. Srečanja se bo udeležil tudi slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur. Povabljeni so predsedniki gospodarskih zbornic Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Republike Srbske, Srbije. Vojvodine, Črne gore. Kosova, Romunije, Bolgarije, Madžarske in Albanije. Sistemi ravnanja z okoljem Kranj, avg. - Sekcija za kakovost pri Območni gospodarski zbornici bo v sredo, L septembra, pripravila posvet na temo "Sistemi J ravnanja z okoljem - ISO 14001". Pri Območni gospodarski zbornici za Gorenjsko je bila sekcija za kakovost ustanovljena 17. maja letos, omenjeni posvet bo pripravila v prostorih Gorenjskega sejma, kjer so danes odprli specializirano razstavo "Slovenski proizvod - Slovenska kakovost". Posvet bo potekal do 9. do 13. ure, najbolj zanimiv je za podjetja, ki so certifikat ISO 14001 že osvojili ali se na to pripravljajo. Delo sekcije za kakovost bo uvodoma predstavila njena predsednica Lidija Kočar, sledila bo predstavitev projekta SQ, prikazali bodo tudi primer trženja izdelka s to oznako. Drugi del posveta bo namenjen sistemom ravnanja z okoljem, predstavili bodo praktične izkušnje Gorenjskega tiska iz Kranja, Nika iz Železnikov in Iskraemeca iz Kranja. Vroče turistične razprave Kranj, avg. - V Portorožu poteka 49. kongres Mednarodnega združenja znanstvenih ekspertov v turizmu, ki ga prireja Nacionalno turistično združenje Slovenije. Tema vročih strokovnih razprav je turistična politika jutri - prispevek k strateškemu razvoju krajev. Na kongresu se je zbralo 155 udeležencev iz 29 držav sveta, kongres ima petdesetletno tradicijo, prvič pa se odvija v "novi" Evropi, zategadelj je bilo zanimanje precejšnje. Prišlo je namreč kar 47 udeležencev, ki še niso člani mednarodnega turističnega združenja. Letošnja tema je posebej zanimiva za Slovenijo, ki vsekakor potrebuje rešitve za uspešnejši razvoj turizma in nemara bo kongres prispeval k oblikovanju strategije na tem področju. Brez nje je namreč težko pričakovati uspešen razvoj turizma, v svetu je že dovolj primerov, ki to potrjujejo. Kongres bo tudi odlična priložnost za večjo razpoznavnost Slovenije v svetu, saj si bodo udeleženci ogledali slovensko obalo in njene turistične krajev ter istrsko zaledje s Postojnsko jamo. Skocljanskimi jamami in igralniško Novo Gorico. Nacionalno turistično združenje je v pripravo kongresa vložilo vse svoje moči, veljal jih bo 33,38 milijona tolarjev, od česar bodo s prispevki udeležencev in sponzorjev zbrali 22,6 milijona tolarjev. Preostali denar bodo prispevali ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Center za promocijo turizma in Nacionalno turistično združenje. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R Cm I studio 161 31 30 marketing 161 30 60 POSLI IN FINANCE __ureja: Marija Votčjak__ Katalog gostiln na Škofjeloškem Vodnik po dobrih gostilnah V Škofji Loki je nastal skupni vodnik po dobrih gostilnah, kar je pohvale vredna poteza gostinske sekcije pri obrtni zbornici. Vesna Čarman, predsednica gostinske sekcije. Škofja Loka, avg. - Gostinska sekcija pri Območni obrtni zbornici Škofja Loka je izdala katalog "Dobrih gostiln na enem najlepših kotičkov sveta", kakor so ga naslovili. Ponudba je pisana in gostje, ki škofjeloških gostiln ne poznajo, tudi tujci, se bodo poslej lažje odločili, kam bodo šli na domače kosilo, kam na imenitno večerjo in kam na kavico ali torto. Katalog je nastajal dolgo, v gostinski sekciji smo namreč morali prepričati drug drugega, da je smiselno izdati skupni katalog, namesto da se trudi vsak sam in ljubosumno pogleduje k sosedu. Prvi odmevi so dobri, že kar nekaj gostov je katalog pohvalilo, všeč jim je, da so vse gostilne zbrane na enem mestu in da je dodan zemljevid, kje jih najdejo. Nekaj pripomb je le na naslovnico, ki je za gostinski katalog res nekoliko nenavadna, vendar, vzbudila je pozornost, kar je nedvomno dobro, pravi Vesna Čarman, predsednica gostinske sekcije pri Območni obrtni zbornici Škofja Loka. Bolj znana je kot gostilničarka v gostilni Pri Danilu v Retečah pri Škofji Loki, kjer ima sedež Škofjeloško omizje mednarodnega gibanja Slow Food. Gostinska sekcija je pod njenim vodstvom postala dejavnejša, gostinci z območja občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane in Žiri se sestajajo redno vsak mesec. Vesna je seveda vesela, da je zasedenih precej več stolov, kot jih je bilo včasih. Rezultat tega je prvi skupni škofjeloški gostinski katalog, ki je izšel v letu kulinarike in vina. Natisnili so ga v 10 tisoč izvodih, dvaindvajset gostiln je predstavljenih v slovenskem in angleškem jeziku. Dobite ga v gostilnah na Škofjeloškem, v turističnih društvih, razposlali so jih tudi na Bled, v Bohinj, Cerkno in v druge turistične kraje, od koder gostje prihajajo na izlete v Škofjo Loko. Nekaj jih bodo razdelili na bližnjem celjskem obrtnem sejmu ter na prihodnjih gostinskih sejmih. Izdajo kataloga so denarno podprli gostinci, ki so v njem predstavljeni, nekaj denarja je primaknila obrtna zbornica ter Krekova banka, Nova Ljubljanska banka in Gorenjska banka, dotacijo je že odobrila občina Železniki, verjetno jo bo tudi Škofja Loka. Vsak kraj najbolje spoznaš skozi kulinariko, pravi Vesna Čarman in dodaja, da je na Škofjeloškem zelo bogata. Priznani kuharski mojster Boris Kuhar našteva štirideset kulinaričnih regij v Sloveniji in škofjeloško uvršča med zelo bogato. Tudi katalog kaže, da je ponudba pisana, da lahko najdete gostilne za različne priložnosti: domače kosilo ali imenitno večerjo, tudi samo za dobro kavico ali tortico. Zelo različne, vendar po nečem enake, saj povsod postrežejo z doma pripravljeno hrano, nikjer ni industrijske, ki bi jo le na hitro potisnili v pečico, ali tako imenovane hitre prehrane. Vsaka ima svoje specialitete, ponudijo pa tudi stare loške jedi. • M. V. Razstava tržiške obrti Tržič, avg. - Območna obrtna zbornica Tržič bo v okviru 32. Šuštarske nedelje pripravila četrto razstavo tržiške obrti in poslovno srečanje tržiških in koroških podjetnikov. Tržiški Peko bo v petek odprl obnovljeno prodajalno na Deteljici. Območna obrtna zbornica bo razstavo postavila v Paviljonu NOB, odprli jo bodo v petek, 3. septembra, ob 17. uri, ogledali pa si jo boste lahko še v soboto in nedeljo od 8. do 18. ure. Razstavljena bo tudi Pekova modna obutev. Poslovno srečanje tržiških in koroških podjetnikov bo v petek, 3. septembra, ob 14. uri v sejni sobi tržiške občine. Zbrane bo pozdravil tržiški župan Pavel Rupar, nakar se bodo podjetniki predstavili. Malo gospodarstvo tržiške občine bo predstavil Tomaž Zavrl, malo gospodarstvo na Koroškem in Slovensko gospodarsko zvezo pa Elizabeta Hobel. O možnostih čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v okviru programa Phare bo govorila Edita Granatir. Problematiko zaposlovanja in nezaposlenost v Tržiču bo predstavila Damjana Košir, možnosti mednarodnega posredovanja poslovnih ponudb in povpraševanja pa Irena Rezec. Udeleženci posveta se bodo nato udeležili odprtja četrte razstave tržiške obrti in Pekove modne obutve. Nato pa se bodo podali še na odprtje prenovljene Pekove prodajalne na Deteljici, ki jo bodo s kulturnim sporedom odprli ob 19. uri. S sodelovanjem Mure bodo pripravili še modno revijo Pekove obutve. Na Gorenjskem manj brezposelnih Kranj, avg. - Z julijem se je v Sloveniji končalo osemmesečno zaporedno upadanje števila brezposelnih, kar je razumljivo, saj je iz šol prišla nova generacija mladih. Končno je tudi na Gorenjskem brezposelnost nekoliko upadla. Julija se je namreč število brezposelnih v Sloveniji povečalo za 1.216 ljudi oziroma za okrogel odstotek. Ob koncu julija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 118.122 brezposelnih, kar je še vedno za 4,7 odstotka oziroma za 5.774 ljudi manj kot julija lani. Pri tem je zanimivo, da seje v sedmih območnih enotah zavoda za zaposlovanje število brezposelnih julija v primerjavi z junijem povečalo, v teh pa se je zmanjašalo. Pri tem je še bolj zanimivo, da se je v Kranju število brezposelnih zmanjšalo za 0,3 odstotka, kar je posebej razveseljivo. Doslej smo namreč precej mesecev zapored ugotavljali, da brezposelnost drugod po Sloveniji upada, na Gorenjskem pa je tako trdovratna. Znotraj Gorenjske se je zdaj brezposelnost povečala le v Škofji Loki in sicer za 2,3 odstotka, medtem ko seje doslej zmanjševala prav tam. Na Jesenicah je zdaj upadla za 0,4 odstotka, v Kranju za 0,3 odstotka, v Radovljici za 2,2 odstotka in v Tržiču za 0,2 odstotka. Potemtakem lahko sklepamo, da mladi Gorenjci in Gorenjke, ki pridejo iz šol, precej lažje dobilo delo kot drugod po Sloveniji. Poročite se v Sloveniji Kranj, avg. - Center za promocijo turizma bo prihodnje leto naše rojake po svetu povabil naj se poročijo ali srečajo Abrahama v Sloveniji. Zdaj pospešeno izdajajo produktne kataloge, po katalogu o kolesarjenju je te dni izšel katalog slovenskih igrišč za golf. Center za promocijo turizma bo prihodnje leto, ko bomo pisali leto 2000, povabil naše rojake, ki žive po svetu, naj se poročijo v Sloveniji, za kar jim bodo po besedah direktorja Francija Križana pripravili precej priložnosti. Posebej bodo povabili tudi vse tiste, ki bodo prihodnje leto srečali Abrahama, saj želijo, da bi okrogli jubilej praznovali v domačih krajih. S tem bodo skušali povečati turistični promet v Sloveniji, saj na takšna praznovanja oziroma svečanosti pride veliko gostov. Letošnje in prihodnje leto so razglasili za leti kulinarike in vina. Pred dokončanjem je projekt vinskih cest, na noge postavljajo projekt slovenskih gostiln v tujini, ki naj bi ponujale naše specialitete in vina. Z Mobitelom so pred dnevi podpisali pogodbo o sodelovanju pri postavljanju informacijskih kioskov. Gre za sistem povezanih terminalov, ki bodo najprej poslovali na bencinskih črpalkah in podobnih točkah, kjer je veliko turistov. Projekt Tips vključuje tudi postavitev pozdravnih in poslovilnih tabel na mejnih prehodih in informacijskih tabel. Center za promocijo turizma bo do konca leta pripravil še sedem študijskih potovanj za tuje organizatorje potovanj, v tujini pa enajst delavnic. Pri promocijskem gradivu so zdaj na vrsti produktni katalogi, pred kratkim je izšel katalog o kolesarjenju, te dni je izšel katalog o slovenskih igriščih za golf. Letos bo sledil še katalog o jahanju v deželi Lipicanca, o gradovih in dvorcih na Slovenskem in o vinskih cestah. V začetku prihodnjega leta še prospekt o slovenskem Krasu in kraških jamah in prospekt gorskih turističnih krajev. MEŠETAR Otvoritev prenovljenega hotela Kompas Bled, 31. avgusta - V petek je bila na Bledu otvoritev prenovljenega hotela Kompas, ki so ga obnavljali prvih pet mesecev letošnjega leta. Danes je hotel popolnoma obnovljen, v njem je 92 sob in pet tehnično opremljenih seminarskih dvoran, od katerih največja lahko sprejme 150 udeležencev. Prenovljeni sta tudi kavarna in restavracija. 21 sob, vse seminarske dvorane, recepcija, kavarna in restavracija so klimatizirane. Ponudba hotela pa je obogatena s prostori, namenjenimi športnim aktivnostim in negi telesa. Trak sta prerezala predsednik nadzornega sveta Franc Gajšek in direktor hotela Kompas Vlado Kovač. Direktor hotela Kompas Vlado Kovač je povedal, da so hotel odprli že 19. maja letos, na slavnostno otvoritev pa je bilo treba počakati še nekaj mesecev. Na petkovi otvoritvi hotela je bil tako poleg predsednika Milana Kučana tudi minister Janko Razgoršek. Slednji je dejal, da je Bled že nekoč predstavljal pojem slovenskega turizma in da bo takšno nalogo opravljal tudi v prihodnosti. Minister za malo gospodarstvo in turizem je še dejal, da smo se po osamosvojitvi soočali z mnogimi težavami in da blejski hotel Kompas lahko predstavlja svetlo pobudo vsem ostalim. Janko Razgoršek je zaposlenim in gostom hotela Kompas zaželel "prijetno počutje z obilo mehkobe", kakor je bilo rečeno v kratkem predstavitvenem Filmu, posvečenemu Bledu in hotelu Kompas. Poleg Vlada Kovača in Janka Razgorška je zbranim nekaj besed namenila tudi Tatjana Kolenc, predsednica Društva poslovnih žensk FAM. Vodstvu hotela je zaželela, da bi bil hotel polno zaseden, kot znak priznanja in zahvale pa je direktorju Vladu Kovaču izročila cvet. • Šp. Ž., foto: T. D. Poleg Leclerca še pohištvo Rutar Kranj, avg. - Francoski trgovski velikan Leclerc gradi na Rudniku v Ljubljani ogromen trgovski center, njegov prvi sosed bo pohištvo Rutar oziroma trgovci z avstrijske Koroške, ki bodo tam prodajali vse, kar potrebujete za dom. Ljubljani se potemtakem obeta nova, privlačna trgovska ponudba, nakar bo trgovsko verjetno že precej zasičena. Ljubljanski center Rutar se bo raztezal na 20 tisoč kvadratnih metrih površine, odprli naj bi ga prihodnjo pomlad. Pri Rutarju bo moč dobiti vse, kar potrebujete za dom, od pohištva do svetovanja in aranžiranja stanovanja ali hiše. Koroške trgovce pri nas zastopa podjetje A.I.P. Consulting, ki zanje opravlja kadrovski inženiring in poslovno svetovanje, njegovi lastniki so koroški Slovenci, direktor je Joseph Rutar. Za bodoči center Rutar v Ljubljani že iščejo vodstvene delavce, nekaj bo njihovih, vendar bodo vsi Slovenci. Odprli bodo 120 delovnih mest, od tega bodo zaposlili približno sto prodajalcev. Pri nas so že registrirali družbo Rutar pohištvo, trgovske centre nameravajo zgradili tudi drugod po Sloveniji, ne le v Ljubljani. Kje bodo gradili nove trgovske centre, še ni znano, verjetno bo to Maribor, kako hitro jih bodo odpirali, bo seveda odvisno od uspešnosti prvega centra v Ljubljani. Prodajali bodo tudi slovenske izdelke, omeniti velja, da je podjetje Rutar že zdaj velik odjemalec slovenskega furnirja. Proti toči z zavarovanjem in mrežami Gospodarsko interesno združenje Sadjarstvo Slovenije je v četrtek na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu pripravilo zanimiv posvet o tem, kako bi v Sloveniji zavarovali pridelke in posevke pred naravnimi ujmami, še zlasti pred točo, in kakšne so na tem področju izkušnje v sosednji Avstriji. Kot je ugotovil Milko Kranjc iz interesnega združenja, so v slovenskem kmetijstvu preizkusili že različne načine varstva pred točo. Organizirana obramba z raketami in letali, s katerimi so v točonosne oblake vnašali srebrov jodid in tako poskušali preprečiti točo, se kljub nekaterim uspehom ni obnesla, časi, ko so pridelovalci pri zavarovalnicah zavarovali kar okrog 60 odstotkov obdelovalnih površin, pa so tudi minili. Sedanje stanje na tem področju je porazno. Obrambe z raketami in letali ni več, v zavarovanje pa je vključena le še približno petina površin, saj so premije previsoke in ponekod dosegajo že tretjino vrednosti pridelka. V takšnih okoliščinah nekateri vidijo rešitev v vzajemni kmetijski zavarovalnici, ki naj bi jo ustanovili vsi zainteresirani -država, kmetje in komercialne zavarovalnice. Ker bi pri tem sodelovala tudi država z deležem iz sklada za odpravo posledic po naravnih nesrečah, bi zavarovanje lahko bilo cenejše. V Avstriji deluje takšna zavarovalnica deset let, njene izkušnje so dobre. Zavaruje že dve tretjini vseh poljedelskih površin, država pa zavarovancem krije do 50 odstotkov zavarovalne premije. Drugi dokazujejo, da se pridelke, predvsem sadovnjake, dolgoročno bolj splača pred točo zaščititi z mrežo, kot jih zavarovati pri zavarovalnicah. Pri zaščiti z mrežo pridelek ostane in sadjarji tudi po neurjih lahko normalno oskrbujejo trg. medtem ko jim zavarovalnice izpada na trgu in dolgotrajnih posledic na drevesih ne krijejo. V Avstriji, kjer je samo na Štajerskem pod mrežami približno 2.600 hektarjev sadovnjakov ali približno polovica intenzivnih površin, se oblikuje kombiniran sistem varovanja pridelka pred točo in drugim' ujmami. Država namreč subvencionira tako postavljanje zaščitnih mrež kot zavarovalne premije pri vzajemni zavarovalnici, ta pa kmetom za postavitev mreže zniža premijo za dve tretjini. Pridelovalci sladkorne pese ustanavljajo združenje Pridelovalci sladkorne pese, med njimi jih je vsako leto već tudi z Gorenjskega, naj bi še letos ustanovili in registrirali svoje združenje. Takšna združenja poznajo tudi v Evropsk' uniji. Avstrijsko, na primer, šteje dvanajst tisoč kmetov, ki članstvo plačujejo manjšo članarino, poleg tega pa ima manjše kapitalske vložke tudi v predelovalni industriji. Uveljavilo se je kot močan in zanesljiv pogajalski partner predelovan' industriji pri oblikovanju odkupnih pogojev in tudi cene, z analizami vzorcev v neodvisnih laboratorijih pa vedno U&P? preveri pravilnost določanja stopnje sladkorja. Vargalant prejel certifikat kakovosti Kranj, avg. - Zasebno podjetje Vargalant iz Horjula pri Llu^ ljani je prejelo mednarodni certifikat kakovosti ISO 9002- V podjetju Vargalant se že več kot dvajset let ukvarjajo spr° vodnjo in industrijsko obnovo krmilnih mehanizmov - končnik ^ zglobov, premonihalnih rok - vilic, silent blokov, drogov za vrste motornih vozil in sicer za osebna in tovorna vozila, avto se ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. Certificirala j'n v nemška certifikacijska hiša TUEV Bavern, osvojili so mednaro^ ni certifikat kakovosti ISO 9002. Vargalant je v svoji dejavno prvo malo podjetje, ki mu je to uspelo. GORENJSKA ONLINE: www.media^LSl II Bw Predelava termoplastov in orodjarstvo, d.o° ' Kidričeva c. 90, ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delovno mesto 1. STRUGARJA Pogoji: IV. ali V. stopnja izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj na po^° nih delih S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polni,T1 delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji nas'0 v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi Edukacijski center - EDC ZASEBNA GRADBENA ŠOLA Rakovica 15, 4201 Zg. Besnica Tel.: 064/40 60 40, 0609/649 787 objavlja VPIS - slikopleskar - pečar - tesar - zidar V. stopnja - gradbeni tehnik (3+2) Začetek predavanj 21. 9. 1999. Cvetoče trgovanje s delnicami PIDov SKB za mlade Minuli teden je minil brez večjih nePričakovanih pretresov na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. «fetf nepričakovanih? Kapitalski Hje že zadnje tri tedne v znamenju fočasne, a vztrajne rasti, pravo trgovino vzdušje pa se odvija na pros-tern trgu pri trgovanju s pidovskimi '•Anicami. To se verjetno kaže tudi v Wjem odloč, zaupanju investitorjev, da se aJo za še večje naložbe v vred-nWne papirje, s katerimi si ustvarijo osnejši portfelj. Na A in B trguje ion hlo najbolj zanimivo trgovanje z deltami trgovskih in farmacevtskih družb, investitorji in borzni posredniki pa so daleč največ prometa ustvarili na prostem trgu, kjer so bile v osPredju predvsem delnice polnih P'dov. Čeprav je bil promet na uradnem b°nnem trgu manjši kot na prostem, Se Je slovenski borzni indeks v tem tednu dvignil za slaba 2,5 odstotka Slede na teden poprej in je konec tedna znašal 1.912 indeksnih točk. Javna objava Merkurja o nameravanem prevzemu celjske Kovino-tenne, je poskrbela za živahnejše trSovanje z delnicami slednje, katere enotni tečaj redne delnice se je dvigal za 4,24 odstotka glede na minuli teden na 959 tolarjev, tečaj prednos-'"e Pa za 1,2 odstotka in je znašal •>0 tolarjev. Ti tečaji se gibljejo okoli cene, katero Merkur ocenjuje kot realno za nakup. Ta znaša 930 tolar-Jev- Ce bo prišlo do združitve, bi delež n°Vega podjetja v skupini veleprodaj-nifl trgovskih podjetij znašal 38 odstotkov, v prodaji na drobno pa bi l]*elo okoli 23-odstotni delež. Dokaj h'lfa rast tečajev delnic Mercalorja v ZQdnjih dveh tednih se je nekoliko sirila, enotni tečaj delnic pa se pri 11.200 tolarjih. Močno je p°fasel tudi enotni tečaj delnice ^ka serije A in sicer za 6,3 odstotka * Primerjavi s prejšnim tednom, po loigetn času prebil mejo 40.000 mrjev in se oblikoval pri 41.280 lokrjev za delnico. Porast je posledi-°a Pričakovanja polletnih rezultatov p°slovanja te farmacevtske družbe. ten DOBER IZLET Gardaland + Aqualand " rubriki DOBER IZLET imeni-Predlog za super izlet: v sodelo-*nju z ALPETOURJEM P0T0-V*LNO AGENCIJO vabimo na naJboljšo zabavo v Gardaland ali v ^"aland, zabaviščna parka ob Gardskem jezeru v Italiji, po izjem-n° ugodni ceni 4.700 tolarjev. AlPetourjev izlet v Gardaland bo to s°h°to, 4. septembra. Zabava v jordalandu ali Aqualandu bo traja-Q cel dan, tja do 23. ure, kajti prav v večernih urah je sredi avgusta z«°ava najboljša. Odhod AlPetourjevega avtobusa s parkirnega Prostora je namreč predviden šele °zb enajstih zvečer! Cena 4.700 SIT ZaJema prevoz z najudobnejšim avt()busom; lire za nakup vstopnice P<> najugodnejši ceni za skupine!) ' »eha imeti s seboj. ptVePa^ Ks ugodna cena tega ZajJa. ceh>dnevnega 'izleta & Qve v mesecu septembru še ni Nit* LOČNICE in NAROČ-xem Gorenjskega glasa velja 4. 4o4rtt EKSKLUZIVNO v £Wa cen" Alpetourjevega izleta 4.S0a0rd"land + Aqualand: zgolj itneij Ob Prijavi je potrebno foiftALSeboJ naslovljeni izvod in , ^JEGA Gorenjskega glasa s°bo't() bo zaoam naslednjo 4ui„i v Gardalandu (ali 0^") cenejša. irQj , jj* "Vobusa: ob 4.45 uri zju-Tržiču S postanki v Radovljici, kSn uKranJu' Škofji Loki> ne i"ah In v Ljubljani. Vse dodat- Prijav°rntac'Je 0 programu izleta, Gristi* ^ vplačda: Alpetourjeve ni/, Cftc Poslovalnice na vseh glav-* v K^^kih avtobusnih postajah Tnie„a"JU' Skojji LoM' Radovljici, V"e tud"0Bledu: lahko se prija-^0renif' V n'al()°8lasni službi JU Posli 8'asa v Kranju v pri"ic" 'e/e/on,l"e stavhe na Zoisovi I. Naši stevHki: 064/ 223-444 in Pohiteti S prijavo Je trena zel° Visoko rast je dosegla tudi delnica Krke pri višjih 28.990 tolarjev, kar je za 3,3 odstotka več kot pred enim tednom. Prav tako se je tečaj povečal tudi delnicam Dela na 15.500 tolarjev in Emona obala Koper na 2.280 tolarjev. Lepo rast pa je dosegla tudi delnica živilskega podjetja Kolinska, saj se je njena vrednost dvignila za 5,14 odstotka glede na prejšnji teden in sicer na 2.190 tolarjev. Visok promet na prostem trgu se je nadaljeval tudi v tem tednu saj je v petek znašal dobro milijardo tolarjev. Tako velik obseg prometa je bil ustvarjen s trgovanjem delnic pooblaščenih investicijskih družb, le-to pa je pripomoglo k rekordni višini PIX-a, kije presegel mejo 1.400 in je konec tedna znašal 1.426 indeksnih točk. Začetek naglega dviga so povzročili posli z delnicami Nacionalne finančne družbe 1, katerih enotni tečaj je bil nekaj pod 90 tolarjev in bi lahko po nekaterih napovedih verjetno počasi dosegel 100 tolarjev za delnico. Po številu prometa jim sledijo delnice Triglav steber I pri visokih 93 tolarjev za delnico, Zlata moneta 1 pri 69 tolarjih in Zvon 1 pri vrednosti 67 tolarjev. Rast enotnih tečajev je bilo zaznati tudi pri pooblaščenih investicijskih družbah, ki še niso uspela zamenjati vseh certifikatov za realno premoženje. Tu naj omenimo predvsem delnice Infond zlat, Kompas sklad in delnice pooblaščene investicijske družbe Maxima. Pričakovati je, da se bo rast tečajev delnic nekoliko umirila, vendar je ta napoved lahko tudi tvegana v tem smislu, ko lahko en posel s sveženjem vrednostnih papirjev povzroči dvig ozirom padec tečaja določene delnice. Vendar je potrebno dodati, da je med borznimi posredniki še vedno čutiti optimizem glede pozitive-nega trenda rasti na borzi, kar se bi moralo pokazati tudi pri trgovanju v prvih septembrskih dneh. Blaž Sc in z in Ilirika BPH, d.d. DOBER IZLET Španija ■ 10 dni za 56.000 SIT! Dopustniško presenečenje za september: v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na prijeten desetdnevni oddifiv ŠPANIJO po izjemno ugodni ceni 59.000 tolarjev za osem dni v terminu od 10. do 19. septembra, torej zadnje dni koledarskega poletja. Tedaj je v deželi sangrije, flamenca in bikoborb najbolj prijetno, ker ni več tako zelo vroče. Nastanitev s polnim penzionom v hotelu v Lloret de Maru, v ceni je poleg prevoza tudi SEDEM POLNIH pen z ionov in turistično zavarovanje,- v ceno je vključen tudi celodnevni izlet v Barcelono. In obisk kneževine Monaco. Možni so tudi izleti v zabaviščni park Marine/and in na goro Montserrat, do francoske vasice Eze z znamenito parfumerijo, itd. Ampak to še ni vse: NAROČNICAM in NAROČNIKOM Gorenjskega glasa omogoča Alpetour Potovalna agencija, d.d. desetdnevni imeniten septembrski oddih na španski obali po neverjetni ceni 56.000 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa. Odhod v petek, 10. septembra, ob 8.30 uri z Bleda. Alpetour jev najudobnejši avtobus boste lahko počakali v Radovljici, Tržiču, Kranju, Škofji Loki ali Ljubljani. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice v Kranju, Škojji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu (na avtobusnih postajah!), pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, v pritličju Zoisove 1 v Kranju, telefon 064/ 223-444 - do zasedbe prostih mest v avtobusu! Alpetour Potovalna agencija namreč sporoča, da je prostora za septembrski termin le, še nekaj. Odhod 10. septembra je zanesljivo zagotovljen. „ i /T ALPETOUR ..tfi-i M potovmUim mgunap mMj/fMT* Kranj, avg. - SKB je obogatila ponudbo za mlade, saj šolarjem, dijakom in študentom odslej ponuja tekoče račune z mega kartico, limit, storitve eletkronskega bančništva, kredite ter varčevanje. Mega kartica predstavlja novost, z njo je moč dvigovati gotovino na bančnih avtomatih, plačevati v trgovinah in koristiti limit. Svoje finance lahko dijaki in študentje urejajo s pomočjo elektronskega bančništva. Ponudba je prilagojena različnim starostnim skupinam, saj je od tega odvisen dnevni in izredni limit, višina posojila, uporaba elektronskega bančništva. Otroci imajo poleg brezplačnega tekočega računa in mega kartice še Papijev paket, s katerim banka spodbuja varčevanje. Študentje in dijaki pa lahko najemajo polletno gotovinsko posojilo ter kratkoročno in dolgoročno varčujejo. Prva bančna trgovina v Ljubljani Kranj, avg. - Nova Ljubljanska banka je 26. avgusta odprla prvo bančno trgovino v Ljubljani in sicer v novem Mercatorjevem nakupovalnem centru v Šiški. Gre za posebno bančno enoto, zanjo je značilen drugačen, neposreden način poslovanja. Stranke jo lahko obiščejo mimogrede, bančne posle opravijo na hitro in preprosto s pomočjo banko-matov, dnevno nočnega trezorja, najemnih predalčkov, Teledoma in spletnih strani. Pri tem jim lahko pomagajo bančni uslužbenci, ki se sicer ukvarjajo predvsem s trženjem storitev in s finančnim svetovanjem. NLB tako stopa v korak z razvitim svetom, bančni prostor brez steklenih pregrad omogoča neposredno komuniciranje s strankami, uslužbenci jih lahko praktično predstavijo negotovinsko in samopostrežno poslovanje. Prvi dve takšni trgovini ima NLB na Ptuju in v Mariboru, izkušnje so dobre, saj so stranke dokaj odprte za takšen način poslovanja. DonDonats postal Don Don Kranj, avg. - Po šestih letih se je metliško podjetje DonDonats preimenovalo v Don Don, svoje pecivo pa poslej imenujejo "Nežno cvrto pecivo". Pred šestimi leti je podjetje Don'Donats iz Metlike začelo peči pecivo Don'Donats, kakršnega poznajo na ameriškem trgu in sorazmeno hitro uspelo. Danes lahko že po vsej Slovenijo kupujemo njihove krofe, po katerih so najbolj znani, tudi pekarne imajo vsevsod po Sloveniji. Na začetku so se naslonili na ameriško poimenovanje peciva in podjetja, kar je danes neprimerno in zavajujoče, saj je naše pecivo delo razvoja v podjetju, pravi direktor Aleš Mozetič. Z novo generacijo nežnega cvrtja skušajo to preseči, zato so pecivo poimenovali "Nežno cvrto pecivo", krovna blagovna znamka pa je "Tvojih pet minut". Ker so preimenovali pecivo so tudi podjetju dali novo ime, ki se s septembrom imenujo Don Don. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si POVABI ME NA ZMENEK r KOLIKO JE VREDEN TOLAR HAKUUĆNIST1K* 090 9009 Xl PRISLUHNI POREDMCI 090 7525 PUSTI S£ PRESENETITI TOP, regionalni izobraževalni center, d.o.o. Zasebna šota 4240 Radovljica, Šercerjeva 22 Telefon/faks: 064/714-403 VPISUJEMO V NASLEDNJE PROGRAME voznik (četrta stopnja) prometni tehnik - 3. letnik (peta stopnja) trgovec (četrta stopnja) prekvalifikacija trgovec (četrta stopnja) ekonomsko-komercialni tehnik - 3. letnik (peta stopnja) v program priprav na strokovni izpit za trgovinske poslovodje - pogoj za vključitev v program je dokončana srednja šola. Pokličite nas na številko 714-403 ali 041/667-990. Poslali vam bomo program. MESTNA OBČINA KRANJ Župan Kranj, Slovenski trg 1 VSEM PRORAČUNSKIM PORABNIKOM MESTNE OBČINE KRANJ V zvezi s pripravo osnutka proračuna Mestne občine Kranj za leto 2000 in 2001 pozivamo vse neposredne porabnike proračuna MOK, da v skladu z 18. členom Odloka o proračunu MOK dostavijo v oddelek za finance MOK predlog višine proračunskih sredstev MOK za realizacijo vaših finančnih načrtov za I. 2000 in 2001. Predlog mora biti utemeljen s predstavitvijo ciljev, strategij in programa posameznega področja. Rok: 15. september 1999. Jože Javornik, univ. dipl. ekon., načelnik oddelka za finance Mohor Bogataj, univ. dipl. org., župan KMNJ, 30.8.1000 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA ffrfit Kranj. Jesenice) 100,20 EROS (Star Mayr) Kanj 100,00 GORENJSKA BANKA (vse enote) 100,18 HRAN LN CA LON, d d Kranj 100/10 HDA-t*»coljubljana 100,40 HRAM ROŽCE Mengeš 100,35 i RIKA Jesenice 100,10 L RIKA Kranj lRIKA Medvode 100,25 NVEST Škofja Loka 100,20 KREKOVA BANKA K-anj Šk Loko 100,00 LEMA Kranj 100,20 VOLKS BANK-UUD BANKAd ili 100,05 NEPOS (Šk. Lota. Trata) 100,25 N0\A LB Kaanii Krarj Medvode. ^ ioko 100,12 R0BS0N Mengeš 100,30 P8S d4 (na vseh poŠtah) 99,35 PRIMUS Medvode 100,00 RJBUKUM ljubjana 100,35 PUBLIKUM Kamnik 99,90 SriP-Skrv. hfan, in pos. Kranj 100,10 SKB (Kranj, Radovlj ca, Šk. Loka) 99,95 SL0VEN JATuRIST Boh Bistrico 100,18 SLOVENJATURIST Jesenice 100,10 SZKBBag, mesto Žiti 100,30 ŠUM Kranj TAL0N Škofja Loka 100,20 TENT0URS Domžale 100,30 TRG Bed 100,30 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 100,45 VVllFAN Jesenice supermafket UN ON VVILFAN Kranj WIUAN Radovlj ca. Grajski dvor VVILFAN Tržič 100.94 14,23 14,34 10,11 10,19 100,50 14,22 14,30 10,10 10,20 100,98 14,24 14,35 10,12 10,20 100,70 14,23 14,33 10,08 10,18 100,70 14,23 14,27 10,11 10,16 100,65 14,20 14,30 10,08 10,16 100,70 14,22 14,32 10,12 10,20 221-722 100,65 14,21 14,31 10,12 10,20 100,80 14,23 14,32 10,10 10,18 100,90 14,21 14,34 10,10 10,19 100,70 14,22 14,30 10,12 10,18 100,79 14,19 14,33 10,09 10,23 100,75 14,21 14,28 10,10 10,18 100,92 14,23 14,34 10,11 10,19 100,90 14,23 14,30 10,11 10,19 100,65 13,26 14,26 9,60 10,15 100,50 14,22 14,30 10,10 10,20 100,74 14,20 14,27 10,08 10,16 100.79 14,15 14,34 10,08 10,19 100.80 14,20 14,36 10,05 10,20 100,90 14,17 14,37 10,07 10,21 - 14,24 - 10,12 100,70 14,22 14,31 10,11 10,18 100.95 14,28 14,33 10,15 10,21 362-600 100,80 14,20 14,29 10,1010,20 101,20 14,25 14,40 10,00 10,25 100,70 14,22 14,32 10,12 10,22 100,65 14,24 14,28 10,13 10,18 •62-696 360-260 704-040 (8.h.11h, 13.45k.18.h) 563-816 POVPREČNI TEČAJ 100,14 100,77 14,18 14,31 10,08 10,19 Pri Sporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki s pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev glede na ponudbo n povpraševanje po tujih va utah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VIŠ]E OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE. PE Kranj, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, www. krekova-oan kasi Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 OBČINA JESENICE Župan Na podlagi Odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1999, sprejetega na 6. seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 29. 4. 1999, Občina Jesenice objavlja Ponovni javni razpis za sofinanciranje projektov humanitarnih društev in organizacij v občini Jesenice za leto 1999 Predmet razpisa je sofinanciranje projektov: svetovanja, pomoči ter zagotavljanja pogojev za samopomoč osebam s posebnimi potrebami, usposabljanje za čim samostojnejše življenje, organiziranje in delovanje skupin za samopomoč, organiziranje prostovoljnega dela. Vsota razpoložljivih sredstev je 1.083.665 SIT. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki, humanitarna društva in organizacije ter zavodi. Prijava se vloži na posebnem obrazcu, ki ga dobite na Občini Jesenice, Oddelek za družbene dejavnosti in splošne zadeve, soba 41. Ponudba mora vsebovati tudi: - podroben vsebinski opis programa ter plan dela in jasno finančno konstrukcijo, 2. dokazilo o izkušnjah in kvalifikaciji nosilca in drugih izvajalcev programa za delo na socialno varstvenem področju. Merila za dodelitev sredstev: vsebina programa, potreba po tovrstni obliki pomoči, število uporabnikov iz ciljnih skupin uporabnikov, število uporabnikov s stalnim prebivališčem v občini Jesenice, izvedljivost programa, ekonomičnost programa, dosedanji dosežki in reference ponudnika ter višina sredstev, ki jih ponudnik pridobi iz drugih virov. Ponudbe pošljite na naslov: Občina Jesenice, Tirova 78, Jesenice, s pripisom "prijava za razpis", do vključno 15. 9. 1999. Ponudniki bodo obveščeni o določitvi v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. Datum: 25. 8. 1999 Številka: 403-23/99 Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. župan 99 Radgonski sejem zaprl vrata Če bo dala država, bo tudi unija Gornja Radgona - 37. mednarodni kmetijsko živilski sejem je v nedeljo zvečer zaprl vrata, prav zadnji sejemski dan pa si ga je ogledal tudi predsednik države Milan Kučan, ki je med drugim dejal, da je sejem dosegel razvojno stopnjo, na kateri je mogoče izmeriti troje: možnosti in sposobnosti slovenskega kmetijstva, razdaljo med slovenskim kmetijstvom in kmetijstvom Evropske unije, torej med tistim, kar imamo, in kar nas čaka, ter tudi primerjavo med položajem slovenskega kmetijstva in kmetijstva v nekdanji skupni državi. V četrtek je bil na sejmu tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, ki je v pogovoru z novinarji dejal, da reforme kmetijske politike ne bo možno izvesti brez večjega deleža proračunskih sredstev za kmetijstvo. O številkah ni želel govoriti, je pa trdno prepričan, da bodo prihodnje leto v proračunu poleg kmetijstva, podeželja in regionalnega razvoja prednostne naloge še tehnološko posodabljanje gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in družinska politika. Če bo namreč država zagotovila dovolj denarja za neposredna plačila in druge ukrepe skupne evropske kmetijske politike, potem tudi iz bruseljskih skladov lahko v prihodnje pričakujejo znatna sredstva. Dodatna sredstva v kmetijstvu bodo strogo namenska. Dobili jih bodo le tisti, ki bodo kmetijska zemljišča obdelovali in jih očistili zarasti, je dejal Podobnik in še dodal, da se v Sloveniji vsako leto zaraste okoli deset tisoč hektarjev zemljišč. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Povabilo blejske in nakelske zadruge Na ogled sejma v Ried Naklo, Bled - Sejmi se kar vrstijo: po kranjskem, ki je bil bolj potrošniški kot kmetijski, in specializiranem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je v teh dneh odprl vrata še sejem v Riedu, ki je veliko večji od radgonskega in ga po tradiciji obišče tudi precej gorenjskih kmetov. Tudi letos bo tako. Že jutri, v sredo, si bo sejem ogledala skupina kmetov, ki jo bosta na sejem družno popeljali Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled in Kmetijska zadruga Naklo. Kot so povedali, se skupini lahko še vedno pridružite. Dovolj je, da še danes svojo "željo" sporočite v eno od obeh zadrug in pripravite 8.000 tolarjev, kolikor bosta stala prevoz in vstopnina. Na pot bodo odšli že zelo zgodaj, ob treh zjutraj, in se vračali pozno zvečer. • CZ. Miss Pomurskega sejma Prepričljiva gorenjska lepota Gornia Radgona - V gostinskem delu radgonskega sejmišča so v četrtek zvečer izbirali miss Pomurskega sejma. Miss je posta/a 19-letna Maja Lešnik s Ptuja, opazna pa je bila tudi gorenjska lepota. Tjašo Katanec iz Kranja so izbrali za prvo spremljevalko "missice", Natašo Jovičič z Jesenic pa za miss fotoge ničnosti. • CZ. Dolenjski kmetje na Gorenjskem Le kako kmetujejo Gorenjci Bled - Gorenjski kmetje radi ogledujejo druge slovenske pokrajine in spoznavajo tamkajšnje kmetijstvo, dolenjski, štajerski, primorski, prekmurski ali od drugod imajo drugačne želje in radi zaidejo tudi na Gorenjsko. Petdeset kmetov iz Trebnjega in okolice si je v četrtek pod vodstvom njihove kmetijske svetovalne službe najprej ogledalo kranjsko Agromehaniko, nato pa so se mudili na blejskem koncu. Vodstvo KGZ Gozd Bled jim je predstavilo zadrugo, na kmetiji Mirka Rimahazija v Spodnjih Gorjah so se najbolj zanimali za prosto rejo goved, na kmetiji Andreja Lipovca na Zgornjem Lazu pa so najbolj spraševali, kako kmetujejo v Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuki so si ogledali gozdove in se ustavili še na planini Zajavornik, kjer so letos obnovili tudi sirarno. • CZ. Dan slovenskih zadružnikov Predrage in nepovezane Gornja Radgona - Zadružna zveza Slovenije je v sredo na tradicionalnem dnevu zadružnikov na kmetijsko živilskem sejmu podelila 25 priznanj zaslužnim zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam, ki praznujejo jubilej. Z Gorenjskega so priznanje prejeli Janez Jurca iz M-KGZ Sora Žiri, Jana in Janko Žontar iz KGZ Škofja Loka, Alojz Repnik iz KZ Domžale, Gorenjska mlekarna ter zadruge Škofja Loka, Gozd Bled in Sava Lesce, priznanje za dolgoletno delo pri razvijanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva ter hranilništva pa je dobil Mihael Demšar, dolgoletni direktor Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije. Predsednik zadružne zveze Peter Vrisk je v nagovoru zadružnikom dejal, da si slovenskega kmetijstva v evropski konkurenci ne predstavlja brez močnega zadružništva. Ker so zadruge za zdaj še premalo povezane in tudi ne dovolj konkurenčne, se v regijah že pogovarjajo o medsebojnem povezovanju in oblikovanju kapitalsko močnih zadrug, pri tem pa računajo tudi na pomoč države. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je ob tem dejal, da zadružniki nimajo pravice le od drugih zahtevati, da se reorganizirajo in racionalizirajo, ne da bi se ozrli tudi vase. Zadružni sistem bo po merilih Evropske unije moral biti cenejši, saj je eno temeljnih načel unije ponuditi porabnikom kakovostno in poceni hrano. Predsednik sindikata kmetov Evgen Sapač je pripomnil, da se za bliščem radgonskega sejma skriva beda kmetov, ki si na sejmu lahko vse manj kupijo. • CZ. Močno nazadovanje pri krompirju Za "krompirjevo deželo" je velik uvoz prava sramota Čeprav Slovenija velja za "krompirjevo deželo", mora za normalno oskrbo trga uvoziti osem tisoč ton semena, poleg tega pa še čez devet tisoč ton pomfrita, čipsa, krompirjevega škroba, zdroba, moke... Kranj - Slovenija je pridelavo krompirja od nekdanjih 450 tisoč ton zmanjšala na vsega 248 tisoč ton, pri oskrbi s semenom je močno odvisna od uvoza, domače predelave skorajda nima, tudi pri nas pa so se zelo spremenile prehrambene navade, ki zahtevajo drugačno pripravo krompirja za trg. Kot je na posvetu o oskrbi slovenskega trga s krompirjem in krompirjevimi izdelki na sejmu v Gornji Radgoni povedala Marija Orešnik s Poslovnega združenja prehrane Slovenije, se je poraba krompirja, predvsem svežega, v zadnjih petnajstih letih zaradi spremenjenih prehranskih navad in težav pri pridelovanju belomesnatih sort, na katere slovenski porabniki še vedno najbolj prisegajo, močno zmanjšala. Hkrati seje tudi obseg pridelave zmanjšal z nekdanjih 450 tisoč na 248 tisoč ton, od katerega ga 120 tisoč ton oz. 60 kilogramov na prebivalca porabijo za prehrano ljudi, 58 tisoč ton za krmo živali, 20 tisoč ton za setev, tri tisoč ton za predelavo v čips, 45 tisoč ton je kala (v skladiščih), dva tisoč ton pa ga izvozijo. Slovenija za normalno oskrbo s semenom potrebuje okrog deset tisoč ton semena na leto, od tega ga doma pridela le petino, razliko mora uvoziti. Ostala je tudi skorajda brez domače predelave, v dveh obratih (v Mirni na Dolenjskem in v Gerečji vasi pri Ptuju) predelajo v čips le okrog tri tisoč ton krompirja. Izvoz je sila skromen: lani, na primer, so na tuje prodali štirideset ton semenskega, 4,7 tone zgodnjega in 650 ton poznega jedilnega krompirja, od predelanih oblik pa še 43 ton krompirjevega zdroba, 24 ton škroba, 21,5 tone čipsa... Ker na domačem trgu ni predelanih ali napol pripravljenih oblik krompirja, po katerih je predvsem v mestnih in primestnih gospodinjstvih veliko povpraševanje, je nujen uvoz, ki je za "krompirjevo deželo" presenetljivo velik in (po podatkih za lani) obsega 3.700 ton pomfrita in še 1.300 ton drugih oblik zamrznjenega krompirja, 1.040 ton čipsa in ostalega nezamrznjenega krompirja pa še 3.180 ton krompirjevega škroba, moke, zdroba... Gospodinje nočejo več umazanega krompirja Ker se spreminjajo prehran-ske navade, postaja trženje krompirja čedalje bolj zahtevno, ugotavlja Tadej Sluga iz Kmetijskega inštituta Slovenije in dodaja, da porabniki krompir vse manj kupujejo na zalogo (za ozimnico) in vse bolj sproti in v manjših količinah, namesto umazanih gomoljev pa zahtevajo oprane ali ščetkane. Temu se počasi prilagaja tudi slovenski trg, na katerem se vedno bolj uveljavlja malo pakiranje. Poleg manjših linij pri pridelovalcih sta v Sloveniji tudi dve večji: ena v KŽK-ju in druga v Semenarni, kjer doslej edini krompir tudi perejo. Velik problem je tudi sortna razdrobljenost, z izjemo enega pridelovalca ni nikogar, ki bi lahko domače- mu ali tujemu trgu ponu večje količine krompirja iste sorte. Dovolj bi bilo, če bi pri-delovali deset do dvanajst sort jedilnega krompirja ter še trj ali štiri sorte za predelavo. Če so v preteklosti ugotaV; Ijali, da na slovenski sortni listi ni sort za predelavo, se razmere zdaj spreminjajo-ugotavlja mag. Peter Dolnič»r s Kmetijskega inštituta Slo venije in dodaja, da so na listl poleg nekaterih večnamenski! sort še štiri sorte za Pre' delavo v čips in pet za Porn' frit,' v prihodnjih leith pa b° še nekaj novih. C. Zaplo tnik Oljna ogrščica je čez noč zginila s slovenskih polj Pregnala jo je politika, jo bo politika tudi vrnila- V osemdesetih letih je osvajala polja, sejali so jo že na 2.500 hektarjih in razmišljali o še yec jem obsegu. V prvi polovici devetdesetih let je skoraj čez noč izginila s polj. Pregnala jo J kmetijska politika, ki za pridelavo ni več dajala spodbud in jamčila za odkupno ceno. Gornja Radgona - Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni so ob dnevu poljedelcev pripravili tudi posvet o oljnicah, predvsem o ozimni oljni ogrščici. Kot je povedal prof. dr. Alojz Tajnšek iz oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani (doma iz Kranja), je oljna ogrščica za sojo najpomembnejša oljnica zmernega pasu, samo v državah Evropske skupnosti sojo v minulem letu posejali na 3,5 milijona hektarjih njiv. V Sloveniji so jo v osemdesetih letih sejali na 2.500 hektarjih površin, pridelovalci so dosegali evropsko primerljive pridelke in kakovost, takrat so celo razmišljali o tem, da bi jo razširili na deset tisoč hektarjev. V prvi polovici devetdesetih let je domala čez noč zginila s slovenskih polj. Pregnala jo je menda kmetijska politika, ki ni več jamčila za odkupno ceno in dajala spodbud. V Tovarni olja GEA Slovenska Bistrica, kjer so ogrščico vseskozi predelovali v olje, so v takšnih okoliščinah opustili linijo za ekstrahiranjc olja iz semena in se raje odločili za rafiniranje še večjih količin surovega olja iz uvoza. Ker Evropska unija pridelavo oljnic omejuje s kvotami, jo Slovenija ob vstopu verjetno ne bo dobila, če ogrščice seveda prej ne bo spet začela pridelovati. Po nekaterih napovedih naj bi se morda že letos spet vrnila na slovenska polja, za začetek na tristo hektarjih. Tudi v primeru, če ne bo kvot in neposrednih plačil, pridelovanje ogrščice po mnenju dr. Tajnška spet lahko postane gospodarsko zanimivo. Strokovnjaki namreč napovedujejo, da bo do leta 2005 cena s sedanjih 35 tolarjev za kilogram narasla na 50 tolarjev. Mirno sprejeli razlago, da se ne splača Časi, ko so v Sloveniji za pridobivanje olja pridelovali tudi mak, žafran, lan in konopljo, sodijo že v starejšo zgodovino, ugotavlja dr. Darja Kocjan Ačko z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in poudarja, da so oljnice kot dragocene poljščine za jedilna in tehnična olja, za beljakovinske koncentrate in alternativne energetske vire v obdobju od 1984. do 1998. leta zavzemale le 1,4 odstotka slovenskih njiv. Med njimi so bile najbolj razširjene oljna ogrščica, veliko manj buča, še manj sončnica. V zadnjih štirih letih pridelujejo sončnice še na približno 200 hektarjih, pridelavo buč so v tem desetletju povečali s tisoč na dva tisoč hektarjev, pridelovanje soje, ki Je svetu najbolj razširjena oljnica, pa Sloveniji ni obneslo. "Čeprav smo ze kokrat poudarjali strateški pomen do Zanimiva in hvaležna poljščina Oljna ogrščica je s hektarskimi pridelki od 20 do 50 stotov zanimiva poljščina predvsem zaradi kakovostnega in nadpovprečno zdravega olja. Zrnje vsebuje od 42 do 45 odstotkov olja, skoraj vsega pa je možno izkoristiti za prehrano ali tehnične namene. Po pojavu bolezni norih krav (BSE) ter prepovedi ali omejitvi uporabe poginulih Hvali za proizvodnjo močnih krmil se je močno povečalo tudi povpraševanje po oljnih tropinah, ki vsebujejo okoli 50 odstotkov beljakovin. Genetiki so v zadnjih štirih desetletjih med vsemi poljščinami najbolj izboljšali gospodarske (uporabne) lastnosti ogrščice, kije "hvaležna" poljščina tudi zato, ker je zanjo mogoče uporabiti enako mehanizacijo kot za žita. čih surovin, smo pri oljnicah mirno Jjg jeli razlago, da se jih pri nas ne izPla pridelovati," je bila kritična Ačkova. Dolgoročno bi jo lahko spet uvedli 3 Ko se je v Vojvodini in tudi drugod ^ sončnicah pojavila bolezen, so v T°va0 olja GEA v Slovenski Bistrici v predcla predvsem iz gospodarskih, deloma ^. tudi iz političnih razlogov uvedli t oljno ogrščico, ki je bila tedaj v ^JjJJJJJj planih enakovredna pšenici in sladko ^ pesi. Kot navaja Anton Topolovec, s obdobju od 1984. do 1994. leta na gj predelali od šest do osem tisoč ton so nic in semena oljne ogrščice, za pride' ^ nje ogrščice so organizirali celo las pospeševalno službo, cenovno raz me J j( pšenico je bilo ugodno (1:2), odkup J ^ neomejen in z letno pridelavo okrog > tisoč ton odstotkov oljih. Koje država pred petimi pokrivali približno - , ln»' ;nil3 potreb po surovih (Je0 država pred petimi Ift« uJ|tJ denarne podpore in prenehala jam' njji ™™ ksi« ,Mlnn r\-A bi V ^K'v no, ni bilo več realno, da bi v,^"Tn 0gf ;to pridelali najmanj 70 tisoč i, kar je bil pogoj za ekononisK^e scice, vičeno naložbo v posodobitev PTC^e\^o V tovarni so prepričani, da za P ^ ^ ogrščice za predelavo v jedilno °* gno0t| tih ekonomskih osnovah ni več m ^$ obstaja le možnost manjše 'oka očno P? lave za posebne namene, dolgor Jjfc bi jo ob politični volji lahko spet {^ Enajst delavcev Planike ostalo brez dela in denarja Okradli so nas in vrgli na cesto" V podjetje vložili certifikate, niso se pa želeli odpovedati plači, odpravnini fn regresu - Izgubili delo in vsak več kot milijon tolarjev - Razočarani nad maščevalnostjo vodstva podjetja. Radovljica, 31. avgusta - Enajst delavk in delavcev nekdanjega brez-"•skeea nhrof„ loški "'skega obrata tovarne Planika je prepričanih, da so postali tehno- presežek in izgubili delo zgolj zaradi maščevanja vodstva pod-"*i/d k°nec lanskega novembra niso podpisali Pogodbe o preno-denarnih terjatev in o vpisu novih delnic, pod katero se je podpira' stečajni upravitelj Franc Sladic. zmenjena delavc pogodba je od 'cev zahtevala, naj se za ^kapitalizacijo podjetja odpo-VeJo lanskim junijski, julijski in avgustovski plači, zamudnim Mrestim, neizplačanemu dopunu, regresu in stečajni odpravnini. Vsak od enajstih delavcev, večina prešivalk in tkalec, bi se moral, v dobro P°djetja, odpovedati približni '>3 milijona tolarjev, s tem pa bi Postal delničar podjetja. "Do tedaj smo v podjetje vložili Svoje certifikate, delali kadar so lam rekli, skoraj vse sobote, bili Popravljeni čakati na plačo in Se zato, da bi se podjetje konč-n° rešilo rnarsič cev iz težav, odpovedati -emu, saj smo nekaj mese- ^P.red lanskim septembrskim plače okoli 40 tisoč tolarjev. Ko stečaj em prejemali le akontacijo So od nas zahtevali, ^.Povemo naštetim Uspevamo vec naj se stvarem in kot milijon tolarjev za dokapitalizacijo podjetja, nekateri delavci te pogodbe, za katero smo pozneje izvedeli, da sploh ni bila pravnomočna, nismo podpisali in si s tem nakopali hude težave," je obračunavanje med vodstvom podjetja in "neposlušnimi" delavci pojasnila Mojca Koren, ena od delavcev, ki so izgubili delo, čeprav je bila med boljšimi delavci in zaposlena v Planiki skoraj tri desetletja. Enaka usoda je doletela tudi delavki Ireno Legat in Sonjo Bulovec, ki sta povedali, da so od delavcev zahtevali takojšnji podpis pogodbe, kije niso smeli odnesti domov, niti niso imeli časa premisliti o njeni vsebini. "Od nas so zahtevali, naj podpišemo v istem hipu, kot smo pogodbo dobili v roke in je še prebrati nismo utegnili. V Breznico so jih pripeljali s kombijem, ki je sicer vozil pošto in KJavdija Jakupak: "Na kolesi sva čakala več kot dva meseca in ostala praznih rok." Sitni kupci ali prenizka cena? zakonca Jakupak junija v podjetju U sistem naročila kolesi - Nanju čakala več kot dva meseca. [^anj, 31. avgusta - Poletja se mnogi veselijo tudi zato, ker jahko iz kleti in garaž na piano pripeljejo svoja kolesa in se poda-|° na prijetna potepanju po mestu ali na izlete. Nakup novega lam i je ponavadi prijetno opravilo vendar s P«™^"}'k2 n ni vseeno, kakšnega bomo kupil«, kajt, ne g« » ^ ^ !*m bo služilo le dan aH dva, ampak precej dlje.poteg tegapa * ponavadi ob kakovosti pomembna tudi cena. Vendar se.sicer ljetno opravilo lahko sprevrže v mukotrpno čakanje, na koncu Pa človek ostane še praznih rok. Slednje se je zgodilo zakonoma Jakupak iz Kranja, ki sta v začetku junija letos v podjetju U sistem iz Prebačcvega. Uročila gorski kolesi. Za nakup v omenjenem podjetju sta se odločila po priporočilih kancev, ki so potrdili kako-v°st koles in tudi zaradi ugodne cene. Po več kot dveh mese-Jh Pa Klavdija Jakupak pravi, da za to podjetje niti slišati loče več, saj je njeni družini 2a8tenilo poletje in pokvarilo JJJčrte, kajti koles z možem ^'tjo še vedno nimata. Imata Pa cel kup slabih izkušenj in Poznih obljub. "Osmega juni-Ja sva se z možem oglasila v Prodajalni U sistem in naročila jonsko in moško gorsko kolo. rodajalec nama je dejal, da v ^obrem tednu lahko pričakuje-,a kolesi. Ob včlanitvi v njihov , ub so nama obljubili 10- do ^■odstotni popust in direktor ^djetja je tedaj dejal, da 24 Za ,kolesi morala odšteti se C?Soč to|arJev. s ceno sva sem 'njala- Med čakanjem nim ?rosi|a, če lahko spreme-sem i k° sv°Je8a kolesa in bii0 nuala rumeno. Težav ni mu dogovorjenem datu-si §e ° "ama povedali, da kole--a°8ov iSt|a 8°tovi' zato smo se vrnitvi31" da sc °»,asiva P° celo 1 """»rja. Čakala sva dar i/T začetka avgusta, ven- 8°tovi Al še vcdno nista bili ku D ■ Ub avgustovskem obis- celol,Va od gospoda Udoviča Jev vi«; edela za 13 tisoč tolar- deJal d? \ Po]eg teZ** še ' Ud je bd več čas prepri- račLSVa da,a nekaJ denaria atUn> saj bi tako kolesi le niti HtavIjali> kar Pomeni, nista hir ^njega datuma Da naiu L nareJenj. Poleg tega da bj "^dajalec ni opozoril, morala nekaj denarja pla- '•a J^ei *t čati vnaprej, kar bi seveda storila. Rekel je, da koles za prvotno ceno ne bo sestavil, saj bi šel v popolno izgubo. Ne vem, zakaj naju je vlekel toliko časa in nama ni mogel takoj povedati, da ima preveč dela in da bo cena višja. V U sistemu sva doživela zelo nesramen in nekorekten odnos in po skoraj trimesečnem čakanju ostala brez koles. Kupila sva že otroška sedeža, v najinem čakanju pa je minilo tudi poletje," je naporen, dolgotrajen in na koncu še neupešen nakup opisala Jakupakova. Ker ima ponavadi vsaka zgodba dve plati, smo po drugi povprašali Bojana Udoviča, direktorja podjetja U sistem, ki je zavrnil večino očitanega in dejal, da sta omenjena trikrat spremenila barvo ženskega kolesa in da izdelave koles nista časovno pogojevala. "Kolesi sta bili pripravljeni v začetku avgusta, vendar ju nista vzela, ker jima cena ni ustrezala. Že v začetku sem jima povedal, da bosta kolesi stali 137 tisoč tolarjev, saj zaradi DDV mi nismo dvigali cen, poleg tega pa tudi vnaprejšnjega plačila ne zahtevamo. Zaradi velikega števila naročil se je njuna dobava nekoliko zavlekla," je še pojasnil Udovič. V omenjeni zgodbi je kar nekaj podatkov, ki se ne ujemajo, tako o večkratnem spreminjanju barve, kot tudi o ceni ter plačilnih pogojih in že kot otroke so nas učili, da je v takih primerih z resnico nekaj hudo narobe. Kolesi, če sta sploh že sestavljeni, bodo v U sistemu verjetno lahko prodali, Jakupakova pa siju bosta kupila drugje. Škoda je le slabega občutka, da te je nekdo vlekel za nos, na koncu pa si se lahko pod njim le obrisal. • R. Š. malico, podpisane pa naj bi ob vrnitvi že odpeljal. Nas enajst, ki je nismo podpisali, smo morali nepodpisane vrniti," je povedala Legatova, ostali delavci, nekateri niso želeli biti imenovani, pa so še dodali, da je vodstvo podjetja zanje sklicalo poseben sestanek, na katerem naj bi jih prepričevali naj podpišejo, vendar so delavci vztrajali, da se denarju ne bodo odpovedali. "Knjižice bi zagotovo dobili takoj, torej že konec lanskega leta, vendar so nas rabili še toliko časa, da smo končali kolekcijo, potem pa so konec letošnjega februarja zaprli obrat v Breznici, nam enajstim dali knjižice, ostale delavce pa premestili v Kranj. Triindvajsetega februarja smo prejeli obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, v katerem je med drugim pisalo, da smo bili po stečaju v delovnem razmerju le za določen čas, ki se je iztekel 28. februarja," so povedali odpuščeni delavci. Ti so prepričani, da so izgubili delo in ostali brez dobrega milijona tolarjev zaradi svoje nepo- slušnosti, ker niso pristali na zahteve vodstva, saj je delo izgubilo le omenjenih 11 delavcev. Prijavljeni so na zavodu za zaposlovanje, kjer mesečno prejemajo okoli 40 tisoč tolarjev. "S tem denarjem moramo preživeti. Niti sanja se mi ne, kako bom sinu kupila šolske knjige in zvezke, enake težave pa imajo tudi ostali. Žalostno je, da sem po tridesetih letih dela v tovarni izgubila delo in da pri 50-ih iščem zaposlitev. Delale smo šolo za prešivalke, ki je bila uporabna v Planiki, drugje pa ne pomeni nič in bi se morala pre-šolati, ob tem se sprašujem, kje naj za to vzamem denar," je o grenki izkušnji glasno premišljevala Korenova, Legatova pa je dejala, da so se tudi certifikati "izgubili". "Okradli so nas in nas vrgli na cesto, saj očitno dobro vedo, da jim zaradi stečaja nič ne moremo. Zanima nas, kje lahko delavec išče pravico, še zlasti v primeru, ko je podjetje v stečaju in kako nam lahko to, brez naših podpisov, vzame denar?!" • R. Škrjanc Avgust Babnik, oblikovalec umetnin iz korenin Obliko vidi, čeprav je skrita Izostreno oko za igro narave - zanimive oblike v koreninah - Pred desetletjem začel zbirati, čistiti in ohranjati nenavadne korenine - Živalski svet ujet v koreninah. Puštal, 31. avgusta - Brez korenin in "jage" se mu življenjski vsakdan ne bi izšel. Puštalcu Avgustu Babniku, človeku, ki za nobeno ceno noče biti gospod. Pa tudi lastne hvale ne mara. Več kot trideset let je v zeleni bratovščini, zadnje desetletje pa po gozdovih in še zlasti ob hudournikih opreza za koreninami. Korenine, ki so zanimive le kot korenine, ga ne zanimajo. V njih išče več. Oblike. Vendar ne takih, za katere bi bilo opazovalcu treba pojasniti, kaj gleda, ampak vztraja pri iskanju prepoznavnih oblik. Avgust Babnik s svojimi koreninami nenavadnih oblik. Najprej je zbiral zanimive korenine, vendar v njih ni ničesar videl in ni vrag, da ne bi našel kaj zanimivejšega. "Po tleh je ležal sneg, ko sem jagal na Selu. Fajfo sem si basal in naenkrat zagledal korenino. Čutil sem, da bo nekaj posebnega. Celo zimo mi ni dala miru. Ko je sneg odlezel, sem šel ponjo. V smrekovi korenini pa povsem prepoznavna srna, ki je povsem spremenila mojo zavezanost lesu," se je začetkov svojega oblikovanja korenin spominjal Babnik. Z vsako korenino se ukvarja več mesecev, vsak dan nekaj ur, saj pravi, da ura ali dve nič ne pomenita. "Korenina je lahko še tako skrita pod mahom, pa jo opazim. Najprej prepoznam obliko, potem korenini odstranim lubje ter jo sušim v senci, saj na soncu razpoka. Les le očistim, ničesar ne dodajam in ne lepim skupaj. Vse je iz enega kosa. Najboljša zaščita je vosek, na katerega sem se spomnil ob loških kruhkih," je pojasnil Babnik. Njegove umetnine so res nenavadne in paša za oči, saj človek težko verjame igri narave, ki se tudi v koreninah poigrava z obli- kami in ob njegovih delih nikomur ni treba premišljevati kaj vidi, saj so oblike vsakomur prepoznavne. V Babnikovi zbirki se jih je nabralo že več kot 50. Družina nojev, človeška ribica, srna, medvedi, polži, psički, račke, pingvin, tjulen, jerebica, miška, štorklja in več kot meter dolga boa, seveda iz enega kosa, največja korenina pa je zviti in grčasti kos debla, ki služi kot vaza. Babnik pravi, da samo čisti in odstira tisto, za kar je poskrbela že narava. Ničesar ne dodaja, zato so njegove lesene živali še toliko bolj nenavadne. Poseben dar je njegov izostren pogled, ki vidi tudi tedaj in tisto, kar ostali spregledamo. Razstavljal je v škofjeloški Gimnaziji in v Puštalskem gradu, kjer bo oktobra spet postavil na ogled svoje mojstrovine. Italijanskega kiparja je navdušila njegova lastovka, Japonci pa so se kipcev morali kar dotakniti, saj niso mogli verjeti, da so leseni in najdeni v naravi. Babnik ima oblikovanje v krvi in če bi se v mladosti kolo drugače obrnilo, danes zagotovo ne bi ustvarjal le v lesu. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Super izleti z Integralom Tržič in ViljemTuristom Hej, gremo na rajzo! Tildi tokrat predstavljamo delček ponudbe najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, ki so Vam pripravili ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi po cenah, ki so za naročnike Gorenjskega glasa vsuj eno petino nižje kot za nenaročnike! Veliki Klek/Grossglockner = samo 4.600 SIT! Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ bo to soboto, 4. septembra, še zadnje v letošnjem letu ustregla, vsem, ki se želite povzpeli na dobrih 2500 nadmorske višine pod mogočni Veliki Klek (Grossglockner), najvišjo avstrijsko goro. Avtobusni izlet bo 4. septembra vodil Franc Šenk, odličen poznavalec zgodovine in sedanjosti krajev, skozi katere pelje Alpska cesta. Avtobus bo odpeljal zgodaj zjutraj iz Medvod s postanki v Škofji Loki, Zabnici, Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici ter še na Jesenicah (Tržičani bodo zjutraj lahko vstopili že na Mlaki ali na avtobusni postaji). Povratek pozno zvečer v obratni smeri. Cene. 4.600 tolarjev ekskluzivno za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane, za ostale 5.700 SIT. Za popotnico bo poskrbljeno, za primerno obutev in obleko (na 2500 metrih je že okrog ničle, vreme se zelo hitro spreminja!) poskrbi vsak sam. P. S.: Izlet bomo to spremljali tudi s fotoaparatom Gorenjskega glasa in z zadnjega letošnjega Integralovega izleta na Veliki Klek pripravili reportažo. Po nakupih v Alpe Adrio Po poletnem premoru to soboto, 4. septembra, Integral Tržič pripravlja izlet v Furlamjo Julijsko krajino, do Vidma/Vdin, do nakupovalnega centra Alpe Adria. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Medvode-Škojja Loka-Kranj-Radovljtca-Lesce-Žirovnica-Jesenice-Kranjska Gora-Videm. Nakupovali boste lahko v centru Alpe Adria, dovolj bo časa za "skok čez cesto" v market L1DL, poleg tega bo Integralov avtobus zapeljal se do novega LD marketa, ki se hitro uveljavlja kot cenovno izjemno ugoden ponudnik špecerije. Cena Integralovega izleta je 2.800 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 2.100 tolarjev. V sodelovanja s Pekarno Magušar Lesce in Pivovarno Union ho poskrbljeno za slastno popotnico. Gorenjski glas pa bo medijski pokrovitelj izleta. Zadnjo poletno soboto v Radence Zadnja sobota letošnjega poletja ho 18. septembra in VIUEMTURIST vas vabi v Pomurje, v ZDRAVILIŠČE RADENSKA. Radenska letos praznuje 130-letnico! V Radenski so res imenitne možnosti za kopanje v pokritih ali zunanjih bazenih; na večerjo in "žur" se boste zapeljali v Janžev hram, kjer imajo vinsko klet z ogromno prešo. Opoldan pa bo obisk v vinski kleti Vinogradništva Kape/a, d.d. na Kapelskem vrhu, kjer bo deguštacija vrhunskih vin. Cena celodnevnega izleta je 3.800 tolarjev; vendar agencija Viljemturist to ceno ekskluzivno zagotavlja samo naročnikom Gorenjskega glasa; za nenaročnike je cena 5.300 tolarjev. Gorenjski glas, v katerem Zdravilišče Radensko redno obvešča o svoji odlični ponudbi, je medijski pokrovitelj tega izleta in v Radence bo z vami 18. septembra potovala tudi Marija Barle; torej boste o njem lahko brali reportaži v Gorenjskem glasu in v časopisu ČOF. Morda bodo na izletu v Radence tudi Radio Kranj, Radio Tržič, Radio Triglav in Radio Som Žiri, ki bodo za poslušalce gorenjskih radijskih postaj predstavili utrip Pomurja zadnjo poletno (koledarsko) soboto tudi na radijskih valovih. Na kopanje v Ptuj Zadnjo poletno (koledarsko) soboto, 18. septembra, Vas Integra/ Tržič vabi na Ptujsko goro. Za udeležence izleta bo pestro tudi preko dneva s kopanjem v Termah Ptuj, kjer imajo rekreacijske bazene, največji je olimpijski z dolžino 50 metrov. "Vozni red": Jesenice-Žirovnica-Lesce-Radovljica-Kranj-Škofja Loka- Vodice-Moste pri Komendi-Mengeš (in ponoči v obratni smeri na povratku. Cena izleta je 5.200 SIT; Integral Tržič pa naročnikom Gorenjskega glasa omogoča izjemno ceno 3.900 SIT. V Termah ptuj bo poskrbljeno tudi za večerjo in zabavni program; medijski pokrovitelj izleta je Gorenjski glas. Jeseni na morje - le zakaj ne? Prvo jesensko soboto, 25. septembra, pa Vas Integral Tržič vabi na jesensko kopanje v Rabac. Morda bo morje še dovolj toplo za užitke na lepo urejeni plaži; seveda je v Rabcu tudi pokriti bazen z morsko vodo. Izlet bo Integralov avtobus tokrat začel na Bledu, s postanki v Lescah, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Medvodah in Ljubljani. Cene jesenskega kopalnega izleta so, kljub krepki podražitvi naftnih derivatov, zlasti diesel goriva za avtobuse, enake kot poleti; 4.000 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa samo 3.100 tolarjev, za otroke do 15. leta 2.500 SIT. ***** Ostale informacije za vse IZLETE naštetih najboljših gorenjskih organizatorjev, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave. KULTURA ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. kiparja Franceta Rotarja. V parku pri gradu Khislstein so na ogled skulpture iz kamna s Tirolskega kiparskega simpozija. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava grafik Boga Dimovskega. V Cafe restaurantu Yasmin nagrajene fotografije razstavlja Peter Kozjek. ŽELEZNIKI - V Galeriji muzeja fotografije na temo "Lepote Selške doline" razstavlja fotograf Aleksander Čujar, mojster EF1AP. JESENICE - V avli Občine Jesenice je na ogled razstava ob 10-let-nici Fotokluba Jesenice in ob 70-letnici mesta Jesenice. V razstavnem salonu Dolik likovna dela razstavlja Nataša Kovač male plastike pa Jure Ahačič. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji razstavlja slike na steklo Anica Zaletel iz Radovljice. Razstava je podaljšana do konca avgusta. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava ob 40-letnici Čebelarskega muzeja Radovljica. V avli občine Radovljica razstavlja srebrni nakit Petra Bole. V prostorih Gorenjske banke je na ogled razstava baravnih fotografij Marijanke Globočnik z naslovom Slike s separacije. V galeriji Pasaža si lahko ogledate fotografsko razstavo Naj mesto zaživiš Festivalom Radovljica, avtorja Mateja Rupla. BLED - V belem salonu Hotela Toplice razstavlja akad. slikar Uroš Paternu. V Galeriji TRG Bled razstavlja slikarka Andreja Ropret. V hotelu Astoria je na ogled razstava grafik na temo Lepote Slovenije avtorja Jožeta Žlavsa iz Vojnika. V Vili Nana je vsak dan na ogled prodajna razstava del slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva. Galerija Fundacije Jože Ciuhaje odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 11. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. slikar Franc Novine. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena Platnarska in barvarska zbirka. Muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. V okroglem stolpu Loškega gradu razstavlja fotografije Peter Pokorn. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka risbe z rotringom z naslovom "Poezija gibov" razstavlja Nina Milanovič iz Ljubljane.V glaeriji Fara fotografije z naslovom "Na planini" razstavlja fotograf Boštjan Pleško. SLOVENSKI OKTET NAVDUŠIL TRŽIČANE Tržič, 31. avgusta - S petkovim koncertom Slovenskega okteta, ki so ga pripravili v tržiški farni cerkvi, so se zaključile letošnje tržiške poletne prireditve. V nedeljo zvečer so na griču sv. Jožefa imeli sicer v načrtu še predstavo Prešernovega gledališča, Teta Magda, vendar so so zaradi slabega vremena morali odpovedati. Slovenski oktet, ki so ga ustanovili pred 48 leti, ima za seboj že več kot 3600 nastopov doma in v tujini. Repertoar je sestavljajo 18 skladb, od korala do del sodobnih domačih in tujih skladateljev, ljudske pesmi iz vsega sveta in lepo slovensko pesem. Oktet pa deluje pod umetniškim vodstvom priznanega glasbenega ustvarjalca, Antona Nanuta. Tudi v petek zvečer so Tržičani, ki so želeli slišati vrhunsko zborovsko petje, do zadnjega kotička napolnili farno cerkev ter uživali ob odlični izvedbi članov okteta. V cerkvi je njihova pesem zvenela še lepše. • Besedilo, foto: P. B. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Kranjski večeri zborovskih pesmi ZAČETEK S TRSTENIŠKIM OKTETOM Kranj - V petek zvečer so se na vrtu gostilne Kot z nastopom Trsteniškega okteta začeli Kranjski večeri zborovskih pesmi, večeri Slovenskih podoknic in narodnih napevov. Od 19. ure naprej so pevci Trsteniškega okteta pod vodstvom Franca Urbanca, zaradi bolezni in dopustov smo tokrat pravzaprav poslušali sekstet, v štirih delih zapeli 16 pesmi, večinoma slovenske narodne pesmi in podoknice, pa tudi Prešernovo "Kam" in Stritarjevo "Slovo", manjkala pa ni tudi njihova zaščitna "Storžič". Obiskovalci koncerta so se poleg tega imeli tudi možnost z zapravljivčkom zapeljati skozi staro kranjsko mestno jedro. V septembru bosta na sporedu še dva koncerta in sicer ta petek, 3. septembra, bo pod vodstvom Ane Erman nastopil Kranjski kvintet, koncerte pa bo, 10. septembra zaključil Obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleivveiss pod umetniškim vodstvom Milana Bajžlja. • LK. 8. Aljaževi dnevi V BARVAH RODNE POKRAJINE "V teh krajih so živeli veseli in plemeniti ljudje," je Dovžane in Mojstrančane opisal Tomaž Pšenica, organizator letošnjih Aljaževih dnevov. Dovje, 31. avgusta - Kulturno društvo z Dovij in iz Mojstrane je prejšnji konec tedna namenilo Aljaževim dnevom, že osmim po vrsti. Aljaževe dneve sta najavili dve prireditvi, ki so ju na Dovjem predstavili avgusta. Najprej so pripravili fotografsko razstavo "Človek od zibelke do groba", na kateri so sodelovali fotoklubi iz vse Slovenije, kasneje pa še projekcijo filma Tri zgodbe. Ta film je za Dovžane in Mojstrančane še posebej zanimiv, saj v njem igrata gledališčnika Julka Dovžan Starič in Rudi Kosmač, ki sta prve gledališke korake naredila prav na Dovjem. Letos Aljaževi dnevi niso bili posvečeni zgolj Jakobu Aljažu, ampak so na njih želeli predstaviti tudi ostale znamenite domačine. Poleg že omenjenih gledaliških igralcev so del pozornosti posvetili Mirku Kunčiču, ki je napisal Triglavsko pravljico. Na sobotni prire- ditvi pa so predstavili še pet znanih Dovžanov in Mojstran-čanov. Da bi bila predstavitev razgibana in zanimiva, so, pripoveduje organizator Aljaževih dnevov Tomaž Pšenica, posneli rojstne hiše teh petih domačinov in skušali zbrati čimveč slikovnega gradiva. "Čeprav je teh Kranjskogorski župan Jože Kotnik si ogleduje fotografsko razstavo "Človek od zibelke do groba ". "Najstarejše vesti o Dovjem prihajajo iz prve polovice ti stoletja. Zgodnja naselite* tega področja seje začela šele v naslednjih stotih letih' Urbar iz leta 1291 kaže, daju v tem predelu obstajalo le eno krajevno ime - Dovje, kjer J1' bil leta 1286 sedež samostojne župnije, " je rojstvo kraja opisal Tomaž Pšenica, organizator letošnjih Aljaže^ dnevov. Bratje Zupan so zapeli. harmonikar Matjaž Kokalj pa zaigral, na otvoritvi Aljaževih Letos Dovžani kar trikrat praznujejo; mineva 110 let od prihoda Jakoba Aljaža na Dovje, tamkajšnje kulturno društvo, ki ga je ustanovit Jakob Aljaž, praznuje 85 tet, poleg tega pa so natančno pred desetletjem na Dovjem postavili spomenik najbolj znanemu sovaščanu, Jakobu Aljažu. pet naših sovaščanov življenje posvetilo velikim stvarem, so danes na Dovjem in v Mojstrani premalo znani," pojasni Tomaž Pšenica. Sobotna prireditev je bila tako posvečena raziskovalcu Janezu Klančniku, prvemu Evropejcu, ki je prišel do osrednjega dela reke Kongo. Spomnili so se še na duhovnika in botanika Klemena Janšo, pa na čebelarja Mihaela Ambrožiča in smučarsko prvakinjo Minco Rabič, ki je učila smučarskih veščin tudi znamenitega Janeza Poldo. Pozabili niso niti na Franca Lavtežarja, ki je na prelomu stoletja po celi Sloveniji ustanavljal gasilska društva in kmetijske podružnice, bil pa je tudi minister za socialno delo v Kraljevini Jugoslaviji. "Povezuje jih misel, da ustvarijo simfonijo ljudi, njihovega dela in praznovanj v barvah rodne pokrajine," je novosti letošnjih Aljaževih dnevov povzel organ1' zator Tomaž Pšenica. Tako Je dnevuv< ki je bila zaradi slabega vremena v kulturnem domu, simfcn'' jo ustvarila zgodovina tega de'a Gorenjske, prepletena z g'asbe' nimi utrinki. Na otvoritvi s med drugim nastopili m/ad/1^ monikar Matjaž Kokalj. citra Dejan Praprotnik in braU Zupan. Z recitacijami je Petk°* večer popestril domačin FranJ Potočnik, kratko potovanje zgodovini Dovij in Mojstra" pa je pripravil Tomaž Pšen^ Slednji je petkov večer zakO^ z besedami: "V teh krajih s^ živeli veseli in plemeniti ljudje- • Š. Žabkar, foto: Tina Tomaž Pšenica o letošnjih Aljaževih dnevih: "Povezuje jih misel, da ustvarijo simfonijo ljudi, njihovega dela in praznovanj v barvah rodne pokrajine. " Glasbeni večeri JESENSKE SERENADE ŽE DESETIČ Jesenice - V septembru se bodo v okviru Združenja glasbene mladine Jesenice v Kosovi graščini na Jesenicah zvrstili štirje glasbeni večeri, na katerih bomo poslušali rogove, pevke in pevce, flavto in violončelo ter ob zaključku harfo in angleški rog. V devetih letih se je v okviru Jesenskih serenad v Kosovi graščini na Jesenicah zvrstila množica mladih in že uveljavljenih glasbenikov in pevcev, ki so publiki predstavljali tako klasično pa tudi moderno glasbo, pesmi, prozo in poezijo... Letos se boste ljubitelji glasbe in petja na Jesenicah srečevali že desetič. Prvi večer, v petek, 3. septembra, bo zaznamoval kvartet rogov z Boštjanom Lipovškom, Borutom Pahičem, Katjo Pupis in Primožem Zemljakom, 7. septembra bodo zapeli člani vokalne skupine ECCE, 10. septembra bo na vrsti koncert flavtista Mateja Graheka in violončelista Gregorja Marinka, Jesenske serenade pa bosta v torek, 9. septembra, zaključila harfistka Nicoletta Sanzin in Melina Todorovska z angleškim rogom. Vse prireditve se bodo v Kosovi graščini na Jesenicah začele ob 20. uri. Jesenske serenade bodo na sporedu tudi v baročnem dvorcu v Goričanah in sicer od srede, 1. septembra, do sobote, 4. septembra, pravtako pa v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani, v cerkvi Sv. Vida v Dravogradu, na gradu Bogenšperk in gradu Rajhenburg v Brestanici. • LK. Razstava Vinka Tuška TUŠKOVA SREČANJA S PROSTOROM Ljubljana - V sredo zvečer bo v Mestni galeriji v 'J^.^a otvoritev pregledne razstave del akademskega slikarja vi Tuška iz Kranja. Razstava, ki bo odprta do 26. septemh ^ uvod v izid monografije o slikarjevem življenju m.^jpo naslovom "Srečanje s prostorom", avtorja Branka Sosica, izšla konec tega meseca. • LK. Vpis abonmajev na Loškem odru S KOMEDIJO "DVOJČKA" V ANTIKO Škofja Loka - Na Loškem odru si boste ljubitelji g'f^'^tu-letošnjem abonmaju lahko ogledali pet predstav, štiri & joče in domačo komedijo "Dvojčka". Domači 'Sr , '^o* Domači igr»,cl j^V bodo v sezoni 1999/2000 pripravili še dve uprizoritvi- s no pravlijco "Max - x (Maksiks)", in 'Sneguljčico -T ■,: v se*0'1' Prva premiera, ki jo bodo na Loškem odru pripravni <_ 1999/2000, bo klasična antična komedija za odrasle ^Jj^jjr avtorja rimske ere Tita Makcija Plavta. Gre za komedijo ^ jav, pisana pa je v klasičnem jambskem verzu in tako tiioi P^-^ga jalski plati pomeni dodaten izziv za igralski ansambel ^gfl odra. Sodobna pravljica o družini in rač unalniku, ki je pregorel nosi naslov Max - x (Maksiks), avtorja Ludvika ^fU, in jc namenjena vsej družini. Tretja postavitev na Losk ot(0W ki bo na sporedu v decembru, pa bo predstava za Sneguljčica Pavla Golie. 6 'n ^ V letošnjem abonmaju, vpis za dosedanje abonente bo j«r septembra, za nove pa 8. in 9. septembra, med 10. ,n ' „ -^li še arni gledališča bomo poleg domače predstave "Dvojčka n$P (Moje predstave: Druga Avenija (PDG Nova Gorica), Lju pisma (Gledališče Ptuj), Zbrana dela Williama J' (SNG Drama Ljubljana) in Ljubimec najine žene išče Ljubljana). • LK. PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Heiena Jetovcan Na sejmu rabljenih šolskih učbenikov Kup knjig pod blejskim šotorom Knjige/ Osmi razred! Knjige!" je bilo slišati ob vstopu v šotor, kije konec avgusta stal na blejskem nogometnem igrišču. Na sejmu rabljenih učbenikov, že tretjem po vrsti, je bilo kar neMj prodajalcev, ki so v šotoru sedeli za lesenimi mizami. Pred njimi pa knjige, na katerih so bile preproste nalepke s cenami. Pa se da to ceno tudi znižati? "Seveda da ceno spustim, če vidim, da prodajalec za sosednjo mizo za isti učbenik zahteva manj," so zatrdili vsi mladi prodajalci. Njihove besede je potrdil Franjo Pogačnik, organizator ^jrna, imenovanega Spet ta ^fa. Pojasnil je, da najprej prednjo, katere knjige so proda- jalci prinesli na sejem. Preverijo torej, če so knjige ykjjučene v šolski program za Prihajajoče šolsko leto. Prodajalcem povedo tudi to, kakšna je cena čisto novih gjjig, ki jih lahko kupimo v knjigarni. Potem pa se prodajni sami odločijo, koliko b°do zahtevali za knjige. "Ko 40 tukaj kupci, se sejem prelevi v pravi bolšji trg," je barantanje •Mladih prodajalcev označil Pranj o. bel šotora so zavzeli tisti, ki ?° Prodajali knjige za osnovno So,o. Kar nekaj mladih prodajalcev je ponujalo učbenike, iz katerih so sami že posrkali vse znanje Gorana iz Radovljice, Jdina punca v družbi samih 'antov, je povedala, da prodaš največ knjig, če prideš že zjutraj. Gorana je prodajala predam učbenike za 6. razred. f~e je cena novega učbenika l0°0, j.500 tolarjev, ga prodam Za Približno 400 tolarjev," pojas-zgovorna prodajalka, rana jc povedala šc to, da je prvi dan več kupcev kot i, zadnji dan sejma. ,enar, k, ga je zaslužila, pa bo izrabila za obleke in učbenike. Ce bom tukaj našla učbenike ZQosmi razred, sijih bom kupi-\Q "pove bodoča osmošolka, ki J.e blejski sejem obiskala že 'ani- Lani, pravi Gorana, je na sejmu manj ljudi. Za Benjamina iz Lesc pa je bil košnji sejem rabljenih učbeni-.0v Prvi. A bil je tako navdu-Jen- da se je odločil, da drugo beto spet pride. Benjamin, ki 0 šel jeseni v šesti razred, je Prodajal knjige za skoraj celo-n° osemletko. "Prijatelji so mi Kakšne pa so cene? "Od 250 do 1.000 tolarjev, a zmeniti se da za nižjo ceno," odgovori Benjamin. Tudi Benjaminov bratranec Aldin se je odločil, da bo letos prodajal odslužene knjige in skušal zaslužiti kak tolar. Pohvali se, da je dve knjigi za 800 tolarjev že prodal. Za zasluženi denar pa bo kupil kaj mislite, kaj? "Na sejmu bom pogledal, če prodajajo kakšne knjige, ki bi jih rabil za prihajajoče šolsko leto," pravi prodajalec Aldin, ki je ponujal knjige, katerih cene so se sukale od 300 do 800 tolarjev. Aldin, Benjamin in njuni učbeniki. spodobi, se cene nah nikakor Če ste zamudili blejski sejem šolskih knjig, lahko v začetku septembra obiščete avlo kranjske Mestne občine. Tudi tam bodo prodajali rabljene šolske učbenike, in sicer v petek, 3. septembra, od 13. do 17. ure in v soboto, 4. septembra, od 9. do 13. ure. učbenikov spodobi, se Klememnovih učbenikov ravnajo po povpraševanju. "Učbenike prodajam za 50 do 90 odstotkov rednih cen, če se pa kakšnega učbenika v knjigar- ne dobi več, se lahko zgodi, da ga prodajam tudi po ceni, višji od knjigarni-ške," je določanje cen srednješolskih učbenikov pojasnil Klemen. • Špela Žabkar 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Počitniške delavnice so se iztekle Vsako leto večji obisk Jesenice in Tržič, 31. avgusta - Jutri je prvi šolski dan v tem šolskem letu, počitniške dejavnosti v času počitnic pa so se že zaključile. Pretekli petek se je končala zadnja počitniška delavnica v jeseniški knjižnici, teden dni prej, torej 20. avgusta, pa tudi v tržiški knjižnici. Povsod se lahko pohvalijo z zelo velikim obiskom otrok. Na Jesenicah so delavnice potekale tretje leto zapored, odvilo pa se jih je osem: od nemščine,, angleščine, fotografiranja, kasiranja, dvotedenskega slikanja na svilo, slikanja na steklo in porcelan do oblikovanja iz simomase. Zanimanje otrok za takšno preživljanje prostega časa je bilo tolikšno, da so morali omejiti prisotnost otrok, k temu pa jih je prisilil tudi premajhen prostor. Glede na neprimeren prostor je bilo to vse, kar so otrokom lahko ponudili, saj bi se drugače dalo še marsikaj izpeljati. Tako kot zaposleni, so zadovoljni tudi otroci, saj ni osipa obiska. Ker ni primernega prostora in dejavnosti, pa je težko pritegniti fante. V oktobru bodo začeli s celoletno dejavnostjo, razstavo izdelkov otrok pa pripravljajo 16. septembra, ko bo tudi sklepno dejanje Slovenskega knjižnega kviza. Delavnice bi radi organizirali tudi drugo leto, upajo pa, da jim bo tudi takrat s sredstvi na pomoč priskočila občina, s katerimi lahko nagradijo zunanje sodelavce. Tudi v tržiški knjižnici so imeli velik obisk otrok, ki pa je malo upadel v času kolektivnega dopusta v tržiških podjetij. Izvedli so sedem delavnic, ki so jih tokrat pripravili že osmo leto zapored: slikanje na svilo, izdelovanje izdelkov iz usnja, izdelovanje oblačil, izdelovanje iz gline, prepletanje vrvic izdelovanje lutk, ob koncu pa so z lutkami zaigrali tudi igrico. Tudi v Tržiču so potožili, da je težko pripraviti delavnico za fante. Izdelke vseh delav nic bodo predstavili na razstavi 21. septembra, ko bodo izvedli tudi modno revijo in zaigrali igrico. Pripravili bodo tudi žrebanje nagrad v okviru Slovenskega knjižnega kviza, nagradili pa bodo tudi tiste otroke, ki so obiskali vseh sedem delavnic. V okviru Šuš-tarske nedelje pa bodo otroci jutri v A banki razstavili tudi svoje čeveljčke iz gline. • P. Bahun Gor bilo drut De dali svoje odslužene knjige, pa Mh'~Je nekai Podv°.iil°-1 pove ne rabim, sem danes prinesel sejern," šestošolec. No, preostale mize pa so zavzemale knjige za malo starejše. Za velikim kupom srednješolskih učbenikov je sedel Ljubljančan Klemen. Klemen, star maček knjižnih sejmov, je ocenil blejski knjižni sejem z besedami: "Na sejem je prišlo več prodajalcev kot kupcev, kar kaže predvsem na pomanjkljivo organizacijo, ne pa na slabo ponudbo šolskih učbenikov." Predlagal je, da bi morali takšne sejme organizirati ne samo enkrat na leto, ampak vsak mesec. "Kupci največ povprašujejo po klasiki - zgodovini, geografiji, matematiki, slovenščini in biologiji," pravi Klemen, ki na Bled ni prinesel svoje zaloge maturitetnih nalog in knjig, namenjenih pripravljanju na maturo. "Za takšne učbenike zdaj pač še ni povpraševanja, "je svojo odločitev razložil Ljubljančan? Kot se za poznavalca razmer na trgu šolskih Ob zaključku počitnic Sončkovo popoldne v Radovljici Radovljica, 31. avgusta - Ob zaključku Sončkovih počitnic, ki so potekale v poletnih mesecih v Radovljici, so v nedeljo popoldne s Sončko-vim popoldnevom pripravili njihov zaključek. Na trgu med cerkvijo in graščino so se otroci lahko celo popoldne igrali, odrasli pa so izvedeli nekaj zanimivosti z letošnjih počitnic in obiskali stojnice. Skupina študentov in staršev pri župnijski Karitas že od poletja 1992 pripravlja in vodi počitniški program za osnovnošolce. Skupaj hodijo na izlete, planinarijo, zbirajo prehojene kilometre in tako gojijo prijateljstvo. Vsak izlet je oblikovan malo družinsko in malo šolsko. Posebna pozornost letošnjega Sončko-vega popoldneva, v okviru mednarodnega leta starejših, gre babicam in dedkom Geslo družba za vse starosti pa omenjena skupina prostovoljcev v praksi izvaja in upošteva že vsa minula leta. Otroci so se zabavali po oblačkih, in sicer: izdelovali so lutke in proti koncu programa zaigrali igrico, v ateljeju so izdelovali izdelke in okraske iz naravnih materialov, risali so okolico, se igrali igre brez meja in med dvema ognjema, se Šli poštarje in tekmovali v kvizu. Letošnja novost pa je bila babičina skrinja, kjer so otroci spoznavali igrice in plese naših babic in prababic, ter glasbeni kotiček, kjer so igrali na različne instrumente. Seveda pa niso pozabili niti na najmlajše obiskovalce in jim pripravili različne igrice. Na različnih stojnicah so ponujali domače dobrote, čaje, koruzo, palačinke in še marsikaj. Vse to pa je bilo možno kupovati le z žetoni. ki so si jih otroci v različnih dejavnostih lahko tudi prislužili. Pripravili so tudi srečo-lov, sicer bolj skromen, a vseeno mikaven. Na ogled je bila tudi razstava starih vezenin ter razstava fotografij z letošnjih sončkovih počitnic. Besedilo, foto: P. B. tnCKAKNA »CtAVNiCA UT£XA*NA 0CIAVMCA UTCRABNA ^očno kopanje Stari starši kampu na otoku Hvaru so imeli zelo '^p0 Plažo. Nemogoče, v tem majhnem pltr]Pu J'e bil reflektor za osvetljevanje PrZe Ponoči- Že ob prihodu meje to zelo ^netilo. Takoj se mi je utrnila želja po plaVanju. <>cii e.m lePegu toplega večera sem se / 0c,/' da grem plavat. Videl sem, kako JS Svetil ref,ektor na Pjažo- Počasi foa Ht<>l)al i'i pod mojimi stopinjami so tuc?lf kamenčki. Prišel sem že do stop- rV ' so bile prijetne in hkrati neprijetne. auPr,av sem se kopanja veselil, sem v srcu n\L testl°bo. Kar ni bilo obsijano z zaročiš T- Je bila tema strašne groze. Svetla kjkfj ? bila želja in pričakovanje po novi Ufah ' ^toPM sem v vodo In se začudil x*th toploti- Veselo sem se pognal v nepo°V°do' °bčutki s0 bdi razburljivi in saj pisni- v vodi bi lahko ostal do jutra, Ufo6!*1 v Plavanju vsekakor neizmerno ŽQ[q Po kakšni uri plavanja sem na vso Vof m°ml iz vode- ^se£n? Plavanje je bilo zanimivo, ni tr?^°r bi z vpeljem rad še kdaj pono-aoživet/c Jan Gorše, 3. a, Osnovna šola Ivana Groharja, Škofja Loka Moj stari ata Joža se je rodil 1945 leta, v Velenju na Štajerskem. V kmečki družini je bilo devet otrok, od tega en brat in sedem sester. Ker je bil fant, je moral doma poprijeti za vsako delo. Pomagal je tudi očetu Ivanu in mami Kristini. Kmetija je bila velika, zato je imel dela čez glavo. Preživljali so se z vinogradništvom. Imeli pa so tudi živino. Prehranjevali so se s hrano, katero so pridelali doma na kmetiji. V šolo je hodil v Velenje, skupaj z bratom in sestrami. Tudi srednjo šolo kovinske stroke je uspešno opravil v Velenju. V šolo je hodil od začetka bos in peš. Pozneje pa s kolesom. Kljub težkemu in napornemu deluje vedno našel čas za igro in za igranje kitare in harmonike. Prvo kitaro mu je kupil boter za birmo. Še danes se spominja, kako je na skrivaj hodil v klet in se učil in igral na kitaro, namesto da bi pomagal pri hišnih opravilih. Od športa pa je imel najrajši nogomet. Doma so imeli veliko praznovanj. Praznovali so skromno, vendar vedno z muziko in dobro voljo. Še danes nam ata za vsak naš praznik zaigra in zapoje. Praznovanja z atom so mi všeč, ker se nasmejim in razvedrim. Želim, da bi še dolgo ostal z nami in nas razveseljeval s svojim igranjem na harmoniko. • Luka Jelene, 4. razred, Osnovna šola Dražgoše Detelja Jaz sem bela detelja, ki na polju cveti, metuljček pa nad mano leti. Visoko na nebu ptice lete, in meni pojo, takoj v sladke sanje me ponese. Ko se zbudim, metuljček prileti, na meni že sedi, s sladkim sokom se sladi. Potem ga povabim, da obišče me spet, saj to je lepo, da posrka mi med. Ko obišče me spet, podarim mu med, da posladka sebe spet. Ko pa gre, povabim ga spet, da obišče me res. • Špela Mohorič, 2. razred, Selca 1 i VAŠA ŠOLSKA GLAStlA iHiiaiiMiiiillM IIIIMIIMIBI^^ MlfflllEMBMll'' IUJtJJ"J"J"J"i'LHIIM^ Macesni Spet je leto dni naokrog in spet lahko prebiramo letošnjo številko Macesnov, glasila osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo ustvarjalci: Tina Štremfelj, Janja Štremfelj, Nina Fajfar, Eva Primožič, Katja Jamnik, Neža Šubic, Barbara Šinkovec, Tina Bertoncelj, Grega Panjtar, Rudi Habl ter mentorica Dragica Možina, je v uvodu zapisal, da glasilo na njihovi šoli izhaja že vrsto let in da ga vsi, še posebej pa oni sami dobro poznajo. V njem so zbrane pesmice in spisi učencev njihove šole. Zapisani so tudi zanimivi dogodki, pozabili pa niso niti na razvedrilo in horoskop za leto 2000. Pišejo, rišejo in ustvarjajo mladi in najmlajši pesniki, ki jim ni bilo nikoli odveč razmišljati o vedno novih temah. Svoje znanje so kovali v dopisniškem krožku, saj so tudi vneti dopisovalci v vsa glasila in radijske oddaje, namenjene mladim. Skratka, glasilo je od izbora vsebin do oblikovanja delo otrok, kar je bil tudi njihov cilj. Mogoče je zato malo skromnejše, prav gotovo pa izžareva vso njihovo zagnanost in toplino. Moda Mehke pletenine in hlače Marlene Jesen se bliža z velikimi koraki in že je treba misliti na topla oblačila. Modni krea-torji so za letošnjo jesen in zimo izbrali mehke ročno izdelane pletenine iz lahkega moherja ali angore, kot je ta top pulo-verček, hlače pa bodo spet ravne, široke z zavihanim robom na hlačnicah a la Marlene Die-trich. Material: prijetno mehka karo flanela. In kakšne bodo barve? Še vedno bo prevladovala siva, srebrno siva, sivo modra in podobne barve. Karo na hlačah je v kombinaciji sive in svetlo čokoladno rjave. Čevlji: nizke "balerinke". Poskusimo še mi Sladica za danes Zdravilna pogača s sadjem 4 jajca, 12 dag margarine, 18 dag sladkorja, 1/8 l » mleka (8 žlic), 2 1 žlici ruma, 30 dag moke, 1 pecilni prašek, limonina lupina, sadje (maline, jagode, robidnice, marelice, breskve, rahurba* ra in podobno). Penasto urnešamo margarino. Izmenoma dodamo rumenjake in sladkor. Dve žlici ga prihranimo za dodatek snegu iz beljakov. V dobro umešano maso prilijemo mleko, rum in polovico moke ter mešamo. Drugo polovico moke, pomešane s pecilnim praškom, zamešamo med testo s snegom (z večjimi in počasnejšimi obrati). Testo razgrnemo za dober prst na debelo na namazan in z moko potresen pekač. Takoj potresemo s svežimi jagodami ali z borovnicami, prej potresenimi s sladkorjem, ali z na krhlje narezanimi marelicami, breskvami, rabarbaro... Pečemo pri 180 do 200 stopinjah C 20 do 25 minut. Preden ponudimo, po želji potresemo s sladkorjem. Veliko nas je, ki komaj čakamo, da se na stojnicah pojavijo gore paprik, da si jih privoščimo, kolikor nam le duša da. Zdaj so tu vse rumene in vabijo, da si jih vzamemo in doma pripravimo na razne načine, vsekakor pa morajo na mizo tako ali drugače polnjene. Kuharska domišljija dobi polet in vedno se najde kakšna nova "fila". Polnjene paprike v vinu Za 4 osebe potrebujemo 4 enako velike rumene paprike. Nadev: 2 sveži žemlji, 150 g govejega mletega mesa, 1 čebula, 2 stroka česna, šopek peteršilja, 5 sardelnih filetov, 50 g naribanega ovčjega sira ali drugega trdega sira, 1 jedilna žlica kaper, 2 jedilni žlici slanice od kaper, 3 jedilne žlice olivnega olja, 200 ml suhega belega vina, 4 čajne žličke naribanega ovčjega sira. Paprikam odrežemo pokrovčke in odstranimo semena ter predelne stene v notranjosti. Operemo jih zunaj in znotraj. Spodnji del paprik ravno porežemo, da se ne bi napolnjene prevrnile. Z vrhom majhnega kuhinjskega noža zgoraj in spodaj malo nabodemo kožico. Za nadev zmešamo krušne drobtinice sredice, ki smo jo izdolbli iz žemljic, z vsemi sestavinami, razen z mletim mesom in s čebulo. Na malo olja v ponvi popražimo čebulo, nato pa dodamo mleto meso in ga pečemo, dokler se ne začne drobiti. Dodamo preostale sestavine nadeva in dobro premešamo. Nadev izdatno začinimo s poprom (ali po želji) in ga enakomerno porazdelimo v paprike. Na vrhu nadev posujemo s sirom in pokrijemo s pokrovčki paprik. V posodo, v kateri bomo kuhali paprike, zlijemo vino in vanj postavimo paprike. Pokrijemo in kuhamo 15 minut na srednje vroči električni plošči. Nato jih vzamemo iz posode in serviramo. Zelo velike paprike lahko prerežemo na pol po dolgem, očistimo, napolnimo in v vinu Napolnimo paprike kuhamo oziroma pečemo 8 polovic. Polnjena paprika malo drugače Za 4 osebe potrebujemo: 4 velike ali 8 manjših paprik, pol kg zmletega telečjega mesa, 1 jajce, košček prekajene slanine, pest na pol kuhanega riža, dve srednje veliki čebuli, nekaj strokov česna, sol, poper, potrebno maščobo, juho za zalivanje, nekaj žlic smetane. Nadev: 1 skodelica kuhane prosene kaše, 1 žlica masla, 1 do 2 jajčevca, 2 paradižnika, 1 strok česna, nekaj listov blitve, sol, poper, šatraj, peteršilj. Sesekljan česen, jajčevce, olupljen in narezan paradižnik ter blitvo dušimo na maslu, nato zmešamo s kuhano kašo in dodamo sveže sesekljane dišavnice. Paprikam odrežemo vrh en centimeter pod pecljem tako, da se pokrovček še malo drži. Odstranimo pečke in paprike napolnimo. mleka, pol vode), sol, poper, rumenjaki, 1 lonček kisle smetane. Paprikam odrežemo kapico in jih očistimo. Nadev: Riž 15 minut kuhamo v osoljeni vodi. Gobe narežemo in zdušimo v olju, potem jim dodamo odcejen riž, solimo, popramo, vse dobro premešamo in napolnimo paprike. Omaka: Na olju prepražimo moko, jo zalijemo z razredčenim mlekom ter kuhamo, da se zgosti. Omako po okusu solimo in popramo in ko se ohladi, vmešamo rumenjake. Paprike zložimo v pekač, prelijemo z omako, vsako papriko pokapljamo s smetano i'1 — Ji zapečemo. Če se nam mudi. Paprikam odstranimo semen-je in jih napolnimo z dobro premešanim »adevom. Nadev: Zmleto meso dobro premesimo, dodamo eno celo jajce, zarumenjeno čebulo, strt česen, sol, poper, sesekljan zeleni peteršilj in dobro premešamo. Nato dodamo pest opranega riža, ki smo ga prej v kropu mešali le 3 do 4 minute, da se je nekoliko napel, nato pa ga oplaknili z vodo. Spet dobro zmešamo vso maso in z njo polnimo paprike. Paprike zložimo pokonci v pekač ali v jensko skledo, polijemo z juho in s kislo smetano in v pečici najprej pokrito dušimo, nato pa odkrijemo in še nekoliko zapečemo. Paprike, polnjene s kašo in jajčevci Za 4 osebe potrebujemo 8 paprik. Pripravimo paradižnikovo omako z žajbljem: 4 olupljene in narezane paradižnike dušimo 15 minut na olivnem olju s sesekljanim žajbljem, z lovorovim listom, s prav malo rožmarina in s soljo. Nazadnje poprašimo z moko, premešamo in med mešanjem prilijemo hladno vodo. Kuhamo 5 minut. V kozico zložimo paprike, zalijemo s pripravljeno omako in kuhamo 20 minut. Postrežemo. Postne paprike 4 zelene in 4 rdeče paprike (babure), 20 dag riža, 20 dag šampinjonov ali drugih gob, poper. Omaka: olje, 4 dag moke, 0,5 tinsko postrežemo s pire ^ / razredčenega mleka (pol pirjem in jih oblijemo s soko lahko papriko pred polnjenjem malo pokuhamo in s tem skrajšamo čas peke. Nadevana paprika po dalmatinsko 8 do 10 paprik, 25 dag govedine, 10 dag prekajene mesnate slanine, 3 žlice riža, 1 dl olja, * čebuli, 3 do 4 zrna česna, P0' skodelice gostega paradižnik"' žlička moke, sol. Papriko operemo, Jl odrežemo pecelj in jo očistim0 semenja. Razgrejemo 3 žlice olja *n rahlo zarumenimo sesekljan0 čebulo, dodamo riž in ko P°s' tane prosojen, še zmleto meso Prepražimo. K nekoliko ohlaja nemu mesu primešamo stn česen in na drobne kocke zre* zano slanino. Osolimo in ^ enkrat dobro premešamo. * tem nadevom napolnim0 paprike. Nadevano papriko dušim0 nekaj časa na olju, nato jo z3'1' jemo z juho ali rahlo slanim kropom. Pokrito počasi kuha- mo. Ko voda že precej P°vr6' dodamo paradižnik. Nazadni6 paprike poprašimo z moko, P potrebi še prelijemo z nek3-1 žlicami juhe in prevremo. | Polnjene paprike po dalm DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Ustvarjalni kotiček (1) Ustvarjati, pomeni dvakrat živeti. (A. Camus) Naj bo ta kotiček namenjen vsem, ki radi ustvarjamo. S čopičem, s prsti, z barvami, s šivanko, z blagom, s papirjem, lepilom in še s čim. Nekateri radi ustvarjamo z otroki, drugi sami, v dvoje ali v večji družbi. Ideje, ki vam bodo predstavljene so zgolj nekakšen kažipot. Vsak izmed nas bo izbral svoj način dela, barve, oblike. Za otroke bomo zahtevnejše načine izdelave poenostavili in obratno naredili za odrasle. Delajmo toliko, kot zmoremo, hočemo in znamo. Veseli me, da lahko iz ene ideje nastane veliko različnih izdelkov. Vsem skupaj želim obilo veselja pri ustvarjanju. Spomin na poletje Smo ljudje, ki se vračamo z morja z veliko lepih kamenčkov, školjk, koreninic in vseh drobnih stvari, kijih naplavi morje in se nam zdijo tako neznansko lepe in so ljudje, ki so prepričani, da je vse to odvečna navlaka. Če spadate med prve, bo današnji predlog kot nalašč za vas i-delali bomo okvir za sliko. Potrebujemo: trd karton ali star, širši okvir olfa nož lesno ali univerzalno lepilo školjke različnih oblik, kamenčke, ostanke morskih ježkov, koreninice, vrvico zanko za obešanje slik granitno, grobozrnato barvo, ki daje videz peščene površine ali droben pesek oz. mivko tanjši karton za zadnjo stran slike Postopek dela: 1. školjke in kamenčke operemo in kuhamo v vreli vodi vsaj deset minut, vodi dodamo prašek za pranje perila, lahko tudi belilo (na ta način se znebimo neprijetnega vonja in jih razkužimo) 2. previdno jih odcedimo, da se ne poškodujejo in jih posušimo na zraku (1 dan) 3. iz tršega kartona izrežemo okvir, velikost in obliko izberemo sami (mlajšim otrokom izrežemo karton mi) 4. s časopisnim papirjem zaščitimo površino, na kateri bomo delali 5. na okvir nalepimo najprej podlago ■ mivko ali droben pesek, počakamo nekaj minut in otresemo odvečno mivko; 6. namesto lepljenja mivke lahko pobarvamo podlago z granitno barvo, ki s svojo grobozrnato sestavo daje videz peščene površine 7. na podlago nato nalepimo školjke, kamenčke, košček zvite vrvice 8. ko je okvir končan, ga zaščitimo z zaščitnim lakom (s sijajem ali brez sijaja) 9. ko je okvir suh, vstavimo s hrbtne strani sliko in jo ojačamo s tanjšim kartonom, ki ga pritrdimo na okvir 10. prilepimo zanko za obešanje. Lahko pa tudi: - Za podlago lahko namesto mivke ali peska izberemo valovito lepenko; mrežo, ki jo prilepimo v gubah na okvir ali še v odprtino okvirja; "žaklovino" ali kakšen drug grob kos blaga; okvir ovi-jemo z rafijo; okvir pobarvamo v različnih odtenkih modre barve. - Za lepljenje izberemo samo školjke ali samo kamenčke približno enake velikosti - Na rob okvira ali po školjkah nakapljamo eterično olje sivke, ki nas bo s svojim vonjem spominjalo na naš kotiček ob morju 1. V ustvarjalnem kotičku bi bili predstavljeni izdelki, kijih lahko izdelamo sami ali z otroki. 2. Večina jih naj bi bila izdelana iz naravnih materialov in iz materialov, ki jih ima na voljo vsako gospodinjstvo. Izogibala se bom dragim materialom in dragim pripomočkom, tako da bi izdelke resnično lahko naredil vsak, ki ga to veseli., 3. Izbira izdelkov bo prilagojena letnemu času, praznikom in ostalim možnostim, ki nam jih ponuja način življenja. 4. Naj jih nekaj naštejem: - Izdelki iz buč, dekoracija jeseni -Izdelki iz semen - Jesensko drevo -Prstne lutke - Punčke iz cunj - Pajacki iz blaga - Okraski za novoletno jelko -Voščilnice - Okrasni papir - Novoletna darila ■ Ročna lutka - Zavijanje daril -Živali iz tulcev - Izdelki iz slanega testa - Izdelki iz makaronov - Rože iz papirja • Izdelki za Valentinovo - Pust - izdelava maske - Velika mehka blazina - Venčki ■ Barvanje pirhov • ... Pet minut za lepši videz Osvežimo kožo na obrazu Sonce dodobra prepe-klo, kljub temu da smo se izmikali direktnim žarkom in zdaj po dopustu je Čas, da si jo osvežimo, jo nahranimo, da bo spet nežna, mehka, prožna. Kakšno masko bi naredili? Lahko po zelo starem receptu na tanke rezine narežemo kumarico in si jih položimo po obrazu aH pa se kar umijemo s kumarično vodo, pustimo pet, deset minut, nato pa se umijemo z mlačno vodo. Lahko si naredimo masko z rumenjakom, ki smo mu dodali nekaj kapljic olja, prav tako pustimo delovati nekaj časa in nato umijemo obraz. Lahko uporabimo tudi jogurt, ki je ostal v kozarčku ali pa navadno sladko smetano. Vse to bo našo kožo osvežilo, nahranilo in polepšalo. Same niti se moramo pravi tenutek! spom- Pripravimo se na zimo _ Bučke v kisu po primorsko 1 kg očiščenih, na 3 do* cm dolge koščke narezan** bučk, 3 narezane čebule, -> stroki česna, 1 vejic" rožmarina, 8 listkov bazi'1' ke, 3 kavne žličke sok (lahko tudi malo manj)> kavne žličke sladkorja, h. \ do 2 d t olja, 2, 5d Isolat**' ga kisa. Vse sestavine daš v posO' do, zavreš, pustiš, da vre ■> :)lniš v h s i'!. mmut, nato hitro p< vroče kozarce in zaprešs patentnim pokrovom. Pa še to: Kozarce mOJ^ mo pripraviti, preden s6 lotimo bučk: dobro P umijemo, oplakncnio čisto vodo, osušimo počasi segrejemo v f&m na cca 100 stopinj C. %9 vlivamo v kozarce kuhan 15. STRAN • GORENJSKI GLAS TEST: DAEWOO NUBIRA SX WAGON V NOVE ČASE Nič več ni tako, kot je bilo, todi pri korejskih avtomobilskih proizvajalcih ne. Nič več ^čejo biti v senci močnejših Japoncev, boriti se hočejo hidi z evropskimi tekmeci. Ali i'm bo uspelo ali ne ni odvisno samo od privlačnih cen, am-Pak tudi od dojemanja evropskih navad, običajev in nenazadnje izostrenega avtomobilskega okusa, ^rugi najmočnejši južnoko-reJski proizvajalec Daevvoo je Pred nekaj leti ugriznil v jabolko hitre rasti in kar po tekočem lraku predstavil serijo treh n°vih modelov, med njimi tudi Srednjerazredne nubire, avto-m°bila, ki je za letos doživel že Prvo prenovo. Ta je zajela več kot devetdeset sprememb, od katerih jih je nekaj vidnih tudi Ja Prvi pogled. Tako je nubira pobila nov nos s sodobnimi izbuljenimi žarometi z modnim Prosojnim steklom, zraven pa Se novo masko in rahlo preoblikovano pločevino. Pri kombi-Jevski različici, ki je v tričlanski jjubirini družini bržkone naj-"0,j uporabna, je ostal nespreten zadnji del, v katerem se %iva več kot soliden 550-litr-skl prtljažnik z možnostjo Povečanja. K hvalospevu na racun prostora za prtljago je Potrebno dodati tudi temeljito obdel Daewoo nubira druge generacije: številni popravki na zunanjosti in pod karoserijo. nameščena predaleč proti vetrobranskemu steklu, kar ima za posledico slabšo ergonomi-jo. Kljub temu je dovolj prostora za noge, prav tako tudi potniki na zadnji klopi ne jadikujejo zaradi pomanjkanja kolesnih centimetrov. Pohvalo si v vsakem pogledu zasluži armaturna plošča, na kateri ni več sledi značilnih dalj-novzhodne puščobnosti. Merilniki so pregledni in lično reliefno razmeščeni, vsa stikala so nameščena pripravno in nena- TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1598 ccm, 78 kVV/106 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4550 mm, š. 1720 mm, v. 1470 mm, medosna razdalja 2570 mm, prostornina prtljažnika 550/1840 I. Najvišja hitrost: 175 km/h (tovarna), 171 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11,0 s. Poraba goriva po EU normativih: 6,2/10,5 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 8,9 1. V Frankfurtu predstavili naslednika Peugeota 605 v. «i| gLš\m NCHV6C1116V IHIfl SfGVIlKO 007 Napovedi francoskega Peugeota, da bodo nekje na prelomu tisočletja opravili zamenjavo svojega največjega avtomobila, se uresničujejo. Pod lučmi bližnjega avtomobilskega salona v Frankfurtu bodo namreč premierno pokazali novo luksuzno limuzino, ki bo hkrati tudi prvi Peugeotov avtomobil s številko 7 v oznaki. Prihaja torej peugeot 607. Tako kot so se doslej v tej francoski avtomobilski tovarni velikokrat izkazali z brezčasnim oblikovanjem, jim je podoben podvig očitno uspel tudi pri novincu. Predhodnik novega zastavonoše peugeot 605 namreč vztraja na avtomobilskih trgih že skoraj celo desetletje, vmes pa je bil deležen le manjših kozmetičnih in tehničnih popravkov. Tudi pri prihajajočem modelu 607, so pri Peugeotu gledali precej naprej, tako po oblikovni kot po tehnični plati. Na zunaj se nova limuzina, ki se bo lahko brez sramu postavila ob bok vsem uglednim tekmecem, dokazuje predvsem z eleganco. Oblikovalcem je uspelo združiti navidez nezdružljivo: na primer mačje žaromete, kakršne ima mali 206 in skupaj s celim sprednjim delom delujejo kar malce športno in na drugi strani elegantne karoserijske linije z dolgim limuzinskim zadkom. avo m primerno zaščiteno wervno kolo, bolj pa bi se v mi lahko potrudili z neu-n>rn rolojem, ki prtljažno tova Sled v$ebi no skriva pred radovedni- i°cmi. Zal v potniški kabini ni pros- jjskega razkošja, ki ga obljubl-^ ^nanjost. Sorazmerno dolg s^tori}i pokrov je namreč ajsal dolžino potniške kabi-' zato sta prednja sedeža +*++prostoren prtljažnik +armaturna plošča +opre-/■— premehko podvozje — °dljivost -anemičen motor Pohvale za armaturno ploščo: sledi o daljnovzhodni puščobnosti ni več. zadnje so uporabljeni dovolj kakovostni materiali, kljuke vrat so celo prevlečene s kromom. Napredek, ki so ga pokazali pri Daevvooju, je torej potrebno ceniti in hkrati upati, da bodo tovrstnim izboljšavam še sledili. Pri motorni opremi nubire ni bistvenih novosti. Bencinski štirivaljnik je že znan in preizkušen pogonski stroj, ki z 1,6 litra gibne prostornine in 106 konjskimi močmi avtomobilu zagotavlja povprečne zmogljivosti. Motor ima 16-ven-tilsko tehniko, a sodi še v tisto generacijo, ko je najvišja navorna točka dosežena še pri sorazmerno visokih vrtljajih, zato zahteva od voznika nekaj več priganjanja. Ko se enkrat "zvrti", svoje delo opravlja ubogljivo in niti ne preveč, hrupno, toda poseganju po prestavni ročici se vendarle ni mogoče izogibati prav pogosto. To se kajpak pozna tudi pri porabi, ki pri ostrejši vožnji hitro zraste proti 10 litrom, medtem ko je pri zmernosti lahko za poldrugi liter nižja. V zvezi s točenjem goriva pa je nubira med dalj-novzhodnimi avtomobili tudi svojevrsten posebnež, kajti odprtina, ki ima vratca odpira-jopča z vzvodom iz kabine, je na desni in ne na levi strani. Lepo bi bilo, če bi konstruktorji evropskemu okusu bolje prilagodili tudi podvozje. Nubi-ri namreč manjka tisto, kar se po angleško imenuje "driving pleasure", prevedeno pa, da ima avtomobil še vedno premehko podvozje, zaradi česar se v vsakem malo bolj izrazitem ovinku zoprno nagiba, rahle težave z vodljivostjo, zaradi katerih ima voznik več dela z volanom in za kanček premalo odločne zavore, ki pri naglem ustavljanju zahtevajo odločen pristisk. CENA z vključenim DDV in D M V: 2.409.000 SIT . (Daevvoo Motor, Ljubljana) Po drugi strani pa je spet res, da je ta daewoo podobno kot ostali zgledno založen z opremo, solidno uporabno vrednost in, kar seveda ni nepomembno, vabljivo ceno. Kakorkoli že, pri Daevvooju se trudijo in morda čas, ko se bodo v vseh pogledih lahko kosali z vsemi evropskimi tekmeci, ni več daleč. • M. Gregorič, foto: Tina Doki Hn kombi je najbolj uporabna nubi Q ^žličica. Prtljažnik: velik, povečljiv in temeljito obdelan Mlakar & Podboršek aaaa Za vso voiilo FIAT vam ob jubileju NAT-ovih 100 le! nudimo posebne ugodnosti. Za zafiro ie 100.000 narodi Načrtovalci pravkar novega Opla zafire, enoprostorskega avtomobila v kompaktnem razredu, si zadovoljno mano jo roke. Število naročil je namreč doslej preseglo vsa pričakovanja in je od začetka proizvodnje sredi marca že preseglo številko 100.000. Pri Oplu so prepričani, da je k uspehu pripomogel tudi sistem sedmih sedežev, zatira pa je bila julija v svojem razredu številka 1 v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Danskem, v Grčiji in Švici. Samo v Nemčiji je bilo naročil več kot 35.000. "Močna" trga pa sta tudi Francija in Italija. Kupci zafire se večinoma odločajo za najboljši paket opreme in 1,8-litrski bencinski motor. Oplovega kompaktnega enoprostorca izdelujejo v tovarni v mestu Bochum, dnevno proizvod ne dvorane zapusti 900 avtomobilov, v vsem letošnjem letu jih bo 125.000. Za prihodnje leto je načrt še bolj ambiciozen, izdelali naj bi namreč več kot 200.000 zafir. • M.G. Poleg že skoraj standardne opreme (štiri varnostne vreče, napihljiva blazina za zaščito glav) so Peugeotovi konstruktorji posegli tudi po drugih sodobnih tehničnih rešitvah, na primer aktivnem vzmetenju, elektronskem programu za stabilnost, progresivnem servoojačevalniku in podobno. Seveda v elegantni notranjosti z izbranimi materiali ne manjka osrednji zaslon za radio, telefon in satelitsko navigacijo. Za pogon nove največje Peugeotove limuzine bodo na voljo trije motorji in sicer novi bencinski 2;2-litrski štirivaljnik s 160 konjskimi močmi, in prav tako na novo razviti turbodizel HDi z 2,2 litra gibne prostornine in 136 konjskimi močmi. Vrh motorne ponudbe bo predstavljal 3,0-litrski bencinski šestvalj-nik z 210 konjskimi močmi. Peugeot 607 bo na domačem francoskem trgu naprodaj v začetku prihodnjega leta, k nam pa bo najbrž prispel pozno spomladi. • M.G., foto: Peugeot cul KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Tel., fax: 064/222-624 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip vozila Renault Laguna RT 1.8 kar. Renault Laguna RT 1,8 Mazda 626 2,0 I Renault Megane RL 1,4/5v Citroen Xantia 1,8 I Opel Astra 1,6 I kar. Renault 19 RT 1,8/5v Renault Clio RT 1,4/5v Opel Vectra2,0l Honda Civic 1,4 gl Renault Trafic T 1200 D Renault 5 Campus/3v Renault 21 TL Renault 5 Campus/5v Opel Kadeti 1,4 Is Volvo 340 gl Citroen AX 1,4/5v Renault 4 GTL Citroen BX 15tge Subaru 700 sdx 1996 met. zelena 1995 met. siva 1994 met. rdeča 1996 rdeča 1993 črna 1994 bela 1994 rdeča 1993 temno zelena 1990 met. modra 1990 rdeča 1987 rdeča 1990 rdeča 1989 met. zelena 1991 rdeča 1990 modra 1987 met. siva 1989 met. rjava 1991 rumena 1989 rdeča Cena v SIT Cena v DEM 2.185.900 21.860 1.799.280 17.990 1.493.520 14.930 1489.950 14.990 1.176.000 11.760 995.085 9.950 976.500 9.760 893.760 8.940 696.900 6.97.0 581.175 5.810 382.200 3.820 381.150 3.810 365.000 3.650 357.000 3.570 357.000 3.570 346.500 3.460 315.000 3.150 187.162 1.870 115.500 1.150 94.500 940 1987 bela Možnost menajve po sistemu staro za staro ter ugoden kredit z obrestno mero T + 3,75 /o. Kranj, 30. 8. 1999 lUllisIcdi" & Poclborš&t1 Bleiweisova 10, salon: 224-540 servis: 224-244 Tradicionalni pohod na Sv. Jakoba ■ rekordan obisk Letos je Turistično društvo Preddvor že enajstič organiziralo tradicionalni družinski pohod, ki je privabil okrog 500 pohodnikov. Kot vsako leto, so tudi letos pripravili lepe nagrade. Najštevilnejša družina Pegam iz Zabrekev je dobila nagrado hotela BOR - družinsko kosilo, najstarejši pohodnik darilo pekarne Maček iz Britofa je bil Franc Čebašek iz Žerjavke, najmlajša dveletna Saša Kociper se je razveselila košare dobrot, najmamljivejšo nagrado mesarije Urbane z Zg. Bele pa je odnesel Školjeločan Jurij Osredkar. Veselo in družabno je minila čudovita nedelja pred planinsko kočo Iskra, ki seji ob tej priložnosti turistično društvo še posebej zahvaljuje za gostoljubnost in sodelovanje, prav tako vsem številnim sponzorjem, ki so sodelovali a bogatimi nagradami. • M.P. ZALOŽBA EL CONDOR KRANJSKA 2 4240 RADOVLJICA Tel.: 064/715-585 Fax: 064/715-878 KU KU, PRAVLJIČNI SVET JI SPET TU! "Tiskarčka je tako zabavalo, da je od veselja začel mešati črke in tu pa tam pojedel kakšno vejico-,. V knjigi je naredil takšen nered, da ga ni znal nihče več razvozlati. Nato se je zaklenil v črko S, noge si je podprl z vejico-, in zaspal." Pravljični svet je povsod okoli nas, čeprav smo nekateri že pozabili nanj, se še vedno rojeva v mnogih oblikah življenja. Včasih nas osupne v tisti prisotnosti knjig, kot je knjiga Andreja Dvoršaka - Gutenbergov škrat, ki nas mlade in stare bralčke zopet povleče v ta dobrohoten svet. Želimo si, da bi ta knjiga pripomogla k temu, da se bodo naši otroci še kot odrasli spominjali miline in lepote otroštva, ki teži k miru in ljubezni. Vse to vam podarja Andrej Dvoršak, ki prerodi notranjega otroka v vseh nas. CENA: 2.430,00 SIT Piromanka srca PIROMANKA SRCA Ingrid Peinkircher Pozdravljeni, dobrodošli med nami! Ista avtorica, ista tematika in čedalje hujši tempo, čedalje večja nuja spregovoriti o večni tematiki, o ljubezni, ki zdaj, v pričujoči zbirki" (za razliko od druge) ni več volkulja v pomenu strasti, predajanja, nikoli dosegljive globočine, volkulja s kožo in kremplji, ki grizlja, grize in ugrizne poljube. Ubeseditve ljubezni, slutenj, hrepenenja, želja po izpolnitvi so se spremenile, postale so nežne in mile (bolj ženske?). Struktura verza se je spremenila -verz dobiva podobo stavka. Je to napoved obdobja (kratke) proze? Za avtorico to ne bi bila popolna novost, saj je leta 1998 izšla knjižica kratkih zgodb za otroke Janček in njegove dogodivščine. Knjiga ima 72 strani, formata 11.5 x 19 cm, z barvnimi platnicami, tiskana na kvalitetnem papirju. CENA: 2.700.00 SIT _________________________ INGRID PK1NKICHKR PRAZNIK KOŠARKE OB | 45 LETNICI DELOVANJA V ŠKOFJI LOKI SOBOTA, 4. SEPTEMBRA, OD 9. URE DALJE NA MESTNEM TRGU V ŠKOFJI LOKI (V PRIMERU DEŽJA V ŠD PODEN) 9.00 12.00 - otroške tekme in bolivijska skupina SU RA ZU modna revija otrok ob 10.30 - LOKATEKS in plesni nastop Plesne šole Urška 16.00 - predstavitev praznika, zgodovine, gostov, sponzorjev t 16.50 - plesni nastop - OŠ Cvetko Golar 17.00 - tekma veteranov tekmovalcev v Monte Videu na svetovnem prvenstvu: znani Ločani 7.30 - plesni nastop - OŠ Cvetko Golar 18.00 - podelitev občinskih priznanj mladim športnikom -župan s sodelavci 18.45 - predstavitev moštva članic in članov, trenerjev in kluba kot celote 19.00 - sprejem vseh generacij košarkaric in košarkarjev pri županu -1. krog metanja prostih metov za nagrade 19.20 - modna revija Loka, d.d., in agencija Michaela, 1. 19.40 - predstavitev miss Slovenije 1999 - Miša Novak 19.50 - plesni nastop skupine Saše Tomat 19.55 - tekma znanih Slovencev 15 - plesni nastop skupine Saše Tomat 20.20 - modna revija Loka, d.d., in agencije Michaela, 2. izhod 20.40 - glasba: DADI DAZ KVR H Kranj, Koroška c. 35 (bivši Mini Metroj tel./fax: 064/22M64, tel.: 360-750 p delovni čas: od 8. do 19., sobota: od 8. do 12. ^ www.karun.com, e-mail: karun.doo@sioi.net fajB (mk aute (pofliBte paket 10 zvezkov A4 po 750,, ali pa posamezne po §§, 7 malo boljše po 111, najboljše pa po 111, srr nalogi tudi ie nahrbtniki Un/ted co/ors of Beneffon ter torbe za na eno ramo. Zvezke A5 m. @ Parker nalivno pero....................... 0 tempera TE-12............................. # vodene barvice metal.................... @ risalni blok................................... S barvice Jolly 1/12 K...........................209,00 @ barvice Jolly 1/12 metal......................414,69 #flom.Gioto1/12..................................197,00 # puščice polne.................■ 1.790.00 # puščice prazne...............100,00 »1.990,00 NA KONCU PA BOSTE VSE SKUPAJ LAHKO PLAČALI NA VEČ ČEKOV IN DOBILI ŠE KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE, KI BO 10. SEPTEMBRA 1999. ČAKAJO VAS PRAKTIČNE NAGR KRIŽANKA 17. STRAN • GORENJSKI GLAS PROGRAM PRIREDITEV OB 32. ŠUŠTARSKA NEDELJA TRZIC, 5. SEPTEMBER 1999 Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: - 3-krat šuštarski paket Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 15. septembra, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v novih prostorih v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Na Suštarsko nedeljo obišče Tržič več kot 50.000 obiskovalcev iz vseh predelov Slovenije in tudi iz sosednjih držav. Občina z več kot 15 tisoč prebivalci, ki leži ob vznožju prelepih gora in sotočju kristalno čistih voda, ima bogato čevljarsko tradicijo. Tržič ima že 507 let trške pravice, prav toliko let tudi lahko govorimo o razviti šuštarski tradiciji v Tržiču. Pred več kot sto leti je bila šuštarska delavnica skoraj v vsaki drugi hiši. Letošnja Šuštarska nedelja bo še toliko bolj odmevna - skorajda stoletni PEKO se ponovno vzpenja - prenovil je znamenito trgovino "Deteljica", ki bo slavnostno odprta v okviru prireditve Šuštarske nedelje. PEKO bo predstavil novo kolekcijo jesen - zima, tu bodo modne revije in številne priložnosti za ugodne nakupe. Danes ima Tržič tudi več kot 20 manjših obrtnikov in podjetnikov z vrhunskim znanjem in sposobnostmi izdelave kvalitetne, modne in udobne obutve. Na angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru, so bili vsako leto šuštarski vajenci - "jungri" sprejeti med pomočnike - "ksele". Ta običaj, pravili so mu "frajšprehunga", so zaključili s pravim sejmom, kjer ni manjkalo "štantov", dobrih šuštarskih jedi, pijače, tudi igra je morala biti in nazadnje seveda veselica, kjer so ob plesu tržiški Šuštarji pozabili na celodnevno garanje na nizkih trinogih stolčkih in šuštarski luči na "gauge". Te tradicije ohranjajo sedaj v novem obdobju že 32 let. Več kot 60 etnografskih, kulturnih, športnih in zabavnih prireditev se bo zvrstilo ob letošnji 32. Šuštarski nedelji. Prvič bo letos nekaj prireditev tudi v Ljubljani, predvsem ob Šuštarskem mostu. Da bodo prireditve kulturne, strokovne in varne, za celotno organizacijo prireditve skrbi Turistično društvo Tržič z različnimi odbori in izvajalci del. Več kot 2000 ljudi je vključenih v delo samo na Suštarsko nedeljo, tako da lahko sprejme tako množico obiskovalcev. Ja, v Tržiču bo "luštno". Pridite, Tržič vas pričakuje. Petek, 3. 9. 1999 •ob 17. uri - otvoritev razstave MODNA OBUTEV PEKO - paviljon NOB v Iržiču •4- razstava TRŽIŠKE OBRTI, dvorana paviljona NOB v Tržiču - razstavi sta °aprti do 5. 9. 1999 od 8. do 18. ure. °b 19. uri - otvoritev obnovljene trgovine PEKO Deteljica s kulturnim programom, Bistrica pri Tržiču •ob 20.30 uri - modna revija obutve PEKO v sodelovanju z MURO iz jurske Sobote, jesen - zima 1999/2000 °b 21.30 uri - zabava z ansamblom GOLDEN EYE, letno kopališče Tržič Sobota, 4. 9. 1999 • 7 MEDNARODNO TEKMOVANJE NA TEKAŠKIH ROLKAH - ob 9.30, ,0-30 in 11.30 uri - start: Peko - Mlaka - Tržič - cilj 1 Slap, cilj 2 in 3 Lom *pd 12. do 14. ure - zabavni program in tekmovanje članov častnega odbora na tekaških rolkah v Lomu *°d 14. ure dalje - razglasitev rezultatov 7. mednarodnega tekmovanja, za zabavo bo skrbel ansambel DUO REBUS, Dom krajanov v Lomu \*k^ ure dalje " šuštarski žur za mlade in večno mlade z ansamblom ■NIMOG in izborom Miss 32. Šuštarske nedelje, Picerija Bazenček na let-ner" kopališču v Tržiču ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU nedelja - 5. 9. 1999 •od 7. do 19. ure - ŠUŠTARSKI SEJEM V TRŽIČU, prodaja na 300 stojni-CQh, v trgovinah v Tržiču ter v TC Deteljica in BPT T'od 8. do 18. ure - razstava MODNA OBUTEV PEKO, paviljon NOB v 4- RAZSTAVA TRŽIŠKE OBRTI v dvorani paviljona NOB v Tržiču od 7. ure aje - spominski poštni žig, razglednice in spominki Šuštarske nedelje na ^ojnici Turističnega društva Tržič pred Abanko v Tržiču °d 7. ure dalje - vinarji z Vipavske vinske ceste se predstavljajo z brezplač- n% ~,ea-USTacijo in prodajo vin na stojnici pred Abanko v Tržiču .. 8- ure dalje - razstava otroških izdelkov počitniške delavnice - čevlji iz 9l,r|e, rotunda Abanke v Tržiču •°d 8. ure dalje - veliki srečelov Rokometnega kluba Tržič, dobitke dobite °b stolpnici v Tržiču •°d 8. ure dalje - predstavitev prostega plezanja Športno plezalnega odse-a Tržič po plezalni steni nasproti stolpnice v Tržiču, možen bo preizkus plezanja za vse obiskovalce T*°d 8. ure dalje - razstava SKRIVNOSTI ČEVLJA, Galerija v atriju Občine od 9. do 10. ure - koncert Pihalnega orkestra Tržič in pihalnega orkestra ^armoni Untergrombach, križišče Abanke v Tržiču od 9. do 18. ure - ogled oddelka čevljarstva in usnjarstva v Tržiškem muze-Muzejska 11 % 9. do 18. ure - ogled stalne zbirke Lovci na mamute, Koroška c. 9, Tržič od 10. do 10.45 ure - nastop folklorne skupine Karavanke Tržič, križišče ^oanke v Tržiču ob 10.45 uri - DRUŽINSKI STILSKI IZZIV - predstavitev, križišče Abanke v Tržiču °d 11. do 12. ure - gostje Šuštarske nedelje: ansambel Mirko s prijatelji, pevka Romana Krajnčan Rib*51!?' ^'an' turističnega društva Tržič v letu 1999: akademski kipar Vinko "'kar, novinar Drago Bule, monsinjor dr. Borut Košir re t kulinarike in vina v turizmu 1999/2000: kuhar tržiških specialitet 10cv^rac''e Rai' v'narji z Vipavske vinske ceste, vinska kraljica Slovenije Irena Kupljen .esn' klub M Tržič: Jure, David in Melanija drž*3011 ^r^a 9- Pave' Rupar, predsednik uprave Peka g. Tomaž F. Lovše, Dr ^Vn' sekretar Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem g. Tomaž Zaje, /\^6 ?®dn'k Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in alpinist Janko ^e9lič, križišče Abanke in Restavracije Raj v Tržiču Rek 12' Ur' " Podelifev 32 SLADKIH ČEVUEV ob 32. Šuštarski nedelji arstva Orehek s prodajalnami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču, križišče •od V TfŽiČU L;r°-v do 23. ure - šuštarska veselica z ansamblom MESEČINA na par-pred Občino Tržič ČAM l2'15 do 1315 ure ' vesela šuštarijada s pevko ROMANO KRAJN-•odl išče Abar,ke v Tržiču no • do ^4. ure - Pivovarna Union se predstavlja z brezplačno pokuši- • OH0' žišče Abar>ke v Tržiču Abo i ^3• 1 ^ do 16. ure - nastop ansambla MIRKO s prijatelji, križišče • Za i in resravraciJe Raj v Tržiču Aba L 30 do 1345 ure " DRUŽINSKI STILSKI IZZIV - finale, križišče •od U m Resfavraciie Rai v Tržiču Try:" l d° ure " predstavitev starodobnikov - oldtimerjev članov AMD •ob l4ŽiŠČe Abanke v Tržiču Snk . .ur' ' modna revija obitve PEKO v sodelovanju z MURO iz Murske .^'pokopališče Tržič vin ' do 15.30 ure - nastop folklornega društva Vipava s predstavitvijo •od'Ts v y'Pavske vinske ceste, križišče Abanke v Tržiču kor^i--*' 15.45 ure - koncertne skladbe Pihalneaa orkestra Tržič, letno •od r5ce v Tržiču v Tržjgg do ure " nastop Plesnega studia M iz Tržiča, križišče Abanke če Ab ^ ^° Ure " naSTOP ansambla BON-BON s pevko Martino, križiš-•ob i/." " ResrQvracije Raj v Tržiču Sobot |Un " m°dna revija obutve PEKO v sodelovanju z MURO iz Murske od /I3' !f m° koPališče v Tržiču Abont' ,18' ure ~ KOPITO 99 - likovna kolonija mladih umetnikov, pred •odi Tržiču TrJ,£ 3^ do 17 ure - polke in valčki Pihalnega orkestra Tržič, atrij Občine *od IO i , Tržič ure " zabava z ansamblom GOLDEN EYE, letno kopališče Na šušt ,. yQ arski nedelji bodo predstavljene različne stare obrti z ročno izdela- RARK^ka' .3. 9; 1999, do nedelje, 5. 9. 1999, bo v Tržiču gostoval LUNA 9°stinci Vr* 'a .'.avr°dromom, tvvisterji... na parkirnem prostoru BPT. Tržiški ^ruai^: ja,s Pričakujejo s pravim šuštarskim kosilom, tržiškimi bržolami in V og^J dobrotami. ^kra^o^f '^l' '^k0 ogledate Dovžanovo sotesko, opuščeni rudnik živega ^beljn . a|bu, sprehodite se do ljubeljskega mejnega prehoda do vrha Predhod S' °gleclate star° mestno jedro... ne "ajave - informacijska pisarna Občine Tržič 064/564-524 mu j Ko sni k ve, kupuje Slovenski proizvod - slovenska kakovost Prva slovenska osamosvojitvena blagovna znamka - znak SQ je nastala septembra 1991. Takrat so jo podprla ministrstva, politični veljaki, pravzaprav vsi, ki so bili v času slovenske osamosvojitve na najvišjih nivojih. Letošnja, že 9. razstava, ima bogat strokovni spremljajoči program. GZS - Območna zbornica za Gorenjsko, Sekcija za kakovost, ki je bila ustanovljena letos, bo pripravila strokovni posvet "Sistemi ravnanja z okoljem -ISO 14001". Združenje SQ in Združenje organizatorjev sejmov - ZOS pri GZS pripravljata posvet "Sodobna funkcija sejemske dejavnosti", na katerega so povabljeni tudi župani sejemskih mest in predstavniki ministrstev in uradov. V Sloveniji se bo potrebno opredeliti, komu so sejmi namenjeni, ali promociji mednarodnih proizvodnih sistemov, ali slovenske nacionalne ustvarjalnosti in porekla, kajti prav slednje postaja kritično ob poplavi tujega cenenega in velikokrat tudi nekakovostnega blaga v Sloveniji. Prav tako pa bo potrebno definirati status "sejemsko mesto", kdo in pod kakšnimi pogoji, si ta naziv lahko nadene. Zadnji dan razstave pa bo okrogla miza "Projekt SQ v segmentu slovenskih blagovnih znamk ter koncept jubilejne, 10. razstave Slovenski proizvod -slovenska kakovost v letu 2000". Razstava Slovenski proizvod - slovenska kakovost bi morala preseči ozke okvire slovenske miselnosti in postati nacionalna slovenska razstava kakovostnega slovenskega blaga in storitev, zanimiva za tuje poslovneže. Diplomatski zbor - tuji veleposlaniki, akreditirani v Sloveniji, si vsako leto ogleda to strokovno specializirano razstavo in poudarjajo, da bi morali v Sloveniji večjo pozornost nameniti promociji kakovostnih slovenskih proizvodov, izdelkov, storitev na sejemskih prireditvah. Letos sta bila projekt in blagovna znamka SQ javno predstavljena v Državnem zboru R Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je podprlo projekt SQ in se odločilo za proučitev sodelovanja pri projektu in sicer zlasti za označevanje kakovostnih slovenskih prehrambenih artiklov z znakom SQ. Projekt SQ ni mirujoča konstanta, ampak se stalno prilagaja času, zahtevam in seveda tudi pogojem na mednarodnem tržišču. Člani evropske unije, ki se ji bliža tudi Slovenija, upoštevajo opozorilni znak EQ - evropska kakovost. Kriteriji za pridobitev znaka SQ so enakovredni tujim nacionalnim znamkam. Znak SQ opozarja potrošnika na slovensko kakovost, obenem pa ga tudi ščiti. Osnovni cilj projekta SQ je pospeševanje slovenske ustvarjalnosti, znanja, kakovosti, saj bo le na ta način zagotovljena zanesljiva prihodnost slovenske države. Direktor PPC Gorenjski sejem Kranj, d.d. Franc Ekar SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV NA 9. SEJMU - SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST AGROMEHANIKA 4000 KRANJ Hrastje 52a Tel.: 064/331 030, 331 732 Fax: 064/331 734 Proizvodni program: a) ŠKROPILNA TEHNIKA - škropilnice od 200 do 2000 I z delovnimi širinami od 6 do 18 m - pršilniki od 200 do 2000 I za vse vrste porabnikov - drobna hobi škropilna tehnika, škropilnice za motokultivatorje - razno - planirne deske, trosilci za umetni gnoj, visokotlačni aparati za pranje, itd. b) Traktorji AGT od 22 do 36 KS v klasični in komunalni izvedbi Prodajni program: - prodaja strojev iz lastnega proizvodnega programa - prodaja kmetijske mehanizacije po sistemu staro za novo Lastni blagovni centri: Kranj, tel.: 064/331 030 Maribor, tel.: 062/318 861 M. Sobota, tel.: 069/31 803 ARVAJ MESARIJA IN GOSTIŠČE 4000 KRANJ Britof 25 Tel.: 064/380-210 Fax: 064/380-2119 - mesni izdelki - gostinske storitve ATELJE ROZMAN Janez Rozman, s.p. 4274 ŽIROVNICA Smokuč 86 Tel.: 064/805-500 Fax: 064/805-300 Izdelava vseh vrst na! AVTOSERVIS Pižem Rado, s.p. mehanika, kleparstvo, ličarstvo, prodaja avtomobilov in rezervnih delov Servis 1230 DOMŽALE MALA LOKA 15 Tel.: 061/16 27 100 Fax: 061/16 27 300 Salon 1230 DOMŽALE LJUBLJANSKA C. 111 Tel./fax: 061/714 812 Dejavnost AVTOSERVISA PIŽEM, s.p. obsega zastopstvo, prodajo novih in rabljenih vozil, rezervnih delov, opreme in materialov za vozila, avtomehaniko, avtok-leparstvo, avtoličarstvo, vulkanizerstvo, vlečno službo, avtopralnico, izposoja avtomobilov in trženje reklam... AVTOLIČARSTVO, AVTOKLEPARSTVO SMOLE SMOLE FRANC, s.p. 1218 KOMENDA Tel./fax: 061/841-220 Naša že skoraj 25-letna storitvena dejavnost zajema naslednje: - usposobljeni in opremljeni smo za popravilo vseh vrst vozil - vse za avtokleparske in ličarske storitve opravljamo v moderno opremljenih delavnicah -kleparski z ravnalno mizo ter v ličarski delavnici z dvema ekološko čistima sušilnima komorama. - pri popravilu vozil uporabljamo samo visoko kvalitetne materiale - imamo svoji mešalnici barv angleškega proizvajalca ICI - uporabljamo tudi najnovejše ekološko-čiste vodne barve med prvimi v Sloveniji, za lastno mešalnico. V to tehnologijo smo vložili precej sredstev, saj le-ta zahteva zelo stroge pogoje proizvajalca barv, med drugim tudi preureditev lakirne komore idr. - zaposleni delavci (7) v naši delavnici se tekoče seznanjajo z novimi tehnologijami dela, prav tako z uporabo novih materialov na raznih seminarjih in predstavitvah in seveda ob ogledu raznih sejmov s prikazanimi novostmi. AVTO CAR, d.o.o. 1234 MENGEŠ Svetčeva 1 Tel.: 061/737-114 Fax: 061/737-431 Servis, prodaja in vzdrževanje motornih vozil BEJA, d.o.o. Zavrh 14 a 1211 ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO Tel./fax: 061/621-697 Dejavnost podjetja BEJA, d.o.o., ki je bilo ustanovljeno I. 1990, je opremljanje in servisiranje osebnih in tovornih vozil z ogrevalno in hladilno tehniko. Podjetje vgrajuje in servisira nove avtomobilske klimatske naprave, avtomobilske grelce ter avtomobilske dvižne strehe, ter servisira že vgrajene tovrstne naprave. BEJA, d.o.o. je generalni zastopnik ter pooblaščeni montažer in serviser elektronskih regulatorjev avtomobilskih klimatskih naprav italijanskega proizvajalca Comes za Slovenijo in Hrvaško, ter pooblaščeni montažer in serviser za programe proizvajalcev Diavia in VVebasto. BEJA, d.o.o., zaposluje visoko usposobljene kadre s petnajstletnimi izkušnjami. Trenutno podjetje zaposluje štiri osebe. Direktor podjetja je g. Jani Trček. BANI ekologija, turizem, kultura 6210 SEŽANA Kraška cesta 4, tel.: 067/32-642 Bani Slovenija, ekologija, turizem, kultura proizvodnja izdelkov iz naravnih, okolju prijaznih materialov CATERING, d.o.o. Brnčičeva 134 1000 LJUBLJANA Telefon: 061/145 65 99, 061/256 58 74 Telefaks: 061/256 98 77 Celovita gostinska ponudba Strokovna in izbrana ekipa vam ob vsakem času nudi raznovrstno paleto CATERING storitev hladno toplih jedi, pijač, pripadajoči pribor ter kuharsko in strežno osebje. SLAVNOSTNI SPREJEMI POROČNE SLOVESNOSTI PRAZNOVANJA OBLETNICE DRUŽABNE PRIREDITVE COCKTAIL PARTY HLADNO-TOPLI BIFEJI PIKNIKI KOSILA - MALICE PREHRANA V PODJETJIH PREHRANA V USTANOVAH ORGANIZACIJA PRIREDITEV Naša ponudba se tu še ne konča, saj vam svetujemo pri kulinaričnih mojstrovinah ter izbiri pijač. Veseli bomo sodelovanja pri zasebnih zabavah z našo ali vašo "kapljico" v vašem ali našem prostoru, prigrizkom ter našo organizacijo. CADEZ - MESARSTVO 4212 VISOKO Visoko 7 g, tel.: 064/431-032 Mesni izdelki EL- TERM Željko Pucelj, s.p. 2000 MARIBOR Sarajevska 5/a Tel.: 062/300-20-41 300-20-42, 0609/639-146 Smo specializirani za proizvodnjo radiatorjev iz naravnega kamna za elektro in centralno ogrevanje EMONA - MESNA INDUSTRIJA ZALOG, d.d. 1129 LJUBLJANA - ZALOG Agrokombinatska 63 Tel.: 061/481-403, fax: 061/481-215 EURO FOTO, d.o.o. 4000 KRANJ Ljubljanska 1a Tel.: 064/366-470 Fax: 064/366-471 ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO: - foto aparati SAMSUNG - daljnogledi STEINER - AGFA foto program PE FOTO BOBNAR: - KRANJ, za hotelom Jelen, tel.: 064/366-470 -ŠKOFJA LOKA, NAMA, 1. nadstropje, tel.: 064/624-006 - MENGEŠ, Slovenska c. 26, tel.: 061/738-959 EDIGS-PEGE, d.o.o, 1234 MENGEŠ Šolska ulica 4 Tel.: 061/715-958 Fax: 061/737-576 Ekofluid - bio - korekturno sredstvo FULL - POINT, d.o.o. 6001 KOPER Vojkovo nabrežje 23, p.p. 41 Tel.: 066/272-108 Geobiologija in radiestezija. Meritve z elektronskimi instrumenti. Izris in sanacija geopatogenih sevanj. Svetovanja na področju zdravega bivanja. Mednarodno preizkušene in nagrajene zaščite Prea sevanji. Preizkušanje zaščit. ,.„y........______________—,—•—i ________________....._____________.—J GITAS KRANJ, d.o.o. - Proizvodno in trgovsko podjetje 4209 ŽABNICA Zg. Bitnje 1 Tel.: 064/315-691, 315-700 Fax: 064/312-780 Smo uradni zastopnik za prodajo in servisiranje napraV iz programa "Alfred Karcher" Nemčija razvoj HERMI RAUTER IN OSTALI, d.n.o. 3000 CELJE, Trnoveljska 2 Tel.: 063/412-150, 0609/625-645 Fax: 063/33-933 Podjetje specializirano za proizvodnjo strelovodne opreme - neopazni strelovodi "hermi"' Izvajamo montaže, meritve strelovodnih instalacij strokovno svetujemo o načinu obvarovanja pred stre HOBOTNICA, d.o.o. 4000 KRANJ Britof 204 Tel.: 0609/624-320, 064/242 149 GSM: 041/624-320 Tiskano vezje z elektronskimi elementi - enostransko, dvostransko. in ISKRAEMECO, d.d. Merjenje in upravljanje energije, d.d. 4000 KRANJ Savska Loka 4 Tel.: 064/26-40 Fax: 064/264-376 Prodajni program: ejr> Števci električne energije za gospodinjstva, naP'|ati<0v, sistemi za daljinski prenos ter odčitavanje P° ^rrrlil' precizijski števci električne energije, sistemi za jenje in obračun ISKRA ERO, d.o.o. 4000 KRANJ Savska Loka 2 Tel.: 064/276-400, fax: 064/276-402 Razvoj, proizvodnja in prodaja električnega orodja naslednjih skupin: vrtalniki, kotni brusilci, vibracijski brusilci, krožne žage, vbodne žage, mešalniki in akumulatorski program. E~----- _ :-l ISKRA INSTRUMENTI, d.d. 4244 PODNART Otoče 5a Tel.: 064/759-100 Razvoi NOVA OPREMA, d.d. 2380 SLOVENJ GRADEC Pod gradom 4 Tel.: 0602/50-500 Fax: 0602/42-153 NOVA OPREMA, Tovarna oblazinjenega pohištva, d.d., Slovenj Gradec proizvaja sedežne garniture, vzmetnice in ležišča, ki jih uspešno trži tako na domačem kot na tujem trgu. REBOLJ ANDREJ, s.p. TRGOPREVOZ, d.o.o. proizvodnja in prodaja električnih merilnih lnstrumentov, pretvornikov in regulatorjev IVEC, d.o.o. 2000 MARIBOR Ulica heroja Šaranoviča 38 Tel.: 062/2296-700 *ax: 062/222-028 Prodaja čistilne tehnike, storitve čiščenja r——-—- ZZ3 JERMAN FLORI J AN, s.p. 4000 KRANJ Retljeva 33 Tel.: 064/324-468 pax: 064/324-468 delujemo snegolove za vse vrste kritin HIŠA KULINARIKE JEZERŠEK 1215 MEDVODE Sora ia Je|-061/613-587 ™ši kulinarike Jezeršek organiziramo prireditve in gostitve. Prireditve in pogostitve organiziramo po 6J' naročnika kjerkoli v Sloveniji. Za vrsto in način . ezue se dogovorimo z naročnikom za vsako ureditev posebej z z..... i ' J ^AK, d.o.o. 4 CVETLIČARNA MAK J°00 KRANJ ^lavni trg 12 Tel.: 064/221-033 ^:064/221-033 "Vetličarstvo in aranžerstvo Marmor HOTAVLJE, d.d. u2?4 GORENJA VAS JJotavlje 40 I*'-: 064/667 000 Qa* 064/681-641 Pio?"13 V kamnu: k°Palniški pulti, kuhinjske delovne Ce' mize, police, stopnice, kamniti tlaki in stenske °b|°9e, fasade Mercator - kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o. J330 KOČEVJE ^dvorska 23 '^061/854-311 Dax; 061/853-472 K^ba MERCATOR - KMETIJSKO GOSPODARSTVO l^. c^vje, d.o.o., se predstavlja s svojimi mesnimi izdel-čr' ki nosijo znak SQ, in sicer: hrenovka v ovčjem etaVeS^' kočevska domača klobasa, kočevska panc-, ■ roška salama, prekajen svinjski kare brez kosti in ^^želodec. JEBLO JOGI, d.o.o., 5°VA GORICA ''&AG0R,CA Tw ltriiska c. 5 R^065/27-595 span01' Proizvodnja in trženje izdelkov za počitek in Dr°grarn)°9i vzmetnice' J°gi Poste|ie' i°9' doP0,ni|ni l -_ SPUTAJ ^tr*;ts' d-0,°- TH°06C9 fax: 061/162-20-51 82a"melita, sir« prahu NOVAK - IZPUŠNI SISTEMI, s.p. 8000 NOVO MESTO Na Lazu 1 Tel.: 068/375-555 Fax: 068/375-551 Proizvodnja izpušnih sistemov za vse vrste vozil z možnostjo takojšnje vgraditve v naših servisnih centrih - Novo mesto, Celje, Ljubljana, Slovenska vas pri Obrežju. Pridobljena euro homologacija - CEE, ISO 9002 Zeleni znak SQ SCETARSTVO 1215 MEDVODE Škofjeloška 33, TEL/FAX: 061/611 352 - ŠČETKE ZA INDUSTRIJO (valji, krož. ščetke, tesnilne letve...) - ČOPIČI ZA PROFESIONALCE, HOBI IN PROSTI ČAS - OMELA ŠIRIN OD 25 DO 100 CM - ŠČETKE ZA OBRT, KMETIJSTVO IN GOSPODINJSTVA Izdelujemo več kot 400 različnih artiklov, tudi po vaših željah in potrebah. 80-letna tradicija zagotavlja kvaliteto PREPRIČAJTE SE!!! 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH Ptujska cesta 16 Tel.: 062/727 240, 727 256, 727 246 Fax: 062/727 245 Kmetijska mehanizacija UMETNA OBRT Miran VESEL, s.p. Hraše 1216 SMLEDNIK Hraše 27, Tel.: 061/627 041 Fax: 061/627 121 Unikatni izdelki iz bakra zi SENK TRADE, d.o.o. 4000 KRANJ Britof 23 Tel.: 064/242-064 Fax: 064/241-767 Projektiranje, izdelava, prodaja notranje opreme USNJARSTVO GRAD Janez Grad, s.p., Motnik 1221 MOTNIK, Motnik 10 Strojenje krzna in zaščitne rokavice PAN PELAR ■ BANDELJ, d.n.o, 4203 DUPLJE Sp. Duplje 69 a Tel.: 064/475-444, fax: 064/475-440 Kolekcija nosilk, skrinjic in map z dodatki iz lesa PISKAR, d.o.o., ČRNUČE izdelava okolju prijaznih folij in PE vrečk -1231 ČRNUČE Dunajska 421 Tel.: 061/37 10 31, fax: 061/161 11 01 NASLOVNIK: Tel.: 061/189-63-70, fax: 061/189-63-99 - izdelava PE folij - izdelava vrečk za led - izdelava vrečk za smeti, obleke - izdelava nosilnih in tiskanih vrečk - izdelava industrijskih vrečk po naročilu - uvoz izdelkov Melitta (alufolija, filtri, folija za živila, vrečke za smeti, vrečke za očala, peki papir...) PLASTEKS, s.p. 1410 ZAGORJE Kopališka 7 Tel.: 0601/62-241, 041/681-450 Ležalna blazina PORENTA • NAHRBTNIKI 4220 ŠKOFJA LOKA Virmaše 100 Tel.: 064/631-685, fax: 064/631-711 - lastna proizvodnja vseh vrst nahrbtnikov, gamaš - šolski in otroški program POHORJE MIRNA 8233 MIRNA Slovenska vas 14 Tel.: 068/47 113, 47 010, fax: 068/47 114 PROIZVAJAMO: spojke, ročnike, hidrantne nastavke, nadzemne hidrante, mešalce pene, ročnike za težko in lahko peno, sesalne košare, globinske sesalce, čistilce kanalov, razdelilce na ventil in zasun, hidrantne omarice (zidne, za podzemni ali nadzemni hidrant, s kolutom s treviro cevjo ali cevjo pod stalnim tlakom, za gašenje s peno, za gasilne aparate in kombinirane zidne hidrantne omarice). SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA 4000 KRANJ Kidričeva cesta 55 Tel.: 064/380-400, fax: 064/380-40-35 Sodobno izobraževanje strokovnih kadrov in raziskovalno delo dijakov STEKLARNA ROGAŠKA, D.O. - PS DEKOR KOZJE 3260 KOZJE Tel.: 063/801-131, fax: 063/801-34 Dvajset let designa "Soča" - najdaljši hit modela v 20. stol. SIJAJ HRASTNIK, d.d. 1430 HRASTNIK, Pot Vitka Pavlica 9 Tel.: 0601/44-108, fax: 0601/46-281 Svetilke: L-lestenec, N-namizna svetilka, XC-vgradna, S-stenska, F-plafonjera TEOL, kemična industrija, d.d. 1000 LJUBLJANA Zaloška 54 Tel.: 061/14-01-104 Fax: 061/443-418 Smo priznano slovensko kemično podjetje, ki s svojim znanjem in kvalitetnimi izdelki zadovoljujejo najzahtevnejše kupce. Poleg izdelkov za industrijsko rabo izdelujemo tudi čistila in pralna sredstva s skupno blagovno znamko "kapljica čistoče". VPD, d.o.o., Bled 4263 BOHINJSKA BELA Bohinjska Bela 98 b Tel.: 064/745-070, fax: 064/745-071 VPD, d.o.o., Bled se specialistično ukvarja s tehnično edukacijo na področju poučevanja in rabe medicinskih tehničnih pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni in v novejšem času na področju terapije bolečine v onkologiji. Istočasno zastopamo več svetovnih podjetij, ki na tem področju proizvajajo med. tehn. pripomočke za potrebe diagnostike in vitro. To so: KDK Japonska, HaeMedic Švedska, Hvpoguard Anglija in Baxter ZDA. TOM oblaz. pohištvo, d.o.o. 8233 MIRNA Glavna cesta 41 Tel.: 068/47-025, 068/47-187 Fax: 068/48-162 Sestavljivost posameznih elementov iz bogatega programa sedežnega oblazinjenega pohištva TOM omogoča številne izpeljanke, njihovo prilagajanje v prostoru in večnamensko uporabo. Sedežne garniture TOM so najsodobnejših oblik in v najkvalitetnejših materialih. VRHOVEC ALEKSANDRA, s.p. 1000 LJUBLJANA Trg Ajdovščina 4, M.C.A., Tel.: 061/13-29-272, 041/741-404, fax: 061/331-094 Unikatna poslikava svile, rute, šali, kravate, metuljčki, ogrlice TOVARNA OLJA GEA, d.d. ZAVOD ZA VARSTVO POTROŠNIKOV 1000 LJUBLJANA Koprska ulica 94 Tel.: 061/123-13-21, fax: 061/268-944 2310 SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 30 Tel.: 062/811-111, fax: 062/811-997 JEDILNA RASTLINSKA OUA GEA: bučno olje, olje za solate, sončnično olje, olje koruznih kalčkov, sezamo- vo olje, olivno olje, olja z zelišči. JEDILNO OUE ZVEZDA: rastlinsko, sončnično, sojino olje za cvrtje ZNIDAR BORIS, s.p. 1217 VODICE NAD LJUBLJANO Utik 18 Tel.: 061/823-107, fax: 061/824-412 Izdelujemo in obnavljamo ščetke, omela in čopiče za potrebe obrti, podjetij, industrije, kmetijstva, ustanov in gospodinjstva. Naše geslo je znanje - kakovost - tradicija. DIREKTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE NA SEJMU SEJEM UPRAVA_ SEJEM KOMERCIALA GOSTILNA SEJEM__ PRODAJNI SALON LIPA_ PRODAJNI SALON ALPROM AVTOCENTER GORENJSKE KANJA PROTECT ______ 221-634 _ 221-081 . 222-233 . 222-308 , 222-268 223-492 223-524 9. strokovno specializirana razstava SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST KRANJ, 37. S. - 3. 9. 1999 SPREMLJAJOČI PROGRAM RAZSTAVE TOREK. 31. avausta ob 10. uri: odprtje razstave in podelitev znakov SQ. Razstavo bo odprl podpredsednik vlade RS g. Marjan Podobnik. • otvoritvena dvorana SREDA. 1. septembra ob 9. uri: posvet SISTEMI RAVNANJA Z OKOLJEM - ISO 14001 organizator GZS - Območna zbornica za Gorenjsko, Sekcija za kakovost • otvoritvena dvorana Teme posveta: - predstavitev dela Sekcije za kakovost - predstavitev Projekta SQ - sistemi ravnanja z okoljem - ISO 14001 Četrtek, Z septembra ob 10. uri: strokovni posvet, razgovor SODOBNA FUNKCIJA SEJEMSKE DEJAVNOSTI organizator: Združenje organizatorjev sejmov - ZOS pri GZS in Združenje SQ Kranj • konferenčna soba PETEK. 3. septembra ob 10. uri: okrogla miza PROJEKT SQ V SEGMENTU SLOVENSKIH BLAGOVNIH ZNAMK organizator Združenje SQ Kranj • konferenčna sob ČVEK, ČVEK, CVEK Vodenje, nastopanje, ples, manekenstvo Janj in začarani krog Prejšnji konec tedna so izbirali kraljico Kranja. Prireditev je povezovala Janja Zupan, bivša miss Slovenije. Janjo smo med odmorom za trenutek zmotili, pogovarjali pa smo se o njenem delu in načrtih. Janja Zupan S čim se - poleg vodenja takšnih prireditev - še ukvarjaš? "Še vedno se aktivno ukvarjam s plesom, vodim različne modne revije in sem sovoditeljica v oddaji Kolo sreče." Še zmeraj? "Za zdaj še. Oddaja verjetno ne bo več na TV Sloveniji. Obvestili so me, da bom še vedno sovoditeljica, ko bodo nadaljevali s snemanjem oddaje." Ostajaš torej tudi pri plesu ... "Ja, pred nekaj dnevi sem s plesalcem posnela video kaseto za učenje plesa, še vedno pa delam kot manekenka na modnih revijah, večinoma na plesnih modnih revijah. Letos bo izšel tudi moj koledar Janja 2000." Kaj bi svetovala dekletu, ki bo danes zmagalo? "Tisti, ki bo zmagala na glavni prireditvi, želim, da bi ostala prijazna, simpatična. Naziv je le dokaz, da je lepa. Poleg tega mora biti tudi aktivna, znati mora nekaj delati. Ne pa, da jo imajo samo za lepotico. Ljudje večinoma menijo, da so lepotice neumne." Sicer študiraš? "Ekonomijo. Odločila sem se, da se bom letos malo bolj posvetila študiju." Imaš torej veliko zaposlitev. Katera pa se ti zdi najbolj zanimiva? "Pravzaprav mi je všeč vse. Če so ti všeč stvari, s katerimi se ukvarjaš, potem delaš z veseljem. Na modnih revijah moram tako-predstaviti različne modne kolekcije - to je sicer zelo zanimivo, a nekako raje delam plesne modne revije, kjer lahko poleg oblačil lahko pokažeš tudi svoje znanje. Na navadnih revijah se manekenke sprehajajo kot lutke. Všeč mi je tudi slikanje - takrat se prelevim v drugačno osebo. Ko pa vodim prireditve, sem spet drugačna oseba. Se pa vse te zaposlitve dopolnjujejo: vodenje, nastopanje, ples, manekenstvo -to je nekakšen začaran krog." Kakšne cilje si si zastavila? "Mogoče je moj cilj imeti svojo oddajo. Na predizborih in pri vodenju raznih manjših pripredi-tev se učim." Kakšno oddajo imaš v mislih? "Mogoče oddajo o plesu, ker je premalo teh oddaj. Zanimiva bi bila oddaja o učenju plesa, ampak to je za zdaj zgolj ideja." • Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA avgusta 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Boljše, učinkovito sodelovanje Tako kot vse skupine, ki se prebijajo po lestvici na glasbeno sceno, ima tudi skupina Drugo dejanje ob vseh organizacijskih in drugih začetnih težavah tudi denarne. Zato si člani skupine seveda želijo boljšega in učinkovitega sodelovanja z novim managerjem. Na nastope so pripravljeni. Upajo, da bodo pridobili tudi sponzorje in na ta način vzbudili zanimanje na sceni. Seveda pa je glavni in osnovni pogoj za uspeh delo, delo in še enkrat delo. Kakšnih petdeset skladb imajo pripravljenih in odločeni so, da čimprej oziroma do konca leta izdajo kaseto. Pesem Upanje, ki smo jo omenili v zadnjem zapisu, je resnično tudi upanje za skupino Drugo dejanje. Šest članov skupine upa, da bo njihov blagajnik Mare, sicer pa klaviaturist, nasmejan premikal omare. Organizatorja Domen in Igor pravita, da se bosta tudi smejala, če se bo smejal blagajnik Mare. Brane, Bojan in Elvis so prav tako zazrti v prihodnost. Niso sicer trdno prepričani,vendar se jim dozdeva, da v daljavi vidijo veliiiik pokal. Nekdo je rekel, daje visok tri metre in da čaka, da ga bodo vzeli člani skupine Drugo dejanje. Od leve proti desni: Brane Vreček, Igor Pirnat in mešalec tona Igor Potočnik So pa fantje veliki optimisti. Pravijo: "Danes smo v Gorenjskem glasu, jutri nekje daleč stran, zato poslušajte naše Upanje na Radiu Triglav in Kranj." Nazadnje objavljamo še enkrat zasedbo skupine Drugo dejanje: Mare Selan s Trate, klaviature (kontakt 064/422-091); Brane Vreček z Zgornjega Brnika, bas (telefon 423-100); Igor Pirnat s Poti na Jošta, bobni; Dominik Snedec iz Dvorij, ritem kitara; Bojan Vvodopivec, s Poti na Jošta, solo kitara; Elvis Fajc z Jesenic, vokal. . GLASBENIKI MESECA - KUPON Kakšno glasbo igra skupina Drugo dejanje. Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: JESEN Večkrat berem vašo rubriko, tokrat sem se tudi jaz odločila, da vam zastavim dvoje vprašanj. Najprej me zanima glede zdravja, saj imam določene kronične težave že od otroštva dalje. Zanima pa me tudi, kot večino ljudi, kaj bo s tisto pravo ljubeznijo. Partnerja nimam, zanima me, če se bom sploh poročila in si ustvarila družino. Hvala in lepo pozdravljeni! ARION: Iz vaše astrološke karte je razvidno, da je delno krivo vašim kroničnim težavam iz mladosti ne zadosti zdravljeno stanje po poškodbi oz. nesreči, ki ste jo utrpela kot otrok. Popolnoma se ne da pomagati, nekaj pa lahko naredite. Svetujem vam, da poiščete kakšnega zelo dobrega bioenergetika in istočasno kiropraktika. To vam lahko težave omili, izginile pa zagotovo ne bodo. Svetujem vam, da uživate zadostno količino šumečih kalcijevih tablet, predvsem dneve pred menstrualnim ciklusom, nadalje tablete B kompleksa, ki jih dobite v lekarni brez recepta in povečate število vitaminov. Skušajte s pestro, zdravo, lahko čimbolj presno hrano začeti tudi dieto, da očistite svoj organizem strupov in usedlin, pijte pa najmanj 3 litre navadne vode dnevno. Glede partnerstva in poroke vam v letošnjem letu še ne kaže bistvenih premikov. Poročila se boste zagotovo, tudi družino si boste ustvarili, vendar šele v letu 2002. Brez skrbi, zagotovo biste vedeli, da bo pravi, ko bo vstopil v vaše življenje KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................................Ura in minuta rojstva:........................ Kraj rojstva:............................................................................................................ ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI OLAS, p.p. 124, 40001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGU nudi svetovanje lu odpravo blokad 3 090 42-66 z OSEBNO, PISMO inf. § 041/404 935 m ASTROLOGIJA $ ■ PREROKOVANJE § ? 09042-64 % ° PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, z SVETUJE VAM D0L0RES N0N-ST0P ' § 041/519-265 i DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: -Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, casopis99@siol.net, 061 790 360 Vprašanje: Iščemo naj, naj najlepše verze in misli poletja 99! Nagrada : polet s tandemom, podjetje Albatros; 10 kuhinjskih krp, trgovina Evex; sončna očala, Optika Prime - PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič, 123 28 72 Vprašanje : Kako rečemo kosu blaga za brisanje posode? Nagrada : Lonček in pesmarica Odgovore pošljite do sobote, 4.9.1999 NTR LOGATEC, p.p. 99 , 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 15. 8. 1999: - Časopis 99, Logatec : Anton Božič, Ljubljana - Dravlje - PE MODIANA, Ljubljana - Vič : Jože Lipuš, Borovnica Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • TriaJka 148 • tel.:0o I f741 632 • fsuc061/741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO popotniška doživetja, ideje, zanimivosti, običaji, glasba, ... vsak četrtek ob 16.50 ... 88,9 in 95,0 MHz ... vsak torek v Gorenjskem glasu ... v popotniškem mesečniku Svet in ljudje Gost prve oddaje v septembru, 2. 9. 1999, bo Jurij Košir iz Kovorja, ki ga vedno opazimo na različnih prireditvah po Sloveniji; od srečanja moto odhimerjev, smučarjev, vse tja do zanimivih krajevnih prireditev - v elegantni stoletni angleški obeli in svojim kolesom z letnico okoli 1910. SE TUDI V VASEM KRAJU KAJ DOGAJA ? PIŠITE RADIO TRŽIČ, BALOS 4, ZA ODDAJO /C=S^. "TUDI DRUGJE JE LEPO " Lep pozdrav Jurij, Janja in Andt RADIO TA DOBRIH lO RADIA TRŽIČ Lep pozdrav vsem, ki ostajate dobre volje, ne glede na to, da so se počit niški dnevi iztekli, dopustniški tudi, vendar bomo ob našem ponovnem sni denju (4. septembra) spet pripravljeni s svežo popularno glasbo slovens scene - na vsem znanih frekvancah 88,9 in 95 MHz. Ob pol treh bova vami zdenka in Mojca in želiva ti, da bi vas bilo poleg čim več. Zato pi^i ■ RADIO TRŽIČ, Balos 4, 4290 Tržič. Tokrat iskrene čestitke Danici V. z Golnika in Jožici iz Tržiča. Ostalim pa naše najlepše želje do snidenja. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. GEZA, CORADO IN BRENDI - Pa naj bo (2) 2. HELENA BLAGNE - Naj ti sodijo (7) 3. JOLANDA ANžLOVAR - Bele rože iz Aten*(3) 4. MLADEN RODELLA - Napravil bom robota (2) 5. JUHEJ IN VUHMEPIŠ - V gozdičku (2) 6. NUŠA DERENDA - Boginja (novost) 7. TOMAŽ DOMICEU in KARAMELA - Leta 2050 (novost) 8. JAN PLESTENJAK - Rad bi bil spet tvoj (novost) 9. MAGIC BEAT - V kletki (novost) 10. SIDONJA- Poletna noč (novost) KUPON TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: RADIO OGNJIŠČE VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 6.09.1999 Popevke: 1 SREČNI DAN - STRATUS 2. SONCE IN LUNA - LARA BARUCA 3. ROŽMARINKA Nz - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. LJUBI ME -OTO PESTNER & JOLANDA ANŽLOVAR 2. RECEPT ZA KROFE - DVOJČICI VESNA & VLASTA 1 NA GOLICI - DENIS NOVATO 2. PRI PRIJATELJIH V TRSTU - JOŽE BURNIK & EDI SEMEJA 3. POROČNA KORAČNICA - ORKESTER HARMONIK Ml KO L A VASA PESEM ♦ GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vi/o: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu .. Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95.0 FM - stereo. Pokrovitelj necI* ke oddaje je INTEGRAL TRŽIČ, PREDILNIŠKA 1, TEL. 064/561-278 in 563'^jji V novem šolskem letu vas vabijo k nakupu mesečnih, večmesečnih, polletnih m Ml3di forum ZLSD in Mladi liberalni demokrati Tržiča sofinancirajo za vse tržiške dijake študente 2 tretjini, Integral Tržič pa eno tretjino pri prvem nakupu vozovnice. c Študentskega servisa Kluba študentov Kranj, Glavni trg 20, pa dobijo pri prvem na. pu prispevek Študentskega servisa Kranj. Prodajna mesta: Integral TA Tržič, AP w ^ - kiosk Loto, AP Ljubljana, Študentski servis Klub študentov Kranj, Glavni trg 2 malooglasna služba Gorenjskega glasa. Nudijo vam tudi avtobusne prevoze na re linijah, turistične po Sloveniji in Evropi in servisne storitve v industrijski coni M'a^L. Tržiču. Vse podrobne informacije po tel. 561-278 in 561-081. Najceneje, o J godnejše in najudobnejše pri Integralu Tržič. Pozor! Vozni red je izredno Pr gojen vsem uporabnikom. Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj dve ugodnosti, w nudi današnji pokrovitelj! Odgovore pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Odgovor: Naslov: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-3°!? na Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče, vsako nedeljo ob 11'i:?oV|je-Koroškem radiu in vsako sredo ob 20. uri na televiziji TV Center, Tro Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, naleP te na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 ZAGORJE NAGRADE SO PREJELI: -Vojko Marinkovič, Draženska c. 141 a, 2251 Ptuj - Fani Meglic, Cankarjeva 13, 4290 Tržič - Milena Novšak, Toplarniška 7, 1110 Ljubljana Nagrade bodo izžrebanci prejeli po pošti. KUPON št. 34 1. SLOVENJEGORIŠKI FANTJE - Veseli muzikantje 2. Dvojčici VESNA in VLASTA - Moj fant je z Vurberka 3. VESELE ŠTAJERKE - Tiko tiko 4. ANS. BRANETA KLAVŽAR J A - Trikrat ugibaš lahko 5. ANS. STANKO MIKOLA - Le muzika BAZEN-SAVNA m. i,,„„„oc ~y i -i- pon.,sred., pet. od 15.-21.ure Na kresu 25, Železniki S., k, cid 15.-22. ure in Tel.:064/646/381 ob sob. ter ned. od 10. - 20. ure ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme 9 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Mladi kolesarji iz Italije, Hrvaške in Slovenije so tri dni vrteli pedala na dirki "Po Gorenjski ZMAGOVALCA bled LIP lesna industrija Bled d.d. 4260 Bled, ljubljanska c. 32 .: ++386(0)64-79-50 Slovenija O o AVTO KADIVEC V prvi, bohinjski etapi, je bi. v p'etek najboljši Kristjan Fajt iz ekipe Pnmorske, nato pa je na^mn gori v sobotni etapi slavil prvi favorit Matej Mugerli, ki je bil najh.trejs, ^^l^IiTZl končali v nedeljo na šmarjetni gori - Najboljši Savčan Rok Mngerb, k. je sknpno zasedel 10. mesto Šmarjetna Gora, 31. avgusta - S slavnostno podelitvijo pokalov, medalj, rumene, zelene, modre, bele in rdeče majice ter seveda zmagovalnega šampanjca, se je v nedeljo nekaj po poldnevu na Šmarjetni gori končala letošnja mednarodna dirka 'Po ^ore"Jskl . z» mladince. Na njej je zasluženo zmagal prvi favorit iviatej Mugerli iz mešane ekipe HIT Casino - Caneva Mix. V Bohinju najboljši Fajt . Dirka po Gorenjski, ki je letos že tretje leto "rezervirana" za starejše mladince, na njej pa sodelujejo tudi mlajši mladinci, se je tudi letos začela v Bohinju. 82,5 kilometra dolga krožna Proga med Ribčevim Lazom, Jereko, in Bohinjsko Bistrico pa je najbolj ustrezala 17-letnemu Primorske mu kolesarju Kristjanu Fajtu in Italijanu Lmgu Bonfrateju, ki sta v zadnjem od petih krogov ušla zasledovalcem, v cilju pa je bil •Kristijan močnejši od Luigija. 2a oba so izmerili čas 1 ura, 58 *%ut 20 sekund. Kot tretji je v cilJ s 7 sekundami zaostanka Pripeljal Gregor Gazvoda(PPT), jetrti pa je bil najboljši Savčan *°k Jerše. Z enakim zaostankom (18 sekund) je nato v f'ij pripeljalo še štiriindvajset kolesarjev, med njimi kot 11. Miha Kraker, sicer mlajši •Jladinec v ekipi Save, Drejc Kozjek, Bor Rančigaj in še en ^lajši mladi nec David Rozman (ysi Sava), ki so osvojili 21., 24. ln 25. mesto. Simon Gulja (Sava) je bil 36. Najboljši tretje etape na zmagovalnem odru Šmarjetne gore: Matej Mugerli, Matija Kvasina in David deManuelle Glavni sponzorji dirke so bile občine Bohinj, Škofja Loka in Tržič, sponzorji majic pa so bili: rumene Gorenjski glas, zelene Sava, modre Valy, bele hotel Bellevue in Kron Telekom ter rdeče Giant, AHA, d.o.o., Kranj. Loška etapa močno skrajšana Druga etapa dirke je bila letos Najboljša Savčana: Rok Jerše in Drejc Kozjek rnočno skrajšana, saj je , , . . prednosti pred zasledovalci oiMtijaaua, Sa| Jp namesto krožne proge v Škofji L°ki, ki je zaradi asfaltiranja Ceste ni bilo moč pripraviti, Potekala le med mestom in Križno goro. Tako je bila proga d°lga vsega 6,5 kilometra, na nJeJ pa so se izkazali tisti, ki [adi kolesarijo v klanec. To je Pil v prvi vrsti favorit dirke, Matej Mugerli tokrat član ^ešane ekipe HIT Casino ganeva Mix, ki je bil na vrhu Križne gore tik pred Matijem Kvasino iz ekipe Zagreba (oba sta imela čas 15 minut 33 sekund) in je v skupni uvrstitvi Po dveh etapah zbral 4 sekunde Kot tretji je na Križno goro prikolesaril Tomaž Kališnik iz ekipe Radenske Roga, najboljša med Savčani pa sta bila Drejc Kozjek na devetem in Rok Jerše na desetem mestu. Toda skupni zaostanek obeh savskih favoritov za Matejem je bil že prek minute. Mugerli prvi še na Šmarjetni gori Tretja etapa, ki se je v nedeljo zjutraj začela v Kranju, nato pa nadaljevala prek Tržiča, ^ugovalec Križne gore, Šmarjetne gore in skupni zmagovalec etJe dirke "Po Gorenjski" Matej Mugerli na cilju zadnje etape. Radovljice in Krope do Šmarjetne Gore, je za favorita potekala precej pričakovano. Matej Mugeli je namreč brez večjih težav v cilj na Šmarjetno goro pripeljal kot prvi, Mateju Kvasini pa je tokrat ušel za kar 24 sekund. Tretji je bil na Šmarjetni David de Manuele, kolesar iz Pule, sicer pa član mešane ekipe KK Bled - Mix, ki jo je kot vodil trener savske članske ekipe Marko Polanc. Od Savčanov je bil na Šmarjetni gori najhitrejši Rok Jerše, ki pa je kot trinajsti vseeno dobil glasen aplavz številnih navijačev, ki so kolesarje bodrili v zadnjih metrih pred in na cilju. "Zelo sem zadovoljen s četrtim mestom v prvi etapi, včeraj na Križno goro pa ni šlo po načrtih, saj je bil zaostanek za vodilnim že prevelik. Tudi današnji "popravni izpit" ni uspel, zato seveda z dirko nisem najbolj zadovoljen. Trenutno ni prave forme, upam pa, da bo že kmalu bolje, saj sta sedaj še dve pomembni dirki mednarodni etapni dirki, na katerih se bom skušal izkazati in se nato uvrstiti v reprezentanco za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v začetku oktobra," je ob koncu dirke povedal najboljši Savčan Rok Jerše, sicer dijak kranjske srednje ekonomske šole doma iz Zgornjih Bitenj. Najboljši na zmagovalnem odru Po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj na Šmarjetni gori se je začelo slavje. Največje seveda za najboljše. Tako je največkrat na zmagovalnem odru stal zmagovalec druge in tretje etape Matej Mugerli, ki je zmagal tudi v skupni uvrstitvi in na koncu oblekel rumeno majico Gorenjskega glasa. Drugi v skupni uvrstitvi je bil Matija Kvasina (Zgb), tretji pa Tomaž Kališnik (Radenska Rog). Najboljši od Savčanov je bil na 10. mestu Rok Jerše, Drejc Kozjek je zasedel 13. mesto, med dvajseterico pa se je kot 19. uvrstil še Bor Rančigaj. V skupni razvrstitvi točkovanja letečih ciljev je bil z zeleno majico nagrajen Matjaž Finžgar (Perutnina Ptuj), modro majico pa je oblekel Matija Kvasina (Zagreb), ki je bil najboljši v točkovanju gorskih ciljev. Skupni zmagovalec Matej Mugerli je dobil tudi belo majico za najboljšega po točkah, rdečo majico za najboljšega mlajšega mladinca pa je oblekel Ivan Sever iz ekipe Zagreba. "Na dirki so v ospredju prevladovali italijanski in primorski kolesarji, Matej Mugerli pa je upravičil vlogo favorita. Tudi glede uvrstitev ostalih je šlo večinoma po pričakovanju, le s svojo ekipo nisem najbolj zadovoljen. Fantje so dosegli nekoliko manj od pričakovanega, saj sem računal, da se bodo na domačem terenu bolje izkazali, da se bo vsaj eden uvrstil med tri ali vsaj pet. Tako pa je na dirko prišlo precej dobrih tujcev in uvrstitve so malo slabše. Sicer pa je Rok Jerše še vedno kandidat za mladinsko reprezentanco, ki bo 5. oktobra nastopila na svetovnem prvenstvu v Veroni." je po dirki povedal trener mladincev Save in selektor slovenske mladinske reprezentance Miran Kavaš. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič ^ozif/.^p Gorenjski" so za ekipo organizatorja, KK Sava ^estn n ^er^e' ki je v končni skupni uvrstitvi zasedel 10. Mihak Jl K°Wk' kije bil 13., Bor Rančigaj, kije bil 19., Mih(l *£akerje bil 23., Simon Golja 36. in David Rozman 37. "»cev -r C/^ *n Dav*d Rozman sta v kategoriji mlajših mlad-klesat' druf(0 m četrt0 mesto. Soorganizator dirke je bil BhiJt'fU^ M1'""' kije imel na tekmi svojo mešano ekipo ^°«cu ' ^ nJeJ so nastoPal' David De Manuele, kije na Mar/iiZas^'1 5- mesto, Gregor Mohorič, kije bil 39., Matjaž c' nje bil 56. in Uroš Komac, kije odstopil. BOLE ŽE ZMAGOVALEC Bled, 31. avgusta - Mladi blejski kolesarji so konec tedna uspešno nastopili na dirki za Pokal Slovenije v Lenartu. Grega Bole je bil drugi, Vid Ogris pa peti. Grega je tako že osvojil pokal SLO, Bled pa je v skupni uvrstitvi v kategoriji dečkov A na prvem mestu. Pri dečkih B je bil Rok Zupančič deveti, pri dečkih C pa je bil 9. Nejc Rakuš, 11. Gašper Mulej, 12. Aleš Tavčar in 13. Tilen Knific. • V.S. KEGLJANJE NA ASFALTU Čop in Špik sta svetovna prvaka SLOVENSKA HIMNA V KANADI Blejska veslača Iztok Čop in Luka Špik sta v dvojnem dvojcu s svetovnim rekordom zanesljivo ugnala vse tekmece in osvojila zlato kolajno - Danes ob 19. uri slovesen sprejem v Zaki Bled, 31. avgusta - "Uspelo je, kar smo si želeli in potiho tudi pričakovali, l/.ok in Luka sta tekmo finala dvojcev odpeljala brez napake, izkoristila sta vse svoje prednosti in potrdila, da je bila naša odločitev, da skupaj nastopita v dvojnem dvojcu, še kako pravilna," so bile prve besede našega selektorja in trenerja reprezentance Miloša Janša po sobotni "veliki" tekmi v finalu dvojcev na letošnjem svetovnem prvenstvu v St. Catharinesu v Kanadi. Blejska šampiona, 27-letni Iztok Čop iz Studenčic pri Lescah in 20-lctni Luka Špik iz Lipnice pri Kropi, ki imata že bogato zbirko medalj iz različnih velikih tekmovanj (Iztok tudi zlato v cnojcu iz svetovnega članskega prvenstva v Tampereju iz leta 1995), sta tokrat v Kanadi nastopila v res zmagovalnem slogu. Tako sta bila najboljša v predtekmovan-ju, v polfinalu in na koncu, v soboto popoldne, ko sta vso svojo nadarjenost in trdo delo v minulih letih, v velikem stilu kronala še v finalu. Povedla sta že na startu in vodstva nista več spustila iz rok. V cilju sta bila prva s sijajnim časom 6:04, 37, kar je tudi najhitrejši čas v tej disciplini v zgodovini ves lanja. Sicer pa sta lep rezultat z desetim mestom (četrtim v malem finalu) dosegla tudi blejska veslača Gregor Sračnjek in Miha Pirih, ki sta si tako že zagotovila olimpijski vozovnici. Ostali naši trije čolni dlje od predtekmovanj niso prišli. Nov velik uspeh našega veslanja bomo danes proslavili tudi v slovenskem veslaškem centru v Zaki na Bledu, kamor ob 19. uri vabijo predsednik veslaškega kluba Bled Miha Šlibar, blejski župan Boris Malej in predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Raduljko. • V. Stanovnik ATLETIKA DEVET KOLAJN, A BREZ ZLATE Kranj - V soboto je bil v Kopru Atletski pokal Slovenije za pionirke, pionirje ter za mlajše mladinke in mladince. 28-člansko zastopstvo kranjskega Triglava na tekmovanju ni osvojilo zlate medalje, zato pa kar pet srebrnih in štiri bronaste. Na drugo mesto so se uvrstili pionirka Janja Čenčič v teku na 2.000 metrov (6.40,62), pionir Tomaž Satler v metu krogle (14,36), mlajši mladinki Tjaša Ovniček v skoku v višino (1,50) in Špela Voršič v skoku v daljino (5,27) ter mladinska štafeta 4 x 100 metrov v postavi Ažman, Voršič, Sedej in Murn (51,43), na tretje mesto pa pionirka Petra Strnad v teku na 800 metrov (2.28,53), pionir Marko Prezelj v skoku v višino (1,68) ter mladinki Neža Hafner v teku na 300 metrov (43,63) in Anja Ažman v teku na 100 metrov (12,95). Na nehvaležnem četrtem mestu sta "ostali" pionirka Anja Likozar in mladinka Eva Sedej, s petim mestom so se izkazali David Celar, Jure Hladnik, Eva Prezelj, Špela Kovač in Nina Brulc, s šestim pa Maja Kalan, Nina Brulc, Tomaž Satler in Tjaša Ovniček. PREZELJ DODAL ŠE DVA CENTIMETRA Kranj - Rožle Prezelj in Tina Čarman iz kranjskega Triglava sta v soboto nastopila na mednarodnem atletskem mitingu v italijanskem St. Vitu. Prezelj je v višino skočil 2,19 metra, zmagal in za dva centimetra izboljšal osebni rekord. Čarmanova je bila v skoku v daljino s 5,79 metra druga. • C.Z. Škojjeloški župan Igor Draksler je pred nedavnim sprejel someščanki, odlični atletinji Tino Murn in Brigito Langerholc iz Škofje Loke, ki sicer tekmujeta za atletski klub Triglav iz Kranja. V pogovoru, ki sta se ga udeležila tudi njun trener Dobrivoje Vučkovič in predsednik kluba Jože Hribar, je župan obljubil, da bo občina Langerholčevi pomagala pri pripravah za nastop na olimpijskih igrah v Avstraliji , Murnovi pa za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Čilu. Langerholčeva, ki je z drugim mestom na univerziadi in s petnajstim na svetovnem prvenstvu, letos najboljša slovenska atletinja, je včeraj že odpotovala nazaj v Združene države Amerike, kjer študira in trenira. • CZ NOGOMET Prva slovenska Si.mobil liga TOČKA ZA DOMŽALČANE Domžale, 31. avgusta-Nogometaši Domžal so 5. kolu 1. slovenske lige Si.mobil gostovali na Prevaljah pri Korotanu in igrali izenačeno 2:2 (0:1). Po golu Mraka so povedli 0:1 in tako končali 1. polčas v svojo korist. Igra pa se je razživela proti koncu, ko je Jolič izenačil, Tigan pa povedel 2:1. V zadnji minuti je zadel Kušar in Domžalčanom zagotovil novo točko in s 4 točkami deveto mesto na lestvici. • V.S. Druga slovenska nogometna liga ENI IGRALI, DRUGI OSVOJILI TRI TOČKE V tretji tekmi državnega prvenstva v drugi ligi so Kranjčani kljub terenski premoči ostali praznih rok. Usodni zadetek za goste je v 66. minuti dosegel Sebastjan Golob. ŽIVILA TRIGLAV : DRAVA 0:1 (0:0) Imeti toliko priložnosti in ne doseči zadetka je zares prava smola. Še večja pa, da ima nasprotnik le dve priložnosti in izkoristi drugo ter odide domov s tremi točkami. Domači nogometaši so že od prve minute igrali na zmago in si v prvem delu priigrali kar sedem pravih priložnosti, a je nasprotnikova mreža kljub temu ostala nedotaknjena. Še najlepšo priložnost so si domači priigrali minuto pred odhodom na odmor, a seje pokazalo, da v moštvu ni pravega strelca, igralca, ki bi znal zabiti gol. V tem delu so imeli gosti le eno samo pravo priložnost. V 20. minuti so domači nogometaši na nedovoljen način zaustavili gostujočega napadalca in sodnik Damjan Mihalič je pokazal, da je to prosti strel za nasprotnika. Za izvajalca prostega strela je bil določen Aleš Čeh. S kakšnih 20 metrov je natančno meril, a na srečo domačih nogometašev je zadetek preprečila prečka. Tudi v nadaljevanju so bili domači nogometaši več pri žogi. Priložnosti so se vrstile ena za drugo, a zadetka kljub temu ni bilo. V 66. minuti pa so gosti s Ptuja izvedli protinapad. Aleš Čeh je lepo podal z desne na levo stran, tam pa je Sebastjan Golob z glavo preusmeril žogo v vodstvo 0:1 in s tem postavil tudi končni izid srečanja. Trener gostov Dušan Čeh po tekmi ni skrival zadovoljstva pri osvojenih treh točkah: "V nadaljevanju državnega prvenstva bi zaželel nogometašem Živila Triglav več športne sreče. Za današnje srečanje pa nimam kaj drugega povedati kot le to, da je srečanje odločila športna sreča. Tokrat smo za spremembo kot na prvih dveh srečanjih igrali odprto in izkoristili edino pravo priložnost na srečanju." Domači trener Rajko Korent pa je dejal: "Odigrali smo solidno, a premalo agresivno na sredini igrišča. V moštvu nimamo pravega strelca za doseganje zadetka. Če bi izkoristili vsaj eno od številnih priložnosti, bi bilo drugače. Sledila je kazen, kajti v športu je tako, da če ne daš, dobiš. Razočaran sem nad rezultatom, ne pa z igro. Glede zamenjave Plastovskega pa le toliko. V igro sem poslal tri "špic" napadalce, ki pa žal od sredine niso dobili dovolj uporabnih žog." Živila Triglav so nastopila v postavi: Vidmar, Pokorn (Dolinar), Markelj, Krupič, Feigel, Berra, Todorov, Plastovski (Križaj), Bogatinov, Jožef in Žagar. • J. Marinček 3. slovenska liga - center V VODSTVU HRAM G0RJAN Kranj, 31. avgusta - Nogometaši v 3. SNL - center so v soboto odigrali 3. krog. Rezultati: Slovan - Bela Krajina 0:4 (0:2), Svoboda - Hram Gorjan 1:2 (0:2), Avto Debevc Dob - ABC Tabor 0:1 (0:0), Casino Bled - Litija 3:1 (1:1), Factor - Cockta Kresnice 2:0 (0:0), Zarica - Rudar Trbovlje 3:2 (1:1). Na lestvici vodi Hram Gorjan s 7 točkami, kolikor jih imata tudi Bela Krajina in ABC Tabor. Zarica je s 3 točkami osma, Casino Bled pa z enakim številom točk deveti. • V.S. 1. slovenska mladinska in kadetska liga KADETI IN MLADINCI ODLIČNI Kranj, 31. avgusta - Od četrtka do sobote so mladinci in kadeti v 1. slovenski ligi odigrali dva kroga. Kadeti Triglav Megamilka so v četrtek na domačem igrišču 3:0 premagali Ljubljano, v soboto pa so bili 1:3 boljši od HIT Gorice. Mladinci Triglav Simšporta pa so v četrtek v razburljivem srečanju na domačem igrišču 4:2 premagali Ljubljano, v soboto pa so v Novi Gorici kar 0:3 ugnali domačine, HIT Gorico. • V.S. START GORENJSKE LIGE Kranj, 31. avgusta - Konec tedna so nogometaši v obeh gorenjskih ligah odigrah 1. krog. V 1. gorenjski ligi so bili doseženi rezultati: Lesce- Železniki 1:2, Polet - Šenčur 1:2, Jesenice -Ločan 4:0, Naklo - Britof 2:2, Velesovo - Sava 0:5. V 2. gorenjski ligi pa so igrali: Kranjska Gora - Visoko 0:2, Podgorje - Bitnje 3:1, Hrastje - Podbrezje 1:1, Trboje - Kondor 1:1. Tekma Bohinj -Alpina je preložena. • Dj. Sretenovski NAMIZNI TENIS SEZONA SE JE ZAČELA Kranj, 31. avgusta - NTK Merkur Kranj je organiziral že 15. memorial Maje Prelovšek za mlajše in starejše deklice. Sodelovalo je 38 igralk iz 13 slovenskih klubov. Rezultati: st. deklice: 1. Tomazini Jana (Semedela), 2. Škabar Petra (Semedela), 3. - 4. Lužar Natalija (Edigs Mengeš), Oblak Taja (Logatec); B skupina: 1. Visenjak Tanja (Jesenice); ml. deklice: 1. Jerič Tamara (Era Tempo), 2. Pintar Klara (Stelplast Ljubno), 3. - 4. Perko Ana (Učila Križe), Ravnikar Mateja (Edigs Mengeš). • D. J. HOKEJ VATERPOLO BLEJSKI POKAL V CELOVEC Bled, 31. avgusta - S finalno tekmo med celovškim KAC-jem in Albo Volanom ter podelitvijo pokalov najboljšim seje v nedeljo zvečer končal 8. turnir za pokal Bleda. Lovoriko so tretjič zapored osvojili hokejisti KAC-ja, ki so v tekmi za prvo mesto premagali Madžare 7:2 (3:1, 3:0, 1:1). Že popoldne so v tekmi za tretje mesto hokejisti Olimpije 6:1(2:2, 1:0, 1:0) premagali Bled. Več gledalcev kot na obeh finalnih tekmah pa se je zbralo na obeh tekmah, ko so se na blejski ledeni ploskvi predstavili hokejisti Acroni Jesenic. Jeseničani so v četrtek izgubili z ekipo KAC 7:1, prav tako pa so v težko pričakovenem petkovem derbiju z Olimpijo morali priznati premoč Ljubljančanov 6:1 (4:0, 2:1, 0:0). Ljubljanski hokejisti Olimpije so v prvem letošnjem obračunu v petek na Bledu pokazali premoč nad Acroni Jesenicami, ki zaenkrat igrajo le z domačimi igralci. Jeseniški hokejisti so sicer prikazali borbeno igro, vendar pa so svoje navijače razočarali predvsem s premajhno učinkovitostjo pri strelih na gol. Tako so se napovedi trenerja Červenvja, da bo letošnja sezona zelo težka in naporna, uresničile že na začetku. Toda priložnosti, da se izkažejo, bo še veliko, saj jih že jutri, 1. septembra, doma ob 19. uri na prijateljski tekmi čaka ekipa VSV iz Beljaka, v petek pa bodo povratno tekmo odigrali še v Beljaku. Nato jih čaka še gostovanje na Češkem, od 10. do 12. septembra pa bo na Jesenicah turnir za "Pokal Jesenic". Sledilo bo gostovanje v Nemčiji, nato pa se s Celinskim pokalom 24. septembra in 1. oktobra z mednarodno hokejsko ligo začenja zares. Ostali rezultati blejskega mednarodnega turnirja: - četrtek- Alba Volan : SL0-20 9:4, Bled - Slavija 4:2,- petek - Slavija : Alba Volan 3:8, Bled : SLO-20 5:3, - sobota -Alba Volan : Bled 6:3, KAC : Olimpija 4:2, Slavija - SLO 20 6:2. • V. Stanovnik, foto: T. Doki SMUČARSKI SKOKI DELAVEC SKUPNI ZMAGOVALEC Kranj, 30. avgusta - Minulo sredo seje s četrto tekmo v Reit im VVinklu končal poletni pokal Loewenbrau. Na njem je v vseh kategorijah nastopalo okoli sto tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Tekmovalci kranjskega Triglava, ki na teh tekmah nastopajo že 30 let, so se tudi tokrat odlično odrezali. Kljub padcu na zadnji tekmi je v skupni uvrstitvi zmagal Primož Delavec, 3. je bil Jure Jerman, 6. pa Uroš Peterka. Kranjčani so postali tudi skupni zmagovalci poletnega pokala in domov prinesli lepo nagrado, 1700 DEM. • V.S. JURCI GORENJA SAVA Gorenja Sava, 28. avgusta - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral tekmovanje za pokal MIP za cicibane in pionirje do 10 let. Na skakalnicah K-14 in K-20 je nastopilo 70 mladih skakalcev iz 14 klubov. Na zanimivi tekmi so imeli največ uspeha mladi Gorenjci, med posamezniki Andraž Jurca (Alpina Ziri), zmagovalec med pionirji do 10 let in Žiga Tomazin (Trifix Tržič) z drugim mestom med cicibani. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom trgovine Kepca Keramo, d.o.o., Tenetiše in Mesarstvo Sodnik. Rezultari: cicibani: 1. Leon Grobljar (Zagorje), 2. Žiga Tomazin (Trifix Tržič), 3. Anže Štravs, 4. Aleš Oblak, 5. Bine Baloh (vsi Stol Žirovnica), 6. Nejc Dežman (Triglav). Pionirji do 10 let: 1. Andraž Jurca (Alpina Ziri), 2. Gašper Berlot (Velenje), 3. Janez Močnik Guna (Zagorje), 4. Roman Urek (Stol Žirovnica), 5. Matic Borovnik (Mislinja), 6. Grega Skok (Mengeš). • J. Bešter BALINANJE DVE ZMAGI ZA T RAC ANE Kranj, 31. avgusta - Balinarji v vseh državnih ligah so v soboto odigrali XII. krog. Še prej, v petek, pa seje ekipa Lokateksa Trate v preloženem XI. krogu super lige doma pomerila s Skalo Evroservisom. Tračani so zmagali 18:6. Na sobotni tekmi so nato Tračni gostovali pri Brdu in zabeležili še eno zmago, 11:13 in zanesljivo ostali na vrhu lestvice s 33 točakmi. Ekipa Jesenic je v soboto gostovala pri Železničarju in izgubila 15:9, ekipa Huj pa je bila prosta. V 1. ligi je bil gorenjski derbi, ki ga je zanesljivo dobila ekipa Milje Tela, ki je premagala Bistrico 6:18. Ekipa Milje Tela s 36 točkami še naprej vodi na lestvici, Bistrica pa je z 12 točkami sedrr\a. V 2. ligi - vzhod so prvi gorenjski obračun med Duplico in Radovljico Alpetour dobili Radovljičani, ki so zmagali 4:12, drugi gorenjski obračun med Primskovim in Centrom pa je bil tesnejši, saj je ekipa Centra zmagala 7:9. Na gostovanu pri Jami Plešivici je točko za izenačen rezultat 8:8 uspelo iztržiti tudi ekipi Žiri Magušar. Na lestvici vodi ekipa Centra z 31 točkami, tesno pa ji sledi Radovljica Alpetour, ki ima le točko manj. • V.S. Naši vaterpolisti danes odhajajo v Firence VSAKA TOČKA BO DOSEŽEK | Naši vaterpolisti na bližnjem Evropskem prvenstvu v i Italiji sicer ne sodijo med favorite, saj nastopajo prvič, vendar pa vseeno upajo vsaj na kakšno točko Kranj, 31. avgusta - Petkovo pusto in deževno vreme na kranjskem letnem kopališču sicer ni moglo pričarati veselega vater- j polskega popoldneva, vendar pa to ni vzelo volje in poguma J našim reprezentantom, ki se danes odpravljajo na Evropsko . prvenstvo v Firence. Na priložnostni tiskovni konferenci so ! predstavili svoje načrte in predvsem poudarili, da so velik j uspeh dosegli že z uvrstitvijo med najboljših dvanajst ekip, & i se bodo od 2. do 11. septembra potegovale za najboljše vater- j polsko moštvo stare celine. V promocijskem srečanju pa so se "modri" in "beli" razšli s prijateljskim rezultatom 6:6. "Reprezentanca skupaj trenira že štiri mesece, zato smo za nastope res dobro pripravljeni. Predvsem se zavedamo, da nimamo kaj izgubiti, zato je naša prednost, da gremo na prven- j stvo neobremenjeni z dosedanjimi rezultati. Za cilj si vedno zastavimo zmage, čeprav vemo, da sta naši tako rekoč edini pri-ložnosti, da na prvenstvu premagamo ekipi Grčije in Slovaške, j pa še za to bomo morali igrati res dobro in hkrati imeti tudi i nekaj sreče, saj je sistem tekmovanja res naporen, kajti v sedmih dneh nas čaka kar šest tekem," je povedal trener naše j reprezentance Igor Štirn. Sicer pa so na prvenstvu prvi favoriti aktualni svetovni in i olimpijski prvaki Spanci, pa Madžari, ki so bili prvi na zadnjern evropskem prvenstvu, poleg teh pa seveda še izvrstni Hrvati-Jugoslovani, pa domačini Italijani in Rusi. Za njih so tako | rekoč oddana mesta med šesterico, za ostalih šest pa se bodo j potegovali tudi naši fantje. Zanimive so predvsem uvrstitve do 8. mesta, ki še vodijo na kvalifikacije za olimpijske igre. Naši vaterpolisti se bodo pojutrišnjem najprej pomerili z Grki, v petek bodo igrali z Madžari, v soboto s Slovaki, v nedeljo s Hrvati in v ponedeljek z Italijani. V torek, 7. septembra, bo sledil prost dan, nato pa razigravanje glede na uvrstitve iz Pre^" tekmovanj. Finalni tekmi za prvo in tretje mesto v Evropi bosta v soboto, 11. septembra. • V. Stanovnik LOKOSTRELSTVO TARČE NA IGRIŠČU NEKDANJE VOJAŠNICE Škofja Loka, 31. avgusta - Lokostrelska sekcija pri ŠD Partiza11 Škofja Loka je bila minulo nedeljo organizator odprtega državni ga prvenstva v disciplini 900 krogov. Na baseball igrišču nekd»' nje loške vojašnice seje zbralo 79 tekmovalcev in tekmovalk, k' s se pomerili v golem loku, ukrivljenem loku in sestavljenem l0^' V stilu goli lok je naslov absolutne državne prvakinje osvoji' Nada Rolih (Ilirska Bistrica) pred Ireno Šantelj (Postojna) te domačinkama Marijo Justin in Mirjano Rant (obe Škofja ^ Med člani je zmagal Žare Kranjc (Gornji Grad) pred Misofn Likarjem in Jadranom Čekadom (oba Postojna). V sestavljenem loku (compound) J med ženskami zmagala Bernan* Zemljak (Mozirje), jrred Majo Marce^ (Kranj) in Anjo Ceh (Ankaran)-moški konkurencije bil najboljši DeJ Sitar, pred stricem Vladom Sitarje" (oba Kranj) in Štefanom Ošepo1 (Mozirje). -e V ukrivljenem loku (olimpijski stuJ J med ženskami zmagala Dolores Ce da (Postojna) pred Dunjo Štemberg (Ilirska Bistrica) in Niko (Ankaran). Pri moških je držay. prvak postal Matevž Krutnpesl (Mamut), pred Mitjo BurjCnjj Dejan Sitar, zmagovalec v sestavljenem loku (Kamnik) in Vojkom Majkom Grad). •/avnei11 Poleg lokostrelcev in lokostrelk, ki so nastopali na držav prvenstvu, so se na tekmovanju v Škofji Loki v odprtem prven- V Škofji Loki so se izkazali tudi najmlajši lokostrelci pomerili še mlajši tekmovalci in tekmovalke. _ QodeC V golem loku je bila med kadetinjami najboljša Nina .^i (Jevnica), med kadeti pa Rok Rant (Škofja Loka). Med i"1*^ dečki je zmagal Peter Šinkovec, med dečki Rok Mažgon Škofja Loka), med mladinci pa Mišo Likar (Postojna). V stilu sestavljeni lok je bila med deklicami najboljša Meu ^rfli (Kranj), med kadetinjami Anja Čeh (Ankaran), med mlad'gkofj3 Maja Marčen (Kranj), med mlajšimi dečki Erik Rant t ^ Loka), med mladinci Borut Olenik (Postojna), med veter Dušan Perhač (Mozirje). • j^lic3*1 Med tekmovalci v ukrivljenem loku je bila pri mlajših rjana najboljša Darja Verbič (Kamnik), med deklicami ^ ran). Doblekar (Jevnica), med kadetinjami Nika Medveš (Ajj* ^ med mlajšimi dečki Daniel Stojkovič, med dečki Jan Kio_ . ^jric1 Kamnik), med kadeti Matej Slapar (Kamnik) in med m Jernej Konjajev (Kenetaver). • V. Stanovnik Spust z gorskimi kolesi za Slovenski pokal - Jošt 99 GRASIC SI JE ZA GOD PODARIL ZMAGO pa ?^em sPustu z Jošta, ki je bil tudi zadnji spust letošnjega pokala, je zmagal Janez Prašič - Pokalni zmagovalec Aljoša Martinjaš četrti - Janezu Golmajerju ni uspelo Sveti Jošt nad Kranjem, 30. avgusta - Nočno deževje pred nedeljsko tekmo v spustu z gorskimi kolesi po pobočjih Svetega Jošta nad Kranjem, ki je hkrati štela tudi za točkovanje v Slovenskem pokalu, je napovedovalo težak in zanimiv boj. In "Jošt 99" se svoji tradiciji ni izneveril, najboljši slovenski spu-staši so se pogumno spopadli z blatom in spolzkimi koreninami, nazadnje pa je slavil najboljši med vsemi Janez Grašič, švicarski Slovenec, član Uni Teama iz Ljubljane. 'Presrečen sem zaradi zmage, je tako najlepše darilo za god, £! ga praznujem danes. Še toliko bolj sem zadovoljen, ker mi končno uspelo zmagati tudi v pranju, kjer sem predlani padel ln 8i poškodoval ramo, lani Najboljši na Joštu (z leve proti desni): Boštjan Felc, Janez Grašič, Tomica Bošnjak in Aljoša Martinjaš (skrajno desno) mi je boljšo uvrstitev preprečil tehnični defekt. Današnja tekma je bila zaradi mokre proge zelo težka, posebej še zato, ker smo dva dni trenirali po suhem. A je tako še bolje, saj je bila tako dober trening za svetovno prvenstvo v Aareju na Švedskem, ki bo septembra, saj tam pričakujem zelo težko tekmo," je po svoji četrti letošnji zmagi na tekmah Slovenskega pokala povedal Grašič. Slovenski pokal v spustih z gorskimi kolesi je tako Grašič zaključil brez poraza (poleg Jošta je zmagal še v Črni na Koroškem, Idriji in Kamniku, medtem ko ga v Zagrebu in Mariboru ni bilo), a je v skupni razvrstitvi v kategoriji elite vseeno končal na drugem mestu za Aljošem Martinjašem (ŠD Calcit Fox Team), ki je zmagal v Zagrebu, bil na ostalih tekmah drugi, v Kranju pa je po najboljšem času v kvalifikacijah nato v odločilni vožnji zasedel četrto mesto. A je poskrbel za zelo spektakularen padec v spodnjem delu proge (na t.i. Koreninah), ko ga je s kolesom odneslo GORSKO KOLESARSTVO NASLOVI NA GORENJSKO skih^6 ^*or'ce> avgusta - Na osmem državnem prvenstvu gor-kolesarjev v krosu v Vnanjih Goricah pri Brezovici so med g5nJskimi kolesarji naslove državnega prvaka osvojili Kamničan ter B " ^es me(* rnladinci in Sandi Srdar med veterani - Mastersi Kadovljičan Martin Grad med mlajšimi mladinci, /seskozi d0ral drugi," je bil najbolj slikovit komentar Boštjana Lesa o team an'''1 na sPolzlci Pr°g'- V zadnjem krogu je član Calcit evro pobegnil Skofjeločanu Tomu Hafnerju (Scott), 18-temu na (Ža ^prn prvenstvu in prvemu favoritu Roku Grilcu Prva^n'Ca.^ 'z šampionskih Studenčic. Blaža Klemenčič (Scott), nje avofitinja je dirko končala že po prvem spustu. Med čakata !la start ji je "hudobni N.N" odpel zadnjo zavoro, ker pa la x.ni °Pazila, je hudo padla in odstopila. Priložnost je izkoristi-BUj,?Vo§°ričanka Tina Kofol. Kamničanka Ana Podpečan (Red je v najboljši serviser koles na Gorenjskem, moral mu 2 Premoč le Sandiju Srdarju, sicer tudi prvaku in pokalne-•"agovalcu v spustu med veterani. • M. Močnik smo se izmenjavali v vodstvu, enkrat je padel eden, MTB KOLESARSTVO NAJHITREJE NA BLEGOS bilo°mV'''e', 3I' avgusta ■ Športno društvo Marmor Hotavlje je Udei*--, ° nedeljo organizator 1. MTB vzpona na Blegoš. O, ^'^-ZlIO ep rro H C ______ se ga je 76 tekmovalcev in tekmovalk iz vse -ovenije, junaka tekmovanja pa sta bila Gregor Mikhc: (Reu °ul») med moškimi s časom 50:09,37 in pri ženskah M.rjam ,aDVCar (Alpina Žiri) s časom 1:05,51,84. Po kategorijah pa so zmagali: člani do 30 let : L Gregor 7kl»č (Red Buli), člani od 30 - 40 let: Boštjan Brehh Stop iearr>), člani od 40 - 50 let: Franc Hafner (KK Janez ,.eternelj), člani nad 50 let: Lojze Oblak (SD MH). mladine: ^ej Pisk (ŠD MH), ženske: Mirjani Tavčar (Alpina Ziri). .prireditelji so se pri organizaciji tekmovanja zelo potrudili, >kazali pa so se tudi glavni sponzorji Kras Sežana, Alpina h,r> m Marmor Hotavlje, ki so poskrbeli za lepe n V.S. Janezu Golmajerju ni uspelo zadržati tretjega mesta v slovenskem pokalu med gledalce. Kranjski adut Janez Golmajer (MTB klub Kranj), kije bil pred zadnjo pokalno tekmo tretji v skupnem seštevku in je tako imel lepo priložnost, da se udeleži svetovnega prvenstva v Aareju (prvi trije gredo tja), je na Joštu na žalost zasedel šele trinajsto mesto. S tem je bil v Slovenskem pokalu četrti, za Martinjašem, Grašičem in Boštjanom Felcem (Sloga 1902 Idrija), ki je bil tokrat drugi. "Hitrosti so na Joštu zelo velike, zato že ob manjši napaki lahko padeš, kar se je na žalost zgodilo tudi meni. Poleg tega se mi je pokvarila še zadnja zavora in sem moral polovico proge prevoziti le s prvo zavoro. Seveda sem nekoliko razočaran, ker se na domači tekmi nisem uspel uvrstiti višje, saj sem se za tekmo na Joštu dobro pripravljal. Vseeno pa sem s sezono zadovoljen, saj je četrto mesto v skupni razvrstitvi še vedno moj največji uspeh. Predlani sem bil šesti, lani peti, letos, kot že rečeno četrti, mogoče to pomeni, da bom prihodnje leto že tretji," je povedal najbolje uvrščen kranjski spuštaš v letošnjem pokalu. Gledalci so v nedeljo pogrešali tuje kolesarje, ki so vedno prispevali k spektakularnosti tekme, a so bile minuli konec tedna zaradi bližajočega svetovnega prvenstva gorskih kolesarjev zaključne tekme tudi v Avstriji in Italiji, zato kolesarjev iz sosednjih držav ni bilo. Prišli so le Hrvati. Predsednik organizatorja prireditve Jošt 99 MTB kluba Kranj Gorazd Čopek je bil s potekom prireditve vseeno zadovoljen: "Veseli smo, da se noben od kolesarjev ni hudo poškodoval, čeprav je nekaj poškodb bilo, s pomočjo sponzorjev pa bomo lahko, tako kot smo napovedali, kranjski porodnišnici poklonili okoli pol milijona tolarjev za nakup aparata za spremljanje življenskih funkcij novorojenčka in matere." REZULTATI: Elite - 1. Janez Grašič (Uni) 4.23:99, 2. Boštjan Felc (Sloga) 4.30:25, 3. Tomica Bošnjak, (BBK Šišmiš, Hrv) 4.37:99, 8. Aleš Udovič 4.53:45, 13. Janez Golmajer 5.03:51, 17. Andrej Cuznar 5.55:92 (vsi MTB Kr); mladinci - Rok Podbevšek (Calcit) 4.46:60, 2. Samo Mozetič (Bišport) 5.19:84, 3. Giacomo Batelli (Sloga) 5.34:52; rekrea-tivci - 1. Borut Zupan 5.47:21; masters - 1. Jure Gantar (Sloga) 5.01:72. • S. Šubic, foto: G. Kavčič Tržič, 31. avgusta - V petek so na tržiškem letnem kopališču potekale že 3. tržiške športne igre veselja in smeha. Letošnja novost je bila, da so sodelovale ekipe športnikov in rekreativcev iz vse Gorenjske. Ob 16. uri so pripravili generalko, tekmovanje pa se je začelo ob 20. uri. Po končanem tekmovanju je sledila še zabava z ansamblom California. V različnih igrah, tako na suhem, kot v vodi, se je pomerilo šest ekip. Med njimi so bile štiri ekipe, ki so letos nastopile v Igrah brez meja v Kalabriji, in sicer: ekipa Bohinja, Kranja, Kranjske Gore in Tržiča. Poleg teh pa sta nastopili še ekipi Radovljice in Koren sportsa. Tekmovalci so se pomerili v šestih igrah in v igri, ki sojo poimenovali Rdeča nit. Za pravilni potek tekmovanja pa so poskrbeli člani Športnega društva Stotinka. Najbolje so se odrezali domačini, ekipa Tržiča, na drugo mesto seje uvrstila ekipa Kranja, na tretje pa ekipa Radovljice. Vsi nastopajoči so ob koncu prejeli spominske pokale in medalje, da se bodo spominjali prijetnega dneva v Tržiču. • Besedilo, foto: P. B. TRIATLON NA STARTU 106 JEKLENIH Ribčev Laz, Rudno polje, 31. avgusta - Zadnjo soboto v avgustu se že v ranem jutru proti Bohinju vozijo kolone avtomobilov, večina med njimi s kajaki in kolesi na strehah. Tudi v soboto za 14. Triatlon Jeklenih je bilo tako. "Čeprav triatlon še ni olimpijska disciplina in tudi ne državno prvenstvo, je triatlon Jeklenih zgodba zase. Izziv. Triatlon Jeklenih ni rekreacija. Kot sem nekoč dejal že pokojnemu radijskemu novinarju Stanetu Ureku, triatlon je resno tekmovanje tisti trenutek, ko si nadeneš štartno številko. Po težavnosti je težji od vseh klasičnih triatlonov," so bile tehtne besede petkratnega zmagovalca triatlona Jeklenih Lojzeta Oblaka, ki ga letos žal ni bilo na startu v zalivu Sv. Janeza. Izziv je tokrat premamil 160 triatloncev. Dve popolni dolžini Bohinjskega jezera je v času 39:47 najhitreje prevcslal Vasja Kavs, kajakaški reprezentant iz Nove Gorice, sledil mu je nekaj generacij starejši Skofjeločan Martin Grašič in kot tretji Nemec Gunter Bayer, eden od dveh tujcev, ki sta nastopila. Nato je zadeve v roke vzel Jože Rogelj. Kot sedmi, z zaostankom dveh minut je stopil na kopno in na kolesu nad Gorjušami že prevzel vodstvo. Po 30 km kolesarjenja na Rudnem polju na Pokljuki je imel pred prvima zasledovalcema Metodom Močnikom in domačinom Robijem Mikljem dve minuti prednosti, a najtežji odločilni del je bil šele pred triatlonci - tek (hoja) do Vodnikovega doma na Velem polju (10 km). Do planine Konjščica sta se iz ozadja, ki sta ga pridelala na kajaku, prebila duatlonca Bojan Kos iz Moravč in državni prvak v tej panogi Skofjeločan Sašo Juraja, a petminutne prednosti Roglja nista mogla nadoknaditi (3. mesto). "Pri teku s Studorskega prevala sem še padel pod breg. Tako prednost bi bilo res neumno zapraviti," je bil po peti senzacionalni zmagi vesel 48-letni raznašalec hitre "expres" pošte s kolesom po Ljubljani, ki se je tako po številu zmag izenačil z Lojzetom Oblakom. Kajakaš Vasja Kavs je ostal presenetljivo visoko četrti. Peto mesto pa je osvojil prvi domačin Robi Mikelj. doma iz Fužine, ki je v tekmovanju vaščanov v navijanju tokrat delila drugo mesto s Srednjo vasjo. Fascinirali so najmlajši iz Gorjuš in Koprivnika. Marjan Zupančič, trikratni zmagovalec je bil tokrat sedmi. "Brez pravega treninga sem se hudo preveč mučil. Ko zmaguješ, gre mnogo lažje." O zmagi dam je odločal dvoboj domačink Lidije Perše (3:44:10) in Petre Prebeg (+38:40). "Prvo leto (1994) je bilo deklet še največ, sedaj število usiha," je bila razočarana Peršetova, kije zmagala zadnja tri liha leta (95, 97, 99). Petkratna zmagovalka Nataša Nakrst je bila med gledalkami, kot tudi lanski zmagovalec Marko Dolenc, ki mu biatlonski trenerji niso pustili na start. "Zahvaljujem se vsem 150 sponzorjem in donatorjem, ki so namenili pomoč k pripravi našega triatlona. Mi se zavedamo, da je tekmovalec kralj in da smo mi organizatorji tu za tekmovalce in ne obratno," so bile najbolj tehtne besede Karla Medveščka, znamenitega Bohinjca, ki mu gre popolna zasluga, da triatlon še živi. Po letošnjem obisku, po petih letih je presegel stotico (106) in sila lepim obetom za prihodnje jubilejno leto pa že prerašča v resnično nekaj velikega. Ker triatlon (še) nima velikih botrov v organizacijskih odborih, zato ohranja prisrčnost, preprostost, kar med srčnimi ljudmi tudi največ šteje. "Vsem, ki ste zmogli to zahtevno preizkušnjo, iskreno čestitam. Vsi ste zmagovalci. Mi Bohinjci smo ponosni, da seje prav v Bohinju odvijal prvi triatlon pri nas. Prav zaradi tega se s pomočjo Karla Medveščka ne bomo izneverili in vas vabim na 15. triatlon. Upam, da boste naslednje leto celotno kolesarsko traso že prekolesarili po asfaltu. Bohinjsko stran smo asfaltirali, na potezi so Blejci," je bohinjski župan Franc Kramar malce zbodel večne rivale ob sosednjem, manjšem jezeru. Rezultati Triatlona Jeklenih: 1. Jože Rogelj (btc Bauer) 2;56:49, 2. Bojan Kos (Moravče - Novice Extreme) +35, 3. Sašo Juraja (Šk. Loka - Koala sp - Mizuno) + 2:41, 4. Vasja Kavs (NG-Škvadra P.) +3:09, 5. Robi Mikelj (TK Bohinj - Mihevc) +4:17, 6. Davor Tratnjek (Brdo- Novice) +8:17, 7. Marjan Zupančič (Ljubno) +8:54, 8. Metod Močnik (Calcit Kamnik) +9:09, 9. Zvone Zore (VI Sok Skok LJ) + 9:23, 10. Jože Hafner (Kondor Godešič) +11:02, 11. Marko Bečan (Godešič), 13. Maks Pogačar (Završnica), 15. Franc Hafner (Šk. Loka), 17. Tomaž Perše (Bohinj, Novice Ex), 19. Tone Jamnik, 20. Dare Avguštin (oba Kondor Godešič),... prvouvrščeni v kategorijah: A: Kavs, Tratnjek, Sajevec, B: Kos, Juraja, Mikelj; C: Močnik, Bečan, Jamnik, D: Hafner Jože, Škerlep, Andrejka; E: Pogačar, Škoflek, Perše; F: Rogelj, Sitar, Krin; G: Hafner Franc (Šk. Loka), Erlah, Krištofič, H: Pajk (Bohinj), Medvešček, Lenaršič; J: Juh (Nov.), Ambrož, Reš in Ž: Perše, Prebeg. • M. Močnik ŠAH RAD0LŠK0 POLETJE MAZIJU Radovljica, 29. avgusta - V okviru radovljiških poletnih prireditev je Šahovsko društvo Gorenjka Lesce v prireditvenem šotoru Večno mladih fantov izvedlo hitropotezni turnir. 42 igralcev in igralk seje pomerilo v 13 partijah. Le pol točke je oddal novopečeni mednarodni mojster Leon Mazi. Drugi je bil Vojko Mencinger, tretji pa Dušan Čepon. Najboljša igralka je bila Petra Grošelj, senior Jože Sitar, seniorka pa Alojzija Pongrac. Končni vrstni red: 1. Leon Mazi (12.5, ŠK Branik Maribor), 2. Vojko Mencinger (11.5, Gorenjka Lesce), 3. Dušan Čepon (10.5, dr. Milan Vidmar Ljubljana), 4. Simon Jerič 9.5, 5. Dušan Zorko 8, 6. Igor Babnik 8, 7. Jože Percl 8, 8. Franc Ravnik 7.5, 9. Mark Vesel 7.5, 10. Jože Sitar 7.5, ... A. Drinovec MLADINSKI TURNIR G0MBAČU Komenda, 28. avgusta - Šahovski klub Komenda je priredil že 13. tradicionalni poletni mladinski turnir. Tokrat se je na štiridnevnem turnirju zbralo 44 igralcev in igralk. Za razred je bil od vseh boljši Jan Gombač, ki je premagal vse nasprotnike. Z drugim mestom in osvojitvijo II. kategorije se je lepo izkazal Sašo Brusnjak, tretji pa je bil Aleksander Nadj. Od deklet je bila najboljša Ksenija Novak. Končni vrstni red: 1. Jan Gombač (9, ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana), 2. Sašo Brusnjak (7, Velenje), 3. Aleksander Nadj (6.5, Napredek Domžale), 4. Uroš Peteh (6, dr. Milan Vidmar Ljubljana), 5. Jure Zorko (6, Vrhnika), 6. Klemen Šivic, 7. Jernej Šivic (oba 6, Borovnica), 8. Mark Agovič (6, Komenda), • A. Drinovec Vozovi in kisle kumarice Branko G r itn s, državni svetnik Vojvoda Marlborough (s pravim priimkom Churchill) je nevarno zbolel in žena, ki mu sicer ni ravno posipa/a življenjske poti s cvetjem, ga je silila, naj jemlje zelo grenka zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik. Vojvoda se je upira/ na vse načine, dokler žena ni obupano izjavila: "Dam se obesiti, če ne bo nič pomagalo." Prijatelj, ki je poslušal dolgotrajno prerekanje, je hitro svetoval vojvodi: "Takoj zaužij-te zdravilo. Vsaj nekaj dobrega bo zagotovo iz tega." Poletno obdobje, še posebej mesec avgust, se v novinarstvu pogosto imenuje kar obdobje kislih kumaric. Toda čeprav prevladuje v tem obdobju navidezno politično zatišje, se mnoga pomembna dogajanja začno prav v tem obdobju. Tudi letos je bilo tako: v Sarajevu se je "zgodil" vrh pakta stabilnosti, ki lahko usodno vpliva na Slovenijo. Vlada je sicer pred vrhom sprejela stališče, da Slovenija lahko v paktu sodeluje samo kot država "donator-ka", kar bi bilo glede na srednjeevropski kulturni, zgodovinski in geografski položaj Slovenije tudi edino logično. Toda tako vladni predstavniki na zasedanju pakta, kot tudi predsednik države, ki je slovensko delegacijo vodil, pri tej odločitvi nista ravno vztrajala za vsako ceno; če bi sodili po precej dvoumnih izjavah slovenskih predstavnikov iz Sarajeva, bi lahko dejali prej nasprotno. Vjavnost se je zato zavrtal (več kot upravičen!) črv dvoma, ki so ga še podkrepile izjave nekaterih najpomembnejših svetovnih politikov. Zlasti neprijetna je bila izjava ameriškega predsednika g. Clintona, ki je dejal, da naj si bolj razvite države iz tega območja ne mislijo, da bodo z njega "pobegnile" pred drugimi... Da so v vseh objavljenih člankih in skicah v zahodnih časopisih Slovenijo uvrstili na Balkan, je ob tem najbrž odveč poudarjati. Ne glede na dolgoročni pomen v Sarajevu sprejetih odločitev, pa je šla vlada v avgustu potem mirno na dopust. Toliko se je le še potrudila, da je Slovence "razveselila" z uradno izjavo, "da se bencin in druga goriva nikakor ne bodo podražili", nato pa je ta ista vlada že čez nekaj ur(l) sprejela sklep o podražitvi goriv za kar nekaj odstotkov. Kdor se spominja časov "Milke in Markoviča v rajnki Jugi", ko smo vsi skupaj kar tekli v trgovino takoj potem, ko je vlada zatrdila, da se nekaj "ne bo podražilo " (saj je bil to zanesljiv znak, da se bo tisto podražilo že v naslednjih nekaj urah), je ob tem zagotovo pomislil, da je Jugoslavija vstala od mrtvih. Nekatere najbolj zanikrne balkanske navade so pri sedanji slovenski oblasti očitno nesmrtne. Kar konec koncev niti ni čudno, saj se je njen večji del "prekalil" v beograjskih foteljih (da o kavarnah in "pjevačicah" raje niti ne govorimo). Vlada sicer očitno pri podražitvah ravna v skladu s tistim (dvomljivim) načelom, "da manj boli, če rep počasi sekaš" in goriva draži -dobesedno - vsak mesec po malo. Toda neizprosno dejstvo pove, da smo se v Sloveniji pred samo nekaj meseci vozili z (našim denarnicam primernim) bencinom po devetdeset in še nekaj tolarjev, sedaj pa že ob plačilu polnega tanka skromne "katrce" povprečen državljan lovi sapo in si želi, da bi bilo takšne "zgodbe o uspehu" vendar že enkrat konec. Žal je mogoče zatrditi samo to, da tovrstni vladni podvigi niso izključeni niti v bodoče, pri čemer pa nikakor ne bodo omejeni samo na čas kislih kumaric. Inflacijska spirala se je že začela znova vrteti. Obdobje kislih kumaric - te so bile letos nekoliko bolj okisane kot ponavadi - pa se je vendarle končalo s prijetnim presenečenjem. Zanj (seveda) niso poskrbeli oblastniki, ampak športniki. Blejska veslača sta dobila zlato medaljo na svetovnem prvenstvu, mariborske nogometne "vijolice", pa so se uvrstile v ligo prvakov. Mariborčanom potem žreb ni bil ravno pretirano naklonjen in v prihodnjih tednih bodo igrali proti nemškemu Baverju, italijanskem Laziu in ukrajinskem Dinamu. Toda tudi če bi izgubili prav vse tekme, bo iz tega (vsaj v skladu z zgornjo anekdoto) vendarle nekaj dobrega. S sodelovanjem svojih športnikov v najbolj gledanih športih bo Slovenija znova postala bolj znana tudi med povprečnimi Evropejci. To je še kako pomembno v času, ko je zaradi neumne politike vlade že skoraj povsem skopnel nekdanji izjemni ugled, ki smo ga pridobili z zmago v vojni za Slovenijo. Stavimo lahko, da bodo za ugled Slovenije po svetu športniki tako znova storili bistveno več, kot na primer plačana promocija, ki jo v tujini izvaja slovenska vlada. Za to pa, da bi tudi na področju mednarodne politike dosegli kaj več, pa bi se morali vrniti k domači politični tekmi in tista oblastniška kljuseta, ki nepretrgoma vlečejo že sedem (po Svetem pismu suhih) let, pa se voz ne premakne nikamor (oziroma v zadnjem času celo drsi nazaj na Balkan), čimprej izpreči in jih za lep čas poslati nazaj v (opozicijsko) štalo. Morda pa bi znova poskusili z vprego, kije pred slabim desetletjem ta isti voz enkrat že potegnila iz balkanskega blata... PREJELI SMO (11) Demanti Predsednikov podpis pakta o stabilnosti Ljubljana, 27. avgusta 99 -Sodelavec Gorenjskega glasa Peter Čolnar je v svojem komentarju "Sedaj pa še kurikulum" (objavljenem dne 20. 8. 1999 na str. 16) med drugim izražal skrb o tem, "kaj je nepooblaščeno podpisal Milan Kučan v Sarajevu". Skrb g. Čolnarja je odveč. Objavljeno je bilo in bi lahko bilo znano tudi komentatorju Gorenjskega glasa, da v Sarajevu ni bil podpisan noben dokument. Ne predsednik republike ne kateri koli drugi predstavnik Slovenije na vrhunskem svetovnem srečanju v Sarajevu o Paktu o stabilnosti za J V Evropo ni ničesar podpisal. V Sarajevu je bila razglašena deklaracija držav udeleženk sestanka in mednarodnih organizacij. Dosegljiva je na Internetu, z njeno vsebino pa je tudi Ministrstvo za zunanje zadeve seznanilo uredištva medijev na tiskovnih konferencah na vrhu v Sarajevu in kasneje v Ljubljani. S temi poročili bi se bil zlahka seznanil tudi g. Čolnar. Potem bi bil gotovo manj zaskrbljen. URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE Š. Furlan Zahvala uredništvu Gorenjskega glasa! 37. Čipkarski dan je za nami in z veseljem lahko rečemo, da je prireditev na vseh nivojih uspela, kot smo želeli. Za lažjo pot k uspešni, medijsko odmevni prireditvi ste poskrbeli tudi sponzorji s finančno in materialno pomočjo, zato se vam še enkrat iskreno zahvaljujemo za vso podporo. Predvsem bi se Vam radi zahvalili za korektno in izčrpno poročanje v času naše prireditve, ki tudi z Vašo pomočjo postaja vedno bolj odmevna širom po Sloveniji. Zadovoljni smo, ko ugotavljamo, da imate posluh za našo n aj večj o t u rističn o-etnološko, kulturno in športno prireditev, ki jo vsako leto poskušamo obogatiti z novimi idejami, zanimivejšim programom in bogatejšo ponudbo. K zastavljenemu cilju nam pomagate tudi mediji, za kar se vam še enkrat najlepše zahvaljujemo. V upanju na nadaljn- jo uspešno sodelovanje Vas lepo pozdravljamo! Turistično društvo Železniki Predsednik Bojan Leben Železniki, 12. 8. 1999 Župan Pavel Rupar preprečil dobrodelni koncert - odgovor na županove trditve in izgovarjanja Ogorčeni zavračamo trditve župana Pavla Ruparja in direktorja občinske uprave, da smo pripravljali politični shod. Pripravljali smo dobrodelni koncert z jasnim ciljem, da se ves zbrani denar nameni za subvencioniranje avtobusnih kart za dijake in študente. Seveda sta Mladi forum in Mladi liberalni demokrati podmladka političnih strank, vendar pa naše akcije niso namenjene nabiranju političnih točk ali volilnih glasov, temveč le za pomoč mladim. Tudi sami smo namreč mladi ter povsem neobremenjeni s problemi visoke politike. Obremenjeni pa smo z dragimi avtobusnimi kartami, pomanjkanjem mladinskih prostorov in športnih objektov ter pogostim nerazumevanjem starejših. Naša želja je preprosta - uspeti v šoli ter kasneje v življenju. Ste bili Vi - župan Pavel Rupar v mladih letih kaj drugačni? Trditve o tem, da bi lahko koncert organizirali na drug datum, v osnovi držijo, vendar nam je ta termin določil najemnik bazena. Potem smo za ta datum rezervirali skupino California. Od tedaj naprej pa datuma prireditve nismo mogli več spremeniti, saj je skupina rezervirana za več tednov naprej in se ne da poljubno določati datuma. Seveda si pa tudi v sanjah nismo predstavljali, da bo župan odreagiral tako grobo, nasilno in nekulturno ter bo naredil vse, da nam ta dobrodelni koncert prepreči. Vsi udeleženi v to posredovanje župana že vedo, zakaj sedaj na njega in njegove sodelavce gledajo s povsem drugačnimi očmi. V obeh podmladkih si želimo, da bi znanje postalo najvišja vrednota, ki nam bo pomagala v boljši svet. Ves čas poudarjamo, da nismo in ne želimo zabresti v vode strankarske politike. Naš cilj je jasen in povsem preprost; pomagati mladim, a dvomimo, da nam bo to kdaj uspelo, saj je že ob prvem poskusu pomagati mladim Tržičanom več kot jasno svoje nestrinjanje s takim "političnim" delovanjem izrazil župan Pavel Rupar. Obljubimo lahko le toliko,, da bomo poskušali delati naprej, da ne mislimo vreči puške v koruzo... Vas g. župan Pavel Rupar pa prosimo,-pustite nam živeti in dovolite nam mladim, ki imamo možnost in voljo pomagati svojim vrstnikom, da to tudi storimo - HVALA! IMF ZLSD Tržič Rok Vidic MLD Tržič Anton Horvatič Pomen nekih besed Delo, 17. 8. 1999 Burni komentarji nekaterih politikov in novinarjev (Jelinčič, Pušenjak idr.) na govor nadškofa dr. Rodeta na Brezjah so za vernike zelo ohrabrujoči, saj se iz tega vidi, da je nadškof dr. Rode najbolj poslušana osebnost slovenskega javnega življenja. Verjetno bolj kot predsednik države Milan Kučan. V svojem govoru v Murski Soboti je namreč predsednik države pred gledalci v dvorani in pred televizijskimi zasloni izjavil, da iskanje resnice za Slovence ni pomembno. Človek bi torej pričakoval, da bodo budni in kritični obiskovalci, kot sta npr. Jelinčič in Pušenjak, to opazili in sprožili burno debato v obrambo resnice, ter predsednika države, ki mu resnica ne pomeni veliko več kot laž, pozvali o odstopu. Franci Kindhofer, Bled Vinska trta Kaj pa simbolični steber gospodarske panoge "vinogradništvo", kije po novem zakonu o motornih vozilih čez noč ogroženo? Toliko bi se moralo vino poceniti, da bi bilo privlačno za goste (potrošnike), kot je bilo nekoč. V zameno temu pa bi morali podražiti vse ostale alkoholne pijače in ostala strupena poživila. Tudi prometni zakon bi se moral po tem prilagoditi, kajti potrošnja vina bi morala biti usklajena s pridelkom te žlahtne pijače. Vino je simbol krščanstva in zdrave pijače, ki človeka opogumlja, vse druge pijače pa so več ali manj strupene, ki človeka ubijajo še zlasti na cestah. Celo policisti bi morali to upoštevati, saj obstoj trte pogojuje pitje vina. Le vino prinaša srečo za ljudi (seveda če ga ni več kot preveč). Zakaj nazdravimo le z vinom? Saj to sim- bolizira srečo in zdravje. Malo za šalo, več pa zares! "Voznik, zahtevajte račun, da ste pili vino in policaj vam mora oprostiti, če le niste povzročili prekrška." Če pa grozdjevo župco (tako ga jaz poimenujem) pridelate doma, pa ft dovolj, da policistu pihnete v nos, saj mu bo gotovo tako zadišalo, da bo priznal zaužitek te neprecenljive kapljice iz trte izven zaraščenih polj. Izročeno: Državnemu zboru dr. J. Podobnika RTV Slovenija, kmetijska oddaja - g. Feriju Kučanu Jože Sitar, Koritno, Bled Oče fotografije na steklo, Kranjčan Janez Puhar Svet praznuje letos 160-letnico izuma fotografije, Slovenci pa se še posebej spominjamo l8->' letnice rojstva in 135-letnic? smrti izumitelja fotografije na steklo, Kranjčana Janeza Avguština Puharja. Poskus, da bi brez ročnega risanja napravil trajno sliko, F prvi uspešno opravil Francoz Niepce. Njegov postopek Je izpopolni/ rojak Daguerre, od katerega je francoska vlada odkupila izum, francoska Akademija pa ga je leta 1839 ■ torej pred 160 leti javno opisala-Komaj tri leta za tem, ko )e Daguerre objavil svoj fotografiranja na posre bren* kovinske plošče, pa je Jane-iziiV" Puhar iz Kranja fotografiranje na steklen? ploščee. Njegov način dela / različen od do tedaj znani' postopkov, slike pa se je dajo kopirati in razmnoževati. u° preskromnih dohodkih nilna' duhovnik ni mogel misliti na W> da bi se uspešno ukvarjal & daguerotipijo. Material, srebr'\ ali posrebrene bakrene plošče) bil zanj predrag. Tudi v njeg0* em značaju ni bilo, da bi PJY prosto posnemal in delal to, so pred njim odkrili in dogn°l drugi. Puhar je v svoje* fotografskem delu uporabljal ( material, kije bil poceni in Zal. bilo mogoče dobiti povsod: ste lene plošče, brom, žveplo, J°a' živo srebro in alkohol. : Širni fotografski in znanstven svet je skromnemu izumitf1)^ še v času njegovega ^v^n\j vsaj nekaj priznal. Leta W. mu je fracnoska Acadei* nationale, agricole, ntanwa turiere et commerciale ponU y la kandidaturo za sprejem članstvo. Nadaljevanje na 25. strani 356 » Ni razumnih bolečin Viktorija se je že zdavnaj vdala v usodo. Potrpežljivosti se je učila že pri možu. "Saj je bil čisto v redu človek, dokler se ni razjezil," je dejala. "Potem je takoj začel noreti in razgrajati. Posebno nad otrokoma. Za vsako figo ju je včasih, ne zmeraj, pretepel. In to pošteno. S pasom, kije visel za vrati. Menil je, da je treba s fanti trdo, če hočeš, da je kaj iz njih. Toda pozneje sem videla, da je naredil več škode kot koristi. Ko sta obležala na tleh, mu je postalo žal in potem se jima je hotel odkupiti s sladkarijami ali denarjem. S tem ju je čisto pokvaril. Lovro je kar naprej koval maščevanje. Nekoč sem ga slišala, kako je razlagal, bilo mu je komaj 14 let, kaj bo naredil s svojim "ta starim", če ta še enkrat položi roko nanj..." Starejši je, hvala bogu, dobil dobro ženo, ki ga je kmalu odvadila muhavosti. Lovro pa se je oženil s tako, ki se ga je bala. In to je znal pridno izkoristiti. "Saj se ne bom več kot toliko vtikala v njegovo družinsko življenje, "je nadaljevala Veronika. "Bog mije priča, da je imel od mene zmeraj le koristi. Vse sem jim nudila, kar sem jim le lahko, toda zlepa se mi ni znal zahvaliti. Zmeraj sem dala premalo. Tudi svoje zgodbe ne bi pripovedovala na glas, če me ne bi kar naprej strahovat in spravljal ob živce. Ko bi le kje našla kakšno luknjo, takoj se preselim. Pa naj ima celo hišo zase, kaj me briga!" Veronika je merila korake med štedilnikom in klopjo, ker sem sedela in /naj mi ne zameri/ vča- USODE Piše Milena M i k I a v č i č si h se mi je zdelo, da sije z govorjenjem lajšala dušo in si dajala korajžo. "Kaj naj ti še povem?" meje vprašala. Ker sem bila prepričana, da se je v minulih letih nabralo marsikaj, sem ji rekla, da ne bo težko najti še kaj, kar bi dodatno osvetlilo zgodbo. "Nobenega nimam, da bi mu potožila, "je nato dejala. "Ljudje se danes ne marajo kaj prida vtikat v druge zadeve. Pomilujejo me, to je res, ali pa mi dajo kakšen pameten nasvet. Saj sem jim hvaležna. Ne rečem. Toda, navsezadnje, če dobro pomislim, sem za marsikaj tudi sama kriva. Bolj bi morala biti odločna..." Nato mi je pripovedovala o svoji znanki, ki se zna postaviti zase, pa jo vsi spoštujejo. Četudi ji mora snaha plačati, ker varuje vnuke. Veronika je delala vse zastonj. "Samo dvakrat v življenju sem šla za teden dni v Izolo na dopust. Obakrat sama. Lepo sem se imela in domov sem se vrnila polna energije. Po dolgem času sem se smejala. In kaj mi je naredil moj sin? Zagnal se je vame, da sem onečasti-la očetovo ime. Da sem dobila tam doli drugega in se onegavila z njim. Udaril me je po rami, da sem se sesedla zraven potovalke na tla. Ves smeh meje minil. Za dolgo časa. Od takrat mi "meče naprej", da sem kurba. Če to ni za z noret!" Viktorija velikokrat razmišlja, zakaj se to kar se dogaja njej, ne zgodi tudi komu drugemu. Zakaj druge ženske dobivajo ob rojstnem dnevu rože, ona pa se takrat brani pred udarci. "Če hoče, se zna prilizovati, "je nazadnje ugotovila. "Povabi svoje prijatelje, da ga skupaj pijejo in potem pokliče še mene in me pred njimi objame čez ramena. Nobeden nič ne reče. Jaz pa vem, kaj jim gre po glavi. Saj ni tako hudo kot "stara" fantazira, si mislijo in pozabijo, da so nekateri celo na lastne oči videli, ko me je mahnil. Tudi z ženo je včasih "zelo v konce". Uboga reva mu vse odpusti, ker misli, da se je spremenil. Začne ga hvaliti in kovati v zvezde, kako da je le dober... Seveda, dokler jo ob prvi priložnosti spet ne nauči kozjih molitvic." Ko se je šel sin prvič zdravit v Begunje, se ji je pošteno oddahnilo. Bil je že ves vijoličast v obraz, krvni tlak mu je nagajal (pa je bil šele 27 let star) in roke so se mu tako tresle, da se niti podpisati ni mogel. "Prvo noč so ga dali med same norce, ki so tja do jutra tulili, da ni mogel spati. Še kako dobro se spominjam, kako me je stisni/ k sebi, ko sva ga z ženo obiskali." "Mama, mi je rekel/' od danes naprej bom drug človek. Meni se je odvalil kamen od srca. Toda njegova zdravnica ni bila tako optimistična. Hudo bo, je dejala, nič noče popustiti. Noče priznati, da je alkoholik. In res. Namesto po dveh mesecih ali treh, je prišel domov že po enem tednu. Tisti debili mi ne bodo solili pame- ti, se je jezil na dohtarje. Če sem rekel, da ^ bom pil, potem ne bom pil in pika. Zelo Je prepričan v svojo močno voljo. Toda skušnjava g je že po enem mesecu zvabila k kozarcu piva. bilo treba dolgo čakati, ko se je spet PrlV domov pijan kot krava..." ni jasno, zakaj pijance Veroniki ni jasno, zakaj pijance ne^arf -^i zaprejo in jih ne prevzgojijo. Tako pa delaj rokavicah, namesto da bi jW "dali sem njimi v vetra ". "Velikokrat se spomnim, s kakšno radostjo se"' vzela Lovra v naročje, ko se je rodil. Tako srčka dojenček je bil. Zelo sem si želela otroka P tistem, ko mije eden umrl. Mati ima toliko zel) in upanja, ko drži otroka prvič v naročju. In tl< načrtov. Sanjarila sem, da bo Lovro tisti, ki o ostal doma, ki bo moja desna roka in ki mi lajšal starost. Zgodilo se je ravno obratno... Veronika si je ponovno pripravila kis0 obkladke. Saj ne boš povedala od kod sem?./0 J še enkrat zaskrbelo, ko sem po več kot treh w končno zaprla beležnico. Ni čakala na m°J.0enih pesmi. Ta jih je uglasbil "j izdajal. Veliko teh pesmi še %es pojejo cerkveni pevski '»Ori širom Slovenije. Poz-nQvalci trdijo, da je večina [avknovih pesmi na Puluirjcvo cedilo. t. m. umrl pri nas častiti rojak gospod Janez Puhar, duhovni pomočnik v pokoji. Pljučna jeti-ka mu je šele 50 let staremu končala na mnoge strani delavno življenje. Bil je rajnki bistra glava, ki je znal mnogo jezikov; marsikatero dobro pesmico je slovensko in nemško skoval in tudi v glasbi je bil izurjen. Kar pa je njegovo ime razglasilo daleč čez meje domovine njegove, je bilo to, da že takrat, ko je bil za kaplana na Bledu, je znaj-del svitlopise na steklo s pomočjo žvepla, o katerem so Novice v svojem času pisale. Čeravno podobe po tem svitlopisju narejene, se niso mogle meriti s tedanjimi daguaerotipi in fotografijami, je poskušnjo to vendar akademija pariška za toliko spoznala, da ga je leta 1852 za svojega uda izvolila, v razstavi londonski istega leta pa je Puhar prejel bronasto svetinjo; bila je ta znajdba njegova priča bistroumne misleče glave. V zgodovini naši ostane Puharjevo ime časti-to". filtar je živel s slavnimi sodomi na Gorenjskem. Med temi sr0; Matej Ravnikar - Poženvan. 'f°Pold Cvek, Kamilo Mašek, Andrej Vavken, dr. France rešeren, dr. Janez vitez Bleiweis 'teniški, dr. Jernej Vidmar Knezoškof in drugi, ljudje, na Katere smo resnično lahko P°nosni. Umrl pa je Puhar razoroma zelo mlad. Bleiweisova n°viška notica o Puharjevi smrti \ QvSustovski številki letnika *?4 na str. 279 se glasi: lz Kranja poročajo, da je 7. Ponosni smo, da imamo tudi Slovenci izumitelja na fotografskem področju, človeka v tolarju, duhovnika, pesnika, kemika itd. Janeza A. Puharja. Številne ulice po naših in celo po tujih mestih se imenujejo po njem. Žal pa mnogi tudi Kranjčani ne vedo, koga predstavlja to ime. Mladim v tehniškem krožku so enkrat govorili, daje bil narodni heroj. V Kranju zadjnji čas tečejo razprave o ureditvi nekdanjega pokopališča, sedaj imenovanega Prešernov gaj. Tam je stala nekdaj pokopališka cerkvica svetega križa, pa so jo leta 1951. ob nekem manevru razstrelili, ter jo je razneslo skupaj s spomenikom pokojnemu škofu dr. Jerneju Vidmarju. Na tem mestu bi sedaj zgradili kulturni hram, posvečen dr. Francetu Prešernu. Toda na tem kraju počivajo še posmrtni ostanki drugih velikih mož. ki bi jih morali rešiti iz pozabe. Vsekakor bi bilo potrebno obudili spomin na te, ki počivajo tukaj in druge velike može Gorenjce, ki so tu delali, živeli in umrli. Naj omenimo poleg Jenka in dr. Franceta Prešerna še dr. Janeza Blemeisa -Trsteniškega, Matija Valjavca -Kračmanovega, Zoise, Toma Zupana, Josipino Turnograjsko, Simona Vačavnika, slikarje Layer, zgodovinarja dr. Žontar-ja, škofa dr. Jerneja [Vidmarja, izumitelja Janeza Puharja in sedaj že popolnodma pozabljenega in še vedno kranjskega častnega meščana, dekana Koblerja. Alojzij Žibert Smo res socialna država? Predlog o posebnih borčevskih, vojaških in drugih pokojninah bo menda v pretresu še pred parlamenta rn i m i počit n i ca m i. Število upokojenih običajnih smrtnikov z nizkimi pokojninami se iz leta v leto občutno krči, število uživalcev pravic po posebnih predpisih pa se bistveno ne spreminja. Udeležencev NOV, borcev NOV in španskih borcev je bilo po nekaterih podatkih leta 1995 47.443, leta 1996 pa 48.995, torej kar 1.552 več kot leto prej. Podatki kažejo in opozarjajo na številčno neskladje oziroma nelogičnost ter nedemokratično in nepravično notranjo razdelitveno razmerje. Zato je vse večji razkorak med revnimi in bogati, tudi med samimi borci NOV. Zanima me, ali so borci z visoko (beri privilegirano) pokojnino več vredni od navadnih borcev, imajo prvi večje želodce od drugih? Je mogoče, da je vojni prispevek režimskih borcev do desetkrat večji od ostalih, ki so prav tako (ali še bolj) nosili glavo naprodaj pred frontno črto? Sredstva, ki bremenijo državni proračun in so namenjena kasti privilegirancev, so vrtoglavo visoka. Sramotno nizek in ponižujoč pa je drobiž, ki ga država namenja drugorazrednim državljanom, kot so: vojni veterani iz osamosvojitvene vojne 199], prisilni mobiliziranci, udeleženci koncentracijskih taborišč, internirane'!, begunci, politični zaporniki, vojni invalidi, de por t Iranci, vdove žrtev dachauskih in drugih političnih procesov ter druge žrtve vojnega nasilja. Ob vsem tem pa našo oblast prav nič ne boli glava; pred zahodnimi demokrati se cinično obnašajo in jim dopovedujejo, da uspešno gradijo visoko civilizirano in socialno državo. Poslancem v DZ predlagam, da javno povedo, koliko so doslej in koliko bodo po novem prejemali: uživalci administrativnih pokojnin bivše SFRJ, uživalci akontacij pokojnin iz SFRJ, uživalci akontacij vojaških pokojnin, uživalci raznih podatkov (npr. za rekreacijo) k posebnim pokojninam... Prav tako sta vlada in parlament dolžna javnosti uradno pojasniti in seznaniti: da v demokratični Sloveniji še vedno obstajajo privilegirane pokojnine revolucionarjev, da je razpon med najvišjo in najnižjo pokojnino vrtoglavo visok, da so te pokojnine dedne, to je, da se prenašajo na otroke in potem še na vnuke revolucionarjev, da se te pokojnine povišujejo v odstot- kih, namesto da bi bile najnižje omenjenih privilegijev. Lepo pro- seznami \J^f^J^ MasTna ArAA ^« «^3 razmerja med najvišjo in najniž- moji podatki niso tocm. vsi Reka 20 iulija 1999 jo pokojnino zaradi ohranitve državljani Slovenije morajo bdi Kočevska Reka, Zu. julija Srebrni jubilej na Ermanovcu Sedemdeset članov Planinskega društva Sovodenj bo v nedeljo pri koči na Ermanovcu, poznanem po srečanju citrarjev, športnikov in gobarjev, proslavilo 25-letnico obstoja in delovanja. Sovodenj, 31. avgusta - Ermanovec bo v nedeljo, 5. septembra, ob 14. uri gostil planince - člane PD Sovodenj na njihovem praznovanju 25-letnice. Sovodenjski planinci, ki so tokrat povabili v goste tudi številne kolege in znance ter prijatelje, so s kočo na Ermanovcu sicer poznani tudi po zanimivih vsakoletnih prireditvah. Na Ermanovcu so vsako leto priljubljena, poznana srečanja citrarjev, športnikov, planincev in gobarjev. Z njimi pa smo bili vedno skupaj tudi z Gorenjskim glasom. Zato bomo seveda tudi v nedeljo, ko bodo proslavljali srebrni jubilej. V programu bodo nastopili kvartet Krehovci, citrarji Jerca in Katarina Kramar, recitatorji in učenci osnovne šole Sovodenj. Ob čestitkah k srebrnemu jubileju pa tokrat objavljamo slikovne utrinke z letošnjih prireditev na Ermanovcu, kjer smo bili skupaj tudi z Gorenjskim glasom. Vsako leto prvo nedeljo v juniju se na Ermanovcu srečamo s citrarji. Na prireditvi šport, glasba, ples je nastopil ansambel Fantje z vasi. Letos so za veselo razpoloženje nastopili tudi člani ansambla Stock. Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži - Gorenjski glas nagradi Tudi v tokratni številki Gorenjskega glasa Vas spet želimo spomniti na dogodek, o štetem ste-upalio-brali v Gorenjskem glasu. Na sliki je naša sodelavka Simona Jakome- s skeneuem. So in računalnikom - obkrožila enega udeleženca prireditve. Če nas »oseba v krogcu_ SAMA In ikom - onnrozua enega mhih^miuj/m. pokliče v uredništvo, ga čaka super nagrada: polnilo na katerikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne ekskluzivne izlete. Enega izmed njih bo lahko tisti, ki je obkrožen, realiziral kadarkoli tja do 6. januarja leta 2001, ko mu bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno petka, 3. septembra, do 13.30 ure. Naša telefonska številka za klic: 064/ 223-111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. Piše Miha Naglic 129~1«.....i .....'»I Marijan Gabrijelčič, slo-n venski skladatelj uostikrat se zgodi, da imamo nekega človeka v ■ P°minu predvsem po enem od njegovih del oziro-™a nanj navezanem dogodku. Tako je tudi v pri-^e£". ko se spominjam skladatelja Marijana abrijelčiča. Ves čas sem vedel, da je po rodu Jimorec, da živi v Škofji Loki, da je skladatelj in Profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. s ezno sem ga tudi osebno spoznal. Predvsem pa ^"1'je vtisnil v spomin, ko sem imel priložnost rf puhniti praizvedbi enega od njegovih zadnjih be Gre za uglasbitev prvega in tretjega od treh esedif Brižinskih spomenikov. Skladba ima Vov Glagolite, zložena je bila na pobudo članov obiZeJSkega društva v škofji Loki, ob njegovi 60. etnici, prvič smo jo slišali ob prvem praznovali novega občinskega praznika, 29. junija 1997, be T*' Cerkvi v Škofi* Loki "V zače,ku J'e bila Pa.]' na koncu Je P^sem ", je ob tem zapisal A. «y FlorJančič, skladateljev prijatelj. Pot dv°kaino-instrumentalnem opusu je ga arek na vokalu, še posebej na vlogi solistične- stva°Prans/n e vlekel toliko časa, dokler ni odpovedal motor in se je voZl ustavilo. Hudo poškodovanega so Tržičana odpeljali na intp zivno nego v puljski bolnišnici, kjer po pisanju časni Slovenske novice uspešno okreva. Kot je bilo še zapisano, se je Nemec vozil skupaj s koleg0 * ki mu je tudi pomagal dvigniti zapornico pred kampom, katerem se z avtomobili sploh ni dovoljeno voziti. V kampui J nato obrnil avto in se po makadamski poti zapeljal proti izn du. Kakih petnajst metrov pred izhodom je izgubil oblast n avtomobilom, zapeljal desno, podrl dva drogova mrežaste og je in predrl mrežo, ki jo je nato vlekel za seboj. Z mrežo i zataknil za spalno mrežo, v kateri je pred šotorom SP poškodovani Janez, ki je nato obtičal pod avtom. • S. S. Ropov trgovin na Jesenicah in v Kranju osumljena četverica Z naropanim denarjem kupili mamilo Poleg obeh ropov na Gorenjskem so vsi štirje osumljeni še izvedbe dveh ropov trgovin v Ljubljani - Bratoma z Jesenic je sodnik odredil pnp° Kriminalisti Uprave kriminalistične službe Kranj so minuli teden za 48 ur pridržali brata z Jesenic, 22-letnega A. D. in 21-letnega T. D. ter njuni punci 23-letno V.T. z Jesenic in 21-letno P.Š. iz Kočevja, saj so bili osumljeni, da so na nasilen način konec aprila in v začetku maja oropali dve trgovini na Gorenjskem. 21. aprila so ob 18. uri oropali zaprla, sta V.T. in T. D. spet vstopila v trgovino, kjer )e punca vzela šop banan, f položila na pult pred prod* jalko, T.D. pa je prodajalko j pestjo udaril v obraz, tak°J zatem pa puh preskočil prod* jdlko odvlekel v prostor ^ stranke in jo podrl na tla. V tem času sta vstopila še ostala dVj ki sta prvemu paru pomaga* izprazniti blagajno in obvladat so odncsli^dnelni ^S^f* P™daJalko7Fo končanem 'zkup.cek. so spet zbežali z avtomobilom v Kranj, kjer so si z ukradene^1 denarjem kupili mami'0 Kriminalisti so pri ogledu krtj obeh ropov ugotovili, da so si? dovi obuval, ki so jih našli bližini obeh trgovin identični-Ropi so se nato 0 Gorenjskem končali, četveri? Pa naj bi z ropi nadaljevala Ljubljani, in sicer v trgovin*]* Drobižek in Tjaša. Pri eoe^ izmed ljubljanskih ropov je jm hudo poškodovana prodajaj Preiskovalni sodnik je P Najprej so pred trgovino opazovali dogajanje v notranjosti, in ko ni bilo več strank, so vstopili in trgovki za vrat nastavili nož ter zahtevali denar. Po opravljenem ropu so se odpeljali z avtomobilom suzuki svvift. 4. maja so podoben rop izvedli v trgovini Ajda na Jesenicah. Tam sta okoli 18.35 ure V.T. in A.D. vstopila v trgovino, kjer sta si ogledovala razstavljeno sadje (v resnici pa verjetno prostor), nato pa trgovino zapustila, deset minut pred 19. uro, malo preden se je trgovina zaslišanju za brata odredil pripor. S. Š. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-1111 GLASOV KAŽIPOT Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. Po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ŠOLA ZA ODRASLE! • Prometni tehnik, V. stopnja • Voznik, IV. stopnja • Voznik inštruktor, usposabljanje Informacije: B&B d.o.o., Begunjska 10, Kranj, tel.: 22-55-22 Lenti, 18.9., Madžarske toplice 4.9. do 10.9. in od 11.9 do 14.9.Trst, 21.9., Palmanova Gardaland 4.9., Udi - Alpe Adrija 23.9., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 l STROKOVNA ŠOLA ZA l 'Z0BRA2EVANJE IN USPOSABL-! JANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si Rozman bus borza znanja Knjižnica Otona Župančiča, *nota Delavska knjižnica, »olska c. 30, 1000 Ljubljana tel~- (061) 13.22-178 e-niail: borza.znanja@spika unistar-si Nekaj UČNIH PONUDB iz podatkovne baze ljubljanske Borze znanja: - instrukcije arabskega, kitajskega ali perzijskega jezika - veščine izdelovanja letalskih maket - recepti polnovredne vegetarijanske kuhinje - informacije o postopkih toplotne obdelave jekla - popotniske informacije o Avstraliji, Grčiji ali Indiji - inforamcije o učiteljih reikija in bioenergetikih - poglobljena strokovna znanja iz zgodovine in umetnostne zgodovine - pomoč ljubiteljem kvnzologije in heraldike Seveda je v ljubljanski Borzi znanja na voljo še mnogo drugih koristnih in zanimivih znanj ter informacij. Pokličite nas na telefonsko številko (061) 13 22 178 ali obiščite v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, kjer smo vam na voljo vsak delavnik od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Z veseljem bomo odgovorili tudi na vašo elektronsko pošto - ljubljana borzaznanja.mss.edus.si. TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ Z8 Gorje 15 od 16. do 26. 9. Španija - z Lurdom Tel.: 064/725-427, GSM: 041/723-823 HOKO. kombi prevozi lel: 563-876, 557-757 MNMRMMMMSMRMNMMMNM Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Meteor Cerklje Remic, tel. 422-781 GSM: 041/660-658 Vsak torek in četrtek kopalni izlet Čatež 28.8. Lenti, 12.9. Monza - Formula 1 23.9. Portoguaro - Palmanova (tovarna čokolade) novo - novo VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi skupine do 50 oseb) Prevozi z novim turističnim avtobusom po naročilu! Lenti 11.9., 9.10., 16.10. Naročila sprejemamo po telefonu 064/451-542 ali GSM 041/670-673 gorenjska letna kopališča vas pričakujejo Mtoiiusni prevozi HlNOVhZ PAVEL. UL 711-050.041/744-160 poletni urnik gorenjskih knjižnic Vl)OBRNl SE VEDNO N''KAJ DOGAJA vrvisin trgovina, d.o.o. 'Jubno 29 tvji jeziki KRANJ (letni bazen): pon. - pet. 9. -18. ure, sob., ned. 9. -19. ure, odrasli 600 SIT (popoldanska 500 SIT), voda 26 stopinj C, TRŽIČ (letni bazen): vsak dan od 9. -19. ure, odrasli 600 SIT, petek nočno kopanje 20. - 23. ure 300 SIT, voda 27 stopinj C. V sklopu kopališča je možno najeti igrišče za odbojko na mivki. JESENICE (Ukova): vsak dan od 10. -18.30 ure, odrasli 400 SIT (popoldanska 300 SIT), voda 23 stopinj C, KAMNIK (pod Skalco): pon. -pet. 10.-18. ure, sob., ned. 10.-19. ure, odrasli 500 SIT (popoldanska 450 SIT), voda 26 stopinj C kopanje 20.30 do 22. ure 200 SIT. BLED Grajsko kopališče: vsak dan od 8.-19. ure. Celodnevna karta 600 SIT (odrasli), 400 SIT (otroci), popoldanska 500 SIT Možen najem čolnov - 1000 SIT/ura. Letno kopališče KROPA obratuje vsak dan od 9. do 18. ure. Cenik: odrasli 500 SIT, otroci (3 - 7 let) 200 SIT, otroci (7 do 14 let), dijaki 400 SIT. Voda 23 stopinj C. Kopališče v Radovljici je odprto v avgustu vsak dan od 10. do 19. ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, mladina do 14. leta starosti 400 SIT, popoldanska karta odrasli 400 SIT, mladina 300 SIT. Voda je ogrevana na 26 stopinj Celzija. 18.9. Lenti, 23.9. Trst, 30.8. Čate RADOVLJICA - Matična knjižnica, Gorenjska c. 27 jo odprta: poned 8 - 19.. torek, sreda, petek 8. - 14., četrtek 10. - 14., sobota 8. - 12. BLED - Knjižnica B Kumerdeja, Ljubljanska c. 10 je odprta: poned.. torek, četrtek 8. - 14., sreda 8. • 19., petek 14. - 19. KRANJ - Splošni in pionirski oddelek sta odprta: poned., sreda, četrtek, petek 9 - 15., torek 11.-19.. sobota zaprto JESENICE, Čufarjev trg 4 je odprto: poned , torek, četrtek, petek 8 - 14., sreda 8. - 19., sobota 8. - 12. TRŽIČ - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je odprta: poned. 9. - 15.. torek, sreda 9. - 18., četrtek, petek 9.-15., sobota zaprto KAMNIK - Matična knjižnica Ljubljanska 1 ie odprta: poned., torek 13. - 19., sreda, četrtek, petek 9 - 15,, sobota zaprto ŠKOFJA LOKA - KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, ŠOLSKA UL. 6, Knjižnica za odrasle - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek 8.00 - 14.30, četrtek 12.00 - 19 OO; oddelek za mladino ponedeljek - petek 8.00 - 14.00, četrtek 12 00 - 19.00; izposojevališče Trata, Frankovo naselje 74a: sreda 14.00 - 19.00; izposojevališče Železniki, Češnjica 54: torek 14.00 -19.00; Izposojevališče Žlri, Trg svobode 8: ponedeljek 14 00 - 19.00; izposojevališče Gorenja vas, Sestranska vas 14: četrtek 14.00 - 18.00; izposojevališče Poljane, Kulturni dom Poljane: sreda 16.00- 19 00 SLIKARSKE RAZSTAVE: do 3. 9. v avli hotela Dobrna razstavlja svoja dela slikar Vladimir - Edvard Renčelj. Smo uradni zastopnik, prodajalec in serviser za traktorje Universal za Gorenjsko. V prodaji vsi tipi traktorjev Universale Od 30 - 110 KS. tel.: 064/731-009, GSM: 040/222-709; del. čas: od 8. do 17. ure ZA UČENCE, DIJAKE, ŠTUDENTE in ODRASLE, prof. Mota Konstantin s.p., tel.: 064/621-998, Škofja Loka, Podlubnik 253. 9 Glav"i trg 6,4000 Kranj Prešernovo gledališče Kranj ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 1999/2000 Na sporedu bo pet abonmajskih predstav, in sicer: tri predstave Prešernovega gledališča: Jean Baptist Poquelin Moliere: SKOPUH, komedija Angelo Beolco - Ruzante: MUŠICA, komedija Gregor Strniša: SAMOROG, drama in dve uprizoritvi gostujočih gledališč: Pierre Corneille: ODRSKA UTVARA (PDG Nova Gorica), komedija VVilliam Shakespeare - Andrej Rozman Roza: SEN KRESNE NOĆI (SMG Ljubljana), komedija Vpisovanje abonmaja bo potekalo v gledališki avli od 1. do 14. septembra 1999 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne). DOSEDANJI ABONENTI boste svoj abonmajski sedež lahko obnovili od srede, 1, do ponedeljka, 6. septembra. DOSEDANJI ABONENTI, KI ŽELITE ZAMENJATI ABONMAJSKI SEDEŽ, boste sedež lahko zamenjali v torek, 7. septembra. NOVI ABONENTI boste abonmajske vstopnice lahko kupili od četrtka, 9., do torka, 14. septembra. Informacije o vpisu abonmaja so vam na voljo ob delavnikih v upravi gledališča ali po telefonu 064/222-681. Predvajanje slovenskega filma Triglavske strmine Radovljica - V sredo, 1. septembra, ob 20. uri bodo v Linhartovi dviorani v Radovljici predvajali slovenski dokumen-tarno-domačijski film z živo spremljavo Triglavske strmine. 30 let delovanja Muzeja v Železnikih Železniki - Muzejsko društvo Železniki vabi na prireditev ob praznovanju 30 -letnice delovanja Muzeja v Železnikih. V soboto, 4. septembra, ob 18. uri bo na dvorišču muzeja proslava ob 30-letnici muzeja v Železnikih z otvoritvijo prenovljenega pritličja muzeja. Srečanje ob 55-letnici pod Blegošem Škofja Loka - Letos mineva 55 let od ustanovitve Gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda. Pri ZB NOV Škofja Loka - Skupnost borcev GVP so se odločili za skupno proslavo ob obletnici. Vabijo tudi svojce in prijatelje borcev Gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda, borce enot, ki so delovale na Gorenjskem, mladino, posebno pa še prebivalce Selške doline. Srečanje bo v nedeljo, 5. septembra, ob 11. uri pod Blegošem v Potoku, na domačiji pri Stanetu Šturmu. Za kulturni program in za vodenje prireditve bo poskrbel novinar Jože Logar, sodeloval bo tudi Baldo Bizjak in drugi. Srečanje bo v vsakem vremenu. II. tradicionalno srečanje v Crngrobu Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka vabi svoje člane, njihove svojce in prijatelje na II. tradicionalno srečanje članov, ki bo v soboto, 4. septembra, z začetkom ob 12. uri na prireditvenem prostoru v Crngrobu, ob vsakem vremenu pod šotorom. Srečanje je združeno s plesom, zabavo in srečelovom. Prijavite se pravočasno po tel.: 657-001 ali 657-000. Turistična ocenjevalna vožnja Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka prireja v soboto, 4. septembra, turistično ocenjevalno vožnjo za voznike osebnih avtomobile^- ljubiteljev avto športa. Prijavi se lahko vsak član kateregakoli avtomoto društva. Vse informacije dobite po tel.: 657-001 ali 041/743-196. Enodnevni izlet na Koroško Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se jim pridružite na enodnevnem izletu na Koroško, z ogledom rudnika svinca in cinka Mežica. Izlet bo v sredo, 15. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred avtobusne postaje. Vpisovanje bo od petka, 3. septembra, do zasedbe avtobusa. Praznik PD Sovodenj Sovodenj • Planinsko društvo Sovodenj bo v nedeljo, 5. septembra, pri planinski koči na Ermanovcu proslavilo 25-letnico delovanja. Program, v katerem bodo nastopili kvartet Krehovci, citrarki Jerca in Katarina Kramar, recitatorji in učenci šole Sovodenj in ansambel bratje Poljanšek, se bo začel ob 14. uri. Podelili bodo priznanja, slavnostni govornik pa bo Tone Tonišc. načelnik komisije za pota Planinske zveze Slovenije. • A. Ž. Na Vraško Škrbino in Sciober Kranj - Planinska sekcija Iskra vabi na planinski izlet na Vraško Škrbino in Sciober (Italija) v soboto, 4. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za 5 - 6 ur. Prijave do četrtka, 2. septembra, do 12. ure: Jasna Soklič, Iskra ERO; 276-400 ali Matija Grandovec, Iskratel; 273-093 ali na telefonsko tajnico (med delovnikom -popoldne) na št. 272-870, do zasedbe avtobusa. Srečanje upokojencev Gorenjske v Bohinju DU Kranj tudi letos organizira udeležbo na tradicionalnem srečanju upokojencev Gorenjske, ki bo v Bohinju pri hotelu Zlatorog. Srečanje bo v četrtek, 9. septembra, z začetkom ob 10. uri. Odhod izpred hotela Creina, bo ob 8. uri. Prijave v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. DU Dovje - Mojstrana vabi svoje člane na srečanje upokojencev v Bohinju, v četrtek, 9. septembra. Avtobus bo odpeljal iz Mojstrane ob 8. uri, s parkirišča pri Delikatesi. Po potrebi bo ustavil na Dovjem, Hrušici in na Jesenicah. Prijave zbira Marjan Olip na tel.: 891-347 ali pa v klubu društva do zasedbe avtobusa. Na srečanje upokojencev Gorenjske vabi tudi DU Preddvor. Odhod avtobusa v četrtek, 9. septembra, bo ob 7.50 uri iz Tupalič, iz Preddvora ob 8. uri in naprej v Bašelj in na Belo. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki, v Domu krajanov v Preddvoru. Svoje člane vabi na srečanje tudi DU Naklo, zato se čimprej prijavite pri svojih poverjenikih. Z DU Preddvor na krajši izlet Preddvor - DU Preddvor obvešča svoje člane stare 80 ali več let, da tudi letos pripravlja zanje krajši brezplačen avtobusni izlet, ki bo v sredo, 15. septembra, z odhodom iz Bele ob 8.15 uri, iz Preddvora pa ob 8.30 uri. Prijave sprejemajo poverjeniki do prihodnje srede, 8. septembra. Izlet po slovenski Koroški Kranj - Pohodniška sekcija pri DU Kranj vabi svoje člane na izlet po slovenski Koroški, v četrtek, 2. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Pod strokovnim vodstvom si boste ogledali podzemlje Pece, rudnik svinca in cinka. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedenosti avtobusa. Izlet na srečanje v Pliberk Mojstrana - DU Dovje - Mojstarna organizira izlet na srečanje v Pliberku, ki bo v soboto 4. septembra. Avtobus bo odpeljal iz Mojstrane ob 7. uri s parkirišča pri Delikatesi. Po potrebi bo ustavil na Dovjem, Hrušici in na Jesenicah. Prijave sprejema Marjan Olip po tel.: 891-347 ali pa se prijavite v klubu društva do zasedbe avtobusa, zato pohitite s prijavami. Turistični izlet na Pohorje Kranj - DU Kranj vabi na turistični izlet na Pohorje. Izlet bo v torek, 7. septembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni. Kopalni izlet v Poreč Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo prijave za enodnevni kopalni izlet v Poreč, ki bo v petek, 10. septembra. Prijave sprejemajo v MDI Kranj, Begunjska 10, tel.: 223-433. Pohod invalidov Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka - sekcija za pohodništvo organizira pohod invalidov v soboto, 4. septembra. Cilj pohoda je Lovska koča na Sorskem polju. Zbirališče pohodnikov bo na Trati pred železniško postajo ob 10. uri in v Srečanje Pod skalco Nepopoln večer z zamudo Kranj, 31- avgusta - Tokrat nam jo je zagodlo vreme. Ko smo se odločali, ali Bohinjski večer z Alpskim kvintetom in Gorenjskim glasom bo ali ne, je v Bohinju lilo, pa v Kranju, na Bledu in v Žirovnici tudi. Tako je bilo pozno popoldne odločeno, da prireditve Pod skalco ne bo. Želja v Bohinju pa je bila večja od odločitve in tako se je Alpski kvintet vendarle zbral skupaj in s sicer triurno zamudo začel srečanje Pod skalco. Glasovci pa bomo nepopolno srečanje nadoknadili ob prvi prihodnji priložnosti. • A. Ž. Semanji dan Besnica - Turistično društvo Besnica bo v nedeljo po maši, ki bo ob 9. uri, pripravilo na prostoru pri cerkvi v Zgornji Bcsnici semanji dan. Nastopili bodo godbeniki iz Gorij, ansambel Planet, Matjaž Kokalj, otroška folklorna skupina Besnica in Foklorna skupina KUD Mali vrh Nemiljc Podblica. Godešiču pred samopsotrežno trgovino ob 10.30. Pohod bo ob vsakem vremenu. Hoje je lahka in na lastno odgovornost. Sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin Kranj - Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob začetku novega šolskega leta ponovno organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1 in sicer v petek, 3. septembra, od 13. do 17. ure in v soboto, 4. septembra, od 9. do 13. ure. Svetovalec Zavoda za šolstvo bo v času sejma nudil staršem, učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol vse potrebne informacije, prodajalcem pa predlagal višino cen. Bolšji sejem Kranj - Kot vsako prvo soboto v mesecu vas organizator Turistično društvo Kranj tudi tokrat vabi, da obiščete Bolšji sejem v Kranju. Ljubitelji starin, redkih in umetniških predmetov, pridite v soboto, 4. septembra, od 9. do 13. ure pred Prešernovo gledališče v Kranju. Zagotovo boste vašli predmete, vredne ogleda, izmenjave ali celo nakupa. Rdeči križ organizira naslednje krožke Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo tudi v šolskem letu 1999/2000 v sklopu Univerze za III. življenjsko obdobje organiziralo za upokojence naslednje krožke: krožek nemškega jezika - začetni in nadaljevalni, krožek angleškega jezika - začetni in nadaljevalni, zgodovinsko etnološki krožek, krožek umetnostne zgodovine, likovni krožek, kiparski krožek, krožek za duhovno rast, krožek spoznavanja zdravilnih rastlin in njihova uporaba in klekljarski krožek. Vse upokojence, ki se želijo vključiti v krožke Univerze za III. življenjsko obdobje, vabijo, da se vpišejo po tel.: 211-150, do 10. septembra, od 9. do 11. ure. Mednarodni natečaj diapozitivov Jesenice - Občina Jesenice obvešča, da se 15. septembra končuje razpis Mednarodnega natečaja diapozitivov - "Dia 70 let mesta Jesenice", ki so ga razpisali Občina Jesenice, Foto klub Jesenice in Fotografska zveza Slovenije. Vse zainteresirane vabijo, da se udeležite razpisa in svoje diapozitive pošljete na naslov: Občina Jesenice, c. Maršala Tita 78, Jesenice, s pripisom "Dia 70 let mesta Jesenice". Krvodajalska akcija Jesenice - Območno združenje RK Jesenice obvešča, da bo krvodajalska akcija na Jesenicah potekala v sredo, četrtek in petek, 8., 9. in 10. septembra, od 7. do 13. ure v Splošni bolnišnici Jesenice, Titova 12. Tečaj Reiki Radovljica - Srečanja Reikašev se bodo začela spet v ponedeljek, 6. septembra, ob 17. uri v knjižnici v Radovljici. Srečevali se bodo vsakih 14 dni. Vabljeni vsi, ki vas zanima Reiki. Bled - Tečaj Reiki 2. stopnje bo na Bledu v petek, 10. septembra, dopoldne in v soboto, 11. septembra, cel dan. Prijave in informacije na srečanju v Radovljici oz. po tel.: 061/140-65-65 - Manja Marija Robič. Razstava Vode in gore Bled - Foto klub Triglavski narodni park in Hotel Astoria Bled vabita na razstavo barvnih fotografij in predvajanje diapozitivov na temo Vode in gore. Avtor zastave je Niko Rupel. Odprli jo bodo v hotelu Astoria na Bledu jutri, v sredo, ob 19. uri. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Radovljica. Razstava bo na ogled do 6. oktobra. Na planini Škofja Loka - Galerija Fara in Boštjan Pleško vabita na otvoritev fotografske razstave z naslovom "Na planini". Otvoritev bo danes, v torek, 31. avgusta, ob 19.30 uri, popestrili jo bodo s krajšim glasbenim programom. Nadaljevanje na 31. strani TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, stropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI 9 223-444 APARATI STROJI Prodam POMIVALNI STROJ CANDY C 7400, star 4 leta Cena po dogovoru. Đ 862-827 16985 Prodam univerzalni REZKALNI STROJ WMW, velikost delavne mize 200x780 mm. B 311-697 17880 MOBI REGLJA II 19.900, BELKA 29900. Možna dostava na dom. B 040/220-697 17895 Prodam elek. PISALNI STROJ Triumph in večji mehanski stroj. "B" 041 /602-395 17900 GORENJE pralni stroj prodam, Obodin podarim, oba brezhibna. B 332-350 17916 Lepo ohranjen štedilnik 4 plin 2 elek., prodam, za 6000 SIT. "B 221-452 17924 Prodam avtomatski SADILNIK za krompir Hmezad in ciklon za MD 51 SIP. "B 061/641-021 od 5-7.ure in po 20. uri KOMBAJN za krompir (poljski), prodam. Cena 160 000 SIT B 632-293 Prodam PEĆI za etažno CK ter bel kup-persbusch štedilnik. B 041 /874-099 17992 Rodio Triglav [fi r j 96 CORCnifKfIH 89.8 Jc/enioc. 101.S Bohinj 101. i Kranjska Gora GLASBILA Prodam diatonično HARMONIKO. Zaplotnik, Cevarna dvokoles, Križe 17950 GR. MATERIAL Oddam 10 pocinkanih SODOV z obroči, prodam pa 2 rabljena STREŠNA OKNA. 3491-134 17390 Prodam punte. B 245-623 17902 SNEGOLOVILCI iz rostfreja 1.5 mm in barvani, ugodna cena, možna montaža. B 72 5-31 9 17964 LES ZA OSTREŠJE: 3 kos 5 m 18/16, 3 kos 4 m 18/16 , 17 kos 4 m 14/12, 6 kos 4 m 5/13, 5 kos 4 m 8/10, 8 kos 3 m 12/12, cca 200 kosov star BOBRO-VEC, cca 200 kosov ŠPIČAK, nova MIZA (izrezljana), JAVOR 130x130, nov lesen stol za klanje prašičev, hrastova VHODNA VRATA. B 620-046 17999 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 5. in 6. razred OŠ. ir 731:372 17473 Kupim KNJIGE za 1. letnik ekonomske srednje šole. B 422-340 17527 INSTRUIRAM - POUČUJEM KLAVIR za nižjo in srednjo stopnjo, tudi na vašem domu. "B 563-774 17572 Prodam KNJIGE za SAŠ. B 311-693 17893 Prodam UČBENIKE za 7. razred: fizika (Ambrožič), Gospodinjstvo, Tehnika, Likovni pouk. B 325-658 17896 UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE^ POZOR! Tudi letos vam v malooglasrri službi nudimo možnost brezplačnega oglasa za prodajo ali nakup šolskih učbenikov. Oglas na} bo do 20 besed. Lahko ga pošljete na dopisnicah alt pa nam ga poveste po telefonu št. 223-444. Izkoristite priložnost v avgustu in septembru! I________I Prodam KNJIGE za 6. in 7. razred (knjige niso čisto vse). O 718-011 17907 Prodam BERILO 1 in BERILO 2 za srednje in poklicne šole, kupim BERILO 3 - Kolšek. B 323-682 zvečer 17914 Prodam BERILI 3 in 4 za SŠ, BIO I Stušek, slov.jezik II Toporišič in več knjig za mat. B 421-418 17939 Prodam SLO LATINSKI SLOVAR in LATINSKO SLOVENSKEGA, avtorja Franca Bradača ter LATINSKO SLOVNICO, avtorja Sitva Kopriva. "B 312-298 ali 041/858-148 17958 Kupim KNJIGE za 1. letnik Trgovske šole - smer prodajalec. B 332-345 17965 Prodam KNJIGE: 2x Angl. jezik 3, Biologija za 7. razred, Kemija za 7. razred, učbenik Vezi med ljudmi, Svet matematike za 6. razred, Spoznavanje narave za 4. razred. B 471-109 17969 Kupim KNJIGE za 3. letnik Ekonomske šole - ekonomski tehnik. B 332-345 17972 ŠOLA za svnthesizer Raglja Kranj, vpis začetnikov starosti 5 do 15 let. B 323-561,041/549-675 17997 IZGUBLJENO Proti koncu julija je ostala na avtobusu na relaciji Radovljica-Kranj za sedežem KNJIGA "Imenovali so jo dvoje src". Ker jo neuspešno iščem, prosim najditelja, naj mi pošlje vsaj prvo stran s posvetilom. Napisala mi ga je moja 14 letna hčerka, zato mi je to drag spomin. Najditelju nudim seveda nagrado. Lepo prosim za pomoč. Moj naslov je Jože Andrejaš, Linhartov trg 2, 4240 Radovljica 17962 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO. BUKOVO, JESENOVO, JAVORJEVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA, Poljšica pri Podnartu 6, B 731-615 in 041/680- 925 17058 ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, celolozni les in kostanjeve drogove. B 656-20-12, dopoldan 17888 Kupim suha BREZOVA DRVA. B 411-193,041/787-068 17915 LOKALI Oddamo v bližini Kranja v neizdelani hiši v kleti, 130 m2 in pritličju 100 m2, s posebnim vhodom, primerno za različne dejavnosti (zobozdravstvo, kozmetika, ipd.) K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15513 Kranj oddamo poslovni prostor cca. 35 m2, v pritličju, za mirno poslovno dejavnost. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ - Planina III; manjši opremljen trgovski lokal, 25 m2, vsi priklj., 9 mio SIT, BRNIK poslovni prostor za mirno obrt, uporabne površine 263 m2 + dvorišče 186 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE B 22-33-00, 0609/650-123 15591 BLED CENTER vilo - gostinsko turistični objekt na parceli 947 m2, 11 sob, 408 m2 uporbne površine, urejeno parkirišče,prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15947 KRANJ Glavni trg 40 m2/l (25m2 + 15 m2), ogrevanje, termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ Cankarjeva ul. manjši poslovni prostor 24 m2/l., primerno za pisarno, 25000 SIT mesečno, KRANJ Stražišče trgovski lokal 80 m2 PR+70 m2 KL, večje parkirišče, 155.000 SIT/mes, ODDAMO. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ center prodamo trgovski lokal z izložbo, cca 68 m2/PR ostale informacije na agenciji, KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj., 9 mio SIT, BRNIK gospodarsko poslopje primerno za mirno obrt, uporabne površine 263 m2 + dvorišče 186 m2, 10 mio SIT DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 VILLACH/BEUAK - ugodno in takoj oddam v najem nove, lepo urejene PISARNE, 140 m2, 2 x WC, 2 x kopalnica s prho, v pritličju, s parkirnimi prostori ter SKLADIŠČNE PROSTORE do 500 m2. B 0043-4242-41180 ali 0043-676-614-9022 17656 KRANJ Stražišče oddamo poslovni prostor (novogradnja), 170 m2, vsi priključki, izredno ugodno! KRANJ na odlični frekventni lokaciji oddamo poslovni prostor (pritličje), 35 m2. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 17927 ODDAMO v Kranju 50 m2 uličnega lokala v centru mesta. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 17941 ODDAMO Planina poslovni prostor 50 m2 v pritličju, brez opreme. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 17942 GOSTILNO V BOHINJU, ki je v obratovanju, oddam v najem. Inf. na B 721- 031 17952 Zelo ugodno prodam beli neživilski VITRINI dvojčici. Infor. zvečer 563-218 in 041/637-664 17995 OBVESTILA Oseba, ki je v četrtek dopoldan 26.8.1999 v gozdu v Dobravi na vrhu Stagen iz avtomobilske prikolice vzela motorko Jonsered 2045 je bila opazovana in naj jo zaradi nadalnjih nevšečnosti vrne na naslov: Potočnik Franc, Polica 9, Naklo 17911 OSTALO POSREDOVANJE pri prodaji, nakupu umetniških del, izdelkov, del po naročilu. CONTACT, 041/670-423, od 19. do 21. ure 16003 PGD JEZERSKO PRODA LESENO BARAKO, 5 x 8 m. B 441-160 17621 Prodam GAJBICE za krompir ali jabolka. Višelnica 13, Gorje, 725-251 17996 PRIDELKI SLADKE JAGODE lahko zopet dobite v Čadovljah pri Trsteniku. MARKUTA B 460-048 17543 Spet vsak dan sveže JAGODE na Planjavi pri Šenčurju. "B 411-026 in 411-094 17686 Prodam drobni KROMPIR in nekaj PŠENICE. B 422-610 17949 Prodam SILAŽNO KORUZO. Zalog 89, 421-669 17967 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. B 064/368-000,041/640-949 6226 Na relaciji Kranj - Škofja loka kupimo samostojno ali vrstno hišo na vsaj 500 m2zemljišča, z vsemi priključki, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365- 360 ali (064) 365-36^1_ Kranj okolica kupimo parcelo ali nadomestno gradnjo, na vsaj 600 m2 zemljišča, za že znane stranke. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ-BLIŽNJA OKOLICA: Prodamo zelo lepo enodružinsko hišo, lepa okolica in mirna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-OKOLICA: Prodamo novejšo trostanovanjsko hišo, 3X120 m2, 600 m2 pripadajoče parcele, zelo lepa in mirna okolica, cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/ 366 670, 041/755-296 KRANJ/OKOLICA : Prodamo zelo lepo visoko pritlično hišo, lahko je tro-družinska/ ima tri ločena stanovanja, v pritličnih prostorih možnosti za kakšno poslovno dejavnost, 250 m2, 900 m2 parcele, sončna in mirna lokacija, vsi priključki itd... Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 PODUUBELJ: Na zelo dobri in atraktivni lokaciji prodamo večji in zelo dobro ohranjen gostinski objekt z urejenimi ležišči , 350 m2 uporabne površine, 1.200 m2 pripadajoče parcele, starost 20 let. Cena: zelo, zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 VOGEL - na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1 /2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 PODUUBEU: Prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z vso gradbeno dokumentacijo za zidan vikend , vsi priključki. Cena: zelo zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 STRAŽIŠČE: na lepi lokaciji prodamo prijetno enodružinsko hišo, parcela 700m2, cena 27 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 CERKLJE - prodam manjšo bivalno hišo na parceli 455 m2, 13,5 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 DOSLOVCE - prodamo novejšo enodružinsko hišo, parcela 900 m2, 27 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 STRUŽEVO - prodamo etažo starejše hiše, pritličje, 90m2, pripadajoča parcela, cena 9,5 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/734 198 SMER GOLNIK - prodamo etažo starejše hiše s pripadajočo parcelo 500m2, cena 12, 5 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 DRULOVKA - prodamo atraktivno sodobno atrijsko hišo, velik urejen vrt, 43 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 JESENICE na Javorniku prodamo manjšo hišo potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 6.900.000 SIT. TEL.: 064 863 977 (www.poisng.si) LESCE OKOLICA ravno parcelo - nadomestna gradnja 542 m2, prodamo, za 5.000.000 SIT. TEL.: 064 863 150 (www.poisng.si) GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo v idiličnem okolju prodamo za 19.900.000 SIT. TEL: 064 863 977 (www.poisng.si) BLED novejšo, urejeno hišo v starem delu Bleda na parceli 130 m2, prodamo za 20.000.000 SIT. TEL.: 064 863 977 (www.poisng.si) BEGUNJE obnovljeno stanovanjsko hišo, P + M, 140 m2 bivalne površine + garaža, na parceli 450 m2, prodamo za 20.000.000 SIT. TEL: 064 863 150 (www.poisng.si) JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.: 064 863 977 ENODRUŽINSKO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO KUPIMO V ŠKOFJI LOKI ALI KRANJU. TEL.: 064 368 741 KRANJ - okolica; na sončni lokaciji prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 1700 m2, lahko po delih. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 14864 Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro visokopritlično podkleteno hišo naparce-li 727 m2, cena 33.6 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15514 Prodamo v Kranju - 25 let staro atrijsko HIŠO na parceli 500 m2, sončna lega, cena 47.3 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15516 Prodamo v bližini Kranja podkleteno visokopritlično HIŠO z izdelano mansar-do na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena 39 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15517 Prodamo:BISTRICA PRI PODBREZ-JAH stavbno zemljišče 1.575 m2, po 44.000,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA 2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA zazidljivo parcelo 2.400 m2. K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo: v Podljubelu počitniško hišico z gradbenim doviljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, cena 11,0 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15528 HIŠE PRODAMO: GOLNIK ugodno prodamo enonadstropno HIŠO na ravni, sončni parceli 891 m2 uporabne površine, cca. 300 m2, 25 mio SIT, KOKRICA pri Kranju: enodružinsko visokopritlično HIŠO z garažo in vsemi priključki, v mirnem okolju, na parceli 618 m2, 26 mio SIT, KRANJ Primskovo; dvostanovanjsko HIŠO - dvojček, na lastni parceli 500 m2, 300 m2 uporabne površine, 24 let, 25 mio SIT, KRANJ okolica; 5 km, VIKEND BRUNARICA, bivalne površine 80 m2, elektrika, voda, parcela 480 m2 v mirnem zelenem okolju. DOM NEPREMIČNINE B 22-33-00, 0609/650-123 15585 KRANJ okolica, 12 km, dvostanovanjsko visokopritlično HIŠO, 18 x 27 m, primerno tudi za mirno obrt, 100 m2 v man-sardi izgotovljenih + opr., kuhinja, pritličje, delno izgotovljeno, parcela cca. 300 m2, 18.7 mio SIT, KRANJ center; večji poslovno stanovanjski objekt na dobri lokaciji z večjim parkiriščem, cena po dogovoru, KRANJ Naklo; poslovno stanovanjska hiša s pomožnim objektom na frekventni lokaciji, cena 75 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE B 22-33-00, 0609/650-123 15586 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz n vj L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA LINHARTOV TRG 1 VPISUJEMO V: - visoko upravno šolo (3. letnik) - ekonomsko komercialnega tehnika - program prodajalec (1., 2., 3. letnik) - prekvalifikacija osnovna šola za odrasle (6., 7., 8. razred) CDI Univerzum v sodelovanju z Ljudsko univerzo Radovljica vpisuje v programe: - upravni tehnik - strojni tehnik - elektro tehnik - vrtnar in cvetličar INFORMACIJE IN VPIS: 700-240 GORENJSKA - kupimo enodružinsko HIŠO, z malo vrta za znanega kupca, KRANJ - kupimo vrstno HIŠO na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE B 22-33-00, 0609/650-123 issas HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15948 avtoalarjtti) avtoakustika; GSM PARCELE PRODAMO RADOVUICA Nova vas ravno, sončno zazidljivo parcelo 1000 m2, 8000 SIT/m2, BLED okolica sončno zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 9000 SIT/m2, CERKLJE okolica zaz. parcelo v urbanem naselju, 864 m2, 9500 SIT/m2, GOLNIK okolica ravna, sončna parcela z lepim razgledom na robu naselja, 2000 m2 od tega zazidljivo 4 22 m2 + brunarica, 10 mio IST. PODBREZJE 2000 M2 od tega zazidljive 580 m2, lok. dbv. 8,5 MIO sit. VODICE okolica kmet. zemljišče cca 10 ha travnikov in njiv ob glavni cesti. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 15949 HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca, KRANJ s širšo okolico kupimo manjšo kmetijo ali nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15952 Prodamo okoli Bleda HIŠA dvojček, na parceli 288 m2, stara 25 let, cena 20 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 i63u Prodamo KAMNIK - HIŠA 9.5 x 10 m, poleg garaža in skladišče, na parceli 500 m2, cena 28 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 16315 Prodamo v bližini Nakla - atraktivno, moderno grajeno HIŠO 13x9, s prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2100 m2, cena 54 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B 221-353, 222-566 in fax 221-785 16316 HIŠE ODDAMO KRANJ okolica 10 km mirni družini oddamo enodružinsko hišo z možnostjo kasnejšega odkupa, 50.000 SIT/mes., letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15512 HIŠE PRODAMO SENIČNO novejšo enodružinsko hišo na parceli cca m2, uporabne površine 212 m2 + sarda + 100 m2 pomožnih površin, mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 00, 0609/650-123_______J^- KRANJ na odlični loOkaciji Stražišče prodamo večjo atrijsko hišo, 200 m> 500 m2 zemljišča, vsi priključki, zanim va ponudba. PIA NEPREMIČNINE, 2 V-719, 212-876_^^j^ ŽIROVNICA okolica na sončni lokacij prodamo popolnoma adaptirano eno novanjsko hišo, cca 1000 m2 zemljisc„-PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 876_______ GORICE prodamo zelo kvalitetno jeno enodružinsko vikend hišo 6' rCg|j m2 v zelenem, mirnem okolju na Pa 719 m2. GOLNIK prodamo dvostat vanjsko hišo na lepi, sončni parceli m2 v mirnem okolju, cena po dogov DOM NEPREMIČNINE, 22-33-u ' 0609/650-123 l^L- RODINE SMOKUČ prodamo noyeis° vrstno hišo 90 m2, parcela 162 m2, cuo^ vita, mirna in sončna lokacija, c 11.000.000 SIT, RATEČE PLANICA P damo stanov, hišo - NOVOGRADNJA, 1 m2 upor.p.parcela 400 m2, CK, 9^qQ lep pogled na ponce, cena 28000-SIT, PREDDVOR okolica prodamo no ^ dvostanovanjsko hišo 300 upo.površine,700 m2 parcele, JESEN prodamo večjo stan. hišo, 271 upor.površine, parcela 622 m2, 3 ga ' CK, ugodni plačilni pogoji. LESCE pr ^ mo hišo 350 m2 upor.površine, 79 Prodamo v Seničnem pri Goln'pUrr,el' parceli 1100 m2 začetno gradnjo des* 064/331 231 __^ MALI OGLASI 29. STRAN • GORENJSKI GLAS JTZABRET VISOKE IN NIZKE GRADNJE, POPRAVILO ELEKTRIČNIH NAPRAV IN STROJEV, SERVIS, MONTAŽA GORILCEV IN MERITVE Bobovek 2 a, 4000 Kranj N.C.: 064/248-000, fax: 064/248 008 Zaposlimo ELEKTRIKARJA ali ELEKTROTEHNIKA ENERGETIKA za delo na elektroinštalacijah jakega in šibkega toka. Informacije po tel.: 064/248-000 (Metod ml.) |fAII£l ŽIROVNICA Škofja Loka - Podlubnik prodamo SPodnji del samostojne stanovanjske n'še, klet in pritličje 132 m2, zraven pri-Pada tudi vrt. PIA NEPREMIČNINE « ^2-318, 656-030 _17851 Kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO. « G41/571-009 17879 Prodamo v Podljubelju počitniško hiši-c°. staro 28 let, vel. 7x7 m na parceli ; 50 m2, cena 12,5 mio SIT. K 3 KERN, ^353, 222-566, fax 221-7 85 17943 Poljanska dolina - Gorenja vas; prodajo ZAZIDLJIVO PARCELO 760 m2, ravna in sončna lega. PIA NEPREMIČNI-^ P 622-318. 656-030 17954 Zabnica - Šutna, prodamo novogradn-Jp-lv- Svadbena faza, na parceli 815 m2. JTA NEPREMIČNINE « 622-318, 656- Najamem manjšo HIŠO na območju UorenjSke do 30.000 sit. « 461-978 "893 PRIREDITVE DUO - po želji TRIO vam igra in poje arodno in zabavno glasbo za vse pn|oznosti. « 312-327 KLJUČAVNIČARSKA in KOVINARSKA DELA; izdelava KOVINSKIH OGRAJ, STOPNIC, POKRITJE TERAS ter drugih stavbenih kovinskih del - opravljam kvalitetno in hitro. « 041 /750-713 17515 _ OUNE GORILNIKE, REGULACIJSKE AVTOMATIKE, MONTIRAMO Z GARANCIJO, DOBAVLJAMO, SERVISIRAMO, IZMERIMO IZKORISTEK PEČI Z ELEKTRONSKIM REGISTRIRNIM INSTRUMENTOM. BETA -S d.o.o., B 874-059 ali 041/704-851 17534 Manjša GRADBENA DELA (ometi, fasade, adaptacije ...),keramičarska dela - hitro, kvalitetno,ugodno! B 221- 463 17832 VODOVODNE IN OGREVALNE INSTALACIJE, OBNOVA STARIH ALI NOVOGRADNJE. B 646-475, 041/784-136 17889 Menjava izolacij na zamrzovalnih skrinjah ter popravilo pralnih strojev. B 041/878-494 17917 Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. B 312-722 17946 Smo skupina in delamo vsa zidarska dela vključno s fasado. Delamo hitro in poceni. B 325-594 17974 POSLOVNI STIKI Za vas ugodno izpeljemo nakup. Od ^'zvajalca v vaš dom. BOTON.d.o.o., 71 222-014 17948 RAZNO PRODAM BOJLER 51 nov, 6000 SIT, 2 bakreni Plošči za žlebove 0,6 mm 2x1 m, CB anteno 27 MHZ, 144, 432Mhz. «311- 'y ' 17894 STAN. OPREMA tiitro ixx poceni informacije: Td.:06t/B41'846, Mot>>:0609/629-$!4 nove kuhinje ugodno! b 431- 16310 p OMARO za obleko poceni prodam. °Wonim rolko in starejši računalnik. B J25-059 17913 ^ ŠPORT P-OLERJi, DRSALKE - rabljeno! Ugod-le cene. RUBIN Kokrica, 245-478 1798? STORITVE p servis pen - pridemo takoji Pravila pralnih, pomivalnih, sušilnih ^°)ev, štedilnikov, bojlerjev. B 242-^1^041/691-221 3 Za\/LLETE' žaluzije, LAMELNE plise ^VESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ 9 T^'NE - lahko naročite na B 211-418 ^14^519 _s SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, >ai , 5-17°. 557-874, 041/733-709 -^LUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVE-p,^.' PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, tav Jl' ^ KARNISE, TENDE! Ses-ž ,ni. Ir> nadomestni deli za rolete in u^je. Izdelovanje, svetovanje, *aža in ,53Kraišem času najkr^. "' servis- Dobava in montaža v STANOVANJA Prodamo: v bližini Tržiča STANOVANJE v mansardi in POSLOVNI PROSTOR v prizidku hi, cena 22,5 mio SIT, možno tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja. K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 15522 Planina I, prodamo prenovljeno garsonjero 32,85 m2 v 2.nad., opremljena kuhinja, zastekljen balkon vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina I ali II kupimo garsonjero in eno-sobno stanovanje z balkonom, vseljivo po dogovoru, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, center, prodamo enosobno stanovanje 50,59 m2 v 2.nad, vseljivo po dogovoru, cena 9,3 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Vodovodni stolp in Zlato polje kupimo enosobno in dvosobnostanovanje z vsemi priključki. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Zlato polje, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2 v 3.nadstropju, lepo ohranjeno in vzdrževano stanovanje, vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina, prodamo 2SS 62 m2 v 3.nadstropju, lepo ohranjeno, svetlo stanovanje, vseljivo po dogovoru, cena 10.5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRAN J-PLANIN A 11.: Prodamo zelo lepo in funkcionalno raz. garsonjero , I. nad. Ločena kuhinja. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-CENTER: Prodamo enosobno stanovanje. I. nad. 41 m2. Cena : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-ZLATO POUE: Prodamo več dvosobnih stanovanj , 61, 60 m2, I. nad.. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-PLANINA [.: Prodamo več dvosobnih stanovanj. Cene: različne. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-PLANINA III. : Prodamo zelo veliko, svetlo in prostorno dvosobno stanovanje, v IV. nad., 74 m2, vsi priključki. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel, 064/366-670, 041/755-296 BEGUNJE: Prodamo trosobno stanovanje v novejših blokih, IV: nad. 78 m2, vsi priključki, velik sončen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-PLANINA I; Prodamo zelo lepo in renovirano dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma , 92 m2, VI. nad., vsi priključki, telefon, izredno velik zastekljen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366- 670, 041/755-296 RADOVLJICA: Na zelo dobri lokaciji v Radovljici oddamo novo popolnoma opremljeno garsonjero, I. nad., 24 m2, vsi priključki. Cena najema: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 TRŽIČ-CENTER: Oddamo, novo enosobno stanovanje- neopremljeno, vsi priključki, cena: zelo ugodna, vseljivo takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 RADOVLJICA: Oddamo popolnoma opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, II. nad., garažni nad., lahko tudi vrt, vsi priključki - oddaja se za dalj časa. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 POČITNICE-OTOK PAG-ZELO UGODNO: V septembru, oddaja apartmajev, lep ambient, 15 m do morja, bližina blatnega jezera - zelo dobro za revmatike. Cene : zelo ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 ITD + NEPREMIČNINE ,.NAKUP Ml( US Glw_, ^EMIČNINE, Stritarjeva 4,'Kranj" NEpj^^J.n .PRODAJA VSEH VRST L0kArn NIN' CENITVE, IZDELAVA ^ENTao KE IN gradbene DOKU-SVETOVANJE. DOM OINSTALACIJE, TELEKOMU-ugodno. « 041/865-112 jfT^CUOV|. SNEGOLOVCI, DIMNE FarPBE- KAPE. BELJENJE FASAD, ^BJONOV, PREKRIVANJE STREH z 16483 ° lestviio- w 041/807-273 Gd/^APTACUE, NOVOGRADNJE, s^DNJA (na ključ). DEXI,d.o.o. ^n°va30, « 326-824, 040/20-12-12 ^___ 17043 c^ACIJE DIMNIKOV z nerjavečimi Oftrvl': vrtanje, zidava, montaža. « 4SELlTVE, razni PREVOZI do 2 t dolžine '^oi UgodnO- « 041/571-295 PIA nepremičnine podružnica Šk. Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremicnine.5i/ Popolnoma novo stanovanje v nizkem bloku, takoj vseljivo, 2SS velikosti 66,45 m2, vsi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Šorlijevo naselje kupimo večje 2SS ali 3SS v do 3. nad., z vsemi priključki, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina II prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 70,9 m2, 3. Nad, z vsemi priključki vseljivo po dogovoru. Cena 13,5 mio sit. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 GORENJA VAS: Prodamo zelo lepo garsonjero, III. Nad., 33 m2, ločena kuhinja, velik sončen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 Rodio Tfiojov Radio Triglav Jesenice cLo.o. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012,faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://wvvvv.radiotriglav.si 96 GORCfllf Kfl 89.8 k zenice. 101.5 Bohinj 101.1 Kronj/ko Goro_ KRANJ Z OKOLICO - KUPIMO PARCE-•LE, HIŠE, STANOVANJA, HITRO PLAČILO. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 KRANJ- IŠČEMO STANOVANJA V NAJEM VSEH VELIKOSTI ZA ZNANE LJUDI. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP: s pripravljeno gotovino takoj kupimo garsonjero in 2ss za zanani stranki. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 ŠORLIJEVO NASELJE- prodamo 1ss v pritličju, 2ssv 1. nad. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 KRANJ- prodamo adaptirano meščansko stanovanje, 80m2, 11 mio, parkirišče FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 3-prodamo fantastično 3sobno atrijsko stanovanje, 17,9 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 1 - večje 4ss, ugledno stopnišče, razgled na hribe, 15,6 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 1 -prodamo 2ss+kabinet, 67m2, vzdrževano. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 1- ohranjeno 2ss, 59m2, 3. nad, cena 9,8 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 ODDAMO- Planina 1ss, Primskovo, Planina, Radovljica 2ss, Britof, Podnart, Trnovo -3ss, FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 JESENICE na Plavžu prodamo komfortno dvosobno stanovanje 60 m2, v nižjem nadstropju, za 6.400.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) BOHINJSKA BISTRICA obnovljeno dvosobno stanovanje v hiši 56 m2, priti., garaža, prodamo za 8.300.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE ZA GIMNAZIJO prodamo trisobno stanovanje, balkon, ČK, tel, prodamo za 6.900.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.'si) BLED v alpskih blokih prodamo, enosobno, komfortno stanovanje 32,5 m2, za 8.000.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE opremljeno garsonjero, CK, KTV, oddamo, za 20.000 SIT / mes. kavcija. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE - PLAVŽ enosobno, opremljeno, komfortno stanovanje, oddamo, za 32,000 SIT / mes, predplačilo! POSING 064 863 150 (www.posing.si) VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL.: 064 863 150 BLED ALPSKI BLOKI KUPIMO ENOIN-POL ALI DVOSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL.: 064 863 150 KRANJ PLANINA I prodamo novejše mansardno enosobno stanovanje 36,70 m2, za 7.000.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ ŠORLIJEVO prodamo dvosobno stanpvanje 55 m2, z verni priključki, za 9.500.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje 62,30 m2, vsi priključki, balkon, za 9.800.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA III dvoinpolsobno stanovanje 54 m2, vsi priključki, prodamo za 11.000.000 SIT ali zamenjamo za starejše trosobno v Kranju. POSING 064 222 076 (www.posing.si) ŠORLIJEVO NASELJE trosobno stanovanje 70 m2, vsi prilkjučki, balkon, prodamo za 12 500.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ ZLATO POUE oddamo v celoti opremljeno enoinpolsobno stanovanje 46,5 m2, za 50.000 SIT / mes. POSING 064 222 076 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE NUJNO KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE! TEL.: 064 36 8 741 KRANJ ŠORLIJEVO, PLANINA, IŠČEMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA ZNANE KUPCE. GOTOVINA! TEL : 064 368 741 Prodamo: Tržič - 2 SS 58 m2, v 3 nadstropju, na južni strani, z vsemi priključki in balkonom, cena 8,0 mio SIT. K3 KERN d.o.o., « 221-353, 222-566 in fax 221-785 15523 KRANJ - Planina II; 1 ss, 33 m2/PR, vsi pirklj., 6.6 mio SIT, KRANJ - Planina II, 1 ss, 40 m2/PR + atrij, vsi priklj., 6 mio SIT, KRANJ - Planina I, 2 ss, 65.12 m2/VI, vsi priklj., lep razgled, 10.5 mio SIT, KRANJ - Planina II, 2 ss/VII, vsi pirklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Zlato Polje, 46 m2/lll, etažna, CK, 9 mio SIT, TRŽIČ - Ravne, 2 ss, mansardno, 51 m2, vsi pirkljućki, 7.5 mio SIT, KRANJ Zlato Polje, 3 ss, 67 m2/l, vsi priklj., 11 mio SIT, KRANJ -Vodovodni stolp, 3 ss, popolnoma opremljeno, 73.80 m2/lll, CK plin, nova kuhinja, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE « 22-33-00, 0609/650-123 15582 nd o m plan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel: 064 / 656 130 fax: 064 / 620 888 40 let se učimo učiti u LJUDSKA UNIVEKZA ŠKOFJA LOKA Sprejemamo prijave za naslednje izobraževalne programe: EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK UPRAVNI TEHNIK Prekvalifikacija iz PRODAJALCA v EKONOMSKO -KOMERCIALNEGA TEHNIKA Prekvalifikacija iz ADMINISTRATORJA v UPRAVNEGA TEHNIKA PRODAJALEC (2 leti) Prekvalifikacija v PRODAJALCA (8 mesecev) KUHAR (3 leta) NATAKAR (3 leta) OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 6., 7. in 8. razred Prijave in informacije - telefon: 656-136, www.lu-skofjaloka.si KRANJ - Planina II; 2 ss + k, nizek blok, 86 m2/lll, vsi priklj., 2 balkona, V-Z, 13.5 mio SIT, ŠKOFJA LOKA - LOG; novejše 3 ss, 100 m2/l, v hiši s posebnim vhodom, 11 mio SIT, LESCE ugodno, 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, tel., opremljeno, vrta 140 m2, 7.5 mio SIT, KRANJ - Planina I; 2 ss + 2 K, 89.90 m2/PR * atrij, vsi priklj., 16 mio SIT, GOLNIK; 3 ss, 90 m2/PR, 23 let, garaža, vrt, 12.5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE « 22-33-00, 0609/650-123 15583 STANOVANJA ODDAMO - KRANJ; Vodovodni stolp 3 ss, 74 m2, PR, opremljeno, vsi priključki, balkon, 70 000 SIT/mes., letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE « 22-33-00, 0609/650-123 15584 STANOVANJA ODDAMO BRNIK 1ss, 33m2/PR, opremljeno, 50.000 mes, tekoči stroški vključeni, za 2 osebi, JESENICE garsonjero 25m2, opremljeno, 30.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15946 Oddamo BLED 1 ss, 35 m2, z novo opremo, za 50 000 SIT/mes. K3 KERN d.o.o., « 221-353, 222-566 in fax 221-785 16317 ZAVRŠNICA na prekrasni lokaciji prodamo manjši vikend, 200 m2 zemljišča, idealno za počitniško bivanje, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 876 16925 KRANJ na odlični lokaciji (Šorlijevo) prodamo 2 ss s kabinetom, 68 m2, vsi priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 16926 KRANJ PLANINA I 1 ss, 46 m2/lll., delno oprem, balkon, 42.000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 17072 KRANJ (Vodovodni stolp, Šorlijevo) za znano stranko takoj kupimo 2 ss. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 17286 RADOVLJICA- novejše 2 ss, 60 m2, st. pov. CK, tel. s. št. , vrt, možnost odkupa garaže. Cena 12.500.000 SIT. RADOVLJICA (Can.naselje) prodamo 3 ss blok, pritličje, 65,9 m2, CK, balkon, cena 12.000.000 SITJESENICE 2,5 ss v izmeri 70 m2, CK, KTV, tel.priključek, cena ugodna! JESENICE prodamo 2 ss v izmeri 56 m2, CK telefon, v hiši, pritličje, cena 6600.000 sit. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 17497 Prodamo ZAPUŽE novo 2 ss 59 m2 v I. nadstr. po 202.000 SIT/m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 17511 ODDAJA - BLED oddamo lepo popolnoma opremljeno garsonjero, vsi priključki, 25 m2 ugodno! RADOVLJICA oddamo komfortno, opremljeno garsonjero, 24 m2. LANCOVO oddamo opremljeno 2 ss, vsi priključki, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 17739 Škofja Loka - Novi svet; trisobno STANOVANJE, 58 m2, 3. nadstr., CK na drva, vsi priključki, menjamo za garsonjero z doplačilom v Šk. Loki. PIA NEPREMIČNINE « 656-030, 622-318 17849 J&T NEPREMIČNINE RADOVLJICA PRODAMO 2 ss v Radovljici, 3 ss na Bledu, parcelo v Radovljici in v okolici Bleda, ODDAMO 2 ss v Radovljici, 1 ss na Bledu, delavnico v Zg. Gorjah, KUPIMO več 1 ss in stanov, hiš v Radovljici in okolici. POSREDUJEMO pri vseh nakupih in prodajah nepremičnin, « 714-424,041/738-454 17921 BEGUNJE prodam 1 ss, I, nad3tr., cena 6,7 mio. FRAST nepremičninska hiša, « 415-490, 041/734-198 17922 KRANJ na dobri lokaciji prodamo komfortno 4 ss, 92,5 m2, 56 m2 atrija, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 17926 DOMŽALE na odlični lokaciji prodamo popolnoma adaptirano komfortno 3 ss, 67 m2, vsi priključki (stropno ogrevanje -Therma Ray!), nizek blok PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 17928 Oglaševanje na najstarejši .Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja Km TRŽIČ 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 Prodam PLATIŠČA z letnimi gumami 195 za GOLFA III. « 451-159 17881 Za Opel prodam železna platišča z gumami profila 5 mm M+S 175/70/14 in za ASTRO caravan zadnji odbijač. « 241-408 17945 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. « 241-168, gsm 041/730-939 16700 Kupim R 9 lahko starejši letnik, vozilo naj bo v voznem stanju. « 211-093 17919 VOZILA ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J 5 ieI./Ux.064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA \yiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. « 66-50-50_._'6676 Prodam VLEČNO KLJUKO za Renault Megane po polovični ceni. « 041 /822- 449 17876 ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) « 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 PEUGEOT 406 1.8 ST, I. 96, met rdeč, 1. last. servisna, ABS, 2 x AIR BAG, elek. oprema, kot nov, 1.875.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15754 MEGANE 1.4 RN, 1.96, rdeč, 1. lastnik, servo, DCZ, AB, ohranjen, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15961 ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL d.o.o., « 242-600, 242-300, 041/668-283 16298 SEAT IBIZA CL, I. 94, rdeča, 3 v, 2. lastnik, nov model, 87000 km, reg. 6/2000, ohranjena, 885.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 16657 Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob . ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU bodo 13. septembra začeli obratovati z jesenskim delovnim ćasom, to je: od pon. do pot.: od 10. do 22.30 ure sob, ned., prazniki: od 16. do 21. ure [VAB L. J ENI! 66 HYUNDAI ACCENT, I. 95, prva lastnica, kovinsko zelena barva, 89000 km, reg. do 572000, servisna knjižica, 3 vrata, avtora-dio, lepo ohranjen, garažiran, prodam. B 041/644-991 17232 HYUNDAI SONATA, I. 99, prva lastnica novo vozilo, reg. do 5/2000, 1800 km, kovinsko modra barva, avt. klima, ABS, 4 xzračna blazina, usnje, elek. stekla in ogledala, avtoradio + CD, TCS, ALU platišča, alarm... garažiran, zelo ugodno prodam. TT 041/644-991 17233 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TET 061/716-221, Šubelj Domžale 17235 HYUNDAI COUPE, nov zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B 061/716-221 17236 HYUNDAI GALL0PER 2.5 TDI, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 17238 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4xzračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, elek. ogledala, servo volan, cental-no zaklepanje, ugodna cena, možna menjava, staro za novo. B 061/716-221 ŠUBEU 17240 NOVO!!! MITSUBISHI SPACE star 1.3 GLi, 2 xzračna blazina, servo volan, elek. stekla, centralno zaklepanje, mult i displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) cena ugodna. Možna menjava, staro za novo. B 061/716-221 ŠUBEU DOMAŽE 17241 ZX 1,6 I AURA, 1.91, rdeč, reg. do 7/00, SV, CZ, ES, EO, ohranjen, 595 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B 719- 118 17539 ODKUP, PRODAJA, RABLJENIH VOZIL MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. B 323-298, 0609/643-202 Prodam FORD FIESTA 1.3 SX, registriran do 8/2000, metalna bordo rdeča barva, z dodatno opremo. B 312-587 17644 Prodam R LAGUNA BREAK 1.8 RT, 1.95, srebrne barve, reg. do 12/99. B 061/841-750, 041/727-128, Komenda 17657 KIA PRIDE VVAGON 1.3, I. 99. met rdeča, 5000 km, reg. 5/2000, ES, CZ, AR, ROLO, sani, kot nova, 1.252.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 17723 GOLF III 1.4 CL, I. 93, 92000 km, reg. 11/99, 5 vrat, CZ, AR, ohranjen, 1.235.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 17724 GAVALA.D.O.O. GOLF, J. Platiše 3, Kranj, ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL TER MENJAVA STARO ZA STARO. B 243-041, 041/673-726 i78oe GOLF JXD, letnik 12/89 model 90, prevoženih 130.000 km, registriran do 4/00, avto ohranjen, vlečna kljuka, cena 550.000 SIT. B 041/774-100 17883 Prodam FORD ESCORT 1.6 16 V, I. 93, CHIA program, cena po dogovoru. B 041 /347-501 17891 OSMRTNICA V 68. letu starosti je za vedno zaspal dragi mož, oče, stari oče JOŽE MOHORIČ st. Podreber 20, Naklo Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 1. septembra 1999, ob 16. uri na pokopališču v Naklem. Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerki Milena in Marina z družinami OSMRTNICA Vsem znancem in prijateljem sporočamo, daje v 78. letu starosti preminil NIKOLA KOVAČ upokojenec Pogreb pokojnika bo jutri, v sredo, 1. septembra 1999, ob 11. uri na kranjskem pokopališču. Žara s posmrtnimi ostanki bo v mrliški vežici od torka dalje do pogreba. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! V SPOMIN Naj (i bo lahka domača zemlja. Počivaj v miru. CIRILU ZUPANU Minilo je žalostno leto, odkar nas je presunila vest o tvoji tragični nesreči. SESTRI Drulovka, Čirče ZAHVALA Ob slovesu od naše drage mami MARICE BOHORIČ roj. Tratnik, trgovske poslovodkinje v pokoju Iskrena hvala vsem, ki ste ji v življenju naredili kaj dobrega z dejanji, besedo ali mislijo, njo in nas bodrili med njeno dolgoletno boleznijo in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za rože, sveče in sočutne besede. Posebej izrekamo globoko hvaležnost dr. Jožefi Jeralovi iz Zdravstvenega doma Stražišče in medicinskim sestram za vso požrtvovalnost in topel človeški odnos. Brez vseh vas bi bili še bolj sami! ŽALUJOČI NJENI DOMAČI ZAHVALA Vse ure dneva, ki čez svod hite, odsevajo v zrealu te vode, vse zarje vanjo omakajo perot, vse zvezde vanjo pišejo svojo pot. (O. Župančič, Jezero) Ob izgubi naše drage tete ALOJZIJE POLANC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za poklonjeno cvetje in sveče. Prav lepa hvala pa osebju Doma upokojencev, C. 1. maja 59, za dolgoletno oskrbovanje. Prav tako se želimo zahvaliti g.kaplanu za opravljeni obred, pevcem za milozvočno petje in Tišino. Iskrena hvala tudi Navčku ter Komunali za vse storitve. VSI NJENI PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 242-300, 242-600 Prodam ŠKODO SILVER LINE, I. 94, cena 570.000 SIT. B 242-158 17892 NISSAN SUNNY 1.4 SLX, I. 91, reg. do 2/2000, prodam. B 061/841-573 17899 R 5 CAMPUS, 1.93, 61000 km, lepo ohranjen. B 041/529-166 17908 Prodam AUDI A 3 1.6, I. 97, veliko dodatne opreme, ugodno. Možna menjava. B 411-893 17910 Prodam OPEL KADETT KARAVAN, I. 87, 157000 km, reg. 1/00, 320.000 SIT. "B 310-087 17923 CAMPUS, I. 93, lepo ohranjen, cena 470.000 SIT. AVTO MLAKAR POD-BORŠEK KRANJ, 224-540 17929 OPEL CORSA 1.2 1. 88, reg. celo leto, cena 255.000 SIT, prodamo. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ 224- 540 17930 OPEL KADETT 1.3 lepo ohranjen, reg. do 3/2000, 440.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 17931 LADA NIVA, I. 93, prodamo, cena 440.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ 224-540 17932 MERCEDES 190 E AUTOMATIC 1.8, I. 90, cena 1.030.000. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ 224-540 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH -SISTEMOV TER ^-s^p®^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MOHROEF CROMA 1.6 I. 88, cena 285.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 SCOUPE, I. 94, prvi lastnik, reg. celo leto, uredimo kredit 895.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224- 540 17935 BRAVO 1.8 SX, I. 95/96, reg. do 2/2000, cena 1.570.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224- 540 17936 TIPO 1.7 D, I. 91, klima, reg. 3/99. 560.000 SIT. MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 17937 Prodam R 5, 1.94, rdeče barve, 80 000 km, reg. do 4/00, cena po dogovoru. B 041/428-969 ali 621-309 17953 UGODNO PRODAMO: ESPACE RXE V 6, 1.94, R 5 CAMPUS, 5 V, 1.92, R 5 CAMPUS, 5 V, 1.89, R 19 1.7 TSE, 1.91 in FIAT TIPO 1.4 IES, 1.94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po B 064/428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA d.o.o., Cerklje 17956 KIA SEPHIA 1.5 I GTX, I. 98, met. modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek.oprema, 1.554.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 CLIO 1.2 RL, I. 94, rdeč, 5 v, 1. lastnik, ohranjen, 796.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 17900 NISSAN SUNNY 1.6, I. 90, rdeč, 5 v, servo, CZ, ES, ohranjen, 433.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 17061 Prodam JUGO 55, I ohranjen. B 563-450 zelo dobro 17903 OPEL VECTRA 1.8 IGLS, I. 92, grafitno sive barve, zelo lepo ohranjeno, prodam. "B 041/871-616 17970 Proam VISO 11 SE, staro 12 let, registrirano do konca oktobra z 4 novimi pnevmatikami. Cena po dogovoru. B 403-882, po 14. uri 17971 CIVIC 1.6 16 V I. 90, črne barve, elek. paket, reg. 1.7.00. ■B 041/765-814 17994 Citroen GS 1,2 Sport, letnik 1977, 90.000 prevoženih kilometrov, prvi lastnik, brezhiben, ugodno prodam. Tel:040/20-12-13 ZAPOSLITVE DISCOTEKA TREZOR honorarno ali redno zaposli NATAKARJE in NATAKARICE. Pisne ponudbe na naslov: KERN SISTEMI, Rimska 23, 1000 Ljubljana 17207 Če ste zainteresirani ža redno zaposlitev in vam terensko delo ni odveč, se javite. Informacije v sredo, B 557-995, 041/604-413 17490 Iščemo zanesljivo, simpatično dekle za delo v strežbi. B 245-550 iT6i4 ■,:y->'r* GOSTINSKI LOKAL v Kranju zaposli dekle ali fanta. B: 040/20-60-50, 041/814-443 17668 Iščem MESARJA prodajalca. B 472-132, 223-093 17725 Zaposlimo KUHARSKO POMOČNICO. B 471-830 LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA LINHARTOV TRG 1 90-urni JEZIKOVNI TEČAJI angleškega, nemškega in italijanskega jezika (od 1. do 5. stopnje) - francoskega in španskega jezika (1. in 2. stopnja) 30-urni OBNOVITVENI TEČAJ - angleškega in nemškega jezika VPIS DO 20. 9. 1999 INFORMACIJE: 700-240 Za delo na kmetiji zaposlim mlajšega moškega. B 041/674-266 17872 Za delo v Nemčiji takoj zaposlimo več zidarjev in tesarjev. GTG Objekt,d.o.o., Rožna dolina 10, Lesce, 702-240 Želite dodatno zaslužiti in z izobraževanjem pridobiti zelo dober poklic?! B 041/774-430 17885 Iščemo gospodinjsko POMOČNICO za vzdrževanje stan. hiše in ostale hišne opravke, po dogovoru. Del. čas 15 ur tedensko. Šifra: POMOČNICA 17886 K sodelovanju vabimo zastopnike za trženje izdelka, ki je novost na slovenskem tržišču. B 041/833-110 17897 Zastopnike za področje Ljubljane okolico, honorarno ali redno zaposli^ Inofrmativni sestanek bo v sredo, 1 .szlj tembra 99 ob 18. uri v Gostilni Pr'Kat^ v Rožni dolini v Ljubljani.___ Nudim redno zaposlitev. B 041/7^0 841 7905 Zaposlimo KUHARJA in kuhinjsko POMOČNICO za delo v hotelu Bellev^ na Šmarjetni gori. Pisne prijave na na lov: Hotel Bellevue, Šmarjetna g°ra ' Kranj ali B 318-000 med 10. in 12- "r Zaposlimo KV MIZARJA. B 241-642 17912 _ Zaposlim PRODAJALKO v živi trgovini. B 451-323 17940 isKl OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-067 MOBITEL 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - OE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MOB,: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure "tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Ovorje tel.: 421^24, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 743-997 ali 733-412 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 0609/648-963, 041/648-963 041/686-808 BLEJSKO POLETJE SERVIS Štern, d.o.o., Smidova 13, Kranj, zaposli KV AVTOMEHANIKA Informacije osebno. Honorarno zaposlim ŠTUDENTKO ali DIJAKINJO za delo v gostinskem lokalu. P 212-494, 312-245 __17957 Zaposlitev nudim DELAVCU z znanjem varjenja, B 421-015 1T966 Honorarno zaposlimo dve osebi s srednjo ali višjo šolo, starosti od 25-45 'et- Delo je dolgoročno in zelo, zelo Perspektivno ter odlično plačano. "B ?41 /636-295 _17968 ZAPOSLIMO VOZNIKA C kategorije za