SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
9
Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 f 14., za pol leta 8 fld.e za četrt leta 4 gld., u j «d «a
mesec 1 jld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eala leto 12 fld., m pol Jet* 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden me>ec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) «sprejema upravnlätvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove allce it. 3.
Rokopisi se ne vračajo, nerrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, ixnemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 243.
V Ljubljani, v četrtek 22. oktobra 1896.
Letnik XXIV.
Državni zbor.
Dunaj, 21. oktobra.
Razprava o domovinskem zakonu.
Zbornica je nadaljevala nadrobno debato o § 1. domovinskega zakona.
Posl. P e i 11 e r naglaša, da je sedanji način preskrbljevanja revežev tako krivičen, da se mora potom zakona pomagati kmečkim občinam, katerim nedostaje potrebnih delavcev. Ker bode predloženi zakon vsaj deloma ustregel v tem oziru, zato hoče govornik glasovati za zakon.
Po8l. D o b e r n i k kot generalni protigovornik meni, da prave zado\oljnosti z zakonom ni v no-benem taboru. Predloga ni pravi kor&k v socijalnem oziru, temveč le krpjrija, katero mora zavračati vsak mestni zastopnik. Stara krivica se ne da odpraviti z novo krivico, ker bi se preje moralo z zakonom urediti preskrbljevanje revežev. Vedno se naglaša, da se mesta izkoriščajo na škodo dežele, toda meščani podpirajo dijake in se sploh bolje zavedajo svojih dolžaostij, nego veleposestniki. Mesta ne morejo nagloma prevzeti vseh bremen za reveže. Po novem zakonu bodo delavci še bolj silili v mesta, ko doslej, in to bo ob jednem velika nevarnost za nemška mesta ob jezikovnih mejah. Eonečno izraža željo, da bi se vsprejele vsaj nekatere spremembe zakona, kakor tudi nasvet, naj bi polovico stroškov nosila dežela, drugo polovico mesta in industrijski kraji.
Generalni zagovornik dr. Men g er omenja, da so mnogi govorniki naglašali nedostatke sedanjega zakona, toda pomisliti treba, ali novi zakon ne bode imel še več slabih posledic. Mnoge male občine res ne morejo zmagovati stroškov za svoje reveže, a isto se bode godilo po novem zakonu mestom in industrijskim krajem. Občine bi se ne smele siliti, da bi morale nositi vsa bremena za svoje reveže, temveč bi morali pomagati okraji, de-
žela in država, sicer novi zakon ne bode koristil revežem, ki iščejo podpore. Vpeljati bi se moralo zavarovanje delavcev za starost in posredovalnice za službe, kedar in kjer ni dovolj dela. Konečno govornik nasvetuje resolucijo :
Vlada se poživlja, naj ob jednem potrebno ukrene, da dežele prevzamejo večji del bremen za reveže in da skrb za reveže ostane sicer dolžnost občin, da pa okraj, dežela in država nosijo tretjino do polovice bremen.
Poročevalec Schwarz odgovarja raznim pred-govornikom, češ, da Dunaj ne bode nosil toliko bremen za reveže, kakor je trdil posl. Noske; isto tako se ni treba bati Cehov in Židov. Tu se gre za milijone državljanov, katerim se krati domovinska pravica.
Nemški poslanci s Češkega se bojč Cehov, ali naj se morda po zakonu zabrani Cehom naseljevati se v mestih ? To bi bila krivica, kajti vsak Nemec in vsak Ceh naj ima v narodnem oziru jednake pravice.
Pri glaso-anju je bil § 1 vsprejet brez pre-membe, odklonjeni so bili vsi drugi nasveti. Zbornica preide k § 2., ki govori o priposestvaaju domovinske pravice.
Posl. A d a m e k želi, da se doba priposestvanja skrči. Po zakonu bi se priposestvanje zvršilo še le s 24. letom, povprečna starost v Evropi pri moških pa je 35 do 40 let, pri ženskah 38 do 42 let. Za revne ljudi bi bil zakon brez pomena, ako se določi desetletna doba bivanja v kraju. Na Nemškem velja polnoletnost z 18. letom, naj se pri nas določi vsaj 20. leto, namesto 24. Ce to ne obvelja, naj se doba bivanja določi na S let.
Posl. Götz je zadovoljen z desetletno dobo, želi pa jasnejše besedilo zakona.
Poslanec Kopp nasvetuje jasnejše besedilo, dr. Bauer pa se izjavi sploh proti zakonu, ker je v njegovem volivnem okraju več tujcev ko doma-
činov. — Govorila sta še vladni zastopnik baron Schwarzenau in grof P i n i n s k i, nato se debata pretrga.
Nujni predlogi in interpelacije.
Poslanec Pernerstorfer utemeljuje nujni predlog, ki zahteva od železniškega ministra, naj ta ukaže nižjim organom, da ne smejo pretiti železničarjem z odpustom ali premeščenjem, če so člani po zakonu dovoljenih društev.
Železniški minister vitez Guttenberg odgovarja, da se doslej služabniki niso pritoževali v tem oziru, ter obljubi, da bode uvel preiskave v navedenih slučajih. Strokovni list, ki ga navaja Pernerstorfer, pretirava ter napada predstojnike. Pri železnicah je disciplina posebno potrebna, ker se gre za varnost življenja tisočev oseb. Kam pridemo, ko bi služabniki namesto predstojnike poslušali neko strankarsko vodstvo. Bavnatelji morajo skrbeti za disciplino po službenem redu in zakonu. Minister izjavi, da se ne protivi nujnosti predloga.
Nujnost se odkloni s 73 proti 68 glasovom.
Koncem seje je interpeloval poslanec dr. Su-s t e r š i 6 s tovariši ministerstvo, ali je res, da povodom 50 letnice cesarjeve po vladi naročeni slavnostni spis: Avstrijska monarhija za 50 letne vlade cesarja Franca Jožefa I. ne izide tudi v slovenskem in hrvatskem jeziku, in če je to res, kako vlada opraviči to preziranje cesarju in državi vsikdar zvestega slovenskega in hrvatskega naroda.
Prihodnja seja v petek.
Cerkveno-političiie postave 11a Hrvatskem.
Iz Zagreba, 14. okt.
Pred nedavnim so vsi mažarski časopisi prinesli neko izjavo banovo, češ da je tudi on namenil že v bodočem novem saboru hrvatskem predlo-
LISTEK.
Pismo iz Rima.
B i m , 6. oktobra.
Kako rad bi sporočil in s tem tudi nekoliko sebično pohvalil, da imamo v lepi Italiji tudi lepo vreme, pa ni mi dovoljeno vzbuditi vaše zavisti, kajti v tem mesecu smo do sedaj imeli le malo v resnici lepih dni, večinoma so bili deževni, in kako deževni? Ni navadno deževalo, marveč je kar z neba lilo, kakor da bi se bil vsak trenutek kak oblak utrgal. Posebno sta se odlikovala 13. in 14. oktober, in padlo je v teh dveh dneh toliko vode, da je Tibera za poltretji meter narasla ter sem ter tja tudi nižje ležeče mestne dele preplavila. To preobilno deževje tudi mnogo škoduje na kampaniji, kajti grozdje, ki po mnogih krajih še na trti visi, je začelo močno gnjiti in ni pričakovati posebno dobre kapljice. Ubogi laški kmet bode tedaj zopet občutljivo udarjen in nezmožen bode, poravnati že zdaj neznosljive davke. Kake davke mora ubožna laška dežela nositi, zamorete spoznati iz tega, da je laška država od leta 1882 do 1. 1895 za peščena afrikanska tla nič manj izdala, kakor
okroglih 340 milijonov lir, tako da stane vsak kvadratni meter pustega peska 415.900 lir. Tako je iz-računil državni računovodja pl. Orsini.
Ne pa samo krvavi žulji laškega kmeta so, katere si država izkoristuje, ne, tudi svoje sinove mora za nič in zopet nič žrtvovati, da oni mrjo v tujini. Do sedaj je bilo občno mnenje, da je še okoli 2000 vjetnikov v Afriki, po najnovejši izjavi zdravnika D'Amati jih je pa samo še 1200. Pri vsem tem je to še precejšnje število in ni se čuditi, da je nekemu mejnemu grofu Boschi prišla izvanredna misel gledč oproščenja vjetnikov, katero misel je izrazil v pismu, poslanem vredniku lista „Besto de Carlino". V tem listu tako-le pravi:
„Sklenil sem se podati v Afriko in se ponuditi v zamenjo za jednega vjetnika Italijana. Ako je kdo pri volji, mi slediti z jednakim namenom, naj se mi pridruži v Benetkah, od koder potem odrinemo. Ker je ta moj sklep povsem izključljivo človekoljuben, ne bodem gledal na osebnosti oproščeuca, vsi so mi jednake vrednosti, ker so vsi laški vojaki. Ce se mi posreči, da s tem pozivom in osebno žrtvijo katerega naših bratov družini in domovini povrnem, bode to jedino moje plačilo."
Bes lepa misel, ako ga pri tem početju vodi čut krščanske bratovske ljubezni, in zasluži, da najde
r A
mnogo posnemovalcev, ki bi bili ob iednem tudi pospeševatelji reda „presvete Trojice v oproščenje vjetnikov", katerega je ustanovil sv. Janez iz Mate. Kakor v nekem drugem pismu pravi, se jih je res mnogo oglasilo, namreč dijakov, vojakov in delavcev, ki so pripravljeni ž njim v Afriko iti, pa so večinoma taki, katerim potrebnega denarja primanjkuje za to daljno pot.
Neka druga lepa misel je bila ona nekega Angleža, ki je te dni ministerstvu vnanjih zadev poslal zlati prstan, katerega je v Afriki kupil od Meneli-kovega vojaka. Ta ga je namreč pri Adui iz prsta potegnil ranjenemu Italijanu. Dobri Anglež ga daruje v spomin dotični družini padlega, po kateri ministerstvo poizveduje.
Veliko bolje kakor laškim vjetnikom pa se bode godilo onim domačim vjetnikom, ki so v državnem zaporu, kajti bližnja slavnost poroke jim bode povrnila zaželeno prostost. O tej „amnestiji" piše „il Tempo" med drugimi tako-le:
„Zdi se nemogoče, da bi se v Italiji, ki je gnjezdo zločinstva, ne vršila kaka slavnost, po sili imenovana narodna, ne da bi se milostljivo spominjali onih gospodov, katere je kaznilna oblast preskrbela z ličnim stanovanjem in zdravo hrano. Se v6, naše vrhovno osobje, ki je iz ravno tistega
C/L trs
žiti cerkveno-politične postave, kakoršno je sprejela Ogerska. Povod tej izjavi je bil zahtev hrvatskih protestantov, ki hočejo biti samostalni, pa da se vsled tega izločijo iz ogerske cerkve. O tem zahteva hrvatskih protestantov se je razpravljalo na kon-ventu gorskega distrikta ter sklenilo, da se ne sme na noben način dozvoliti samostalnost hrvatske protestantske cerkve. S tem sklepom je bil zadovoljen tudi ban, saj tako hoče ogerska vlada, da se more mešati v hrvatske avtonomne posle; na tem kon-ventu se je proglasila tudi omenjena izjava banova o uvedenju cerkveno-političnih postavah na Hrvatskem.
Moramo priznati, da nas ta glas ni iznenadil, kajti o tem so banovi najbliži oprode, kakor glaso-viti Gjurkovič in drugi, že zdavnej pisali po časopisih, da je neobhodno potrebno za Hrvate, da se ti liberalni zakoni uvedejo tudi pri nas. To se seveda ni pisalo, da se predobi ban za to, saj vemo, da je tudi on glasoval v velikaški zbornici za to postavo ter je zanjo zavzet. On teh postav do zdaj še ni uvel na Hrvatskem iz politične opreznosti, kajti dobro je podučen, da bi imel v tem pogledu gotovo več protivnikov nego v vsakem drugem. Zatoraj je čakal ugodnega časa, da spravi to postavo na dnevni red v hrvatskem saboru z neko gotovostjo, da bode tudi sprejeta. Mi smo prepričani, da ban še zdaj ni pripravljen, da stopi s to postavo pred sabor. To kar pišejo mažarski časopisi, je le želja mažarskih liberalcev, pa tudi mažarske vlade, ki hoče vso upravo hrvatske izjednačiti z ogersko. Celo naš uradni list se je izjavil prav sklepčno o tem glasu ter trdi, da tudi mnogi hrvatski poslanci na ogerskem zboru niso bili zavzeti za to postavo, četudi so zanjo glasovali, pa da ni pri nas na Hrvatskem nobene sile za take postave. Prav neverjetno pa je, da bi se ban bavil zdaj, ko išče še vedno zdravja, s takimi zadevami. Morda prepusti to vprašanje svojemu nasledniku, saj se sploh govori, da se on nič več ne povrne na bansko stolico. Sploh pa mislimo, da tišči Hrvatsko mnogo drugih perečih vprašanj, katera bi se bila morala rešiti že zdavnaj, da se obrani narod popolne gmotne propasti. Naj ne misli ogerska vlada, da bi se nezadovoljstvo na Hrvatskem s sedanjim zistemom, dalo utolažiti s cerkveno-poli-tičnimi postavami, saj ni tega dosegla tudi na Ogerskem, kar dokazuje že borba proti tem postavam. Uioatsko je Ju zda] L vata Dugu Se popolnoma krščanska, kajti od vsega prebivalstva je le 0*7 odstotkov židovsko, dočim Ogerska šteje 6 odstotkov Zidov. In ravno le ti vkup s kalvini so bili najbolj zavzeti za nove postave. Na Hrvatskem se bode uprlo tem novim postavam vse katoliško in pravoslavno prebivalstvo ter zahtevalo od svojih poslancev, da glasujejo proti njim. Neverjetno je tedaj, da bi hotela vlada dosedanjo v vsem pokorno večino prisiliti, da se jej enkrat izneveri, ali pa, da si poišče z novimi volitvami tudi tako večino, ki bi bila pripravna sprejeti take postave. Mi trdimo, da bi dobila vlada, ki bi razpisala volitve v to svrho, gotovo protivno večino, kajti narod bi vkljub vsakemu terorizmu vendarle volil take poslance, ki bi glasovali proti novim postavam. V hrvatskem saboru sedi v vsakem zasedanju po več duhovnov obeh veroizpovestij, pa je
testa, mora pomagati onim, ki so kradli, goljufali in merili itd. Sapieuti sat."
To se pravi odkritosrčno govoriti.
Omenil sem slavnosti poroke neapolitanskega princa s črnogorsko princezinjo, lepo Heleno, kakor jo tukaj imenujejo. Ako katerega zanima vspored te slavnosti, podam mu ga tukaj v poglavitnejih točkah, izpustivši slavnostne zajutrke in razne oficijelne obede, katere poredneži imenujejo „le grande pa-pate" 1 Tedaj slovesnosti začno v četrtek, t. j. 22, t. m., ko se bo črnogorska princezinja v Rim pripeljala in jo bodeta na okrašenem kolodvoru častno sprejela laški kralj in kraljica z dotičnim polnošte-vilnim spremstvom.
V	soboto zjutraj ob 10. uri bode najprvo civilna poroka v velikem dvorskem plesišču v Kviri-nalu vpričo kralja, kraljice, raznih princev in prin-cezinj in druzih povabljenih gostov. Od tod se bodo podali ob '/»12. uri v cerkev „S. Maria degli Angeli", kjer bosta civilna poročenca dobila cerkveni blagoslov, da bode njih „civilni" zakon veljaven tudi pred Bogom.
V	nedeljo bode ob '/»12. ur' dvorna sv. maša, katere se bode udeležil, kdor bode hotel. Ob 10. uri zvečer bode slovesni vsprejem diplomatičnega osobja in zastopnikov parlamenta.
verjetno, da bi jih pri norih volitvah prišlo še več v sabor. Ko bi hotela vlada računati z virilisti, gotovo bi se tudi prevarila, kajti med 45 njih bi se jih našlo gotovo polovico protivnih novim postavam. To naši vladni krogi prav dobro vedo, pa se ne upajo lotiti posla, če tudi se od mažarske strani zahteva na razne načine. Mažarom je težko radi zunanjega sveta, da se na Hrvatskem cerkveno-poli-tične postave ne vrše, ker se s tem smatra Hrvatska samostalna. Saj to je tudi, ker ima uzakonjeno avtonomijo v bogočastju. Ali kaj Mažaru mar ta avtonomija, treba jo je odstraniti, kakor so storili že tudi z mnogimi drugimi avtonomnimi zadevami. Zategadel se zahteva, da se te cerkvenopolitične postave uvedejo tudi na Hrvatskem čim preje. Z neko neproračunano naglostjo hočejo Mažari v novejšem času pokopati hrvatsko avtonomijo. Pred nekim časom so vse to izvajali bolj oprezno in počasi. Morda slutijo kakšno spremembo, pa mislijo, da potem ne bodo imeli časa, državo svojo centralizirati. Krivica, storjena Hrvatski, osvetila se jim bode prej ali slej, čim se sedanji zistem zruši, a da se to kmalu zgodi, ni dvomiti po mnogih notranjih, pa tudi zunanjih znamenjih. Prej nego bode Hrvatska zatrta, pride oslobojenje; bode li pa tudi Mažarom koristno sedanje njihovo ravnanje z ogerskimi narodnostmi in s Hrvatsko, to javalne more kdo potrditi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. oktobra.
K preosnovi kongrue. Z Dunaja se poroča, da nameravajo šlezijski duhovniki prirediti dne 25. novembra popoldne na Dunaju shod, na katerem se bodo posvetovali o vprašanju glede preosnove kongrue, katero se bode reševalo v najkrajšem času v poslanski zbornici. Pričakujejo se delegatje iz vseh tostranskih škofij. Želeti je res, da bi se udeležilo tega važnega vprašanja čim največ zastopnikov avstrijske duhovščine. Udeležbo je naznaniti do najkasneje 15. novembra župnemu uradu Nussdorf na Dunaju.
Izid volitev v solnograški mestni skupini. Včeraj smo na kratko poročali na tem mestu o volitvi zastopnikov iz skupine mest in trgov na Solnograškem, le o glavnem mestu še nismo imeli natančnih podatkov. Borba v Solnogradu samem je bila zelo huda. Od 2300 volilcev jih je oddalo svoje glasove 1457. Nastavljeni so bili trojni kandidatje: konservativni, nacijonalno-antisemitski in liberalni. Liberalna stranka je prodrla z dvema liberalnima kandidatoma, tretji pa pride v ožjo volitev s konservativnim kandidatom, ki je dobil le ieden glas manj. Antisemitski kandidatje so dobili po 408 in manj glasov. Trgovinska in obrtna zbornica je izvolila tudi sedaj oba liberalna zastopnika. Splošen izid volitev iz mestne skupine je toraj tak, da so izvoljeni štirje konservativni in sedem liberalnih poslancev in so toraj ti, vpoštevaje izid volitev v kmečkih občinah, v znatni manjšini.
Volitve na Ogerskem. Le še nekaj dnij in pokazal se bo vspeh sedanjih mnogostrsnskih priprav za veliki volilni boj, ki se ima vršiti od 29. t.
V	ponedeljek bode nevesta princezinja vspre-jela gospe prvih državnih uradnikov in dvorsko osobje.
V	sredo ob 9. uri zjutraj ogled vojne in vojaška parada in ob 10. uri zvečer gledališka predstava „Zigala".
V	četrtek zjutraj regata, t. j. poskušnja hitre vožnje ali dirke z gondolo na Teveri in zvečer ob 10. uri veliki koncert pred Kvirinalom. Zraven tega bodo še vsak dan razni koncerti in vsak večer raz-svitljava poglavitnih trgov in ulic rimskega mesta. K temu programu dostavlja konservativni časnik „Tempo": „Koliko vrišča, koliko veselic za ubozega Pantalona ,pel po vero Pantalone'".
Bilo je pred nekoliko dnevi brati v časopisih, da se bode slavnosti poroke udeležila tudi portugalska kraljica Marija Pia in da seboj pripelje mladega kraljeviča prestolonaslednika Ludovika Filipa in se bodo tako poravnale nekoliko zmedene diplo-matiške razmere med Italijo in Portugalom. Tudi se je mnogo že pisarilo, da pride v Rim ruski car, pa to bode le raca; mogoče je pa, da semkaj pride meseca novembra, ko bode že vsa slavnost končana. Sploh je pa mnenje, da bode le malo zunanjih držav se udeležilo te laške slavnosti, najbolj se vč bode zastopana Crnogora, katera je tudi že poslala
m. do 6. novembra. V glavnem je opaziti tri toke, ki se valé po celi Ogerski. Dosedaj najmočneja vladna stranka ima tudi sedaj največ upanja do zmage, kajti za-njo dela ves vladni aparat od prvega do zadnjega funkcijonarja. Druga je tudi precej močna, Ugronova frakcija, ktteri je v zadnjem času pristopilo več bivših vladnih pristašev, ki niso dosegli, po čemur so hrepeneli. Ta stranka ima v svoji sredini tudi več takih elementov, ki so precej petični in torej z denarjem delajo javno mnenje. Kot tretja stranka, katere se bojita obe sedaj imenovani stranki, je katoliška ljudska stranka, ki sedaj še nima upanja do sijajnih zmag, to pa vsled tega, ker se ji stavijo od vladne strani vse mogoče ovire. Vkljub temu se hoče neumorno boriti ter prodreti vsaj z nekoliko, ako ne z vsemi osemdesetimi kandidati. Konečno se nekoliko vmešava v volilno borbo tudi socijalno - demokratična stranka, ki pt nima nikake nade na zmago v tem ali onem okraju.
Sloboda katoliške cerkve na Ruskem se je pomaknila za las dalje. Notranji minister objavlja v uradnih listih carjev odlok, s katerim se dovoljuje, da se smejo prenavljati župne cerkve v bodoče brez dovoljenja civilnih oblastev. Potreba je torej sedaj samo dovoljenja cerkvenih oblasti. Ta olajšava pa ne velja za podružnične cerkve in kapele. Polagoma padajo raz mize ruskega samodržca drobtinice slobode.
F jItaliji z nekako skrbjo pričakujejo trenutka, ko se otvori poslanska zbornica. V veliki skrbi je posebno vlada s svojimi privrženci, kateri so se posebno v zadnjih parlamentarnih počitnicah ope-tovano zamerili strogi opoziciji. Najbolj so trpele v tem času razne državne blagajnice na celini in na otokih. Na jednej strani se sipljejo stotisočaki brez vsakega pomisleka za posadko v Eretreji, na drugi se pa ravno v vladnih krogih nahaja še mnogo takih pijavk, kakor je bil stari lisjak Crispi, ko je še menil, da ga nihče ne more zvrniti z ministerskega sedeža. Jednako se godi v Siciliji, koder podkralj Codronchi, kateri pri vsi svoji veliki skrbljivosti za sebi izročeno Sicilijo ne pozabi tudi na svoj žep. Bolj natančni ljudje v Italiji in Siciliji še celo govore, da so merodajni faktorji baje zasledili večje število neredov, ki ministru brez portfelja ne bodo v posebno čast. V takih okolnostih se seveda ni čuditi, ako s skrbjo gledajo zbornični otvoritvi nasproti.
Izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Novem Mestu
dne 15. oktobra t. I.
(Dalje.)
K tretji točki: „Katere domače trte kaže pred vsem pomnoževati in cepiti na ameriške podloge*, sta bila oglašena dva poročevalca.
Prvi poročevalec gosp. R. Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu dobro govori, naštevajoč razne vrste trt. Omejiti bi se pa moral samo na domače trte, kakor kaže vprašanje, a povedal je tudi tuje. Hudo se razjezi nad dolenjskim „cvičkom", vinom
dva ministra, namreč predsednika ministerstva, Petroviča Negora, in pravosodnega ministra Bogičiča, katerima je laški minister zunanjih zadev že priredil slavnostni banket. Petrovič se je pokazal v črnogorski opravi. Vsa obleka je bogato z zlatom preprežena. Na prsih je imel mnogo redov, med njimi tudi red velikega križa laške krone „croce della Corona d'Italia" in častni red francoske legije. Minister Bogičič pa je bil v laškem fraku.
Se nekaj mi je na srcu. V nekaterih deželah tožijo, da jim učiteljev primanjkuje, a prav lahko bi si jih izposodili iz Belgije, kar sledeče svedoči. Za višje šole je bilo tam razpisanih 19 služb, in kaj mislite, koliko se jih je za-nje oglasilo? Nič manj kakor 407, reci: štiri sto in sedem. Za nižje šole je bilo izpraznjenih 11 prostorov in prosilo je zanje 967 učiteljev. Za pet vakantnih mest za učiteljice pa se je ponujalo 1342 kandidatinj. če torej naredimo skupni račun, se vidi, da za 35 učiteljskih služb se je oglasilo 2716 kandidatov, izmed katerih je bilo tedaj samo 35 tako srečnih, da so se vsedli na učiteljski stol. Pa recite, da ni to napredek 1 Lep napredek, pravi list, iz katerega sem to zanimivo notico posnel, napredek, kateri popelje do stradanja, do obupanja in žalibog da tudi do zločinov.
P. C. L.
zlasti tostran Gorjanc. Pa vkljub temu nam dolenjski cviček, kakor njemu in morda tudi tebi, dragi bralec, še najbolj ugaja kot namizno vino. Razdeli vse trte v domače in ptuje za bela vina, potem domače in ptuje za črna vina. Ko še pravi, da je dobro, da je Bog poslal Dolenjcem trtno uš, namreč, da pridemo do boljših vrst trt, našteva razne trte in njih dobre lastnosti. Za bela vina priporoča sledeče trte: kraljevino (zeleniko in belino kratko malo zavrže), potem grganjo in sipo, ki raste na Vipavskem, štajersko mazlo vino ali ošipec (Lutenberžan) in štajerski plaveč. Ptuje vrste za belovino : laški virling, beli burgundec, španjol, potem zeleni, ru-deči in rudečezeleni veltlinec. Za Črna vina priporoča domače trte: žametasto črnino, bliusko, ti-čensko (Oberfelder) črnino ; ptuje : modno franki njo. —
Drugi poročevalec g. Wutscher tem vrstam pridene še dve: zeleni silvanec in črna lipnja
Ko sta poročevalca končala, se oglasi č. gosp. župnik in deželni poslanec Schweiger in pravi, da za Belokranjsko so najbolje vrste: belina, kraljevina in ranina (lipna) in da se teh vrst trt ne dado nikakor odvzeti.
Gospod B a j u k priporoča vrsto kratkopecelj. Gosp. Gombač in gosp. Dolenc sta bila zelo zoper belino.
Nato se vsprejme predlog gosp. poročevalcev, predlog č. gosp. Schweigerja so podpirali le Belo-kranjci; in predsednik izjavi, da so one vrste trt za Belokrajino lokalnega pomena in se tam priporočajo, vender misli, da je tu gotovo le pomota v imenih, da so to skoro gotovo iste vrste, kakor jih priporoča gosp. R. Dolenc, a da jih Belokranjci drugače imenujejo.
Četrto točko so dolgo obravnavali štirje poročevalci in razpravljalci. Glasi se : „Kateri način cepljenja se najbolj sponaša ?"
Tu so si bili razni govorniki nasproti. Č. g. B o j a n e c ne govori o tej stroki, ampak o peti in šesti. Kratko, a dobro napravi predloge, naj kmetijska družba prevzame prodajo gumija, ki se rabi pri cepitvi, ali naj naznaui v „Kmetovalcu" tvrdke, kje se kupuje, naj si vinogradniki napravijo matič-njake za vzgajanje cepljenk. — Ti predlogi so prišli šele pozneje na glasovanje in so bili VBprejeti.
K točki govori gosp. dr. R o m i h in priporoča zeleno in suho cepljenje. Isto g. Dolenc. Gosp. Wutscher je bolj za suho cepljenje, ker zeleno je odvisno od zemlje, od vremena itd. — Nato so se oglasili razni govorniki, ki so se udeležili debate. Gosp. Gombač je bolj za suho. Gg. učitelja S e -t i n a in Lovšin sta govorila o cepljenju v mahu. Debata se je raztegnila, ker so bili govorniki raznega mnenja glede načina.
O tej točki se sedaj še ni sklepalo, ampak prešlo se je k peti točki, glaseči se: „Po katerem načinu naj se naši vinorejci lotijo naprave novih vinogradov z ameriškimi cepljenkami, če morajo trto sami cepiti."
Govoril je č. g. župnik B r u I e c o gnojenju, o napravi, rigolanju trt in je veliko dobrega povedal, tudi o drugih točkah. Na to se k besedi oglasi g. R o h r m a n , načelnik novomeške podružnice in pristav kmetijske šole na Grmu. Najboljše, da dobi vinogradnik cepljenke v roke, da kar sadi. A toliko cepljenk ne bo kmalu, da bi vsi dobili. Zato treba cepiti. Zasadi naj vinogradnik vinograd z amerikan-skimi trtami, potem naj te cepi pri vrhu ali pri tleh, potem pri slednjem odpade grubanje in trte naj postavi v gotovo gostost. Gosp. Romih govori o matičnjakih. Ker so torej vinogradniki poudarjali razne reči, zato dä predsednik na glasovanje najpreje le predlog:
* Zeleno in suho cepljenje ; torej oba načina se priporočata, vsakdo naj izvoli, katerega hoče. To je bilo vsprejeto kot sklep ; drugo je ostalo le kot želja, o čemer je zbor sicer glasoval, a ni sklepal, ker so se izrazile nasprotne želje, in jih zbor kot sklep ni vsprejel.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. oktobra.
(Čndno „Narodovo" modrovanje.) Z velikim veseljem vedno slovenskonarodni „Narod" poroča, da
je kočevska nemška občina Nemška Loka izvolila poslanca Višnikarja za častnega občana, ter dostavlja: To bodi vzgled Ribničanom in v spodbudo vsem voliloem pri bližujoči se deželnozborski volitvi. — „Narod", ki zdaj tako gori za Višnikarja, je naj-brže pozabil, da Višnikar še vedno sedi v Hohen-wartovem klubu, pozabil pa je tudi, kako je poveličeval zasluge Višnikarjeve, ko je bil ta izvoljen v — delegacijo I — Dosledni pa so gospodje pri „Narodu" !! — Nadalje sinočni „Narod" modruje, da je Dolenja vas dala kandidatu Mrharju nezaupnico, pove pa vendar, da je zmagala Mrharjeva stranka. Dosedaj smo menili, da večina odločuje, a pri „Narodu" tudi manjšina, kadar to ugaja njemu in njegovim pristnim narodnjakom!!
(Korekcijoniran kapelan.) Pod tem naslovom je nedavno „Narod" poročal, da ja bil kapelan gosp. Anton Hribar zaradi zadnjih državnozborskih volitev za kazen z Dobrove prestavljen v Smlednik. Pooblaščeni smo po g. Hribarju izjaviti, da njegova prestava ni v nobeni zvezi z zadnjimi državnozbor-skimi volitvami in da je bil na lastno željo prestavljen. — „Narod" je torej zopet za jedno laž bogatejši, toda kaj če to, da se le bije po cerkvenih predstojnikih! —
(Nova pošta.) Za občino Radomlje in nje sosedne občine Volčji Potok, Rovo in Holmec dovolilo je trgovinsko ministerstvo novo pošto s poštnim uradom v Radomljah.
(Dnevni red) seje trgovske in obrtne zbornice dne 23. oktobra t. 1.: Naznanila predsedstva. Ustanovitev javne tehtnice v Radečah. Obrtne pravice mizarjev. Vreditev obrta za polagenje cevi. Obrtne pravice tiskarn. Zbornični proračun za leto 1897. Prošnja za razširjatev pravic neki potovalni pisarni. Volilni predlog za nameščenje štirih cenzorjev pri avstro-ogerski bančni filijali v Ljubljani. Načrt novele k zakonu o delavskem zavarovanja zoper nezgode. Načrt zakona gledi oznamenila izvira v prometu z blagom. Prošnja za dovolitev še jednega živinskega semnja v Spodnji Idriji. Razveljavljenje ministerske naredbe z dne 26. junija 1896, številka 25.221, gledš vpisa pristojbin v poštne oddajne knjige. Uvedba poštnine 1 kr. za tiskovine do 10 gramov. Vprašanje, če je neki tukajšnji zavarovalni zastop smatrati za glavno agenturo. Zakon v varstvo prikrajševanja gledč količine in kakovosti v prometu z blagom. Pomnožitev semnjev v Kostanjevici.
(Slovensko gledišče.) V gledališki list za današnjo predstavo Schillerjeve tragedije „ M a r i j a S t u a r t u se je utihotapila pomota ; izostalo je namreč, da igra važno ulogo velikega blagajnika Burleigha režiser g. I n e m a n n.
(Iz Mengša.) Žaltova je ta, kaj ne, g. urednik? Veden dež, vedna ploha: Vremenski preroki bodo izgubili ves kredit in veljavo, če pojde tako naprej. Zakaj tudi ne, če nas „najzanesljiveji Heršeljnov ključ" v pratiki tako vodi za nos, komu naj še verjamemo. Tudi njegov kamerad barometer je dobil farizejsko obličje, ker kaže drugačno obnebje, ka-koršno je v resnici. Ubogi barjani in drugi, katerim provzročuje voda tako ogromno škodo I A srečni Vi v Ljubljani, ki vam dež izpira blatne ulice, ker drugače bi morali tu in tam najeti postreščeka, da da bi vlekel noge iz „nebodigatreba". Srečen mestni gosp. župan, ker odgovarja dež mestu njega radovednim odbornikom, kedaj in kako misli pospraviti moker mestni prah. Pa brez zamere 1 Saj se tega smejo veseliti razni udeleženci slavnostnega otvor-jenja „Narodnega doma," ker stopajo brezskrbneje po bele Ljubljane narodnih tleh, da se „lični čeveljčki", naročeni iz Pariza ali od kodi že, ne oma-žejo. Kaj mislite, g. urednik, kedo je bolj naroden, kranjski „kvedri" ali „francosko kopito" ? Vprašate, kaj je pri nas novega? Ničesa posebnega. Kesamo se, ker nam kamniški „žvižgovič" nekoliko predaleč piska. Ma ga je prepozno 1 Vender je glede „osob-nega prometa" sedaj precej bolje, ker hodi poštni voz k vsakemu vlaku na postajo Jarše, odkoder te hitro „pricefra" v Upo popravljen Mengeš samo za par grošičkov. (Seveda vozi tudi pisma, da jih ni treba nositi v predpasniku, kar sem večkrat videl v K. Da bi imel dotični poštni predpasnik tudi v to stroko spadajoči slovenski ali nemški napis, se ne spominjam !) Lepa prilika za vsakega, ki želi ogle-
dati krasno okolico in pokusiti dobro znano men-giško pivo. — Z letino smo letos še dosti zadovoljni, hvala Bogu ! Posebno krompirja se je pridelalo prav mnogo. Tudi pšenica se je mimo lanskega leta mnogo bolje obnesla. — Le škoda, da je cena veduo manjša, žeml|e in Struce pa, kakor pravijo, vedno jednake. Fižol je bil na nekatera mesta sla-beji vsled vedne mokrote; ajdo je po nekodi toča precej oklestila. Drugo vse pri starem. — Ker vem, da ste radovedni in zadovoljni, Vam še katero zinem, kedar poneha dež.
(Ustanova za dijake.) Dne 11. oktobra v Kranju umrli vpokojeni sodnik Gregor K e r ž i č je volil glavnico 2500 gld. za ustanovo, za katero so upravičeni dijaki izmed sorodnikov, v drugi vrsti dijaki iz župnije Vodiške pri Smledniku.
(Iz Velikolaškega okraja) 20. okt. Da se je Velikolaški gosp. svetnik pri svoji strastni agitaciji daleč spozabil, povedal nam je g. dopisnik iz Roba z dne 16. oktobra. Ta mož se je že prej bahal, da bo za svojega kolego delal z vsemi močmi. Svoji obljubi res ni delal sramote. Pri kontrolnem shodu je že vabil k sebi bližnje okolice župane, da bi mu Šli na roko pri agitiranju. Še bolj zanimivo pa je to, da je nekaterim možem lužarske občine poslal poziv, v katerem jih je povabil na „prijateljski" pogovor na Adamovo. Res velika ponižnost za svetnika ! Pa tudi dosleden v svojih načelih je ta mož. Ko se je šlo pri pretečenih volitvah zoper dr. Su-steršica, je zatrjeval in prigovarjal nekemu odločnemu možu naše stranke : Le advokata ali uradnika ne, tak ni za kmeta. Ia sedaj ravno tisti Velikolaški svetnik porablja ves svoj vpliv in vsa sredstva, da urine kmečkim občinam za poslanca svojega kolego uradnika. To je menda logično ! Tako agitirati g. svetnik, kakor ste storili pri tej volitvi, nikakor ni častno za nikogar, najmanj pa za uradnika. — Zmage in volilnih mož, ki ste jih na ta način zvabili na svojo stran, se ne morete veseliti. Ljudstvo samo se je nad takim počenjanjem vzgledavalo; ugleda si pri tem niste pridobili, in mi smo veseli, da sedaj saj dobro vemo, s kom imamo opraviti.
(Z Bleda) 21. oktobra. Po seziji. Kljub skrajno slabemu vremenu se je letos pri nas vender le nastanilo okrog dva tisoč tujcev iz raznih pokrajin širne Evrope. Pač ogromno število za naš toli lepi kraj. Divna krasota naših planin vleče bolj nase ino-zemce, ki pač vedo ceniti čudovito lepoto naše mile slovenske domovine. Sicer malo tožijo radi draginje, a drugače pri nas pač ni mogoče. Po drugih letoviščih in toplicah traja sezija pol leta, pri nas pa komaj dobra dva meseca. Davkoplačevalci morajo ravno tako visoko plačevati svoj hišni davek, kako bi tedaj gospodar odštel svoj denar pri davkariji, če ne bo malo dražje zaračunil svojega stanovanja. — Sicer pa tudi pri nas ni tako drago, kakor se vpije. Ce letovičar zna pravo pot ukreniti, lahko prav po ceni živi. Nedostatek našega kraja je tudi, ker nismo neposredno zvezani z železnico. Tujci se morajo jedno uro daleč prepeljati iz Lesec, kar je zelo neprilično ter stane zopet denar. Mnogo lepih vil se je dvignilo iz tal, dobili smo tudi ukusno napravljeni „Blejski dom" in „Letoviško hišo". Upamo, da naš divni Bled postane kmalu središče lepe Gorenjske.
(Zdravje v Ljubljani) od 11. do 17. t. m.: Novorojenih je bilo 15. Umrlo jih je 10, mej njimi za vratico (davico) 1, za jetiko 1, za različnimi boleznimi 8 ; mej njimi je bilo tujcev 3, iz zavodov 4. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za vratico 3, za rudečico 1.
(Iz Bohinjske Bele), 21. okt. Velika cesta v Bohinj je vsled nalivov in hudournikov na več krajih zelo razdrapana in raztrgana. Z vozom ni mogoče po njej. Danes je jahal postiljon s pošto v Bohinj skozi Bohinjsko Belo; pač nekaj nenavadnega za nas v tem času. — Sava je še vedno velikanska, dasi ravno je že precej upadla. Stari ljudje ne pomnijo tolike vode. — Kupljeniški most je do sedaj še obstal, a voda ga je močno nagnila in dvignila. Ni posebno varno po njem iti, še manj pa voziti. — C. kr. erar ima obilo škode v Stengah. Voda je vzela cel „kosten" desek in obilo hlodov. Pri nas so jih ljudje lovili, jih tudi cele skladovnice iz vode potegnili, a kaj ko so večjidel vse raztol-čene in razklane. — V veliki nevarnosti so bile 20. t. m. proti večeru erarične žage v Stengah.
Najbolje priporočena
ia preskrbljenje vseh
v karanem lista
zaznamovanih
Wien,
I. Bezirk,
Voda je brezobzirno izpodkopavala tla pod njimi in le po največjem trudu so rešili žage s tem, da so sekali smreke ter jih neoklešene metali ob obrežju in tako vodo odvračevali. — Tudi v Bohinju morala je voda obilo škode napraviti. Videli smo omaro in posteljuak, ki ga je neslo po Savi. — Vreme je še vedno južno.
(Iz Planine), 21. okt.: Kratko poročilo neznanega dopisnika, ki vam je poslal ona dva stavka v 240. številki „Slovenca", treba vsekako popraviti. Jako malo mora poznati hidrografične razmere naše doline, ker si upa trditi, da letošnje povodnji njivam niso nič škodile. Še prav občutno so škodile. Res, da se je vsacega nekaj pridelalo, ali koliko več bi se bilo ob ugodnišem vremenu. Vsi sadeži so kolikor toliko v rasti zaostali — vsled preobilne mokrote. Z nekaterih njiv, ki so povodnjim najbolj izpostavljene, je bilo treba pred časom pridelke umakniti. Zadnje dni so v vasi Grčarjevec na čolnih morali do polja, pobrat, kolikor je bilo ob pritisku vode mogoče. Ko smo kopali krompir, je sproti vsako jamico zalila voda. čudno bi bilo, ako bi ta pridelek, ki je prvak med vsemi in po pravici imenovan steber kmetov, gniti ne začel, ker je tako-rekoč v vodi rasel in v mokrem pod streho prišel. Nekaj ga je še sedaj v njivah. Fižola in fermentina je polovico manj, kakor ga je nekateri gospodar pričakoval. Dozorelo je vse le na pol in po sili. Veliko večjo škodo pa imamo na senožetih. Voda je vsakemu gospodarju nekaj voz sena in otave vzela ali pa spridila. Nekaj travnikov je celo nepokošenih ostalo. Gospodarji, ki imajo raztresene parcele, tu nekaj, tam nekaj, niso mogli onih par lepih dnij vsega dela zmagati. — Pašo, na katero se računa do sv. Martina in ki kmetom marsikateri kvintal suhe krme prihrani, je tudi voda vzela. — Čeravno smo tedaj Bogu iz srca hvaležni, da nas je obvaroval letos popolnih povodnji, kakoršuih se je bilo večkrat bati, in da nam je saj toliko pridelati dal, smo vendar v obče zelo tepeni, zlasti glede krme. — Voda teče sedaj 230 cm. nad normalom. Ako deževati ne neha, bo treba čolne potegniti izpod kozolcev. Doslej so ceste še proste. — Jutri pojde že v tretjič procesija na Goro, prosit lepega vremena. Da bi nas hotel Bog uslišati saj sedaj, ko bo treba skrbeti za drva in nastilje!
(Jelen in strežaj.) Grajski delavec Malec, o katerem se je iz Planine poročalo, da ga je bil jelen na več krajih predrl in pretrl, se je predvčeraj, 20. okt., ozdravljen in zaceljen povrnil iz ljubljanske bolnice. Štiri tedne so ga tam imeli. Osemkrat je ležal na operacijski mizi ia nemalo bolečin prestal. Pritisnila je bila tudi pljučnica, zato je bil izid delj časa dvomljiv. A mož je sedaj zelo vesel, da so ga ljubljanski doktorji, katerih ne more prehvaliti, tako do cela zakrpali. Z jelenom, pravi, pa da se ne bo
več poskušal: „jelen rogovili".
*
* *
(Značilno!) Današnja „Grazer Tagespost" objavlja nastopno: „Radi volitev na Ogerskem je jeden del tukajšne posadke pripravljen za odhod. Doslej še ni došlo nikako povelje." Brez komentara 1
(Prebivalstvo v Bosni.) L. 1875 je bilo v Bosni in Hercegovini 1,158.164 prebivalcev, po uajnovej-šem štetju začetkom 1.1. jih je 1,568.092. Po vero-izpovedanju je 673.246 pravoslavnih, 548.632 mo-hamedancev, 334.152 katolikov, 8.233 judov, 3.859 drugih ver.
(Amerikanske novice.) Vojaška akademija v Missouri je 24. sept. pogorela do tal. Ponesrečilo se
je veliko število gojencev, ki so poskakali iz dru-zega in tretjega nadstropja na cesto, škode je nad 75.000 dolarjev. — Dne 29. sept. je divjal grozen ciklon skozi Brunswick, Savannach in Charleston. Pri Brunswicku je ustavil vlak ter razrušil več poslopij. Ubitih je več oseb, škode je nad pol milijona dolarjev. — V Mehiki je vrtinec zadnje dni minulega meseca popolnem razdejal več mest.
(Razstava z izgubo.) Skoraj vsaka razstava se konča z zgubo. Tako znaša primanjkljej letošnje obrtne razstave v Berolinu okoli 1,200.000 mark. Minulo nedeljo je bila zaključena švicarska deželna razstava v Genevi, katero je obiskalo nad 2,200.000 oseb, a ima primanjkljeja 600.000 irankov. Radovedni smo, ali bodo Mažari povedali, koliko primanjkljeja bode imela njihova razstava.
(Japonci) kažejo v vseh strokah, da so napreden narod. Tako zahteva naučni minister Saionsi mej drugim od državnega zbora 200.000 jenov za učenjake, ki hočejo svoje znanje spopolniti v Evropi. Japonska vlada pa je te dni dala dovoljenje za zgradbo železnice na otoku Formozi.
Društva.
(A kad. tehnično društvo „Triglav" v Gradcu) javlja, da priredi v soboto dne 24. okt. v Gostilni „zum wilden Mann", Jakominigasse, svoje prvo redno zboro vanje s sledečim vspore-dom : Citanje zapisnika, poročilo odborovo in upraviteljev, V8prejem novih članov, slučajnosti. — Gostje dobro došli!
Telegrami.
Dunaj, 22. oktobra. Koncem včerajšnje seje v poslanski zbornici so interpelovali posl. Koblar in tovariši ministerskega predsednika radi prepovedi ljudskega shoda v okrajnem glavarstvu celovškem.
Dunaj, 22. oktobra. Zunanji minister grof Goluhovski se je povrnil s svojega posestva v Galiciji.
Dunaj, 22. oktobra. Povodom 24. t. m. vršeče se poroke italijanskega prestolonaslednika bode vsprejemal italijanski poslanik razna voščila.
Belgrad, 22. oktobra. Skupščina bode za nekaj dni prekinila zborovanje, da bodo odseki dovršili svoja dela. Redno zasedanje se prične z 18. novembrom, ko se povrne kralj iz inozemlja.
Pariz, 22. oktobra. Finančni minister pripravlja neki odlok, s katerim se uravna carina pri onem žitu, ki se uvaža in kot moka zopet izvaža. Za ta pridelek bo treba plačati carino le pri uvažanju.
Pariz, 22. oktobra. Budgetna komisija se je udala zahtevam vojnega ministra glede števila vojakov, vendar je pa znatno znižala posamne točke proračuna.
Rim, 22. oktobra, črnogorski knez Nikolaj, princezinji Helena in Ana ter princ Mirko so dospeli na tukajšnji kolodvor danes dopoludne. Vsprejeli so jih kralj in kraljica, neapolski princ, ostali princi in prin-cezinje, ministri in mnogi načelniki raznih uradov. Vsprejem je bil zelo prisrčen. Mesto je v zastavah.
Rim, 22. oktobra. Iz raznih krajev gorenje Italije se poroča o velikih povodnjih. Tu in v okolici se je obrnilo na bolje.
Carigrad, 22. oktobra. Sultan je podelil visoke rodove raznim črnogorskim dostojanstvenikom.
Carigrad, 22. oktobra. Vsled raznih vestij, da se namerava napad na ruskega poslanika Nelidova, je odredil policijski minister potrebne korake, da se napad prepreči. Turška policija še vedno zasleduje Armence ter jim jemlje prostost. — Mej mohamedovci vlada velika razburjenost.
Ks» Nlaliot]
bolehava vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-60. (122 50—36) 2
Meteorologično porodilo.
g o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
21	9. zvečer	7326	7-2	sr. svzh.	jasno	
22	7. zjutraj 2. popol.	7311 733 9	7-6 14-1	si. jvzh. sr. jzab.	pol oblačno del. jasno	10-8
Srednja včerajšnja temperatura 8'4", za 11° pod normalom.
Dražba cerkvenega vina.
Cerkveno predstojnistvo sv. Peter pri Mariboru bode dne 3. novembra t. 1. ob
10. uri dopoldne svoj
vinski mošt
(60 polovnjakov) po dražbi prodalo.
Njegovih vinogradov šiba Božja ni obiskala, zato ima letos tudi prav izvrstno blagu. 713 2 1
Prodaja materijalaod knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materija!,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
"Val. Accetto,
654 62-33	zidarski mojster.
C«
»Ci
o t-,
o
o.
I'
o-
S OD _Oj J,
O =3 S^
-3 oO t/j S
53 .o
'a e o
O
S -
.2 o « 10
ÖJS-d g .2 "3>
S
Ö-a u <- o O u
s
•C 3-2
23 i
C J i-, m 2 o a C « '-5
w
d a a
Sr ® —
^ -o -fcj o >
,r/i i- a>
pa. a
a.-
- 03
-H T3
o a M
O) o a
M .S "I > a «j
S 00 .2 " Ith
VdNS
. s a-š "is®3
O > j-» a>
-S « o> a t* 2 -a
S »-2 s
n o S>C5 fco .
ÖD,-
CÖ >S O N"5 3
GO
o
Preč. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
EiStuhl
v Gradcu. Annenstrass« 36.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
13 u n a j s k a borza.
Dn6 22, oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	20	kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,	20	.
Avstrijska zlata renta 4%......121	„	80	.
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	101	„	20	.
Ogerska zlata renta 4%.......121	.	45	.
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	20	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ,	943	.	—	,
Kreditne delnice, 160 gld............367	,	25	.
London vista...........119	.	90	.
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	,	80	.
20 mark........................11	„	76	.
20 frankov (napoleondor)............9	„	53	.
Italijanski bankovci ........44	„	42l„,
C. kr. cekini......................6 »	66	„
Dn6 21. oktobra.
4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . t>% državne srečke I. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudoltove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	, južne železnice 6% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
143 gld.	—	kr.
155 „	25	
190 .	25	n
99 .	—	0
137 ,	—	
130 .	—	
107 „	75	
112 ,	—-	
99 .	25	
99 „	45	
222 „	25	
171 .	—	
128 .	40	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........19tf	gld,	76	kr •
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	3
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	,	-	g
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	—	g
Salmove srečke, 40 gld........70	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI	„	25	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	,
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	154	„	—	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3395	.	—	„
Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. ...	418	„	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	,	—	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	62	.	—	„
Montanska družba avstr. plan.....83	,	95	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	154	„	—	,
Papirnih rubljev 100 ................127	„	75	„
__Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, iredk, denarjev itd. j varovanje za zgube pri ireb&njlh, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naroill na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EBCI
Nolizeili it. 10 Dunaj, lirialiilfirstrasu 74 B.
66
aar Pojasnila "£& V vseh gospodarskih in finančnih etvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|tkih vrednostnih papirjev in vestni svit! za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovani» pri popolni varnosti nm~ nalolenih iflavnlo.