Poslovanje v prvem četrtletju
Gibanje proizvodnje
Vrednost skupne proizvodnje Cinkarne je bila v mesecu marcu letos za 19,48 % večja od ustvarjene v istem mesecu preteklega leta. Relativno visok porast proizvodnje v marcu letbs je izboljšal kumulativni rezultat prvih dveh mesecev za več kot štiri procente, zaradi česar znaša porast proizvodnje v prvih treh mesecih 11,38 %, v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta.
Vse tozd, z izjemo Metalurgije, so v letošnjem letu dosegle večjo proizvodnjo od dosežene v preteklem letu. Metalurgija je zaostala za nekaj več kot en procent, predvsem zaradi manjše proizvodnje žveplene kisline (za 2.800 ton), kar je posledica remontov na PIK-u in ferosul-fatni liniji v letošnjem letu.
Temeljna organizacija Kemija Celje je povečala proizvodnjo za 7,73 %, tozd Kemija Mozirje za 16,39 %, tozd Grafika za 6,86 %, tozd Titan dioksid za 8,31 % in tozd Veflon za 126,44 % (po tekočih cenah), vse v primerjavi s preteklim letom.
Metalurgija je sicer v letošnjem marcu dosegla za 7,97 % večjo proizvodnjo od dosežene v istem mesecu leta 1980. vendar ni mogla v celoti pokriti izpada, ki je nastal v prvih dveh mesecih.
Preskrba z reprodukcijskim materialom je bila v letošnjem letu zelo težavna, vendar v celoti boljša od preskrbe v istem razdobju preteklega leta. Kljub velikim prizadevanjem nismo uspeli v celoti pokriti potreb proizvodnje po reprodukcijskem materialu, zaradi česar niso bile izkoriščene vse kapacitete in doseženi planski cilji na področju proizvodnje in fizičnega dosega prometa.
Osnovni plan proizvodnje je bil kumulativno v treh mesecih dosežen z 89,54 %. Posamezne temeljne organizacije so ga dosegale takole: tozd Metalurgija 96,23 %, Kemija Celje 86,04 %, Kemija Mozirje 121,12 %, Grafika 64,11 %, Titan dioksid 105,87 % in Veflon 155,88 %.
Metalurgija ni razpolagala z zadostnimi količinami cinka, zaradi česar ni mogla doseči plana asortimenta proizvodnje, ki temelji na predelavi cinka, medtem ko so planske zadolžitve proizvodnje žveplene kisline in keramike presežene.
Kemija Celje ni dosegla proizvodnega plana cinkovega belila (remont ene peči 14. marca), cinkovega sulfata, litopona, modre galice, modrega bakra in gradbenih lepil. Proizvodnji je primanjkovalo odpadnih bakrov in občasno surovin za gradbena lepila.
Kemija Mozirje je sicer proizvodni plan presegla, vendar pa je zaostala za
Vsem delovnim ljudem Cinkarne čestitamo ob prazniku dela in dograditvi dveh objektov!
Uredništvo glasila
planirano proizvodnjo osnovne antikoro-zivne barve in PV lepila. Osnovni problem te tozd je pomanjkanje delovne sile.
Grafika je visoko postavljen plan nad lanskoletnimi dosežki dosegla le z 64,11 %. Pomanjkanje deviznih sredstev je razlog za nedoseganje planirane proizvodnje, saj je proizvodnja te tozd v največji meri odvisna od razpoložljivih uvoznih surovin.
Proizvodnja osnovnih tipov titanovega belila je bila za 5,37 % večja od planirane, od obdelanih tipov pa za 9,56 %. Oskrba s surovinami je bila dobra, zastojev je bilo manj.
Proizvodnja v tozd Veflon je bila za 55,28 % višja od planirane, ob tem pa sta za planirano zaostali proizvodnja galvane in predelava umetnih materialov, medtem ko je proizvodnja ostalih proizvodov znatno višja od planirane.
Produktivnost dela na zaposlenega
Ker je vrednost proizvodnje v Cinkarni porasla v primerjavi s preteklim letom za 11,38 %, število zaposlenih pa je bilo manjše za 0,14 %, je produktivnost dela porasla za 11,52 %.
Izvoz
Devizna vrednost ustvarjenega izvoza v prvem četrletju letos znaša 4.794.967 dolarjev. Ta znesek je za 9,77 % manjši od doseženega v preteklem letu. Za planiranim zneskom, ki znaša za to razdobje 6.066.387 dolarjev pa zaostajamo kar za 20,96%.
Posamezne tozd so dosegle naslednje izvozne rezultate: Metalurgija - 751.731 dolarjev, zaostajanje za planom za 58,15 %, za preteklim letom za 39,63 %; Kemija Celje - planirano 585.250 dolarjev v preteklem letu 231.075 dolarjev; Grafika -33.011 dolarjev - zaostajanje za planom za 93,23 %, več kot preteklo leto za 116,85 %; Titan dioksid - 4.010.225 dolarjev - povečanje planiranega zneska za 25,42 %, več kot preteklo leto za 5,10 %; Veflon - 6.516 dolarjev, neplanirano - v I. četrtletju 1980 ni bilo izvoza.
Če se bo obstoječi trend izvoza nadaljeval, bo povzročil občutno zmanjšanje uvozne sposobnosti, s tem pa bo padel doseženi nivo proizvodnje.
Hinko Haas
Rezultati referendumov
26 marca 1981 je potekal referendum za sprejem samoupravnih aktov s področja nagrajevanja in statutarnih aktov. V vseh tozd so se delavci izrekali o samoupravnem sporazumu o enotnih osnovah in merilih delitve dohodka in čistega dohodka, pravilniku o delitvi sredstev za OD, pravilniku o povračilih oz. nadomestilih osebnih izdatkov, ki jih imajo delavci v zvezi z opravljanjem določenih del in nalog ter pravilniku o delitvi sredstev skupne porabe.
V vseh tozd razen tozd Veflon in DSSS smo sprejemali statut tozd in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev tozd.
Ker v treh tozd referendum ni uspel, samoupravni akti s področja delitve OD niso v veljavi v celotni delovni organizaciji.
Dohodkovni akti
V	tozd Metalurgija se je od 316 delavcev, ki so prišli na volišče izreklo »ZA« sprejetje teh aktov 58,9% glasov, v tozd Kemija Celje od 152 delavcev 27,94%, v tozd Kemija Mozirje od 45 delavcev 93,03%, v tozd Titan dioksid od 196 delavcev 26,82%, v tozd Grafika od 185 delavcev 46,92%, v tozd Vzdrževanje od 346 delavcev 53,3%, v tozd Transport od 120 delavcev 58,51%, v tozd Veflon od 42 delavcev 70%, v tozd Energetika od 45 delavcev 68,62%, in DSSS od 341 delavcev 63,45%.
Statutarni akti
V	tozd Metalurgija se je izreklo »ZA« sprejetje teh aktov 60,7% glasov, v tozd Kemija Celje 32,35%, v tozd Kemija Mozirje 95,05%, v tozd Titan dioksid
55,94%, v tozd Grafika 46,05%, v tozd Vzdrževanje 61,7%, v tozd Transport z 57,77%, in v tozd Energetika 68,62%.
V	drugem poskusu so se delavci v tozdu Kemija Celje odločili »ZA« statut z 80,69% in v tozdu Grafika z 79.5%.
Delavci tozdov Vzdrževanje, Veflon in Energetika so se na referendumu 4. marca 1981 odločali o sprejetju samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temi tozdi. V tozdu Vzdrževanje se je odločilo »ZA« sprejetje tega akta 60,7 % glasov (27,3 % proti in 3,1 % neveljavnih glasovnic), v tozdu Veflon so se odločili »ZA« 98 %-no, v tozdu Energetika pa je bilo 84,09 % »ZA«, 13,63 % volilnih upravičencev proti in 2,27 % neveljavnih glasovnic.
V	tozdu Energetika so istočasno po -tekale volitve delegatov v delavski svet tozda. Izvolili so naslednje delegate: Božo Kovačič, Branko Pustoslemšek, Vinko Kutnjak, Alojz Konec, Marjan Kolar, Hubert Kasnik in Leopold Kos.
Tajništvo samoupravnih organov
Namesto uvoda
Obstoječe stanje v delovni organizaciji, daje videz kot da imamo in nimamo organizacije. Dejstvo je, da smo pri izvajanju reorganizacije zelo kasnili že na začetku, kajti če bi makroorganizacijo potrdili nekje v sredini lanskega leta, bi bila danes situacija čisto drugačna, ker bi z novim letom lahko startali s čistejšimi medsebojnimi odnosi. V bitki dilem smo spoznali, da tako kot je bilo ne moremo več naprej, temveč si moramo začrtati nove naloge, dolžnosti, obveznosti. V obdobju razprav pa je bilo močno prisotno dejstvo, da smo člani kolektiva zelo slabo obveščeni o tem, kako, kje in zakaj. Vsi iščemo rešitve kako bi organizirali poslovanje čim bolj učinkovito, in z razpoložljivimi silami dosegli boljše rezultate. Izoblikovani sta dve službi, delovna enota Marketing in Posebna finančna služba, pripravlja pa se še mikro shema organizacije proizvodnje in razvoja.
V metodo dela smo morali vnesti več kolektivnosti, teamskega načina dela, da se bo lahko delovna organizacija skupaj s tozdi hitreje razvijala. Nad prihodnostjo se moramo zamisliti in prekiniti z odnosom prepuščanja po naključju. V večji meri mora biti prisotna sistemska raziskava dela.
S 1. majem bomo prešli na delovni čas registriran z urami v DSSS, Mozirju Tn nekaterih oddelkih Vzdrževanja, vsi ostali pa v juniju.
Naš skupni osnovni cilj v letu 1981 je povečati fizični obseg dela nad realiziranim v letu 1979, zagotoviti surovine iz domačih virov z enotnim nastopanjem na trgu, devizne pravice za uvoz reprodukcijskega materiala in povečati obseg uvoza za okrog 8 milijonov dolarjev.
-O-
Pred nami je naslednja prelomnica v
razvoju nove organizacije. Vse komercialne službe in zunanja trgovina bodo kot delovna enota Marketing začele v sredini maja poslovati v novih prostorih nad objektom družbene prehrane.
S 1. majem bomo prešli na nov način prehrane med delovnim časom in na sistem delovnega časa, registriran z urami.
Uredništvo
Skorajšnji potek mandata
Vsem delegatom samoupravnih organov to je delegatom v delavskih svetih, komisijah, poslovnem odboru, v aprilu letos poteče dvoletno mandatno obdobje. Osnovne organizacije sindikata se že pripravljajo na nove kandidatne liste, ki bodo izpolnile prihodnje mandatno obdobje s tistimi delavci, ki s svojim delom in sposobnostjo zaslužijo zaupanje. Le tozd
Kemija Mozirje ima volitve v delavski svet prihodnje leto. Volitve bodo izvršene na referendumu.
Članom izvršnih odborov sindikata, konference in komisij pri sindikatu poteče mandatno obdobje v letu 1982, prav tako tudi štiriletno mandatno obdobje delegatom v SIS in ZZD.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DEVETA SEJA POSLOVNEGA ODBORA
Obravnavali so pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, s katero se vzpostavlja članski odnos med Cinkarno in Centrom za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju ter sprejeli sklep, da Cinkarna postane član Centra in podpiše pogodbo. Prošnji Zveze afriških študentov v Sloveniji za denarno pomoč pri organiziranju raznih prireditev, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli ugoditi Iz istih razlogov niso ugodili prošnji učencem 4. letnika tehnične šole za sredstva za maturantski ples in izlet, in prošnji gasilskega društva Dobje pri Planini za pomoč pri nakupu motorne črpalke. Med tem, ko so prošnji Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije za pomoč pri organiziranju delovnega srečanja invali-
dov ugodili v višini 1.500,00 din iz sredstev SSP za humanitarne dejavnosti. Finančno pomoč v višini 3.000 din so odobrili tudi osnovni šoli Veljko Vlahovič za pomoč pri organiziranju planinskih izletov, glede na to, da je planinska sekcija Cinkarne pokrovitelj tega krožka. Pomoč v višini 1.500 din so dobili tudi študentje fakultete za naravoslovje in tehnologijo za organiziranje tradicionalnega srečanja kemikov in tehnologov in končni izlet. Odobrili so tudi dve krvodajalski akciji - spomladi in jeseni na prošnjo Občinskega rdečega križa.
VESTI IZ DELAVSKIH SVETOV TOZD
Energetika
Na svoji prvi redni seji so izvolili za predsednika delavskega sveta Branka
Pustoslemška, za njegovega namestnika pa Alojza Konca. Za delegata DS DO so predlagali Huberta Kasnika in Boža Kovačiča, ki bosta izvoljena na referendumu. Imenovali so Mihaela Burnika, dipl. ing. za vršilca dolžnosti direktorja tozda do dokončne organiziranosti tozda Energetika. Ustanovili so tudi dve samoupravni delovni skupini, za vodje le-teh pa potrdili Franja Petroviča in Jakoba Novaka.
Kemija Mozirje
Potrdili so sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Mozirje, ter imenovali Antona Usarja za delegata za skupščino kmetijsko zemljiške skupnosti občine Mozirje. Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT prometa občine SIS za PTT promet Celje. Potrdili so prenos neizkoriščenega salda za investicijsko vzdrževanje 758.292,70 din po ZR za leto 1980 na leto 1981.
Transport
Odločili so se za pristop k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter starostnega zavarovanja kmetov v SRS v srednjeročnem obdobju. Razpravljali so o delu skrbnikov pri poteku inventure in sprejeli sklep, da se jim izplača nadomestilo za urejanje evidence po čl. 38 Pravilnika o delitvi dohodka. Odobrili so prenos neizkoriščenega salda za investicijsko vzdrževanje v leto 1981 v znesku 118.036 din. Potrdili so odliv sredstev v višini 26.474,40 din za plačilo računa PTT po samoupravnem sporazumu za leto 1980. Potrdili so tudi nabavo novega osebnega vozila Opel Record caravan za potrebe delovne organizacije po predračunu 309.207 din. Pristopili so k podpisu samoupravnega sporazuma o štipendiranju, osnutku sporazuma o temeljih plana razvoja PTT, osnutku sporazuma o temeljih plana SIS za železniški in luški promet SRS ter predloga sporazuma o temeljih plana OVS Savinja-Sotla in njenih TVS. Niso pa pristopili k podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za letališko dejavnost SRS, ker so menili, da ustanovitev navedene SIS za ta tozd ni velikega pomena. Delegati pa tudi navajajo, da se morajo vsi sporazumi s priporočilom oziroma mnenjem strokovnih služb poslati v tozd, ker bo delavski svet potrdil tiste sporazume, katere bodo podpisali že ostali tozdi v DO.
Delovna skupnost skupnih služb
Potrdili so prenos neizkoriščenega salda za investicijsko vzdrževanje po ZR 80 v znesku 990.921,97 din na leto 1981. V zvezi z sprejetjem samoupravnih sporazumov različnih SIS so navedli, da pristopajo k vsem tistim sporazumom, katere bodo podpisali tudi drugi tozdi. Odobrili so nabavo računskega stroja Digitron Alfa po predračunu 8,900 din za potrebe zunanje trgovine. Odpisali so osnovno sredstvo Fiat 132 GLS, ker je nevozen. Odobrili so nakup dveh kamp
prikolic IMV tip. 450 special v vrednosti 237.630 din ter 7 kom. predprostorov za prikolice v znesku 128.394 din. Imenovali so Vlada Zelenoviča, dipl. ing. za vodjo marketinga in potrdili njegovo razporeditev v II. kategorijo do zasedbe teh del in opravil po razpisu. Podprli so ustanovitev delovnega mesta »koordinator ekologije«, ter predlagali, da se ta dela in naloge vnesejo v plan sistemizacije za leto 1981 in istočasno zahtevali, da se pred tem pripravi predlog o opisu in ocenitvi teh del in nalog.
Zadolžili so strokovne službe v DSSS da morajo delavskemu svetu dati odgovor za neizpolnjevanje sklepov DS v zvezi z dogovorjenimi roki. Sklep se nanaša predvsem na pripravo samoupravnih aktov s področja delitve dohodka in OD. Opozorili so tudi, da je potrebno čimprej izdelati sporazum o svobodni menjavi dela. Potrdili so dopolnilno delo za leto 1981 vratarski službi in čistilkam v samskem domu, razdeljevalkam toplega obroka v prazničnih dneh in za pospravljanje prikolic. Na predlog Družbenega standarda so potrdili nove cene za ležišča v Samskem domu. Razpravljali so o prekoračitvah predračunske vrednosti objekta družbene prehrane in zaklonišča v višini 2.637.734,45 din to je delež, ki odpade na družbeno prehrano ter sprejeli pokrivanje te prekoračitve iz sklada skupne porabe. Za pokrivanje deleža 6.902.177,25, ki odpade na zaklonišče pa so najeli blagovni kredit pri izvajalcu gradbenih del Gradis, Ljubljana-tozd GE Ravne na Koroškem pod pogoji: obrestna mera 12%, vračilo v celoti do 10. 11. 1981. Istočasno so zaprosili pri Jugobanki za aval menice za zavarovanje vračila kredita. Za razliko do ugotovljenih prekoračitev se izločijo sredstva amortizacije DSSS v višini 316.130,25 din na račun izločenih sredstev za objekt. Pred zapadlostjo navedenega kredita bo moralo biti opravljeno združevanje sredstev tozd. Odobrili so tudi nabavo pisarniške opreme za poslovne prostore DE Marketing v znesku 841.486,55 din. Odobrili so dodelitev stanovanja za deficitarne kadre Dušanu Jerebu, dipl. iur., ker je nujno potreben kader v Cinkarni kot pravnik v DSSS.
Titan dioksid
Potrdili so politiko formiranja cen za leto 1980 za proizvode tozda. Zadolžili so posebno strokovno komisijo, za vskladi-tev vseh aktov o cenah z novim Zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, tako da bo možno formirati cene za leto 1981.
Metalurgija
Obravnavali so prošnjo tozda Veflon za odobritev kredita za osnovna sredstva v višini 3.000.000 din ter kredit odobrili za 6%-no obrestno mero in rokom odplačila in moratorijem 5 let. Sprejeli so razdelitev združenih sredstev PTT v znesku 50.301,40 din. Za potrebe komercialne službe tozda so odobrili nakup elektronskega računskega stroja v vrednosti 15.000 din istočasno pa odpisali dotrajan računski stroj. Odobrili so tudi nakup dveh kompresorjev v vrednosti 74.120 din za obrata Žice in ZN prah, ter treh lamelnih grelcev v znesku 144.570 din za
obrat Keramike.
Grafika
Potrdili so organizirano zbiranje papirja za delo VVZ do 400 kg letno. Potrdili so tudi pokrivanje združenih sredstev in sredstev za pospeševanje materialne osnove preteklih let v višini 45.006,50 din in prenos neizkoriščenega salda za investicijsko vzdrževanje na leto 1981 v višini 2.009.671 din.
Veflon
Imenovali so Ajptona' Žerjava, dipl. ing. za vršilca dolžnosti direktorja tozd do razpisa, in istočasno razpisali dela in naloge za individualnega poslovodnega organa direktorja tozd Veflon z zahtevo po 5 letnih izkušnjah iz področja dejavnosti te tozd. Določili so komisijo, ki bo s pomočjo strokovnih služb pripravila pravilnik o delovnih normah v tozdu. Na svojih prvih treh sejah so že obravnavali rezultate poslovanja v januarju, pregledali dosedanji potek konstituiranja tozd ter o težavah pri delu.
OPRAVIČILO
Vljudno se opravičujemo več kot enomesečni zamudi izdaje Cinkarnarja in objavi le najnujnejših informacij. Nepričakovano so nastopile težave v tiskarni tozd Grafike, ker so po dolgoletnih prizadevanjih le dobili nove stroje za postavitev stavka. Naslednja, obsežnejša številka Cinkarnarja bo izšla koncem meseca maja 1981.
Hvala za razumevanje !
Uredništvo
VABILO
Tudi naša delovna organizacija se je vključila v program prvomajskih prireditev celjske občine z novimi delovnimi zmagami. Otvorili bomo dve investiciji, objekt valjarne in objekt družbene prehrane.
Otvoritev in proslava ob 1. maju bo 30. aprila 1981 ob 10.00 uri na prostoru pred objektom nove valjarne.
Na otvoritveni slovesnosti bo govoril direktor tozd Metalurgije tovariš Anton Benčina, dipl. ing. in predsednik kolegijskega poslovodnega organa tovariš Maks Bastl, dipl. oec.. Po kulturnem programu bo ogled proizvodne hale valjarne in objekta družbene prehrane, kjer bo tudi pogostitev vseh članov kolektiva in gostov. V novi jedilnici bo tudi razstava likovnih del člana našega kolektiva tov. Punčuha.
Na slovesnost vabimo vse zaposlene !
Odbor za pripravo otvoritvene slovesnosti
TOZD TITAN DIOKSID
Glede na tri seje v letošnjem letu in obširni dnevni red, lahko sklepamo, da sindikalna organizacija v tozdu Titan dioksid uspešno opravlja svojo funkcijo.
Na letni konferenci izvršnega odbora konec januarja so razpravljali o poročilu osnovne organizacije sindikata o dosedanjem delu in sprejeli plan dela in finančni plan za leto 1981. Kritično so obravnavali udeležbo na sestankih ter poudarili, da se sej ob 14,00 uri delavci nočejo udeleževati, zato so uvedli sestanke ob 13,00 ali 12,00 uri za obširnejše dnevne rede. Pohvaljeni so bili delegati enotedenske politične šole. Zadovoljivo so se vključevali v akcijo v novem načinu nagrajevanja po delu. Veliko pozornost so v preteklem obdobju posvetili urejanju zaščite in varstva pri delu, saj so kar na treh sejah govorili o tej problematiki. Ocenili so, da je to tudi pomagalo, ker so se stvari na področju varstva pri delu vendarle premaknile.
Tov. Raznožnik je na tej konferenci poudaril, da mora biti sindikat glavni nosilec odločanja delovnih ljudi in mora sodelovati pri obravnavanju vseh periodičnih obračunov, polletnih in letnih bilanc, predvsem letos, ko prehajamo na novo organiziranost. Vse zaposlene je potrebno sproti obveščati o rešitvah in spremembah s področja organiziranja. Poudaril je, da se bodo morali v tozdu Titan dioksid še naprej prizadevati za še boljše proizvodne rezultate, predvsem pa še izboljšati kvaliteto proizvodov, istočasno pa tudi nagrajevanje po delu.
Članski sestanki sindikata
Članski sestanki sindikata, ki so bili letos organizirani po vseh tozdih in DSSS, naj bi bili nekakšen pregled dela sindikata v lanskem letu in začrtanih nalog v letu 1981 do konca mandatnega obdobja. Na marsikaterem takem sestanku pa se je odrazil namen poudariti pomanjkljivosti, skratka, vse tisto, kar še ni urejeno. V tozdu Transport so se dotaknili vseh področij delavčevega življenja od proizvodnje do kulture. V osredje so postavili predvsem neučinkovitost v delegatskem sistemu, uresničevanje delitve po delu, delavne in življenske pogoje delavcev v transportu, ki opravljajo težka fizična dela na prostem, v prehrani in varnosti pri delu.
Trije sodelavci Transporta, Stanko Arn-šek, Jože Kosaber, Avgust Jerič so prejeli plaketo »Vzorni voznik«. Plaketo jim je podelil tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tov. Sovič.
Tudi v tozdu Metalurgija so na članskem sestanku poudarili neurejenost in predvsem nezadovoljstvo na področju družbene prehrane. V tozdu Kemija pa so postavili v osredje slabe delovne pogoje zaradi neurejene centralne kurjave v obratu gradbenih lepil, ter stanovanjske probleme delavcev v Kemiji. Obravnavali so upoštevanje njihovih pripomb na samoupravne akte, za katere opozarjajo,
da morajo biti vgrajeni vanje, ter delo strokovnih služb, ki ni najboljše. Kritično so ocenili tudi delo delegacij in delovno disciplino, za katero bi morala poskrbeti organizacijska služba.
V	osnovno organizacijo tozd Kemija so predlagali dva nova člana Štefana Šafariča in Edija Beriša.
Na članskem sestanku tozda Vzdrževanje so izvolili nove člane in razrešili tiste, ki delajo po novi organizaciji v drugih tozd. Novi člani so: Koren Marjana, Momčilo Miletič, Mirko Maček, Franc Preložnik, Franc Šanca in Rozika Tisel. Ocenili so, da je bilo delo osnovne organizacije zaradi kadrovskih sprememb v vodstvu konference odmaknjeno in prepuščeno samo sebi. Kritično so izpostavili delo delegacij in delovno disciplino, kajti na teh področjih je bilo največ težav. Izkoristiti bi morali možnosti v inovacijski dejavnosti. Čeprav so bili storjeni mnogi uspehi se ne smemo zadovoljiti z rezultati, kajti vse se lahko stori še bolje, uspešnejše. Zaključili so, da naj sindikat v bodoče skrbi za razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Posebno skrb naj posveti predvsem področju medsebojnih odnosov, in vključevanju v novo organizacijo. Potrebno je oživiti delo samoupravnih delovnih skupin in obveščanje. Aktivnost sindikata naj se pokaže tudi v pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, predvsem pa na uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Večja skrb naj se posveča tudi izobraževanju, varstvu pri delu, reševanju socialnih pomoči in stanovanjskih problemov ter vseh ostalih področij delavčevega življenja.
V	DSSS so razpravo o poročilih razširili predvsem na področje delitve po delu,
organizacijo in obveščanje ter poudarili, da mora biti aktivnost v tem letu orientirana predvsem na te dejavnosti, ne smemo pa izvzeti ostalih, prav tako pomembnih področij.
Vse razprave in ugotavljanja na članskih sestankih bi lahko strnili v povzetek, ki velja za vse enako. Vemo in tako .je bilo izrečeno v razpravah, da je naše delo pešalo, predvsem na področjih povezovanja med tozdi in konferenco, delegatskega sistema, obveščanja, nagrajevanja po delu in drugih področjih, ki izboljšujejo življenske pogoje delavcev v združenem delu. Da popravimo te napake in istočasno posvetimo vso pozornost stabilizacijskim prizadevanjem, bomo morali še dosti narediti, se dogovarjati in složno reševati naše skupne probleme. Nujno je, da zagotovimo večjo samoupravno prisotnost na področju urejanja vseh nalog, ki so pred nami.
Na partijski konferenci je bilo izvoljeno delovno predsedstvo konference osnovnih organizacij ZK Cinkarne, katerega sestavljajo sodelavci: Marjan Drev -predsednik, Jože Štumberger - namestnik, Nuša Slapnik, Slavko Ojdanič in Miodrag Miloševič pa člani.
Na seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v februarju, so v tozdu Titan dioksid razpravljali o odpovedi funkcij v delavskem svetu tozda (Smeh, Bele, Mesec S.) Pri tem so ugotovili, da delegati delavskega sveta niso dovolj dobro informirani in ne dobivajo dovolj gradiv za seje. Zato so sklenili, da na konferenci sindikata opozorijo na problem gradiv za potrebe samoipravljanja v tozdu. Sprejeli so predlog o dodelitvi ustrezne količine mleka delavcem v proizvodnji, ki opravljajo težavna delovna opravila.
Poceni v Logarsko
Logarska dolina je kraj, ki ga imamo v mislih takrat, ko smo potrebni počitka. Cinkarnarji imamo tam planinski dom, ki nam omogoča odmor, ne samo čez vikend. Pozimi lahko smučamo, poleti pa hodimo na bližnje vrhove. Ne mislimo delati reklame, nasprotno, hočemo samo opozoriti naše delavce, da je dom odprt vse leto, za vse v kolektivu. Saj se prijavljajo naši delavci, pa se na žalost udeležijo počitniških radosti v domu v imenu domačih, tuji ljudje. Razlika v ceni vendar ni tako velika. Delavci Cinkarne plačajo za prenočišče 50,00 din, tujci pa do tri dni 100,00 din nad tri dni pa 90,00 din. In ti tujci, ki pridejo na ime našega delavca, se seveda izogibajo oddaji osebne izkaznice, ker bi tako morali plačati več. Pozabili so jih doma, planinski dom pa leži na obmejnem pasu, kjer imaš lahko brez izkaznice čestokrat kar velike težave, prav tako tudi upravnik, ki ti je dal prenočišče.
Logarska dolina je tisti del naše dežele, kjer je narava še čista in
neokrnjena. Naš kolektiv je v letošnjem letu namenil 580.000 din za renoviranje planinskega doma, letos pa bodo gradili 300 m dolgo vlečnico za smučarje. Torej se nam s tako ponudbo obeta še lepši in boljši oddih.
M. G.
URNIK
servisne delavnice ljudske tehnike Cinkarne Celje.
VSAK TOREK od 16.ure do 19.ure VSAK ČETRTEK od 16.ure do 19.ure VSAK TOREK od 16.ure do 19.ure PRANJE VOZIL VSAK DAN OD 15.ure, KLJUČ DOBITE PRI TOV. REBERNIKU. ZA SERVISNO SLUŽBO SE LAHKO DOGOVORITE s tov. Šahom po telefonu 23-113.
AVTO KROŽEK
Delitev sredstev skupne porabe
Saldo 31.12.1980	1,194.731,00	din izločeno po ZR 1980	20,172.188,50	din Skupaj:	21,366.920,50	din	
Sredstva, ki se lahko koristijo v letu 1981 po družbenem dogovoru z ozirom na lansko porabo povečano za 18 %.	
13,414.202,00 x 1,18	15,829.000,00 din	
1. Po pravilniku o delitvi SSP Regresi s prispevki jubilejne nagrade s prispevki odpravnine s prispevki nagrade za 25 let	5.671.270.00	din 780.436,00 din 1,300.000,00 din 100.000,00 din 7.851.706.00	din
2. Za potrebe družbenega standarda združena sredstva za org. letovanje preventivno zdravljenje preventivni pregledi krvodajalci brezplačno let. na predlog OOS TOZD otroška kolonija športna rekreacija	900.000.	00 din 300.000.	00 din 60.000.	00 din 87.000.	00 din 65.000.	00 din 80.000.	00 din 360.000.	00 din 1,852.200,00 din
3. Objekti in oprema skupne porabe jedilnica samski dom Logarska dolina vzdrž. poč. kapac.	2,637.734,50 din 1,100.000,00 din 580.000,00 din 317.604,00 din 4,635.338,00 din
4. Vse ostalo, ki se pokriva iz SSP solidarne pomoči 1-6 gasilci družb. pol. organizacije pomoči in dotacije zunanjim koristnikom dotacija HDK Celje za I. 1980 izobraževanje izven potreb del. mesta zavarovalne premije	430.000.	00 din 71.000.	00 din 100.000.	00 din 150.000.	00 din 300.000.	00 din 10.000.	00 din 428.756,00 din 1,489.756,00 din
Skupna dovoljena poraba	15,829.000,00 din
5. Nakup počitniških kapacitet Nakup počitniških kapacitet (hiša) Nakup 2 kom. poč. prikolic Nakup jedilnega pribora za novo razdeljev. Nepredvideni izdatki	2,500.000,00 din 240.000.	00 din 389.137,00 din 350.000.	00 din 3,479.137,00 din
6. Še nerazporejena sredstva SSP, ki se bodo lahko koristila v dovoljevali zakonski predpisi	I. 1981, če bodo 2,058.783,00 din
Skupaj:	21,366.920,00 din
OBRAZLOŽITEV:
-	Regresi s prispevki 2.200,00 netto izplačilo posamezniku
-	jubilejne nagrade - netto za 10 let - 2.659,80 din
za 20 let - 3.546,40 din za 30 let - 4.433,00 din
-	odpravnine za delavce do 20 let del. dobe - 2 povp. OD v gospodarstvu
za delavce od 20 do 30 let del. dobe - 2,5 povp. OD v gospodarstvu za delavce nad 30 let del. dobe - 3 povp. OD v gospodarstvu
Pomagamo z nasveti
VPRAŠANJE: Ali so vozniki cistern, s katerimi prevažajo kislino, upravičeni do benificiranega delovnega staža ?
ODGOVOR: Beniticirani staž voznikov cistern žveplene kisline ureja Statut Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Da navedena ustanova s sklepom prizna beniticirani staž, je pot-
rebno da so izpolnjeni določeni pogoji in sicer:
-	teža vozil, ki jih vozijo vozniki cistern mora znašati najmanj 5 ton,
-	vozniki morajo preživeti 80 % delovnega časa na vožnji
-	varnostna služba v delovni skupnosti Cinkarne Celje mora predložiti dokumen-
tacijo, kako so vozniki obremenjeni registrirana mora biti navedena dejavnost.
Na podlagi navedene dokumentacije in izpolnjenih pogojev, izda odgovarjajoča komisija Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ustrezen sklep.
Dušan Jereb
Nasmejmo se
-	Kako to ?
-	Vsi sklepi takoj padejo v vodo.
REBUSA
C+K
100 m2 R
100m21
C L
I.
Počitniški dom Cinkarne v Logarski dolini pozimi
Planinska anketa
V predzadnji številki »Cinkarnarja« je bila objavljena anketa o delu planinske sekcije v Cinkarni, vsakemu izvodu »Cinkarnarja« pa je bil priložen anketni list. Mnogo članov kolektiva je izpolnilo te anketne liste in jih oddalo v zato postavljene skrinjice pri vratarjih.
Danes vas seznanjamo z rezultati te ankete in prepričani smo, da te rezultate z zanimanjem pričakujejo vsi, ki so se odzvali anketiranju pa tudi za vse ostale člane kolektiva bo zanimivo zvedeti, kaj mislijo planinci sami o sebi. Iz ankete je namreč ‘jasno razvidno, da so odgovore poslali predvsem planinci, tisti, ki se bolj ali manj pogosto udeležujejo planinskih izletov, ki jih organizira planinska sekcija Cinkarne ali ki so kakorkoli drugače navezani na hribe in planine.
Zelo smo veseli, da so skoraj vsi vzeli anketo resno in s tehtnimi in kritičnimi pripombami doprinesli, da lahko danes zapišemo, da je anketa zelo uspela in v celoti dosegla svoj namen.Upamo, da nismo neskromni in da ne pretiravamo, če rečemo, da je aktivnost cinkarniških planincev poznana tudi izven Cinkarne tako v Celju in okolici, v Sloveniji, pa tudi planinci iz drugih republik nas že poznajo. Vendar pa želimo, da bi bilo naše delovanje še boljše, zato smo želeli zvedeti, kaj mislijo o nas Cinkarnarji. Na anketnih listih smo napisali »hvala za sodelovanje,« ob zaključku ankete pa še enkrat prav prisrčna zahvala vsem, ki ste to anketo vzeli resno, tako kot smo si to želeli
Na prvo vprašanje »Ali ste bili zadovoljni z našimi izleti v preteklem letu?« je 68% anketirancev odgovorilo z »da«, vendar pa tudi ena četrtina z izleti v preteklem letu ni bila zadovoljna. Brez odgovora na to vprašanje je bilo 7% anketnih listov. Ugotavljamo, da je razmeroma visoko število planincev, ki niso bili zadovoljni z organiziranimi izleti v letu 1980, zakaj, pa v precejšnji meri povedo odgovori na drugo vprašanje, ki se je glasilo: »Kaj vam ni bilo všeč pri izletih v preteklem letu?« Večino je motilo to, da nekateri udeleženci ne poznajo mere pri pijači, kar privede do neprimernega obnašanja na poti in v kočah, da so nedisciplinirani.da vsiljujejo svojo voljo in s tem kvarijo splošno razpoloženje. Takih
odgovorov je bilo kar 43%. Nad slabo organizacijo izletov se je pritoževalo 17% anketiranih, pri čemer so posebej podčrtani neenotnost pri vodenju izletov, pripombe so imeli na točnost, pri čemer so mislili na prihode in odhode. Nadaljne pripombe so se nanašale na prehitro hojo, na to, da so izleti organizirani po okusu nekaterih planincev in podobno. Nekaj anketirancev pa je odgovorilo, da je bilo vse v redu. Na to vprašanje ni odgovorilo 25% udeležencev v anketi.
Pisano paleto odgovorov je dalo tretje vprašanje »Kakšne izlete in akcije si
želite?« Takšne izlete kot doslej in podobne si želi 25% anketiranih. Enak odstotek je tistih, ki bi se radi udeleževali manj zahtevnih izletov, tistih, ki bi bili primerni za rekreativce, za družine, za otroke. Nekaj anketirancev si želi izlete v planine drugih republik ali v gore sosednjih držav. Tudi na spominske pohode opozarjajo nekateri ter ogled spomenikov iz narodno-osvobodilne borbe. Nekateri si bolj želijo enodnevne izlete, ker so manj zahtevni in ne tako dragi, drugi si zopet želijo pohodov po sredogorju, so pa zopet taki, ki jih vlečejo le visoke gore. Želje so res različne, celo gobarjenje predlagajo. Nekaj je predlogov za akcije, ki se jih naj bi udeležili cinkarniški planinci, kot so obnovitev domov, poti, markacij in očiščevalne akcije, saj so naše gore ponekod prava smetišča.
Obveščenost je kar zadovoljiva, saj je na vprašanje »ali ste dobro obveščeni o naših izletih« 71% anketiranih odgovorilo z da, 21% z ne, ostali pa na to vprašanje niso odgovorili.
Na vprašanje »Kaj vam je všeč in kaj ne, kar pišejo planinci na zadnji strani Cinkarnarja« je več kot polovica anketiranih t. j. 57 % odgovorila, da jim je všeč vse. Ostali odgovori pa opozarjajo na to, da smo premalo kritični, da se celo preveč hvalimo, da pišemo o drugih izletih, da je premalo sodelujočih, pa vse do tega, da je treba planinsko stran vsekakor obdržati in jo, kot nekdo predlaga, celo razširiti.
Zelo veliko predlogov in dobrih zamisli so anketiranci nasuli ob vprašanju »O čem bi želeli, da bi pisali«. Kar polovica je izrazila željo, da bi več pisali o izletih v gore, reportaže, veseli dogodki, smešnice iz planinskega življenja, intervjuji z udeleženci pohodov in z organizatorji, z delovnimi odborniki, o sodelovanju z drugimi planinskimi sekcijami in planinskimi društvi o skupnih akcijah, o PD Celje ter o planinstvu v Sloveniji nasploh. Veliko je bilo predlogov, da se reportaže dopolnijo s fotografijami izletov, ne pa samo s pokrajinskimi. To naj bi veljalo tudi za naša kozolčka. Precej jih je predlagalo, da bi pisali o planinskih postojankah, c planinski flori Ni malo takih, ki želijo, da bi ponovno pisali o pravilih lepega vedenja v gorah, o disciplini na pohodu in v kočah. Nadalje si želijo sestanke o znamenitih planinah iz NOB, o zgodovini planinskih koč. Nekateri bi želeli zvedeti več o opremi planincev, o nevarnostih v gorah in o prvi pomoči. Zanimiv je predlog, da bi na naši strani predlagali izlete za konec tedna za tiste, ki bi želeli sami ali s svojci obiskati kakšen vrh ali planinsko postojanko, s tem, da bi opisali pot, dostope in čas. Tudi zapise o alpinističnih odpravah bi si želeli ter kaj je novega z adaptacijo planinskega doma na Kredarici.
Svoje zadovoljstvo z delom planinske sekcije Cinkarne je izrazilo 75% anketiranih, 21% ni zadovoljnih, ostali pa niso odgovorili na to vprašanje.
V točki osem na anketni list smo želeli dobiti pripombe in predloge. Teh je bilo veliko in smo jih strnili nekako takole. Približno četrtina anketiranih si želi, da bi bila naša sekcija še bolj aktivna, da bi pridobila več članov, da si zadamo kakšne konkretne naloge kot n.pr. obnavljanje markacij, vzdrževanje poti in podobno. Dosti je anketirancev, ki si želijo predavanja z diapozitivi in razstavo planinske fotografije. Nekateri opozarjajo na to, da ne stremimo za masovnostjo za vsako ceno, tisti, ki jim ni do planinske etike, naj ne hodijo v gore. Nadalje predlagajo, da bi bila obveščenost boljša, da se prirejajo skromnejši izleti pa tudi vzpodbud kot »le tako naprej« ne manjka. Zanimiva je ideja, da bi nekako pomagali tistim, ki bi radi hodili v hribe pa ne vedo kako začeti. Izražena je bila celo želja, da ustanovimo planinsko društvo Cinkarne.
Glede naših dveh kozolčkov smo dobili razveseljive podatke, saj se 90 % anketiranih ozre nanju, ostali pa se ne, ali pa niso dali odgovora.
Rezultati ankete so tako pred vami. Vsakdo, ki je sodeloval v anketi, bo našel v njih svoje odgovore. Nekateri so taki, kot ste jih napisali, drugi so strnjeni v skupine, vsekakor pa nismo ničesar izpustili. Upoštevali nismo le nekaj neresno izpolnjenih anketnih listov, ki niso imeli z zastavljenimi vprašanji nikakršne zveze, kot n.pr. nogomet, košarka, sindikalni izleti in podobno.
B.H
»CINKARNAR« • Izdaja Cinkarna Celje, metaluriko kemična Industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani delovne organizacije Cinkarna In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja urednlftkl odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Goreniek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Urednlitvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 21-922 Interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna.
Po mnenju Sekretariata za Informiranje v izvrinem svetu skupičlne SRS je glasilo oprotčeno plačevanja davka (ftt. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974).