Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. aro z j List slovenskih delavcev v c^lmeriki first Slovepic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. & - ^ Entered as Second Class matteh, September 21, 1903, at the Post Office at I^ew Tobe, n. Y., wdes the Act of Congeess of March 3, 1879. Stev. 153. NEW YORK, v petek:, O. novembra, 1Q03, Leto X. Nova republika. Država Panama postala neodvisna republika« Ameriški mornarji so se izkrcali v Panami. — Nevspešen bombardement na mesto Panama. — Proglašenjc neodvisnosti. — Ameriški vojni ladiji "Dixie" in "Atlanta" na potu v Colombijo. Vstaško gibanje. — Vodje vstaje. — Mir v Colonu. Colon popisnej Colombia, 5. nov. V ne-navduSenosti in brez vsace-ga strela je predvčerajšnjim prokla-miralo ljudstvo neodvisnost države Paname. M esto Panama je v popolnej obla- kako bi bilo mogoče pospešiti razvoj, mir in velikost ljudstva, ktero tvori politično skupino, ktera je znana pod imenom "Panamski istmus". ''Posvetovale! smo pri tem pomislili na zgodovine Paname, na dogod- ki ntavf in dusedaj Colombia fie ni ke, radi kterih se je ločila od Špan r<-no skušala Panamo zopet osvojiti, ske in se prostovoljno pridružila re-rolombijska topničarka je dospela po publiki Colombiji. Toda Istmus je namskej zemskej ožini in je odposlala več vojnih ladij v Panamo in Colombijo. Na Pacifiku so štiri vojne ladije na potu v Panamo, tako, da bode imela naša vlada tamkaj v kratkem 1350 mornarjev, dočim jih bode na atlantskej strani 1800. Washington-ska vlada je v ostalem tudi poveljnikom naših vojnih ladij naročila, da morajo preprečiti izkrcanje eolom-bijskega vojaštva na panamskem obrežju. Vendar je pa tozadevno povelje prišlo prepozno v Colon. Pri vsej stvari je pa čudno, čemu je naša vlada sploh poslala tako povelje v Colon. Colombijska vlada je poslala svoje vojaštvo v Colon, da tamkaj vzdržuje red, kajti v Bogoti so bili obveščeni o revoluciji. V ostalem je pa tudi dolžnost Colombije čuvati promet na panamske j zemskej ožini. Se le potem, ako Colombija tega storiti ne more, morajo Zjed. države poslati tjekaj svoje vojaštvo. V New Yorku se mudi pet zastopnikov panamskeh vstašev, da oskrbe tukajšnje posle vstaje. Vstaja na San Domingo. Takoj potem so razobesili zastavo republike Paname. Zastava obstoji iz štirih četverokotov. Prvi četverokot zgoraj na levi je modre boje, prvi dolenji četverokot na levi je bel z rude- , x. . . „ . . ., ,, _____i- - i - j i •• - nerai Jimmez je včeraj zajedno s 27 co zvezdo v sredi m drugi dolenji ce-1 - . , ,- , . _ m A 7in i nnnnii! o +*Ar»/irtPlr'i>v» r*n*>n_ tverokot je rudeč. Poročilo p u e r t o r i 5 k e g a governerj a. San Juan, Puerto Rico, 6. nov. Ge- proglašenju neodvisnosti v panamsko luko in je parkrat streljala na jnesto. ne da bi granate napravile kako škodo ali celo koga vsmrtile, kakor se je prvotno poročalo. V Colonu je vladal včeraj mir in red in vlaki so odhajali in prihajali povsem redno. Na vseh vladinih poslopjih vihrajo rudeoe-belo-modre trobojniee nove republike. Revolu-cijonnrno gibanje se je pričelo radi zadržanja colombi jskt ga kongresa proti pcgodbi glede Panamskega prekopa. Da se je pa revolucija tako hitro pričela, je bil temu vzrok nepričakovani prihod colombijsk" topničarke ''Cartagena" z generali To-var in Arnaya. ter eolombijskim vojaštvom. Vstajo gibanje so priredili odlični in vplji\Tii državljani na Panamskr-j zemskej ožini, kterim se je pridružil tudi governer ObnMia. Senor Obaldia je dospel v torek po-poludne ob uri v Panamo, kjer je pr on a šel, ko je sešt-el državljane in vojake, kteri so neodvi«nosti naklonjeni. da je te vrste vstaSev najmanj 1500. Da se niso pripetili v Colonu resni nemiri, zahvaliti se jr pravočasnemu nrihodn ameriške topničarke "Nashville" v eolonsko luko. Poveljnik vojaštva v Colonu. polkovnik Toree. ie poelal v Panamo s bn im vlakom odposlanca, kteri mora tamkaj zahtevati brezpogojno oprostitev zaprtega s^nerala Tovar ja. Polkovnik Torres je tudi privolil, ako general Tovar tako želi, da vojaštvo v Colonu nemudoma odpljuje s parnikom "Orinoco" v Cartageno. Colombijsko vojaštvo, ktero je sedaj v Colon u. je namreč jedina zapreka nove provizorične vlade. Vse vojaštvo tabori sedaj jedno miljo hoda daleč izven mesta. Drugim, iz Colombije prihajajočim četam vojaštva je pa je pa zabranjeno izkrcati se na panamskem obrežju. V verodostojnih krogih se p* zatrjuje, da je mirna poravnava še vedno mogoča, ako bode sprejet predlog, v*led kterega naj bi se ameriški mornarji. kteri so se izkrcali, zopet vrnili na ladijo in ako se polkovnik Torres zaveže vzdrževati red. Ob YsR. zvečer vrnili so se ameriški vojaki nazaj na tepničarko "Nashville". Angleški konzul je obljubil, da bo v slučaju potrebe del posadke angleške kri žarke "Amphion" posljal iz Paname v Colon, kajti "Nashville" je vsekako premala za vsake okoliščine. V ostalem bode pa v kratkem dospela semkaj topničarka "Dixie". Razburjenje v Colonu se je nekoliko poleglo. V Panami so ravnokai podpisali proglašenje neodvisnosti. Veliko državljanov je oboroženih s puškami in revolverji. Mnogo inozem-«< v, med njimi tudi več Američanov pribežalo je na nemški parnik "Mar-komania". Proglašenje neodvisnosti. V naslednjem podajamo izvleček listine proglašenja neodvisnosti, ktero so izdali v Panami-' "Danes popoludne (torek) ob 3. uri zbrala se je municipaliteta Paname v izključno svrho, posvetovati se moral pod vsemi vladami colombij-skega ljudstva mnogo prestati. To se je vsaki dan bolj pomnoževalo, dokler se ljudstvo Paname ni prestalo zanimati za zvezo z Colombijo. "Radi tega smatramo umestnim, da razbijemo verige, ktere so nam zapreka v civilizaciji in napredku in ktere so nam le v nesrečo. "To vse nas je napotilo, da je mu-nicipa!no zastopstvo pokrajine Panama, ktero upa, da zastopa čuvstva ljud stV3, svečano izjavlja, da se danes za vedno loči od republike Colombije in da vstanovi novo republiko. Ta republika naj bode neodvisna, in naj ima demokratično in reprezentativno vlado, da tako zagotovi srečo domačinov in tu živečih irto-rodcev. Da je to mogoče doseči, vsta-navljamo ljudstvo, v čegar posfe se ptnje vlasti ne bo<£o vtikale. "V ovojem lasmem, kakor tudi v imenu drugih občinskih zastopnikov pokrajine Paname, izročamo vodstvo i 1 jati na mesto. Napadu so odgovar-javnih del do vstanovitve nove re- | jali "Iz tukajšnje trdnjave in vojne ] a - Kasneje je Amador dal generalu Tovar ju dovoljenje, vsled kterega za more s svojimi četami, ktere so v Colonu odpotovati v Cartageno, toda brez orožja, v kar pa Tovar ni privolil. Z jetnikom postopajo zelo uljud-no in dobro in mu dovolijo vse, kar poželi. Provizoričen kabinet: Vladin minister Cusbis Morales; finančni minister dr. Manuel Amador; minister i nostra nih del F. W. de la Esperilla; pravosodni min. Carlos Mendoza; naučni minister Victoria; vojni mi-niser De Abarrio, jr. Bombardement. Ko se je dr. Amador posvetoval z vladinimi gonerali. je poslal poveljnik colombijske vojne ladije "Bogo-at" vstašem ultimatum, s kterim je dal vstašem 3 ure časa, v kterem mor.; j o zopet staro vlado pripoznati. Ob 10. url zvežer je omenjeni rok potekel, ne da bi vstaši kaj odgovorili. Na to je pričela "Bogota" stre- možmi odpljul s francoskim parni kom "St. Simon" v Cape Haitien. General Kuhnhadt v Mayaquezu, kteri trdi, da je podgoverner Puerta Plata, brzojavlja governerju Huntu, da je Jiminez radi tega odpotoval v Cape Haitien, ker so vstaši posestniki brzojavnih uradov. publike, posebnej junti. ktera obstoji iz Jose Augustin Arango, Frederico Boyal in Tomas Arias, kteri vsi dobe pooblastila, ktera so potrebna v izvr--evanje njihovih dolžnosti. kter° izvršujejo v imenu dežele." Proklamacijo so zborovalei jedno-grlosno odobrili in jo podpisali. Provizoričaa vlada v Panami je naznanila agentom parobrodnih družb, naj parnike ne sprejemajo coloinbi jskih potnikov za eolombij-ska mesta, ako imajo potniki dovoljenja, Panama, Colombia, 5. nov. Revolucijo, ktera se je tukaj izvršila, je ljudstvo že od zadnje nedelje pričakovalo, toda v torek po noči je napočila ura, ktero je prebivalstvo tako željno pričakovalo. Dva dni popreje bilo je videti skupin je ljudi na uli-eah; oni so govorili o položaju, itd., da pomirijo colombijske oblasti, ktere so ukazale hiše Manuel Amadora, Jose Arango in Frederica Bovda. d i je "Padilla7'. ktera je sedaj v zvezi z vsiaši. Kmalo potem je "Bogota" odpljul a iz luke. Brzojavna zveza z Bogo to je pretrgana. Colon, Colombia, 5. nov. Vladino colombijsko vojaštvo, ktero je dospelo semkaj s colombijsko križarko "Cartageno", se neče vrniti v Sava-nillo in tudi neče pripoznati auiOTi-t«to panamske vlade. Dosedaj vojake še ni bilo mogoče pregovoriti, Priče-tek nemirov je vsaki trenotek pričakovati, Razburjenje postaja \edno večje. Trgovine so zaprte. Poveljnik ameriške topničarke "Nashville', John Hubard, je ukazal tukajšnjemu prefektu in uradnikom panamske železnice, da železnica ne sme voziti vojaštva republike Colombije. "Dixie" in "Atlanta." Kingston, Jamaica, 5. nov. Poročilo o proglašen ju neodvisnosti Paname, provzroeilo je tukaj veliko raz- stroero čuvati. Toda vodje vstaje so burjenje. Ameriška topničarka "Di-brez skrbi ostavljali svoje hiše, dajali xie" z bataljonom mornarskih vo-povelja itd. | jakov, je v minolej noči odpljula v Po prvotnem načrtu, morala bi se ' Colon, kjer bodo ameriški vojaki ču-vršiti vstaja v sredo ob 2. uri zjutraj, .vali panamsko železnico. Ker je pa dospelo iz Colona poročilo, da je tjekaj dospel general Tovar z 500 vojaki iz Savanille. so pa nčkteri vstali zgubili vso srčnost, tako, da bi bilo kmalo vse zgubljeno. Nato je pa Amador dal povelje, se z vstajo takoj prične. V torek so vsi vstaši nestrpno pričakovali povelja Amadora. Generala Tovar in Amaya, ktera sta dospela semkaj iz Colona, =tu odšla zajedno z govemerjem v slavni stan tukajšnjega bataljona, da pregovorita vojake, da se vstaje ne vde-Ieže. Vstaši so končno odločili, da bodo proklamirali neodvisnost popoludne ob r>. uri in so 2000 v Santa Ani zbranim svojim oristašem sporočili, naj se do 7. ure zvečer zopet razidejo. Ko so pa slednji dobili to poročilo, bili so že na potu na Plaza Chiriqui. Takoj na to je vstaški general Huer-tas v im^" i republike Paname aretiral generala Tovarj a in ves njegov štab. Jetnike je pustil odvesti na policijsko postajo. Pr; tem ga je ljud- Ameriška križarka "Atlanta" odpljula je danes zjutraj proti Colonu. Prijatelji polkovnika Barrera, upajo, da bode on izvoljen predsednikom republike Paname. o položaju naše dežele ter odlomiti, stvo navdušeno pozdravljalo. Pa ris, 5. nov. Panama Canal Co. je dobila natančna poročila o vstaji v Panami, ktera so slična onim, koja je dobila vlada. Družba je prepričana, da bode tudi nova vlada spoštovala pravice družbe, tako. da Francozje radi vstaje ne bodo imeli škode. London, 5. nov. Angležka vlada je dobil a kratko poročilo o vstaji od svojega poslanika v Bogoti, kteri poroča o revoluciji v Panami. Urad ino-stranih del bode vse tozadevne politične posle prepustil Zjed. državam. Washington, 5. nov. Revolucija v Panami se razvija strogo po načrtu. Predsednik Roosevelt je dobil od nove panamske vlade brzojavno prošnjo za pripoznanje nove vlade. Da je bode pripoznal, je gotovo. Tukajšnja vlada je odredila vse potrebno, ^ah in so ga pustili brez pomoči ležati na zemlji. To je bila osveta vstašev. ker je uradnik vedno vestno poročal ameri-šk im oblastim o gibanju vstašev. V Viganu. glavnem mes.u pokrajine Ilocos Sur, otok Luzon, pripetilo se je v minolem tednu 22 slučajev azijske kolere. Od bolnikov jih je 21 umrlo. Vukan Malaspina na otoku Ne-erros, pričel je bljuvati. Tp vulkan je največja gora osrednjega gorovja in je 8192 čevljev visoka. Filipinska komisija je potrdila zakon proti sužnjištvu na otoku Mindanao. Zakon prepoveduje lov na sužnje po vsej deželi Morotov in odredi konfiskacijo vseh za lov na sužnje potrebnih ladij. Indijanci — nedolžni. Afera Indijancev v Wyomineu v pravej lnči. Washington, 5. nov. Komisar indijanskih zadev dobil je danes brzo-jav indijanskega agenta Brenana v Newcastle. Wyo., o indijanskih nemirih v Wyoming!!. Agent poroča, da se je boj vršil 35 milj severno od Luska in sicer med uradniki in 20 Indijanci iz rezervacije Pane 1 'dge. Usmrtenih je bilo sedem Indijancev in jedna squaw, kakor tudi deputy šerif in šerif. Deset indijr-^kih rodbin je zaprtih in jih bodo sedaj poslali nazaj v rezervacijo. Boj so pro-vzrc-čili beli, radi česar bode vlada odredila strogo preiskavo. Nadaljnih nemirov se ni bati. Beli so pričeli prvi napadati. Edgenmont, S. D., 5. nov. Oboroženo moštvo, ktero je pričelo v ponedeljek zasledovati Indijance, jih je 20 vjelo pri Lusku. Indijanci so na zasledovalce streljali. Ko so se jim zasledovalci približali, so se hoteli spočetka braniti, toda indijanskemu policaju "Black Elku" se je posrečilo jih pregovoriti, da so oddali svoje orožje. Potem so ga prosili, naj jih povede nazaj na rezervacijo, na kar so zasedli konje in odjezdili. Včeraj zvečer so prišli semkaj. Nek star Indijanec, čegar 14letni sin je bil v boju ustreljen, je neprestano jokal. Umoril svojo soprogo. Charleston, 111., G. nov. Tukaj so zaprli William L Hanna, sina bogatega banka rja W. K. Hanna, v Coles eount.yju. ker je sumljiv, da je zastrupil svojo soprogo, s ktero je živel v prisiljenem zakonu. V januarju t. 1. so Hanna zaprli, ker je zapeljal neko Mavhalo Galbraithovo, na kar je oče slednje njega prisilil, da se je na mestu v njo poročil. Tak zakon pa naravno aogel biti srečen. Par mesecev na to je mlada soproga umrla. Hann se je vrnil k svojim stari-šem in njegov zakon je bil skoraj že pozabljen, ko so porotniki odredili preiskavo in vložili tožbo radi umora. Medvedje v goroyju Mahoning Lehighton, Pa., 6. nov. V gorovju Mahoning se je pojavilo izredno veliko število medvedov in divjih mačk Okolica Bake Ovena je sedaj polna divjih živali, tako, da jih je povsodi videti. Stari lovec Simon Tatem in njegova sinova, so se te dni pri Lizard Creeku bojevali z dvema med medi, ktera §ta prišla v hlev lovca, Tatem je oba medveda vstrelil. Potres na jugu. Bilo ga je čutiti t raznih južnih državah. Memphis. Tenn.. 5. nov. V tukajšnjem mestu bilo je včeraj čutiti dva jaka potresna sunka, ktera sta napravila med prebivalci toliko strahu, da so prestrašeni ostavili svoje hiše in bežali na ulice. Prvi sunek pripetil se je 10 minut po 12. uri o polu-dne in drugi ob 1:30 popoludne. Razna poslopja so se izredno majala. Poslopje "Business Men's Cluba" se je tako majalo, da so se svetilniki na stenah polomili. Tudi v okolici je bilo čutiti potres", kteri pa ni napravil nikake škode. St. Louis, Mo., 5. nov. Včeraj popoludne ob 12:18, bilo je čutiti tukaj več potresnih sunkov. Tudi v Louisi-ani je bilo čutiti potres. Frank Sakserjeva pisarna v JLere-landu, O., se nahaja t hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošiljk denary staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vse na. mojo odgovornost. NAZNANILO. Na splošna dosedanja vprašanja glede vožnih listov francoske proge, naznanjamo, da odpljujejo redno vsaki četrtek fini parniki na Havre ter stane vozni list od New Yorka preko HAVRE-BASEL do Ljubljane $40.70; Zagreba $42.55; Belovara $43.20; Reke $41.00; Inomosta $37.80 Budimpešte $41.60 itd., sploh na vse kraje Avstrije $3 ceneje, kot do sedaj in bodemo onim, kteri so nam poslali aro ali pa tudi že plačali popolnoma po starej ceni vozni list, preplaco v New Yorku povrnili. Vozni lifeti se dobijo pri oficijelnem zastopniku Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. New York. Naznanite prihod pismeno, da Vas naš vslužbenec pričakuje na kolodvoru ali pa nas prišedši v_ New York pokličite po telef V Niagara Falls vlada mir. Niagara Falls, N. Y., 6. nov. Oblasti so poslale milico, ktera je tukaj radi nemirov delavcev "posredovala" domov. Štrajkarji so zadovoljni s plačo po $1.50 na dan in so zopet pričeli z delom. Delavski nemiri v South Chicagi. Chicago, 111., 5. nov. Par sto Poljakov in Italijanov, kteri so zahtevali delo, priredila je pred tovarna od Illinois Steel Co. velike izgrede Delavci so metali kamenje in kole v okna tovarne ter so skušali vlomiti, vrata, da bi tako prišli v poslopje. Končno je morala posredovati policija in več vodij delavcev je bilo ra njenih. Izgredniki so preje delali imenovanej tovarni, od kjer so ji pa odslovili. Premogarji nameravajo štrajkati. Denver, Colo., 6. nov. Premogarji 15. okraja organizacije United Mine Workers, kteri obseza države Colorado, New Mexico, Utah in Wyoming, nameravajo štrajkati. Predsednik Mitchell je že izdal tozadevno povelje in v ponedeljek bodo vsi premogarji z delom prenehali. Štrajk strojarjev. Chicago. HI., 6. nov. Tisoč in sto delavcev, kteri so delali v strojarni American Hidi & Leather Co.. je pričelo včeraj štrajkati. Oni zahtevajo povečanje plače in skrajšanje delavnega časa. Poskušeno linčanje. Albany, N. Y., 6, nov. Semkaj se iz Coxsaekie. poroča, da je tamkaj le malo manjkalo, da se ni pripetilo linčanje. Množica ktera je bila dobro oborožena, je vlomila v tamošnje zi-pore, kjer je iskala Antona Parslowa kteri je bil obdolžen, da je zažgal neko kovačnico in hlev. Vendar ja pa paznik o nameravanju množice pra^ vočasno zvedel in skril svojega jetnika. Zgubljeni potniki medkrovja. Halifax, N. S., 6. nov. Kapitan parnika ''Arcadia", kteri je dospel semkaj iz Hamburga, poroča, da so se na potu preko oceana zgubili trije potniki medkrovja. Nazbrže so v vi-j barju popadali raz krov v morje. PoJ greš a n i so jeden Avstrijec, jeden Nemec in soproga slednjega. Nakaznice brez vsake vrednosti< Trgovci vložijo navadno ves svoj denar, kterega stržijo, na banko in potem plačujejo z nakaznicami ali čeki svoje račune. Posebno mora biti človek previden pri prejemanju takšnih bančnih nakaznic, ker mnogokrat se zgodi, da so iste popolnoma brez vsake vrednosti. Marsikteri je bil že na ta način ogoljufan. Ravno tako goljufno je, podrivati in ponujati ničvredne zmešanice za pravo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Pri ničvrednih nakaznicah zgubi človek denar, pri ničvrednemu vinu pa zdravje. Trinerjevo zdravilno grenko vino je priznano v vseh stanovih kot najbolje zdravilo za vse bolezni na želode, na jetrih in ledvicah. Duhovniki, meščani, delavci, matere in zdravniki priporočajo isto, ker ono uredi prebavljenje in dela novo čisto in zdravo kri, okrepi mišice in živce. Na prodaj je v lekarnah in dobrih crostilnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Pilson Station, Chicago, 111. Velika zaloga popolnoma narav-l kalifornijskih in im| ,,Glas Naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGO SLAV V AL J A VEG. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 10» Greenwich St., New York City. držav. Washingtonska vlada je s pogodbo, ktero je sklenila v Colombijo dolžna čuvati promet na Pananiskej zemskej ožini. Sedaj se pa že poroča da neka colombijska topniearka bombardira mesto Panama, radi česar je monstraeijo". Xa kratko- nemški Šovinizem je ves v plamenu* XemSki list, — ki vendar ne bi hotel podirati mostov do Italijanov, (ker se gotovo spominja, da bodo Nemci še trebali Italijanov za borbo naravno promet oviran. Dolžnost proti Slovanom), opominja Italijane, washingtonske vlade je toraj, napra- kako je njihova namera v Inomostu viti tamkaj zopet red. Ameriški kon- nedopustna, dočim ne bi imeli Xemci zul v Panami je tudi že dobil povelje, nič proti temu, ako bi si Italijani Na leto velja list za Ameriko ..$3—,' da protestira radi neopravičenega tako "svobodno vseučilišče*' ustano- „ pol leta............1.50, j streljanja na mesto Panamo. Tamkaj vili v Trstu. Ali ni dotični nemški Za Evropo za vse leto . . trld. 7.50, so se tudi že izkrcali naši mornarji list le pritrdil, kar trdimo mi vedno, : „ pol leta . . Rld. 3.75, „ četrt leta . «ld. 1.80. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. in naše vojne ladije se pripravljajo da so si Nemci in Italijani prijatelji j vjeti colombijsko topničarko, ktera le tam, kjer ni pralake, da bi njihovi! je streljala na mesto. obojestranski narodni interesi pri- "Glaa Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. ..UrioAS NARODA" („Voiee of the People") Issued every day, except Sunday and nafa vlada ne 2111611L Vstaja ™ TT l.»/Mfic»+ i r* r\ -w i trtrr* OA nn "cTvir*'' __ Holidays. Subscription yearly $3. Adverti aempnts on atrre«mpnt. Skratka, vse se vrši tako. kakor, da linjali v tesneje dotike navskrižja?! bi bilo naročeno in v par dnevih bo- j A" Trstu torej — da! Ali Italijani demo zvedeli, da so Zjed. države do- j naj se ne varajo nikar in naj si ne bile podopfbo za gradnjo prekopa, v j domišljajo, da jim bodo Nemci vedno kar jim zastopniki Colombije niso j priznavali naš Trst kakor neoporečno hoteli privoliti. j "narodno posest". Nemško samozata- Je li to "pravično" ali ne, za to se , jevanje grlede Trsta si ie lahko tolmačiti. Tudi v Trstu so Neme. na delu in sistematično. Toda to delo vendar še ni toliko dozorelo, da bi se v korist in pri tem se ne rati na pravičnost. sme ozi- Za oglase de 10 vrstic se plača SO e je pred par meseci sešel kon-o-res republike Colombije, da se posvetuje o pogojih pogodbe, ktera bi ovolila Zjedinjenim državam gra-iti Panamski prekop, pojavilo se je imenovanem kongresu tako različ-o mnenje in odločno nasprotstvo roti sklepu pogodbe, da smo bili že krat uverjeni, da se bodo preko-ve obravnave — zaključile brezvs-"no. Takrat smo tudi v članku "Glasa aroda" pisali, da imajo Zjedinjene žave še tri prosta pota, po kterih morejo kljub nasprotovanju eolom-ijskega kongresa priti do svojega a. Prvi teh potov je odkrita voj-a z Colombijo; drugi pot je pod-kupljenje colombijskih postavodajal-cev in tretji — provzročitev revolucije v Panami, ktere namen naj bi bil, da se država Panama loči od Zje-d in jenih držav Colombije in tako postane samostojna, neodvisna republika. Kar smo takrat samo domnevali, to se je tudi sedaj obistinilo. Zjedinjene države so nastopile tretjo pot; v Panami je ljudstvo razvilo zastavo revolucije. Poveljnike tamošnjega colombijskega vojaštva so vjeli. vsta-novili so tudi novo provizorično vlado, ktera je že pozvala washingtonsko vlado, naj jo 9lednja pripozna kot vlado nove neodvisne republike. Ako sedaj naša vlada novo republiko pripozna, potem zamore naravno washingtonska vlada z novo republiko nemudoma skleniti pogodbo za gradnjo Panamskega prekopa. Radi tega smo tudi že danes povsem prepričani, da bode prva listina, ktero bodeta spisali washingtonska in panamska vlada, ona, ktera podeli Zjedinjenim državam koncesije za gradnjo prekopa. Tudi ako bode potem colombijska vlada revolucijo v Panami zatirala in mogoče zatrla, bode washingtonska vlada vendarle obstala pri svojej novej popodbi in even-tuelno tudi pričela z vojsko proti Co-lombiji. Le političnim otrokom je mogoče dokazovati, da Zjedinjene države niso provzročitelj revolucije v Panami. Že pred par dnevi je newyorska "Sun" objavila članek, v kterem je opisovala — dogodke, kteri se bodo v kratkem pripetili v Panami. V ostalem pa washingtonska vlada tudi ne taji, da je že preje vedela, da se v kratkem prične na našej ožini med severom in jugom vstaja. Radi tega je poslala križa rko "Nashville" v Colon, češ, da se je na parniku pokvaril stroj in da je bil tako prisiljen pljuti v imenovano luko. V Washing-tonu se je tudi že več dni govorilo, da se v Panami nekaj pripravlja. Vlada Zjed. držav je natačno vedela o vsem, kar se je tamkaj godilo. Tudi je vlada vedela, da onih 70 mož, kteri so se v minolem tednu izkrcali na co-lombijskem obrežju, niso bili Nica-raguanci, kakor se je takrat poročalo temveč domačini, kteri so imeli s pri-čakojočo vstajo v toliko opraviti, da so colombijsko vojaštvo izvabili iz mesta Paname. Da, washingtonska vlada je bila o dnevu in uri izbruha panamske revolucije tako natančno obveščena, da je v torek brzojavila svojemu konzulu v Colonu, se je li pričela ''i taja ali ne. Vsa te dejstva nam naravno ne dokazujejo le, da je nasa vlada o pred-steječej revoluciji v Panami samo vedela, temveč, da je vstajo celo sama pripravila. V ostalem se pa najbrže tudi ne Italijani in Nemci. Pogajanja med nemško večino in italijansko manjšino v deželnem zboru tirolskem so vspela v toliko, da je za hip zagotovljeno funkcioniranje deželnega parlamenta tirolskega in da je za sedaj izgnan "strah" obstru-kcije. Tu se gre le za premirje, o čemer pa je brez pomena za razmerje med obema plemenoma, da-li bo to premirje trajalo par dni več ali par dni manje. Vsakdo je bil uverjen, da do trajnega definitivnega miru med njimi ne more priti iz razloga, na katerega opiramo svoje mnenje. Nasprotstvo med Nemci in Italijani v Tirolu je le efekt borbe med dvema idejama, diference med njimi so načelne nravi. Velike ideje so to, s toliko u etično silo. da v sedanji moderni dobi ustvarjajo in preobrazujejo države in določajo razmerje med narodi, ki ločujejo poti Nemcev in Italijanov. Vzrok, da smo sedaj v poli-tečnem življenju Avstrije videli sko-ro vedno skupno nastopati Nemce in Italijane, ni bil nikdar načelnem so-glašanju. ampak edino le v tistem taktičnem račnnjanju, ki hoče izrabljati druzega za — svoje namene! Njih, Italijane in Nemce, je silila v eno bojno vrsto vsikdar le negacija, nekaj, kar obojni nočejo in kar obojni sovražijo. Sovraštvo do Slovanov je edina vez, ki dela, da so v naši Av-strijiltalijani in Nemci so bojevniki. Sobojevništvo pa, narekovano edino le od sovražtva, ni nikdar pozitivno. Veliki prijatelji so si Nemci in Italijani v političnem življenju Avstrije in njihovo obojestransko novinstvo je v razmerju kooperacije. Eden drugemu gredo na roko v parlamentu na Dunaju in v novinah. Ali vsikdar smo mogli opažati, da, čim je prišlo vmes kako vprašanje, zadevajoče kako točko, kjer so si oni sosedje, je že bila harmonija na kosih in pokazalo se je načelno navskrižje med njimi. In računati smemo z matematično gotovostjo, da se bode tako godilo tudi v bodoče in vselej. Zato izražamo vnovič svoe uverjenje, da je med Nemci in Italijani v Tirolu nastopilo le kratko premirje. To uverjenje naše je podkrepljeno že po dejstvu, da se je začasni mir dosegel le ozirom na eno edino točko na ktere povoljni rešitvi sti interesi rani cbe plemeni v deželi. In podkrepljeno je še posebno po izve&tnih dogodkih zadnjih par dni. Ni se še prav posušilo črnilo, s kterim smo bili pred par dnevi napisali navedeno svoje uverjenje, že je prišel vmes eden tistih dogodkov, ki razpa-lja nemški furor tudi proti — Italijanom. O da, Nemci so radi zavezniki Italijanom, ali le dotlej, dokler ni prišel vmes kak — nemški interes, ki je. ali opTt na pravico, ali pa so si ga Nemci konstituirali v svoji agresivnosti in poželjenju po tuji lasti! Italijanski vseučiliščniki so bili sklenili, da si — v nadomestilo, dokler ne dobe lastnega italijanskega vseučilišča — ustanove v Inomostu "svobodno italijansko pvseučiliŠče". Izdelali so pred nedavnem poseben proglas, v kterem so pojasnili namen te ustanove. Ustanoviti da si hočejo "začasno zbirališče italijanske kulture" in pokazati, da je cvet naroda — menijo znanstvenike — na njihovi strani in da je ta cvet pripravljen, donašati jim bratski krilato besedo resnice. Po izgledu svobodnih vseučilišč na Francoskem in v Belgiji, da hočejo prirejati v Inomostu konference in cikluse po 10—12 predavanj na vseh poljih človeškega znanja. Določenih je v to 10 profesorjev za december, a v januarju bodo sledili drugi. Z veseljem javljajo, da so se njihovemu pozivu odzvali od-ličnjaki, kakor so: Carducci, Fogaz-zaro, Mazzoni, Lnmbroso, Mante-gazza in razni drugi z raznih vseučilišč Italije. Vest o tej nameri italijanskih vse-učiliščnikov je zadoščala, da je za vreščalo v srdu po vseh nemških redakcijah in da je zaplapolalo jeze na vseh nemških strehah: nemško-itali-jansko soglašje so požirali plameni. V nameri italijanskih vseučiliše-nikov vidijo Nemci "nevarnost za mir na vseučilišču" in poživljajo oblasti, naj ne dovole tacih "provo-kaci|^fc£Lto namero, da so — pra-Italijani Mlnžuli Nemci že sedaj upali v viharje narodnih in političnih bojev. In vrhu je tu še Slovanov, ktere treba zadaviti. To delo ravno naj izvole izvršiti Italijani za — Nemce! Tako dolgo hočejo Nemci radi priznavati Trst kakor "italijansko narodno posest." Najprej naj Italijani zaključijo račune s Slovani, potem že pride čas računov — med Nemci in Italijani. In ti poslednji naj se ne varaio nikar: ti računi bodo odgovarjali italijanskim pričakovanjem približno tako, kakor trda pest mehkemu cčesu. Mi se le čudimo neverjetni naivnosti nekaterih naših italijanskih listov, ki se še vedno obračajo z apeli do Nemcev, naj le - ti pomorejo rešiti vseučiliščno vprašanje v smislu italijanskih želja. Ali jih še niso poučile neštete nemške brošure in izjave, iz kterih je zvenel: nikdar ?! Ti ital. listi so še tako naivni, da poživljajo Nemce, naj vendar sprevidijo, kako so oni, Italijani, v vseučiliščnem vprašanju žrtve avstrijskih vlad! Naj jim torej pomorejo v borbi proti vladi! Ker tako da se bode moglo ohraniti soglasje med njimi! Ali dragi — slepci, ali res ne vidite, da iste vlade delajo ravno in edino le po in-tencijah Nemcev!! Proti vladi, ki je izvrševateljica volje Nemcev, naj bi nastopili Nemci! In to še v prilog njim, s kterimi bodo imeli Nemci ke-daj trde račune! Ne, ne, gospoda italijanska! To, o čemer menite vi. da je le hipna zmota ekspulzivnega šovinizma, ki se umakne zopet, čim pride v veljavo mirno razmišljanje: to je v nemškem programu, ki se tudi vam na ljubo ne spremeni. Navskrižje med vami in Nemci je principijelne naravi. Tudi vaša eksistenca, tudi vaši politični, kulturni in gospodarski interesi, za-dobe zadostne garancije še le tedaj, ko jih dobimo mi Slovani za svoje interese, ko namreč zmaga v naši državi načelo, ki ni nemško, načelo enakopravnosti in enakoveljavnosti vseh narodov. Vi se lovite za fantonom. Na tem lovu vam sicer Nemci -—iz praktičnih razlogov — dovoljujejo vspehe ali proti Slovanom v Pri-morju, kteri vspehi pa bodo končno konvertirani — v nemške dobičke. "Ed." Evropejske in droge vesti. Belgrad, 5. nov. Srbska valada se pogaja z neko večjo tvrdko v Ameriki radi nakupa več tis Mauserje-vih pušk. ktere so Zjed. države zaplenile na Cubi. Calais. 5. nov. S. T. Cody napotil se je včeraj preko Canal la Manehe v čolnu, kterega vleče seboj navadni zmaj. London, 5. nov. Tukaj je nekdo, kteri je sličen morilcu Armenca Sa-gatel Sagunija, danes vstrelil dva Armenca blizo glavnega stanu društva Henčakist, na Peckham Rye. Po dvojnem umoru ■'e tudi samega sebe usmrtil. Umorjena se imenujeta Aram Grigorijan in Sigram Šmic-jan, oba člana armenskega centralnega odbora, kteri je ravnokar tukaj zboroval. Oba Armenca sta šla proti glavnemu stanu društva z rojakom Ruben Gjabercjanom, ko se jima je morilec zavratno približal in ju usmrtil. Morilec je skušal tudi Gja-berejana ustreliti, toda vidoč, da je beg nemogoč, se je ustrelil. Paris, 6. nov. Francoska vlada bo dne 18. decembra priposlala v New Orleans, La., jedno vojno ladijo, da tako proslavi dan odstopa Luoisiane Zjed. državam. Mesto New Orleans priposlalo je predsedniku Loubetu lepo gravirano povabilo k spomin-skej slavnosti. O tem so se posvetovali pri zadnjej ministerskej seji in nosti zastopala francoska vojna ladij a. sklenili, da bode Francijo pri slav-London, 6. nov. Policija je prona-šla stanovanje Gorgija Yangija, kteri je oba armenska delegata tukajšnjega revolucijskega zborovanja ustrelil. Policija je prepričana, da je samomorilec tudi Sagatel Sagunija umoril. Yangijevo pravo ime še ni znano. Dva dni pred umorom je svoje stanovanje ostavil. Vsi člani družtva Henčakistov so nepopisno razburjeni. Oni so prepričani, da bodo njihovi sovražniki ali Alfaristi imenovali jednega naslednika, kteri bode z umori nadaljevaL Morilec ie Rio de Janeiro, Brazil, 6. nov. V minolem tednu se je tukaj pripetilo 29 smrtnih slučajev kuge. 52 nadalj-nih ljudi je obolelo za kugo, dočim je v bolnici 109 za kugo bolnih osob. Peking, 6. nov. Yuan Ski Kaj, podkralj pokrajine Pet chili, kterega je, kakor smo poročali, poslala cesarica vdova v Mukden, da tamkaj uredi in preišče razmere ter ako mogoče izposluje sporazum med Rusi in Iva-tajei, dospel je le do Tien Tsiena. Sedaj se pa dvomi, bode li sploh šel v Mukden. Kitajci so radi ruskega postopanja v Mukdenu sedaj bolj ogorčeni, nego so bili takrat, ko so inostrane vlasti zasedle Peking in bi najraje napovedali Rusom vojsko, ako bi le zamogli. Oni sami namreč dobro vedo, da si Kitajska ne more pomagati in da bi bila največja neumnost pričeti vojsko z Rusijo. ROJAKOM, kteri imajo v Avstriji kako zadevo pri vojaškem oblastvu ali sodišču, naznanjam, da izgo-tavljam vse spise kot: prošnje, pooblastila, uravnave dedščine itd. Pišite slovenski. William Sitar, Box 483 Claridge, Pa. Kranjsko slovensko katoliško Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $'20.45 in k tema še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. svete Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano dn6 31. januarja 1903 v Pennsylvaniji. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, 1*. O. Box 478, Forest City, Pa. I. tajnik: I van Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gokenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa, POROTNI ODBOR: Josip Bucineli mL, P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "Glas Naroda". TI XT £>Q= Frank Sakser^ 109 Greenwich Street., New York USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893 b a „ DENARJE f/ redka pomota se pa dogodi pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino« .Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka vsled slabo pisanili naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron za $20.45 in IS centov požtarine, bodisi da kdo pošlje 85 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefona in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IN. t^tF' Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je dru številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 3795 Ck>rtlandt^^^ ^^^Telefon; 3795 Cortlandt Ekspresni parnik DEUTSCHLAND odpljuje dne 17. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Najnovejši ekspresni parnik KAISEB, WIXHELM II. odpljnje dne 12. nov. ob UL uri dop. iz New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik "francoske družbe" LA SAY0IE odpljuje dne 19. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka ▼ Havre. NAZNANILO. Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kaditi, oni se mora k IVANU KRUŠIČU zaleteti, na 4. ulici, severno od kato-Uške cerkve v Frontenac, Kansas. (5nv-31dc) Vožnje listke za te pamike prodaja Fr. Sakser, 109 Greemtich St., New York. Za ekspresne par-nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rcotom brzojava ali pa nas pokličite tAs telefonu.* 8796 Cortlandt. ako ste na kaki postaji t NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano m najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: Johj! JE NAJBOLJ*. Ko dobimo Vaj naslov, poslati Vam hočeme na prosto pregledan je naslednjo krasno l4Varatno zlato uro z dvojnim pokrovom, navi-jakom in krasnim ameriškim medaljonom a q ye in ekspresne stroške. C. O. D. Jamčimo 2o let. Ve- rižica in medaljon za vsako uro. To so najboljše ure za navedeno ceno in izgledajo, ka kor zlate ure po $40. Ako nam pošljete *3-75 z naroČilom, Vam damo tudi fini Žepni noi. Jedno uro zastonj, ako kupite in prodate šest ur. Ženske in možke. Pošljite za 4 ct. znamk za naš veliki cenik s popisom 600 raznih ur, zlatnine, diamantov, stenskih ur, pušk, revolverjev, instrumentov, kadiltega oredja iD diuzih stvari. ATLAS JEWELRY CO., Dept. X, 163 Rando'ph St., Chicago, m. Frank Sakaerjeva pisarne, v Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vse na mojo odgovornost. Ipl ---jj Jugoslovanska Katol. Mota. o-- Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI; Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Mmn. Podpredsednik: John Keežišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Peeko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brotich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". PRISTOPILI. K drnštvu sv. Barbare št. 39, Roslyn, Wash., Ivan Kambi£,*roj. 1880. Društvo šteje 44 udov K društvu sv. Jožefa št. 29, Imperial, Pa., Mihael Nagi, roj. 1881, Franc Penca, roj. 1879, Tomaž Bogotoj, roj. 1878. Društvo šteje 25 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št 1. Ely, Minn, Ivan Melavec, roj. 1870. Društvo šteje 304 udov. K društvu Srce Jesusa št. 25, Eveleth, Minn., Franc Arko, roj. 1864, Franc Čampa roj. 1881, Franc Pečar roj. 1872. Društvo šteje 159 udov. K društvu Danica št. 28, Cumberland, Wyo., Ivan Simone, roj. 1874. Društvo šteje 33 udov. K društvu Marija zvezda št. 32, Black Diamond Wash, Franc Štancer, roj. 1877, Henrik Kraupa, roj. 1867. Društvo šteje 51 udov. K društvu sv. Jožeta štev. 23, San Francisco, Cal., Josip Judnič rojen 1867, Jakob Toks 1867, Josip Šus 187% Lovrenc Petruša 1868, Matija Stariha 1878, Jakob Ivec 18o9, Štefan Prešern 1882, Marko Kramarič 1879, Štefan Jakša 1879, Matija Sever 1884, Matija Simonič 1877. Društvo šteje 41 udov. K društvu sv. Jožefa štev. 30, Chisholm, Minn., Anton Rus 1868. Društvo šteje 74 udov. K drnštvu sv. Jožefa štev. 14, Crockett, Cal., Josip Malenšek 1885. Društvo šteje 44 udov. ZOPET SPREJETE K društvu Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn,. Anton Jerič. Društvo šteje 295 udov. K društvu sv. Barbare št. 5, Soudan, Minn., Valentin Hibrin. Društvo šteje 37 udov. K društvu sv. Jožefa štev. 14, Crockett, Cal., Štefan Pavlišič. Društvo šteje 45 udov. PRESTOPILE Od društva sv. Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo dne 21. okt. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 10 izseljencev. Alojzij Krajgher umrl. Na svojem domu v Postojni je umrl dne 20. okt. zaslužni rodoljub Alojzij Kraigher v starosti 54 let. Umrl je dne 21. okt. v Novem Vodmatu hišni posestnik Ant. Lan-erof, umirovljeni uradnik okr. glavarstva. Samomor vojaka. Iz Celovca. Tu se je v vojašnici s slu/beno puško vstrelil dne 13. okt, Prostak J. Cuzak 17. pešpolka. Drugi dan bi imel iti k raportu. Utonila je dne 15. okt. devetletna posestnikova hčerka J. Sadar v Sušici na Dolenjskem. Padla je v sosedov vodnjak hladni smrti v naročje. Kako postopajo koroška sodišča.. Okrajno sodišče v Rožeku je odločilo, da mora v neki pravdi dr. Brejc nositi sodne stroške v znesku "4 K 10 v., ker je zadevo pred sodiščem zastopal samo v slovenščini, ktere sodnik ni bil "zmožen". Taka je enakopravnost, ki se Slovencem deli v Avstriji. Velik sneg. Od sv. Gregorija se piše: Sveti Luka je imel pri nas letos lepega belega vola. Snega je pustil toliko, da nam je polomil nekaj sadnega drevja in je imelo solnce ž njim cel dan opraviti, pa ga še ni docela pozobalo. Na Gori ga ima pa še za tri dni dosti. Menda je potekla tista doba, ko smo dobili sneg še-le meseca prosinca. Samomor zaljubljencev. V Celovcu sta skočila z mostu v Dravo tesno objeta neznana mladenič in deklica ter sta izginila v valovih. N esreča. Dne 16. okt. so se napotili pri zidarskem mojstru A. Zajcu v Zagorju vslužbena delavca J. Besednjak in M!. Rakovšek v Trbovlje po cement. Nazaj gTede je naloženi voz zadel ob cestno ograjo, ki je bila trhla in slaba, tu sta se oba delavca z vozom vred zatrkljala po strmini navzdol. Besednjak je dobil pri padcu težke telesne poškodbe, in se dvomi, da bi ozdrvel. Drugi je ostal nepoškodovan. Srečen rodbinski poglavar. V mestecu W. na Bavarski meji žifi trgovec, ki ima pri sebi tri tašče in njih matere, razun tega. še svojo mater, svojo tretjo ženo in štiri odrasle hčere. Poglavar teh dvanajsterih ženskih glav pa je vkljub temu vedno dobre volje, ker je bogat ter mu bo svoječasno še pripadlo premoženje sedmih rodbin. Ogenj je razsvetil Leše dne 18. okt. ob V2IO. uri zvečer, ko so ljudje j večinoma že polegli. Ker so bili gasilci hitro na mestu, je zgorel samo Znidarjev čebelnjak, ki je bil poln klaje. Zažgal je gotovo kak "prija-i telj. ( Kako podpira Avstrija domačo obrt. C. kr. tovarna za smodnik v Kamniku ima, kakor sploh vsaka tovarna, svoje potrebe, ktere bi seveda radi preskrbljali domači obrtniki. Toda vodstvo tovarne ima nalog, jemati svoje potrebščine le pri ogrskih tvrdkah. Ako ktera domačih tvrdk ponudi blago, tedaj mora vodstvo vprašati ogrsko tvrdko, če ji je mogoče dajati blago za isto ceno, ka-j kor domača tvrdka. In ako je temu ' tako, potem vzame tovarna blago na Ogrskem. Tako podpira avstrijska vlada tujo obrt na škodo domačih štev. 30, Chisholm, Minn., Ignacij Lovšin. Društvo šteje 72 udov. ODSTOPILI. 26, Pittsburgh Pa., Anton Zogar, I vati Soudan, Minn., Valentin šular, Ivan Od društva sv. Štef ana št. Vadljak, Franc Bergoc. Od društva sv. Barbare št. 5, Medle. Od društva Marija Zvezda št. 32, Black Diamond, Wash., Anton Bostelj. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn., Peter Lakner, Marko Majerle, Ivan Pintar, Ivan Puciliar, Ivan Soklič, Valentin Štojer, Peter Šutej. ČRTANI. Od društva sv Srca Jezusa Štev. 2, Ely, Minn., Andrej Arko, Josip Arko, Matija Golobic, Matija Gerzina, Janez Jenžič, Narko He-nigman, Fran Kocjan, Ignacij Molk, Fran Vidervol. Društvo šteje 237 udov. Od društva sv. Jožefa štev. 23, San Francisco, Cal., Alojzij Kaplar. Društvo šteje 40 udov. SUSPENDIRANI. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn., Josip Bevka, Peter Pavlic-, Josip Jakopin. Dru.štvo šteje 301 udov. Od društva sv. Barbare št. 5, Soudan, Minn., Jakob Vertin, Jakob Lepušič, Ivan Vigele, Anton Dovgan. Društvo šteje 38 udov. Od društva sv. Barbare št. 3, La Salle, 111., Franc Žitka, Jožef Soško. Društvo šteje 102 udov. Od društva sv. Štefana št. 26. Pittsburgh, Pa., Jožef Maslo, Ivan Jur-gel, Ivan Sunič. Društvo šteje 46 udov. Od društva sv. Barbare št. 39, Roslyn, Wash., Anton Stonič. Društvo šteje 43 udov. Od društva sv. Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., Gašper Rom, Josip Henigman, Rudolf Košmerl, Jakob Knep. Društvo šteje 246 udov. Cd društva sv. Jožefa š'ev. 30, Chisholm, Minn., Fran Bučar, Marko Pašel, Fran Ti \o. Društvo šteje 71 udov. Od društva sv. Bar1- štev. 39, Roslyn, Wash., Anton Stonič. Društvo šteje 42 udov. PROŠNJA. Novo društvo sv. Martina v Barberton, Ohio, želi pristopiti k Jugoslovanski Katoliški Jednoti. Udje: Anton Štrukelj, roj. 1862, Martin Možek 1871, Kari Košir 1877, Ivan Glavan 1870, Martin Zogar 1871, Peter Lužer 1881. Pavel Strukel 1877, Jožef Jakin 1875, Alois Klanšček 1878, Alois Balant 1884, Jožef Princič 1876, Karol Bregantič 1877, Franc Martinčič 1860, Jožef Smuk 1879, Mihael Kopač 1872, Franc Malaverh'1864, Ju rij Jankovič 1865, Franc Košir 1872, Jožef Srete 1864, Alois Stongel 1861, Ivan Mazi 1865, Franc Možek 1859, Anton Slogar 1878, Ivan Proprotnik 1878. Jurij L. Brozich, zač. I. tajnik. Zid se je podrl. Včeraj počil je pri novem vojaškem strelišču v Ljubljani, ktero zida kranjska stav-binska družba, zid proti Dolenjski cesti od vrha do tal, tako, da so morali precej velik del zidu podreti ir delajo sedaj nov zid. Včeraj ali danes, bi bili morali dati na zid streho. Nesreča. Posestnik Ivan Smrkl iz Selc je peljal dne 17. okt. s konji župnika Janca iz Mirne več svinj v Trebnje. Ko se je na večer vračal iz Trebnja, je k njemu na voz prisedel prevžitkar Jakob Strojin z Griča. Na klancu pri vasi Dul je Smerkl stopil z voza, da bi pritrdil zavoro pri vozu-V istem hipu pa so se splašali konji in dirjali kakor divji po cesti nizdol. Jakob Strojin je pal s tako silo raz voz, da je drugega dne vsled poškodb umrl. Voznik Smerkl je bil samo lahko poškodovan. Splašene konje so še-le v Mirni vjeli. Pretep. Delavca Valentina Žleb-nika iz Golega brda so dne 20. okt. ob belem dnevu brez posebnega vzroka napadli pijani fantje na cesti v Medvodah in ga z nožmi ranili, da so ga morali prepeljati v bolnico. Rojakom, kteri potujejo skoči Du* rango na Silverton, Jurey Rico in Tel uri de, naznanjava, da sva odprlf novo gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hižo, ako pogleda na ICain St., rta! napis je dovolj velik. Vsakogar bode va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi amodka«ni. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE, Durance, Cola J. Radmclioh priporoča Slovencem in Hrvaton TO% 438 Watson Avenue, Butte, Mont Vedno bod em točil svet« pivo, ftma kaliforniška vina, vsake vist« žganje, prodajal izvrstne smodke in Dtujeem postregel g tečnimi je- m p i «111. Za obilen poeet se priporoča J. RADMELICH, 486 Watson Avenue, Butte, Mont. Z bajonetom je ranil 11. okt. neki orožnik iz Bohinjske Bistrice železniškega delavca Mateja Mi-keša, ker se mu je zoperstavljal, ko ga je hotel aretovati. Puskušen roparski umor. V Velikovcu je privabila 191etna natakarica Jožefa Pšenic, doma iz Šoštanja, krošnjarico Katarino Mikon, v svoje stanovanje, in ko je zvedela, da ima Mikon več denarja pri sebi, jo je napadla s kladivom ter ji zadala na glavi več težkih ran. Vendar se je napadeni posrečilo zbežatL Napa-dalko so zaprli. Tatinska družba, ki je kradla po novomeški okolici, je zasa-čena. Mad j ar ska svobod a. Kaka svoboda vlada na Madjarskem, kaže ' znova ta-le vzgled: Nedavno je bil obsojen v Kronštatu na Sedmogra-škem nek romunski mladenič, ker je nos i trak v romunskih barvah (rde-če-zlato-modro) na 14 dni zapora. Z itrjevanje, da se taki trakovi obi-jno nosijo v njegovem rodnem kra-u mu ni pred sodnikom nič poma-galo. Skrajni šovinizem madjarske-I ga sodnika je prevladal in Romun je bil obsojen, dasi ni zakrivil prav ni-kakega, po zakonu štatuiranega pre-greška. Ako Madjari mislijo, da kažejo s takim postopanjem svojo moč, se korenito motijo! Nasprotno, to je znak, to je dokaz njihove slabosti, zakaj, ako bi se Madjari v istini ču-tili močne, bi ne postopali v vsaki, tako malenkostni zadevi toli nasilno in bi privoščili košček one svobode, ki jo proklamirajo za-se, trdi dru-trim. Kdor pa krati drugim s obodo, je tudi sam ni vreden. Združene dr-|žave so postale močne in ugledne, ker so vsem državljanom podelile absolutno svobodo tako v narodnostih, kakor v verskih vprašanjih. Tam se naziva vsakdo, kakor so hoče, izpoveduje vero, ktero hoče, nosi narodne barve, ktere mu drago, povsodi in v vsem vlada popolna svoboda in rav-nopravnost. Tu bi se naj Madjari učili, kako se ima ceniti prostost. Madjari ne bodo prav nič močneji, ako zatirajo druge narodnosti. Sicer pa to tudi ne bode trajalo večno: prišel bode čas, ko se bodo nemadjarski narodi na Ogrskem vsokolili ter zahtevali glasno svojih pravic. Takrat pa bodu odklenkalo tudi madjarski oholosti in nasilstvu za vselej! Serum proti raku je baje razkril braziljanski zdravnik Aranjo. Portugiška vlada je imenovala posebni odbor strokovnjakov, ki naj delajo poskuse s tem serumom. Poskusi so prav dobro vspeli, kakor se je sporočilo vladi. — Knjige družbe sv. Mohorja so dospele in sicer: 1. Zgodbe sv. pisma 10. snopič; 2. Pamet in vera. II. del; 3. Domači vrtnar; 4. V Ivelmorajn; 5. Slovenske večemice 55. zvezek; 6. Koledar za leto 1904. Vsi ni rojaki, ki so knjige pri nas naročili, jih dobe v teku par dni deloma po pošti registrirano, deloma po ekspres. Ako se je kdo med letom preselil, naj nam blagovoli odmah naznaniti, da ne bodo knjige okolu po-šiljane, ker se rado kaj zgubi in treba dvakrat plačati poštarino. Naročili smo 200 iztisov več in jih prodajamo po $1.30, dokler zaloga ne poide. Naročitvi je takoj dodati denar, to je poštno nakaznico ali ček. Upravništvo "Glas Naroda". Angležko slovnico imamo zopet ? zalogi. Stane 40 centov s poštnino vred. POZOR ROJAKI ! Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na 285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio, tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom "GOSTILNA PRI SOKOLU", kjer imam razun raznovrstnih izbor-nih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago prostorno prenočišče za rojake potujoče po Ameriki novodošle iz Evrope. Postrežba vsestransko solidna točna. Za obilen obisk se priporoča John Meden, 285 Willson Ave., Cleveland. O. ali m Kreta nje parnikov. V New York so dospeli: Majestic, 5. nov. iz Liverpoola s 446 potniki. Dospeti imajo: Celtic iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Southampton*. Deutschland iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. La Gascogne iz Havre. Vaderland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Odpljuli bodo: Finnland 7. nov, v Antwerpen. Lahn 7. nov. v Genovo. Ethiopia 7. nov. v Liverpool. Philadelphia 7. nov. v Southampton. Moltke 7. nov. v Hamburg. La Champagne 7. nov. v Havre. Etruria 7. nov. v Liverpool. Friedrich der Grosse 10. nov. v Bremen. Cevic 10. nov. v Liverpool. Rotterdam 11. nov. v Rotterdam. Majestic 11. nov. v Liverpool. Deutschland 12. nov. v Hamburg. La Gascogne 12. nov. v Havre. Celtic 13. nov, v Liverpool. Vaderland 14. nov. v Antwerpen. Columbia 14. nov. v Glasgow. Belgravia 14. nov, v Hamburg. Campaiiia 14. nov. v Liverpool. St. Louis 14. nov. v Southhampton. POZOR1 rojaki v Pittsburgu in o k o 1 i c il Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom. Podjetje je solidno I (ljan04) PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA! KADAR POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA ZASTAVE, REGAUJE, ZNAKE, KAPE i. t. d., pišite slovenski jk) moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska. Imam na razpolago obilo uzoreev slovenskih, hrvatskih, čeških, slovaških, rusinskib, litvin-skih in poljskih društev. SOUTH CENTRE AVENUE, CHICAGO, ILL. Pogreša se 1900 k r o n. V "Posojilnici" v Trebnjem sta 16. okt. uradovala odbornika Viljem TomiČ in Miroslav Pehani. Tomič je sprejel od neke stranke 1900 kron kot hranilno vlogo. Ta denar je nato Tomič izročil g. Pehani ju, da bi izpolnil hranilno knjižico. Pehani je vzel denar in ga položil na mizo. Ko sta pa odbornika zvečer sklenila račune, sta opazila, da teh 1900 kron ni bilo nikjer ; vse iskanje ni nič pomagalo, bankovci so izginoli. Še do sedaj se ni moglo dognati, ali je bil denar z mize ukraden, ali sta ga morda odbornika sama kam založila. Orjaški fižol! Simon Rožič, čuvaj na čuvajnici v Mostah pri Žirovnici ima v svojem vrtu fižol, na kterem se nahaja sedaj 112 strokov z vilikim številom (600) fižolovih zrn. Trgatev v Istri. Beram v Istri 19. sept. V naši okolici vrši se trgatev v najlepšem vremenu, v par dnevih bode dokončana. Splošno se je natrgalo nekaj manj od prošlega leta, nekoje vasi pa več; letina 3e za-more označiti v tem obziru prav dobra. Grozdje je dozorelo popolnoma zato tudi vino ne bode zaostajalo za lanskim. Grozdje je imelo boljšo , kakor lani. Mošt se plačuje od 12 fio 15 nvč. . JOl Španski pustolovci a za časa Corteza sj tvegali svoje življenje pri iskanju ZLATA v STARI MEHIKI in trdni zlatoiskalec ali podjetnik dandanašnjih dni mora prebi;i tudi neizrečne teZave, is tajoč tudi po več let, da najde kak bogat zaklad zlate rude, o kterej ve, da je raztresena po raznih zemljiščih imenovane romantični dežele. Ii ne:eg* dne preobrne njegova lopata zemljo, v kterej je svetlikajoča se zlata ruda. "Eureka! Vspeh'." vzklikne radostno — sreča leži pri njegovih nogah'.! Toda on jo mora deliti z drugimi — onimi, kteri zanemarijo prilike življenja — in tako postanejo delničarji v družbi, ktera se mora ustanoviti za dobavo denarja in vseh potrebščin za povečanje rudnika. Taka družba je United States Smelting Company, ktera je lastnica^ RUDNIKA "GUADALUPE" V SONORA, MEXICO. Za bodočnost je vse storjeno — poskusi so izgotorljeni — in ru 1-niški ekspert ter inženerji najboljšega ugleda so poslali svoja poročila o preiskavi nad 600 čevljev globokega rudnika in zemskih prorezov. Tako so dognali, da se tam nahaja ogromna množina zlate rude, ktera se prične takoj pod travo in ktere .bogastvo je tem večje, čim globokeje se pride. TO JEIRUDNHL IN NE LE NAČRT. ~ "Z' Rudnik Guadalupe neposredno dosega veliki rudnik l^os Cochcs, kteri se nahaja istotam. Mr. Charles Schafer, superintendent rudnika Guadalupe, ga primerja z Minas Prietas (najbogatejšim rudnikom na svetu, kteri je plačal 60 milijonov dolarjev dividend) in trdi: "Štev. 1 "shaft" ^Guadalupe) bode prekosil Minas Prietas, kajti v slednjem je nepretrgana lega zlata le 500 čevljev dolga in jaz menim, da bode ne-pretrgna lega št. 1 dolga nad tisoč čevljev." Delnice United States Smelting Co. so popolnoma plačane in nenadomestljive. Vse delnice tvorijo glavnico i 1 družba pobija del teh delnic po izvirne) ceni PET CENTOV DELNICA. da e taico ustanovi zamaa, s kterim bode mogoče pričeti s povečevanjem cvetočega podjetja. Delnice ohranijo podjetje čisto in tvorijo zaklad. Stan uradnikov in ravnateljev družbe je najugledneji, kar jamči, da bodo vse posle vodili inteligentno in f godno. CHICAGO SECUKITY & TRUST COMPANY je vložni zavod United States Smelting Co. in upravlja s to glavnico. Ta družba je poslala svoje zastopnike v Mexico in oni jamčijo za vse ono, kar je ▼ družbenem načrtu. Ta Trust Co. odredi, kako je postopati z deli te glavnice kot vlogami. Uradniki Trust Co. so razdelili glavnico in ako j^ to za one dobre naloženje denarja, čemu bi ne bilo tudi za. vas, tudi če ne naložite velike svote? Vsaka.delnica vašega deleža bode ravno toliko vredna, kakor vsaka delnica družbe. Vsak- vloga obljubnje srečo. Petsto delnic velja $25; tisoč delnic velja $50; pet tisoč delnic velja $250; deset tisoč delnic velja $500. Manj kakor petsto delnic* se ne proda. Ako vplača deset odstotkov, zamore se ostanek vplačevati v mesečnih obrokih Cena delnicam postane v kratkem večja. — Pišite po iztis družbenih načrtov (Prospectus) in naročite delnice pri podpisanem, kteri je osobni zastopnik družbe za prodajo družbenih delnic. Naslov: i W. S. D0RLAND, Investment Securities, 249 Stock Exchange Building, Chicago, III. RUDNIK "GUADALUPE' SONORA, MEXICO. LAST THE UNITED STATES SMELTING COMPANY I k 3:-. mr^-f-r- »t-..:« Pomladanski vetrovi. Povest iz časov francoskih vojsk. "Komur p bo, ta naj sti. dol V a 1K*\ llf9 (Dalje.) je Bopr 1 • ...-•i-.il bode 1Ht 11:1 Lipuieo ter se tam na dvoru ,7., slu'Vx.vi-!7 majorjem zopot dolgo r izgovarjal, lete^krivično I ,.om jl' 1t,ri"'1 »j rnio skoro n« - »ene dekle vee pri hiši. moral je danes sam strežaj maiorju streči ii ; i obed -krbeti. Dobriha je dolyo si • i ! na robu bližnjega gozda, od koder je zamogel oba hišna vboda opazovali. Dolgo se ni nihče iz hiše prikazal, sami vojaki so na pragu sedeli in sp dolgočasili. Popoldne še le se prikaže zopet strežaj s pal:eo v roki; to je bilo znamenje, da hoče kam daleč odpotovati. Obrnol se je zopet po poti dol proti cesti, a Dobrih a ga je zopet od daleč zalezoval, želeč prilično kaj več zvedeti o njegovem naklepu. Strežaj -e je napotil po cesti navzgor proti gori. Glavna cesta Upniške okolice pelje sicer na desno stran proti severovzhodu, toda strežaj je kmalo na levo zavil, ter je po male j stran jskej poti Čez dobro uro hoda prišel na vrh gore. Tam st cesta po ovinkih navzdol zavije, strežaj pa krene s ceste na levo v bližnjo kočevsko vas. V vasi je menda nekoga pričakoval, kajti Dobriha ga je videl dolgo na nekej klopi sedeti. Čez dolgo časa pride visok, postaven mož. kakor je bilo videti, gospodar one hiše. Z njim se je strežaj pred hišo oosvetoval, ker jima pa še vedno ni bilo dosti pomenka. spremil je še tuji mož svojega gosta do ceste. Tam sta se ulegla v senco na tratino poleg poti ter se dalje razgovarjala. Sedaj pa je prišel za Dobriho čas, da je dosegel, kar je želel. Tik ležišča onih tovarišev, se je vzdigala visoka meja, kjer je rastlo mnogo grmovja in pritličnega brstja; tja se je Dobriha vle-gel ter do cela slišal njuni pogovor. "Kam jo hoče prav za prav peljati", slišal je Dobriha strežaja pripovedovati, "tega ti jaz ne morem povedati. Toda verjemi mi. Lovre, da ti bode dobro plačal. Za srečo lipniške gospode pa tudi nisi posebno vnet, saj te je gospod prav naglo iz službe spodil." "Vendar mi je težko v to privoliti", omeni Lovre. "Gospa mi je vedno dobra bila." (Dalje prihodnjič.) SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0K0STKIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. S A nO : 2 Set. in 50ct. v v£€h lekarnah ali pri Richter POZOR ROJAKI. Pisarna podpisanih javnih notar jev v Clevelandu, O., nahaja se v hiši 1 štev. 1778 St. Clair St., tam, kjer se 1 nahaja tudi pisarna g. Frank-a S a k s e r , kjer se dobe paro-brodni listki, se pošilja denar na vse kraje sveta in se m e n j a v a in kupuje vsakovrstni denar. V pisarni napravljajo se kakor do-sedaj pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, cesijoni, testamenti, kupne menjalne, čezdajalne, darilne pogodbe, intabulacije, prepisi, iztrjavanja, dolgov in dedščin (erbšin), potni listi za ameriške državljane, prošnje za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih shodov in prošnje za novačenje (assentirunge). Kdor potrebuje tolmača, kak svet ali pojasnilo v vsakovrstnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz druzih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja. Ukrenemo v slučaju, da kterega vaših sorodnikov ali znancev naselbinska oblast v New Yorku ali drugem pristanišču neopravičeno pri -drži, da ne more naprej do vas, vse potrebno, da se ga spusti. V vseh ta-cih zadevah obrnite se na notarsko pisarno: A. Kline & F r. R u s s , 177S St. Clair St., Cleveland. Ohio. vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketcV, pri tem se je vedno obračati na zauptw ljudi in jeden teh je gotovo Fr.Nsaks£r, 109 Greenwich New York. International Munufacturing Company Box 348, New York City, ZVT. Y- Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovinsfcim družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije) gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega žel»za (Senl Press), žepnih pečatov (Pocket Sea> Press): g-~mas ih črk zs sa-mostoini tisk v Skrinjicah; igralnih Ikri-njic lajn kitar goselj n:.:n-.olin Harmonik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov. kravatnih igel j, ženskih znpestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škari], itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj"m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in r.e ljubijo svoj denar dajati brivcem; v tleganinih šatuljah od $2.00 dalje. Grafofoni, fonografi, amEteur-fotOgrafiČni aparati, camere itd, — Bogata zaloga gedbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modertrh jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možn z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 435 Union. ISjp Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojakov in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastn:- Bill'ti T/g- y A j k Mi i A WW Matija Pogorele, prodajalec V UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: Xikel nre 7 Jewels $6.— 15 Jewels Waltham $9.— Srebrne ure z enim pokro- vom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma £1(3.— in višje. Boss case 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels $15.— j? n ?? 818.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25.— ,, „ 17 ,, $30.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom: Mtj_ n,«—«!«, Care of B. Schuette, . FOgO"elC? 53 state st>> Chicago, 111. A TslcoTO 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B navij ak. Cena uram: Xikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12,00 Srebrnf ::ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kaniuov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da^ie 2 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Sioniclip 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Math. Grill, 1548 St Clair St , Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeee vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsy 1 vanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin. Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, S54 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinie in Jos. Žefran. Opombo. Tem potom se društven i -ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolfr, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati. Društveniki aptftirajte v prid dru-Str»* ODBOR 4 ai»r 04. RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in veš kako priti k Fr. Saksebju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Compapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO t „La Lorraine", u dn vijtka.______________ Savoie", „ „ ,, ............. f.*La Touraine',, ,, „ .............. fl,L'Aquitaine", „ „ ................ j,La Bretagne",.......___................... ii La Champagne",.............______________ ,,La Gascogne",............................ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob zo. ari dopoladne. Parniki odpljujejo i« priataniiča itv 42 North River, ob Morton Btraeft: 12.coo ton, 35.000 konjakih moči, 13.000 „ 35.000 „ „ 10.000 „ 13.000 „ „ 10.000 ,, 16.000 ,, ,, 8.000 9.000 „ 8.000 , 9.000 „ „ 8.000 .. 9.000 La Gascogne *La Savoie La Bretagnc *La Touralne La Champagne 12. nov. 1903. 19. nov. 1903. 26. nov. 1903. 3. dec. 1903 10. dec. 1903. #La Savoie La Bretagne *La Touraine La Champagne 17. dec. 1903. 24. dec. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. davil ageieiji: 32 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAND-AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDANON preko Boulogne-sur-Mer. NOORDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo z ob 10. nri zjutraj. = HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, ITETT T0RK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekoniorska parobrodna družba „Rudeea zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, ****** ****** Philadelphia in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Aiit^rerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrjjo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PH1LA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts, ST. IiOUIS. — 30 Montgomery St., SAK FRANCISCO, " ali na njene zastopnike.