614
L—j.; Beatrice Cenci.
Kjer je na Bregu še prejšnji večer stala draga mi Mlakarjeva hišica, drvila je sedaj divja Drava silovito in motno valovje svoje. O Mlakarjevi hiši ni sledu ni tiru več, samo kos proti vodi stoječe stene se je vzdržaval še nad penečim valovjem in kakor ironija na grozno nezgodo je bilo še nihalo na tej steni viseče ure jednakomerni svoj ,tik-tak'.
Drava je odnesla vso Mlakarjevo družino in ž njo Polonico, prvo mojo pravo ljubezen.«                                                 (Konec prihodnjič.)
Beatrice Cenci.
(Po sliki Gvido Renijevi.
0i
»h, lepi so ti, Beatrice, lasci, Očesce mehko ti igra milobe, Po čelu plavajo temni ti pasci, Kot sanci so iz davne, davne dobe
Devica nežna jeklo omočila Očetu v kri si, krasna Beatrice: Očetove pa kletve strašna sila Zvabila te je s sabo med mrliče !
Tedaj še ni se vila ti meglica Na ustnih,  ki jih zdaj turobno senči, Brstela si, kot pdmladi cvetica Razvija rahlo p6pje, lepa Cenci!
Stopila tožno si na krvni oder, Življenje žrtvovala svoji zmoti, A bil rešitelj je umetnik moder Nebeškega obraza ti lepoti!
A kakor kip umetnika očara, Očarala si svojega očeta, Da mu srce" opila je prevara In polastiti hotel se je cveta
Ko zadnjikrat si žalosti kopnela, In trepetala lahno kot peresce: Umetnikova roka je ujela Na mrtvo platno žalostno očesce
Oh, lepi so ti, Beatrice, lasci,
Očesce čarobno igra milobe,
Po čelu plavajo temni ti pasci,
Kot sanci so iz davne, davne dobe . . .
L-j-
Opomnja. Beatrice Cenci, hči plemenitih roditeljev, pala je pod sekiro krvnikovo 1599. 1. za papeža Klementa VIII. Lepota nje je vzbudila rodnemu očetu grešen pohot, zato so sklenili brat, Beatrice in mačeha smrt njegovo. Radi tega zločina jih je papež obsodil na smrt. Na morišči jo je baje naslikal Gvido R e n i. Slika, jedna najpopularnejših, ohranjena je, čeprav ni njegova.