Gospoddrs^o. Kaka] o plačevanju davkov. Na naslov naših davčmh o b 1 a s t i. Veliko razbupjenja vzbujajo mcl Jjudstvoi dandanes razni davki ter plačila istih in iod pri iztirjavanju . Ciovek nikuar ne ve, za kol'ko časa je brez bkrbi, da se m ni treba bati rubežni ali kake nasilne prodaje. — Vzemiuc priir:9r: Danes to tirja kr. da^ ';na oblast po pošti za 100 K. Ker imaš raMif p-iliko, greš za par dni CF^bno na davkarijo, oddas tam davfino knjižico, greš k blagajni, si poirlican in ostrmiš, ko se naenkpat zantcva od te^3 recimo kar 140 K. Na za. čudeno vprašanje: Kako to, saj si venuar predvSerajšnjem dobil opoii;n samo za 100 K? Blagajnik refie: Poicrite v^pagat na drago slran, kjer sle tddali kniižico. Tam pa navadno eče uradnik uli pa kaka gospodifina, da ali je še gotovo kaj starega na Mz. ali pa, da si piačal za naprej. Ce si ciorebUi katerikrat plafial kaj po pošli, pa vprašaš, kako je s tistim, ter dosfikrai tak znesek ni nikjer vknji žen. Le čo pokažeš poštno preiennico, bodo po dolgem lskanju veudar našli, da je kje za' eleženo v kakem koiičiiu, Konerro bi vprašali: Cemu ima davčna knjižica razne kolone, kakor vipokost Jedneja pnedpisa, dalje zaostanek prp.iŁnjega leta ter visokost "az aih doklad, fce pa se vpiše samo, iijco si vplačal, ne pa tudi, koliko je predpisano, čeravuo se to od,<^r.o zat'eva? Ali smo res tako svoboani, da hteva? Ali smo res tako svobodni, e laliko samo pla&ujemo, ni pa nam potreba vedeti, kaj imamo za plačati?!? Mi vemo, da ne morejo z istimi pre jeraki, kakor svoj čas pred vojsko, izliajati ne država, no oLraji in ne obČine, zato je pa v interesu vseh gor.njih faklorjev, zlasti pa tudi davčnih uradov, da se v ljudsko pomirjenje vsako leto vpiše tudi natančen pred pis posameznih davkov in doklad, g Zbor zaupnlkov Kmetske zveze v biežiškem okraju v Brežicah v petek, 11. marca, je bil dobi%o obiskan . Vkljub delavniku so se naši kmetje tu zbraH v prav lepem številu. Poročal je posianoo dr. Hohnjec. Zastopni?i naše ki šfianske kmetske orgarrizacije v Pcsavju so odločno protestrali proti iiapadoin demoknatov in samostojneže\ na katoTiško oerkev, njeno svobodo in njene pravice in zaMevali versko vzgojo naše mladine. Protestirali so ludi zoper samovoljnost davčnih oblasti, ki se ne zmenijo za zakon ter kmetom predpi.bU'e;o vsako leto višje davkc . Kmetje odločno zahtevajo, da se takoj sestavijo ¦ eniln-> komisije, ki naj takoj začnejo svoje delo pri odmerjanju osebno-dohodninskega in vojnega davka. g Ne naknpuite preveč blagal Poiožaj je dancs tak, da _\q pnčako vati v bližnji bodočnosti mofian padeo cen pri raznem blagu V Angliii, Franciji, Svici in drugih zahoclgih deielali so skladišča napolnjena in dustrijskih izdedkov. Valuta je v teh deželah tako visoka, da radi slabe valuto v naših krajih, ne mopejo prodajati svojih izdelkov k nain. Tovarno delujejo naprej, kupcev ni, bl^go pa ?c i.-nT.^i Vsled tega bn prišlo prav kmalu do prav znatnega padca cen . Svetujemo našim ljudem, da si naj na kupijo le toliko blaga, kolikor ga res neobhor^io potr^bujejo. g Tržno porofillo iz Celja v so boto, dne 12. marca 1921. Cene so is te, lčakor zadnjo soboto. Trg je bil /olo živahcn, Zadnje fiase na naSem tr- gu ni bilo opaziti jajc, toda na danagnje^iu trgu jih jo pa že bilo dovolj — ceiia jim )" za 2 komada 5 Kv- Drugo tehe so stalne. ! g Žitne cene. V Somboru stane t aietersr-i stot koruze 420—^'% naši'i K, pžehic;^ 1000-1020 K in ovsa 340-35(1 iugoslovanskih K. V Osjeku stanp pa pgenica 1010-1020 K, koruza 410-420 in oves 350—3G0 K. V Viukovoih &oine pšenica 1010—1020, koruza 430 do 455 in oves 35^—300 K. V Zemunu stane pšenica 1000-1010, oves 350-36G, koruza 425—430 naših K. V Kraguj& vacu siane pšenica meterski slot uft —200 dinarjev, koru a 85—90 diaai jev, ječmen 80—90, oves 70 dnariev, iižol 150—160 dinarjev in krompir ZQ do 80 dinarjev. g 80 K banliovce pošljlto takoj v. priporofienem pismu Narodni banki v Beogradu, da jih zarnenja. Prilo/ite seznam serij in tekočih številk, ki bO oatiskane na bankovcih. Cas za &¦* menjavo je samo do 30. marca. — g loišeite 20% Lone. Tiste lisita, ki ste jih dobili pri kolekovanja baukovcev v decembru 1919 fko so Vam odvzeli 20%), poiščite, ker jih bodQ davkarije kmalu zamenjale za doiiar* Lištke, ki se glasijo na več koi 1,003 Ii, lahko proda vsak v bankah. g*Izvoz žita in moke. V lanskeni letu je bilo do konca decembra izvoženo 5605 vagonov žita ir moke in &icer 2874 vagonov pšenice in 2231 vagonov moke. V Avstrijo je šlo 3926 vagonov žua in moke. g Hiuelj. Na hmeljskem trgr v Zatcu je bilo v pretekli dobi precej ži vaiino popi aSovanje po hmelju prvo vstne kakovosti, katerega so kupovali po 2300-2400 čehoslovaških kron za 50 kilogramov. Po tujem hmelju ni bilo popraševanja in so tdno samo na papirju, gibale se med 2050— 2100 K za 50 kilogramov. g V/ednost denarja. Ameriški dolar stanc 14154—141% naših kron, za iOO avs-frijskih kron je plaJati 21%— Ž234 naSib kron, za 100 nomških maffc i,24—227 jugoslovanskih kron, za 100 fceh:oslowških kron 177—185 naših K* in za 100 laškib lir je plačati 532-53r jugoslovausklh K.