Št 247.
V Ljubljani, sobota dne 5. novembra 1910.
Leto i
: Posamezne številke po 4 vinarje. : j ,,JUTRO' izhale vssk dan — tudi ob asdeljah m praznikih — ob 3. ari njutraj, n ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. tSfetročnlna	v Ljubljani v uprav-
siitvu mesečao K 1'—, 2 doetavlJanjeM na dom K S'20; s požto celoletno K 18 —, ;<uUetao K.9*—, četrtletno K 4-50, smssčuo K 5 '60. Zn Uosecustvo celoletao K 28 ~.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posarsezae številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in uporništvo je n* Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi m <t«ttl)ajo uredništvu, naročnina uprnvniitv*. Nc» lran|c|ra«a pisma se ne spreje*aj®, r*ko-piši se ne vračalo. Za oglase se pla&t: petit vrsta 15 v, osmrtnice, postlana te sahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglafc-n'u popust. Za odgovor se priloži znamko.
Proporčni sistem.
V raznih državah imajo razne volilne sisteme, ali v vseh državah je navadno enak volilni sistem za volitve v vse javne za-stope, samo v Avstriji se voli drugače v deželni zbor in zopet drugače v občinski svet.
Že to je pravi nonsens, a naši klerikalci so napravili nov, še večji nonses: na Kranjskem se niti v občinske zastope ne bo več volilo enotno, po enem načinu, nego je vpeljan v Ljubljani proporčni sistem, a na deželi ostane še vedno v polni veljavi princip majoritete, iz česar se jasno vidi da so našim klerikalcem pri sklepanju raznih zakonov merodajni samo in izključno strankarski interesi.
Mi nismo nasprotniki proporčnega sistema. Nasprotno, smatramo splošno volilno pravico s proporčnim sistemom za ideal volilnega sistema v polnem pomenu te besede, ker splošna volilna pravica omogočuje vsem državljanom sodelovanje v javnem življenju, proporčni sistem pa izključuje absolutno gospodstvo večine, ker omogoča tudi manjšinam zastopstvo, ki jim po njihovem številu pripada.
Ako bi torej klerikalci vpeljali proporčni sistem za občinske volitve na Kranjskem sploh in tudi za deželni zbor, bi mi tak zakon pozdravili z odkritosrčnim veseljem kot potrebno in moderno reformo. Ali klerikalci so moderni reformatorji samo v Ljubljani — pa še tukaj ne popolnoma, ker modem je samo proporčni sistem, drugače je pa nov volilni red skrpucalo — na deželi se pa držijo starih oblik.
Naravno, v Ljubljani morajo klerikalci od proporčnega sistema samo pridobiti, medtem, ko bi jim on na deželi škodoval in klerikalci znajo biti moderni samo takrat, kadar se jim obeta od tega kaka korist, kadar pa tega ni, so največji reakcijonarci.
Za to ne moremo priznati klerikalcem, da so moderna stranka, posebno ker novi ljubljanski občinski volilni red niti od daleč ni tak, kakršen bj moral biti.
Ali računati moramo z dejstvom, da je ta volilni red popolnoma veljaven in da dosežejo klerikalci z njegovo pomočjo svoj namen: da pride v občinski svet nekoliko njihovih ljudi in da se odprejo vrata ljubljanske mestne hiše tudi ostankom nekdanjega ljubljanskega nemštva.
Enoten ne bo občinski svet ljubljan-ljanski nikdar več in tudi samoslovenski ne bo še tako kmalu, ker vlada bo že skrbela za to, da bo v Ljubljani vedno dosti nemških uradnikov, a »zavedni" Slovenci bodo skrbeli za to, da ne izginejo iz Ljubljane nemški trgovci in^ obrtniki, ki živijo samo od slovenskih grošev.
Klerikalci omogočijo ostankom ljubljanskega nemštva zastopstvo v občinskem svetu, dolžnost zavednih Slovencev pa je,
poskrbeti, da bo to zastopstvo čem manjše, ali pa da ga sploh nc bo, treba je samo strogo in dosledno izvajati geslo »svoji k svojim“.
SpioSoi pregled«
Češko-nemška pogajanja.
Pogajanja med Cehi in Nemci v Pragi bude po celi državi veliko zanimanje, kajti priznati se rnora,^ da so ijjlalekosežnega pomena, ne le za Cehe, ampak za vsejiarod-nosti, ki so se bojevale skupno s Čehi za svoje narodne pravice. Velike važnosti pa so tudi za državni zbor, kajti trdilo se je ne enkrat, da se pojde skozi Prago na Dunaj. Da bi pogajanja imela uspeh — na čemer je vladi seveda mnogo ležeče — se je razglasilo v Pragi strašilo, da bo trpela češka zemlja kazen 6 milijonov kron, ako se ne doseže sprava med obema narodnostmi. Ako se doseže sprava, bodo vsi, ki so pri pogajanjih uspešno sodelovali, visoko odlikovani. Negotovost uspehov je sicer velika, vendar je še upanje. — Z velikim zanimanjem zasledujejo pogajanja tudi Mažarji in tudi nemažarske narodnosti na Ogrskem, ker bo imela sprava svoj upliv tudi na onostransko avstrijsko polovico. Že znani pisatelj Scotus Viator, ki dobro pozna razmere pri nas in je globoko preštudiral posebno mažarske kulturne razmere, je v svoji knjigi .Narodnostni problemi na Ogrskem,” odločno trdil, da je osvoboditev Slovakov mogoča le na podlagi češko-nemške sprave, ker bo le tedaj mogoče večjo pozornost obrniti na mažarske razmere in bi mogla država potem odločneje postopati napram Mažarom. To čutijo menda tudi Mažari, ki jim češko-nemška sprava nič prav ne diši in bi radi češko-nemški spor še vedno izrabljali za svojo politiko.
Papež za škofa Stadlerja.
Kakor se poroča iz verodostojnih krogov, je imelo potovanje škofa Stadlerja v Rim namen, pojasniti papežu spore med škofom Stadlerjem in frančiškani. Papež je baje odločil celo zadevo proti frančiškanom za Stadlerja, čemur se nihče ne čudi.
Italijanske misli o naši mornarici.
Rimska »Tribuna" je priobčila uvodni članek o vprašanju mornarice izpod peresa generala Fadde. Avtor svari Avstrijo, naj svoje priprave na morju na žene do skrajnosti, kajti v slučaju vojne je vendar le vprašanje, ali se bodo hoteli vojaki avstrijske mornarice, ki so italijanske narodnosti, bojevati proti Italiji. Trozveza!
Eksproprijacija na Poznanjskem.
Po nemškem časopisju se oglaša zopet hujskanje za nadaljevanje eksproprijacije na poljskem Poznanjskem. Neki berlinski list piše, da se je akcija ustavila z ozirom na
zunanjo politiko, drugi listi pa trdijo, da bi se oni bogati visoki krogi, ki imajo pri tem največ dobička gotovo potegnili za to, da se resno začne z eksproprijacijo.
Demisija francoskega ministrstva.
Socijalisti so torej dosegli vsaj deloma svoj namen. Ministrstvo je demisijo-niralo. Toda president Fallieres je takoj poveril Briandu sestavo novega ministrstva. Zato so socijalisti razvili veliko revolucionarno agitacijo, ki provzroča v vodilnih krogih precej strahu. Predlogo, ki določa omejitev pravic v splošnih stavkah bo skupina Jauresova in Pelletanova skušala onemogočiti z obstrukcijo. Splošno se misli, da bo trajala demisija le kratek čas, ker ima Briand že izbrane svoje ljudi, ki bodo nadomestili izstopivše ministre in ker so ostali ministri zadovoljni z izpremembami.
Dnevu© vesti
Slabo klerikalno gospodarstvo. Klerikalna posojilnica in hranilnica" v Kandiji pri Novem mestu se nahaja v velikih denarnih stiskah. Posojila se odpovedujejo tudi najožim somišljenikom S. L. S. Klerikalci so morali poseči celo po posojilih, ki so bila hipotekarno zavarovana. Načelništvo posojilnice in hranilnice se izgovarja, da je kriza nastala le vsled slabe letine. Seveda ne bo tega nihče, komur je le količkaj znano, kako gospodarstvo je pri klerikalnih podjetjih, verjel in bo sodil drugače. Osobje načelništva kandijske posojilnice in hranilnice je pri vlagateljih skrajno nepriljubljeno, ker tudi ni sposobno za ta poklic. Razume se, da ni bogvekaj pričakovati od navadnega pečarja, ki je obenem načelnik denarnega zavoda. Kako naj vodi blagajniške posle bivši zidarski pomagač, si je lahko misliti. Vsled tega naj se nikdo ne čudi, da zavod ne more vživati zaupanja kakor bi bilo pričakovati. Odpovedalo se je že nebroj vlog in kakor se čuje, se jih bo še več, ker vrabci na Posojilniškem domu čivkajo še o marsičem, kar bo zavod še bolj kompromitiralo. Nasprotno pa se neprestano množe vloge pri novomeški Mestni hranilnici. Ki si pridobiva vedno več zaupanja. Želeti bi bilo, da upravni odbor kandijske posojilnice v najkrajšem času izvrši vse potrebne izpremembe pri upravi načelništva, da se tako ogne porazu, ki ji preti. Za sedaj naj to zadostuje.
Kako je to ? Zadnje razglase glede volitev v občinski svet itd., je dala vlada tiskati pri Kleinmayru in Bambergu in ne v »Katoliški tiskarni". Ali se je ta tiskarna Sclnvarzu že zamerila, ali pa so Nemci zahtevali od njega front proti klerikalcem?
Strah pred napredno Ljubljano imajo klerikalni „Čuki“. Nikoli in nikjer sc ne upajo javno nastopiti, samo od Uniona
do frančiškanske cerkve in nazaj imajo ko rajžo iti. Prav značilno 1
Kaj res ne bomo dosegli še v tem letu 200000 K za obrambni sklad?
Nemci zbirajo že tretji milijon, Čehi in Poljaki so že zdavnaj presegli obljubljeno svoto narodni obrambi, le Slovenci smo tako malobrižni, da nam primanjkuje še 151 kamnov. Poznamo Slovence, ki bi lahko utrpeli po en ali tudi več kamnov; upamo, da se kmalu oglasijo in dopolnijo krog brambovcev Slovenije.
Slovensko deželno gledališče. Danes, v soboto zvečer se igrata za naš oder dve noviteti: A. Schnitzlerjeva drama »Ljubimkanje* v treh dejanjih. Glavne”uloge igrajo gdč. Wintrova, gdč. Setrilova, g. Nučič. g. Simaček in g. Skrbinšek. (Predstava za par.) — V nedeljo popoldne ob 3. se uprizori za goste z dežele, ki pridejo na koncert »Glasbene Matice- Leharjeva opereta »Knežna". (Izv. abonnementa; za lože nepar). — Zvečer ob 7. ljudska predstava Raupachove žaloigre »Mlinar in njegova hči" (izven obonnementa; za lože nepar). — Prihodnji teden »Dolarska princesa". — Gdč. Margita Nadasova je dobila dopust za nekaj časa, ker je odredil njen zdravnik, da preživi nekaj dni na jugu, kjer ji izgine pljučni katar in kašelj. Gdč. Nadasova se med tem uči dvoje novih ulog.
Davorin Jenko je skladbe, ki se bodo pele na njegovem častnem večeru dne 6. novembra t. 1. v veliki dvorani hotela »Union" ob 8. uri zvečer, zložil v teh-le letih: 1. »Pobratimija*. Je sploh prva njegova skladba, zložena leta 1859. na Dunaju. 2. »Lipa". Zložena leta 1859. po »Pobrati-mlji". Prvotno je bila komponirana za mešan zbor. 3. »Na moru". Zložena leta 1867. 4 »Strunam". Zložena leta 1860. na Dunaju še pred »Naprejem*. Prvotno je bil to samospev s spremljevanjem klavirja; šele pozneje se priredila za moški zbor. 5. ,Kam?“ Zložena leta 1860. na Dunaju. 6. »Dve utvi." Zložena leta 1860. na Dunaju pred »Naprejem". 7. »Na tujih tleh." Zložena leta 1899. v Belemgradu. 8. »Tiha luna.* Zložena leta 1860. na Dunaju. 9. »Zbor ciganov" iz spevoigre »Vračara*. Spevoigro »Vračara" je zložil Jenko leta 1881. v Belemgradu. Prvič se je uprizorila v Belgradskem gledališču. Igrali so jo 40 krat in je še danes na repertoirju Belgradskega in Novosadskega narodnega gledališča. 10. »Kosovo." Zložena v Belemgradu leta 1872. Uvertura spominja na žalostni boj, ki je bilo v njem uničeno srbsko carstvo po Turkih na Kosovem polju leta 1389. 11. »Mlada Jelka." Zložena leta 1874. 12. »Vabilo". Zložena leta 1870. v Cerkljah na Gorenjskem. 13. O »Napreju* smo poročali že zadnjič. 14. Slavnostno uverturo je zložil Davorin Jenko v Belemgradu leta 1902. Vstopnice se dobivajo pri gospe Šešarkovi v Šelenburgovi ulici. Besedilo brezplačno istotam.
LIS'
m t
rt /
h
v.
»UCHEL ZfcVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[147]
„Pa bom kuhal jaz," je naglo odgovoril Spadacappa. »Gotovo ima pri hiši kak kurnik, in v kurniku jajca in perotnino. Niti dvajset minut, pa vam postrežem s pečenko in cvrtjem, ki bo vredno mize vsakega kardinala."
»Ali se pri vas lahko obeduje?" je kriknil Ragastens krčmarju.
»Zakaj pa ne, gospod vitez? . .
»Saj se vendar šalite . . ."
„To še ni vzrok, da človek ne bi dobil jesti . . . Sedite k tistile mizi na vrtu, pa vam postrežemo.*
Poleg hiše je bil kos vrta, kjer je rastlo sočivje in kjer je stalo ob skalni steni dvoje ali troje zeleno pobarvanih miz.
»To bo prekrasen kraj za dvoboj", je premišljal Ragastens.
Med tem pa je služkinja pogrnila mizo. Vitez, truden od neprespane noči ter od dolgega današnjega jahanja, je sedel v senco z namenom, da krepko poseže po jedi. In ko je zagledal pred seboj kokoš, lastnoročno pripravljeno od Spadacappe, se je lotil s tekom, ki je bil zelo znamenit za človeka, hotečega se dati posekati.
Krčmar, mož/kakih štiridesetih let, ki se je zdel zelo zgovoren, ni hotel nikomur drugemu prepustiti skrbi, da postreže temu nenavadnemu gostu. In dočim mu je nalival bledega, toda zelo okusnega vina, je skušal začeti razgovor.
»Po vaši obleki, gospod jezdec, bi sklepal, da ste vojaškega stanu ..."
»Da, vrli mož."
»Ah, ta vojska!“ je zavzdihnil dični krčmar. »Tako v miru smo živeli tukaj, zdaj pa smo primorani bežati. Zatekel se bom v Moteforte, kjer upam, da bom mogel nadaljevati svojo obrt in prodajati vino gospodom arkebuzirjem . . ."
»Izvrstna misel. Tem bolj, ker vaša kupčija na tem kraju vendar ni mogla posebno uspevati. Kdo, zlomka, bi se neki mogel hoditi krepčat v ta kraj, na to nedostopno planoto, ki sem moral plezati do nje skoraj dve uri? . . .*
»Eh, zaradi kupčije, gospod, ne morem reči, da bi bila slaba. Ljudje me poznajo več milj tod naokoli, in ni ga tujca, ki bi hodil po teh krajih, ne da bi me posetil .. ."
»Ej, vraga, potem ste prava znamenitost, dragi moj I*
»Da, gospod vitez!" je odgovoril skromni krčmar.
»Pa odkod imate to svojo slavo?"
»Odtod, ker vem jaz edini v vsej deželi pripovedovati zgodbo tistele skale, ki ji pravijo Glava. To zgodbo mi je povedal moj oče, in on jo je vedel od svojega očeta. Kajti naša rodbina je živela, sin za očetom, morda že cela dolgo stoletja ob znožju teh skal ..."
»Vaša zgodba mora biti potemtakem zelo zanimiva?" je vprašal Ragastens nagajivo.
.Strašna zgodba je to, gospod! In resnična je od kraja do konca!"
.Zelo rad bi jo slišal . . .*
.Nič ni lažjega, gospod. Pripovedujem jo za boren Srebrnjak. To je takorekoč moj postranski dohodek . . .*
Ragastens je vrgel na mizo zlatnik, ki ga je krčmar pograbil z vzklikom:
»Ah, vaša Svetlost!*
»Na dan s historijo!“ je dejal Ragastens.
»Vse vam povem!" je vzkliknil krčmar. »In pokažem vam celo nekaj, kar kažem zelo poredkoma ... Na dnu moje kleti je sled ... je luknja . . . vidna luknja, ki nudi nedvojben dokaz o resničnosti moje povesti . . ."
Solnce se je pravkar nagibalo k zatonu. Krčmar se je nemirno ozrl.
„No“, je dejal Ragastens. Jaz že poslušam."
»Noč se bliža," je dejal krčmar, »in požuriti se moram, kajti za nič na svetu ne bi hotel govoriti o teh rečeh v ponočni temi . . .“
In krčmar pri Glavi se je pobožno pokrižal.
»Kako da ne?" je vprašal Ragastens.
»Zato, ker zlodej v resnici pride, ako ga človek kliče o mraku! . . . In posledica tega je zmirom nesreča . . . krvoprelitje ... ali smrt kakega človeka na primer.*
Ragastens se je zdrznil. Nato je duškoma izpraznil svoj kozarec rekoč:
»Le kar pripovedujte.*
-Torej", je pričel krčmar, »zgodba sega daleč nazaj, do	tiste davne dobe, ko	je vladal v Montefortu Filippo III.
iz	rodbine grofov	Alma	—	tja	do dne, ko . . . toda to
sledi kasneje . . .
»Kronika, ki	je ostala	do	današnjih dni, nam pravi,
da	je bil to mož	svojih	30	do	45 let, poln sile, poguma
in dobrih namenov. Vsi so ljubili njegovo dobroto in občudovali njegovo hrabrost.
.Dežela je tiste čase trepetala pred tolpami strašnih roparjev. Ni ga bilo veljaka, pa naj si bi bil še tako dobro oborožen in bi imel še toliko vojakov, da ne bi bil moral dlačevati tem zlodejem tributa.	(Dalje)
Kaj je s »Triglavom" ? Ta list, o katerem smo prilično že govorili, ne izhaja redno. To mora nekaj pomeniti in mi, ki smo list priporočali, čutimo dolžnost, govoriti še nadalje o njem. Prejeli pa smo tudi od uredništva v Radovljici sledeče pojasnilo: Da »Triglav" ne izhaja redno, krive so v prvi vrsti tehnične zapreke, v drugi vrsti pa tudi dejstvo da naše občinstvo lista ne podpira kakor bi bilo pričakovati. Saj smo vedeli! Slovenci smo čudni ljudje! Svoja najpotrebnejša glasila puščamo na cedilu in treba bi bilo milijonarjev, ki bi nam jih zakladali in pokladali na mizo — brezplačno! Podalo bi se pač prenehati z izdanjem slovenskih listov sploh in kaj bi bila v tem slučaju posledica? — Nemci bi preplavili domovino s svojimi listi! Saj se itak težko borimo proti vsiljevanju tujega časopisja in knjig! Razvajen je narod res že preveč v tem oziru in temu je v prvi vrsti krivo naše strankarstvo ki se peha za — pristaši »Narodne" ali „Katoliške“ — tiskarne! Izgovor, da imamo že preveč lista ne drži — mi Slovenci imamo vse premalo času primernih listov, — zato nazadujemo kulturno, mesto bi napredovali! Skopost, n e-občutljivost za škodo onih, ki hočejo narodu dobro, — to je krivo, da najboljši listi pri nas propadajo mesto da bi vspevali! Ta rakrana na našem narodu se mora odstraniti z radikalno operacijo, na kateri morajo sodelovati vsi poklicani. To je naše mnenje! Časopisje med-seboj mora tudi nastopati solidarno in ko-legijalno, a ne kakor pes in mačka. Drug podpiraj drugega. Mi hočemo z dobrim iz-gledom naprej in toplo priporočamo „Triglav" v takojšno naročitev, da be list, ko premaga tehnične ovire, ki so pač le neznatne, zares redno izhajal. H kratu bodi omenjeno da na ponovno željo občinstva, namerava upravništvo »Triglava" izdati svoj roman »Deset let v peklu" v knjigi ki bo izhajala v posameznih zaključnih zvezkih. Ta roman kakor smo informirani, bo pravcata literarna senzacija in bo odpiral na stežaj oči o nezaslišanih hibah naše dobe. Osobito bo razkrinkano v „peklu“ moderno pravosodje ki leži na človeški družbi kakor težka mora. Kdor količkaj čuti in misli — človeški, naj bi naročil ta roman, ki obeta biii pravcata književna posebnost. Čitalnice, bralna in izobraževalna društva, ljudske knjižnice kakor tudi posamezniki naj priglase upravništvu »Triglava" število iztisov kolikor se jih obvežejo naročiti, da se jih bo vedelo toliko natisniti.
Usposobljenostne preizkušnje so se
pričele na tukajšnjem učiteljišču v petek, 4. t. mi Te preizkušnje pa so vsaj v sedanj i obliki popolnoma odveč, da celo proti-postavne, ker nekateri gospodje eksami-natorji preradi pozabljajo na sankcijonirani paragraf tainta v Heinzejevi zbirki šolskih zakonov, kjer je povedano, da se preizkušnja nanašaj le na prakso v ljudski šoli. Gospodje pa ne morejo ločiti prakse od toliko drage jim teorije ter mučijo kandidate z vsakojako šaro, ki je ljudska šola nikjer ne uporablja. Poleg pa uganjajo nestrpno pe-danterijo kakor nad kratkohlačnimi prvošolci. Imen danes ne navajamo. Tembolj pa bomo posvetili svojo pozornost letošnjemu postopanju in če ne bomo tudi topot prišle v okom protipostavnosti, zavihteli bomo brezobzirno bič nad takimi razmerami. Seveda so izvzeti dotični gospodje, ki se drže predpisov. Ce je že skušnja potrebna in je tako matura kakor tudi inšpi-ciranja nadzornikov »otročarija", potem naj bi skušalo kandidate v praktičnih nastopih. Vse drugo pa je odveč, zlasti pa preizkušnja iz veronauka, ko ima dežela skoro več farjev kakor hudič toče.
Mali listek.
Slovensko deželno gledališče.
»LJUBIMKANJE*.
Včerajšnji večer nam je prinesel pre-mijero Arthur Schitzlerjevega »Ljubimkanja" .
Schnitzlerjeva gledališka dela kakor tudi njegove številne novele obravnavajo pravzaprav samo v treh tematih: o ljubezni, o smrti in o igranju komedije; pojem »igranja komedije" si moramo v kar najširšem, vse yrste sanj in prevar obsegajočem smislu in na mesto .ljubezni" moramo postaviti kako drugo manj pomembno besedo, katere pomen si Schnitzler sam. v enem svojih najkarakteri-stičnejših del, v »Kolu* (Reigen) ne upa simbolizovati drugače kot z nemimi pomiš-Ijaji . • . Ljubezen, Smrt in gledališče, te tri osnovne barve se svetijo, zvezane in in spojene po vseh mogočih prehodih in srednjih tonih iz velepoetskega spektra, v katega razdeli Schnitzlerjev umetniški talent fenomen življenja kot prozoren, čisto posebno brušen kristal . . . Schnitzlerjeva poetska invencija obstoja v tem, da izrabi do dna vse mogoče kombinacije teh treh barv; skozi ljubezen se svetlika smrt in skozi smrt ljubezen . . . Ravno tista dela Schnitz-
Cisto odveč pa je tudi, da se ubogo učiteljsko paro odira pri tej draginji in pri teh žuljevih razmerah za takso 20 K, poleg pa še za potne stroške in drago hrano in stanovanje. Kaj ni vse mogoče v preljubi Kranjski deželi! O, kdaj pač »vremena..."
Na dunajski dvorni operi so igrali »Prodano nevesto", pri kateri je pel naš rojak Betetto ulogo Kecala.
Iz ljubljanske tobačne tovarne. Finančno ministrstvo je imenovalo adjunkta c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani, Leopolda Zellicha in Josipa Mandlja tajnikom.
Ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu je še vedno zanemarjeno. Niti ograjeno ni, kakor bi bilo to pričakovati po vseh katoliških in družabnih zakonih. Na vseh svetnikov dan je priletel celo živ zajec na ta »kraj mrtvih" in so ga ljudje lovili in menda celo vjeli. Bd bi skrajni čas, da se postavi na odločenem mestu mrtvašnica, ali pa da se ono mesto zagradi.
Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je izposodilo meseca oktobra 1921 knjig, 675 več ko mesec septembra in 45 manj kakor meseca oktobra 1. 1909. Povprečno na dan se je izposodilo 71 knjig. Legitimacij je bilo izdanih tega meseca 134. Skupno število vseh obiskovalcev znaša 435. Knjižnici je prirastlo v preteklem mesecu 39 knjig in sicer 10 slovenskih, 21 nemških in 8 čeških in ruskih. Knjižnica šteje sedaj 3187 knjig. Knjižica je na delavnike odprta od 5. do pol 8. ure zvečer, v nedeljo in na praznike od 9. do 12. ure dopoldne. S tem mislim, da bode ustreženo tudi onim slojem, ki imajo delo ali službo do sedme ure zvečer. Želeti bi bilo, da bi bolje obiskovali knjižnico trgovski nastavljena, različni rokodelci in tudi navadni delavci.
Združeni šentpeterski podružnici Ciril-Metodovi priredite v spomin svojega prvega predsednika, umrlega župnika Martina Malenška v korist [glavni družbi v nedeljo 6. listopada t. 1. v gostilniških prostorih hotela Štrukelj v Kolodvorski ulici »Martinov večer". Spored obsega petje, ki je izvaja sl. pevsko društvo »Slavec", srečolov, čigar prvi dobitek je tolsta »Martinova goska" itd. Razpečavalo se bo »mačka v Žaklju", krofe, sladčice itd. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnine ni. P. n. gg. člani in prijatelji društveni se vljudno vabijo k obilnem posetu tega »Martinovega večera".
Iz Litije se nam poroča, da prirede ondotni diletantje jutri, v nedeljo dne 6. oktobra žaloigro »Mlinar in njegova hči" v gostilniških prostorih g. Oblaka. Čisti dobiček je namenjen Sokolu »Litija-Šmartno". Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Mlinar in njehova hči v Ribnici.
Društvo za varstvo otrok v ribniški dolini je priredilo 29. in 30. oktobra v Arkovem salonu dve gledališki predstavi. Obakrat se je igrala staroznana Raupachova žaloigra »Mlinar in njegova hči". Medtem, ko je pri prvi večerni predstavi napolnilo Arkov salon mnogobrojno inteligentno občinstvo iz celega sodnega okraja, je prišlo k drugi popoldanski predstavi tudi priprosto ljudstvo v obilem številu. Z igro je bil združen tudi srečolov. Loškopotoška brata Rus sta darovala veliko, lepo srno. Preveč bi bilo naštevati vse velikodušne darovatelje imenoma. — Kar se tiče igre, se mora reči, da se je igralo v splošno zadovoljnost. Glavno ulogo starega mlinarja Črneta, je izborno pogodil društveni tajnik g. S p e n d e. Bil je skozinskoz originalen, umel se je živo uživeti v svojo ulogo. Dobro sta igrala Konrad in Marica (g. in ga. B u r g a r j e v a). Z rafinirano natančnostjo sta rešila svoji
lerjeva, med njimi posebno »Ljubimkanje", ki se neizbrisno vtisnejo tudi v najblazira-nejši spomin — po našem mnenju najzanesljivejši znak resnične, globoke vrednosti, ker je to možno samo pri takih delih, v v katerih tiči vsaj zrnce praoriginelnosti — ravno tista dela se nam kažejo vedno kot zapletki imenovanih treh tematov; vodilni glas pripade zdaj ljubezni, zdaj smrti, zdaj prevari in sanjam.
Tri polja psihičnega življenja obvladuje torej Schnizler, ali da rabimo izraz, izposojen iz njegovega zdravniškega poklica kot s peci j a list obvladuje: erotično polje, notranje razmerje človeka nasproti smrti in končno tisto igralsko, natančnejše tisto komedijantsko Nekaj, ki ga zasledimo v nas vseh, čisto vseh . . . Čudno je, da vplivajo na tega pesnika-dramatika. ki je o vseh nijansah neke gotove vrste erotičnega čuta tako na jasnem, da so postale nekatere njegovih knjig najbolj priljubljeno čtivo najizbirčnejših mondenov, da na tega pesnika vpl iv a j o skrivnosti inpikan-terije smrti skoraj bolj, kakor nova odkritja na polju spolnega življenja.
'I
V Schnitzlerjevem »Ljubimkovanju" se nam na diskreten način prikazuje konflikt med globoko, resnično ljubeznijo na eni in frivolnim ljubimkovanjem, prosto erotiko na drugi strani. Dunajska erotika je to, v
ulogi. Originalen, kakor vedno, je bil g. Župančič, ki je kot vaški grobokop ustvaril imenitno figuro. Njegova, kakor tudi županje (gdč. Tomšičeva) igra ste bili ljubki. Tudi vse ostale manjše uloge so bile v resnici v jako spretnih rokah, kakor gostilničar Pirk (gosp. Adamič), njegova žena (gdč. P o d b o j e v a), kmet Matija (g. Grčar) in Korenka (gdč. Kra-š o v i c). Prav dobro se je posrečil prizor na pokopališču. Opazili smo razne osebe, ki jih je igra genila do solz — dokaz, da je stala uprizoritev na višku podeželskega slov. odra. Namen je bil vsestransko dosežen. Najlepša hvala gre vsem, ki so pripomogli nesebično do tako lepo uspelih prireditev, kakor čujemo bo dobilo koristno društvo za varstvo otrok nad petsto kron čistega dohodka od teh dveh predstav. Zaslugo pri tem pa ima tudi ga. notar Gruntar jeva, ki je kot društvena blagajničarka dala iniciativo in v upravnem pogledu vodila priredbe.
Plesni in zabavni večeri »Narodne čitalnice" v Ljubljani. Odbor »Narodne čitalnice" namerava upeljati razne družabne večere, da se zopet poživi družabno življenje v ljubljanski družbi. Glavni namen teh prireditev je prijetna, domača, neprisiljena zabava. »Narodna čitalnica" vabi vse svoje p. t. člane,|da se udeležuje teh prireditev, ki se otvore danes s plesnim in zabavnim večerom v »Narodnem domu“. Začetek je ob pol 9.
Portugalske nune v Ljubljani. Z ozirom na našo včerajšnjo tozadevno notico poročamo, na podlagi natančnih informacij, da gospa Kozelova ni pri tem čisto nič prizadeta, ker je svojo hišo na Elizabetni cesti prodala g. Kostanjevcu, pač pa je gospa Kosova res bila v Ribnici v svrho nakupa hiše št. 8 na Elizabetni cesti za jezuite.
Hribarjev gaj. Pod tem naslovom je prineslo »Jutro" dne 28. okt. t. 1. notico o imenovanju, napravi napisa, kakor tudi o obsegu prostora imenovanega »Hribarjev gaj". Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo nam javlja, da je društvo ta veselični prostor o priliki njega otvoritve samo prekrstilo v ime »Hribarjev gaj“ ter napravilo tudi dotični napis. Kar se pa prostora samega tiče, je bil pa pisec navedene notice ali namenoma, ali pa vsled nevednosti v zmoti, ker je dotični prostor za vsako tudi veliko veselico zadosti obširen, kar so dokazale vse dosedanje veselične prireditve, katerih se je udeležilo do 1500 oseb ter je bilo še vedno prostora za 1000 udeležnikov. Vsled tega pa vabimo vse naše prijatelje Ljubljančane iz drugih okrajev, naj ob priliki zopetne prireditve veselice v našem krasnobujnem »Hribarjevem gaju" nas Krakovčane in Trnovčane le še bolj v obilnem številu posetijo in videli bodo, da bo prostor za vse zadosti velik.
Prememba posesti. C. kr, vinski nadzornik gosp. Bohuslav Skalicky v Novem mestu, je kupil vilo g. dr. Petra Defran-ceschega, ki se preseli spomladi v Gorico, za 36.000 kron. Vila stoji v Kandiji pri Novem mestu.
Razgrajanje ponočnjakov. Predvčerajšnjem ponoči so ponočni razgrajači na Bleiweisovi cesti poškodovali več kande-labrov in razbili tudi več šip.
Voda In sneg. Po bližnjem gorovju je padlo v sredo po noči obilo snega; vsled deževja pa naraščajo zdaj tudi vode in če ne preneha, bo treba zatvornice v v Gruberjevem kanalu odpreti.
Parnik na trnovskem pristanu popravljajo, nato pa bo še prepleskan. V Podpeč bo odplul prvič koncem prihodnjega tedna.
katere centru stoji tip »srčkane punčke", — v »Ljubimkovanju* celo dva — tip, katerega je Schnitzler tako spretno modificiral in s finim okusom transponiral iz francoske literature. Nekaj kritikov zastopa mnenje, da je ustvaril ta tip Wolzogen. Ime je mogoče od njega, tip sam pa je v resnici star prav toliko, kolikor je stara moderna nemška poezija. Goethejeva Gretka je prababica vseh nemških »srčkanih punčk", k familiji pa spadata tudi Melita in Hero, kijub^grški noši in kljub jambskim kvinarom. Če je vzel Schnitzler ta njemu tako zelo priljubljeni tip naravnost in neposredno iz dunajskega življenja? Dvomimo o tem. Dunajskemu okusu je primešana tudi še neka nežna rožica, ki daje sklepati na tuj izvor, rožica, ki kaže na Pariš . . . Ako beremo Schnitzlerja, se nam zazdi, da slišimo iz daljave francoske besede, francoske fraze .. . S tem ga nikakor nočemo grajati. Karakte-rizuje naj samo specifično Schnitzlerjevo na Schnitzlerju, to izborno spojitev francoske jasnosti in pariškega esprita z dunajsko ljubeznivostjo , dunajsko zaupnostjo in dunajskim humorjem, kratko z vsem, kar polni dunajsko atmosfero in kar podaja Dunaju tisti karakteristični aroma . . .
Arthur Schnitzler se je naučil dobre tehnike od francozov. Ibsena brez Dumasa si pravtako ne moremo predstavljati kot — Schnitzlerja brez Guy de Maupassanta.
Lovec. Glasilo slovenskega lovskega društva. 10. štev. ima sledečo zanimivo vsebino. Preserški: Lovec jezikoslovec, Hanz-lovsky: Nekaj o sloki —č: I. tekma frma-čev dne 9. okt. 1910 v Domžalah. Dr. V. Jeločnik: Strel s kroglo. Iz lovskega nahrbtnika. Rado Murnik: Trinajsti medved. Miha Črne: Kako sem ribaril ob Idrijci. Ribarski koledar. Mala oznanila.
Ni „orel“. G. Kovačič, uslužbenec tvrdke K. na Pogačarjevem trgu izjavlja, da ni član klerikalne »orlovske" organizacije. Sprejemamo drage volje k znanju.
Surov soprog. V Št. Jakobskem predmestju stanuje neki 61 letni vpokojeni železniški uslužbenec, ki skrajno surovo postopa s svojo ženo. Mož ima to lepo navado, da vsak večer, kadar se pijan vrne domov, svojo ženo pretepava, uničuje pohištvo in razbija šipe. Ko je prišel zadnje dni nekega večera zelo pijan domov, je na svoji ženi razbil palico in ji na hrbtu prizadejal več težkih poškodb. Nato je svojo hčerko toliko časa davil, dokler ni prišel njen zaročenec in jo rešil iz te nevarne situacije. Vsled tega je vrgel svojo večerjo ob tla in razbil vse krožnike. Ko so stranke poklicale stražnika, se je zaprl v svojo sobo tako, da je redar moral s silo vlomiti v sobo. Ker je mož grozil svoji soprogi z umorom, ga je stražnik aretiral in odpeljal v zapor.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra 1910 je uložilo 1380 strank K 804.838‘05, 1292 strank pa dvignilo K 855.983.97. Stanje ulog koncem meseca oktobra 1910 K 38,643.326-58. Stanje uložnih knjižnic 27.892.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1910 je 242 strank vložilo 80.693 K 09 vin., 212 strank vzdignilo 68.420 K 93 vin., 31 strankam se je izplačalo posojil 34.300 K.
Društvene vesti.
Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj napravi dne 6. novembra v restavraciji »pri Novem svetu", Mar. Terez, cesta, zabavni večer s petjem in godbo. Vstopnina 30 vin. in začetek ob 6. uri zvečer. Prijatelji društva se vljudno vabijo.
Akademično društvo »Slovenija" na Dunaju priredi 5. listopada svoj 2. redni občni zbor z običajnim vzporedom. Lokal: Wandl, I. Kuhfufigasse 2.
Akademično društvo slov. agron. »Kras" na Dunaju priredi skupno z bratskima društvoma hrv. agron. »Lipa" in »Srba agronoma" dne 5. listopada ob 8. uri zvečer v lokalu »Občanske založny“ XVIII. Standgasse 57 svoj prvoletniški večer. Slovanski gostje dobrodošli!
Akademično društvo slov. tehnikov na Dunaju si je izvolilo sledeči odbor: cand. ing. Ladislav Bevc, predsednik; stud. ing. Ladislav Geržina/ podpredsednik, stud. ing. Janko Schvveiger, tajnik; stud. ing. Maks Slejko, blagajnik; stud. chem. Srečko Ferjančič, knjižničar; stud. ing. Božo Srebre, odbornik.
Akadem. teh. društvo »Tabor" v Gradcu si je izvolilo na občnem zboru dne 29. oktobra 1910 sledeči odbor: Predsednik cand. iur. Alojzij Trstenjak; podpredsednik cand. iur. Anton Potočnik; tajnik cand. chem. VI. Frankovi č; blagajnik stud. iur. Anton Pernat; knjižničar cand. phil. Karol Kranjc; gospodar stud. geod. Karol Š k e r k; namestnika stud. iur. Julij Bučar; stud. geod. Janko Hreščak. — Pregledniki: cand. techn. Fran Fischer, cand. med Stanko de Gl eri a; cand. phil. Fran Šlibar.
Ne moremo mu pa očitati posnemanja* temveč moramo konštatovati samo podobnost, nekako družinsko podobnost. Tako je pač tudi dunajska »srčkana punčka“ v oddaljenem sorodu s pariško Grizette in torej tudi malo — literarnega izvora.
Priznati pa moramo Schnitzlerju, da zna pobarvati izposojene figure s pristnim, svežim dunajskim koloritom. V »Ljubimko-vanju" ne živi sicer cel Dunaj, pač pa duh in bistvo gotovih krogov in koterij dunajske družbe. Schnitzler pozna pred vsem dunajsko govorico in je ravno duh te govorice, ki mu diktuje značaj, mišljenje in nazore nastopajočih oseb.
Vedno in vedno ponavljajo kritiki na Schnitzlerja zahtevo, naj obrne svojo pozornost tudi socijalni veseloigri; doslej se jim še ni odzval. In zakaj ne? Predvsem najbrže zato ne, ker je preveč pesnik in lirik, da bi mogel postati satirik; melanholija ga obdaja preveč . . , Morda je pa že to najostrejša in obenem najdiskretnejša satira na duševno kulturo dunajsko, da ne ve tak ženij kot je Schnitzler, v takem času, v kakršnem živimo sedaj, pripovedovati nič drugega kot o »srčkanih punčkah", o smrti, o umiranju in o iluziji! . . .
Poročilo o Hermann Sudermannovem ,Fricu“ kakor tudi o gg. solistih ob prvi reprizi	  —a—.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Češko-nemška agrarna pogajanja.
Praga, 4. novembra. Danes je ves dan zboroval redakcijski komite češko-nemške narodno-politične komisije. Obravnavalo se je o vetopravici nemških delegatov in določilo, da se smejo vršiti pogajanja samo ob prisotnosti večine članov komisije. Češki radikalci so na današnjem klubovem sestanku sklenili, da ostanejo še vedno na stališču, na katerem so bili do-sedaj in se ne umaknejo niti za las od svojih dosedanjih zahtev. Zlasti zahtevajo, da se reši vprašanje o varstvu narodnostnih manjšin. Kakor se dosedaj domneva, bodo Cehi najbrže odklonili vse nemške predloge.
Praga, 4. novembra. Danes so se zglasili pri deželnem maršalu češki poslanci za dijete. A deželni maršal je izjavil, da vsled slabih finančnih razmer ne morejo dobiti dijet vsi češki poslanci, ampak samo oni, ki so delegati češko-nemške narodnopolitične komisije.
Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem.
Berlin, 4. novembra. Ruski car je došel ob 10. uri dopoldne v Potsdam. Sprejem je bil čisto policijski. Oba cesarja sta se zelo intimno pozdravila. Na kolodvoru je bilo zelo malo občinstva. Tem -več pa je mrgolelo različnih detektivov, policistov in vojaštva.
Rekonstrukcija Briandovega kabineta.
Pariz, 4. novembra. Rekonstrukcija Briandovega kabineta se izvrši še tekom dar išnjega dne. Ta teden se vrši prva seja r\' /ega ministrskega sveta, kjer bo vlada godala svojo izjavo o zborničnem delovanju. Milerand je odločno odklonil vstop v Bri-andov kabinet in izjavil, da se nikakor ne more navduševati za vladne zakone, ki so naperjeni proti državnim železniškim uslužbencem.
Nemška nasilstva v češki Poštornl na Nižjem Avstrijskem.
Dunaj, 4. novembra. Proti bivšemu županu češke občine v Poštorni pri Dunaju je uvedena sodnijska preiskava. Nemci delujejo z vso silo, da dobe pri volitvah,^ ki se vrše prihodnji teden to češko občino, ki stoji pred vratmi Dunaja, v svoje roke.
Nižjeavstrljski deželni zbori.
Dunaj, 4. novembra. Danes je prišel v nižjeavstrijski deželni zbor novoizvoljeni socijalist poslanec Schuhmeier. Krščanski socijalci, ki so vsled zadnjega poraza strahovito poparjeni, so Schuhmeierja na vse mogoče načine psovali. Toda Schuhmaier je medtem ko je napravil obljubo, čisto mirno odgovarjal in izjavil, da bo vedno deloval v prid Dunajcev.
Dunaj, 4. novembra. Nižjeavstrijski
deželni zbor je sklenil, da se učiteljem s 1. januarjem zboljšajo plače.
Ponesrečeni dunajski turisti.
Dunaj, 4. novembra. Profesorja Derganca in njegovega kolego, ki sta se ponesrečila v Alpah, še vedno niso našli. Ponesrečeni profesor Derganc je rodom Slo venec in je rojen v Črnomlju.
Nemiri v Perziji.
Bombay, 4. novembra. mesto Bombay je došla nova četa angleških vojakov. Položaj v Perziji je jako resen. V obmejnem mestu Lingas je došlo med Angleži in perzijskimi vojaki do hudih spo padov. V boju je padel poveljnik angle ških čet in več angleških mornarjev in vo jakov.
Nove ruske bojne ladije.
Pariz. 4. novembra. Iz Petrograda se poroča, da je imela danes ruska admi-raliteta izvanredno sejo, v kateri je sklenila, da mora Rusija zgraditi 17 novih križark, 30 torpedovk in 10 podmorskih čolnov. Vse te nove ladije se priselijo črno morskemu bojnemu brodovju.
Petrolejsko vprašanje v Avstriji.
Pariz, 4. novembra. Pogajanja med avstrijsko vlado in francosko petrolejsko družbo so končana. Dosegel se je popoln sporazum in je torej to vprašanje ugodno
rešeno.	„	, ..
Hoch Deutschland.
Petrograd, 4. novembra. »Novoje Vrem ja “ končuje svoj članek o sestanku ruskega carja z nemškim cesarjem z besedami: »Hoch Deutschland8.
poneverjenje grške vojaške vlade.
Atene, 4. novembra. Komisija, ki je bila določena, da preišče gospodarstvo bivše grške vojaške vlade, je prišla na sled velikim poneverjenjem. Primankljaj znaša nad 1 in pol milijonov frankov.
Uvoz argentinskega mesa.
Dunaj, 4. novembra. Trgovski minister dr. Weifikirchner in šef poljedelskega
ministrstva dr. Popp odideta te dni v Budimpešto, da se pogodita z ogrsko vlado glede uvoza argentinskega mesa v Avstrijo.
Demonstracije nemških vseučiliščnikov.
Berlin, 4. novembra. Nemški vseuči-liščniki so priredili po vseh nemških mestih velike demonstracije proti sedanjim vseučiliškim zakonom. Dijaštvo se je izjavilo odločno proti dosedanjim disciplinarnim zakonom in društvenim paragrafom, vsled katerih so visokošolci popolnoma v oblasti policijskih organov.
Moravski deželni zbor.
Brno, 4. novembra. Zadnje dni so se vršila pogajanja med češkimi in nemškimi poslanci moravskega deželnega zbora, ki so se pa popolnoma razbila. Nemci so izjavili, da prično vsled tega takoj v prvi seji zopet z obstrukcijo. Vsled tega se sklepa, da bo češki deželni zbor v najkrajšem času zaključen.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut,
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek r>0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. n rt zvečer.
Knjisovodkinjsi z 10letno prakso, dobra kores-pondentinja, vešča slovenščine, nemščine in deloma italijanščine, ki se nahaja že 4 leta v uglednem zavodu, želi spremeniti službo. Ponudbe na naslov „Cas je zlato" na inseratni biro »Jutra*.	366/2—2
Šiviljo izurjeno v šivanju perila in popravljanju oblek sprejmem v stalno službo M. Majdič, Kranj.
378/2—1
Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu razpisuje s tem službo društvenega krčmarja. Prošnje do 20. novembra 1910. Nastop službe s 1. decembrom 1910. Vsi pogoji na razpolago pri načestvu društva.
________ __________________374/—1
Lepo stanovanje obstoječe iz dveh večjih sob z vso pritiklino se takoj odda na Bleiweisovi cesti št. 13 visoki parter. — Poizve se pri hišnem gospodarju istotam v I. nad. ali pri Ljubljanski kreditni banki Stritarjeva ulica 2.	377/2—1
Mlada premožna deklica se želi v svrho možittve seznaniti z mladeničem ali tudi vdovcem brez otrok. Le resne ponudbe s sliko naj se pošljejo pod šifro: »Mladost* na inseratni biro »Jutra*.
Zahvala.
Za vse gorko sočutje, koje se nam je izkazalo povodom bolezni in smrti našega preljubega in nepozabnega soproga, odnosno očeta, starega očeta, tasta in brata, gospoda
Fran Klemenca,
kakor tudi za darovane krasne vence in za časteče spremstvo dragega pro-minulega k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo naj-sršnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Nova, moderno zidana
HIŠA
tik farne cerkve, pripravna za trgovca, lekarnarja, sploh za vsako obrt se odda v najem.
Več se poizve pri
Medvedu v Zagorju ob Savi.
Hotel Jacaz
v Rudolfovem
se odda takoj v najem, eventuelno tudi proda pod ugodnimi pogoji. Več se poizve pri
g. Antonu Jacaz, hotelirju.
Nikdar pozabljenemu.
Naj Tebi ne vgasne ogenj ljubezni, marveč naj Tebi le vedno gori. Divje zverine naj Tebi pojo, ptički po luftu naj Tebi godljajo, vode po tratah naj Tebi šumljajo, ribce po morju naj Tebe slave, žabe po mlakah, naj Tebi regljajo. Jaz topila v solzah se ginjena bom. Beli golobček naj vzame v gobček, ta listič dišeč, ponese ga Tebi, čez hribe doline čez gadje krtine v Tvoje domovje.
Tvoja Te zvesto ljubeča, no saj tako veš kako mi je ime. Žabja ulica, številka je pa tako na hiš napisana.
? I ? I K O ? O ?
Najboljša jjj*^ sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
***** *******
nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? i K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
I K O
dobi takoi delo pri Francu Betrianiju’ kleparju v Ribnici.
Hotel Bavarski.
V nedeljo, dne 6. novembra
Martinov večer
z velikim koncertom in pojedino Martinove gosi. — S spoštovanjem
Št. Bergant, restavrater.
SODE
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAN UUGEAIGG
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico5.
Opozarja se na sezono
kranjskih klobas
odlikovanih na razstavi v Parizu leta 1904. Razpošiljam velike kranjske klobase od pristnih prašičev po 40 v komad proti povzetju. V zalogi imam tudi vsakovrstne v mojo stroko spadajoče mesnine. Za obilen poset se priporoča
Fran Golob
mesar in prekajevalec Spod. Šiška pri Ljubljani.
Z3esta.Trra.cij a.
„ZLATA RIBA«.
Vsako soboto in nedeljo fine, doma izdelane krvave in jetrne
klobase.
Pečene klobasice in okusne kranjske klobase vsak dan. — Domači izdelek. Vljudno se priporoča
Beti Pilko-Kos.
V najem se oddajo takoj
prostori
za mesarijo, gostilno in trgovino v Spoil. Šiški.
Na jako ugodnem prostoru v"sredini občine. Mesarija obstoji iz mesnice, klavnice, delavnice, ledenice, hleva in remize za vozove. Gostilna iz dveh velikih prostornih gostilniških sob, kuhinje, kleti in dr. pritiklin. Proda se pa tudi iz proste roke celo posestvo pod jako ugodnimi pogoji.
Naslov pove inseratni biro »Jutra8.
rrfTfTfTrrrrrm
Dne 4. t. m. ob 9. dopoldne se razprodaja
različno pohištvo in knjige. >
Sodnijska ulica št. 4, II. nadstropje, levo.
Kite ii las
poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/» dražje priporoča S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah.
Iz dunajske lovske razstave mesto K 40*— samo K 6*—
Gamsova brada
slična jelenovi, iz jako lepe, 16 cm dolge, fine, tanke dlake. Stročnice iz starosrebra s križcem sv. Huberta, skupaj samo 6 K. — Zajamčeno naravna dlaka.
Fenichel, Dunaj IX., Altmiitterg. 3/10 y. izdelovatelj gamsovih brad.
Pošilja se po poštnem povzetju.
Jz belega hrastovega OUUC lesa, trpežni, močni
C Ul
Ou O
></>
Sol
o» > G <u S- /jc
•M ^
O >
V
T3
O
C/D
Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove Iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
Ir. i Hartmana naslednik Avg. Tomažič,
Lj'ubljana, Mar. Terezije c.
C/>
O
SL
n
< pr
SL P §2. S> N
S?
S n w sr
a> 2.
nizke in solidne v^vIlC točna postrežba
C. kr. priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831.
= Jamstveni zakladi znašajo nad 366 milijonov kron. .=
12—7	1 USlUVlll J
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . . naznanjene škode znašajo
mespoa oktobra 1910.	od januarja 1910.
1765	18.010
K 14,258.869 40	K 145,211.255-41
1489	15.603
K 12,228.78485	K 120,096.050-66
K 820.922-44	K 8,800.167-41
Ne išči v tujini, kar najdeš doma!
Vedno najnovejše damsko volneno blago, tuzemsko in inozemsko sukno za gospode, perilne parhente, kotone, zastore, preproge vse vrste, odeje, možko letno in zimsko perilo, kravate, nogavice, rokavice izvrstne kakovosti po vsaki poljubni ceni.	,	.	....	.
Posebno priporoča svojo veliko zalogo Sifona, platna, brisalk namiznega perila ter vezenine za nevestne opreme
Manufakturna trgovina J. Kostevc,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Za slabokrvne
in prebolele!!
steklenica 7/10 K 1'50
Pijte pravi pristni Maršala,
Priporoča se tudi Malaga,	steklenica	7/10	K	2-50
Zaloga najfinejšega Wermouth-vina tilaTorlno, steki. 7/i0 K 1‘20 Za preprodajalce po dogovoru znižane cene.
CASCIO Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo).
2>TaoTrečja, zaJ-ogra,
čevljev
domačega izdelka.
L KEBER,
Ljubljana, Stari trg- štev. O.
Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje.
priporoča
M»wwnrr.i£--uanE?:ina
Trboveljski premog
v kosili in orehovec, brikete,
vo/o^na cesid dalJe trda iia mehka drva v po-
proga južne železnice	lenih	in cepljene.
	atsaissžsi		smsam
EfiSM	SzMlsSS?		
Za jesensko In zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad 5.000 kom. oblek	za	gospode . . od K 8-— naprej
„	„	dečke
„	„	otroke ,
posameznih hlač „	gospode
pelerin iz velblodje dlake
2.000
2.000
1.000
5.000
1.500
500
18.000
yy
r>	»
»	yy
„ o--
4-_
» 4'-6-—
Y>
y>
99
površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov . „ „ 3'—	„
koniekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
  Fiizuana rniake cente l-------------------------------
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
fiSTSSM
$S5Cffl3S2iSS
Za Jesen in zimo:
bluze, spodnja krila, liišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. DilUlskc klobuke IBS fcfipiCC, kakor tudi za otroke. Vse športne predmete v oddelku za
gospode: klobuke, cilindre, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežnike, palice, pletene telovnike, kakor tudi vse najnovejše potrebščine za gospode v modni in športni trgovini
P MAGDIČ, Ljubljana
nasproti c. 3sx. glavne poste.
N gg večja zaloga nsjflnejših
barv ii
za umetnike, slikarje, kiparje itd, kakor:
Dusseldorfske oljnate tave
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
ssa šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in s a ljudske šole v škatljic&ii.
Tempera barve
14/8/
za srednja m strokovne šole, sa umetniške in prijatelje umetnosti.
—■ Eirneži, olja in retuše za slikarstvo
Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	s oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
h n { ttq ,, r o -n TJ Prva kranjska tovarna oljnatih barv, ilUull Ud LljJ uiila/iLlij flrnežev, lakov in steklarskega kleja.
I
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
imsiEfi 0)!
najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Ccec brez konkurence
BnenKanM
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
FR. IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
S-uLnanja- na-ročlla, se Iss-■vršTJioejo Ibj.tro In. točno.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
Brjm
' ■
kjer točim le najboljša naravna vina, več vrst najfluejšega mošta: prose-karja, Ijntomerčana i. dr. od veleposestnika grofa Fr. Attemsa iz Spiel-felda (Štajersko).
Izborna domača kuhinja. Cene 52-5 najnižje.
Hote! ,Lloyd‘
sobe m prenočišču
v naj lepšem redu po zmerni ceni
Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11,
nasproti hotela „UNION“.
Karo! Počivaunik.
3^Iod.Istino st
MINKA HORVAT
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča svojo veliko izbiro
damskih ia otroških klobiko?, športnih kap m vseh v to stroko spadajočih predmetov.
ZFopra/vila. točno in ceno.
fTfffffTffTfTTfT
Llublfanska kreditna banka w Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št Z _	Resemi fond E 450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glavni dobitek
promese na	ogrske premijske srečke, cele a K 16,	polovice	a K 9, 15. novembra,	K 240.000.
promese na	ogrske hipotečne srečke, a K 5,	................15. novembra,	K 40.000.
promese na	3°/° zemljiške kreditne srečke a K 5 50 ............ 16. novembra,	K 90.000.
Tri promese skupaj	samo	K	25.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti obrestovanju od dne vloga do dne dviga
po čistih.
45
O
i2
O.