i K Stev. 4. V Ljubljani, dne 26. jannarja 1910. Leto XXIII. Fesjled naprei. Prihodnji mesec se snide državni zbor. Čas še ni natančno določen. Kakor poročajo časopisi, misli vlada na t-ilO. februarja, toda zdaj se razgovarjajo , Se Čehi in Nemci na Češkem zavoljo svojega deželnega zbora. Če se ti spo-' razumejo, bo gotovo sklican vsaj za ■teden dni češki deželni zbor in vsled Itega se državni zbor zavleče. Na Češkem čaka deželni zbor že dve leti, kdaj se bo Nemcem zlj ubilo dopustiti, da se vsaj začne. Bil je že parkrat skuhaj, toda Nemci so z najsurovejšo ob-žtrukcijo zabranili, da se ni volil niti | deželni odbor, kaj še-le kak drug od-| Sek. Upati je, da jih sreča pamet. Naj si razbijajo glave, kolikor jim je drago, itega vendar ne bodo spravili s sveta, Jda sta na Češkem dve tretjini Čehov Sn le ena tretjina nemška, in da s silo ne morejo nič doseči. Kaj bo pa v državnem zboru? Eno :: ije gotovo: Ministrski predsednik s seli flanjimi ministri ne pride več v zbornico. Tu se bo izvršila izprememba. Splošno so vsi prepričani, da zdaj še ni mogoče ministrstvo, v katerem bi bili po večini poslanci ministri. Za to je treba še časa. Vsled tega bo cesar izbral druge može: višje uradnike ali člane iz gosposke zbornice. Naša za-| hteva, ki jo vneto podpirajo češki kmečki poslanci, je znana: En naš zaupnik mora priti v ministrstvo. Končno odločuje seveda cesar; toda ministrski predsednik, ki je odgovoren za vsa Imenovanja, dobro da brez tega ne pride naprej, naj reko Nemci, kar hočejo. Med nemškimi strankami se bo ilnarsikaj izpremenilo. Že zdaj se kaže, ilčako so krščanski socialci in liberalni '•JHemci med seboj razbiti. Na Dunaju se v deželnem zboru kregajo in zmerjajo in po shodih se napadajo kar za stavo. Prej so bili krščanski socialci zašli v liberalne mreže; dasi imajo večino med Nemci, so vendar pravzaprav morali pobirati samo stopinjce za liberalci. In pri teh so odločevali najhujši kričači. Ko se je posrečilo našim poslancem spraviti izpremembo poslovnika do glasovanja, so se s tem obenem liberalni Nemci ločili od krščanskih; prvi so glasovali proti; drugi so bili na naši strani. S tem je bil led predrt. Krščanski socialci so spoznali, da je bila ljubezen z liberalci nevarna zanje. Liberalna stranka jih je samo izrabljala in jih goljufala, kjer je le mogla. Zdaj se trgajo od nje in upati smemo, da se ta pregrešna zveza v prejšnji obliki nič več ne obnovi. Politično vreme kaže v tem oziru na lepo. Čisto gotovo je namreč, da se morajo ministri, ki zdaj stopijo pred državni zbor, zavezati, da bodo z vso svojo močjo skrbeli, da se poslovnik, ki je bil sklenjen za eno leto, stalno iz-premeni v zmislu znanega predloga naših poslancev. S tem je pa tudi gotovo, da se bodo liberalni Nemci sklali med seboj. Nekaj zopernih in popolnoma nespravljivih petelinov, med njimi posebno poslanci s Češkega, jih bo seveda odločno proti izpremembi; drugi se utegnejo spametovati. Že zdaj jih je več med njimi, ki pritrjujejo našim načelom glede na poslovnik. Tisti, kateri bodo proti, bodo morali biti tudi proti vladi, ki bo zahtevala izpremembo in bodo vsled tega lepo pri strani obsedeli, ter z godrnjanjem, pa tudi z dolgoveznimi napadi igrali ulogo manjšine. Ni čuda, da bi radi Nemci ohranili sedanjo vlado. Izmed poslancev, ki so ministri, je pravzaprav samo eden glasoval za izpremembo poslovnika, Poljak Dulemba. Krščanski socialec Vajskirhner in Poljak Bilinjski sta šla ven; liberalni Nemec Šrajner je pa naravnost proti glasoval. Že iz tega se vidi, da taki možje ob izpremenjenem poslovniku ne morejo več sedeti na ministrskih stolih. Če se pa liberalni Nemci razbijejo, izgube s tem veliko svojega pomena. Dozdaj so bili, zlasti vsled tega, ker so imeli v narodnih stvareh komando tudi nad krščanskimi socialci, pravzaprav v vseh rečeh poglavitni. Najimenitnejša ministrstva: šolski, pravni in železniški so bila zastavljena z možmi njihove stranke. Ko jih bo manj, in ko krščanski socialci ne bodo več njihovi kužki, bodo morali biti zadovoljni z manjšim vplivom. To bo na vsak način zelo zboljšalo razmere nam v prilog. Za naše poslance Vseslovenske Ljudske Stranke, pa s tem, če se pre-osnuje ministrstvo in tudi, če pride kak Jugoslovan za ministra, še ni rečeno, da bodo zato podpirali vlado. Premislili se bodo dvakrat, trikrat, preden se bodo kam zavezali. Dobro si bodo ogledali vso vlado in samo, če bo utemeljeno upanje, da se bo odslej drugače postopalo z nami, se bodo priklopih vladnim strankam. Naj že bo, kakor bo, to je gotovo, da od svojih čeških zaveznikov, s katerimi so se borili dosedaj, ne bodo odstopili. Drže se pa tudi slejkoprej načela, da morajo vsi Jugoslovani skupaj marširati, in da se mora ohraniti zveza slovanskih poslancev v »Slovanski Enoti«. Naše ljudstvo jim zaupa; na tem temelju stoje in so pripravljeni na vse, kar prinese bodočnost. Nadejati se pa smemo, da se iz dobrega začetka, ki je že tuka,j, razvije res na vse strani boljša politika v korist naše zanemarjene domovine in njenega čvrstega ljudstva. H i-i M Deželni zbor kranjski. (Dalje.) SEJA V PETEK, 14. JANUARJA. Obravnavala so se poročila finančnega in upravnega odseka. Finančni odsek je predložil poročila o proračunih muzejskega in grmskega zaklada, zaklada deželno prisilne delavnice in deželnega kulturnega zaklada. — Vsa potrebščina za muzej znaša 35.202 K, a primanjkljaj 28.104 K. Pri tej priliki je baron Sclivvegel zahteval reorganizacijo muzeja in ustanovitev obrtnega muzeja. Za obrtni muzej je iz državnih sredstev že nabranih 150.000 kron. Poslanec Jarc je povedal, kako slabo se je gospodarilo v muzeju. Izginili so zlati stari denarji, poginile žuželke. Nered je vladal povsod. Stari inventarni zapisniki so netočni, o sedanjem arhivu niti inventure nimamo. Deželni odbor je sedaj nastavil sposobno moč. Nujno je potreba pregledati, da uredimo to, kar imamo, da vidimo kaj imamo. Potem bomo šele vedeli, kaj nam je narediti. Takrat pridemo tudi s primernimi predlogi pred deželni zbor. O prisilni delavnici je poročal poslanec M a r g h o r i. Potrebuje se 239 461 K, a pokritja je 191.220 kron. Ob tej priliki jo privzdignilo bivšega hišnega zdravnika v prisilni delavnici poslanca dr, Oražna, da je spustil »stvaren« govorček, da je povedal to, kar bi bil moral naznaniti dež. odboru takrat, ko je bil še hišni zdravnik, a je takrat previdno molčal,-ker ni povedati utegnil. Ko je bila njegova dolžnost hoditi v prisilno delavnico, je prišel za pet minut, a potem je hitro odkiiril. Pustiti je moral ondi službo. Dr. Oražen je imel pa tudi res strašne pomisleke proti prisilni delavnici. Pomislite: Slranišča smrde, kaznjenci režejo kruh s pipci, (ali si ga bodo s sla-moreznico? Opomba stavca.) umivalniki so slabi in kaznjenci se ne umivajo prav. Prisiljence privezujejo v ječah. Tobak kade in žvečejo. Dobe ga osem zavojev mesečno, kar je po njegovem mnenju preveč. In nekaj prisiljencev se je ze obesilo in križ božji! na prisilni delavnici imajo še sedaj dvojezične napise, ali niso to stvari, ki silijo sedaj dr. O razna, da se mu želodec obrne A prej je možiček - molčal. Pa udi sedaj je pozabil povedati, da so prisil* no delavnico upravljali liberalci, ki so Zbornica se je kaj prijetno zabavala, ko je krtačil Barbo bivšega hišnega zdravnika. Halo je bil še večji, ko je dr. Oražen odgovarjal, da zdravstvene razmere v prisilni delavnici »niso bile njegova stvar«, in da je bila komedija popolna, je dr. Oražen, ki je prodal svojo pivovarno Nemcem, podpisal nemško kupno pogodbo, v nemškem jeziku prodajo pivovarne objavil itd. grajal dvojezične napise. Če nima liberalna stranka boljših narodnjakov, naj ostane le za voglom. O gledališču je poročal poslanec K o b i. Stroški 25.074 K, primanjkljaj 23.424 K, katerega pokrije deželni zaklad. V razpravi predlaga dr. Triller, da naj se deželni zbor pogaja z mestno občino, da bi prevzela gledališče Ljubljana. Mesto je pripravljeno prevzeti gledališče z vsem dolgom v znesku 100.000 K. K o -bi mu odgovarja, da se finančni odsek o tem ni posvetoval. Res je pa, da dr. Trillerjeva trditev ni resnična. V do pisu magistrata sloji, da prevzame me sto gledališče z vsem inventarjem, a dolg naj plača dežela in dežela naj daje tudi vsakoletno podporo. Taka je ponudba mestne občine, ne pa kakor trdite Vi. Dr. Triller: O ne! Sklep je bil tak, kakor sem jaz povedal. Ponudba je napačna. K o bi: Prosim, tu vendar stoji Hribarjev podpis! (Smeh.) Triller pogleda. Je pomota! Poslanci so hodili gledat Hribarjev podpis, ki res nima nobene politične veljave več. K o b i : Potem se pa še podpora zahteva. Mi imamo svoja izobraževalna društva, ki zidajo dvorane, prirejajo predstave, a dež. podpor vendar ne zahtevajo. Dr. Novak: »Od slov. gledališča ima vse ljudstvo koristi, ocl predstav na deželi pa Ljubljančani nimajo.« K o b i : Pri nas v Borovnici prirejamo dobre predstave, in prišli so k nam že Ljubljančanje, pa zato še nihče m zahteval podpore od ljubljanske občine. (Smeh in odobravanje.) Predlogi finančnega odseka in dr. Trillerja so bili sprejeti. do zadnjega časa itak vso oblast v deželi imeli. Povsem umestno je bilo da ?rn!? ffiif frb VSlr0' a P^tSzal Škrat K f kJ?J? bil dr- Oražen dnTi V«? • ]f ,bl1 hlšni travnik tam doli Zakaj takrat ni izvrševal svojih dolžnosti Zakaj ni takrat povedal da smrde stranišča, in — ' a manjkljivosti? 21 so še druge po- O deželnem kulturnem zakladu 17 3P20rKal P°slanec Povše- Stroški O grmski šoli je poročal poslanec grof Margheri. Potrebščina 62.942 K se pokrije deloma z državno podporo, šolnino, iz gozdarstva a primanjkljaj 49.056 K se pokrije iz dež. zaklada. Sprejeto. Podkovski Soli se da za pet let podpore 2000 K Denar "anjeliST^'družbi«^ kSitorH v\^g°Jemx! tla 8e ustanovi b0 t«di dežela pri-Se sprejme. Daljša merno zastopana. razprava se vname o poročilu finnu, čnega odseka o pristavi za izrejo mlade živine. Grof Barbo predlaga: Deželni odbor se poblašča napraviti pristavo za izrejo mlade živine. Pooblašča se, da kupi, če le mogoče v gorah, posc< stvo z zadostnimi pašniki, s potrebnimi hlevi in z vsemi za racijonelen in vzo« ren obrat potrebnimi sredstvi. V ta namen se pooblašča, najeti posojilo sto tisoč kron, ki naj ee obrestuje največ po 4%% in povrne v 10—20 letnih obt rokih. V imenu naše stranke nastopj proti temu predlogu poslanec Dem* šar, ki izvaja: Predlog poročevalca ima morda nekaj dobrega na sebi, če se presoja s stališča velikega posestni« ka. Če imam pa pred očmi naše razmere in našega kmeta, ki upa od izreje bikov dobiti nekaj dohodkov iz živino« reje, se s tem predlogom ne morem strinjati. Lani sem naštel nekaj zahtev in želja za povzdigo živinoreje, a zdi sc mi, da so bile te zahteve v primeri s tem predlogom zelo skromne. Grmska šola nas precej stane, tam se naj nare« jajo poskušnje z izrejo mlade govedi. Če nima pašnikov, naj se na kak načini dobe. Podpirajo naj se pa vzorni hlevi, postajališča za prešiče. Dežela ne bo kupila sveta po ceni. Zidati bi bilo tre« ba drage hleve, najeti za vsako plačo posle itd. Naš kmet s svojo družino ve« liko ceneje izreja živino, kakor pa dežela. Dvomim, da bi mogla dežela poka« zati, da je dober živinorejec, kakor se je pokazalo, da je slab lesorejec, dasi je veliko ložje upravljati in gojiti gozde kakor pa živino. Mlado živino, ki bi se upeljala na pristavi, bi morali upeljati za drag denar iz tujih dežel. Pravza« prav bi napravili konkurenco domače« mu živinorejcu, ki bi svoje mlado živi« ne za primeren denar ne mogel prodati. Ustanovilo se je že mnogo živino« rejskih zadrug, te bodo imele nalog, da bodo preskrbele dovolj mlade živine« Svarim, da bi se kar 100.000 K posojila dovolilo za pristavo. Predlagam: Pred« log finančnega odseka naj se odstopi deželnemu odboru, ki naj to vprašanje temeljito preuči in o tem deželnemu zboru poroča. Predlog je obveljal. Upravni odsek je podal poročilo o prošnji županstva obiine Brusnice za uvrstitev občinske ceste Velike Brusnice — Ga« brje med okrajne ceste. Izročilo se je deželnemu odboru, da zasliši cestni odbor novomeški. O ustanovitvi kmetijskih Sol za, Gorenjsko in Notranjsko je poročal po«, slanec Piberin predlagal: Deželnemu odboru se naroča, da proučuje, v, koliko bi bilo mogoče ustanoviti kmetijske šole tudi na Gorenjskem in Not tranjskem. Dokler se pa to ne more iz« vršiti Tini o« „„4„„__• . ... ■ . ^ 1 vršiti, naj se ozira pri podelitvi dežel* mh podpor ali ustanov za obisk zimskih tečajev na deželni šoli grmski, nm prosilce iz Gorenjske in Notranjske. V svojem govoru je P i b e r povdarjal, da je na Gorenjskem poleg živinoreje važno tudi sadjarstvo in gozdarstvo. Ko bi naši kmetje znali izkoriščati vse to, bi imeli veliko lepše dohodke. Kmetijska strokovna šola je za Gorenjce potrebna. Važna je čebeloreja. Planšar-stva se ne morejo učiti na Grmu. Poslanec Ravnikar se je potegoval za enako šolo na Notranjskem. O živinozdravniku v Trnovem, katerega je zahteval posl. Ravnikar, je poročal Piber, ki je priporočal deželne-jnu odboru, naj se ozira pri namešča-jnju živinozdravnika na ilirsko-bistriški okraj. Podpiral ga je poslanec Ravnikar, ki je izrekel željo, da bi vsak sodni okraj imel svojega živnozdrav-nika. O podpori za tečaje, v katerih bi se učili odrasli brati in pisati, bo sklepal finančni odsek. Županstva v Prevojah, L u k o -v i c i, Krtini, Rafolčah in Spodnjih Kosezah imajo na piki vrane in srake. Na predlog dr. Kreka se odstopi to deželnemu odboru, ker se je določil kredit za pokon-čavanje škodljivk. Tudi dobimo nov lovski zakon. Občine naj se pouče, kaj jim je storiti glede pokončavanja škodljivk. Šolski donesek od nepremične imovine. Sprejela se je postava, kakor jo je sestavil deželni odbor leta 1902. Po tej postavi se bo plačevalo šolski donesek tudi potem, ako se bo zapuščinska razprava vršila zunaj dežele, kar se sedaj ne vrši. Ko se je vršila obravnava po B o r n u , bogatem veleposestniku »a Gorenjskem, se od njegovih posestev ni plačalo nobenega vinarja šolskega prispevka. Zaradi klanca pri Vinicah lia deželni cesti Ribnica-Sodražica se Ije sklenilo: Deželnemu odboru se naroča, da se zaradi znižanja ali preložitve klanca dogovori s cestnim odborom ribniškega okraja. Daljša razprava sc je vnela pri poročilu upravnega odseka o belokranjski železnici, katero je zastopal poslanec J a k 1 i č. Dejal je: Že meseca oktobra je belokranjski poslanec z ogorčenjem ožigosal postopanje vlade, ki sklenjeno zgradbo belokranjske železnico na vse načine zavlačuje. Letos bi imela že steči železnica iz Novega mesta do hrvaške meje, a nihče še ne ve, kod pojde proga. Čisto umljivo je, da je ljudstvo Ondotnih krajev razburjeno in opravičeno sklepa, da ne bo nič. Meseca decembra lanskega leta se je izvršila že druga revizija trase. Ljudje so uver-Jeni, da je bilo že dovolj merjenja in dovolj komisij in da se že vsekako lahko odloči, kod se bo železnica gradila. Predlaga: c. kr. železniško ministrstvo se pozove, da se sedaj, ko je izvršena revizija trase za belokranjsko železnico, takoj odloči za primerno traso, ki bi najbolj koristila prebivalstvu Kranjske dežele. Ministrstvo se poživlja, da z zgradbo takoj prične. Za poročevalcem se je takoj oglasil posl. Dular, ki je pozdravljal predloge, s katerimi se hoče pritisniti na vlado, da z zgradbo prične. Ljudstvo je ogorčeno, ker vlada ne drži obljube. — Višnikar nekako zagovarja vlado, češ, da je krivo zavlačevanja to, ker se je izdelalo preveč načrtov. Zupančič želi, da bi se deželni zbor izrekel, katera proga naj se izbere in stavi tak predlog. Poslanec Matje-šič zahteva, da se napravi menjavalni kolodvor v Metliki, da se bo promet vršil na Kranjskem, ne pa na Hrvaškem. — Dr. šusteršič naglaša, da so poslanci S. L. S. storili v držav, zboru, kar je bilo mogoče, da se omogoči zgradbo te železnice. Še bi se bila zgradba te železnice odlo- žila, ko bi poslanci S. L. S. ne bili zastavili vse svoje moči zanjo. Finančni minister je pa porabil denar, ki je bil namenjen za zgradbo, v druge namene, izgovarjal se je, da se še ne ve, kod pojde proga. Protivi se, da bi se deželni zbor izjavil za predlog Zupančičev. Predlogi upravnega odseka so bili sprejeti, a odklonjen Zupančičev predlog. Gangl je zahteval podporo za škodo, ki jo je naredila povodenj v Idriji. Predlog se izroči finančemu odseku. Koncem sejo se je prečitala interpelacija poslancev Jakliča, B a r t o 1 a in dr. P e g a n a na deželnega predsednika zaradi krošnjarskih dovoljenj. Glasi se: V krošnjarskem zakonu z leta 1852 stoji v § 7. izrečno, da se izdajajo do-zvolnice za izvrševanje krošnjarske obrti za dobo enega leta in da se potem na prošnjo veljavnost dozvolnic zopet podaljša. C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju pa pri izdajanju dozvolnic za izvrševanje krošnjarske obrti postopa čisto samovoljno. Izdaje namreč take dozvolnice samo za pol leta, dasi morajo krošnjarji plačati davek takoj za celo leto. Neprilike imajo krošnjarji tudi zaradi tega, ker postopa c. kr. okrajno glavarstvo pri reševanju prošenj za podaljšanje veljavnosti dozvolnic silno počasno in zanikrno. Po eden do dva meseca pretečeta, predno dobi krošnjar na svojo prošnjo tudi odgovor. Krošnjar, ki svoji prošnji navadno tudi dozvolnico priloži, ima večkrat sitnosti, ker se ne more izkazati z dozvolnico, zaradi tega se krošnjarjem godi krivica in trpe dostikrat občutno škodo. Vprašamo gosp. dež. predsednika: 1. Ali hoče ukreniti vse potrebno, da bo c. kr. okrajno glavarstvo v Ko- čevju izdajalo dozvolnice za izvrševanje krošnjarske obrti za celo leto, kakor stoji v zakonu? 2. Kaj namerava ukreniti, da bo c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju v bodoče poleg drugih prošenj tudi prošnje krošnjarjev za podaljšanje veljavnih dozvolnic hitreje reševalo? Ob pol 7. zvečer je zaključil deželni glavar sejo. NAŠ NARODNI BOJ, V zadnem času čitajo gotovo »Do-moljubovi« bravci v vsaki številki med političnimi novicami o nesporazumlje-nju med avstrijskimi državniki različ- 3' KRALJEVI GRAD V ATENAH POGOREL. nih narodnosti. Nemci hočejo imeti vedno prednosti pred slovanskimi narodi, hočejo jih zatirati, vladati proti njim. Zlasti na Slovence so hudi in naše voditelje bi najrajši utopili v žlici vode, ker samozavestno in ponosno zahtevajo pravic, ki nam gredo po božji in človeški postavi. Nemci so že mislili in si veselja meli roke, da nas pomandrajo brez obotavljanja in sezidajo svoj most do Adrijc. Toda všteli so se. Zadeli so na hud odpor, kakor-šnega se niso nikoli nadejali. Zato pa tem bolj besne in se zaganjajo v slovensko posest, utrgati nam hočejo kos za kosom, potujčiti hočejo našo deco, da bo zaničevala svojo lastno mater, da jo bo sram lastnih bratov in sester. Zdi se nam potrebno in koristno, da se tudi »Domoljubovi« čitatelji seznanijo vsaj malo z našim narodnim bojem, da spoznajo njegovo zgodovino, njegove vzroke in da se zavedo naših potreb in težkega stališča, v katerem živijo bratje ob meji. Kdor bi mislil, da se jo naš narodni boj pričel šele včeraj, da so ga morda rodili šc-le takozvani tabori od leta 18G0. dalje, bi se jako motil. Odkar smo se naselili Slovenci po lepih poljanah naše sedanje domovine, skoro nismo Imeli miru pred sovražniki. Napadali so nas nemški Bavari, divji Obri in prevzetni furlanski Italijani. Komaj dobrih sto let smo živeli pod svojimi knezi, neodvisni in svobodni. Zalibog, da so bili ti dnevi tako kratki. Bili so kot svitla zvezda, ki zatone hitro za ,?oro. V osmem stoletju so nas napadali loto za letom Obri. Prišli so v naše lepe pokrajine, si nagrabili bogatega plena, morili in požigali ter tirali s seboj mlade može in čvrste fante, da so jim služili v boju, pri delu na splavih in na polju. Prišli so Obri in odšli. Naši pradedje pa so občutili svojo težko usodo prav bridko, postavili so se pogosto nasprotniku v bran, da, napadli so ga celo na njegovem lastnem ozemlju in marsikaterikrat je odnesel Ober iz 1)0 i a krvavo butico. A kolikokrat so prišli sovražniki nenadoma na svojih nizkih, čilih konjih kakor nekdaj divji Hu:ii in jo pobliskovo zopet odkurili. Bili so grozna nadloga za Slovence. Da bi .se jih orikrižali, so poklicali na pomoč sosedne nemške Bavare. Z veselo dušo so se odzvali dobri sosedje in pomagali zapoditi Obrc iz dežele. Tedaj so pa postali naenkrat prevzetni in oholi in so si začeli domišljati kakor jež, ki je zbadal lisico v brlogu, da so gospodarji slovenskih dežela. Naprtili so Slovencem svoj jarem na hrbet, Slovenci so morali priznati njih vrhovno oblast. Ne dolgo potem je podjarmil Bavare frankovski, oziroma nemški cesar Karol Veliki. Z Bavari vred so prišli poci njegovo oblast tudi Slovenci. Tako se jc začela naša narodna suž-nost, naš narodni boj, ki je trajal skozi stoietja. Vzeli so nam domače pravo odstavili domače kneze, hoteli so nam uničiti domače šege in navade. Nemška pravica nas je sodila od tedaj, nemški cesarji so vladali nad nami, slovenski kmet je bil podložen nemškemu grofu. Od tedaj nam je narodni sovražnik izpodjedal neprenehoma narodno posest. Vzel nam je dve tretjini Koroške, ki jc bila kraljica Slovenije, vzel del Tirolske, del Gornjega Avstrijskega, del Nižjega Avstrijskega, del Štajerskega. Kot črv se je zajedel v naše telo, hotel nas do cela otrovati, uničiti in preko naših trupel korakati proti Adriji in Balkanu. In čuditi se moramo sami sebi, da nas niso uničili in zagrebli. A ne smemo se čuditi preveč. Pomisliti moramo le na našega trdnega kmeta, ki je ohranii domačo navade, ki je z vsem ognjem ljubil svoj dom, da ga obvaruje pred pogubo. Naj so še tako butali viharji ob hišo slovenskega kmeta, podreti je niso mogli. V njej jc bival zdrav, krepak, veren rod, ki je obračal oči kvišku v vseh nadlogah in težkem življenjskem boju, ki ga nisi uklonile vse kljubovalne sovražne sile. Poglejmo malo, kako se godi našim bratom na meji! Nemci so si zbrali za geslo na Koroškem in Štajerskem: potisniti Slovence čez Dravo. Že par desetletij sc razvija ta boj za Dravo. Z vsemi sredstvi poskušajo Nemci izpodriniti Slovence z levega brega Drave, hočejo sc vgnezditi v lepih dolnje-koroških dolinah, kot povodenj poplavljajo cclovško okolico in si hočejo osvojiti vas za vasjo, če ne drugače pa z vpitjem, razgrajanjem in demorali-zacijo mladine. Na Štajerskem nam hočojc vzeti ves kos krasnega ozemlja oa Spielfelda do Maribora, hočejo nam vzeti vinorodne Slovenske gorice, biser Štajerske dežele, hočejo nam odtrgati lepi kos zemlje ob Muri notri do ogrske meje. In žalostno dejstvo je, da Slovenci v Dravski dolini nazadujemo. Tekom desetih let je padlo ob Dravi deset slovenskih občin v nemške roke. In nemška povodenj se ne ustavlja, ampak napreduje. — Kaj je temu vzrok? Vzroki so najraznovrstnejši, gospodarski, socialni, politični, verski itd. Odporna sila slovenskega življa je v tistih krajih zelo majhna, ali je pa sploh ni. Ljudstvo je navadno gospodarsko odvisno od Nemcev. A temu bi se dalo odpomoči. Najhujše je navadno, da jc nravno pokvarjeno, sprideno že v mladosti, v prvih detinskih letih, udano razposajenosti in alkoholu. Tako je samoposebi umljivo, da se ne more ohraniti tak rod, da mora propasti. Ako bi bil na meji zdrav, duševno in telesno čil narod, gospodarsko samostojen, potom bi bil naš narodni boj z nasprotnikom veliko ložji; svesti bi si bili lahko vedno in povsod zmage. Upoštevati pa moramo pri tem še eno jako važno dejstvo, ki je za nas najbolj pogubonosno. To je organizirano delo nasprotnikov. Nemci delajo po načrtu, pa ne morda poedinci, ne, kdor nemško čuti in govori, skoro gotovo pripomore pri ponemčevalnem delu proti Slovencem. Predvsem je vlada naklonjena Nemcem, še nikoli ni me- rila z enako mero Slovencem in Nem« cem. Taka jc bila pred petdesetimi let^ taka jc tudi danes. V popolnoma slo* venskih krajih nastavlja nemško urad« nike: sodnike, adjunkte, davkarje, g]a-varje, komisarje železnične uradnike itd. In ti so navadno vsi hudi nacio-nalci, ki bi Slovencc najrajši spravili s sveta. Kako tak uradnik občuje s slovensko stranko, si lahko vsakdo mi, sli. Kaj bi se zgodilo slovenskemu uradniku, če bi si dovolil kaj takega napram Nemcem! Šola je zlasti na Koroškem prava ponemčevalnica. Otrok se uči sicer v prver- razredu po predpisu slovenskega l.ranja. A abecednik je podoba pravega barbarstva dvajsetega stoletja. Slovenske besede so pisane z nemškimi črkami. Tako se slovenska deca niti no more naučiti slovenskega pravopisju, in slovenskih črk. Od prvega razreda dalje ne čuje otrok več slovenske bc-sectc. Ubija se mu v glavo nemščina iu ko dokonča šolo, ne zna ne slovenščine, ne nemščine. Nemčurski učitelji zrajo pri poduku pobožno zavijati oči in hvaliti moč nemške kulture in zaničevati Slovence, norčevati se iz njih preteklosti, njih šeg in navad. Tako vsade z najnižjimi nagoni v mlada, dovzetna srca čut sovraštva in nevolje do lastnih bratov. Narodne učitelje in učiteljice preganjajo šolski nadzorniki in deželni šolski svet kot slovensko hujskače in jih prestavljajo v čisto nemško kraje, samo da ne morejo vzgajati dece v materinem jeziku in narodnem duhu. Skoro nič boljše ni na štajerski slovenski meji. Pogosto se, žalibog, dobi tam učitelje nemčurje, ki so se za Judeževe groše dali podkupiti od Nemcev in rujojo zoper rodne brate. In ur so poturicc hujše od Turkov, je znana resnica. Nemci imajo šolsko družbo, ki sc je pravi Schulverein. Njen namen ie, kakor pravi sama: pospeševati šolstvo povsod na jezikovnih mejah in jezikovnih otokih, posebno na ta način in s tem, da ustanavlja nemške šole, kjer ne morejo manjšine doseči javnih šol, in s tem, da ustanavlja v jezikovno mešanih krajih otroške vrtce z name, nom, da ohrani otrokom nemških staršev njih materini jezik. To je lop namen. Vprašanje je pa, če Schulverein to izpolnuje. Seveda; a pri svoji vestnosti gre preko meje svoje dolžnosti. V šole, ki jih ustanavlja Schulvercin, hodijo večinoma otroci slovenskih' staršev. Po štajerskih in koroških slovenskih krajih se naseli par bogatih Nemcev tovarnarjev ali trgovcev, gostilničarjev ali bogatih posestnikov. Ti spravijo v gospodarsko odvisnost ubo-žnejše Slovence, ki plešejo potem kai kor jim oni godejo. Schulverein ustanovi tam šolo na nasvet nemškega bogatina, ki pošilja vanjo svojih par otrok in prisili svoje odvisne delavce, da tudi oni zapišejo svojo deco v po-nemčevalnico. Ljudje so ondi narodno nezavedni, zdi se jim imenitno, če znajo njih otroci jiemško. In deca, ki hodi v te šole, postane vedno nemčur-ska, odtuji se svojemu narodu in jeziku, ker ji dan za dnevom ubijajo nemški učitelji v glavo velikost nemškega jezika in nemške kulture. Za Schul-verein, za ponemčevanje slovenske, pa tudi druge slovanske dece, izdajo Nemci leto za letom velikanske svote. Za primero navedem le par številk. L. 1908. je dobil Schulverein od članov 281.073 K 82 vin., od darovalcev 261.157 kron 48 vin., od dedščin 143 575 K 6 v., od uslanovnikov 8.778 K 99 vin. itd. (Vsega skupaj je prejel 1115 673 K 69 v. In vse to je izdal za podporo in zidavo raznih ponemčevalnih šol in otroških vrtcev. Posebno letošnje leto so dohodki grozovito narastli, ker je pesnik in pisatelj Ilosegger pozval nemški narod, naj nabira dvamilijonski sklad za napredovanje in obrambo zatiranega nemškega naroda, ali bolje za ponemčevanje slovenske in slovanske dece sploh. In gotovo nabero tista 2 000.000 Nemci, prodno mine leto dni; da, morda ne bo treba niti pol leta. Svojih šol ima Schulverein 25, otroških vrtcev 57, podpira pri ponemčevanju 79 šol in 101 otroški vrtec, plačuje razne učitelje, podpira študente itd., itd. 'Konec prihodnjič.) DRŽAVNI ZBOR. Nemci le predobro čutijo, da pomeni trdna zveza slovanskih poslancev konec njihovi zlati dobi, ko so lahko .vladali v Avstriji, kakor se jim je ljubilo. Zato pa napenjajo vse sile, da ni pripravili Cehe do sporazuma z njimi, račun pa naj bi plačali Jugoslovani. . Sedaj pišejo Nemci, da za državo ni nujnejše stvari, kot je zveza Čehov in Nemcev, brez katere je menda Avstrija neizogibno izgubljena. Tisti Nemci, ki vedno pišejo o zaostalosti Slovanov, pojejo sedaj cele slavospeve češki kulturi in se kar ne morejo potolažiti vsled izgube, ki jo trpi vsled spora med Čehi in Nemci ne samo Avstrija, temveč cel svet. Kdor bi mislil, da prihaja Nemcem to tarnanje od srca, bi se seveda precej zmotil. »Slovanska Unija« je tisti poper, ki napravlja nemške ne-strpneže tako solzave. Tega popra bi se sedaj radi iznebili. Ker pa radi skromnosti niso bili nikoli posebno na glasu, jim tudi sedaj ni dosti, da bi razbili samo zvezo slovanskih poslancev. Na vsak način hočejo s tem, da pridobe 'Čehe za sporazum na podlagi nemške avtonomije na Češkem, ubiti dve muhi na en udar. Čehom bi dali še enega ministra, da bi popustili zahtevo Slovanov, naj bodo Nemci in Slovani v vladi enako zastopani. S tem bi pa zanesli razpor med slovanske poslance, ker pametni slovanski politiki te zahteve ne morejo popustiti, ker brez enako- pravnosti v vladi ne moremo pričakovati enakopravnosti v državi, kot so nas poučili nešteti kričeči dogodki pod sedanjo vlado. Toda Čehi bi morali, kot protiuslugo za novega ministra, priznati nemško avtonomijo na Češkem. Toda, če vse ne vara, so minuli oni časi, ko so bile češke razmere merodajne za politični položaj cele države. Nemci se sicer trudijo, da bi te čase priklicali nazaj, toda počasi bodo le morali priznati pravico do avtonomije vsem avstrijskim narodom, zlasti Slovencem na Koroškem in Štajerskem, in ne samo Nemcem. Seveda prav posebnega upanja nimajo, da bi res prišlo do sporazuma s Čehi, ker radikalizem med Čehi napreduje, kot so pokazale tudi zadnje dopolnilne volitve v Pragi, kjer je zmagal radikalec Sokol proti mlado-čehu Rosmi. Tudi bi bilo malo predrzno upati na nemško-češki sporazum, ne glede na nemške pogoje, ravno v času, ko nemški nacionalci v nižjeav-strijskem deželnem zboru tišče naprej z znanim zakonom Kolisko, ki je v prvi vrsti naperjen proti dunajskim Čehom. Tak sporazum bi imel samo ta uspeh, da bi se poslabšal splošni politični položaj v Avstriji, ki ga ne more urediti noben sporazum med Čehi in Nemci, temveč samo pošten dogovor med vsemi Slovani in Nemci. — Državni zbor bo sklican na 15. februarja. Načelnik poljskega kluba, Glombinski, je že sklical zborovanje vseh poljskih poslancev, ki naj bi določilo smer delu in politiki poljskega narodnega sveia z ozirom na sedanji politični položaj. — Vlada misli vpeljati monopol na uži-galice in je pripravljavna dela glede tega že končala. Državnega dolga ima sedaj Avstrija 10,337.900.000 kron. OGRSKO stoji, kakor sedaj vse kaže, pred velikim preobratom v politiki. Vladar je popolnoma odločen izvojevati boj, ki so mu ga usilili mažarski politiki, popolnoma in do konca. Govori se, da ima Kliuen vsa pooblastila odgoditi ali tudi razpustiti državni zbor, če bi mu ne bilo drugače mogoče napraviti miru in reda. Mažari pa hočejo z glavo skozi zid, ker se jim zdi, da Hedervary na Ogrskem ne bo kazal tiste odločnosti, ki jo je dajal toliko let okušati Hrvatom. Zato skušajo ustvariti močno opozicijo s tem, da bi združili tri neodvisne stranke, Košutovo, Justhovo in neodvisno levico v boj proti novi vladi. Sklenili so izreči novi vladi nezaupnico, in skoraj gotovo pride do hrupa v zbornici, ko Hedervary predstavi svojo vlado. Govori se celo, da prepreči opozicija programni govor ministrskega predsednika. Ta seveda tudi ne drži rok križema, temveč se pogaja s strankami za vladno večino. Izjavil se je baje celo, da bo mogel dati narodne koncesije, o katerih do sedaj sploh ni bilo misliti, in da upa, da se vsled tega napetost ublaži. Novi pravni minister je že napovedal preosnovo državljanskega prava in tiskovne postave. Državni zbor je sklican na 24. t. m. BOSENSKA USTAVA, že tolikokrat in tolikokrat napovedana, bo sedaj menda vendar enkrat razglašena, seveda, če tega zopet kaj ne prepreči. V deželni zbor bodo smeli voliti vsi moški, ki so stari 24 let in bivajo eno leto v deželi, voljeni pa bodo smeli biti oni, ki so dopolnili 30 let in bivajo v deželi eno leto. Deželni zbor bo imel tri kurije. Prvo tvorijo veleposestniki, inteligenca in oni, ki plačujejo največ davka. Druga kurija je mestna, tretja kmečka. Voli se tajno in po veroizpovedi. Pravoslavni dobe 31 poslancev, mohamedanci 24, katoličani 16, judje en mandat. Poslovnik deželnega zbora izključuje vsako obstruk-cijo. Društvena in shodna postava dovoljuje še precej združevalne svobode. — 18. t. m. se je ustanovila »Hrvatska katoliška udruga za Bosnu in Hercego-govinu«. Zbralo se je bilo okrog 200 zastopnikov iz cele dežele. Sprejeta je bila enakopravnost vseh Hrvatov brez razlike vere in enakopravnost vseh katoličanov ne glede na narodnost. Odbor, ki ga je izvolil ustanovni shod, se konstituira kasneje. Izvolili so tudi že volivni odbor za prihodnje volitve, ki obstoji iz 100 članov, ki so enakomerno razdeljeni po vsej deželi. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR, Svojo nepristranost je vlada zopet pokazala na Štajerskem. Izpremeniti namerava deželni šolski svet tako, da bi dobili v njem večino oni svetniki, ki jih volijo avtonomne nemške korpora-cije, ne pa oni, ki jih imenuje vlada. SKlicuje se na VVastianov predlog, ki zahteva ravno isto. Dva zastopnika vlade sta se o tem že posvetovala z nemškimi poslanci, Slovence je pa vlada čisto prezrla. V šolskem odseku je nemška večina protipostavno zavrnila vse slovenske predloge glede Wastia-novega predloga in jih ni dala na glasovanje. Slovenska člana tega odseka sta odšla od seje in s tem preprečila sklepčnost ter glasovanje o Wastiano-vem predlogu. Vsled te pristrauosti Nemcev so Slovenci izstopili iz tega odseka. Dr. Verstovšek je vložil predlog glede delitve deželnega šolskega sveta, ki je bil odkazan šolskemu odseku GORIŠKI DEŽELNI ZBOR je rešil dolgo vrsto predlogov gospodarskega značaja. Med drugim je naročil deželnemu odboru, naj proučuje vprašanje glede ustanovitve deželue zavarovalnice proti škodi po požaru. Železniškemu odseku je bil nakazan predlog glede pospešenja zgradbe nekaterih lokalnih železnic, ki tudi določa deželni prispevek 23.000 K k stroškom za tozadevne načrte. KOROŠKI DEŽELNI ZBOR se bavi sedaj z novim vodnim zakonom, ki ga je izdelal poslanec Stein-wender. ANGLEŠKO. Končni izid volitev v državni zbor sicer še ni znan, vendar so pa konser- 5 vativci že dosedaj pridobili mnogo mandatov. Če se jim posreči dobiti večino v poslanski zbornici, potem bodo seveda liberalcem še lažje nagajali. Za to je volivni boj zelo živahen, in na ne katerih krajih je moralo posredovati celo vojaštvo. Liberalci so veliko izgubili tudi s tem, da so hoteli doseči in-terkonfesionalno šolsko postavo, kar jim je odtujilo katoličane, ki so jih do sedaj vedno podpirali. Kie le napredek? Na Slovenskem je stranka, katera si prideva ime »napredna stranka«. Če pa bližje pogledaš, vidiš bore malo napredka, ki bi prihajal od te stranke. Kar imajo naprednjaki društev po deželi, delajo primeroma malo, v prav majhnem obsegu — v ljudstvo njihovo delo ne sega in ne more segati, ker »naprednjaki« za »kmeta« ne marajo; gosposka suknja jim je vse. Poglejmo pevska društva, prosvetna društva, so-kolska društva! Kaj vidimo? Nekoliko telovadbe, precej knjig in časnikov (mnogo jako dvomljive vrednosti in vsebine), nekaj plesnih in predpustnih veselic v gostilnah »do ranega jutra«, par občnih zborov, pri katerih je navzoče »razumništvo« — to je vse. In na gospodarskem polju? Poglejmo samo kmetijske podružnice, ki so po večini v rokah gosposkih kmetov in nekmetov. Nekaj zagrizenih prosvetljen-cev vodi podružnico, skličejo v gostilno občni zbor, na vsakih par let, če gre po •sreči eno predavanje, ki pa nima poslušalcev, če pravi kmetje ne pritisnejo zraven, dajo članom po štiri drevesa ' na leto, pobere se članarina — pa je vse. Zboljšanje živinoreje, sadjereje i r itd. — zato se ne zmenijo, in ne za pouk članov. Če bi bil napredek našega kmečkega ljudstva odvisen od napred-njakov, ostala bi večina vedno v nevednosti in nazadnjaštvu. Hvala Bogu, da preko takoimenovanih naprednjakov naše ljudstvo v resnici napreduje. Napredek na krščanskem temelju prodira dalje in dalje proti zadnji gorski koči; verska izobrazba in utrjevanje v nravnosti po živahnem cerkvenem življenju, umska in srčna izobrazba potom izobraževalnih društev, orlovskih odsekov, knjižnic, časnikov, predavanj; gospodarska izobrazba potom poučnih predavanj, potom podpor za izboljševanje živinoreje, v najnovejšem času, odkar je deželni odbor v ljudskih rokah, potom kmetijskih tečajev. Tak kmetijski tečaj se je vršil od 16. do 19. januarja t. 1. v Šmartnem pri Litiji. Predavanj gospodarskega značaja je bilo šest. Profesor Pengov je slikal poljudno skrb za dobro krmo in podal lepo razlago o sestavinah krmilnih rastlin ter o živežu rastlin. Nadzornik Legvart je povdarjal samopomoč kmet-skega stanu in nato res mojstrsko razpravljal o skrbi za živino. Ces. svetnik pire je s prirojeno živahnostjo razložil pomen gnojenja sploh in vporabo umetnih gnojil. Dr. Pogačnik je naslikal postanek, razvoj in bistvo zadružništva v raznih zadrugah. Zivinozdrav-nik Demšar je po domače pojasnjeval najnavadnejše bolezni pri živini in sredstva proti njim. Nadzornik Gom-bač je posegel v vinarstvo in sadjarstvo ter podal kopo lepih navodil in pomočkov za dobro napredovanje v vinogradih in na sadovnjakih. Vsi imenovani predavatelji so res izborno izvršili svojo dolžnost — priča temu je bila napeta pozornost navzočih, katerih je bilo sedaj več, sedaj manj, povprečno število navzočih se sme računati na sto. — Lep je pa bil tudi sklep tečaja. V sredo popoldne sta došla namreč gg. Smolnikar in Trseglav iz Ljubljane, ki sta sklenila poučni tečaj s poukom glede izobraževalnega dela. Prvi je dajal porabna in koristna navodila za napredek v izobraževalnih društvih in vnemal zlasti mladino, da se oprime z veseljem izobraževalnih društev; drugi pa je z navdušenim in res globokočutnim govorom izzval sveto navdušenje med navzočimi, navdušenje za izobrazbo telesa in duhd na podlagi čistosti in globokovernosti, izobrazbo volje in srca. En glas se je čul ob koncu: »Kaj takega še nisem slišal — škoda, da ni bilo še več mladine navzoče.« Pač res! Krščanstvo in krščanski nazori, kako lepo je ljudstvo, ožar-jeno s tvojimi žarki, koliko navdušenja vstanu vzbuditi! —Velikega pomena je ta tečaj za Šmartno, pa tudi za cel okraj; kajti iz sosednjih krajev, iz Kresnic, Prežganja, Štange, Polšnika, Vač itd. so se z velikimi žrtvami udeleževali ukaželjni možje in fantje. Zato bodi tem potom izrečena zahvala deželnemu odboru za prireditev tečaja, predavateljem za trud, udeleženrem za vstrajnost! Ti pa, Šmartno in okolica, naprej po poti krščanske izobrazbe in omike in na poti gospodarskega napredka. Z Bogom za slovensko ljudstvo! Dgaaaaaaaaaadnnaa 0 aaaaanc3annnpaanag Skrivnost naldenke. Povest. — Spisal Reimmichl. (Dalje.) Grof Borghetti je pričel počasi in natančno pripovedovati skrivnost, ki mu jo je bila razodela Lucina Tra-monti, bivša dojilja in odgojiteljica njegovih otrok. Lokar je sedel pred njim kakor okamenel, temna rdečica mu je žarela na obličju, a od hipa do hipa je pobledel kakor mrlič. Žile na čelu so mu nabreknile, srd in ogorčenje sta mu Švigala izpod košatih, jezno nagu-bančenih obrv . .» Ko je grof končal svoje pripovedo-t vanje, se je Lokarju še huje nagrbanči-t lo lice; dolgo časa ni mogel izpregovo-riti ničesar, slednjič je dejal s tresočim glasom: »Ne verjamem, bogme, da no verjamem! To italijansko ženščo — Lucina, ali kako ji je ime — mora biti prtu vo vražje seme, da se pajdaši s tem potepuhom! Če vas je že poprej ukanila, vas je tudi zdaj... Zdi se mi iz vašega pripovedovanja, da kuje ta ženska nove sleparije...« »Ni mogoče, o tem ni da bi govoril,« ga je zavrnil grof. »Samo nemirna, * pekoča vest je pritirala Lucino do tega, da mi je odkrila skrivnost. Ko je govorila o tej stvari, se je tresla kakor šiba, trepetala in jokala, kakor da bi gledal pred seboj dušo v vicah. Bilo je ni drugega nego strah, sramota in grenko kesanje.« »Prava reč za ženske — tako ginje-nost zna hliniti vsaka, zlasti če se pretaka po njej vroča italijanska kri! Nemara pričakuje nesramnica, da ji te spletke iznova napolnijo prazni moš-njiček, gospod grof!« »Tako daleč ji ni treba, ker je sama precej petična. Ničesar drugega me ni prosila nego odpuščenja, naj ji prizanesem, naj je ne peham v nesrečo, v ječo. Pripravljena je bila pretrpeti vsako kazen, ko bi ji jo bil naložil za njeno hudobijo, dala bi bila vse sva« je imetje siromakom, samo da bi ji bilo * vse odpuščeno.« »Gole zvijače, gospod grof!« »Slednjič je potrdila vse svoje 'besede s prisego... s prisego pri živem Bogu.« »Kaj potem? Dovolj nespameten bi bil, da bi verjel tej ženski, tej pretkani lisici, ki je lagala že od mladih nog.« »Bazen tega vam lahko navedeni dokaze, ki jasno potrjujejo izpoved naše bivše dojilje ... jasno kot beli dan.« »Katere, prosim?« »Marietta, najin prvi otrok, lo so pravi otrok, ki sva ga z gospo smatrala za svojega, ni imel niti sledu kake po« dobnosti z našo družino in našimi sorodniki. Njegovo obličje jc bilo popol« noma tuje, tako da so znanci kar str-meli, odkod te tuje poteze. Tudi najinemu drugemu otroku, Juliji, ni bil prav nič podoben. Deklici sta si bili kakor noč pa dan: Julija krotka, Iju-bezniva, zaupljiva — Marietta svoje- ^ glavna, trmasta, jezljiva... prizadela. T nama je mnogo žalosti in nevolje.« »Gospod grof, to so slučajnosti, ne pa dokazi.« »Nisem še vsega povedal, gospod Ravnik... Nadaljni dokaz je čas roj« stva. Dva dni po rojstvu najinega1 prvega otroka se je narodila tudi onemu potepinu, ki ga imenujete Jošta, deklica — to mi je povedal gosp. župnik iz krstne knjige. Dalje, in to je najvažnejše, najin pravi otrok je nosil na' životu neko posebno znamenje. Opazili' smo takoj po rojstvu, da je imel nal levi nogi dva Prstka popolnoma zrašče-na. Pozneje pa na otroku, hočem reči » [a otroku, ki je bil zamenjan, nismo vi-;eli niti sledi kake prirojene napake.« Lokarja je jelo dušiti. Čez nekaj jasa sc je oglasil, rekoč: »To znamenje, oziroma to napako imela resnično moja žena.« Zopet je nastal molk; hudo, neusmiljeno je vršelo Lokarju v prsih. { »Vidite torej,« je pričel grof nekako zbadljivo, »da ste prisiljeni priznati, da je vaša žena moj otrok, ali pa rajši recite, če vam je bolj ljubo, da je potomkinja onega zloglasnega Jošta.« »Jošta?« je siknil Lolcar v divjem ..Srdu, »morilca, požigalca, potepuha?« »Ne bojte se, gosp. Ravnik! Trdno gem prepričan, da je vaša žena moja rodna hčerka. — Odkar mi je bila Lu-čina razodela to čudno skrivnost, mi ni dalo miru in pokoja, moral sem semkaj, da vidim svojega izgubljenega otroka. Upam, da bo njegova postava in podobnost jasneje pričala o resničnosti mojih besedi kakor vsi drugi dokazi. Nemara bo čutilo to sorodstvo tudi njegovo srce, njegova kri... Hotel sem biti prvi, ki bo razodel mojemu otroku, da si odslej sme nadeti ime grofica Borghetti.« »Grofica Borghetti! — Grofica ^orglietti!« se je zdrznil z neko notranjo grozo mladi Lokar; zdelo se mu je, "da tava po temi in ne najde izhoda iz .'nje. »Zdaj tudi vidite, gospod Ravnik,« je nadaljeval grof, »da imam pravico, |da ste dolžni seznaniti me s svojo že-...« »Moje žene ni doma,« je odgovoril Lokar v skrbeh. Bilo mu je čimdalje huje. »Če jo ni, pa pride! Saj dovolite, da ; počakam?« »No pride več ...« •j »Kako, da ne? Kaj hočete s tem reči? Moj Bog, saj menda ni umrla?« »Ni umrla, pa sva se ločila!« »Gospod Ravnik, vi govorite skrivnostno ... Za Boga, kaj je z ženo, zakaj Sta sc ločila?« »Ker ni poznala zvestobe!« »O Bog — nezvesta? — Otrok moj...« »Ne umevajte napak mojih besedi, / -spod grof! — Niti sence madeža nisem opazil na njej, prepričan sem celo, da je bila poštena do dna duše; toda zakrivala je pred mano čudne skrivnosti, bila je nezaupljiva, molčeča kakor zid ... Prikrivala jih je s tako trmo, da se je rajge ločila od mene, Jcakor da bi mi bila povedala.« »Kake skrivnosti vendar?« »Gospod grof, to je ravno skriv-Inost, tla nc vem... Vem samo to, da *mi je izmaknila hranilno knjižico, ».vredno štiristo kron in nekaj zlatih ^cekinov, ko sem bil z doma. Ako bi bila «iesrečnica vsaj priznala, kam in kako Ije denar vporabila!« »In vi trdite to žalitev resno?« je prašal grof strašno ogorčen. Zavrelo je po starem plemenitniku ob Lokarjevih besedah in bil je kakor ubit. ■k »Ovadila se je sama za tatico!« »Moj Bog!« je zdihnil grof, »navsezadnje še to! Moja hčerka — tatica! O, to je grozno! Seveda, prišlo je samo zategadelj tako daleč, ker je bila vzgojena v nižjih slojih.« »Gospod grof,« ga je prekinil Lokar globoko užaljen, »odkar stoji naša hiša, sta bili tod doma poštenost in zvestoba ... stali sta tako trdno kakor njeni zidovi... Sicer pa svoje žene ne imenujem kar naravnost tatico; vzela je denar, pa ga je tudi vrnila. Zapustila mi je vso materino dedščino. Ni mi bilo do denarja, ali bolelo me je, da mi je tako trdovratno in sumljivo prikrivala skrivnosti, morda celo nepoštene ...« »Zdi se mi, da niste ravnali pošteno in možato, ko ste samo zaradi malo utemeljene sumnje zapodili ženo iz hiše ... Obžalovali boste to krivico ...« »Mir in medsebojno zaupanje v zakonu, čast hiše — vse to je bilo v nevarnosti vsled njenega neodkritega ravnanja. Pohujševali so se posli, govorila je cela soseska o naših razme- rah, treba je bilo stvar naglo udušiti in s tem je povedano vse.« Lokarjeve odločne besede so grofa spravile v nevoljo, naveličal se je nejasnosti in negotovosti ter je dejal: »Nimam vzroka, da bi se še nadalje z vami prerekal. Samo to želim še izvedeti od vas, kod naj iščem svojo hčerko.« »Ne vem nič natančnejšega, ker me ne briga... Govorili so, da je odšla v Gorico ter našla po prizadevanju neke prijateljice službo gospodinje v obližju tega mesta. Več vam ne morem povedati.« Grof se je poslovil. Ko je odhajal, je pripomnil: »Hvala za pojasnila! Oprostite, če sem bil nadležen in vsiljiv ... Zdaj se nemudoma vrnem v Gorico; morda bo tam moje poizvedovanje imelo več uspeha. Z Bogom!« Voznik je pognal, vranca sta šinila po holmu nizdol in kmalu je izginila grofovska kočija v dolini. (Dalje prihodnjič.) Pa kaj je mislila pomlad: v prosincu pride sredi trat! Pogledala je kroginkrog: brez zime hrib in plan in log. »Gotovo Sla je starka spat; pomlad pa rože gre sejat." In ko je rože sipala, ji roka je utripala: „Če zima vrne se nazaj, zasnežen bo moj rožni raj." Sejala cvet jo Cezinčez, a spozabila so je vmes: Zapela je tako glasu6, da glas jo Cul se za gov6. Ni zima še pojemala, tam za goro je dremala. Odprla trudne je oči: „Le čakaj, drzno dete ti! Kaj motiš starki ml pokoj ? Prosinec ni Se mesec tvoji" Zježila bele je lase, ledene dvignila rokč. In sneg je padal sredi trat, zapadel mlado nam pomlad. Tako premine rožni cvet, ki drzne zgodaj se med sva Le Čuvaj, čuvaj se, dekle, da rano cvet ne odcvet<§. Silvin Sardcnko. SM bucike. Grofica R. v Parizu je imela brošo z nenavadno zgodovino. Dvajset bri-ljantov je obdajalo na tcmnomodrem dnu, pokritem s steklom, — morda sliko? Ali lase? Ne; v obliki zvezde štiri čisto skrivi j ene, zarjavele bucike (kno-flice) iz medenine (mesinga). Zgodovina teli bucik pa je tale: Grof je bil poljski plemenitaž; ko je bival še v svoji domovini, ga je ruska vlada osumila zarote in neko noč so ga iztrgali iz srede družine in odpeljali v temno, vlažno ječo. Dnevi, tedni, meseci so pretekli, a noben sodnik ga ni zaslišal in pre-iskal njegove zadeve. Nesrečnežu se je zdelo, kakor bi bil pokopan v grobu. Od groze je medlel v smrtni tiboti in temi; čutil je, kako mu moči pešajo, kako se mu duli mrači. Bil je v strahu, da mu popolnoma um otemni v tem groznem položaju in v tej strašni samoti. Ko bi imel vsaj kako opravilo, s katerim bi sc pečal in tako odvrnil svojega duha od neprestanega premišljevanja. Naposled zapazi štiri bucike, ki so bile zataknjene v njegovi suknji. Te so postale njegova rešitev. Vzame jih v roke, pa jih poseje v mračni ječi po tleh. Potem jih gre zopet iskat. Po tru-dapolnem iskanju jih zopet najde, pa komaj jih ima v rokah, jih vnovič poseje po tleh. In to ponavlja zopet in zopet! Včasih porabi cele dneve sed6, leže, kleče, z rokami tipaje po tleh, da nalašč razmetane bucike po neskončnem trudu zopet najde. To strašno in vendar zanj rešilno igro ponavlja skozi — šest let! Tedaj se zgodi velik politični prevrat na Ruskem, ki odpre tudi njegovo ječo. Preden jo zapusti, šc enkrat poišče buciko in vzame s se-, boj drobne stvarice, ki so gu obvarovale — norosti. Ko je povedal svoji raz-veseljeni soprogi žalostno zgodbo, jo ona vzela v roke štiri bucike kot dragocene svetinje, jih dala vdelati v dragoceno brošo, z briljanti obdati, ki so v bili vredni 10.000 frankov, in v hvaležen spomin je nosila to brošo neprestano na svojih prsih. RAZGLED PO DOIVIOVINI MWIYMVMVMVMVMVMVMVMVMVj>VMVj>VMW Železniški shod v Ljubljani. V ponedeljek popoldne se je vršil v veliki dvorani »Uniona« od deželnega glavarja kranjskega sklicani železniški shod, ki je bil zelo dobro obiskan od zastopnikov vseh krajev, vseh slojev in vseh političnih strank. Med drugimi so bili navzoči: kneza Hugon \Vindischgriitz in Karol Auersperg, knezoškof A. B. Jeglič, dež. predsednik bar. Schwarz, večina deželnih poslancev itd. Pod predsedstvom državnega poslanca Pogačnika je deželni glavar F. pl. Šuklje utemeljeval potrebo izpopolnitve kranjskih železnic z vojaškega in narodnogospodarskega stališča. V poštev pridejo proge: 1. v novi zvezi Dunaj-Trst proga od Brežic preko Novega mesta, Žužemberka, Žlebiča, Sodražice, Blok, Starega trga na Herpelje, odkoder že obstoji zveza na Trst in Pulj. 2. Postojna-Ajdovščina. 3. Ljubljana-Žiri-Idrija-Sv. Lucija. 4. Polzela-Kam-nik-Kranj-Žiri. — Predvsem treba izdelati načrte; k tem stroškom bo prispevala tudi država, kranjska dežela pa naj porabi v ta namen del garancijskega fonda dolenjskih železnic, ki bo letos narastel na 1,400.000 kron. — Nato predlaga deželni odbornik profesor .Tare resolucije v smislu gori navedenega poročila; poslanec Bartol pozdravlja dolenjsko transversalko, ljubljanski župan Ivan Hribar priporoča še nekaj novih prog, državni poslanec Ben-kovič zveze med Kranjsko in štajersko itd. Sprejme se tudi predlog, da se ustanovi osrednji železniški odbor v Ljubljani, ki naj vso akcijo krepko vzame v roke; naroči se tudi ustanovitev lokalnih odborov za posamezne železniške proge. Vtis tega važnega shoda se da kratko izraziti z besedami deželnega glavarja: Kranjci nismo zaspanci, Kranjska naprej! Mestno gospodarstvo v Ljubljani Liberalni poslanci kriče na svojih sho-8' dih, da hoče S. L. S. odreti Ljubljano, ki je že tako obdačena, da ne morejo meščani več shajati. Zanimivo pa je, da je mestni občinski zastop prav sedaj sklenil mestne doklacle zvišati od 25 na 35 odstotkov. Zvišanje doklad v enem letu za kar 10 odstotkov ni malenkost, a modri mestni očetje si znajo pomagati. Davkoplačevalce tolažijo, češ, hišni gospodarji bodo prevalili nove doklade na najemnike, obrtniki pa na odjemalce. Ljudska kuhinja je dobivala dose-daj redno letno podporo od mestne občine v znesku po 100 K. Koliko revnih dijakov je ravno ljudska kuhinja preživela, da so mogli dokončati svoje študije. Število revnih dijakov v Ljubljani raste od leta do leta in potrebuje novih podpor. Kljub temu je občinski zastop toliko strupen, da je odrekel ljudski kuhinji vsako podporo, dosedanji rodni dar letnih sto kron pa naklonil društvu »Domovina«, da more vzgajati liberalni dijaški naraščaj. Tako poče-njanje mora pač vsak obsoditi in ne dela časti ljubljanskim mestnim očetom. Sploh kaže delo mestnega zastopstva vedno jasneje, da je treba nujno spremembe na magistratu, ker vlada sedaj edino le strankarstvo. Kot odgovor na »junaški« sklep mestnega zastopa ljubljanskega odgovori slovensko ljudstvo z obilnejšimi darovi za ljudsko kuhinjo, da bo mogla ljudska kuhinja odslej šc več dijakom pomoči, kakor je doslej. Pasji davek v Ljubljani se zviša od 8 na 20 K. Pri občinski seji mestnega za-!?op£ v Ljubljani se je pritoževal tir. iriller, cla se mestno gospodarstvo preveč bica. Da jim kritika ni ljuba, verujemo, a potrebna je. Naj se dr. Tril- le Potolaži, ker ni daleč čas, ko se gospodarstvo ne bode bičalo samo v časopisju, ampak tudi v sejah. šišenski mesarji so tožili železniškega uradnika Franceta Borštnerja, ker jim je v javni občinski seji očital, da prodajajo pokvarjeno in smrdljivo meso. Pred sodiščem se je posrečilo g, Borštnerju dokazati, da je njegovo očitanje resnično, vsled česar je bil opro- ^ ščen, mesarji pa obsojeni na povrnitev sodnih stroškov. Ta razsodba mesarjem ni bila všeč, ker bi jih precej stala, zlasti pa, ker bi ž njo zgubili zaupanje odjemalcev. Vložili so priziv proti razsodbi. Dne 20. t. m. se je vršila pred sodiščem razprava. Gosp. Borštnerja je zastopal odvetnik dr. Pegan. Sodišče je zavrnilo priziv razžaljenih mesarjev in potrdilo prvo razsodbo. Iz sodne službe. Prestavljena sta okrajna sodnika dr. Janko Doljan iz Žužemberka v Postojno in Anton Mejač iz Mokronoga v Ribnico. Imenovani so za okrajne sodnike: dr. Valentin Fle-rin v Črnomlju za Žužemberk, Jožef Tekavčič v Vel. Laščah za Mokronog in dr. Jožef Divjak iz Šmarja pri Jelšah na Trebnje. V konkurzu je Fran Krenner, trgovec z mešanim blagom v Kranju. Monopol vžigalic. Vlada predloži državnemu zboru predlog o monopolu vžigalic. Država sama pokupi tovarne vžigalic. Ta predlog je popolnoma pravičen, ker nikakor ne gre, da bi posamezni fabrlkanti delali dobičke s takim blagom, ki je vsemu občinstvu nujno potreben. Država si bode s tem, da prevzame izdelovanje vžigalic, zagotovila nove vire dohodkov. šestdesetletnica orožništva. Dne 18. januarja je bilo 60 let odkar se je v Avstriji vpeljalo orožništvo. Slovenska pivovarna. Znano je, da; jo dr. Oražen prodal svojo pivovarno nemški tvrdki. Kranjski gostilničarji pa so rešili slovensko narodno čast. Gostilničarji so namreč kupili edino slovensko pivovarno na Kranjskem, Jhamreč mengeško. V kratkem bodo pri-aela tovarna delovati kot pivovarna Kranjskih gostilničarskih zadrug. Šolske oblasti se opozarjajo, da na ioli pri Sv. Jakobu ob Savi ni vse v #edu. G. okr. nadzorniku se svetuje, naj Jo šolo večkrat obišče in naj se pogovori tudi s starši šolskih otrok. ' Lovski list bo pričel v kratkem izdajati v Ljubljani pod imenom »Lovec«. Dekla zabodla hlapca. Na Mekinče-,vem domu v Štepanji vasi pri Ljubljani sta služila skupaj 35-letni hlapec Anton Petrič in 15-letna Tere-tija Bizjak. Petrič je bil zaradi svoje fiasilnosti znan, nihče ni hotel ž njim Občevati. Tudi dekli ni dal nikoli miru, ifcdno jo je zmerjal. Ko je v petek zopet IVpil nad njo in proti nji skočil, rekoč: »Sedaj te bom zadavil,« tedaj je zagnala dekla nož, katerega jc v rokah imela, taV" nesrečno, da se je hlapcu zdsadil v prsa tik pod srcem. Hlapec je že enkrat zaklel, potem se pa sesedel. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. V soboto zjutraj je začelo goreti v ftvornici za lep pri Ljubljani. Zažgal se jje bcncinov plin. Po dveurnem delu se '•je posrečilo ljubljanskim gasilcem zadušiti ogenj. Nevarnost je bila velika, ker sc je nahajalo v tovarni tričetrt va-jgona bencina. Škoda znaša več tisoč kron, ki bode pa gotovo z zavarovalnino pokrita. Strokovni tečaj za učitelje obrtno-nadaljevavnih šol se bode vršil od 15. liprila do 15. julija na C. kr. umetno-' obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Zavod sv. Nikolaja v Trstu. V 3. Številki »Domoljuba« se je posvetilo nekoliko v razmere, vladajoče v tem Zavodu. Pisec teh vrstic je slišal pa še jto-le zanimivo novico, katero naslavlja lia imenovani zavod, vprašujoč: je-li ii*čs, da je zavod letos v predpustnem 'času poln deklet? je-li res, da je opu-jstilo veliko teh deklet svojo službo v predpustnem času in so bile sprejete v zavod? je-li res, da so šle v zavod edino iz tega namena, da hodijo lahko ob prostem času na razna plesišča po ,Trstu, kar sicer ne bi mogle, ko bi osta-" le v službi? je-li res, da pojdejo dotič-nice zopet služit, ko mine predpust in f ž njim ples? Zares! prevzoren zavod! Zadružni tečaj na Grmu. Kmetij-ska šola na Grmu pri Novem mestu priredi od 24. do 29. t. m. zadružni tečaj. Kdor sc želi tega tečaja udeležiti, naj prijavi to takoj ravnateljstvu šole. Revnejšim udeležencem tečaja se povrnejo Stroški za pot in prehrano. Kanonična vizltacija in birmova-nje v ljubljanski škofiji v letu 1910. Kanonična vizitacija in birmovanje bo le-i Itos v nekaterih župnijah ljubljanske okolice in vseh župnijah dekanije kam-: niške, loške in cerkniške. — 1. Deka-j ni j a ljubljanske okolice. 1. Št. Vid v s nedeljo, 10. aprila. — 2. Polje v nedeljo, i 24. aprila. — 3. Rudnik v torek, 26. apr. \ 4. Ježica v sredo, 27. aprila. — 5. Čr-\ nuče v četrtek, 28. aprila. — Št. Jakob v petek, 29. aprila. — 7. Sostro v nede- ljo, 1. maja. — 8. Sv. Katarina v soboto, 16. julija. — 9. Preska v nedeljo, 17, julija. — 10. Šmartin v nedeljo, 24. julija. — 11. Sora v nedeljo, 7. avgusta. — 2. Dekanija Kamnik. 12. Kamnik na vnebohod, 5. maja. — 13. Sela v petek, 6. maja. — 14. Vranja peč v soboto, 7. maja. — 15. Šmartin v nedeljo, 8. maja. — 16. Motnik v ponedeljek, 9. maja. — 17. Špitalič v torek, 10. maja. — 18. Zg. Tuhinj v sredo, 11. maja. — 19. Nevlje v četrtek, 12. maja. —. 20. Mekinje v petek, 13. maja. — 21. Vodice v četrtek, 19. maja. — 22. Komenda v nedeljo, 22. maja. — 23. Tunice 'v ponedeljek, 23. maja. — 24. Stranje v torek, 24. maja. — 25. Gozd v sredo, 25. maja. — 26. Trzin v soboto, 28. maja. — 27. Mengeš v nedeljo in ponedeljek, 29. in 30. maja. — 28. Radomlje v torek, 31. maja. — 29. Homec v sredo, 1. junija. — 30. Rova v četrtek, 2. junija. — 31. Dob v petek, 3. junija. — 32. Domžale v nedeljo, 31. julija. — 3. Dekanija Loka. 33. Stara Loka v nedeljo, 5. junija. — 34. Št. Lenart v ponedeljek, 6. junija. — 35. Bu-kovščica v torek, 7. junija. — 36. Žab-nica v sredo, 8. junija. — 37. Reteče v četrtek, 9. junija. — 38. Škofja Loka v nedeljo, 19. junija. — 39. Trata v ponedeljek, 20. junija. — 40. Lučine v torek, 21. junija. — 41. Stara Oselica v sredo, 22. junija. — 42. Nova Oselica v četrtek, 23. junija. — 43. Leskovica v petek, 24. junija. — 44. Poljane v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija. — 45. Javorje v ponedeljek, 27. junija. — 46. Selca v torek in sredo, 28. in 29. junija. — 47. Dražgoše v četrtek, 30. junija. — 48. Zalilog v petek, 1. julija. — 49. Sorica v soboto in nedeljo, 2. in 3. julija. — 50. Železniki v ponedeljek, 4. julija. — 4. Dekanija Cerknica. 51. Cerknica v nedeljo, 2. oktobra. — 52. Begunje v ponedeljek, 3. oktobra. — 53. Št. Vid v torek, 4. oktobra. — 54. Grahovo v sredo, 5. oktobra. — 55. Sv. Trojica v četrtek, 6. oktobra. — 56. Bloke v petek, 7. oktobra. — 57. Babnopolje v soboto, 8. oktobra. — 58. Stari trg v nedeljo in ponedeljek, 9. in 10. oktobra. — 59. Unec v torek, 11. oktobra. — 60. Planina v sredo, 12. oktobra. a □ n Gorenjske novice a □ D naaaaanCTaaaannc: ia Iz selške doline. g Od Sv. Lenarta se nam piše: Zakaj si žele nekateri Martinvrharji, ki so sedaj v fari pri sv. Lenartu, v Železnike? Radi bi bili svoji med svojimi. »Gorenjca« bero in »Slovenski Dom« skoraj po vseh hišah in zato jih žene srce med železniške liberalne bratce. Mi nimamo prav nič zoper to, če se suha liberalna veja odtrga od sv. Lenarta, ali bo pa železniški župnik hotel vcepiti to suho vejo na železniško drevo, je pa seveda drugo vprašanje. g Kako je v Železnikih? Liberalna oštarijska klika dela na vse kriplje, da bi dobila občino v roke. Mi bi pravza- prav želeli, da jo dobi v roke, potem bodo menda ljudje vendarle sprevideli, kaj je liberalec, da res ni drugega nego ljudski škodljivec. Vedno krfčc, da jim dela županstvo krivico, da jim ne d& pogledati v imenik. Sama laž. Enkrat zahtevajo z vso odločnostjo, naj se razveljavi imenik, ko županstvo hoče ugoditi, se pridušajo, da tega ne sme storiti. Ubogo glavarstvo, ki mora odganjati te sitne muhe. V petkovi seji je bila na dnevnem redu točka: izvolitev častnih občanov. Izvoljeni so bili: dr. šusteršič, dr. Krek, poslanec Fr. Demšar in profesor Jarc. Liberalci so nagnali v sobo vso fakinažo, ki je ometavala naše odbornike z jajci, nekdo je celo enega odbornika dejansko napadel. Konec igre bo pred sodiščem. Faki-naža je kričala, kot bi divji Indijanci napadali sovražni tabor. Pri tem se je odlikoval tudi mesar Pobč, ki je molel pesti v naše odbornike in kričal: »Tega »šoštarja«! Kaj tega »šoštarja« bomo volili, kaj je pa že storil za nas?!« Tako jc sramotil Franc Košmelj, bivši župan in imejitelj srebrne svetinje za hrabrost in sedaj mesar v Železnikih, našega vrlega dr. Šusteršiča. Potem mu pa še nekateri verjamejo, da ni liberalec, in se obsoja nas, ker mu ne zaupamo. Pa prav pravi, pristni in strupeni liberalec je in ne zasluži prav nobenega zaupanja več. — Tako je v Železnikih. Železniki bodo Barcelona št. 2, ako pride na krmilo ta — divjačina. Zato pa, ljudstvo, na noge, vzemi metlo in po-medi! g Iz Železnikov. Tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo priredi na Svečnico ob pol 4. popoldne predpust-no veselico. Igrala se bo veseloigra »Vrban Smukova ženitev«. Priredi se tudi šaljivo predavanje. Kot pevska točka bo pa na vrsti Ferjančičeva »Lisica in petelin«. Torej zabave dosti. Kdor ljubi pošteno zabavo, naj pride, ne bo mu žal. g Železniškega dacarja pere železniška Kraljica v »Gorenjcu«. Ako se je pa dacar sam izrazil, da jih je veliko »razdrl« pri Flandru na račun škofove brošure, kaj hočete še? Če zamorec sam pravi, da je črn, ne naredi ga belega pač nobena ltraljica. g Snega je padlo v selški dolini v 24 urah čez en meter. Posestniki hlodov so zdihovali, kako bodo spravili les iz Jelovce, no, sedaj je ta skrb pri kraju. g Plesali so v Železnikih v Jakše-tovi gostilni brez licence do štirih zjutraj 6. t. m. En plesalec se-je domov grede postavil na glavo. Glava je še cela, ali bo pa kaj bolj brihtna, n® vemo. Iz St. Vida. g Nova šola. O pripravah in o kupu prostora za novo šolo sem v »Domoljubu« kar naravnost povedal zato, da no bo nihče mogel spletkariti z lažmi in z zavijanjem. Stvar je tako važna in za prihodnost Št. Vida tolikega pomena, da je potrebno, da pove vsak svoje misli; a povedati jih je treba brez splet- 91 Kar jen ja in na pristojnem mestu. No ben pameten človek pa se ne more ozi rati na pisarjenje liberalnih časopisov in na podpihovanje gotovih ljudi, ki povsod delajo samo za razdor. Ponav ljam še enkrat: Najlepši prostor za no vo šolo bi bil tam doli na Baharjevi zemlji; a kdor ima kaj srca tudi za zgornjo stran šentvidske župnije, ta bo za Vovkov prostor, ki je dovolj velik, na primernem kraju in v središču cele župnije. Bodimo edini v tem važnem trenutku! Če ne bomo, se znajo prepiri vleči še leta in leta, prepotrebne nove šole pa še ne bomo imeli. V. Zabret. g Iz zgodovine naše šole. Šolski poduk v Št. Vidu sc je pričel leta 1848. Prvi prostovoljni učitelj je bil cerkve nikov sin in organist Franc Volčič. Iz učil in izuril ga je za to župnik Blaž Potočnik. Kadar jc bil ta prvi učitelj zadržan, sta ga nadomestovala njegov brat Jurij Volčič in kaplan Jožef Ker-čon. Prvo leto je bilo samo 5 učencev, ki so pozimi prinašali kar seboj toliko polen, da so zakurili šolsko sobo v mež-nariji. Prvi učenci so bili Alojzij Jenko, sedaj uradnik kmečke posojilnice v Ljubljani; ostali štirje Janez Černe iz Vižmarij, Egidij tteš iz Št. Vida in brata Podbevšek iz Tolminskega, so že umrli. g »Domoljub« ima danes v naši župniji, ne vštevši Koseze in Zgornjo Šiško, 182 naročnikov. Razdeli se takole: Vižmarje-Brod 35, Glinica-Podutik-Dclnice-Kamna gorica 30, Št. Vid 27, Dravlje 22, Stanežiče 16, Medno 15, Zapuže-Trata-Pržan 14, Podgora 11, Gunclje 6. Dvor 5, Poljane 1. »Bogoljub« ima 80, »Mladost« pa 41 naročnikov. g Hranilnica in posojilnica ima račune za leto 1909. zaključene. Občni zbor bo v nedeljo, 6. februarja t. 1., zjutraj ob pol 8. uri. Stanje vlog znaša 382 982 K 66 vin., posojil stalnih in v tekočem računu je 207.801 K 59 vin. Čisti dobiček lanskega leta znaša 1344 K 56 vin., ves rezervni zaklad pa 3486 K 15 vin. Stanje vlog v »Čebelici« je 3242 K 58 vin. Iz moravške doline. g KmetsKa zveza za dekanijo Moravče je poslala precej prošenj poslancu dekanu Lavrenčiču. Prosi ga, naj bi zastavil gosp. poslanec svoj vpliv v deželni zbornici in izposloval, da se sprejme cesto od Moravč do Želodnika pri državni cesti med deželne ceste, naj bi se klanci preložili na okrajni cesti od Moravč preko Kandrž na Zagorje, izjavilo je svojo prošnjo za popravo ceste od Vrlipolja do Zaloga čez Stegne, za preložitev občinske poti iz Moravč čez Grmačo na Ribče do postaje Kresnice ob južni železnici. Kajne Moravčani, mi vemo kaka žalostna pot je to. Vse razdrto in razgrapano in vendarle kako prijetna bi bila pot čez Grmačo skozi Ribče na Kresnice, ko bi bila cesta vsaj cesti podobna, a sedaj hoditi tod na Kresnice je silno težavno in neprijetno. Zato pa zanesljivo čakamo, da se ta prošnja ugodno reši. Nadalje je zveza 10' prosila za uravnavo potoka Drtijšca, ki ob vsakem še ne posebno hudem uc-ževju izstopi in vse travnike preplavi daleč na okrog. Glejte, vse to je zveza prosila deželni zbor po poslancu Lavrenčiču. In marljivi gospod poslanec je vse te prošnje ze predlagal v deželnem zboru in upamo, da ne brezuspešno. g kapnice. Kot smo brali, je deželni odbor že dovolil zgraduo tU kap-nic v občini Vel. vas in so potrebna dela že razpisana do 12. februarja letošnjega leia. Proračunjeno je vse za 19.'i00 K. Kako skrbi naš uezelni odbor, da sc kolikor mogoče hitro opomore kmečkim potrebam. Zato pa upamo, da bodo tudi gornje prošnje tako ugodno rešene kot ia. g Zdravnika treba! Čulo se je že večkrat, da tako zapuščenega zdiavni-škega okrožja, kot je brdski ni na Kranjskem. Tako silno veliKO okrožje je, a ima enega in še tega bolnega zdravnika. Mi ne rečemo ničesar gosp. zdravniku na Brdu. Kaj more, ko je bolan, a smilijo se nam ljudje, ko morajo tan: v Kamniku najemati zdravnika za tako drago plačo, vasi ob Savi gredo v Litijo. Res je pa, moramo priznati, da sta kamniška gospoda zdravnika silno postrežijiva in točna, a kaj, vsemu ne moreta kaj. Dolgo že moledujemo in prosjačimo Moravčani za svojega zdravnika in menda nam jc bil že obljubljen, a tukaj ga še ni. Pravkar smo pa čuli, da je deželni odbor določil domžalsko zdravniško okrožje, zato upamo, da bomo mi sedaj zanesljivo prišli na vrsto. g Tifus, ki se je bil v vasi Tustajn tako udomačil, je že zelo ponehal. Zahteval je pač dve mladi žrtvi, a širil se ni. Oboleli so že vsi izvun nevarnosti. Tudi usmiljenka, ki jim je stregla, je že odšla. g šolstvo. Poročali smo že, da je na moravški šoli dovoljena vzporednica, tako je vendar enkrat konec neznosnih razmer na tej »vzorni šoli«, ki ima vzornega vodjo Tomana. Došla je tudi nova izborna učiteljica za to vzporednico. — Gospodična Hedv. Šareč, ki pri nas izborno deluje v šoli že dolgo vrsto let, je odšla na začasen dopust, da si nekoliko umiri razdražene živce. Hude udarce je morala prestati v mi-nolem letu, ko ji je smrt ugrabila očeta in mater. Želimo ji, da se trdno pozdravi in kmalu zopet vrne k nam, da zopet znova posveti svoje izborne moči naši dobri mladini. Došla jc že tudi njena nadomestnica. g Godovanje. Na god sv. Antona puščavnika 17. t. m. jc godoval naš vrli Anton Cerar, p. d. Martinka. Novičar mu v imenu vseh vrlih moravških pristašev V. L. S. k godu najprisrčnejše čestita. Zasluži tudi, da se ga javno spominjamo. Kajti g. Anton Cerar jc duša našega političnega, socialnega in izobraževalnega dela. Mnogim organizacijam tudi načeluje; zadosti je, če povemo, da je načelnik mogočne Kmečke zveze, načelnik posojilnice, pred- sednik krajnega šolskega sveta itd. Povdarjamo še posebej, da je tudi iz-boren pevec tenorist, zato: Bog ga živi šc mnogo let! Iz tržifckega okraja. g Proti draginji. O neznosni draginji, ki vlada po Tržiču, je poročal nedavno »Domoljub«. Najbolj trpi delavstvo, ki se pri nizkih plačah res komaj preživlja. Po mesnicah prodajajo »špeli« po 94 ali 95 kraje. kilo. Pred tednom je naročil g. župan Mally na Ogrskem množino špeha. katerega oddaja delavcem za precej nižjo ceno nego ga dobe v Tržiču. Delavstvo je z nabavljenim »špehom« zadovoljno. g Novi okrajni glavar v Kranju g. Schitnik bo imel uradne dneve vsako prvo soboto v mesecu v tržiški občinski pisarni. Prvi uradni dan je imel 8. t. in. Ta dan so se mu poklonili zastopniki raznih uradov. Novi okrajni glavar jo jako prijazen in naklonjen ljudstvu, česar pri prejšnih ni bilo opaziti. g Deželni šolski svet je dovolil oziroma potrdil vzporednici tretjega razreda na deški in dekliški šoli. Skrajni čas bi bil, da sc prične graditi novo šolsko poslopje, ki je postalo mnogo premajhno in tudi ne ustreza več zdravstvenim zahtevam. g V papirnici g. Molline dela okoli 100 delavk in delavcev. Ti so še primeroma najbolje plačani. Imajo tudi zračna in dobra stanovanja ter prosto kurjavo. Gosp. tovarnar je priredil delavskim otrokom božičnico, pri kateri so bili obdarovani vsi otroci z oblekami. g Umorjen? V nedeljo 9. t. m. je bil z nožem zaboden konjedercc Martin Polanšek. Ponoči ga je previdel tržiški g. kaplan Gole, zjutraj so ga prepeljali z vlakom v Ljubljano, kjer je čez nekaj dni umrl. Nekateri so bili mnenja, ker ni nikdo videl napadalca, da se jc sam zabodel. Od rane kakor tudi prerezano obleke se d& sklepati na napad druge osebe. Sodnijska preiskava bo brez dvoma dognala resnico. g Katoliško časopisje jc precej razširjeno po Tržiču in okolici. Precejšno število »Slovencev« prihaja, še več jo »Domoljubov« in »Bogoljubov«. Vendar je še mnogo dobrih katoliških družin, ki nimajo ne enega nc drugega. Zato popravite zamujeno sedaj ob pričetku leta. g Ljndsko gibanje. V tržiški župniji je bilo v letu 1909.: 148 krstov, 103 pogrebi in 26 porok. V letu 1908 je bilo mrličev 136; največ je k temu pripomogla vročinska bolezen, ki je razsajala v Lomu in v Dolini. Sicer je pa, naše ljudstvo zdravo in krepko. Največ pomrje otrok v Tržiču. K temu mnogo pripomorejo slaba in nezdrava stanovanja. g Marijina dekliška družba v Tržič« priredi v nedeljo, 30. t. m., ob 4. popoldne v dvorani pri Bastelnu predstavo s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Pozdravni govor. 3. Igra s petjem v dveh' dejanjih »štiri želje«. 4. Sreča Marijinega otroka. Deklamacija. 5. »Marijina |tiči pred nebeškimi vratmi«. Igrokaz v ienem dejanju. Ker se prične predstava fce ob 4. uri popoldne, upamo, da nas |)ode poselila tudi okolica. g Na dražbi je bila prodana hiša Papova v Tržiču 19. t. m. Kupila jo je »Hranilnica in posojilnica« v Tržiču. jOddala jo bo v najem, kar se ji bo pri Jaizki ceni, za katero je hišo kupila, !dobro obrestovalo. Iz ljubljanske okolice. Iz Ježice pri Ljubljani. Gospodu feupniku se stanje zlomljene noge že yrača na bolje. Čez teden dni ga bomo te mogli pozdraviti zopet na domačih jtleh. Čez par tednov pa bo, tako upamo, te sam zdrav hodil med nami. Ginljivo tje bilo brati šolske naloge deklic iz po-jftavljavne šole, ki so z otroško-vdanim sočutjem vsaka po svoje opisale župni-'kovo nezgodo. Upanje in veselje se zopet vrača na Posavje. V nedeljo, 30. t. m. priredi dekliška Marijina družba svojo mnogodobitno tombolo, k. s. izobraževalno društvo pa dne 6. svečana svojo predpustno veselico. Oboje na korist »Posavskemu domu«. Možje in mladeniči, to pot pričakujemo obilne udeležbe od Vaše strani! Ali pridete? Tomačevo. V nedeljo 30. jan. bo popoldne ob 4. uri pri Kovaču redni občni zbor Kmečko-delavskega izobraževalnega društva. Člani, pridite gotovo vsi! Šmartno. Za Katoliško slovensko Izobraževalno društvo za šentpetersko •Posavje je vedno večje zanimanje. Posavski fantje sami nabirajo člane in (navdušujejo »cagovce« za pristop. Vesele sc, da bi jim bila dana priložnost, napredovati v petju in v splošni izobrazbi. Že par dni je in se bo reklo': 'Posavje je združeno v Katol. slov. izobraževalnem društvu. Selo. Prihodnjo nedeljo, 30. jan. bo Katol. slov. izobraževalno društvo priredilo predpustno veselico z zanimi-iviin sporedom. »Zakleta soba« bo povzročila obilo smehu, zabaven govor 'dr. Jcršeta, tombola in morebiti še kaj novih pesmic bo naredilo večer silno zanimiv. Igrale bodo zopet dekleta, ki so se pri vseh prireditvah vrlo izkazale. Štepanja vas. Na Svečnico popoldne ob 4. uri bo pri gosp. Korbarju v Ilrušici ustanovni občni zbor Katol. slov. izobraževalnega društva za Šte-panjo vas, obe Ilrušici in Bizovik. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Šenčurja. Marenčičevo hišo v Šenčurju št. 186, kjer je sedaj pošta in orožništvo, je kupila tamošnja »Hranilnica in posojilnica« s celim vrtom vred za 14.500 K. Le posebni naklonjenosti blage gospe Marenčičeve do naše stranke se imamo zahvaliti, da smo to posestvo tako ugodno kupili. S tem se je napravil gotovo velik korak naprej k pravemu napredku v lepi šenčurski •fari, kar bode zgoraj imenovano gospo kot vrlo rojakinjo naše fare gotovo veselilo. Na vrtu bodemo v teku časa prizidali poslopje za »Ljudski dom« in bode cela stavba dobila še veliko lepše lice kakor ga ima sedaj. Tu se bode nadaljevalo započeto izobraževalno delo v najširšem smis1^ kar bode gotovo v korist celi fari, posebno pa šenčur-skim vaščanom. Zaradi tega upamo, da nas bode vsak dobro misleči človek pri tem delu po svojih močeh podpiral. S posestvom je v zvezi tudi že dobro znana izvrstna mostovna tehtnica (va-ga) tvrdke C. Schember na Dunaju, ki je stala 1800 K, ki jo s tem jako priporočamo vsem, ki vozijo ali gonijo razno blago skozi Šenčur v Kranj. Kajti, ako se blago stehta na zanesljivi tehtnici, se ni bati prevare. Napeljan je tudi vodovod v hišo, kar gotovo ni malenkost. S tem nakupom so pa tudi zavezani jeziki onih liberalnih klevetnikov, ki pravijo, da ako zmaga slov. ljudska stranka pri obč. volitvah, da bode potem naš »Ljudski dom« zidal bodoči šenčurski župan na občinske stroške. Zato vas opominjamo, da kar se tiče prihodnjih občinskih volitev, delajte pošteno, ne pa z lažjo, ker laž ima kratke noge. Le poštena agitacija je na mestu, in vpoštevati se mora ljudska volja, in storiti kar je v splošno korist občanov, ne pa samo v korist nekaternikom. — Zvedeli smo iz »Ljubljančanke«, da se je pri nas v Šenčurju ustanovila družba sv. Cirila in Metoda. Kaj mislijo s tem naši liberalčki, ako jih smemo tako imenovati, doseči, to že vemo. Vemo pa tudi, da tako svobodomiselno društvo med našim poštenim ljudstvom nikdar uspevalo ne bode, akoravno nosi tako bliščeče ime. Priporočamo pa ob tej priliki »Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda«, ki ima zares svet in blag namen, pomagati trpečim bratom, bodiši v dušnem ali telesnem oziru, kakor sta to delala sv. Ciril in Metod. Ako bi bila ta dva moža delala tako, kakor delajo danes liberalci v svoji protiverski družbi, tedaj bi nikdar Slovenci ne bili katoličani. Poživljamo vse tiste, ki so vneti za dobro tudi v tem oziru, da v obilnem številu pristopijo k »Apostolstvu sv. Cirila in Metoda«, kar bode najboljši odgovor našim liberalcem. g šinkov Turn pri Vodicah. Dne 24. decembra 1. 1. je bil za nas vesel dan, ker smo dobili zopet dušnega pastirja v osebi č. g. Janeza Terana. Bog jih ohrani pri nas še mnogo let! Tiste, ki se še niso naročili na »Domoljuba«, opozarjamo, da je še čas; komur bolj kaže, se lahko naroči kar pri domačem cerkveniku, kjer ga bo potem dobival. I.etos obeta, da bo »Domoljub« posebno zanimiv. Za tiste tri kronice, ki jih žrtvujete zanj, vam ne bo nikoli žal. — Še nekaj; ali bi se ne dala sedaj, ko je bolj čas, pota nekoliko popraviti, da ne dobimo priimka Blatna vas? g V Raholčah so bile dne 8- jan. občinske volitve; izvoljeni so bili brez posebne borbe razun enega sami zavedni možje S. L. S. Zdaj še nobeden noče prevzeti županskega bremena. Kakor vse kaže, se nam bo naposled vsilil za župana liberalni gostilničar, za kate- rega na vso moč agitira neki pisač z Brda. Možje! pa morda vendar ne boste pripustili, da bi nam gospodaril edini liberalec v občini?! g Iz Smlednika. Najstarejša žena v občini, Helena Bant, po domače Fiksel-ka, iz Trboj jc 3. t. m. umrla. Le tri mesece ji je še manjkalo, pa bi bila doživela 100 let. Banjka jc bila rojena v Železnikih. — Neznanega utopljenca so nedavno potegnili iz Save pri Podreči. Biti je moral že dalje časa v vodi. Ne vč se, je li utonil po nesreči ali pa je bila vmes zlobna roka. — Ustrelil se je po nesreči v 16-leten fant Andrej Šetina iz Zbilj. Ustreliti je hotel menda mačko, pa se je ponesrečil. Kroglja mu je šla skozi možgane in je vsled tega še isti dan umrl. Mladina, več pazljivosti in pameti! — Prenovilo se je preteklo leto v Smledniku veliko. Pri podružni cerkvi v Hrašah so napravili nova lepa gotska okna, deloma z barvanim steklom. Tudi znamenje v Hrašah je prenovljeno. Čaka le še slikarja. — Največ se je popravljalo pri župni cerkvi. Stari stolp so zvišali za 6 metrov in napravili novo streho, primerno slogu cerkve. Stolp je prav lep, kot. pravijo možje, ki se razumejo na to. Nekaterim nezadovoljnežem je prav odgovoril nek mož: »Kaj mislite, da mora imeti vsak turen ,koren' na vrhu? Naj bo vendar eden malo drugačen.« Jeseni so pa še cerkev poslikali, tako da imamo sedaj zares krasno hišo božjo, kakršne nimajo daleč naokrog. Na oboku ladje je naslikanih šest podružniških patronov, v svetišču štirje evangelisti in na oltarni steni sveta Trojica, obdana od 12 angelov. Tudi ostala olepšava je zelo primerna slogu cerkve in srečno izbrana. Zato so farani ponosni na svojo farno cerkev; no, pa so tudi lahko, posebno ker dobo spomladi še nova okna z barvanim steklom, kar bo dalo cerkvi šele pravi sijaj. — V nedeljo, 16. t. m. so imeli Prevzvišeni gospod knezoškof zahvalno opravilo, da so se vsa nevarna dela pri cerkvi izvršila brez vsake nesreče. V soboto in nedeljo zjutraj so spovedovali, imeli slovesen govor dopoldan in popoldan, veliko sv. mašo pa je opravil veleč. g. stolni dekan Kolar z asistenco. — Pregovor: »Kolikor glav,, toliko misli« bi se dal pri nas tako-le obrniti: »Kolikor ljudi, toliko ur«, kajti farni patron sv. Urh si še ni mogel omisliti nove ure v zvoniku, zato se vsak po svoji ravna; kot znano, pa dve uri enako ne kažeta, zato vedna zmeda. — Župnišče jc tudi zunaj prenovljeno. Stare, neokretne, napol podrte stopnice so se morale umakniti lepemu hodniku iz cementa, pot v župnišče se je pa naokrog složno izpeljala. Hvaležni smo g. župniku za ta velikodušen dar. — Še nekaj krvavo potrebuje Smlednik, »Društvenega Doma«, hiše, kjer bi se lahko priredilo kako koristno predavanje, kak poučen tečaj, kaka lepa igra, kjer bi naši fantje, pa tudi dekleta našla kaj potrebnega pouka, pa tudi poštenega razvedrila in zabave, da bi jim ne bilo tega treba iskati pri strupe- lli nem špiritu po gostilnah. Povsod naokrog imajo kaj gospodarskih društev, pri nas nič, ker nimamo ognjišča, kjer bi se mogli zbirati. Pod prostim nebom je pa pozimi premraz, poleti prevroče. Zato pa tudi razumemo, zakaj so se ljudje z veseljem lotili zidave nove hiše. Nekateri so že veliko pripomogli z vožnjo, drugi pa tudi gotovo nc bodo hoteli zaostati. Pesek je skoraj navo-žen, treba še sipe, posebno opeke. Čim več se bo zastonj storilo, tem manj bo stalo denarja. Če se nekoliko pridene k svoti, ki se je lani v ta namen nabrala, pa bo zadosti, ako gospodarji ostanejo pri svoji besedi in bodo z vožnjo, drugi nekoliko z delom pomagali. Bog daj, da bi se kmalu pričelo z delom. Tudi pri nas torej napredujemo. g V šmartnem pri Kranju priredi K. s. izobraž. društvo v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri popoldne v veži župnišča predstavo s sledečim sporedom: Tain-buranje; »Prijazni brivec« (pantomi-ma); burka »Repoštev« (gorski duh) v petih dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 50 vin., II. vrste 30 vin., stojišča 20 vin. — K obilni udeležbi vabi odbor. g Mošnje. Sosedje smo radovedni, če je radovljiškim orožnikom znano, da se v tukajšnji gostilni tik cerkve pogosto čez policijsko uro pije in pleše? g Iz Mekinj. Prihodnjo nedeljo, t. j. 30. prosinca, popoldne ob 3. bo predaval v našem društvu bi. gosp. dr. Lovro Pogačnik, predsednik Orlov. Ob tej priliki bo zapel društveni moški zbor tudi nekaj navduševalnih pesmi. Prihitite iz domačega zavičaja ter tudi iz okolice vsi, ki imate srce za probuje in pravi napredek ljudsi ■! Vsi dobro došli! g Slov. kat. izobraževalno društvo v Preddvoru priredi dne 30. januarja in 2. februarja t. 1. v veži župnišča šaljive igre: »Zdaj gre sem, zdaj pa t je«, »Poštna skrivnost ali začarano pismo« in »Strahovi«. Pričetck obakrat ob 3. uri popoldne. g Iz Šenčurja. Cestni odbor deželne ceste Kranj-šenčur, kje si? Dne 21. t. m. je padlo precej snega, tako da je bil vozni promet oviran. Naloga v to poklicanih faktorjev bi bila, skrbeti za to, da se čimpreje odstrani sneg, da se vsaj z vozmi more naprej. Toda za cesto Kranj-šenčur se nikdo ne zmeni. Cela dva dni, soboto in nedeljo, je še vse ravno tako zamedeno kot jc bilo. Ta dva dneva nismo dobili nobene pošte, ker tak »kimpež« kot je naša pošta, še v lepem vremenu težko leze naprej, kaj šele v grdem. Naloga cestarja Zajca bi bila, da bi bil hitro preskrbel ljudi, da bi se bil napravil prost tir, a on raje mirno počiva doma za pečjo, saj si tako vseeno lahko služi denarje. g Bohinjska Srednja vas. Na pustno nedeljo, 6. februarja, bodo predstavljali fantje v dvorani čarobno burko »Repoštev ali vsega je enkrat konec«. Igra je posneta po pravljicah, ki se pri-povedujeo o gorskem duhu »Repo-števu«, je nad vse smešna, a obenem tudi poučna. Vse prijatelje poštene zabave vabimo kar najprisrčnejše k pred- stavil Pričetek ob pol 4. uri. — Smrt ima letošnji predpust pri nas bogato žetev. Pokopali smo že sedem odrasčc-nih mrličev. Večina jih je umrlo za hudo influenco, združeno s pljučnico, in sicer zelo hitro, v petih ali šestih dneh. Res, nihče ne ve, kdaj ga pokliče Go-spod! — Snega smo dobili dobrega pol metra, po gorah seveda še več. Sedaj je ustreženo tudi onim, ki so ga prosili. Seveda za vožnjo in spravljanje lesa nc bo še za nič, dokler ne zmrzne. g Od Sv. Helene. Pri nas se je ustanovila farna knjižnica. Želeli je, da bi se je farani radi in mnogoštevilno posluževali. — Umrla jc 2. januarja pri nas Marija Šimenc, objokovana od edinega sina. — Naša občinska cesta, zlasti od Kamnice proti Vinjam, je silno zanemarjena in vpije za popravo! Tisti, ki imate dolžnost, zganite se! g Z Brda pri Kamniku. V nedeljo, 9. januarja, je imelo tukajšnje izobraževalno društvo čast počastiti v svoji sredi g. državnega in deželnega poslanca dr. J. Kreka. Soba, v kateri se je imelo vršiti predavanje, je bila polna občinstva, kakor še nikdar. Govornika so sprejeli z velikanskim navdušenjem. V uvodu svojega znamenitega govora nas je č. g. govornik vnemal, naj se trdno oklenemo društva, ki nam nudi potrebno izobrazbo, kajti izobrazba, ki jo nam nudi šola, ne zadostuje v današnjih časih več. V nadaljnem svojem govoru nam jc govornik razlagal zunanjo politiko, nekoliko pa se je dotaknil notranje politike. Občinstvo je dolgemu, 1 in pol ure trajajočemu govoru verno sledilo in govorniku navdušeno pritrjevalo. Priljubljenemu govorniku se vsi naj topleje zahvaljujemo za lepe nauke z željo, da bi nas še večkrat po-setil, kar nam je že tudi sam obljubil. g Iz Preske. Gospodinjski odsek sc jc ustanovil v Preski. Vsako nedeljo po krščanskem nauku je pouk v šivanju, pa tudi kratko predavanje o gospodinjstvu. — Pri mesečnem sestanku je predavanje daljše. Seje bodo redno vsak mesec. Sklenilo se je, da bo voljeni odbor vsako leto popolnoma drugi, da bodo prišla vsa dekleta na vrsto ter se tako vse izurile za vodstvo. Ves odbor sestoji iz samih vaških deklet. Oseba, ki poučuje v odseku, posodi glavo odboru ter vodi tako neposredno. g Iz Cerkelj. Slavno uredništvo! Temeljem § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 iz leta 1863, zahtevam, da priobčite v prvi številki »Domoljuba« z ozirom na dopis iz Cerkelj z dne 5. januarja 1910 naslednji stvarni popravek: 1. Ni res, da bi se v teku 14 dni zgodilo s hranilno knjižico čudne reči in da je fantek lepo pobral iz knjižice ves denar, res je, da je on po sklepu vsakokratne seje naznanil v imenu podružnice mlekarski, kakor tudi strojni zadrugi z dopisom, da jim je denar na razpolago ter istega tudi — čeravno ne vselej sam — izplačal. Prvi znesek po 300 K izplačal se je v janu- ;inJ.V90!} r 2- Ni res' da bi bilo na knjižici vloženo 820 K 9 vin., res je, da jc imela ta knjižica vrednost dne 1. ja. nuarja 1909. leta 1020 K 9 vin. — 3. Ni res, da jo izročil sedanjemu odboru hranilno knjižico saino z 9 K 4 vin., res je namreč dotična hranilna knjižica s kapitalovimi obrestmi vredna dne 31. decembra 1909. 23 K 95 vin. — 4. Na knjižico so se med letom izplačevali po-samezni zneski, kakor tudi vplačevali, resničnost spričuje, da se je v letu 1909. vložilo 116 K 50 vin. in dvignilo 1127 K 45 vin. — 5. Res jc tudi, da so vedeli za ta izplačila in sejne sklepe ljudje, kakor tudi odbori posameznih zadrug. Za to je vendar dokaj prič. — 6. Ni res, da bi prejšnji načelnik napravil neprovid-nost in prepustil vse premoženje in dopise »fantku«. Res je, da je bilo vse to na razpolago novemu odboru, kateri pa ni hotel prevzeti nikake stvari, saj še članarine ni maral pobrati, moral je to storiti podpisanec in jc celo novoizvoljeni načelnik rekel podpisancu: »Spravi vse, denar in papir, mi prevzamemo na Štefanji dan«. — 7. Ni res, da bi kdo Babičcvih vzel denar zase, istega so prejele zgoraj označene zadruge, katerim se je odkazal, zato se tudi od teli nc more zahtevati. — Z odličnim spoštovanjem Jožef Jenko. Ljubljana, 12. januarja 1910. — Dostavek uredništva. Koliko je vreden ta popravek, dokazuje pojasnilo našega dopisnika, ki se glasi: Ad 1. Čudne reči so se zgodile s hranilno knjižico št. 20 »Kmečke posojilnice in hranilnice« v Cerkljah od 12. decembra do 26. decembra, ker je v tem času dvignil za kmetijsko podružnico Jožef Jenko 27. januarja 300 K, 29. junija 40 K 95 vin,, 8. avgusta 460 K. 24. decembra 10 K. Tedaj vse dvignil in vpisal v knjižici za nazaj. Fantek je načelnik: posojilnice, strojne zadruge, mlekarske zadruge, vzel načelnik, dal načelniku; jasno je, da je res sam sebi dal. Nad-učitelj A. Kmet in še veliko drugih potrdi s prisego, ki so knjižico prej videli in potem, da je te svote dvignil na knjižico od 12. do 26. decembra. Kdaj je bila sklenjena podpora strojni zadrugi, ko niti bivši načelnik kmetijske podružnice ne vč o tem, kateri bi moral vsaj vedeti, ko se je šlo za take svote? — Ad 2. Stanje vloge 12. decembra je bilo 820 K 9 vin. Tedaj vrednost hranilne vloge ob času občnega zbora 820 K 9 vin. Nikar zavijati. O tem zdaj molčimo, da je v fantkovi posojilnici tak red, da je v hranilni knjižici prej vpisan 4. januar, potem še-le 3. januar! Pride vse na vrsto. — Ad 3. Res je, da je fantek izročil novemu odboru knjižico, ki izkazuje stanje hranilne vlogo 26. decembra 9 K 4 vin. Koliko je bilo stanje 31. decembra, ni nihče trdil. — Ad 5. Za dvignjeni denar od 12. do 26. decembra ni vedel niti načelnik And, Kmet. Kako bi sicer mogel reči 26. decembra fantku, da ni imel pravice dvigniti denarja! Kdaj so bile sklenjene podpore? Ali tako vpoštevate svoje načelnike, da za njihovim hrbtom delite podpore? — Ad 6. Jasno je, da je načelnik kot tak do 12. dec. imel skrbeti za premoženje podružnice do izročitve. Ako se je fantek polastil premoženja, se je vsled svoje vsiljivosti. Pravice ni imel. Neprevidnost je napravil bivši načelnik. — Ad 7. Strojni zadrugi fantek še ni izročil 460 K, kar je sam povedal 16. januarja letoš. leta na občnem zboru iste. Kje je torej denar, ako ga nima sam? Sicer bomo pa še govorili, ta kaj vse je dober denar kmetijskih podružnic! g Iz Žabnice. Zadnja predstava, ki se je vršila v našem izobraževalnem društvu prvo nedeljo po razglašenju Gospodovem, je bila dobro obiskana in je podala zopet nov dokaz o neutajljivo veliki igralni sposobnosti večine nasto-pivših. Vse glavne vloge so bile prav dobro pogojene, nekatere celo izvrstno. Poleg drugih se je posebno odlikovala Nežika. Pri predstavljavcih par manjših vlog bi pa želeli malo več memori-ranja; kajti prvi pogoj za sigurni nastop je, da spomin popolnoma obvlada vsebino vloge. Očividno je bilo pa zapaziti velik napredek v igranju in ume-vanju vlog. — Tako vrši društvo svojo nalogo. Upamo, da ostanejo vsi člani zvesti društvu tudi v prihodnje in da še novi pristopijo. Društvo res popolnoma izpolnjuje svoj namen. — Na Svečnico popoldne bo v tem letu prvo društveno predavanje. Vsebina mu bodo zgodovinski podatki, starejši in novejši, domačega kraja. — Dr. Žerjav je koncem lanskega leta ustanavljal neko »fantovsko stražo«. To društvo je seveda liberalno, svobodomiselno, po-vdarja pa za zdaj le poučni značaj. Toda vemo, da svobodomiselno drevo rodi le svobodomiselne sadove. Vprašamo pa tudi, čemu bo to društvo, ker imamo že katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki ponuja poduka in zabave dovolj ? Sama za to, da bo svo-bodomiselstvo širilo; to bo njega glavni namen. Vpisali, pravzaprav vtihotapili so v to društvo več takih, katerih niti pri ustanovnem shodu ni bilo, niti niso nikdar naznanili svojega pristopa. Ali ni že to »svobodomiselno«? g Iz Zgornjega Tuhinja. Komaj smo začeli misliti na Orle, izobraževalno društvo in svoj dom, že zabavljajo liberalni listi in psujejo. Dom imenujejo že »umazano stavbo«, pa še načrta nobeden ni videl. In razdvojili pa prestrašili bi nas radi. Župnik se zdi znanemu neznancu, ki se v nas zaganja, kakor Bog stvarnik. Župnik reče: Bodi igra — in igra je. Župnik zahteva: Šola, ^aj prostor — prostor je tu. Kaj ne, blagor takemu župniku. Še eno besedo bo župnik rekel: Šema liberalna, bodi pametna — če bo?? G. nadučitelju pred-baciva, kako nerad uči dekleta, dočim se župnik nobenega dela ne dotakne. Ne bodite sitni! Če bi g. nadučitelj ne hotel, kdo ga bo prisilil? In če bi učil prisiljen, kaj bi pa naučil brez navdušenja? Kako drugače pa pišejo liberalci o učiteljih, če svoj prosti čas porabijo za pouk liberalnega naraščaja! Hej, to so možje, ki se žrtvujejo, ki kaj store ea narod. Če bi pa župnik sam učil de- kleta, bi pa liberalec vpil: Uči dekleta, med njimi je zmiraj, že vemo, zakaj. Potem pa piše liberalec: Šolo smo zidali za svoje otroke. Dobro, dobro, saj si bil pri vseh igrah, ali nisi videl na odru — šolskih otrok? Pri jaslicah — otroci, Bernardka, Tilka, turške deklice — otroci. Ali ni prav, če se otroci v šoli izobražujejo? — Pregnati nas hočeš iz šole, župnik bi tudi rad boljši prostor za predstave, zato misli z drugimi vred na Dom. Ali ne dela župnik, kakor ti hočeš. Ti praviš: Igre iz šole ven! Župnik pravi isto. Zakaj si potem zoper Dom? — Zapomni si: Prav zato, ker liberalni listi pišejo zoper Dom in Orle, bc vse to v Zgornji Tuhinj prišlo — v jezo liberalcev! Sicer se pa odslej še večkrat vidimo. nacaaaaaaiiaPPOOP™ d □ n Dolenfske novice d □ ____d Žnžemberske novice. d Važno javno predavanje. Na Svečnico priredi naše izobraževalno društvo v svojih prostorih podučen shod, na katerem bo govoril g- K. Gni-dovec o naših »razkolnih bratih Slovanih«. Predavanje bo jako zanimivo in prepričani smo, da bo obširna dvorana polna poslušalcev; pričakujemo zlasti, da se udje apostolstva sv. Cirila in Metoda udeležijo shoda polnoštevil-no. Vabimo pa tudi vse druge člane in nečlane društva, da se prepričajo, kako plodonosno deluje naše društvo na polju ljudske izobrazbe. d O razvoju zdravilstva je predaval našim mladeničem pretečeni ponedeljek g. učitelj Koželj. Hvala mu za lepo in podučno predavanje! Naj pride še večkrat med nas, ker mi spoštujemo učitelja, ki se ne sramuje sedeti skupaj z delavcem in kmetom. d Na zadnjem občnem zboru je sklenilo izobraževalno društvo, da članom ne bo več naročalo »Domoljuba«, kajti sram bi moralo biti vsako družino, ki si sama noče naročiti časopisa, kakor je »Domoljub«. Naroča se »Domoljub« v župnišču. d Hud mož je »Domoljubov« urednik. Rad bi vsakemu novičarju odstri-gel vsaj pol jezika. A to mu povemo, da žužemberškega novičarja on ne bo ugnal v kozji rog. Vse važne zadeve in novice bo on, kakor doslej, sporočal svojemu ljubemu »Domoljubu«. Zato, žužemberčani, oklenimo ss »Domoljuba« ! Na razpolago so še vse zaostale številke. — Opomba U r e d ni š t v a: Ga tudi ne mara ugnati v kozji rog, če se bo zadovoljil s tolikim prostorom, kolikor ga sorazmerno pride na žužem-berško župnijo. d Cigani. Pred mesecem je v gozdu nad Trebčo vasjo na smrt bolna ciganka Kata Hudorovič opravila prvo sveto spoved in prejela prvo sv. obhajilo. Dobri ljudje so jo sprejeli v svojo hišo, kjer je v kratkem umrla. K pogrebu se je zbrala z vsf h štirih vetrov svet& družina Hudonmčev. Na grobu so ganljivo molili in za spomin so ukradli gospodarju, ki je sprejel ciganko v hišo, log konjski koc. Iz litijskega okraja. d Malo Trebeljevo. Lansko leto smo napravili nov prepotrebni vodovod; prosili smo slavni deželni odbor kake podpore in dobili smo s posredovanjem županstva zlasti pa po gospodu poslan-! cu Josipu Mandlju lepo podporo v znesku 500 K; zato bomo vedno hvaležni temu poslancu, Bog ga živi! Lansko leto je ustrelil Janez Kastelic za bežc-» čim Antonom Jerebom trikrat tako, da je bil takoj mrtev. Stvar se je vlekla' skoraj celo leto in po zaslišanju raznih prič je bil slednjič Janez Kastelic ob-, sojen le na mesec dni zapora. Ako bi bil ustrelil zajca, gotovo bi bil bolj zaprt. d Volavlje. Jeseni smo imeJi v vasi vročinsko bolezen, sedaj hvala Bogu je minula, le reveži smo za vodo; pri-< čakujemo že dolgo časa deželnega inžei nirja, pa ga še ni. Vreme je silno lepo, malokdaj je o Božiču tako gorko. d Janče. Ura v zvoniku kaže že dve leti pol štirih; ali je zamrznila, ali je dobila jetiko. Upam, da se jo bodo Jančarji usmilili in do Velike noči pri-i pomogli, da bo nekaj več kazala kakor sedaj. — Čujemo, da bo treba zidati novo šolo. Kdo neki, že sedaj so ve-like naklade in polovico ljudi v Ameriki, kaj bo potem. Gosposka nič ne vpraša, če kmet premore, ampak daj in plačaj ter molči, pa je konec. Pred par leti je g. župnik šolsko sobo lepo in pripravno uredil za šolski pouk. Ob-« čino in gosp. župnika je to veliko stalo, zdaj pa naj bo vse to za nič. Pred par, leti je gosposka silila, da mora biti v Štangi šola v par letih nova, sedaj ko se je to nekaj pozabilo, bojo pa na Jan-« čah silili. d Vače. Lepo in složno smo živeli na Vačah do onega časa, ko je prišel Vi našo sredo človek, ki sliši na ime Blagajna in je menda učitelj in vzgojitelja Že pri občinskih volitvah se je ta nade« budni mož obnašal tako, da mu je jako huda predla pri sodišču in pri šolskih oblastih. Ruvanje njegovo pa je vedno silnejše. Radi bi marsikaj zapisali, pa se bojimo »Domoljubovega« urednika, da zažene v koš. Zato pravimo za danes samo to-le: Če se bodo šolske sobe še nadalje rabile za sokolske krokarje in čikarje ter se zrak zasmrajal in šol-i ski prostori onesnaževali — bo jenjala. potrpežljivost naša in menda tudi šolskih oblasti. Ali smo res tako daleč, da že smejo naši »vzgojitelji« delati1 vedni razpor in jemati ljudem krščanske vzore ter jim vsiljevati liberalne cunje v podobi časnikov? Šolske oblasti pa pozivljemo, da vestno preiščejo, če je naš vzgojitelj tako marljiv pri učiteljskem poklicu kot v gostilnah in v politiki. Ali nosi ljudstvo zato ogromne stroške za šolo, da se mu pošilja šiba v podobi nemirnežev in takih uči- 122 »M 11) teljev? Vsaka sila do vremena, gospod Blagajna! . d smartno. Kakor se čuje, se začne takoj, ko 3e vreme ustanovi, s pri-pravljavnimi deli za zidanje društvene dvorane, ki bo poleg sedanjih društvenih prostorov. Ljudje so obljubili pomoč v delu in lesu in prispevkih. Prav je to; saj bo dvorana v čast in korist ljudstvu. Le navdušeno na delo! d Litija. Občudovali smo pridnost in napredek naših naprednjakov, ki so potrgali plakate deželnega odbora, s katerimi se je naznanjal kmetijski tečaj v Šmartnem. No, vsak po svoje! .Menda je to tudi delo za napredek! d Litija. Šmartinski napredni »Zvon« je počastil Litijo s svojim koncertom; toda Litija je ostal mrzla, poslala je iz trga samo 7 udeležencev, ki so se z navzočimi šmarčani in nekaterimi uradniki bolj kislo držali. Menda je bil navzoč tudi prejšni vzorni pevo-vodja, ki je šel v prezgodnji učiteljski pokoj! d Šmartno. Kmetijskega tečaja so so udeleževali samo kmečki ljudje; takoimenovanih naprednih kmetov ni bilo, in jih tudi pogrešali nismo; so pač nazadnjaki, ki ne marajo naprej. Pogrešali pa smo kakega uradnika iz glavarstva, ki bi se pač moralo zanimati za kmetijstvo; toda je že tako: gospodje imajo pač čas za liberalne veselice — za to pa, da bi se ljudstvo spodbudilo za napredek v gospodarstvu, zato ni časa! Kedaj bo pač ljudstvo tako srečno, da bo imelo uradnike pri glavarstvih, ki bi ž njim čutili in delali. Če se ne motimo, je ponekodi malo boljše v tem oziru kot pri nas! d šmaraio. V nedeljo, 30. t. m., bo kakor čujemo, v šmartnem ustanovitev okrožja orlovskih odsekov za sav-tko dolino. d Šmartno. Sad zadnjega kmetijskega in izobraževalnega tečaja bo menda ustanovitev izobraževalnega društva v Kresnicah in na Prežganjem. Navdušeni mladeniči so tudi porok, da bo društvo vspevalo, ko se ustanovi. d Šmartno. Danes 22. januarja prav pridno popravlja sneg, kar je zagrešil naš okrajni cestni odbor — po-siplje namreč okrajno cesto skozi Smartno, po kateri že ni bilo mogoče hoditi vsled globokega blata. Z ffiirne. d Zemlja zasula vlak. V petek V jc v ?loboki zaseki v Zijavnici, med Mirno in Trebnjem zasula zemlja ko sc je od strani odtrgala, opoldanski vlak, da je obtičal. Moral je priti na pomoč drugi stroj iz št. Janža,ki je zasuti stroj izvlekel iz pasti. Zijavnica je požrla že lepe denarce šentjanški Železnici, pa jib bo še. Govori se, da se namerava ta kos proge preložiti, kar bi bilo čisto pametno. - čudimo so splošno, da je država prevzela tako slabo zgrajeno železnico, kakor je ravno sentjanška. Veščaki sami se izražajo: »Ko bi navaden »šuštar« delal to zeJcznico, bil bi jo boljše naredil'« — 1P Še do danes ni plačalo podjetništvo te železnice vsega za to porabljenega zemljišča, niti niso še vseh mejnikov postavili in ne davkov odpisali, kar bi se po zakonu moralo zgoditi najpozneje eno leto po otvoritvi. Sedaj pa je dne 15. oktobra 1909 že minulo eno leto, pa še ni nič. Pač pa se železniško podjetništvo oblastno šopiri na tuji zemlji in gorje posestniku sosedu, ako tudi ponevedoma izorje kak njihov »flok«. Precej te ima državni pravd nik v rokah in sedel boš, ker tako hoče »nemška gospoda«. Nič ne pomaga, četudi vsi posestniki lahko prisežejo, da jim meje še nihče odkazal ni. Da se pa v Zijavnici zemlja udira, da vlak zasuje, da je tu ne zemlja, ampak človeško življenje v nevarnosti, zato se pa menda ni treba brigati. Pride pa še vse to na »solnce«. d S. k. izobraževalno društvo na Mirni je imelo pretočeno nedeljo svoj občni zbor. V odbor so izvoljeni: gosp. župnik Anton Kocijančič, predsednik; g. Anton Šolar s Trbinca, podpredsednik; gosp. Zidar Josip iz Sotle, tajnik; gosp. Alojzij Šolar iz Mirne, blagajnik; g. Anton Šolar iz Mirne, gospodar; g. Martin Seher, organist, I. knjižničar; g. Vid Ambrožič, mladenič, II. knjižničar; g. Alojzij Škarja, zastavonoša. Društvo je napravilo lani 7 predavanj in eno veselico.. Letos bo pa še kaj več. Zato vabimo nove ude, da pristopijo, stari pa naj nikar ne odstopijo. d Društvena veselica bo v nedeljo, 30. t. m., v gostilni gospe Škarja. Igrali bodo tamburaši iz Šent Ruperta, pel pa bo domači pevski zbor. Igre ne bo, pač pa šaljivi prizori in šaljiva pošta. Na veselo svidenje. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Ambrusa. Od nas sc malokdaj kaj sliši, ker smo skoro od vsega sveta odločeni. No pa zadnje čase se je veliko začelo govoriti o vodovodu, cesti in železnici. Pa se nam menda vendar ne obeta boljša bodočnost? Težko verujemo; če bo res, bomo pa toliko bolj veseli. Pravijo tudi, da je okoli Ambrusa veliko železne rude; sedaj se je začela tudi kopati. Novo življenje se torej obeta! Ambrušani, nova doba zahteva novih ljudi! Zganite se, naročite si dobrih časopisov, da boste napredovali tudi v duševnem oziru! d Iz Višnje gore. V nedeljo, dne 9. t. m., se je vršil shod železniških delavcev krščanskosocialne »Prometno zveze« pri kolodvoru Zatičina. Sešlo se je preko 50 železničarjev. V društvo se jih je zapisalo čez 40 članov. Za predsednika je bil izvoljen Alojzij Pajek, namestnikom Jožef Erjavec, zapisnikarjem A. Starec. Govoril je g. Ignacij Medved, železniški mojster v Zatičini, in g. Moškerc iz Ljubljane. Veselo je, da so skoro vsi železniški delavci v našem taboru pri nas. Shod so pismeno pozdravila okoličanska županstva. - !,nL T1 iSCej? prem°S in je precej upanja, da se reč posreči. — v Višnji gori se je po trudu sedanjega gospoda župana A. Pcrkota stari rotovž popolnoma prenovil. Stroškov je nekaj nad 4000 kron. Vkljub zabavljanju od ne-prijateljev sedanjega župana je ta denar plodonosno naložen. Poleg obresti in uničenja glavnice bo še vsako leto ostalo prccej kronic od najemnine, ki jo bode mesto dobilo za prvo nadstropje, katero je vzel v najem c. kr. sodnik. Zgoraj je pet sob in kuhinja, spodaj mestni arhiv, posvetovalnica, odgon-ska soba in shramba gasilnega orodja. Pot od mesta do kolodvora se je dobro popravila. Spomladi dobi novo, lepo železno ograjo, delo mojstra Zabkarja. — Višnjegorski naročniki »Domoljuba* pozivljejo c. kr. poštni urad, naj nauči svojega pismonoša olike. Ta mladič izroča »Domoljuba« naročnikom z zanič-ljivo opombo: »Tukaj sem ti prinesel zopet pr .... ti sveti časopis.:< Če *.o ne bode pomagalo, se še drugod pritožimo. Najboljši odgovor bode, da število »Domoljuba« podvojimo. d Iz Drage. Vsi slovenski kraji so skoraj zastopani s svojimi novicami v »Domoljubu«, eni več, drugi manj, le ini smo skoro izločeni. Iščemo samega sebe po predalih, a ne najdemo. A želimo, da tudi o našem kotu kaj izv6 svet. Veselega nimamo nič, ker si vedno kličemo z našimi sosedi Hrvati: žalostna nam majka! Bolj tužne stvari vam bomo poročali, bratje v svetu slovenskem. Tužne novice, ker smo v deželi, kjer nismo gospodarji na svojih tleh, marveč pod jarmom, ne sicer turškim, pa ki je često ležji kot turški, pod jarmom nikdar sitih Nemcev. To vam povemo že sedaj, ker naš glas bo često kot ječanje trpečega, ječanje tistega, ki že težko nosi, ki grozi, da bo stresel jarem in one, ki ga nam tako zelo tišče. Saj vam, bratje, ni znano to, ko ste v narodnostnem oziru samosvoji vsaj v domačem kraju in ne čutite, kako trda je tujčeva peta. Pa boste slišali in brali, zmajevali boste, češ je li mogoče to in to! Da pa je marsikaj res, kar vi mislite, da ni mogoče, to vam bo povedal semintja glas iz Drage. Vi pa, bratjo dragarski, dvignite se! Glejte, Slovenci v svetu so daleč pred nami, napredujejo neverjetno v izobrazbi, časopisje in branje jih je dvignilo, oprimimo se še mi tega, zlasti »Domoljuba«, ki bo .slikal bratom slovenskim naše tužno stanje in pomagal nam, da zakličemo tudi mi enkrat: »Zora puca, bit' če dana!« d Iz Dobrniča. Podpisani naznanja, da je dne 2. januarja našel žepno uro v bližini kolodvora v Trebnjem. Pravi lastnik jo dobi pri meni. Anton Barle, vas Stranje št. 10, p. Dobrnič na Dolenjskem. (1 Krka. Pretočeno soboto je bil v Hudolfovem obsojen glavni napadalec Orlov, ki so se vračali 26. septembra 1. L z mladeniškega shoda v Zagradcu. Dobil jo osem mesecev težke ieče, poostrene vsak mesec z enim trdim ležiščem. Tako sc je končala ta za nas Krčanc precej zanimiva tožba. Mi se nikakor ne veselimo te obsodbe; želimo le, da bi se sedaj tisti spametovali, ki še vedno poslušajo raje besede prelepega Jožka izpred cerkve in ga ubogajo raje kakor pa oznanjcvalca besede božje. Vrhniške novice. n V okrajni cestni odbor vrhniški je imenoval deželni odbor gosp. Jožefa Verbiča, blagajnika na Vrhniki, in g. Antona Kobija, deželnega poslanca na Bregu. n Čast, komur čast! Čast zavednemu vrhniškemu ženstvu! 8. decembra 1909. se je ustanovil ženski odsek »Bogomila« in v začetku novega leta je že štel 249 članic. Med njimi je precej podpornih. Splošno moramo pohvaliti zavednost deklet in žena vrhniške župnije, še prav posebna čast pa ženstvu iz Vrhnike, Verda, Podgore in Bistre! n Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 30. januarja, prodpustno veselico z jako bogatim in vseskozi zanimivim sporedom. Zatorej, prijatelji poštene zabave, pridite v prav obilnem številu, ne bo vam žal. Na svidenje torej v nedeljo zvečer v »Društvenem domu«! Od Pivke. n Hranilnica in posojilnica v št. Petru na Krasu izkazuje za leto 1909. zopet krasen uspeh svojega delovanja. Prometa je en milijon 72 tisoč kron. Čisti dobiček znaša ■4-417 kron. Ves rezervni fond znaša sedaj 18.800 kron. Kako zaupanje ima ljudstvo v naš denarni zavod, kaže posebno to, da je malo manj kot pol milijona kron hranilnih vlog. Občni zbor bo v nedeljo 23. januarja popoldne ob 3. uri v posojil-nični hiši. Zadružniki, vsi na občni zbor! Pripeljite seboj vse, ki se za naš zavod zanimajo! n Nesreča nikjer ne počiva. V Trnju je utonil prav blizu svoje lastne hiše Žele Anton, po domače Smodnik, dne 12. januarja. Pivka stoji sedaj čez in čez, tema je tudi bila, mož je pa imel žalibog slabost, da je ljubil alkohol, in prišlo je do nesrečne smrti. n Čuden slučaj. Naglo smrti je od kapi zadeta umrla Pepelova mati Marija Kovačič iz Radohovcvasi št. 30 dne 13. januarja. Njen sin France, poročen je s hčerjo zgoraj omenjenega Antona Žele, ki je dan popreje utonil v Pivki. Mož je izgubil svojo mater, žena svojega očeta, oba sta izgubila nenadoma, skoraj isti dan svoje drago. n Bal v Petelinjah dne 9. januarija je bil nekaj posebnega. Posebno je že to, da naše županstvo daje za take reči dovoljenje ali licenco. Druga posebnost je bila ta, da natakaric niso mogli dobiti, — pravzaprav ne natakaric, temveč plesalk. Vsa dekleta so v Marijini družbi, — zato je treba čez duhovnika zabavljati in kleti, ker je to družbo ustanovil. Čast takim dekletam! — Tretja posebnost je ta, da fantje sploh obiskujejo take gostilne in se na ta način izobražujejo. Ali ni izobraževalnega društva v Št. Petru? Kdaj in s kako vnemo se udeležujete predavanj in branja dobrih časopisov? Fantje pete-linski, — pamet! — Četrta posebnost je pa ta, da so sc v tej hiši, kjer se izdeluje — sodavica, — napili tako vina, da so svojo korajžo kazali šc cel ponedeljek. n V župniji Slavina je bilo v letu 1909. rojenih 191, umrlih 121 oseb, poročenih 26 parov. Po posameznih duhov-nijah razdele se sledeče: v Slavini rojenih 48, umrlih 35; v Št. Petru rojenih 80, umrlih 45; v Trnju rojenih 40, umrlih 22; pri Sv. Ivanu rojenih 23, umrlih 19. Vipavske novice. n S Slapa pri Vipavi. Vabilo na veselico, katero priredi katol. slov. izobraževalno društvo na Slapu v nedeljo, dne 30. januarja 1910, v prostorih g. Kari Rone-ta. — Vspored: 1. K. Za-krajšek: »Krščena miška«, igrajo društvene članice. 2. A. Medved: »Prvi april«, igrajo društveni člani in članice. 3. Srečkanje. Med odmori poje društveni moški zbor. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišče 40 vin. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. n Vrhpolje. »Repoštev«, čarobno burko v 5 dejanjih, priredi k. s. izobraževalno društvo v Vrlipolju v nedeljo, dne 30. januarja 1910, ob 3. uri popoldne v prostorih g. Marije Lavrenčič št. 26. Kdor se želi prav pošteno nasmejati, naj pride v nedeljo popoldne v Vrhpolje. K obilni udclžbi vabi uljudno odbor. Iz Logatca. n Predsednikom krajnega šolskega sveta v Dol. Logatcu je bil izvoljen vrli pristaš S. L. S. g. Ivan Mihevc. Tako je prišla tudi ta važna postojanka, ki je biia doslej vedno v liberalnih rokah, v naše roke. Da liberalce to boli in peče, je samoposebi umevno; zato v eni zadnjih številk »Slovenskega doma« silovito vzdihujejo in stokajo, češ, da je temu kriva liberalna needinost in raz-kosanost. Radi verjamemo, a pomagati ne moremo! n Kmečka zveza za logaški sodni okraj je imela dne 16. januarja svoj občni zbor. Poljudno je predaval ob tej priliki g. nadživinozdravnik Majdič o umni živinoreji. Podal jc res zlatih naukov zbranim gospodarjem in gospodinjam, ki jih je pa žalibog bilo veliko premalo za tako važno predavanje. — Sprožila sc je tudi misel o ustanovitvi živinorejske zadruge. Ni napačna misel, vredna, da se zanjo ogrejemo in jo tudi uresničimo. g Na Svečnico priredi Orel v Gor. Logatcu predpustno veselico. Začetek ob 3. uri popoludne po litanijah. Na vsporedu je šaljiva deklamacija in ča« robna burka v petih dejanjih: »Repo« štev, duh v Krkonoških gorah, ali: Vse« ga je enkrat konec«. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj igre, ki je vsa prepletena z neprisiljenimi dovtipi, nikar ne zamudi! Zvečer je pa v vseh prostorih gostilne »pri Klobučarju« vese« lica s šaljivo loterijo, pošto, peljem itdj Na svidenje med brati Orli! Iz raznib krajev Notranjske. n Iz Žirov. O božiču smo imeli po« vodenj in povsod dosti vode, tako da je v njo zašel neki občinski revež in pa sploh dobro znani Anton Dovanko, kateri je vodo že od pamtiveka sovražil in ljubil le alkohol. Ta ga je sedaj gnal v smrt. Dne 2. januarja je pa nvtgloma umrla Franca Novak, po domače Jur-ječevka, v 38. letu svoje doba in naj-: boljša podpornica Sokolov. In favno ta dan dopoldne pa Simon Kavčič, po domače Trohov šimon. Ta je kar v gostilni »pri Katri« pri mizi sedeč preminul in navzoči so mislili, da le spi. Bil je tudi pristaš svobodomislecev. n Iz Starega tnga pri Ložu Kaj ta-cega se ne zgodi vsako zimo, da bi o sv. Treh kraljih cvetele trobentice, zvončki in marjetice, kakor le'os. Pretečem teden smo dobili nekaj snega, eni pravijo, da ga je premalo, drugi pa preveč. Ne vem, kdo ima prav? — Kaj takega se pa tudi ne zgodi vsako desetletje, da bi gospodar ostavil ženo, otroke in domačijo, pa odšel z drugim dekletom v Ameriko, kakor je to naredil ta mladi Urh iz Poljan in Okolišova Malka od ravno tam. Ker ima pa pravica velike roke, je tudi Malko dosegla na poli in jo pripeljala nazaj. Zdaj naj pa še kdo reče, da na Poljanah ni modernega napredka. — Pravijo, da bode čez našo faro prišel stric lukamatija; dobro bi bilo, da bi se nekateri možje že zuaj domenili glede poti in postaje, dokler ni prepozno. Tako, da bi fara imela res kaj dobrega od njega, da ne bode samo dobro vzel in slabo pustil. Po toči zvoniti nič ne pomaga. — C. kr. pismonoši svetujemo, naj svojo službo tako opravlja, kakor jo kot tak tudi mora. Drugače se mu lahko pripeti, da bode še dreto vlekel. — Tudi starotrški cerkvenik naj se točno ure drži glede zvonjenja, da ne bodo ljudje vsako nedeljo godrnjali, ker enkrat predolgo Čakajo, drugič pa polovico maše zamude. n Iz Postojne. Dne 2. februarja t. 1. priredi »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« predavanje točno ob pol 4. uri popoldne v društvenih prostorih. K predavanju se vabijo vsi društveni člani. Po predavanju bo seja dekanijskega odbora. Uljudno se vabi, da pridejo vsi predsedniki in tajniki izobraževalnih društev postojnske dekanije. Če pa ni možno, da pridete sami, pošljite svoje odposlance. Začetek seja točno ob 5. uri popoldne. n Vrbovo pri Ilirski Bistrici. Tu« kajšnje slov. kat. izobraževalno dru« štvo je priredilo 16. t. m. ponovno igro ■ 103 •>Snubač«, dalje predavanje, katero je imela gospodična Lucija Trampuš: »o jomenu slovenskih katoliških izobraževalnih društev«. Nato je sledila burita »Kmet in fotograf«. Obe igri sta se izvrstno obnesli. Igrali so le nasi vrli lomači fantje, zato vsa čast jim! Le logumno naprej po začrtani poti! Pred vsem gre zahvala g. predsedniku A. Logarju, zidarskemu mojstru, ki si za truštvo obilo prizadeva. Bog plačaj! — Da se društvo vedno bolj in bolj siri, nam kaže zadnji občni zbor, ki se je vršil dne 6. t. m. in pri katerem se je v lruštvo vpisalo nad 20 novih članov. nonaaaaaiiaPPPP0™ iO iS Iz raznih krajcu i noaaaacaonacacaaapaa štajersko. Podpora po toči. Namestništvo je določilo, da se meseca februarja razdeli podpora za po toči >oškodovane, in sicer za ptujsko glavarstvo 150.000 K, za mariborsko 16.000 lvi'on. — Zmaga Slovencev. Pri volitvi načelnika in podnačelnika kraj-iega šolskega sveta v Št. Ilju v Slovenskih goricah dne 14. t. m. sta bila z izdatno večino izvoljena g. Fr. Thaler načelnikom in Anton Hauc podnačel-nikom. Volivci, pokažite tudi pri občinskih volitvah, da hoče biti Slovenec na slovenski zemlji svoj gospod. — T o -h a k bodo sadili. Finančno ministrstvo je dovolilo, da se sme v kmetijskih šolali v Grottenhofu in Mariboru saditi tobak za poskušnjo. Ako se bodo ti poizkusi dobro obnesli, bo dovoljeno tudi na Štajerskem saditi tobak. — Iz celjskega garaizijskega zapora je pobegnil infanterist 87. pešpolka Alojzij Rečnik, ki je bil že opeto-vano kaznovan zaradi raznih zločinov. — Denar Ponarejal. Pred celjskim porotnim sodiščem sta se morala zagovarjati 19. t. m. 24-letni agent Mihael Bence iz Ljubljane in 18-letni posestnikov sin Mihael Omerza iz Stare vasi zaradi ponarejanja denarja. Bence je meseca septembra 1908. ponaredil 5 netkronskih novcev in 11 kosov po eno krono. Več kosov je razpečal in dal tudi Omerzi nekaj ponarejenega denarja. Porotniki so potrdili vprašanje o Ben-cetovi krivdi, vsled česar je bil obsojen na leto težke ječe. Omerza je bil oproščen. — Ptuj. Mestni svet je kupil mestnim hlapcem in pometačem polhovke, da bi osramotil Slovence, a se je zmotil. Slovenci nosijo polhovke, kot so Jih poprej in se smejijo Nemcem, pometači se pa smejijo, ker so prišli tako poceni do toplih pokrival. — V Šmarjah pri Jelšah se je ustanovil telovadni odsek Orel. — V T c -h ar jih je umrl g. župnik šibal. — V N o v i c e r k v i se je poročil 24. januarja vrl mladenič g. Janez Arlič, posestnik na Veliki ravni, z gospodično Amalijo Petek z Dobrne. Bilo srečno! Koroško. Izprememba občinskega reda. Permanenčni ods^k. izvoljen od 92 deželnega zbora, je izdelal načrt za nov občinski volivni red na Koroškem. Za mestne občine so določeni štirje, za kmetske pa trije ali dva vohvna razreda. V mestih imajo volivno pravico tisti, ki bivajo tam eno leto, na deželi pa tri leta. Častni člani nimajo volivne pravice. V prvem razredu imajo volivno pravico župniki in župnijski predstojniki in uradniki, pravi in vpokojem od 8. plačilnega reda naprej, v drugem razredu pa volijo pomožni duhovniki, ravnatelji, nadučitelji in šolski vodje, učitelji na meščanskih šolali, doktorji in uradniki devetega činovnega razreda, v tretjem razredu volijo učitelji in učiteljice. Poleg teh seveda so po davkih v posamezne razrede razdeljeni davkoplačevalci. — Iz Pliberka. Občina Blato pri Pliberku, katere župan je odločen Slovenec gosp. Pavel Miklavčič, bode pričela uradovati izključno slovensko. To bo odgovor na aretacijo župana na celovškem kolodvoru, ker je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Naj bi tudi vsi ostali slovenski občinski odbori storili enak sklep. Nemci nas teptajo, mi pa se jim suženjsko klanjamo. Nezavednosti mora biti enkrat konec. — Gu-štanj. Pred kratkim so se vršile občinske volitve, pri katerih so zopet zmagali Nemci. Vse pritožbe proti volitvi so bile od nasprotnikov odbite. Tudi v G r a b š t a j n u so dobili Nemci pri volitvah večino. Res tužna Koroška! — Razmere v celovški blazni c i. V nedeljo, 16. t. m., je speljal nek umobolni mimogredočega dečka na dvorišče blaznice. Nato ga je peljal v klet, ga popolnoma slckel, zvezal na rokah in nogah in ga pretepal z jermenom. Potem ga je položil na tla in ga ogrnil. Deček si ni upal klicati na pomoč, ker se je bal, da ga slaboumni ne umori. V ponedeljek popoludne je šele zasledila policija jokajočega dečka, ki je imel še na telesu sledove udarcev. V tej zadevi je vložil poslanec Walcher interpelacijo. Neverjetna zanikernost! Primorsko. Zmaga S. L. S. p r i občinskih volit v a h v Komnu. Dne 10. in 11. t. m. so se vršile v Komnu občinske volitve. V II. in III. razredu je zmagala S. L. S. Komen je precej velik trg in je bil doslej trdnjava kraškega liberalizma. Kljub vsemu terorizmu, katerega so izvrševali liberalni magna-tje na uboge volivce, se je otresel Komen liberalizma. Komen bodi vzgled drugim slovenskim trgom! — Gorica. Imenovan je vlč. g. dr. Andrej Pavlica profesorjem svetopisemskih ved v centralnem semenišču v Gorici, vlč. dr. Jožef Srebrnič pa profesorjem cerkvene zgodovine istotam. — Mestni policaj Medvešček je bil obsojen na tri dni zapora. Povod so dale protislovenske demonstracije v Gorici dne 21. septembra. Medvešček se seveda šteje k Italijanom. — Mlada samo-morilka. Raz železniški most je skočila pri Gorici v Sočo 14 in pol leta stara služkinja iz Gorice. Samoumor je izvršila v zmešanosti. Trst. Nova cerkev presv. Srca Jezusovega se je blagoslovila v Trstu 22. t. m. Cerkev je zidana v obliki rimske bazilike, z dvojno vrsto stebrov je razdeljena v tri ladije. — Papežev dar. Sv. oče Pij X. so iz lastnega nagiba darovali za novo cerkev dragocen kelih iz čistega srebra in bogato pozlačen. Prvič je rabil ta kelih škof Nagi pri slovesni sveti maši po blagoslovlje-nju cerkve. Zanimivo predavanje. Te dni smo imeli v Trstu priliko poslušati patra Ag. Gemellija, katoliškega redovnika, doktorja zdravilstva in kirurgije, ki je izredno globoko učen mož. Pred dnevi je predaval v Milanu v veliki dvorani, natlačeni od samih zdravnikov. Govoril je o lurškili čudežih. Dokazal je, da veda ne moro razložiti lurških dogodkov na noben naraven način. Priprosta voda ne more hipno ozdravljati vsakovrstnih bolezni, znanost ne ve povedati vzroka takih ozdravljenj. Od ogromnega števila zdravnikov se je upalo ugovarjati samo 15, a pater Ge-melli jih je vse ugnal, in niso mu mogli do živega. Tudi v Trstu je predaval o lurških čudežih in drugih velezaiu-mivih predmetih. Pittsbnrg, Amerika. Navdušen mladenič, ki je pred nedolgim časom odšel v novi svet, pošilja pozdrave slovenskim mladeničem, zlasti Orlom v stari domovini in jim prigovarja, naj vztrajajo zvesto pri mladeniški organizaciji. Na tujem človek šele prav spozna, koliko taka organizacija velja! V Ameriko pa ne svetuje, ker ainerikan-ski kruh je treba s tršimi žulji zaslužiti kot domačega. Poseben pozdrav mladeničem na Krki. — I. M. Ugled naše domače „ Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani" porabljajo agentje tujih zavarovalnic v svoj prid; izdajajo se za potovalce domače zavarovalnice, sklicujejo se na poverjenike, ki jih je nastavila domača zavarovalnica v vsaki župniji kot svoje sotrudnike, in sklepajo v njih imenu zavarovalne pogodbe. Eden najpodjetnejših v tej stroki je pa naš stari znanec Silvester Perko, potovalec za „Dunav", ki lovi na navedeni način stranke sebi v korist. Konečno se izkaže, da stranke niso zavarovane pri naši domači ugledni zavarovalnici, kakor so zahtevale. Torej pozor! Svoji k svojim! 209 LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsled silno naraslega gradiva smo današnji številki dali izredno prilogo. Zato pa smo v to številko sprejeli izjemoma tudi dopise o društvenem gibanju, katere bomo - kakor smo že napovedali — sicer prinašali 1 e v »Društveniku«. V prihodnje izrednih prilog ne bomo več prinašali, ker nas že dve redni prilogi staneta ogromnih stroškov. Zato je pa neobhodno potrebno, da se dopisniki poprimete najkrajšega načina poročanja. Tudi bo treba kraje razvrstiti, da pridejo tudi drugi na vrsto, in se ne ponavljajo vedno isti kraji. Prosimo torej gg. dopisnike, da se sami omeje in olajšajo uredništvu delo. Vsi pa bodite prepričani, da so vse te odredbe potrebne in gotovo v p r o s p e h »Domoljub a«. Vstaja škenderbeg ova. Iz angleščine prevel I. M. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Krasna knjiga velikega krščanskega junaka! Prav veselo je bo naše ljudstvo in vsak, ki kaj d£ na knjige lepih misli in plemenite, pa obenem zanimive zgodovine. Knjiga opisuje življenje in boje Škenderbega, Grka, sina kneza epir-škega! Takrat je bil ravno pridivjal Turek v Evropo in si podjarmljeval slovanske in grške dežele na Balkanu ter silil že na Ogrsko. Škenderbeg je pod Muratom II. prišel kot tajnik na turški dvor in sc naučil sukati meč. Postal jc celo vojskovodja. Bavil pa se jc vedno z mislijo osvoboditi svojo domovino, pa se mu je to tudi posrečilo v zvezi s slavnim ogrskim junakom Hunijadijem. Pri tem je Škenderbeg rešil tudi lepo Hunijadovo hčer, katero so Turki vzeli in potem spravili v sultanov harem. Škenderbeg je vzor krščanskega junaka, ki gori domovinske ljubezni in se ne straši nobenih žrtev in bojev, da reši svoj narod. Baš sedaj, ko vre mogočno narodno gibanje mecl slovenskim ljudstvom, se bo povest Škenderbega brala z velikim veseljem in bo vplivala navduševalno. — Lepa knjiga stane 60 vin. in se naroči v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Skrivnosti srca. Spisal Paul Bour-get. Poslovenil A. Kalan. 1910. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Za tiste, ki upravičeno tožijo, da je malo slovenskih knjig in ki svojih, oziroma ljudskih knjižnic ne moi-ejo zadosti hitro izpolniti, ker ljudje slovenske knjige sproti preberejo, je sedaj prilika, da si zopet lično in duhu časa popolnoma odgovarjajočo knjigo omislijo. Bourget je znan po svojih znamenitih večjih romanih, zlasti po »Razpo-roki«, a skoro da je še bolj mojstersk v svojih črticah, ki jih je tu izmed najlepših zbral A. Kalan in dovršeno prestavil. (Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat.) Bourgetove črtice so nedosežne v risanju značajev, v duhovitosti misli in lepoti sloga in imajo velik moralen vtis, ker pisatelj posveti globoko v francosko življenje kakor malokateri. — Knjižica stane 1 K 20 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Prijatelji finega in duha izobražujočega beriva, sezite po nji. Kovačev študent. Za ljudske odre uglasbil Vinko Vodopivec, libreto spisal Ivan Kovačič. — Pod tem naslovom jo izšla ravnokar v založbi »Katoliške B u kvarne« v Ljubljani šaljiva spevoigra v treh dejanjih, ki je prirejena deloma za solospeve, deloma za moški zbor in je popolnoma umerjena močem pevskih zborov, s katerimi razpolagajo naši ljudski odri. Besedilo za to spevoigro, ki bo povzročila, kjerkoli se bo uprizarjala, brez-dvomno mnogo veselosti in smeha, se nahaja tudi že v 5. in 6. zvezku >Z o i r-k e ljudskih iger«, ki izhaja v istem založništvu. — Ljudski odri, ki imajo na razpolago par pevcev, ne morejo dobiti za predpust ugodnejšega gradiva, kakor je ta lahko uprizorljiva igra, v kateri nastopi samo: Kovač Vle-cimeh (bas), Meta, njegova žena (sopran), Janez, njun sin (bariton), Žan, poštni sel (tenor) in trije Janezovi sošolci: Krok, Žejko, Mucek. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena 3 K 20 vin. Telovadska. Za moški zbor uglasbil Stanko Premrl. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena partituri 50 vin., glasovom (po dva skupaj) 10 h. — Telovadskim društvom, katera se v zadnjem času zelo širijo po domovini, bo gotovo dobro do-šla ta krepka koračnica v F-duru. Posebnih težav ne bo delala pevcem, ker si je g. skladatelj prizadeval pisati pri-prosto in prikladno našim telovadcem. Prvi tenor se le parkrat povzpne do zgornjega a. Pevcem in poslušavcem bo zlasti ugajal ljubki Trio v B-duru. Sezite, pevci-telovadci, pridno po tej koračnici, ki naj vas bodri in navdušuje v vašem lepem poklicu! Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci. Uredil Valentin Žun. Cena 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 30 vin. Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi neobhodno potrebna knjiga. Dobi so v »Katoliški 13ukvarni« v Ljubljani. Kraljevi grad v Atenah. (K sliki.) Grad grške kraljeve družine, katerega je pred kratkim strašen požar uničil, je bil veličastna zgradba, bogato z marmorjem okrašen, obdan od krasnega palmovega gozdiča. Grad je sezidal leta 1837 monakovski stavbenik Gart-ner, ki je načrte predložil bavarskemu kralju Ludoviku v odobrenje. Poglavar zamorskega rodu Zulu, Dinizulu, je bil pred kratkim od južnoafriške natalske (angleške) vlade obsojen na štiri leta ječe in 2500 K kazni. Dinizulu je nastarejši sin slavnega zu-luškega poglavarja Cetevajo, čegar moč so zlomili Angleži po krvavi in dolgi vojski leta 1880. Tudi Dinizulu je delal Angležem težave. Ko so Angleži leta 1888 zuluško deželo podjarmili, se je ustavljal, toda naposled je padel Angležem v roke, ki so ga poslali v pro-gnanstvo na otok sv. Helene. Lota 1898 se je smel povrniti v domovino pod pogojem, da se ne bo več smatral za poglavarja vseh kaferskih rodov, temveč samo za poglavarja svojega ožjega rodu. Nakazali so mu obenem 2500 kron letne plače. Zamorci ga imajo pa še vedno kot sina Cetevajevega za svojega vrhovnega poglavarja. Ob zuluškem vstanku leta 1906 je bil osumljen nezvestobe naspi-oti Angležem. Toda sodišče v Pietermaricburgu ga je oprostilo. Toda posrečilo se jim je nabrati novih dokazov, da je skrivaj dajal vstašem potuho. In tako je bil naposled obsojen, kakor smo zgoraj omenili, in bo kakor nekdaj Napoleon na sv. Heleni premišljeval trdo pest Angležev. Mož je star 48 let, je pretkan in nadarjen, zna brati in pisati ter govori izborno angleško. Koliko prednikov imamo do Kristusovega rojstva? To določiti se zdi na prvi pogled težko, in vendar je čisto pi'iprosto. Starost enega roau, to je Čas, do katerega je očetu rojen moški potomec, računamo poprečno na trideset let. Tedaj odpade na dobo od 1910 do Kristusovega rojstva nekaj več kot 63 rodov, število naših prednikov torej, vedno računano od očeta do očeta, znaša le 63 mož. — Širokost moža od rame do rame je 75 centimetrov. Čc postavimo te naše prednike v vrsto drugega poleg drugega, bi bila ta vrsta dolga okoli 47 metrov. To so čuda majhne številke. — čisto drugačne številke pa dobimo, če izračunamo skupno število vseh prednikov do Kristusovega rojstva. Vsak človek ima očeta in mater, torej dve osebi kot najbližja prednika. Vsaka teh oseb je imela zopet očeta in mater, to so štiri osebe več. Te so imele zopet očeta in mater, kar znaša 8 oseb več. Ako izračunamo tako skozi vseh 63 rodov vrsto starišev, najdemo, da do Kristusovega rojstva šteje vsak izmed nas velikansko število 140.000,000.000,000.000 prednikov. Letošnje pasijonske igre v Ober-ammergau. Kakor znano, se te igre vrše vsako deseto leto. Na tisoče in tisoče ljudi iz vseh stanov in vseh krajev sveta bo zopet letos prišlo v gornjc-bavarsko vas občudovat umetniško vprizoritev Kristusovega trpljenja, ki ga bode predstavljalo 150 ondotnih prebivalcev. Vsi ti so po poklicu kmetje in rezlj ači. Glavno vlogo Kristusa bo letos predstavljal Ludovik L a n g, po poklicu pečar, ki je precej izobražen in že vsled svoje postave jako prikladen za to ulogo. Uloga je silno težavna, ker R? Imate li bolečine? Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali st> si jih nakopali na prepihu, vsled prehla-jenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid s z. »Elsafluid«. Ta je res dober! To ni samo reklarnal Dvanajstorica za poskušajo 5 kron franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stnbici Elsatrg št. 16 (Hrvatsko)._2840 * zahteva vso zbranost duha in tudi precej telesnega napora, zlasti ko igraiec visi na križu. — Ulogo apostola Janeza prevzame sedaj prvič Alfred Bierling. Osemnajst let je star in jako primerne postave. — Vse uloge razdeli občinski svet. Tudi zgodovinske obleke in druge dekoracije se napravijo doma. Predstave se vrše vsako nedeljo v poletnem času. Trajajo z enournim odmorom skozi devet ur. Dohodki se porabijo po odbitku stroškov za cerkev, šolo in občinske ustanove. Igralci se zadovoljijo z neznatno odškodnino. Hvaležnost cesarskega učenca. Grof Holienvvart je bil kot mlad duhovnik učitelj cesarjeviča Franca, poznejšega cesarja Franca I. Ko je postal cesarjevič polnoleten, je bil Holienvvart imenovan za škofa v Šent Hipo-litu. Franc I. je obesil škofovo sliko v hvaležen spomin v svoji sobi na steno. V tistem času umrje kardinal Migazzi, nadškof dunajski, in Hohemvart pride v prcstolno mesto k pogrebu. Pri tej priliki obišče tudi cesarja in je veselo iznenaden, ko vidi v cesarski sobi svojo sliko. Cesar to zapazi in na sliko kazaje pravi: »Kaj mislite, kdo je to?« Smehljaje odgovori Hohemvart: »Če se ne motim, je to škof šenthipo-litski.« Cesar zmaje z glavo in reče prijazno: »Tu ste se pa temeljito zmotili; to ni škof šenthipolitski, ampak nadškof dunajski.« Tako je cesar naznanil Hohen-wartu, da je določen za dunajskega nadškofa. Tekmovanje za najmanjšo nogo. Neki bogat prebivalec Pariza je razpisal 60.000 kron, ki jih dobi tista dama, ki ima najmanjšo nogo. Tekmuje lahko vsaka dama : • K 28.50 » » » » » » » » » 18.— 20.— 16.— 16.50 19.— 17.— 26.— 34.— 34.— » 148, 35.— 60.— 27.— 31.— 24.— 4.70 8.'— » » » » » « » » » » 9!— » 180.— » 170.— » 330.— » 400.— » 6.— » 220.— » 16.— » 5.— » 4.— » 10.— » 7.50, Občni zbor čebelarske podružnice na Krki bo v nedeljo, dne SO. januarja 1910 po popoldanski službi božji v gostilni Franc Magovaca na Gmajni. Pravila za obiskovalce gozdov. 1. Ne trgaj vejic, listov in cvetov; to je kinč gozdov in še naj marsikoga razveseli ter tvori novo življenje; kar utrgaš, kmaln zveni, ne dela nikomur veselja, rastlina sama pa oslabi. 2. Ne hodi po mladih nasadih, ako te tudi jagode in cvetice vabijo, ker ne vidiš majhnih rastlin, iz katerih nai nastanejo drevesa. Leta in let« se pozna, kar tvoja noga pokvari. 3. Časnikov, papirja in drugih odpadkov ne puščaj na potih in počivališčih. To vse zmečkaj in vrži v grmovje ali pa zakoplji v mah in listje. Ne razbij praznih steklenic. Nič ni gršega od krajev v gozdu, ki so videti zbirališčem odpadkov. 4. Pazi na ogenj in smod-ke. Pri suhem vremenu more postati iz tleče smodke ali tleče užigalice gozdni požar. 5. Ne begaj živali po gozdu; vse smatrajo človeka največjim sovražnikom. 6 Zaraditega drži psa na vrvici, ako njsi prepričan, da nima veselja do lova. — Navedena pravila prinaša časopis »T011-rist«. Ni odveč, da se i šola o pril.ki nanje ozre. 201 t-l Župnika Janez in Valentin Oblak naL znanjata v imenu bratov Franceta in Jurija, ter sester fllicke, Marjane omož. Jenko in Mine žalostno vest, da so dne 22. januarja ob 'l2 10. uri dopoldne po daljšem bolehanju, večkrat prevideni s sv. zakramenti v 77. letu svoje starosti umrli draga mati Marjeta Oblak roj, Jenko . Pjeblago tajno mater so dne 25. januarja na pokopališču v Mavčičah položili k večnemu počitku. — Vsem gg. duhovnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili In ki so pokojno dobro mat^r počastili na zadnjem potu Izrekamo naprist^-nejšo zahvalo in kličemb: Bog Vam' pokrili. — Spominjajte se dobre matere v'rfiolftvi! Bled-Kropa-Jama pri Kranja dne 26. januarja 19 0. Izjava. I',-r i njem, da Siri o meni neka Helena Slovnili . .1 vo in izmišljene govorice in se mi jemlje s toni čast in do. ro ime izjavljam, da so vse te (jo urice grda laž in podlo obrekovanje, in bom proti v nikomur, ki bi jih še razširjal, nastopil sodnijsko pot. Na ..o.ljektt, dne 15. januarja 1910. 187 1 — 1 Franc Debevc. Izjava. Porlpisnna Rna (Marija) Povše, go- stilni&trka v Stepanji vasi štev. 19 s tem prekličem in obžalujem kot neresnično in izmišljeno vse, kar sem žaljivega govorila o g. Francu Rodetu, posestniku in mesarju pri Devici Mariji v Polju, obžalujem dotično svoje govorjenje kot neresnično in se Ie-temu zahvaljujem, da mi je odpustil in odstopil od kazenskega preganjanja. V Ljubljani 18. jan. 1910. IMi_i Ana Povše. Cudovitjesnegvgozdu f&B in prava radost je na bobsleigliu ali skijih dr at po gladkem snežnem tiru Veselje je, ffAl P13 tlldl nevarnost. kajti razgretje v mrzlem, bri očem zraku in pospešeno dihanje je ne-«1. varnost za prehlajeuje. Proti temu se va-\tSj9 ru eino s Faijevimi pristnimi sodens imi , • mineralnimi pastiljami in bi med vožnjo Si vedno morali imeti katero v ustih. Faijeve pristne sodenice se dobivajo v tozadevnih trgovinah škatljica po K 125. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: VV.Th. Gun-tzert, c. kr. dvurni založnik, Dunaj IV/1, Grosse Neucasse 17. 13 Posestvo v Krškem sredi mesta, na najbolj prometnem prostoru, obstoječe iz dveh hiš, v haterih se nalia a gost Ina In kav ma, obširnim gospodarskim poslopjem, kegljišče i' zaloga pive, se raiti preselitve iz proste roke proda. Tudi se vzame po dogovoru v račun hiša ali posestvo v LJubljani. Prostor je zelo pripraven za mesarijo ali kaj enakega. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na Valeut. Scagnetti, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. lt>0 3—1 PS"* Ali ste žc dobili fonogral zastonj? "Saj Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše valjarje, imenovane „Goldhart", sem se odločil, da razdelim 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt, obenem vpošljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete pojasnilo, kako lahko dobite zastom in eolnine prosto krasen koncertni fonograf. nuim », „ , , Monografski uvoz L»win DUHU KI., Gum e dorteslrasse 111/65, 176 6—1 da sem SBSSSCSaa, | naznanilo. Naznaniam slavnemu obč nstvu, prevzel od Jakob Steržinar-ja osr kovačnico "eui ter izvr-ujem podkovstvo kakor tudi kočije koieslje in vozove ter vsa v to stroko spa-da:oča dela. — Delo solidno in trpežno po na niz i ceni. Za obila naročila se vljudno priporoča Hnton Petkovšck Ti 1 203 kova« na Vrhniki. fla revrri fr6:o) je: 1 lončič 1 K 60 v, 2 lončka 5 K. T eba, da si v*aka obitelj )|ro(l. — Prosim, da te naroči nmo od mene pod naslovom P. JuriStč, lekarnar. Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali 9 postnim povzetjem . 29 b Učenca pošta pri D. M. v Polju. za krojaško obrt iz poštene, krščan. hiše sprejme Valentin Černe, Snebrje, 162 1-1 Opozarjamo na cglas lekarnarja A. Thierry-ja pristen balzam, učinkujoč pri kaši ju, pljučnih, prsnih boleznih in liripavosti. Več v oglasu: bodisi samec ali pa oženjen in poštena Konjski hlapec Holrla sc ,alt0' sPreime'a' Plača po dogovoru. U15 lila Pismene ponudbe na G. Zamik, Krtina, p. Dob pri LJubljani. 178 2—1 Prememba temperature in vremena povzroči kašelj, hripavost in katare Blagodejni učinek zdravniško priporočenega sredstva Thymomel Scillae iste olajšuje in odstrani. Prosimo, vprašajte svojega zdravnikal 1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti nnprel pošlljatvi K 2*90. 5 steklenice proti naprej po-šiljatvl 7 K. 10 steklenic proti napre| pošiljatvl 20K. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAGNER-ja lekarni c. 1. kr. dvor. dobavitelja Praga-III., št. 203. Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor ni ime sredstva, Izdelovi-tolja in varstveno znamko.