Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev.i.
V LjB&Haiil, v ponefleljeb. 3. lannarlla 1916.
Leto XLIV.
= Velja po poŠti: =
Ea C0'0 l3«o napvej .. K 28'— kh cn i«eseo „ ,j. „ 2'20 zn Kcmčijo oeloletnj . „ 28'— s-a osialo i««fieatci>o . „ 35'—
V	dom:
N M^Ctfo°oo!Č)lotno7, »■-
Zl 08taI».jp0i#fllBtV0 ,
12-
Inseratl:
EaoBtolpna VetllvrsU (72 mm široki In 3 uim visoka ali nje
prostor) sa enkrat .... po 20 v za dva- in večkrat . . „ „ pri vačiih naročilih primere« . - W»*P° dogovoru.
yS>', ^ --i Poslano: _
~ »nosU»Jyiu petitvjsta po 40 vin.
* (l*b»ja.vn»k dan, iivzemši ne-'duiJe-Ja praznike, ob 5. ari pop.
, * V Anf
Redna letna priloga Vozni ro4
ics- Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/I1L Kokor'81 se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nlloi št 6. — Radna poštne branilnloe avstrijske št. 24.707, ogrske 26.511, boan.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telefona št. 188.
28. novembra 1915. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, da bi zapodili kralja t njegovega prestola in da bi raz-glasili Venizelosa za predse d-3. Iz pisma mistra W. Y. G., tajnika angleškega poslaništva v Atenah: Ateme, nika helenske ljudovlade. A zdi se, da se vsak ustraši takih drastičnih
sredstev. Nesreča je, ker je kral) v vecin» armade zelo priljubljen.
4.	Iz nekega pisma g. K., člana angleške mornariške misije v Atenah. Atene, 2. decembra 1915. Prepričan sem, da ljudje in kralj sam zdaj znajo, da so storili napako, a on (kralj) je tako trmast (obstinata Beast), da ostane trdovraten. Po mojem prepričanju naj bi po tej vojski ne smelo ostati nič takega, kakor so kralji. Vojsko in vso bedo so le oni povzročili in lc oni sami.
5.	Iz pisma gospoda W. E., tajnika angleškega poslaništva v Atenah. Atene, 2. decembra 1915. Upam, da doma kmalu odločijo, ali naj se solunska ekspedicija nadaljuje ali ne in da se odločijo za prvo. Grki delajo z vso silo na to, da opustimo ekspedicijo. Po mojem mnenju je pa zelo važno, da se ustalimo in da po zimi branimo Solun, če se tudi ne misli na veliko ekspedicijo. Tako bi namreč dali dela sovražnim silam in preprečili, da jih ne umaknejo in ne pošljejo na druga bojišča. Grki se preveč boje Nemcev, da bi se drznili braniti svojo deželo. Pravijo, da hočejo ostati gledalci in da puste sovražnika blizu, če vztrajamo na tem, da ostanemo tu. Oni so najmalovrednejši psi (Curs), kakršne si moremo predstavljati. Kar moremo storiti je edino, da jim ubijemo večji strah, kakor ga imajo pred Nemci. Pripravljeno imamo za demonstracijo močno brodovje, ki čaka pri Milošu.
6.	Pismo W. T. H. gospodu G. H. F. v londonskem zunanjem uradu: Sodim, da ste se vrnili v London. Želim, da si privoščile nekoliko počitka, a v teh nemirnih časih se bojim, da bo to težko mogoče. Vsekakor upam, da zdaj rajši poslušajo Vaš glas, kakor so ga prej. Zdi se, da ljudje doma izpreminjajo svoje mnenje in da manj zaupajo vladi, kot so ji prej. Ljudje bi radi znali, zakaj smo tako zavozili voz in izdali toliko denarja, dosegli pa lc malo.
Kar se zdaj godi tu, je dober zgled, kakšna je naša politika. Pustili smo, da so se stvari razvijale same, dogodki so nas pa potem presenetili. Prvotno smo nameravali izkrcati nekaj divizij — politična šahovska poteza — da vplivamo na Grško in na Bolgarijo. Naš neuspeh je bil žalosten in zdaj izkrcujemo močne sile. Sledile bodo druge, kakšen bo konec, pa ne vemo. Vse-j kakor igramo nemško igro, ker priteguje-! m0 nase 300.000 do 400.000 Bolgarov, med-j tem ko bi se nam ne bilo potrebno vojsko-
• Moka in Krnil u Uršk«.
Še lc sedaj prihajajo poročila, ki nam bolj natančno povedo, kako jo Ogrska odmerila kruh in moko svojemu prebivalstvu. Ta poročila nam dajo še natančnejše spoznati, da je Ogrska smatrala za primerno in kot mogoče, da zahtevam domačega konsuma ugodi v najdalekosežnejši meri. To se že spozna iz tega, da je tam dnevna množina za osebo višja (240 gramov proti 200 gramov v Avstriji) in smo že opozorili, da ta uslužuost toliko več pomeni, ker si ogrska vlada gotovo ne prikriva, da znatne množine žita in moke, ki so žo dosedaj prišle v roke konsumeniov, tudi pri najstrožjem popisovanju zalog, ne bodo več našle pota k javni upravi. To izkušnjo so napravili povsod in zato tudi Ogrska gotovo ne bo delala izjeme. Vslcd prejšnjih vladnih odredb si je na tisoče prebivalstva moglo potrebno moko in žito preskrbeti v naj izdatnejši meri za več mesecev. Vslcd teh okoliščin in ker je zanesljivo popisovanje zelo dvomljivo, kar naj odloči vpeljavo ali prehodno ustanovitev nakaznic za kruli in moko, so gotovo celo na Ogrskem pričakovali, da se bo sedanja odmera držala v najožjih mejah. Toliko bolj mora ravnokar izbrana odmera celo na Ogrskem presenetiti.
V Avstriji pa ravno zategadelj računamo na to, da bo Ogrska od svoje očividno previšnje množine tudi primerno znatno množino žita in moke oddala Avstriji. To se pričakuje s toliko večjo gotovostjo, ker Ogrska doslej od Avstriji obljubljene množine še niti od daleč v polni meri ni oddala. V tem oziru ugotavljamo, da je Ogrska spomladi obljubila Avstriji dobaviti okoli 3 milijone meterskih stotov koruze. To I množino bi morala odposlati v času od aprila do avgusta. Žal se je kasneje izkazalo, da se te obljube ne da uresničiti. Pač se je v Avstrijo poslalo približno polovico te množine, okoli poldrug milijon koruze. In če se priračuna še ostale, v kontingent vzete dobave iz drugih sklepov in nadalje še dobave drugih vrst žita in moke, dobimo sicer večjo množino — okoli 2 in pol milijona meterskih stotov — toda še vedno ne do one množine, katera je bila obljubljena letošnjo spomlad. Od tedanje pogodbe je preteklo že tričetrt leta in prišla je zraven še nova žetev.To in pa obširna velikodušnost v odmeri za domačo potrebo nam dovoljuje prav gotovo upanje, da ima Ogrska sedaj na razpolago večje več-zaloge in da teh več-za-log ne bo zadrževala, ampak oddala Avstriji.
Kako radodarno na Ogrskem obravnavajo domači konsum — često drugače, kakor smo to mi dosedaj v Avstriji smatrali za mogoče — za to je tudi značilno, da na Ogrskem izdelovanje peciva niso prav nič omejili. Ogrski vladni list dne 13. avgusta je sicer prinesel, da so tudi peki po 8 15. upravičeni nakupiti toliko žita, kolikor ga potrebujejo za izdelovanje one moke, katero so v svojih obratih v 1. 1913/14, tedaj v mirnih časih porabili. Vidi se, kako velika razlika tu in tam.
V Avstriji slaščičarne ne smejo rabiti pšenice in rži. Za izdelovanje kakes-sladščic se ne sme porabiti več nego 30 odstotkov boljše moke. Pecivo se sme peči samo dvakrat na teden in sicer samo iz nadomestnih mok.
Na Ogrskem je to čisto drugače. Peki še nadalje dobivajo moko od mest. Budimpeštanski magistrat dovoljuje, da smejo kavarnarji oddajati pecivo, ki ne sme imeti celih 50 odstotkov boljše moke. Vidi se, da je razlika precej velika. V Avstriji največja varčnost in omejitev, da bomo gotovi za bodočnost, na Ogrskem pa največja uslužnost nasproti resnim ali dozdevnim potrebam prebivalstva. Kakor znano, obstoji med Avstrijo in Ogrsko nagodba, da se pri obdavčenju porabe postopa po enakih načelih. Pri odmeri te porabe same pa, katero si vslcd vojne gospodarske politike moramo vedno bolj želeti, se to so glasje dosedaj še ni našlo.«
Kdo piše to? Napol uradno glasilo avstrijske vlade »Fremddnblatt« na Silvestrov dan.
zofiimivo mi
Dunaj, 3!. dccembra. ,'Kor. ur.) Uradno se poroča: Nek avstrijski podmorski čoln jc na Sredozemskem morju ujel na grškem parniku »Spetsai« angleškega častnika polkovnika Napier, ki jc bil prej vojaški ataše v Bolgariji, potem pa prideljen angleškemu poslaništvu v Atenah in angleškega poslanca Captain Wilsona. Podmorski čoln ie potegni! iz morja viečo spisov, ki sta jo vrgla prej čez krov.
Med uradnimi spisi vzbuja poročilo anglešk. poslanika v Atenah s 26. novembra posebno pozornost, ker obsega priloga besedilo zahtev, ki so jih stavile četverosporaz um. velesile grški vladi. Vsebina dokazuje, v kakšnem protislovju se nahaja resnica s tako mnogokrat rabljeno puhlico o varstvu pravic malih narodov in nevtral-cev.
Objavimo le tista mesta, ki označujejo j splošno politično stališče in
besede prizadetih angleških diplomatov in pomorskih častnikov.
Avstrijska vlada namerava obdržati le uradna pisma angleškega poslaništva v Atenah, ostala zasebna pisma se po ameriškem veleposlaništvu dostavijo naslov-ljencem.
F. E 1 i o 11, angleški poslanik v Atenah sir Edvardu G r e y : Atene, 26. novembra 1915. Pošiljam v prigibu prepis spisov, ki jih je izročil moj francoski tovariš danes zjutraj ministrskemu predsedniku v navzočnosti zastopnikov Anglije, Italije in Rusije, ki obsega zahteve na grško vlado.
Priloga 1. Umaknejo naj se grške čete iz mesta Solun in iz okolice. 2. Popolnoma prosto razpolaganje z železnicami in s cestami do meje posebno v smeri proti Kri-volaku in Bitolju, da moremo tako v mestu kakor v okolici vse ukreniti za obrambo, Obrambna organizacija pri Solunu in pred polotokom Kalkidike je posebne važnosti, da se zagotovi varnost ekspcdicij-skih čet. 3. Svobodo na morju n. pr. za pre-iskavanje ladij in čolnov v teritorialnih vodah, za iskanje in uničevanje sovražnih podmorskih čolnov in njihovih operacijskih opirališč in zbirališč ob obrežju in v teritorialnih vodah.
Z ozirom na težavn položaj, ki lahko nastane za sporazumne čete, ker se srbska armada umika proti Albaniji in Črni-gori, je nujno potrebno zahtevati, da se to izpolni in ne le z ustnim pritrdilom marveč tudi z dejanji, t. j. grške čete naj izpraznijo Solun, da ne motijo svobodnih naših operacij in naše obrambe.
2. Iz nekega pisma nekega uradnika angleške zunanje službe. Solun, 25. novembra. Sentimentalnosti Angležev odgovarja, da govore o Bolgariji, češ da je napadla zahrbtno Srbijo. Dejstvo je, da je morala Bolgarija mobilizirati, ker so zbrali tri srbske divizije ob bolgarski meji. Vsi smo Srbiji najodločnejše in ponovno izjavili, kaj se bo zgodilo, če ne odneha in zdaj enostavno vidimo to, kar smo (v Sofiji) napovedovali. Malo sočustvujem zato s Srbijo, bolj z Bolgarijo, ki mora še enkrat prelivati svojo kri, da dobi, kar je že pridobila v krvavi vojski 1912. A bodisikakorkoli, sočustvovanje moramo za zdaj spraviti v žep. Politiko sporazuma bo upravičil uspeh. Če zmagamo in preženemo Bolgare iz Macedonije, bo zmagala sila, a gotovo ne pravica.
Bolgarije nismo obdržali v nevtralnosti. Z močno akcijo v Nišu bi bili to lahko dosegli, in da bi dobili to nevtralnost, bi bili morali plačati veliko ceno. Kakor zdaj stoje stvari, da eno balkansko državo za drugo ženemo v propad.
Ti morebiti veruješ, da Grška stopi na našo stran. O tem zelo dvomim in se ne bom čudil, če se zgodi nasprotno.
ozračju — zlati kolobarji na morju so se zasukali in so obstali potem nenadoma. Razblinili so se in so obledeli. Krvavi ogenj jc ugasnil nenadoma, in solnce se ie skrilo v oblake, ki so sc dvignili hipoma nad italijansko brezkončno ravnino. A grmenje ni utihnilo, ampak je postajalo vedno razločnejše. Nekaj groznega, strašnega se je skrivalo v tistih oblakih, visečih nizko nad zemljo onkraj mirnega morja. Hej, črni, zavratni demon je vstal tam in je razklenil svoje umazane roke, da bi ugrabil zlato devo, ki je sanjala tam na soln-čnih goricah. Zlata deva — naša domovina, lepa in brezmadežna. Pravljica je sanjala v svojem zaupajočem srcu. Pa se je je zaželel črni demon v svoji umazani, od grehov zakrknjeni duši. Zlata deva — naša domovina. A stražil jo je vitez. Sveti srd in gnjev mu jc razpalil srce, ko je zagledal ostudni pohlep in črne oči demona, ki je gorel v nesramnem poželenju posanjnjoči devi. Dvignil je silni meč in se je vrgel na pošast, ki se je valila iz meglene ravnine. Zlata deva — naša domovina ...
Grom topov jc bučal onkraj morja. Votlo je prihajalo grmenje do našega brega. Črni oblaki so viseli nad lagunami, da se je človeku zdelo, da razsaja tam samo navadna nevihta. Morje je »ostalo čudovito mirno — bilo ni niti
sapice, da bi vznemirila brezkončno, modro gladino. Na naši strani je še sijalo solnce, in strehe in okna našega mesta so žarela, kakor da bi bila razsvetljena nalašč za veliko slavnost. Svetlikalo se je vse mesto in je pozdravljalo svoje ljudi, ki so ga zapuščali drug za drugim Stroj je sopihal in se je premikal trudoma — ej, toliko teže pač še ni vozil nikoli. Poizkušal je in poizkušal in je liropel; a ni zmagal. Ustavil se je — krog ovinka je še zapeljal in je obstal.
Kakor na dlani smo imeli pred sabo naše mesto. Svetilo se je v večerni zarji. Visoke hiše ob modrem morju, v ozadju pomladno zelenje, polno čistosti in hrepenenja. Oči so sc zazrle in pogledi so se kar vsesali v ta prizor. In čutili smo, sedaj šele smo čutili, da resnično jemljemo slovo od krajev, ki so nam prirastli tako globoko k srcu. Sto in sto robcev se jc prikazalo ob oknih železniških voz in je mahalo, mahalo. Oči so pričele skleti, in ustnice so vztre-petale.
»Zlata deva — naša domovina ..
Z barkovljanskilv oljčnih gajev so je širil vonj, prijeten, omamlfiv vonj južne pomladi. \ temnih sencah so sedeli slavci in so droboleli, droboleli.., Tam za nami se jc svetlikalo mesto, kjer smo zapustili vse — svoio srečo.
LISTEK.
^fos. Vandot
Mm viaK.
Rodila sc jo pravljica visoko na proseških pečinah. Samevala jc med nizkim grmičjem in je dihala, dihala. Njen dih je bila sladkost in mehkoba, ki je legla človeku globoko v hrepenečo dušo. A nihče ni čutil te sladkosti in mehkobe; zbal se je človek tistih pečin in jc legel raje globoko doli ob morju pod dišečo oljko. Pravljica pa je samevala; le tu pa tam jo je začutil v svojem srcu starec., ki jc sedel na pečino. Sključil se mu jc hrbet in lice se mu je nagubalo še bolj. Oči pa so obvisele na modrem morju, ki se je svetlikalo tam doli v pomladnih solnčnih žarkih. Te oči pa. so bile polne gorja, in v srcu je kljuvalo nekaj pekočega in bolestnega. A morje se je svetlikalo tam doli in pošumevalo. Pihljal je vetrcc z nepre-zirne gladine, in z vetrecem je prihajal sem z vinogradov in iz oljčnega gaja opojen vonj — vonj po sladkem, hrepenenja polnem življenju solnčnega juga... A starec je strmci nemo na širno morje. Samo brezbarvne ustnice so se mu premikale, in v očeh, ugasnelih
in trpkih, jc ležala silna bol. Čutil ni pravljice, ki je dihala krog in okrog in ga hotela omamiti. Glavo jc povesil na prsi in jc onemel gori na škrbastih proseških pečinah.
A pravljica se je preselila tisti večer v širni oljčni gaj tik nad morjem. Samo zvezde so svetile in nekaj nemirnih luči doli s Starčevega vrta. Tedaj pa je leglo tiho koprnenje na ves soln-čni obronek nad modrim morjem. Od sladkih goric kontoveljskih, preko spečih olj in borovcev barkovljanskih, do mirnih hrastov trsteniških — preko dehtečih, sanjajočih vinogmdov se je razlilo mehko koprnenje. Sredi oljk so se zbudili slavci in so začutili, da se je preselila k njim mehka pravljica v zlato pomlad. Oglasila se je pesem — glasneje so zašumeli valovi modre Adrijc. Solnce, veliko in svečano, se jc nagnilo in se je bližalo morju. Zlati kolobarji so vztrepetali na brezkončni plani, in ves zapad se je zakril v krvav, nemiren ogenj, ki jc odseval tudi v dnu morja. Opojen vonj je legel na ves obronek, in pravljica je dihala, dihala... Visoko tam gori na Kontovclju je zapel zvon, v molitev je zapel, ki leži globoko v duši človeku, zavzetemu nad dobroto Stvarnika.
A takrat je zagrmelo votlo onkraj morja. Streslo se je nekaj nevidnega v
\a'.i ž njimi, čc bi se bili pravočasno umaknili in pustili Bolgare v Macedonijo. Prilagam spomenico, ki sem jo spisal o zadevi, ki se je predložila vojaškim oblastem kot da jo je spisal neki došli inozemski diplomat. Mislim, da se popusti, če le mogoče, iudi dardanelska povest. Čas je, da končamo serijo svojih neuspehov! Slepo se zariti le zato, ker smo enkrat pričeli in ker se ne moremo povzpeti do moralne srčnosti, da se umaknemo, je, kakor pravijo tuji diplomati, nesmisel! (Folly, Grki gotovo ne zaslužijo drugega, kakor dobro brco (a good kik behind)!
7. Iz pisma na majorja R. A. S. v Londonu na nekega prijatelja v Atenah dne 30. decembra 1915. Položaj tu je popolnoma nenavaden in kritičen, a upam, da končamo stvar srečno, če zavzame naša vlada trdno stališče, a ona tako cinca, da če izpadejo stvari neugodno, zadene njo največja krivda.
Položaj, kakor razvidite, je za nas izredno kritičen in vznemirljiv tako s političnega kakor tudi z vojaškega stališča. Veliko jih veruje, da so tu naši dnevi šteti.
Zase ne verujem tega, a priznavam, da je položaj naših 150.000 mož v Solunu v mojih laiških očeh nevaren. Se li morejo utrditi prtvočasno proti Nemcem, ki boi navalili, kadar pade Bitolj in li morejo vzdržati cblegovanje? Kitchener in ministrstvo najbrže že odločita, če ostanemo v Solunu in na Gallipolju, ko dobite te vrste.
Grki so narodič, ki ga zaničujem (a despicable little race).
Iz pisma gospoda Y. E., člana angleškega poslaništva v Atenah, gospodu A. Y., uradniku zunanjega urada v Londonu. A.tene, 1. decembra 1915. Tu tičimo v strašni zmešnjavi. Lahko bi bilo mogoče, da praznujemo božič na Angleškem, ko se nam posreči, da dosežemo neverojetnost: razdor med Grško in Francijo na eni in z Grško na drugi strani. Neprijetno bo, če bomo morali iti, ker se ne smejo pustiti opaziti tudi najmanjše priprave. Kljub temu ne mislim, da se to zgodi, a čakajo nas še neprijetni dnevi, dokler dosežemo, kar hočemo: prosto roko v Solunu in v grški Ma-cedoniji.
9. Iz pisma A. T. \V., člana angleškega poslaništva v Atenah R. C., angleškemu veleposlaniku v Washingtonu. Atene, dne 1. decembra 1915. Po moji sodbi učinkuje vojaška sila Nemčije na turški, bolgarski in na grški generalni štab. Naši armadi nič ne zaupajo in imajo dozdaj tudi malo povoda, da bi ji zaupali. Vprašanje je zdaj: Naj li nadaljujemo solunsko in dardanelsko ekspedicijo? Nihče ne more zdaj znati, kaj se sklene, ko se vrne Kitchener v London in v Pariz.
Upam, da bo mogoče poslati dovolj sil na Balkan, da se opogumi Rumunijo, mogoče tudi uboga malodušna Grška, da se nam pridružita in da se tako ustavi nemški pohod v Malo Azijo in še dlje.
Tu nadzorujemo uvoz živil, premoga in olja, da lahko vsak čas pritiskamo na Grlko. Računati pa tudi moramo, da preskrbimo z živežem civilno solunsko prebivalstvo, če bi se mesto oblegalo. Zapleteno vprašanje!
Novi predpisi glede m ello moke in zvišanja cen zo moko.
Dunaj, 31. decembra. (K. u.) Notranje ministrstvo je naročilo vojnožitni centrali, da primerno predrugači mlev-ske predpise. Tako se bo odslej redno iz pšenične moke namlelo 3% zdroba, 15% nove vrste moke za kuho št. 2, 64 %
moke za kruh in končno 15-ro otrobov. V celoii se je sedaj izdelovanje moke zvišalo od 78% na 82%, tedaj na ono mero, kakor jo imajo v Nemčiji in na Ogrskem. Po teli predpisih se bo pšenica za 40% njene teže več porabilo za ljudsko prehrano.
Izdelovanje zdroba odgovarja večkrat izraženi želji, ker je zelo pripravna hrana za bolnike in otroke. Odslej do nadaljnega se ne bo več izdelovalo moke za peko in dosedanjo moko za kuho št. 1. Ker se je najboljše vrste moke moralo ustaviti, se bodo denarni dohodki občutno zmanjšali. Ravno tako bo proizvajalne stroške moko ne-ug.	"io rumunsko žito, za ka-
tero	lačati visoko vožnjo in
rumunsko . ~iiio carino. Zato se je moralo zvišati ceno moke. Najmanj se bo cena zvišala pri moki za kruh in sicer od 42 na 47 K pri 100 kg. Pri tej ceni se 70 gramov kruha še vedno lahko prodaja po 4 vinarje. Precej višje pa so nove cene: moka za peko in zdrob 110 K, moko za kuho št. 1 90 K, moka za kuho št. 2 75 K, pšenična ali ržena moka za kruh 47 K za 100 kg. Novi predpisi glede mletja in nove cene so stopile v veljavo 1. januarja« Nova moka za kruh bo pa boljša.
Novoletna voščilo nasiti vojflkov-janflkov.
Vsem Slovencem in Slovenkam voščimo veselo srečno novo leto: Nagode Franc iz Rovt; Kunde Josip; Pogačnik Miha; Dobrič Ivan, vsi v rez. bolnici na Dunaju. — Andrej Vesel, doma iz So-drašce pri Ribnici in Franc Hočevar iz župnije Mokronog, vas Sv. Križ št. 1, voščiva vsem znancem in prijateljem in čitateljem lega lista veselo in srečno novo leto iz voine bolnice št. 1, ba-I raka št. 10 na Dunaju. — Božični večer na laškem bojišču pešpolka. Po tru-dapolnem štiri dneve trajajočem boju, praznujemo sveti večer pri grmenju topov in prasketanju pušk, sedimo v zemeljskih, s kamenjem in s prstjo obloženih skrivališčih. Marsikateri trd pozdrav so nam polentarji poslali, a šlo i je vse pred nas ali za nami v trdo kamenje, da nam ni storilo nič hudega. Pozdrav vsem znancem in prijateljem lista. J. Jančar, trgovec z barvami v Ljubljani; četovodja Zvegel z Jesenic; četovodja Josip Lovše, Litija; desetnik Pavel Jamnik, Škofja Loka,
Dolžnost nam je, da Vam izrekamo našo iskreno zahvalo za dopošiljanje »Slovenca« v naše planine, iz katerega izvemo novice naših sijajnih zmag nad našimi sovražniki, si lahko mislite. S podvojeno močjo in vztrajnostjo prenašamo vse napore, ki nas zadenejo v visokih gorah, ko izvemo za tako sijajne uspehe naše vrle armade. In mi — mi smo živ zid na koroško-laški meji. Lah nima sile, ki bi predrla naše vrste. Njegove najboljše čete so poražene na naši kršni kraški zemlji. Zima nas je objela z vso svojo močjo, a nas ne zebe, ker smo dobro preskrbljeni z vsem potrebnim. Naši »hoteli« so majhni, a dobro utrjeni proti vsakemu vremenu. Peči imamo, drv pa tudi ne manjka, ker je povsodi dovolj gozdov. Veliko železa je že Lah zmetal v naše trde skale, a skala se ne zlomi, še manj pa naše vrste, ki so zarite v zemljo in za skale, pripravljene udariti na izdajalskega sovražnika. Sveti večer smo kaj lepo obhajali v naših »hotelih«. Božičnega drevesca sicer nismo imeli, pač pa smo bili bogato obdarovani z razno-
vrstnimi darili, ki so jih darovali naši domoljubi v zaledju. Vsem darovate-ljem izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo. Marsikateri vojak je utrnil na ta sveti večer solzo, ko se je spomnil svojih ljubih domb., ali tudi kje v kakem begunskem taborišču. A te solze niso bile zastonj — izdajalski sovražnik nam jih bo še krvavo plačal. Novo leto je pred durmi. Voščimo Vam vse, kar si sami od Boga želite. Upajmo pa vsi, da se vsaj ob letu kot zmagovalci združimo doma s svojimi ljubimi. Tisoč pozdravov Vam pošiljajo slovenski topničarji neke črnovoj. pozicijske baterije. Josip Zadnik, desetnik. — Mnogo srčnih pozdravov s severnega bojišča pošiljajo vsem Dolenjcem in Dolenjkam, posebno dekletom in jim voščijo veselo in srečno novo leto. Posebno mnogo pozdravov pošiljamo Dvorjanom in Žužemberčanom. Franc Ogrinc iz Kostrivnice, Alojzij Kavčič, Fr. Hart-man iz Selc, Krp Andrej iz Novega mesta, vsi pri nekem sanitetnem oddelku.
Podpisani slovenski topničarji neke rnovoj. pozicijske baterije na koroški fronti voščimo svojcem, prijateljem in znancem srečno novo leto 191G. Josip Zadnik, desetnik, Ivan Gregorič, pred-mojster, Sv. Ivan pri Trstu; topničarji Anton Kavčič, Gabrovica, Anton Gr-mek, Hruševica, Jernej Košuta. Prosek, Josip Fabjančič, Trst, Ivan Gravnar, Sv. Florijan pri Gorici, Matija Grbac, Korte, Istra, Črnigoj Štefan, Lokavec, Obrekar Tomaž, Idrija pri Bači, Ivan Rejc, Zageršče. — Z visokih snežnih planin pošiljajo pozdrave mladi slovenski fantje in želijo staršem in prijateljem veselo in srečno novo leto, v nadi, da ne ostanejo pozabi jenu Poddesetnik Karel Bradetič, Klenovščak; Viktor Keržič, Nadlesk pri Starem trgu; Logar Andrej, Mahne Josip iz Že-rovnice pri Rakeku; Jakob Golanti z Rakeka; Čehovin Josip, Potoče; Šuli-goj Anton, Vedrijan; Jurič Alojzij, Dobrava; Lenardič Anton, Kojsko; Ivan Brišček z Orleka; Ivan Rebula, Rubije. — Slovenski fantje nekega primorskega pešpolka pošiljamo z ruskega bojišča srčne pozdrave in voščimo vsem Slovencem in Slovenkam veselejše in srečnejše novo leto. Vivoda Franc, Cerknica; žižmond Josip, Št. Peter pri Gorici; Srebot Jakob, Košana; Černigoj Viktor, Trst; Suban Marij, Trst; Mar-tinčič Anton, Ljubljana; Golob Andrej; Bukovo; Golja Ivan, Pulj; Zivic Alojzij, Černiče; Kalhar Franc, Štajersko.
Sv. večer ob fronti in v ironli.
V Solkanu, 27. decembra 1915.
To je bilo živahno na božično vigi-lijo. Vojaki so križali po ulicah, nosili pisma ali zavitke, ki so jih prejeli od svojih dragih daleč tam doma. Zopet drugi so nosili po hišah smrekova drevesa za sv. večer. Vsem je žarelo veselje iz obraza, dasi trka smrt na vrata. Toda kaj je to? Velika množica prihaja, pred njo pa — hripava harmonika. Dolga vrsta vojakov, konj in mul se vrsti pred menoj. Nesejo brez števila božičnih dreves in vse prepeva. Kam gredo? Oh v fronto nesejo »božič«, sveti večer. Koliko je naših junakov tam v strelskih jarkih, žalostno povešajo glave, se spominjajo, da je sveti večer in oni so v tujini. A njih častniki jih hočejo razveseliti, zato so napravili v strelskih jarkih prekrasno božičnico, junaki so dobili razne darove. A najlepše še le pride! Ko je nastala temna noč,
vzdignil se je vojaški gospod kurat in v spremstvu šel v okope. Kaj je delal tam? Oh tam v podzemeljskih hodnikih in jarkih je o polnoči našim juna^ kom pri daritvi sv. maše pokazal bet-lehemsko dete, kralja miru. Kaka pol-nočnica! Kot preganjanji prri kristija-ni v katakombah, tako morajo naši od izdajavca preganjani junaki imeti svojo polnočnico v podzemeljski votlini. A stanovitnost prvih krjstijanov dočakala je mir in katakombe so danes le spomin nekdanjih hudih časov. Tudi strelni jarki izgubili Jx>dt> v doglednih časih svoje vojake. Angeli že pojejo po zraku: »Mir ljudem na zemlji.« Strelni jarki pa nam bodo ostali drag spomin avstrijskega junaštva.
Tudi jaz sem dobil za božične prw nike prekrasen dar, veliko presenečenje. Naši junaki bojevali so se pretepeni teden na dobrdobski planoti. Gotovo mora biti porušena tam kaka podruž-na cerkev. Našli so vojaki na planoti že fckoro obrabljen mašni plašč, ki je bre* vsake vrednosti. A vojaki so shranili cerkveno obleko kot dragocen zaklad in po ukazu nadporočnika F. prineell so plašč k meni, ki so se z bojišča vrnili, Bil sem iznenaden nad tem darom. Točil sem solze veselja. Spoznal sem globok verski čut naših junakov. In mislil sem si, dokler ima Avstrija tako verne vojake, ni se ji bati. Saj sveta vera ravno uči zvestobo in junaštvo do domovine in vladarja.
Svete praznike preživeli smo žalostni. Niti polnočnice nismo smeli imeti radi bližine sovražnika, ki bi bil brez dvojbe streljal v cerkev, ko bi bil videl razsvetljeno.
Voščimo nesrečni goriški Slovenci od fronte vsem po širni domovini živečim rojakom: Veselo novo leto! Bog daj, da bi se uresničile naše želje.
Jakob Rejec, župnik.
Pogrešane družine s ^morskega.
Avgust Gabrijelčič iz Ložice pri Plavah v Soški dolini, bivši vojni ujetnik v Srbiji, sedaj pri nad. kadru 27. dom. pešp. 1. stot., 5. vod v Admontu, Štajersko, išče svoje starše, brale, sestre, prijatelje in znance iz Soške doline, od katerih ni glasu že od začetka italijanske vojske. Ge kdo kaj o kom ve je naprošen, da javi. — Karel Reja, k. u. k. Reserve-Sanitat-Abt. 20/1., vojna pošta 606, išče Antona Cadež iz Kozane. — Iščem sestro Antonijo Stanovšek, doma iz Gorice; nadalje iščem Franca Stanovšek, doma iz Poljčan pri Mariboru. Prosim kdor ve za nje, naj sporoči. Ivan Možina, Fluchtlingslager, Bruck a. n. Leitha, Baracke 7. N.-O. —. Kdor zna kaj o družini »Bau« iz Lokve št. 81 pri Divači, naj sporoči na naslov: Bau Maks, MU.-Ab.-Abt. 209/97, IV. Re-servekorps, Siid-Ost, Feldpost. — Jožef Kuk, bivajoča v Trstu ulica Acquedot-to 67 poizveduje po sestri Ani, begunki iz Gorice in znanki Mariji Humar, bivajoči pred vojsko na Doblarjih št. 4 pri Ročinju. —• Ob priložnosti blagovolite prosim, v Vašem velecenjenem listu priobčiti: France Hrovat, bivši gimnazijec v Gorici, doma iz Loga pri Sež. Soči, kje se mudi. Poprašuje Marija Melihen, Trst, Corso 17/111. Frančiška Drakonja služkinja, bivajoča ▼ Trstu, ulica Rimota 15/11. (Rovis) poizveduje po svojem očetu Antonu iz Gorenje vasi št. 23 pri Kanalu, po bratu in štirih sestrah, kje da se nahajajo. — Kje se nahaja moj brat Mugerli Franc,
svoje nade, svoje goreče nade. Kot borne begunce nas vleče vlak v noč. In ko sine jutro bomo že daleč gori na severu. Mraz in grenkoba nas bodeta pozdravila — nas in naša prazna srca. Saj smo zapustili vse tam doli na našem jugu — svoje goreče nade, svojo srečo in življenje. Vse tuje, vse nepoznano na severu. Samo nebo je modro tam na severu, in nad nebom isti naš Bog kakor na jugu.
»Zlata deva — naša domovina ...«
Oči so skelele in ustnice so drhtele. Nikomur ni bil mari zamolkli grom topov onkraj lagun. Vse oči so zrle na mesto na naše sveto mesto. Sto src je molilo tisti trenutek za naše sveto mesto, ki je žarelo za nami v večerni zarji; Sto src je klicalo obupno k njemu. A mesto se je smehljalo kakor mati svojim otročičem ko se zbojč črne teme v izbi. In mati prižge luč. Plašne oči se zasmejejo, in otroška srca so spet mirna in polna poguma.
Stroj se je menda odpočil. Kajti pričel je pihati in se upirati. Potegnil je z vso silo, in vlak se je pomikal pogasi ob morju, ob vinogradih in oljčnih p:i jih. Sto grl je vzkrikniio in sto robcev jo mahalo mestu, ki se je pričelo skrivati tam za ovinkom. Obupen krik strtih src, ki so pustila vse tam doli _
svojo srečo in tisoč gorečih nad. Prišel jc grozni trenutek, ko je presiti vaga-
bund udaril svojega gostitelja. Hotel ga je vreči iz njegove hiše in se sam vgnezditi tam. Lepo se bo iztegnil tam. S potom svojega obraza je n.apravil gostitelj svojo domačijo udobno in bogato. Treba je vagabundu samo iztegniti roke — in imel bo vsega zadosti, vsega, kar so si pridobile s trudom pridne roke poštenega gostitelja. Zlata deva — naša domovina... In družina se je morala razkropiti Uboga in nesrečna beži zdaj v tuji, mrzli svet — brez nadeje, brez ljubezni. Saj je pustila vse tam doli na. jugu.
Mimo vlaka so bežale oljke in lavo-rike. Vse gori do sivih proseških pečin se smeje pomlad. Sladka, južna pomlad. Sladka, južna pomlad. Bela hišica sredi zelenih vrtov in glasnih vinogradov. Sami slavci prepevajo tod okrog in slovenske srčne pesmi. Nad tem svetom diha pravljica, lepa pravljica, ki jo more roditi samo čarobna južna noč. Čutiš jo, če se vležeš pod tiho oljko in strmiš tja doli na večno morje, ki pošumeva pod tabo silne pesmi o naših junakih.
In vse to moramo zapustiti danes? Naložili so nas — borne begunce — na vlak, ko so pričeli grmeti topovi nad tihimi, smrtnimi lagunami. Zakrohotal se je vagabund in je udaril svojega gostitelja. Saj drugače ne zna v«-— -nni Lah; saj ny. je že pred tride	leti
pravil ^ied o vagabundu, ki je hotel udariti svojega gostitelja. Muzal se je ded in se je vzravnal ponosno. Udaril se je s pestjo po junaških prsih, pa se je zasmejal. Pa sem vedel že takrat, da je ušel vagabund, še predno se je mogel dotekniti svojega gostitelja. Samo v oči mu je pogledal, pa mu je omahnila roka. Zaječal je in je ušel 4 4 . Nad lagunami je grmelo, kot bi se smejala tam zlokobna pošast. Tuintam je šinil blisk na črnem zapadu, zagrmelo je še enkrat — potem pa je nastala za trenutek tišina.
Vlak je sopel težko, trudoma. Iz sosednega voza je prihajal jok, glasen in obupen. Četvero otrok se je stiskalo k materi, suhi in veliki ženski in je jokala v enomer. »Kje je oče?« so ponavljale neprestano blede ustnice. A mati jih je gledala z velikimi, s solzami obrobljenimi očmi. »Čaka nas — na prvi postaji nas čaka,« je odgovarjala. A v duši jo je stiskala groza. Saj je vedela, da ni očeta, da ni moža več blizu. Izgubil je kdovekje svojo družino in jo išče zdaj kdovekje. Kam zdaj? Kdo bd skrbel zdaj za izgubljene? — Matere se je polastil strah. Ozirala se je vun med oljke in vinograde, kakor da bi bila prepričana, da stoji tam nekje njen mož. S krepkimi rokami bo ustavil vlak. stopil bo v voz in se peljal z družino daleč v mrzlo tujino ... A oljke
so bežale, in mali otroci so ponavljali vedno glasneje: »Kje je oče? O, mati, kje je oče?« — A mati je molčala. Še vedno je zrla na vinograde in je gladila najmlajšega sinka po mehkih kodrih. A sama ni vedela, ne kani, ne kod. Sa-mo to jc vedela, da se spusti na zemljo kmalu noč in da izgine modro morje v nekaj trenutki)* za skalnatim ovinkom. A kaj potem?...
Vlak se je bližal ozki zarezi med morjem in strmim pobočjem. Na vinograde in oljčne gaje je legel mrak. Ležali so že za nami in so bili kakor mrtvi. Zdelo se je, da je šla pravljica daleS od njih, ker jo je vznemirilo grmenje topov. Mogoče je videla ljudi, ki so jo zapuščali in je niso marali več občudovati. Umaknila so je nazaj na proseške pečine in se je skrila med kamenjem.
Po vozovih je utihnilo vse. Culo se je samo Še pritajeno jokanje otrok. A vse drugo je zamrlo. Tope oči so strmele na morje in vinograde. Tuintam pridušen vzklik . . . Vlak je puhal močneje in glasneje. Zabobnelo je pod kolesjem — vlak je zapeljal med ozko zarezo. Izginilo je modro morje, izginili vinogradi in oljčni gaji. Hipoma se je razgrnil pred nami kraški svet s svojf-mi dehtočimi cvetovi ki omamljajo človeka v lepih pomladnih dneh. Nizko grmičje in skale kakor bi bile s srel> rom no kri te.
St. 1,
SLOVENEC, dne 3. januarja 1916.
vojalc, doma iz Breščine, občina Idrija. Primorsko. O njem še ne vem nič, od kar se je vojski z Italijanom pričela. Mugerli Alojzij, Steinklamm bei St. Polten, Baracke 59, N.-O. - Išče se Janez Mcdveščcl, Marija an brat Peter. Išče jih njih sin, oziroma brat Medve-Sček, Tešinj, Reservespital II., Slezija, Ivrankenabt. L —
TIszo o naši Motoosii.
Budimpešta. (K. u.) Pri letošnjem običajnerjT novoletnem sprejemu je v imenu delovne stranke pozdravil ogr-' skega ministrskega predsednika grofa Tiszo poslanec Berzeviczy. Na pozdrav je odgovoril grof Tisza:
Zmaga je v naših rokah. Meča vkljub temu še ne smemo odložiti. Vprašanje je le še, koliko časa, koliko požrtvovalnosti in hrabrosti še potrebujemo. O zmagi sami ni več dvoma.
O bodočih nalogah je izvajal: Narodno politiko mora voditi glavno načelo, da bo imelo zelo veliko privlačno silo na naša neogrska plemena, ki stanujejo v naši domovini. V minulem letu smo pridobili na bogatih izkušnjah, ki dvignejo srce. Tisti med nami so imeli prav, ki niso nikdar dvomili na požrtvovalnosti in zvestobi vseh rodov, dasi so posamezniki ali gotove plasti mnogokrat žaljivo nastopale. V tej vojski smo lahko opazovali, da tisočletna ogrska država ni samo domovina 10 milijonov Madžarov, marveč 20 milijonov ogrskih državljanov, ki so s popolnoma enako zvestobo in požrtvovalnostjo v težkem času stiske in poizkušnje zvesto stali na strani domovine. Domoljubna zveza vseh živih sil države se je posebno izkazala v največji meri na Hrvatskem in v Slavoniji, ker vsesrbska agitacija, katere brezmejno zlobo smo spoznali šele neposredno pred vojsko, grozi tudi hrvatskemu narodu. Odrska se ni mogla boriti proti vsesrbskemu gibanju brez pomoči Hrvatov, a hrvatskemu narodu bo to gibanje zadalo smrtni udarec, če ne nastopi združen z madžarstvom najodločnejše proti temu pokretu.
Glede na Avstrijo smemo upati, da je vojska definitivno vse pomedla, kar je stalo napoti medsebojnemu sporazumu in skupnemu delu. Mislim, da ni danes nobenega avstrijskega domoljuba, ki bi ne uvidel, da je ojačenje narodne ogrske države najvažnejši ^predpogoj procvita in konsolidirania monarhije. Avstrijsko domoljubje pri nas vedno najživahnejše umevamo in ž njim najtoplejše simpatujemo. Saj je za nas Ogre življenjski interes močna in za akcijo sposobna Avstrija. Na Ogrskem smo vedno smatrali za svojo nalogo, da smo podpirali centripetalne sile v Avstriji. Vsekakor se mora avstrijsko domoljubje odreči starim skupno državnim tendencam. Upam z gotovostjo, da je vojska pojasnila definitivno v tem oziru nazore, da se v Avstriji brez pridržka sprejme dualizem in enakopravnost med Avstrijo in Ogrsko in da iz-previdijo, da se da vzore avstrijskega domoljubja še najboljše udejstvovati s podporo avstrijskega nai'oda. (Živahno pritrjevanje.)
O naših zavetnikih je izvajal ogrski ministrski predsednik:
Vprašanje o združitvi vseh sil se ne more ustaviti na naši meji, marveč mislimo tudi na tiste zaveznike, katerih desetletno trajno prijateljstvo je
Rahla ploha je bila ravnokar ponehala, Črički so prepevali glasneje, in opojen, sladek vonj se je širil širom-okrog. Večerik) se je vedno bolj, in tam na zapadu, sredi oblakov se je prikazala tupatam velika zvezda . . , Vlak je obstal sredi grmič j a. Tišina je vladala po vozovih, kakor da bi spalo vse. A nihče ni spai. podpirali so si z rokami glavo, in oči so strmele v tla. Oči so bile vlažne in obrvi namršene. Le tam sredi vlaka sta se držale dve mladi deklici okrog vrata. S čistim, drobnim glasom sta prepevale kdove zakaj tisto pesem: »Kjer ptički prepevajo, kratek čas delajo — tamkaj bo moje veselje . . .«
Noč je legla na kraški svet. Le tam v bližini so se svetile bele skale in na nebu je zasvetila tupatam drobna zvezda. Tišina je vladala nad zemljo. Samo črički so prepevali. Zrli sme v temo, a v naših srcih je bilo toliko gorja. Glej, čez toliko ur vzide solnce — a kje je naša domovina? S soiačnimi žarki in sladkimi pravljicami prepojena domovina.? Naša sreča je ostala v nji, naše življenje je navezano nanjo — a mi moramo bežati od nje, daleč, daleč, kjer nas ne pozna nihče. Revni in siromašni smo, pa nimamo drugega kakor solze v očeh, v srcu spomine, a v duši pravljico, ki drhti v lepili dneh nad ftašo domovino. Pač bomo hoteli pri-
zagotavljalo svetovni mir v preteklosti in ga bo čuvalo tudi v bodoče po vojski. Ta zveza se je še nravno in razveseljivo razširila s pridružitvijo Turčije in Bolgarije. Tako dosežemo, da moremo na desni in na levi strani izpolnjevati svoje zgodovinsko poslanstvo. Kakor v preteklosti, tako ostane to poslanstvo tudi v bodoče definitivno. Naša zveza ne grozi nikomur, a se tudi nikogar ne boji. Naloga naše zveze je zagotoviti mir, neodvisnost in gotovost, da se more doseči višji gospodarski in kulturni razvoj. Zveza ni nastala po kombinaciji rop,irskega pohoda, ki hoče osvojevati. Trajen temelj naše zveze tvori skupnost interesov, ki tvorijo istočasno varno jamstvo medsebojnega zaupanja in prijateljstva. Ta zveza se bo po zmagovito izvojevani vojski na življenje in smrt še bolj globoko utrdila v dušah in nam bo podelila po vojski tisto varnost, da se moremo v popolnem miru posvetiti blagodejnim nalogam miru. (Živahno dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje, Eljen! klici).
Nasilsiva Francozov in Angležev v Solooo.
Sporazum aretiral v Solunu generalne konzule Avstrije, Nemčije, Turčije in Bolgarije z osobjem konzulatov.
Pariz. (Kor. ur.) Agence Havas poroča iz Aten 30. dec.: Ker so napadla sovražna letala, so sklenile vojaške oblasti, naj se izženejo konzuli Avstrije, Nemčije, Turčije in Bolgarije. Konzulate so obkolile čete. Konzulom je ukazano, naj takoj odpotujejo.
Pariz. (Kor. ur.) Agence Havas poroča iz Aten: Na francosko bojno ladjo »Pa-trie« so privedli nemškega, avstrijskega, turškega in bolgarskega generalnega konzula.
Milan, 2. januarja. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča iz Soluna: V vseh štirih konzulatih so zaprli 51 oseb. Med njimi se nahaja tudi uredn. lista »Nouveau Siečle«. Na konzulatih se nahajajo še ščiti, a vhode stražijo angleški in francoski vojaki. General Sarrail je izjavil zastopnikom grških oblasti, ki so protestirali radi aretacije konzulov in ker so preiskali njih pisarne, da je upravičen za to, a da bosti končno odločili angleška in francoska vlada.
London, 1. januarja. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Aten: Aretirali so v Solunu 62 oseb konzulatov osrednjih velevlasti. Bolgarskega konzula niso dobili in ga zato niso mogli aretirati
Milan, 1. januarja. (Kor. ur.) »Secolo« in »Corriere della Sera« poročata iz Soluna: Iz nekega letala v Solun vržena bomba je ubila 17 angleških in francoskih vojakov. Nasproti protestom, ki jih je vložil v imenu grškega notranjega ministra Guna-risa solunski prefekt in v imenu generala Moschopulosa njegov pobočnik pri angle-ško-francoskem vojnem poveljstvu radi na-silstva proti konzulom in njih 60 osebam, se je sklicevalo vojno poveljstvo baje na polet letalcev nad Solunom, ki je tako po sovražniku izpremenjen v vojno ozemlje. Angleške in francoske patrulje pod poveljstvom častnikov so zaplenile tudi arhive. Avstrijski konzul je protestiral. V bolgarskem konzulatu so našli tudi tajnika bolgarskega zunanjega ministrstva Abra-nofa in ga aretirali. Aretirance so predvsem prepeljali v vojno poveljstvo, kjer so jih kratko obvestili o razlogih odredbe. Odpeljali so jih nato na francosko oklop-nico »Patrie«.
povedovati to pravljico v tujini. A mrzle oči nas bodo gledale in tuja srca nas ne bodo razumela. Saj smo samo begunci in nimamo ničesar ... A če ne bodo razumeli naše pravljice, nam ne bode mari tega. Kaj za to! Samim sebi bomo pripovedovali tisto krasno pravljico. Ko bo zima in sneg in ko bomo trepetali mraza. In tedaj bo zašumelo krog-nas naše morje; solnce tihega juga bo vzšlo in gorki žarki nas bodo objeli. Zadehteli bodo oljčni gaji in naši slavci bodo zapeli. O, zemlja naša na daljnem jugu! Zlata deva — naša domovina ...
V duši me je peklo in oči so me skelele. S pridnimi rokami, z vojaškimi napori si je ustvaril človek svojo srečo. Ravno se je nasmehljala prvo-krat. Pa je prišlo nekaj strašnega iz črne teme. Zbala se je sreča, pa se je skrila kdoveltam. In človek stoji spet sam — s praznim srcem in siromašen in uboren. Kam greš zdaj, slabotni popotnik, s svojo revščino? — A glej! Sem iz nasprotnega koia je Qristopical mal dečko kodrastih las. Svoje objokane oei je uprl za trenutek vame in se jo oprijel mojih kolen. Nasmehnil se je ir.uaoma in jc sklonil glavo.
In teclaj sem ga dvignil in ga posadil na .svoja kolena. Ničesar ni izpre-govorM; glavico je naslonil tesno na moje prsi in je dihal naglo.
stran 3.
Atene. (Kor. ur.) Reutcr: Grška je vložila protest, ker so aretirali v Solunu konzule, ker se je kršila njena suvereniteta.
Berlin, 2. januarja. (Kor. ur.) Wo!ffu se poroča iz Aten: Tu je povzročilo poročilo o aretaciji avstrijskega, bolgarskega nemškega in turškega konzula v Solunu največje ogorčenje. Grška vlada je energično protestirala.
Sofija. (Kor. ur.) Agence Telegraphi-que Bulgare: Aretacija konzulov v Solunu je povzročila na Grškem vihar ogorčenja, ker se je na tak način kršila suvereniteta grške vlade. V Bolgariji so tudi zelo ogorčeni. Ministrski svet je sklenil, naj se v povračilo zapro uradniki Anglije, Francije in Srbije, ki so ostali še v deželi, ko so odpotovali njih šefi, poslaniki. Na svobodo jih šele izpuste, ko izpuste Francozi konzula in njegovo osobje,
Carigrad, 2. januarja. (Kor. ur.) Porta je po veleposlaništvu Združenih držav energično protestirala, ker so zaprli v Solunu konzula in uradnike otomanskega konzulata. Trdi se, če jih po posredovanju Grške ne izpuste, Turčija nastopi z nasil-stvi proti državljanom četverosporazuma.
Pariz, 2. januarja. (Kor. ur.) Posebni poročevalec lista »Eclio de Pariš/ br-zojavlja iz Soluna dne 1. januarja: Izgnance so spravili z oldopnc ladje »Patrie« na neki parnik, ki je takoj odplul neznano kam. Solunski prefekt jc poslal generaloma Sarail in Maone protest. Sarail je izjavil na poročevalčevo vprašanje: »Angleški general in jaz sva ravnala po poznavanju zadeve. Izvršila sva vojno odredbo.«
Rumnnsko zHornica.
Take Jonescu govori.
Bukarešt, 1. januarja. Poslanec Stere je nadaljeval svoj govor in je rekel, da tisti delajo veliko napako, ki hočejo politiko brez Besarabije. — Poslanec Conanesti priporo i, naj sc uresniči ves rumunski narodni ideal in naj sc ne pozabi, da je tudi Besarabija rumunska zemlja. Vzeli bomo tisto, katero bomo mogli. Vojaški položaj osrednjih sil je ugoden, zato ne dvomi o njihovi zmagi.
Nato je začel govoriti Take Jonescu. Postavil je trditev, da sporazum štirih ščiti narodno neodvisnost narodov, dočim osrednji sili podpirata reakcijo in je nato nadaljeval: Pravijo, da ima Rumu-nija nalogo Rusij i zabraniti dohod do morja. Rusija pomenja gotovo za nas nevarnost, kakor je vsak velik sosed nevaren majhnemu. Rusija nas je hotela priklopiti, pa tudi Avstrija hoče to. (?) Prva cena, katero bomo morali plačati za zadržanje Rusov na potu do morja, bo uničenje ogrskih Rumunov. Če ne gremo danes Rusiji na pomoč, se bo ogrska suvereniteta razlila preko nas. Govornik je nato opisoval položaj pred vojno. Kakor se je obnašal nemški cesar, bi se dalo soditi, da vojska ne bo izbruhnila. Tudi kralj Karol je sodil, da se bo dalo mir vzdržati še kakih štiri do pet let. Za Rumunijo je tedaj obstajala skrb, da bi morala ostati zvesta svoji pogodbi, če bi oni, kateri so izzvali k vojni, mogli stvar tako naslikati, kakor da so oni izzvani; kajti Rumunija bi se ne mogla poprijeti nazora velikih držav, ker je mala država, ki nekaj drži na svojo čast. Rumunska pogodba ja politično umrla s kronskim svetom, pravno pa z vstopom Italije v vojno. Še na predvečer kronskega sveta je bil govornik mnenja, da Rumunija nikdar ne more iti z Avstrijo. Govornik nato opisuje, kako je prišlo do pogodbe. Sklenili so jo, da bi z Avstro-Ogrsko živeli
»Ali si zaspan, dečko?« — A dečko me je pogledal s svojimi velikimi, temnimi očmi in ni izpregovoril. Samo tesneje se je stisnil k meni in je nagnil spet kodrasto glavico. In tako je sedel dolgo na mojih kolenih. Le tupatam je vztrepetal kakor preplašena ptička. Gotovo je sanjaril o naši pravljici, ki diha. tako mehko nad našim solnčnim jugom.
Molk, ki jc vladal že nekaj časa v našem vozu, je prekinil hipoma preplašen krik. Tam v ozadju je vstala mlada, lepa ženska. Stiskala je k srcu majhnega, v povoje zavitega otročiča, in njene oči so se svetile tako čudno. »Pravijo, da so ga ustrelili,« je govorila in so je tresla mrzlično. »A temu ni tako. Moj mož je pogumen in močan... Tisoč Lahov bo podavil in bo prišel čez mejo, da se vo|;kuje sredi naših. A Lahe bo podavil, vam rečem . . . Moj Just . . . Ženska se je zgrudila hipoma na klop in je zaihtela krčevito. Z divjo strastjo je pričela poljubovati otročiča, ki je plakal na ves glas. Toda nagloma se je dvignila in je skočila k oknu. Hotela je planiti skozenj in 1 # naj. so jo zadržali ljudje. »Just, moj J ust! Saj te niso ustrelili Lahi!« je vpila, in debele solze so ji lekle po bledih licih. Priletna gospa ji je iztrgala otročiča iz rok, in vsi so pričeli tolažiti nesrečnico, ki sc ji je nenadoma zmedlo v glavi. A
v miru. Bila je to zveza strahu. Ni bila brez koristi za nas. Dobili smo denar, četudi sc ni bilo čuditi, da smo kot zavezniki dobili denar. Imeli smo mir. Naše brate r,a Ogrskem so manj tlačili. Toda Sedmo-graški se nikoli nismo mogli odpovedati, četudi je leta 1893. Stolojan v neki interpelaciji govoril o možnosti, da bi Rumunija znala postati večjezična država, s čimer je mislil, da bi se mogla razširiti proti Bolgariji. V letu 1913. naša akcija nekaterim velesilam ni ugajala, drugim pa. Tem se moramo danes pridružiti, ko Srbije ni več, Bolgarija pa služabnica Avstrije in mi v smislu starih tradicij držimo Karpate zaprte. Seveda nas vojna ni našla materielno, če tudi ne moralno oboroženih. Enointri-deset let smo živeli v stanju lenobe. Toda danes ne verovati v moč dežele, bi bilo zločinsko.
Govornik nato našteva od Lvova pa do bolgarske vojne vse trenutke, ko bi vlada morala napovedati vojno, četudi bi bile potrebne žrtve. Proti Srbiji smo imeli golove obveznosti. Mi bi Nemcem zabra-nili, da ne bi prodrli proti jugu in preprečili bi bili uničenje Srbije. Tedaj bi lahko storili mi to, za kar bi tudi 10 milijonov ententinih vojakov ne zadostovalo. Naš rod, ki je tako malo pripravljen na junaški pogum, mora storiti vse za uresničenje tega dela, mora misliti na napredek, ki cvete deželi, katerega veča. (Ploskanje pri manjšini.)
Bukarešt, 31. decembra. (Kor. urad.) Oficiozna »Independance Roumaine« pravi o govoru Take Jonescuja: Gotovo je imel včeraj srečen dan. Imel je lahko vlogo, kei je zagovarjal priljubljeno stvar,
Carp odgovarja.
Bukarešt, 1. januarja. (Kor. ur.) Carp jc odgovarjal včeraj Take Jonescuu. Izvajal je: Take Jonescu se sklicuje na nek moj govor, v katerem sem izjavil, da ne moremo pritrjevati povračilu Besarabije in da moramo ostati gospodarji izlivov Donave. Tega mnenja sem še danes. Jonescu je izkušal svojo premoč nad svojimi nasprotniki in trdi, da je povzročilo vojsko nemško zatiranje in da bo zmagala svoboda in demokracija. Jonescu ni bil vedno tako velikodušen. Svojčas se je zavzemal, naj ne računa rumunska politika z začasnimi koristi. Pred enim letom se je zavzemal za nevtralnost, zdaj se zavzema za vojsko in pravi, da so bojazljivci tisti, ki se ne strinjajo ž njim. Jc-li imel takrat prav ali ima prav danes? Ne takrat in ne danes, ker ni nikdar branil pravega svojega prepričanja. Kakor takrat smo tudi dane« priče novega njegovega izpreminjanja. Talent ne upravičuje vseh izpreminjanj, kakor tudi ne upravičuje lepota vsakega one-čaščenja. Pravijo, pogodbo z osrednjima silama smo sklenili iz strahu. Ko me je poslal rajni kralj radi donavskega vprašanja v Berlin, sem poročal, da zahteva naša korist nastopati skupno z Avstrijo. Ko sem se vrnil v Rumunijo, sem proučaval položaj Rumunov v monarhiji in sem se prepričal, njih usodo moremo izboljšati le, če jih osvojimo ali pa če odnehavamo. Osvojitev ni bila mogoča, ker bi bil predpogoj, da se razbije monarhija. Kot osam-ljenci smo morali odnehavati. Če hočemo osvojevati, moramo postati močni in vzeti Besarabijo. Predno moremo misliti na ve« ideal, izkušajmo, da dosežemo, kar je mogoče. Vsled teh pomislekov se je sklenila pogodba. Tudi danes ne smemo niti misliti nato, da bi šli čez Karpate. Če zmaga sporazum, vemo iz ust ruskega ministrskega predsednika, kaj nas čaka. Rusija hoče morske ožine, izliv Donave in Galicija Bolgari so^razumeli, da rabi potem Rusija
niso je mogli pomiriti. Neprenehoma je klicala moža in se jo hotela vreči skozi okno, češ, da jo čaka tam ob progi njen Just, ki ga hočejo Lahi ustreliti. Naposled sc je vendarle nekoliko pomirila. Stisnila se je v kot in strmela topo predse. Le preko lic so ji drsele solze in venomer jc ponavljala s pridušenim glasom: »Just, moj Just . . .«
Sepetaje so govorili ljudje o nji Pred tednom je šel njen mož v Italijo, da uredi lam zadnjo zadevo — bil je trgovec. A zajela ga je vojna in mu je zaprla pot v domovino. Nesrečna žc ia je obupala. Grozen je bil zanjo ti ti dan. Sama ni vedela, ne kam, ne kod. Sedla je na zadnji vlak. Živci so ji odpovedali in misli v glavi so . t ji zmedle. »Just, moj Just!« je tarnala, in njene blazne oči so se ozirale nemirno po vozu. Ustnice so ji trepetale, in vse telo ji je drhtelo kakor v mrzlici.
Stroj je zapiskal presunljivo in je potegnil vozove za sabo. Dečko na mojih kolenih sc je zdrznil in jc vprl vame svojo velike oči. »O, kam?« je zajecljal m sc je stresnih A nisem mu vedel odgovora. Naslonil sem se k oknu pa sem strmel v noč. še so prepevali črički po kraških kotanjah. Sladek vonj je prihajal iz noči — vonj ki je hotel leči na dušo da uteSi veliko, skelečo bol bol, ki jo nesejo ti ljudje v široki svet. Kdo-vekam, kdovekod ...
pet po suhem v Carigrad. Zato so nasto pili proti Rusiji. Rumunske politike ne sme voditi srce in se ne sme nikdar popolnoma podvreči politiki kake velesile. Sledila bo vedno tistemu, ki razvije v Evropi zastavo p»oti zasedbi s severa. Ta slavna zastava se nahaja v rokah osrednjih velesil. Po-pcinomu napačna politika bi bila, če bi podredili obstoj rumunske države začasnim koristim Rumuniie v drugih deželah. Karpatsko vprašanje se ne reši v Karpatih, marveč onstran Pruta.
Po Carpovem govoru, ki so ga zelo odobravali, je govoril poročevalec, ki je naglašal, vladi se ne more očitati, da je zanemarjala koristi dežele. Konservativec Arior. izjavi: Konservativna stranka se zavzema za politiko dejstev. Če ostane v bodoče položaj, kakršen je zdaj, bo sla politika na strani osrednjih velesil.
Ministrski predsednik Bratianu opozarja, da vlada o mednarodni politiki ne more govoriti, kar pa ne pomeni, da odobrava vse, kar se je tu govorilo. Adresa se nato sprejme z 82 proti 2 glasovoma. ZLornica se odgodi do 2. februarja.
Take Jonescu v senatu.
Bukarešt. (Kor, ur.) V seji senata 31. m. m. je utemeljeval Take Jonescu svojo interpelacijo proti Sionu, ker je kot državni uradnik v »Moldowi« osrednjima velesilama prijazen članek objavil, Sion ni bil kaznovan, kar dokazuje, da odobrava vlada propagando za nastop Rumunije na strani osrednjih velesil. Notranji minister Mortzun: Siona sem obvestil, naj se kot uradnik ne udeležuje politike. Tudi ministrski predsednik graja Sionov nastop. Take Jonescu: Z odgovorom ministra nisem zadovoljen. Če Sion ne zapusti svojega mesta, pomenja to, da nam ne vlada več naša, marveč ogrska vlada. Izjava povzroči ropot. Predsednik zahteva, naj Jonescu prekliče, a ta noče. Predsednik ga ukori in izjavi, da senat v bodoče ž njim ne bo več tako potrpežljiv, kakor dozdaj. Mortzun: Jonescova razburjenost na nobenega ne vpliva. V trenutku, ko je Sion obžaloval, kar je storil, je zadeva rešena. Senat se nato odgodi do 2. februarja.
n vzhodni Galiciji. - Ifsi odbiti. — Ogromne ruska izgube.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 31. decembra. Uradno se razglaša:
Prostor pred našo bojno črto ob Stripi med Bučačcm in Wicsniouczykom je tvoril tudi včeraj pozorišče ponovljenih in z močnimi silami izvedenih ruskih napadov. Sovražne naskakovalne čete so se zopet razbile kakor prejšnje dni v ognju hladnokrvno hrabrih čet Pilanzer-Baltinove armade. Ponehalo je začasno ob spodnji Stripi in ob besarabski bojni črti delovanje sovražnika, ki se je močno utrudil ob zadnjih bojih. Izgube Rusov v minulih dneh na vzhodnogaliških bojiščih presegajo povsod navadno mero. Ležalo je tako ob Stripi pred odsekom neke stotnije 161, pred odsekom neke druge stotnije pa 325 ruskih mrličev. Ob zgornji Stripi, ob Ikvi in ob Putilovki nobenih posebnih dogodkov. Odbili smo zopet ob potoku Kormin in ob Stripi več ruskih napadov.
Dunaj, 1. januarja. Uradno se raz-giaša:
Bitka v vzhodni Galiciji traja dalje z nezmanjšano ljutostjo. Težišče bojev na naši bojni črti se je nahajalo tudi včeraj ob srednji in ob spodnji Stripi. V prostoru severovzhodno od Bučača so pričele nekoliko po opoldnevu delovati množice arti-Ijerije. ki so streljale do večernih ur. Sovražnik je pričel nato napadati. Njegovi oddelki so prodrli v številnih napadalnih valovih mestoma štiri- do petkrat do naših žičnih ograj, a so se vedno in povsod zrušili osled uničujočega učinka našega streljanja. Sovražnik se je ponoči umaknil v svojo 600 do 1000 korakov oddaljeno izhodno postojanko: na bojišču je pustil na stotine mrtvecev in težkih ranjencev.
Ista usota, kakor ob srednji Stripi, je doletela tudi napade, ki so jih izvedli Rusi pri Jaslowicu južno od Bučača in pri Us-cieczku ob Dnjestru.
Na besarabskem bojišču je potekel dan zopet primeroma mirno.
Postojanka armade generala grofa Bothmerja ob zgornji Stripi v vojni skupini Bolim-Ermolli ob Ikvi se je nahajala v cgniu sovražnega topničarstva.
Pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda so razkropili ruski bataljon, ki je poizkušal prodirati južno od Berestiany.
Ob ovinku Stira severozahodno od Čartoriska so nenadoma z uspehom napadle nemekc in avstrijske čete sovražne predr.je postojanke.
Pri Kolodiji zahodno od Rcifaelowke smo odbili napad.
Dunaj, 2. januaria. Uradno se poroča:
Sovražnik je pričel zdaj zopet nadaljevati svojo oienzivo proti besarabski bojni črti P.Uanzer-Baltinove armade. Poizkušal je že v novoletni noči dvakrat in naslednje dopoldne prav tolikrat brezuspešno, da vdre v naše utrdbe; nato je ob 1, uri popoldne iznove močno napadel utrdbe pri Toporovcu, pa so ga hrabri branilci odbili v boju moža z možem. Dve uri pozneje je na istem prostoru prodiralo šest ruskih polkov, a so jih večinoma zopet vrgli. Boj še ni zaključen le v odseku nekega bataljona. Izgube sovražnika so izredno velike.
Sovražnik je napadel zjutaj na dan norega leta tudi našo bojno črto ob Stripi severovzhodno od Bučača. Napad se je izjalovil ravno tako kakor naskok Rusov na neko utrdbo severovzhodno od Burka-nova.
Število v vzhodni Galiciji tekom enega tedna dovedenih ujetnikov se približuje številu 3000.
Južno od Dubna in pri Berestjani v pokrajini Kormin so odbili slabejše sovražne oddelke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 31. decembra. Veliki glavni
stan:
Nobenih posebno važnih dogodkov.
Berlin, 1. januarja. Veliki glavni stan:
Izjalovil se je pri Friedrichstadtu ruski napad, ki so ga izvedli čez zamrznjeno Dvino, že v našem ognju.
Sovražna lovska poveljstva in patrulje smo odbili na več mestih bojne črte.
Severno od Čarioriska so prodrli močni nemški in avstrijski poizvedovalni oddelki, ki so ujeli približno 50 Rusov. Vrnili so se ponoči v svoje postojanke. Av-strihke čete armade generala grofa Both-merja so se zelo uspešno udeležile na krilu ob obrambi ruskih napadov južno od Bur-kanova,
Berlin, 2. januarja. Veliki glavni stan:
Odbili smo na raznih točkah bojne črte napredujoče slabejše ruske oddelke. Enemu med njimi se je posrečilo, da je severno od Drysvijali vdrl začasno v našo postojanko.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 29. dccembra. (Kor. ur.) Na levem bi*egu reke Aa se je spopadel oddeleke Letov z nekim sovražnim oddelkom. Leti so planili na Nemce. Unel se je boj moža z možem. Nemci so bežali; na bojišču so pustili mrtve in ranjence. Na ostali bojni črti do Pripjeta mestoma streljanje s topovi in s puškami. Na bojni črti južno od Pripjeta in v Galiciji se boj nadaljuje.
Petrograd, 30. decembra. Poskus sovražnega oklopnega avtomobila, da bi se na cesti Bavsk približal našim za-kopom, smo z ognjem preprečili. Na celi fronti pri Rigi artiljerijski dvoboj, posebno ljut pri obmostju Uxkull. Z različnih točk se poroča o uspešnih operacijah naše artiljerije. Na fronti južno od Pripjeta traja hoj dalje.
GLASILO RUSKEGA GENERALNEGA
ŠTABA O VOJNEM POLOŽAJU.
Poznanj, 2. januarja. »Dziennik Po-znanski« posnema iz oficijelnega glasila ruskega generalnega štaba, »Ruskega In-vadila«, naslednja izvajanja o vojnem položaju in bodočih odločilnih bojih na ruskem bojišču: »Vse, kar delajo naši nasprotniki (Nemci in Avstriici) na naši fronti, kaže na to, da se sedanja zimska kampanja ne bo omejila samo na takoimeno-vane pozicijske boje. Sovražnik, ki pričakuje skorajšnje ofenzive z naše strani, se pripravlja nanio z vnemo in vso naglico. Spoznal je, da se bodo izvršili odločilni dogodki na nemško-ruski meji, in sicer hitreje nego se sluti. Od začetka vojne so smatrali Nemci Ruse kot svoje glavne nasprotnike ter so temu primerno obrnili svojo največjo pozornost proti Rusom. Odločilni udarec v tej vojski bo torej padel na ruski fronti. Vsi dogodki na Balkanu, v Mali Aziji in na drugih evropskih bojiščih ne bodo odločilne važnosti. Naj pod-vzemo sovražniki na Balkanu ali na Francoskem karkoli — vse te operacije bodo le podrejene važnosti.
RUSKI GLASOVI ZA POSEBNI MIR.
Stockholm, 2. januarja. Glasovi vplivnih ruskih političnih krogov, ki odkrito nastopajo za končanje brezuspešne borbe proti Nemčiji, so se pričeli množiti. »Rje?« poroča, da so člani desnice v dumi izdali izjavo v korist posebnega miru z Nemčijo in Avstrijo. Izjava sicer vsebuje pridržek, da stranka ne bo uganjala nikake take agitacije brez vednosti in želje političnih skupin, povdarja pa, da Rusija ne sme ničesar
več brezkorlstno žrtvovati. Nadaljevanje vojske za vsako ceno je politična kardinalna napaka.
NEMŠKI ZRAKOPLOV NAD RIGO.
Petrograd, 30. decembra. (K. u.) Listi poročajo, da je obmetaval dne 22. decem-
bra nek nemSki zrakoplov rusko predmestje Rigo z večjim številom bomb.
UVOZ VŽIGALIC V RUSUO. Petrograd. (Kor. ur.) Vlada je dovolila, da se sme do 14. januarja 1917 uvoziti v Rusijo do tisoč milijonov vžigalic prosto carine.
Na Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. decembra. Uradno se poroča:
Nič novega.
Dunaj, 1. januarja. Uradno se razglaša:
Pri Peči so zopet izkopali štiri topove, ki so jih zakopali Srbi.
Ob Tari praske.
Dunaj, 2. januarja. Uradno se poroča:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 31. decembra. Veliki glavni stan:
Nobenih posebno važnih dogodkov.
Berlin, 1. januarja. Veliki glavni stan:
Nič novega.
Berlin, 2. januarja. Veliki glavni stan:
Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Črnogorsko uradno poročilo.
Celinje, 29. decembra. (Kor. ur.) Na sandžaški bojni črti smo uničili nek oddelek in ujeli 15 mož. Na naši južni bojni črti smo odbili sovražen napad na Botcjide (na zemljevidu kraja ni). Avslrijci so zopet vzeli Raskovo Goro, ki Jo utrjujejo. Na bojni črti Lovčen smo odbili sovražnika, mu zadali občutne izgube in ujeli nekaj mož.
Cetinje, 28. decembra. (K. u.) Na obeh straneh cele bojne črte sandžaške armade so živahno streljali s topovi. Sovražnik napada dalje ob bojni črti na Lov-čenu pri Raskovi gori (na zemljevidu ni zabeležena). 3dnevnem trdem boju, v katerih so streljali iz utrdb in iz vojnih ladij pri Kotoru, so se Avstrijci umaknili. Naše čete so jih zasledovale.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 29. decembra. (Kor. urau.) Orientska armada; Naša letala so obstreljevala 29. dec. bolgarske parke in tabor pri Petiku, vzhodno od jezera Doiran. Z grške meje se nič ne poroča.
XXX
Otvoritev savskega mosta pri Belgradu.
Dunaj, 1. januarja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Dne 23. dec. je bil slovesno blagoslovljen zopet popravljeni 460 m dolgi savski most pri Belgradu, ki otvarja neposredno železniško zvezo osrednjih velesil z Bolgarijo in Turčijo.
Sestanek bolgarskega kralja z nadvojvodo Friderikom.
Dunaj, 1. januarja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Po slavnostni otvoritvi savskega mosta pri Belgradu se je odpeljal maršal nadvojvoda Friderik v Smederevo kamor je došel bolgarski kralj Ferdinand s princem Cirilom.
GbstreJJevanfe Drača.
Celinje, 1. jan. (Kor, ur.) Med obstreljevanjem Drača 29. decembra po
nekem avstrijskem brodovju ie pričel goreti parnik »Midiel«, ki je vozil približno 6000 ton živil namenjenih Črni-gori. Živila so izgubljena.
Preskrba Črnegore z živežem preprečena.
Cetinje. (Kor. ur.) Uradno se je dne 30. decembra razglasilo: Preskrba Črnegore z živežem je postala popolnoma nemogoča. Položaj postaja vsak dan težav-nejši. Avstrijski podmorski čolni napadajo na našem in na albanskem obrežju jadrnice in parnike. Pri Dulčinju so potopili dne 29. decembra neko z živežem naloženo jadrnico, danes je pa dohitela ista usoda pri Sv. Ivanu Meduanskem nek parnik z 2000 tonami živil.
Srbski državni zaklad v Parizu.
Marseille, 31. decemb. (K. u.) »Agen-ce Havas« poroča: Srbski državno zaklad, katerega je semkaj pripeljala neka križa-rica, prepeljejo v Pariz. Z ravno isto kri-žarico so semkaj dospeli člani ruskega poslaništva v Srbiji.
Sodelovanje bolgarskih čet na ostalih bo-
Berlin. Bolgarski vrhovni poveljnik Žekov je izjavil na vprašanje: ali bi se bolgarske čete v slučaju potrebe udeležile ofenzive svojih sovražnikov na zahodu, sledeče: Ne verujem, da bi nastala taka potreba. Nemčija in Avstrija sta sami dovolj močni, da odbijati take napade ali da iz lastne moči iščeta omenjene odločitve. Tudi še morajo Bolgari končati svojo nalogo na Balkanu. Nočem pa reči, da bi, če bi nastala polreba sodelovanja bolgarskih čet na drugih bojiščih kot na Balkanu, mi ne bili radi pripravljeni na to.
Kralj Peter obišče grškega kralja,
Berlin. 2. januarja. (K. u.) Privatni dopisnik \Vollfovega urada javlja iz Aten: Govori se, da se bo podal kralj Peter iz Soluna, kjer je stopil na krov francoskega torpednega rušilca, v Atene, da obišče kralja Konstantina. Kralj Peter zaenkrat v Solunu ni šel na suho ter je na krovu torpednega rušilca sprejel obisk generala Sarrail in Maone ter grškega generala Moschopulos.
Vojvoda Mišič namestnik vojvode Puinika.
»Temps« poroča iz Skadra, da je zbolel vojvoda Putnik. Dokler ne ozdravi, ga bo nadomcjtcval vojvoda Mišič.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 31. decembra. (Kor. ur.) Sobranje je odobrilo vojni kredit v višini pol milijarde.
Bolgarija in Avstrija.
Predsednik bolgarskega sobranja je ob novem letu poslal prisrčne eastit-ke predsedniku avstrijskega državnega zbora dr. Silvestru, ki se mu je brzojavno zahvalil.
Koliko čet se je izkrcalo v Solunu.
Solun, 31. decembra. Doslej se je Izkrcalo 90.000 Francozov, 60.000 Angle-
i nI Ani 40.000 koloni j alnih čet, skupaj 190.000 mož.
Vojska z Italiji
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. decembra. Uradno se po-
roča:
Na južnem Tirolskem smo odbili dva alpinska bataljona, ki sta dvakrat napadla naše postojanke južnovzhodno od Torbole.
Sovražno težko topničarstvo je obstreljevalo na koroški bojni črti kraj Volčja ves, ki leži južnovzhodno od Na-borjeta.
Na primorski bojni črti se nadaljujejo mestoma boji s topovi in minami.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 1. januarja. Uradno se razglaša:
Italijanski težki topovi so včeraj zopet obstreljevali kraja Naborjet in Volčjo ves,
V novoletni noči so posebno živahno streljali na Col di Lana.
Položaj je nezipremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 2. januarja. Uradno se poroča:
Nič novega.
Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml.
ItaPjansko uradno poročilo.
Rim, 30. decembra. Včeraj zjutraj so se pojavili pred Dračem ena križarica in
pet sovražnih rušilcev, da bi obstreljevali mesto. Napravili so le malo škode. Od italijanskih in zavezniških ladij napadena sta bila avstrijska rušilca »Triglav« in »Lika« potopljena. Preživelo posadko »Like« smo ujeli. Tudi eno sovražno letalo so naši skušali sestreliti. Kakor je poročalo poveljstvo naše mornarice, je bil pred Dra-potopljen francoski podmorski čoln »Monce«, en parnik in ena jadrnica. (Avstrijska rušilca sta zadela na mine. Op. ur.)
Rim, 30. decembra. (K. u.) Odbili smo trajno ponovljene sovražne napade pehote v Val Lagarina na naše oddelke blizu Ca-stello Dante (južno od Rovereta). Sovražnik nam je prepustil nekaj ujetnikov. V pokrajini Col di Lana se jc izjalovil sovražen napad, izvedn iz Settsaza in iz Cherza v ognju naših topov in pehote.
Rim, 31. decembra. (K. u.) Delovanje se je na celi bojni črti bistveno omejilo na obojestranskem streljanju s topovi na utrjevalna dela. V nekaterih odsekih, kakor v Val Daone, je sovražnik vporabljal, ne da bi nam bil škodoval, proti našim osvojenim postojankam na levem bregu jezera Chiese krogle s plinom, ki duše in povzroče solze.
Rim, 1. januarja. (K. u.) Na celi bojni črti traja živahno delovanje artiljerije. V dolini Lagerina so pripeljali naši nekaj ujetnikov povodom drznega poizvedova-
nja proti Malga Bunes severno od Dosso-casine. Sovražnik je napadel s svoje strani naše postojanke pri Corna Caldn 'no od Roveretta, a smo ga odbili.
Ministrski svat v Rimu.
Lngano. Ministrski svet. ki bi se moral vršiti Minuli četrtek, je bil preložen na popoldne in je trajal štiri ure. »Secolo« piče, da je bil preložen vsled važnih posvetovanj, ki jih je imel Son-nino dopoldne z vojnim ministrom in nato z rusiim poslanikom Giersom. Ta se je takoj nato podal k francoskemu poslaniku Barrere. V ministrskem svetu je Sonnino poročal v dopoldanskih posvetovanjih in o mednarodnem položaju, posebno o položaju na Balkanu. Vojni minister je poročal o zadnjih operacijah na italijanski fronti, poljedelski minister pa o ugodni kupni poRodbi za veliko množino pšenice v neki prijateljski državi, vsled česar je porini Italija popolnoma preskrbljena.
Tittonijeve nade.
Rim, 2. januarja. (K. u.) Italijanski poslanik v Parizu, Tittoni, je rekel o priliki novoletnega sprejema italijanski naselbini, da upa, da bo v novem letu vojne konec in da bo leta 1916. prineslo Italiji in četverosporazumu triumf.
Zadržani avstrijski in nemški železniški vozovi v Italiji.
Rim, 2. januarja. (K. u.) Listi poročajo: Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic odreja, naj na avstrijske in nemške železniške vozove, ki so ostali v Italiji, napišejo »Italijanske državne železnice« in da jih ne smejo poslati v inozemstvo.
Cesar armadi.
Dunaj, 1. januarja. (K. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Višji ar-madni poveljnik maršal nadvojvoda Friderik je izdal povelje, v katerem sporoča, da je najvišji vojni gosopd poslal na novoletno voščilo sledeči odgovor:
Globokočuteče novoletne časlitke v boju stoječe celokupne oborožene sile, ki ste mi jih pravkar sporočili, so me zelo ganile. V pogledu na minulo vojno leto, lahko s ponosnim veseljem cenim zavest, ki pršinja Mojo oboroženo silo v zavesti vseh uspehov, kateri označujejo naš in naših zaveznikov sedanji vojni položaj. Četudi je spomladi z Italijo zavratno nastopil proti nam nov sovražnik, so vendar hrabri deželni branilci Tirolske in Koroške in Moja junaška soška armada kljubovali vsem navalom. Z osvojitvijo Belgrada po sijajnem častnem prehodu čez Donavo in Savo so naše in nemške armade prenesle svoje zastave daleč na Balkan. Kamor pogledam, vidim, da se na suhem in na morju, na severu in jugu neomajno bori Moja oborožena sila. Zahvaljujem se najtoplejše za vsa čutila in obljube, ki ste Mi jih izrazili, in prosim božjega blagoslova za Mojo oboroženo silo, za domovine jekleni ščit in oster meč.
Franc Jožef 1. r.
Potopljena
križanca.
Kolin, 31. decembra. (K. u.) »Kolni-sche Zeitung« poroča iz nizozemske meje: V Londonu uradno razglašajo: Angleška oklopna križarka »Natal« se je potopila včeraj v Le Havre vsled eksplozije v notranjosti ladje. Od posadke so rešili 400 mož.
London, 1. januarja. (Kor. ur.) ;>Times« poročajo o potopu križarke »Natal«: Eksplozija, se je izvršila v četrtek popoldne. Od posadke, ki je štela 704 može, je izgubilo življenje približno 300 Častnikov in mornarjev. Ladja se je nahajala v pristanišču. Pravi vzrok eksplozije še ni znan.
London. (Kor. ur.) Admiraliteta objavlja. imena 14 častnikov in 373 mož, ki ob eksploziji križarke »Natal« niso izgubili življenje. (Izgubilo je torej življenje 317 mož.)
X
X X
Oklopno križarko »Natal« se gradili leta 1905., obsegala je 13.750 ton posadke je bilo 704 mož.
Nova afera na morja.
Poštni parnik »Persia« potopljen.
London. (Kor. ur.) Pri Kreti je bil torpediran in potopljen pamik »Per-sia«. Večina potnikov (okoli 230) in posadke (200) je utonila. Med potniki so tudi trije Američani.
Spor Avstrije z Združenimi državami resen.
Washington, 1. januarja. (Kor. ur.) »Beuter«: Uradni krogi izjavljajo: Razdor je nemogoč, ker je Avstrija bistveno ugodila vsem ameriškim željam glede na zadevo »Ancona«.
Boji do zatiodii.
Berlin, 31. decembra. Veliki glavni stan:
Po uspešni razstrelitvi smo iztrgali Angležem severozahodno od Hullucha naprej potisnjen jarek. V naše roke sta padli dve^ strojnici ic nekaj ujetnikov. Ob sovražnem napadu letalcev na Ostende je bila povzročena izdatna škoda na poslopjih v mestu, posebno je trpe! samostan sv. Srca. Ranjenih je 19 belgijskih prebivalcev, eden je ubit. VojaSke škode ni.
Berlin, 1. januarja. Veliki glavni stan:
Nobenih posebnih dogodkov.
Berlin, 2. januarja. Veliki glavni stan:
Preprečili smo ponoči 1. t. mes. poizkuse močnih angleških oddelkov, da bi vdrli v našo postojanko pri Frelingkemu severnovzhodno od Armentieres.
Po uspešni razstrelbi so zasedle naše čete severozahodno od Hulluchu napravljeno duplino.
Nad 200 mož smo ujeli, ko smo osvojili nek sovražen jarek južno od Hart-mannsweilerkopia.
Vrhovno vojno vodstvo.
General Castelnnu zopet domn.
Pariz, 31. decembra. (Kor. ur.) General Caslelnau je došel iz Italije in z Grškega.
Dnevne novice.
-f Slava branilcu domovine! V globoki hvaležnosti so vse notranjske občine izvolile ekscelenco generala Boroeviča za častnega občana.
—	Pribitki k dednim pristojbinam. Cesarska naredba z dne 30. decembra odreja: Zapuščinskih doneskov, ki so se dosedaj v korist deželnih in občinskih zakladov, za šolstvo, reveže in bolnike pobirali od čiste vrednosti zapuščin ali dedščin, se odslej ne bo več odmerjalo in pobiralo. Za te namene se bo odslej tako poskrbelo, da se bo dednim pristojbinam pribilo posebne doklade, ki znašajo na Dunaju 60%, v okrožju sodišč v Brnu, Lvovu, Pragi in Trstu 40%, po ostalih krajih 30%. Uradno pojasnilo pravi, da navedeni fondi z reformo ne bodo prikrajšani, ampak celo na boljšem.
-f Umrl je v kamniškem samostanu starosta frančiškanske provincije sv. Križa, bisernomašnik č. p. R u d o 1 f D o 1 i n š e k. V sedemdesetih letih je bil kot večletni gvardijan in vodja kamniške deške šole dobro znan in cenjen. Mlajši ga niso več tako poznali, ker je že lepo vrsto let živel v pokoju. Noge so mu odpovedale, da ni mogel ven in nekaj let tudi na vrt in v obednico ne. Drugače je bil pa do zadnjega tako svežega duha, tako zvestega spomina, kakor so štiriinosemdesetletni starčki redko. Bil je živa in kritična kronika nad pol stoletja provincije. Pogreb bo v torek 4. t. m. ob 9. uri zjutraj. Naj v miru počiva!
—	Nagla smrt majorja. Dne 28. t. m. je nagloma umrl v Idriji major Ludovik Reindel. Po zajutreku si je prižgal cigareto, pa je omahnil v roke svojemu strežaju in bil takoj mrtev. Bil je skromna in zelo blaga duša. Ko mu je g. dekan, pri katerem je bil v stanovanju, ponudil kot štabnemu oficirju dve sobi, je odgovoril: »Zakaj se bom tu košatil in Vam še več nadlege delal, morda sem čez teden dni že v vojnem jarku na zemlji in blatu.« Mladi kadetje so prihajali k bataljonu. Izročil je novemu častniku oddelek z besedami: »Tu Vam izročam ne 60 pušk, ampak 60 duš,« Bil je pri častnikih in moštvu zelo priljubljen. Star je bil 41 let. Gospa njegova živi v Przemyslu. Otrok ni zapustil. Prepeljali ga bodo v Przemysel.
—	»Hrvatska Riječ,« Kakor se govori, prične s 1. januarjem izdajati koalicija nov list pod imenom »Hrvatska Riječ«, ki bo izhajal popoldne, a urejeval ga bo Gvido pl. Hreljanovič.
—	Zaradi kuge slinovke je prepovedan živinski sejm (za vse vrste živali), kateri bi se imel vršiti dne 4. januarja 1916 v Domžalah. Kramarski sejm je dovoljen.
—	Dovoz romunskega žita. »Prager Tagblatt« izve z merodajne strani, da na-kupljenega rumunskega žita ni pričakovati pred sredi marca. Manjše množine so že dospele, a glavni del utegne priti šele ob omenjenem času,
—	V vojno službo je bil poklican dr, phil. P. Ha dri j an Kokol O. F. M., gimnazijski lektor v Kamniku.
—	Smrt za domovino. V Celovcu je umrl 18 let stari domobranec Jožef Po-tovnik iz Logatca.
—	Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji davčni asistent g. F r. Želez-n i k , star 27 let.
Odlikovanje prof. Vekoslava Špin-
člča. Zagrebški nadškof je imenoval prof. Vekoslava Špinčiča, drž. in dež. poslanca, iz Istre za častnega kanonika.
—	V vodo je skočil raz savskega mostu v Kranju krojaški mojster Vincenc Mi-klavčič in utonil. Vojna mu je vzela dva sina.
—	Znižane vožne cene za obisk ranjencev po nemških železniških progah. C.
kr. kor. urad obvešča: Avstrijske državne železnice kakor tudi večje zasebne železnice so dovolile svojcem obolelih ali ranjenih vojakov in na ranah umrlih vojakov za obisk k pogrebom polovične vožnje. Od 15. decembra dalje dovolijo tudi uprave železnic v Nemčiji takim osebam polovično vožnjo.
Tovarišu v spomin.
(Praporščaku Št. Kvas.)
Videl sem grobove, da mi je bilo do solz hudo ob njih.
Prva granata je skopala grob, druga zasula in končan je bil pogreb, brez po-grebca, brez mizerera, brez cvetja, brez besede v slovo, brez solze na svežo, okrvavljeno zemljo. — V grobu pa je ležal mlad človek, tovariš moj.
Videl sem grOD.
V strelnem jarku, z vodo in blatom napolnjenim, se je zgrudilo mrtvo truplo; pogrezalo se je v blatu, izginjalo bolj in bolj, prst se je posipala nanje, živa noga tovariševa je v mrzlični hitrosti nevede stooila nanj, truplo je izginilo in — končan je bil pogreb; nagrobnico so pa peli topovi in tovariši so sadili na grob rudeče rože — svojo kri.
Videl sem grobove.
Veliki so bili, ogromni, kakor brezdno. Truplo ob truplu v njih, na pol razpadli in sveži mrliči, prijatelj ob prijatelju, tovariš ob tovarišu, znanec ob znancu, neznanec ob neznancu, mladi ob starem, vse vprek. Na lesnem križu pa stoji morebiti z okorno roko zapisano število: toliko in toliko jih je bilo tedaj in tedaj v tem skupnem grobu pokopano.
Videl sem grobove.
Griček ob gričku, eden ko drugi kakor gredice na vrtu. Priprost lesen križ ob križu, eden ko drugi, cela dolga vrsta, dve, tri, štiri...
Videl sem vse vrste grobov.
Samotni, osamljeni se skrivajo med skalami, med grmovjem, ko zaostali jesenski cvetovi. Raztreseni so po gričih, dolinah, njivah in travnikih, že napol zarasli m skoro pozabljeni.
Videl sem te grobove po galiških gričih, v Karpatih, ob bregovih Dnjestra in 'fVjr jih zadn'i čas na naših go-? . , , h' na domač> kraški zemlji, videl toliko na »gori Kalvariji« in pod njo.
In hudo mi je bilo ob njih, ker so tako osamljeni in zapuščeni, tako pozabljeni, tako pozabljeni, tako daleč, daleč v ne-znanih, tujih krajih.
Kdo bo zasadil z ljubečo roko spomladanskih cvetlic nanje, kdo jih posipal * belim peskom, kdo bo na vseh mrtvih dan položil belih krlzantem nanje, kdo prižgal svečke na njih?	s
In nikdar ne bo pokleknila mati na grob sinov, ne žena, ne malo dete, ne dekle, ne bratec in sestrica, ne prijatelj. In solza jih ne bo porosila. Kakor samotna
je bila njihova smrt, kakoršen je bil njihov pokop, tak ostane njihov grob.
O samotni pozabljeni grobovi, grobovi na daljnih tujih tleh!
Pa sem čul o Tvojem grobu, tovariši Grob na domačem vaškem pokopališču. Slovesen pokop. Mladi pogrebci, znanci in prijatelji iz otroških let so priče, ko se Tvoje mlado truplo pogreza v zemljo. In sveži grob je posut s svežim cvetjem. Nanj pa pride križ, ki bo pričal desetletja in dalje, da spi v njem — mlad junak, ki je na domačih gričih, na rodni grudi žrtvoval svoje življenje.
Kdo izmed tisočev je bil deležen tega, komu izmed nas jc to usojeno? In kje najdem morebiti jaz svoj grob, ki Ti danes na Tvojih domačih gričih1 pišem besedo v spomin. Ali na Kalvariji, ali na doberdobski planoti, ali pri Sv. Mihaelu, ali v tirolskih ali koroških snežnih pečinah? Kdo ve. Alf pa se morebiti vlcžem poleg Tebe.
I.ep grob, grob v rodni grudi.
Drugi padajo, ko branijo domovino, a tuja in neznana jim je zemlja na kateri, za katero se bore in umirajo, niso jo morda videli do tedaj. Neznani in tuji so jim morebiti ljudje, ki bivajo na nji, neznan njihov jezik in navade.
Ti pa si padel v boju ne samo za domovino, ampak za tisti košček širne domovine, v boju za domačo grudo, ki Te je živila, kjer si živel in rasel.
Ali si kdaj mislil na to, ali si slutil ke« daj, da Te tu dohiti smrt?
Ali tedai morebiti, ko si se v dcškiH letih igral v domači vasi, ali ko si kot vesel dijak pohajal na počitnice, ali ko si se po domačih gričih kot mlad vojak-enolet-nik vadi! za grozno resnico? Ali si res slutil tedaj, ko si skozi domačo vas odhajal v zadnji boj še rekel:
»Če tu padem, bom vsaj doma pokopan ...«
Ali si nehote rekel te besede, ker jih je narekovalo srce, ali si se tolažil z njimi, ali si jih pa rekel v šali in za trdno veroval, da se zdrav zopet vrneš v domačo vas?
Kdaj si mislil, do na domačih gričih padeš v boju za rodno zemljo, rodno vas, domačo hišo? Ali si slutil kdaj, ko si jih gledal na večer ožarjene v zahajajočem južnem solncu, ali že tedaj ko so tako neusmiljeno razsajali po njih naši in sovražni topovi?
Ni Te hotela vzprejeti tuja, daljna ga-liška zemlja, tri mesece smo skupaj romali po nji, domača pa Te je zahtevala tako' prve dni.
Kolikokrat smo sc v daljni Galiciji skupaj zabavali, smejali, peli, ker kadar sem Te videl si sc smejal in kdor je bil skupaj s Teboj, se jc smejal. Takoj sem Te pa pogrešil v naši mali, mali družbi na kraškem ognjišču.
Še tulijo topovi nad Tvojim grobom, še neusmiljeno trgajo našo zemljo.
Če pa kedaj pridem v ta kraj, ko potihne njihova grozna pesem, obiščem Tvoj grob na Solkanskem pok opališču in pogovorim sc s Teboj, čc boš čul moje besede.
Do tedai pa sladko počivaj, tovariš, v domači zemlji!
IZSELJEVANJE V AMERIKO.
Rotterdam, 31. decembra. Glasom številk prekmarskili paroplovnili družb je prišlo v prvih devetih mesecih tekočega leta v Ameriko 156.596 potnikov (preje v istem času nad 830.000), iz Amerike je pa odpotovalo 227.037 (prejo 573.547) oseb. V medkrovju je odpotovalo iz Amerike 87.087 oseb več nego pripotovalo, skupno pa se je odpeljalo iz Amerike 70.491 oseb več nego pripeljalo.
Ljubljanske novice.
Zemljevid k bombardiranju Varne.
lj Občni zbor »Ljubljane«. Vabimo vse gospodične pevke in gospode pcvce ter gg. podporne člane, da se prav gotovo udeleže občnega zbora »Ljubljane«, ki se vrši v novourejenih društvenih prostorih na Jurčičevem trgu št. 3, II. nadstropje, jutri v torek 4. januarja točno ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo novega društvenega zborovodje g. dr. Frančiška Kimovca o bodočem delu »Ljubljane«. Prosimo za obilno udeležbo. — Predsedstvo »Ljubljane«.
lj Moka iz mestne zaloge se bo naka* zovala pekom v torek, 4. t. m., t r g o v -c e m pa v sredo, 5, t. m„ vselej ob pol devetih dopoldne na magistratu.
lj Dolžnost naznanila. Prizadete stranke se opozarjajo, da se začne dne 1. januarja 1916 rok dolžnosti naznanila za dušik vsebujoče snovi. Naznanilo je poslati mestnemu magistratu do 8. januarja po stanju r. dne 31. decembra 1915. Rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila se istotako prične dne 1, januarja in jc to doposlati do torka dne 4. januarja 1916 po stanju prejšnjega tretjega dne t. j. od sobote. En izvod jc poslati mestnemu magistratu, enega pa c. kr. trgovskemu ministrstvu na Dunaju. Ovčjo volno je naznaniti no staniu 1. ianuarja 1916 v teku osmih dni.
Stran 6
SLOVENEC, dne 3. januarja 1916.
St. f,
To naznanilo je poslati mestnemu magistratu. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata (za Ljubljano.).
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba in sicer dne 13. januarja 1916 za v januariju 1915 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, kolesi itd.) popoldne od 3. ure dalje v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev aH obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo.
Slike.
Srni prestrašili Italijane.
Vojak Josip Pclicon piše:
Kakor znano, so naše postojanke na koroški fronti na zelo visokih gorah, ki so polne divjačine. Tudi moj oddelek je zelo visoko, vendar so Italijani še višje, tako, da smo jim nekako pod brado. Imamo zelo d->bre postojanke in nam Lah ne more do ži-ega.
Danes, 16. decembra, me pokliče čete vodja in mi pokaže proti italijanskim postojankam: »Ali vidite?« Res, zagledal sem dve srni, ki sta tekli proti Italijanom. Bila je pa megla in Italijani, ki so videli prihajali le nejasne obrise, so planili k orožju in jeli grozovito streljati. Mislili so, da se jim bliža sovražnik. Streljali so celo uro, dokler se ni razpršila megla, ter so videli vzrok in žrtvi svojega strahu: dve ubiti srni. Po mrtvi živali si pa nihče ne upa — ne mi, ne oni, ker bi se iz takega podjetja izcimila namesto dobre pečenke — pogrebščina orez pečenke.
Naši ljudje.
Topničarski desetnik Albin Mlakar piše med drugim z laškega bojišča:
Bil sem v priprosti kmečki hiši. Vedno, kadar sem malo prost, grem tja, da se kaj pogovorimo. Štirje domačih so v vojni, doma je stari oče, stara mati, gospodinja in otroci.
»Ali slišite, kako grmi? Kaj pravite, ali pride Lah kdaj v ....?« Vedel sem, kakšnega odgovora si žele in rekel sem odločno: »Nikdar!« — »Nikdar, nikdar!« so veselo ponavljali otroci.
Dobri ljudje so to. Vse storijo, pomagajo vojakom, kjer in kakor morejo, da bi ne omagali v boju za njihov in svoj dom. Oprali so mi perilo. Hotel sem plačati. •->Ne«, so odklonili, »tudi mi imamo vojake, in morda tudi našim stori kdo kaj dobrega. Bo že Bog olačal!«
Take so slovenske matere.
Primorske novice.
V Gorici imajo mirno kn. Gospodični Kati Kodre v Vrhpolju piše njena prijateljica Felicita iz Gorice:
Draga Kati! Naj Ti opišem nekoliko o granati ki je padla v naš vrt. Bilo je 2. decembra ob 5. uri poaoldne, ravno mračilo se je, stala sem pri oknu v kuhinji, kar pri-grrni in prižvižga; odletim proč od okna, ki je šlo v hipu na tisoče kosov. (Zdaj kuham brez okna, imam vedno lepo zračno, ni mi ga treba več odpirati.) Letim k vratom, zdelo sc mi je, da se hiša podira; moje sobe vrata so sc sama odprla, ključavnica je odletela in vse je šlo narobe. Gospod je mislil, da sem že mrtva, ker me je klical oa se nisem mogla odzvati, trenotno sem zgubila glas. moč in zavest. Potem smo se začeli skupaj zbirati. Ko smo videli, da smo še živi, začnemo misliti, kako je z gospodom monsg, Kolavčič, ali še živi? Njegove služkinje so bile ena pri meni, druga slučajno v kleti, torej sam gospod v drugem nadstropju. Hitro zberem vse moči in grem prosit vojake, naj grejo gledat, kar so takoj naredili. On je pa ostal čisto hladen in prav mirno vprašal vojake, kaj da je? Potem pridejo vsi iz drugega nadstropja k nam kakor, da je pri nas bolj varno, pa najbolj je naše stanovanje prizadeto. Čakamo vsi zbrani kedaj bo še kaj, ali nič ni bilo več tisti večer. Gospod Lah je prizanesel! Dne 5. decembra se nas je zopet spomnil. Okolu pol 11. ponoči, ko smo že sladko pali, prižvižga en šrapnel in razpoči se na ulici ravno pod oknom gospodove spalne sobe, en kos prileti na njegovo posteljo, ki je prereza! balh, tisti ki smo ga medve naredile. Hvala Bogu, gospoda ni ranilo nič. Zdaj sem pa vstala ob 5. uri ker so začele padati bolj gosto granate, pa ni nobena več zadela. Dne 13. decembra opoldne so postregli v semenišču z njimi; ena je padla ravno na stolp, kjer je plapolala zastava Rdečega križa, druga blizo stolpa, dve na hišo, 25 v bližini. Mi smo pri glavnih vratih ven gledali, bili smo vsi besni, da ne prizanesejo niti ubogim ranjencem. Tako znajo naši »zavezniki«. Še nekaj, moj gardelin je celo tisto noč na oknu med deli šip prebil, prav gotovo sem mislila, da je poginil, pa je prav korajžno pre-ptal, zdaj ga še-le čislamo, ščinkovec se je pa dan poprej »obesil«, da ni vžil več toliko strahu. Goričani so zelo pridni, imajo
vedno odprte trgovine; samo par dni je bilo zaprto. Dne 21. dec. sem šla v Šempeter z Lojziko vino kupit. Ko pridemo v ulico Lantieri, so se pred nami razpočile dve granati. Hitro se obrneve, greve nazaj po ulici Dreossi proti bolnišnici, granate pa tudi za nama. »Aha, danes nas pa iščejo,« smo rekle, »toda le naprej, da ne bo Kati zastonj rekla, da nimamo korajže.« Zvečer ob pol 6. uri sve srečno nazaj prišli. Tako vidiš, je v Gorici, pa še vseeno upamo na srečen konec. Pridni smo postali vsi, nobeden ne hodi počasi po ulici.
Zanimiva pravda proti lastniku »Pic-cola«, Mayerju. »Piccolovi« uredniki, katerih je po izbruhu vojne z Italijo ostalo v uredništvu od 30 samo še 8, tožijo lastnika lista, Teodorja Mayerja, za izplačilo mesečnih plač, ki jim jih je bil obljubil dajati za ves čas vojne, ne da bi smel uredniško osobje v tej dobi odsloviti. Tako se je glasila ustna pogodba, sklenjena med uredniki in ravnateljem lista, dr. Preziosom. To da je potrdil tudi novi ravnatelj Bluco, ki ga pa pri obravnavi zapušča spomin ,.. Kljub pogodbi je začel pa prokurist Rocco urednike odpuščati, dasi bi moral odpovedi podpisati tudi drugi prokurist Chiesa. Urednike je pri obravnavi na okrajnem sodišču za trgovinske in pomorske stvari v Trstu zastopal odvetnik dr. Fillinich, toženca pa odvetnik dr. Saitz. Sodnik dr. Tommasini je razpravo zaradi zaslišanja novih prič (urednika Cesarija in prokurista Rocca) preložil na dan 3. januarja t. 1.
Umrl je na Katinari g. Avgust Pečar.
Splošna vojaška doiZaesi ne Angleškem-
London, 31. decembra. (K. u.) Iz merodajnega mesta se javlja, da po današnji seji kabineta ni več nevarnosti za ministrsko krizo. Našli so skupni temelj in se zedinili, da se mora držati Asquitova obljuba.
Amsterdam, 1. januarja. »Daily Te-legraph« poroča, da je ministrski svet naročil posebni komisiji, da izdela zakonski načrt za vojno službo. Računajo na 600.000 mož. Predlogo predloži As-quith zbornici v sredo. — »Telegraf« pa poroča, da je kralj že podpisal zakonski načrt.
Hotterdam, 1. januarja. »Times« poročajo, da ima Asquithova predloga tele osnovne misli; Vse neoženjene, kateri sc nočejo prostovoljno vpisati, se bo takoj s silo rek rutiralo. Razdeljeni bodo v skupine kakor lord Derbyjevi prostovoljci. Splošna vojaška dolžnost pa bo veljala samo za čas te vojne. Ni verjetno, da bi večina vlade hotela vpeljati trajno vojaško dolžnost, kakor bo to najbrže zahtevala najskrajnejša stru-ja lorda Curzona.
Darovi za »Bulgarski Rdeči križ«. Za
»Bulgarski Rdeči križ« so darovali: gospod Fran Povše, deželni in državni poslanec, Ljubljana, 20 K; g. Jsip Zidar, Ljubljana, 10 K; Kranjska deželna banka, Ljubljana, 100 K; Reprezentanca za Kranjsko c. kr. priv. Vzajemne zavarovalnice zoper požarno škodo v Gradcu, Ljubljana, 100 K; Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico, 100 K. Nadlje so darovali v roke gospoda Nikolaja viteza Gutmannsthal na Dvoru (Weixelstein) za »Bulgarski Rdeči križ«: g. Anton Krisper, tovarnar, 50 K; gospa baronica Haan 10 K; gospa dež. sodn. svetnika M. Rosina 10 K; g. Jakob Rižnar, župan, 8 K; g. dr. Alojzij Homan 6 K; g. dr. Medvešček, odvetnik, 5 K; gospa dvor. svetn. Th. Schobl 4 K; g. Emil Gmeiner 4 K; g. davčni upravitelj Klofutar 4 K; g. Janko Simončič 3 K; g. Anton Pogačnik 3 K; g. Anton Polanc 3 K; g. stražmojster Lovrenc Gregori 3 K; g. Oroslav Kos 3 K; g. Jakob Zidar 2 K; g. Ivan Haller 2 K; g. Anton Sotlar 2 K; g. Ljuba Podlesnik 2 K; g. Fran Juvančič 2 K; g. Ivan Jakša 2 K; g. Fran Kukec 2 K; g. Fran Hmelj 2 K; g. Anton Wetz 2 K; g. dr. Schmidt 2 K; g. Davorin Podlesnik 1 K; g. Marija Klopčič 1 K; g. Ljuba Moser 1 K; g. Bogomir Trepečnik 1 K; g. Rok Čeplak 1 K; g. Vincenc Rozman 1 K; g. Žila Dolliner 1 K; g. Josip Letinšek 1 K; g. Mihael Ter-bovc 1 K; g. Josipina Powohen 50 h; g. Josip Kranjc 40 h; g. Fran Klanšek 20 h; Župni urad Rateče 20 K; Okrajna posojilnica Rateče 10 K; neka igralna družba 1 K 40 h; vsi Lz občine Rateče pri Zidanem mostu.
Proda se 1-2000 raznih
STEKLENIC
mineralnih voda, vina, likerjev
itd.
od •/2 do 1 litra. — Kje, pove uprava Slovenca pod št. 2819.
t
Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom,prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, ozir. teta, tašča, gospa
zasebnica
po daljši bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 85 let, dne 1. januarja 1916 ob 9. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši danes dne 3. januarja ob 2. uri popoldan iz hiše Kopališka ulica 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo nepozabno pokoj-nico v pobožno molitev.
Naprodaj je NJIVA
ki meri dva orala pri glavni cesti, pripravim za stavblžčo,
wr In gozd
ki meri okoli dva orala. Več pove Stern, Celovška cesta S». 22, Šiska-Ljubljana.	2796
Žalujoči ostali.

IBS
večjo Um\m z maimfaterMm
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Anoelo, Ljjubli&na.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od ti>
govcev. — Posredovalci so iščejo proti dobremu plačilu.	2426
Išče se za graščino čemšenik pri Domžalah
od kakega trgovca, ki mora januarja k vojakom, event. tudi večje posestvo travnikov in gozdov na Sp. štajerskem,— Ponudbe na upravo lista pod „Ugodno".
vešča špecerijske in manufakturne stroke želi vstopili v službo takoj in sprejme službo naj-rajSi kje na deželi. Ccnj. ponudbe naj se pošiljajo na upr. Slovenca pod »Prodnjalkac št. 5.
vsake starosti, vajenega klanja in sekanja goveje živine, sprejme takoj
ia reniifar
Herpelje-Kozina, Isira.
ki se dobro razume pri poljedelskem delu in jo vaj^n konjem.
Pogoji po dogovoru.
Zglasiti so je pri gospej AImy Urbane, LJubljana, Sv. Petra cesta st. 1.
s 3 ali 4 osebami se sprejme. Nastop takoj. Da se hrana in plača po dogovoru. — Naslove na upravo lista pod štev. 2805.
Za večje posestvo na deželi išče se
dobro izurjeno z dežele, in krepkega dečka iz poštene hiše sprsjmo večja tvrdka na Dolenjskem. Ponudbe pod »344 post. rest. Karmel«.
Sprejme se
vešča gosposkega kuhanja za 2 do 4 osebe, družinskega kuhanja za 10 do 14 oseb, poke kruha in hišnega gospodinjstva v podporo gospodirji.
Mesečna plača poleg stanovanja, hrane in perila v gotovini K HO"—.
Ponudbo s spričevali o trajnem službovanju je poslati na upravništvo »Slovenca pod štev. 2S11.
Kupi se manjša enoniidstropna
v bližini Ljubljane. Ponudbo pod P. P. na upravo tega lista.
ki je vešč podkovanja konj in drugih del pri Jožefu Eordežu, kolarju in kovaču, j Sušak pri Reki.	2
vajena trgovine z mešanim blagom, z večletno prakso in z dobrimi spričevali, želi svojo sedanjo službo prcmcaitl. — Naslov pove iz prijaznosti uprava „Slovenca" pod štev. 2735. (Znamka za odgovori)
Uradniški zbor c. k. tobačne tovarne v Ljubljani globoko ginjen naznanja, da je dragi tovariš, gospod
KAREL FRIDRICH
c. k. oficijal tobačne režije c. in k. kadet v rezervi
dne 5. decembra 1915. preminul junaške smrti v boju na južnoza-padni fronti.
Šel je od nas blag človek, odkrit značaj in najboljši tovariš. Časten mu spomin!
V LJubljani, dne 31. grudna 1915.
jV[odni salon >
Osebno izbrane
ftichly- filaschhe	|
^	Priporoča: največjo i2bero d
/Ljubljana	~ J~" " J" 1
/Lid i jin ulica $t. 3 dvorci trg i.
klobukom 3a dame in deklice kakcr tudi bogato ja- |r logo žalnih klobukov.
Popravila tolno in vestno. Zunanja naročila na ijbiro j obratno pošto.
Schdro tla j o. Frijnano nij^e cent.
2100


Izdaja konzorcii »Slovenca«..
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.