Leto LXYIH
Od L ■•*. dal|«
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva nI. 6/HL TeL 40-01 do 40-05
Brezmadežna
V LJubljani, 7 nedeljo, 'dne 8. decembra 1940
štev. 283 i
Cena 2 din
JI^enfc
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika.
Ček. ra£.: Ljubljana
St 10.650 za naročnino ln štev. 10.349
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Colje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Italijani na tretji utrjeni črti
Na vseh treh bojnih odsekih se razvijajo hudi boji, pri katerih
igrata glavno vlogo bombnik in bajonet
Tone Kralj: Brezmadežna
(v kapeli dijaškega Ciriloveffa doma — 3940)
Kakor vsako leto, tako se ludi letos zbira katoliška mladina na današnji dan ob svoji nebeški Materi, češčeč v Njej Njeno brez-grešnost in postavljajoč jo za svojo obrambo proti zasledovanju hudobnega duha in njegovih slasti. Marija, čista, brez madeža že spočeta in Devica - Mati, ki je tudi Sina spočela brez madeža, Najčistejša žena, po-vzdignjena nad vse žene, vedno brez greha, je le kot taka mogla postati Mati Odreše-nikova in pomagala kot nova Eva k prero-jenju in odrešenju sveta. Na drugi strani pa je Satan, vedno duše zalezujoč duh, nudeč vse strasti in slasti zemskemu človeku in vabeč ga v zanke zapeljivega sveta, zanikajoč Boga, Marijo in vse svetnike božje, nudeč tistim, ki mu slede, gospodstvo nad svetnimi dobrinami Ln radost telesa. To sta dva svetova kakor sta dva svetova Luč in Tema, Duh in Gmota. Slovenski katoliški dijak pa si je izbral za svojo vodnico Luč, najvišjo svetlobo, ki veže s svojo žarkostjo dušo k sebi in jo osvobaja vezi strasti, mu daje moč, da svobodno odloča o svojem duhovnem gledanju, ki ga ne moti slast materializma, kateremu se vdaja današnji čas. Ta je ves zidan na gmoti in gmotnih užitkih, na sproščenosti osebnih mikov, slasti in koristi, na grehu vseh peterih čutov in na grehu razuma posebej, zanikujočega bivanje Boga: to je tisti Satan, na katerega je stopila Žena in je kači glavo strlal Marija Brezmadežna, Zmagovalka greha, Mati in Vzgojiteljica tistega, ki je svet Odrešil
—	odreši s svojo priprošnjo svet hudobnega zalezovanja in vzbudi v nas moč, da bomo Tvoji vitezi in s Tabo vred pokončevalci zla v sebi in svetu!
Tako kliče k Njej danes slovenska mladina in z njo vsi častilci Marijini, zbrani v Njenih družbah in poveličujoč jo v svojih vsakdanjih pozdravih: Zdrava, Marijal Avel Ko vihtimo meč proti lastnemu sovražniku v sebi, ga vihtimo z Njenim sladkim imenom
—	in verujemo v zmago. In ko se kot vitezi zaganjamo v ovire, ki jih stavljajo omame sveta čistemu duhovnemu življenju, jih premagujemo s ščitom v roki, na kateri je Njen monogram, Njeno ime: Marijal Saj še mi verujemo, da Ona ne zapušča svojih vojščakov, ki gredo v boj za čistost današnjega življenja, za novo duhovno podobo sveta, za pre« rojenje obličja zemlje z Njenim imenom: Marija!
Marija, odrešiteljica naših strasti, ideal vse ženskosti, naj posveti naši mladini oči, da bo gledala v vsaki ženski odsvit Njene ženskost, Njenega čistega deklištva in bo čuvala najlepšo Njeno dediščino: čistost srca. Odstre naj zmaterializiranemu človeštvu lažno mreno s pogleda, ko se v lastno pogubo roga bogatemu blagoslovu materinstva, ki ga ne ceni po duhovni vrednosti kot soustvarjanje obličja človeškega po obličju božjem, kvečjemu ga ceni kot plojenje človeške pasme, dobrodošlo za širjenje oblasti lastnega plemena; sicer pa materinstvo razdira, onečašča, zlorablja. V tem vidimo današnjega Ognjenega zmaja, uničujočega v osnovi človeštvo, nudečega mu samo opoj slasti, odvzemajočega pa mu smisel za žrtvovanje. Prav to, v čemer je Marija največji ideal vsemu človeštvu, ko mu je varuhinja devištva, zaščitnica materinstva, posve-titeljica družinskega življenja in vzgojiteljica otrok! Odkriva svetu vrednost žrtev, vrednost dušne lepote nad telesno, ki nudi Njenemu zoperniku snov za tekmovanja, ustvarja močne b silne duše, ki se zaradi Boga znajo odreči
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 7. decembra. A A. Štefani: Uradno poročilo št. 184 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
V	Albaniji nadaljuje sovražnik s pritiskom proti našemu skrajnemu levemu krilu v planinskem vencu, zahodno od Podgradca. Na ostalem delu bojišča uprizarja sovražnik krajevne napade pri A r g i r o k a s t r u. Naši protinapadi so nam omogočili vzeti nazaj različne postojanke. Alpinski bataljon »Bolzano«, 2. polk bersaljerov in 26. pehotni polk armadnega zbora so se posebno izkazali. Naše letalstvo je navzlic neugodnim vremenskim razmeram in hudem protiletalskem ognju izvedlo številne napade z nizkimi poleti in bombardiralo čete, motorna vozila, proviantne kolone in pretrgalo poti ter zadalo udarce središčem, od koder prihajajo ojačenja. Vojaški objekti v Arti so bili hudo bombardirani. V Erzekiju je bila povzročena škoda na skladišču streliva,.
Grška poročila
Atene, 7. decembra, t. Atenska agencija: Poročilo št 41 grškega generalnega štaba se glasi:
Na levem krilu naše bojne črte v Albaniji so grške čete po hudih bojih zlomile sovražnikov odpor na reki Bistrici, ki so jo prekoračile in končno včeraj zasedle pristanišče Santi Quaranta (Porto Edda). Grške čete so takoj korakale dalje in potiskale nasprotnika proti severu. Preden je sovražnik zapustil Santi Quaranta, je mesto oplenil in zažgal. V pristanišču smo zajeli do polovice v vodi ležeči italijanski rušilec, na katerega so pred nekaj dnevi zavezniška letala vrgla bombe. Boji so se nadaljevali na vseh ostalih odsekih bojne črte ter se razvijajo uspešno za grško orožje. Vojni plen še ni preštet.
V	propagandnem ministrstvu so časnikarjem pojasnili poročila z bojišča v tem smislu, da so se Italijani iz Santi Quaranta umaknili v dveh kolonah, od katerih prva je na poti proti Himari, druga pa se skuša prebiti skozi soteske proti Argirokastru. Ker so grške čete že prodrle do te ceste in je Argirokastro že« zaseden od grških čet, so prizadevanja te sovražne kolone brezuspešna. Od Premetija so grške čete prišle do gorskega prelaza tik nad mestom Klisura, ki ga že obstreljujejo. Na severnem odseku so grške čete zasedle vso planino Kamia in Mokro planino. Boji tamkaj še trajajo. Topništvo hudo deluje, toda glavno orožje na tem odseku je bajonet.
Zastopnik vlade je časnikarjem pojasnil, da naj nikar ne pretiravajo svojih poročil. Grški generalni štab postopa zelo previdno in skrbno j>azi, da se vsa albanska fronta premika naprej kot ena sama velika enota po skupnem načrtu, ter ima vedno pred očmi možnost, da nasprotnik lahko vsak čas začne s protiofenzivo, ki grške armade na nobenem odseku ne sme najti nepripravljene ali v slabih postojankah.
Argirokastro gor?
Hudi boji za goro Carakek, ki so
jo Grki zavzeli
Newyork, 7. decembra, b. Dopisniki ameriških agencij poročajo z raznih bojišč v Albaniji, da so zlasti včeraj divjale hude borbe okrog Argiro-kastra, kjer je grško vojaštvo ponovno prešlo v napade na nož. Boji se vodijo med luko Santi Qua-ramta in Argirokastrom. Velik del Argirokastra je v plamenih in je deloma že izpraznjen od italijanskih čet.
Najhujši napada Grkov so bili v petek popoldne, ko so nastopili zopet grški planinski oddelki evzonov in naskočili italijanske postojanke na vrhu Carakek. Italijanski planinci so odbili napad grških evzonov z velikimi izgubami na obeh straneh. Naknadno pa prihajajo poročila, da je grško vojaštvo dobilo močne okrepitve in da so zadnje napade evzonov podprle močne letalske sile, ki so na nasprotnika vrgle na stotine bomb ter zlomile strategične postojanke in strojniška gnezda na Carakeku. Ameriški poročevalci z grških bojišč javljajo, da grška vojska nadaljuje pritisk v smeri proti Elbasanu. Glavni boji so se vodili v teku včerajšnjega dne ob rekah Škumba in Devoli.
Grški vdor
med albanske peirolejske vrelce
Atene, 7. decembra, t. Associated Press: Po nocojšnjih poročilih so Grki napravili velike na-
pore
ležijo
e na odseku med reko Škumbo in Devoli, kjer znani albanski petrolejski vrelci, od koder
se Italija zalaga z gonilnim gorivom. Grške čete so zasedle višine, od koder lahko streljajo na petrolejsko kotlino. Grški in zavezniški bombniki so zelo živahni na tem odseku ter pomagajo f>e-hoti s tem, da ji trebijo pot in vnašajo zmedo v sovražnikovo obrambo.
Proti Elbasanu
Atene, 7. decembra, t. Associated Press: Po najnovejših poročilih se nahajajo sedaj prvi napadalni oddelki grške f>ehote, ki prodirajo proti Elbasanu, le še 20 km od tega mesta.
Angleška poročila
Angleško letalstvo pomaga Grkom v bojih v Albaniji
Atene, 7. decembra, t. Atenska agencija. Poveljstvo angleškega letalstva poroča:
V zadnjih štiridesetih dneh, odkar traja vojna v Albaniji, so angleška letala izvedla skupno štirideset različnih napadov na mesta in postojanke v Albaniji, kjer je bilo bombardiranih predvsem 11 najbolj važmh krajev. Angleški letalci so neprestano v zraku. Tisoče ton bomb je bilo že vrženih na sovražnika. Obstreljevanje s strojnicami z letal je bilo grški pehoti v veliko pomoč. Kadar koli se pojavijo italijanski strmoglavci in hočejo ovirati Grke, že nastopijo angleški bombniki, ki nasprotnika takoj razprše. Angleško poveljstvo prenaša na grška bojišča topove, strojnice in bombe kar v letalih, ker je to bolj hitro. Grške čete, ki napredujejo po gorovju, dobivajo strelivo, orožje in živež kar s pomočjo letal. Angleško letalstvo je v glavnem tudi preprečilo izkrcavanje italijanskih okrepitev v albanskih pristaniščih.
Valona in Drač bombardirana
Včeraj in danes so angleški bombniki bombardirali Valono in Drač. Valona je imela svoj dvanajsti obisk. Uničene so bile pristaniške naprave, skladišča in ladje. Isti uspeh je bil dosežen v Draču. Skupine angleških bombnikov so sovražnika na vseh odsekih albanskega
Argirokastro je zažgan in gori. Sovražnik ga je zažgal pred svojim umikom.
Angleška letala so včeraj silovito napadla albansko pristanišče Valono m povzročila velika razdejanja na pristaniških napravah in skladiščih. Bombe so dvakrat zadele neko 10.000 tonsko italijansko prevozno ladjo. Luka je opustošena. Mnogo dvigal (žerjavov) je bilo uničenih. Zadeto je bilo skladišče streliva, iz katerega so se dvigali ogromni stebri črnega dima. Piloti so na svojem po-vratku izjavili, da je bil to najuspešnejši letalski napad angleških letal, odkar traja grško-italijan-&ka vojna.
Angleška poročila o bojih pred Klisuro in težavnih nalogah na poti v Berat in Elbasan
Atene, 7. decembra, t. Reuter: V grških merodajnih krogih in v grškem časopisju zelo previdno govorijo o grškem napredovanju v Albaniji. Listi poudarjajo, da bo treba premagati še mnogo težav, preden bo dosežena tretja italijanska utrjena črta.
Santi Quaranta so Italijani izpraznili že pred tremi dnevi in šele sedaj so Grki mesto zasedli z bajonetnim napadom.
Glede bojev pri K I i s u r i še ni podrobnih poročil. Pred Klisuro se nahajajo znane tesni, skozi katere se vije reka in cesta. Grki pritiskajo naprej z veliko silo, že zaradi tega, da bi Italijanom ne dali nobenega miru in jim ne dovolili, da se ustavijo.
Na severnem odseku brani planina T r a v i c a in druge visoke gore pot v osrčje Albanije. Grški generalni štab postopa silno spretno s tem, da zabija majhne žepe v sovražno bojišče. Na severu se razvijata dve bojišči, eno je usmerjeno proti B e r a t u , drugo proti Elbasanu, toda ponovno je treba poudariti, da ločijo Grke do teh mest še velike razdalje in da mora grška pehota prej očistiti vso italijansko drugo obrambno črto, preden bo začela ogražati Berat in Elbasan.
tudi najbolj žgočim gonom v sebi, da zagore s čistim plamenom in osvetle zmaterializirani svet z lučjo Njenega Ideala!
Le po Mariji se lahko današnji svet prerodi. Zato si ne moremo misliti sv. Cerkve brez kulta Brezmadežne, božje Matere in največje posrednice med božjim in njenim Sinom ter zemeljskimi ljudmi, izmed katerih je bila vzeta v nebo! In čeprav je dogma o Marijinem brezmadežnem spočetju najmlajša dogma vesoljne Cerkve, je naš narod že od nekdaj častilec Marijin. In Marija mu je največja opora v boju s Satanom, zaupa vanjo, ki je glavo strla ognjenemu zmaju, vladarju brezbožnega in od Boga odpadlega sveta.
In če se danes posebno slovenska mladina klanja svoji nebeški Kraljici, se pridružuje tako češčenju Marijinemu slovenskega naroda, ki jo časti že tisoč let in se k Nji zateka v vseh stiskah duše in naroda. S tem pa se naša mladina tudi izjavlja, da noče služiti materialističnemu Satanu današnjih dni, tem-
Ameriški poročevalci o grški taktiki in o ujetnikih
Ameriški poročevalec Associated Press pa poroča, da italijansko letalstvo hudo deluje na severnem odseku. Iz tega sklepajo, da se hočejo Italijani na vsak način ustaviti na severu in da smatrajo grško ofenzivo na tem prostoru najbolj nevarno za položaj svoje armade v Albaniji. Ako bi morali Italijani odrediti umik na severu, se ne morejo ustaviti pred Elbasanom, kar bi lahko pomenilo uvod v splošno katastrofo na albanskem bojišču. Ameriški poročevalec poroča dalje, da je dobil s srednjega in severnega odseka bojišča jx>-ročila, da prdiajajo vedno večje množine italijanskih vojnih ujetnikov v grško zaledje. Grki so italijanske ujetnike namestili več ali manj po vojašnicah v notranjosti Epira in grške Makedonije. Tudi na Krfu jih imajo v trdnjavi več sto. Morda upajo, da italijanski bombniki ne bodo metali bomb na te kraje.
Z naše meje
Belgrad, 7. decembra, m. Današnja opoldanska »Pravda« prinaša iz Aten naslednje poročilo: Snoči je bilo v ministrstvu za tisk izdano poročilo o operacijah na bojišču v Albaniji. Poročilo poudarja, da so se boji na vseh bojiščih nadaljevali z veliko srditostjo. Grške čete so zavzele vasi Hagi Sarando in meslo Santi Quaranta. Italijanske čete so evakuirale Argirokastro. Italijanske čete so se v teh krajih ogorčeno upirale. Na severu so se italijanske čete umaknile proti Delvinu, z odseka pri Argirokastru pa so se italijanske čete umaknile proti Tepeleniju. Grške čete ogražajo pokrajino med Devolijem in Škumbo. Ta pokrajina je zelo važna zaradi petrolejskih izvirov.
Belgrad, 7. dcc. m. Iz Djevdjekje poročajo, da so po grških poročilih grške čete napredovale na
Nadaljevanje oa 2. strani
'iS
-jVAinH-
i® f:. -i "Ln"'*,
n »t;
iu "«r
ttem/n '-rf
'""■'M

;--rrtnfrp
................V\\>i "'.J '•• *•
^^	i-
O,,-.! * ouilv	O'0* 'ortoTJa.K KilIV
'J:	Mnsavr^J'.

i IdANtilHA /	.
SjYrsk0f\^
V- i>v\
Zemljevid k vojni v Albaniji: Črna debela črta pomeni bojišče pred 8 dnevi. Danes je bojišče povsod pomaknjeno naprej. Na jugu so Grki zasedli pristanišče Porto Edda (Santi Quaranta), v sredini so v Argirokastru, severno od tega mesta pa prodirajo proti Tepeleni. Na severu pa ima grško prodiranje dve smeri iz Podgradca: 1. proti Beratu, 2. proti Elbasanu. — Križasta črta pomeni mejo med Albanijo in Grčijo. Pikčasta črta pa bojišče, do katerega so Italijani v prvem zaletu prodrli v Grčijo.
več se uvršča med viteze večnih duhovnih vrednot, ki so v najvišji meri vtelesene v najčistejšem liku Marije. Hoče z mečem, ki nosi Njeno ime, in s ščitom, na katerega je pripela Njen monogram, stati v boju za svojo lastno čistost srca, pa tudi v boju za idealistične težnje v svetu Notranjo rast pa ji daje misel na Njo, ki je bila od vsega početka na zemlji kot človek rešena vsega greha ter kot taka vredna, da je nosila v sebi svojega Boga. Ko pa je postala Mati Boga, je postala tudi mati vsega človeštva.
In to človeštvo, in med njim tudi naš slovenski narod in predvsem njegova mladina, kleči danes pred Nio in ji poje slavo in hvalo za vso milost, ki jo je dobilo po Njej, drugi Evi, kličeč ji polno zaupanja in prošnje najlepši Njen pozdrav, s katerim jo je pozdravil že tudi angel Gospodov:
Ave, Marija, milosti polna, Gospod s Teboj in po Tebi naj bo tudi z nami, Tvojim narodom in niednvo čisto mladino!
Italijanski guverner Dodekaneza zamen,an
Rim, 7. decembra. DNB: Novi guverner Dodekaneza in poveljnik tamkajšnjih čet, general Ba-stico, se je rodil 1876 v Bologni. Udeležil se je tripolitauske in svetovne vojne. V španski vojni se je general Bastico odlikoval kot poveljnik italijanskih čet, ki so zasedle Santander. Decembra 1937 je bil jxiviša,n za poveljnika armade. Član italijanskega senata je od leta 1939. Dosedanji guverner na italijanskem Dodekanezu, ki je bil odstavljen, je bil general de Vecchi. Razlogi za spremembo niso objavljeni.
Newyork, 7. decembra, b. United Press poroča iz Rima, da je general Cesare Mario de Vecchi, bivši guverner italijanskih čet na Egej-skem morju, eden izmed onih, ki so svoječasno spremljali Mussolinija pri pohodu na Rim, odstopil. Ta general je imel zelo visoke položaje v itali-
janski vladi in je bil znan po svoji odkritosrčnosti. Bil p,
Nevvvo
roča iz Rima, da je za novega guvernerja Dode-
iil pa je tudi član fašističnega kvadrumvirata. Newyork, 7. decembra, b. Dopisnik CDC po-
kaneških otokov in poveljnika italijanske vojske na Egejskem morju imenovan general Ettore Bastico, ki spada med najintimnejše prijatelje duceja.
Cavallero — Keitel
Newyork, 7. decembra, b. Iz verodostojnega vira v Rimu poročajo, da se bo novi šef italijanskega generalnega štaba general Cavallero v najkrajšem času sestal s šefom nemškega generalnega štaba maršalom von Keitlom.
Zagrebška vremenska napoved: Megleno in dpžpvno-
Bitoljski teden slovenskega dijaštva
Slovensko dijaštvo je pretekli ponedeljek začelo svoj bitoljski teden, zbiranje prostovoljnih darov med dijaštvom za naš južnovzhodni mejnik, Bitolj. To prostovoljno nabiralno akcijo na slovenskih šolah vodi Slovenska dijaška zveza, ki je predstavniška kulturna organizacija slovenskega dijaštva. To dejanje slovenskega dijaštva moremo res imenovati izraz plemenite tekme narodne zavesti in državljanskega ponosa med slovenskimi dijaki. Slovenski dijak je sicer sam revež in zato bodo gmotni uspehi njegove prostovoljne zbirke orez dvoma skromni. Toda ne gre za to, ali se nabere med slovenskim dijaštvom za jugoslovanski Bitolj nekaj dimarčkov več ali manj, marveč gre pred vsem za to, da je slovensko dijaštvo vsej slovenski »n jugoslovanski javnosti dalo prekrasen vzgled žrtvovanja za veliko skupno domovinsko iniscl, kar je zlasti v teh časih velikanskega pomena. Iz vsega srca pozdravljamo to pobudo Slovenske dijaške zveze ter želimo, da bi bitoljski teden še bolj kot v gmotnem, tudd v moralnem oziru dosegel svoj namen med slovenskim dijaštvom in našo javnostjo. Včeraj je bil zadnji dan bitoljskega tedna našega dijaštva, ki nanj opozar-iamo slovensko javnost, veleč, naj sledi plemenite /zglede svojih mladih sinov — svojega idealnega dijaštva, ki je njegovo geslo pri študiju in delovanju: »Bog, narod, država!«
Časi se vedno spreminjajo
Nemško glasilo »Deutsche Nachrichten« prinaša pod naslovom »Časi se spreminjajo, gospod rektor 1« dolg članek, ki se peča z govorom rektorja mariborske bogoslovne visoke šole v Mariboru g. dr. Uohnjeca, ki je na občnem zboru mariborske Prosvetne zveze govoril o slovenstvu in o slovenskem livljenjskem prostoru ter na katerem mora Slovenec biti gospodar, ter pri tem navajal besede Škofa Slomška. Slomšek je leta 1848 namreč zapisal, kakor je navajal v govoru g. rektor: »Nevarnost je, da bodo Nemci pili našo materino kri ter nam še vzeli sveto vero.« — Na ta govor g. rektorja je nemško glasilo za Slovenijo, ki izhaja v Zagrebu, napisalo dolg članek, kjer med drugim pravi: »Teorija neomejenega »gospodarja« se danes ne bo dala več uresničiti. Leta 1940 nemška narodna skupina v Evropi, torej tudi v Sloveniji, ne pozna več pojma »gospod« in »hlapec«, kar sta zadnji dve leti tako izobraženemu goopodu, kakršen je rektor kake bogoslovne visoke šole, že lahko dopovedati.« Dalje pravi list: »K nemškemu narodu spada vsak Nemec, kjer koli na svetu prebiva. Mi smo živ organizem ter se sklicujemo na 9vojo božjo in naravno življenjsko pravico... Sicer pa je dobro, da se zunanja politika ne dela v Mariboru...« — K temu članku nemškega glasila bi brez ozira na ton do g. rektorja omenili tole: Docela se strinjamo s stališčem nemškega glasila, ki brez dvoma ne velja le za Nemce, temveč tudi za Slovence. Kjer koli na svetu živi kak Slovenec, je član slovenskega naroda, ki se prav tako, kakor Nemci, more in mora sklicevati na svojo božjo in naravno življenjsko pravico. Prav tako radi jemljemo na znanje, da zdaj nemška narodna skupina ne pozna več pojma »gospod« in »hlapec«, v čemer se hvalevredno razlikuje od nekdanjih štajerskih in koroških nemškutarjev, kateri so slovensko ljudstvo imeli za hlapca, sebe pa za gospoda. To je bil tisti kamen spotike, ki je nemštvu v preteklosti tako silno škodoval na ugledu. Listu, ki kot mlad list gotovo ne pozna slovenske narodne zgodovine, bi radi omenili še, da je slovenski narod stoletja dolgo bil v boju s potujčevalci, ki so se kot tuji uradniki naseljevali med Slovenci, da bi nas potujčili. Vkljub vsestranski podpori od strani države se jim to ni posrečilo. Vkljub vsej državni sili in vkljub vsemu nasilju priseljenih potujčevalcev smo se vzdržali na svoji zemlji. Kes je, da smo glasno klicali, naj nam dajo našo božjo in naravno pravico. Pa tega niso hoteli. Brez vsake močne državne sile za seboj smo mi mali, naslonjeni zgolj na svojo moralno pravico, obdržali ta kos slovenske zemlje, ki je naš in ostane naš. Časi med nami so se v zgodovini že prevečkrat spreminjali, da ne bi vedeli: Časi se spreminjajo, naš narod pa ostane b svojo pravico do življenjal
Nemške filme zahteva
Glasilo Nemcev za Slovenijo »Deutsche Nachrichten«, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v zadnji številki članek, češ da v Ptuju, Mariboru in Celju kini dajo le angleške filme, ne pa nemških, kakršne bi tamkajšnje prebivalstvo rajši gledalo. Med drugim pravi: »Podjetnik kina sporoča, da je baje za naša mesta tednik še strogo cenzuri ran in s tem predvajanje onemogočeno. Dalje baje filmske izposojevalnice nimajo nobenega nemškega materiala na razpolago. Po pravici vprašamo, kako dolgo bodo še filme tako nasilno dodeljevali in kako dolgo bodo še mesta prejšnje južne Štajerske, Maribor, Ptuj in Celje morala gledati tak filmski material. Gotovo je premnogo nemških filmov, ki jih v Ptuju in drugih omenjenih mestih Se niso mogli videti. Upamo, da bo kmalu odpomagano.«
Prosvetno zborovanje v Zagrebu
Dne 6. t m. se je v Zagrebu začelo veliko prosvetno zborovanje zastopnikov Seljačke sloge iz vseh krajev banovine Hrvatske. Zborovanje bo trajalo tri dni ter bodo na njem obravnavali vprašanje zdravja kmečkih otrok, pobijanje nepismenosti med hrvatskimi kmeti, govorili bodo o organizaciji Seljačke sloge po Hrvatskem itd. Zlasti pa se bodo pečali s kmečkimi razsodišči, ki jth imenujejo sud dobrih ljudi. Taka sodišča morajo biti ustanovljena povsod, kjerkoli je kaka organizacija HSS. Člani HSS so dolžni vse spore jjoravnavati pred tem sodiščem ter nikakor ne smejo iti iskat pravice pred redno sodišče. Zborovanje bo vodil znani Rudolf Herceg, udeležil pa se ga bo tudi dr. Maček.
Splitski »Hrvatski glasnik«
Politika HSS v Dalmaciji je imela leta 1934 v Splitu svoje glasilo »Jadranski Dnevnik, ki pa je leta 1938 prenehal. Namesto njega je začel ]>ozneie izhajati »Hrvatski Glasnik*, ki je bil uradno glasilo HSS za Dalmacijo. Pred nekaj dnevi smo brali, da je iz konzorcija tega lista izstopil dr, Ivo Tartaglia, ki je bil med ustanovitelji tega lista. Kmalu potem smo brali izjavo enega ianed voditeljev HSS, dr. Poduje, ki ie povedal, da tudi on iestopa iz konzorcija tega lista, in sicer v soglasju « strankinim tajništvom v Zagrebu. Zdaj je pa »Hrvatifc Glasnik« prinesel izjavo edinega še delavnega ustanovitelja Stjepana Vidoviča, ki pravi, da mora list ustaviti, ker je vse breme, katero je pri izdajanju dnevnika veliko, zdaj padlo nanj. Tega pa ne more 6am nositi, zato bo list prenehal izhajati. Vidovič Se enkrat naglsSa, d» i« bil list v službi politike HSS in d.. Mačka. — Zdi pa se, da so notranje politižn« težave onemogočile izhajanje lista
Teleky in CsakS v Belgrad
Prihodnjo sredo podpis važnih listin — Cincar Markovič vrne obisk v
Budimpešti
Budimpešta, 7. dec. t. Madžarski ministrski predsednik groi Teleky in zunanji minister grol Csaky bosta dne 11. decembra prišla v Belgrad, da obiščeta jugoslovansko vlado. V njunem spremstvu pride večje število višjih uradnikov madžarskega zunanjega ministrstva in skupina odličnih zastopni-nikov tiska.
Na merodajnih mestih izjavljajo, da bodo ob priliki tega obiska ▼ Belgradu podpisane neke listine, ki bodo utrdile medsebojne prijateljske odnošaje med Madžarsko in Jugoslavijo. Govorijo tudi o podpisu nenapndalnega pakta po vzorcu pakta, ki e bil pred leti podpisan med Italijo in Jugoslavijo.
V političnih b diplomatičnih krogih Izjavljajo, da ima ta obiak velik pomen ca nadaljno ohranitev miru na jugovzhodu Evrope in da bo pomenil začetek novega tvornega dela ca mir.
Madžarski listi danes objavljajo v veliki opremi, da bo jugoslovanski zunanji minister tf. Cincar Markovič vrnil obisk madžarskim državnikom.
Budimpešta, 7. dec. m. TCP. Današnji »Ma-gyar Orszng« prinaša pod velikim naslovom poročila, da bo jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič obiskal Budimpešto, in objavlja celotni članek »Vremena« o iugoslovansko-inndžarskein prijateljstvu.
Letalska akademija ustanovljena
Bel|(rad, 7. dec. m. S kr. ukazom je na predlog vojnega ministra predpisana uredba o letalski akademiji, ki je objavljena v današnjem »Službenem vojnem listu«.
Naloga letalske akademije j j, da jugoslovansko letalstvo izpopolni s strokovno dobro izvež-banimi ter vojaško izprašanimi mladimi letalskimi častniki ter da pripravi rekrute-dijake za rezervne letalske oficirje. Akademija se deli na razred gojencev in dijakov. Akademija je sestavljena iz uprave poveljstva, učnega in pomožnega osebja, gojencev, dijakov in zavodove ustanove. Število gojencev in rekrutov-dijakov, ki bodo sprejeti vsako leto, odreja vojni minister po potrebi in proračunskih sredstvih, in sicer na predlog poveljnika letalske vojske. Upravo akademije
sestavljajo upravnik, pomočnik, adjutant, izsled-nik, intendant, blagajnik in drugo osebje. Svet akademije bo sestavljen iz upravnika akademije, pomočnika upravnika akademije ter iz določenega števila profesorjev, najmanj 10 generalov in višjih častnikov.
Šolanje gojencev traja tri leta. Šolsko leto se prične 1. oktobra in konča 15. septembra. Šolanje se deli na teoretični in teoretično-praktični del ter ima praktične tečaje. Na koncu prvega in drugega leta dobe gojenci 15 dni dopusta. Na koncu tretjega leta pa novi častnik dobi 20 dni dopusta. Rekruti-dijaki odslužijo svoj obvezni rok v kadru v dijaškem razredu Sprejmejo se mladeniči z 8 gimnazijami in vižjim tečajnim izpitom. Ne smejo biti mlajši ko 18 in ne starejši ko 22 let.
Senat zagrebške univerze klice akademike k redu
Zagreb, 7. dec. b. Rektor zagrebške univerze prof. dr. Stjepan Ivšič je izdal danes oklic, v katerem pravi:
Zaradi težke disciplinske kršitve, ki se je zgodila na tehnični fakulteti zagrebške univerze, kjer so dijaki z orožjem napadli in ranili dva dijaka, je sklenil univerzitetni senat, da vsem dijakom pošlje javni apel za pomiritev. Rektor poziva v imenu senata vse slušatelje univerze kot visoko izobraženo mladino, naj nikdar ne pozabijo, da se razlike v mišljenju in prepričanju ne morejo nikjer, najmanj pa na univerzi, odstraniti z orožjem, najsi bodo te razlike še tako velike. Te razlike ne smejo . med dijaki prekiniti tovariške znosnosti, kakor so »
jo prekinile pri zadnjih nemirih in neredih, zaradi katerih je bila univerza zaprta. Vsak nemir ograža, da bo univerza ponovno zaprta in da eventuelno odpade tudi kak semester. V primeru novih neredov bi mogli dijaki zgubiti tudi vse ugodnosti v hrani in stanovanju, zaradi če6ar jih senat naproša in poziva, naj med seboj širijo duh pomir-jenja in se potrudijo, da čutijo to, da so vsi člani ene zadruge, ki se imenuje hrvaška univerza, katero je hrvaški narod zgradil z velikimi žrtvami in za katero daje sedaj velike vsote.
Prof. dr. Ivšič na koncu poziva dijake, naj poslušajo očetovski nasvet univerzitetnega senata.
Italijanski listi o govoru predsednika vlade Cvetkoviča
Rim, 7. dec. b. Pod velikimi naslovi ln na prvib, straneh objavljajo italijanski listi izvlečke iz govora, ki ga je imel včeraj na sestanku belgraj-sfcih občinskih svetnikov predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič. V svojem govoru je določil Cvetkovič položaj Jugoslavije v eunanje-poli-tičnem oziru. Italijanski listi zlasti poudarjajo v besedilu svojih komentarjev, da jugoslovanska vlada želi sodelovati z osiščem, prav tako pa podčrtujeio tudi tisti pasus, v katerem je predsednik vlade Cvetkovič dejal:	,,
V vsakem momentu in v vseh mednarodnih stvareh se lahko dogovarjamo in razgovarjamo. Sodelovali bomo tudi mi pri ustvarjanju novega reda
v Evropi. V vseh teh stvareh se lahko pogovarjamo in dogovarjamo, če bomo prepričani, da s tem v nobenem oziru ne bo prišla v vprašanje naia varnost, naša neodvisnost in naša svoboda.
Italijanski listi poudarjajo, da je govor predsednika jugoslovanske vlade naletel na globok odmev v vsej državi kakor tudi zunaj njenih meja, kar je jasen dokaz, da je Jugoslavija odločena, da sodeluje in poglablja svoje odnošaje z Nemčijo in Italijo in da sodeluje tudi pri ustvarjanju novega reda na evropskem kontinentu. V poročilih svojih berlinskih dopisnikov italijanski listi poudarjajo, da je govor predsednka jugoslovanske vlade tudi v nemških diplomatskih krogih napravil najboljši vtis.
Janez Jeromen, druga smrtna žrtev železniške nesreče pri Sevnici
Zagreb, 7. dec. b. Danes so potegnili izpod razbitih železniških vagonov pomožnega strojevodjo Janeza Jeromena, ki je pri železniški nesreči med Sevnico in Blanco našel smrt.
Smrtna kosa v Gorici
Gorica, 7. decembra 1940. Dames pred praznikom Brezmadežnega spo-»Podjetnik kina sporoča, da I četia je izdihnila v Gorici svojo blago dušo gospa
Marija Bratuž, rojena Crnigoj, vdova po znanem slovenskem pekovskem mojstru m posestniku Jakobu Bratužu. Dosegla je starost 65 let. Bila je plemenita m poštena slovenska katoliška mati, ki e svoje otroke vzgojila v trdnem slovenskem in katoliškem duhu. Njen sin Marjan je šolski upravitelj v Konjicah, sin Franci je bančni uradnik v Ljubljani, sin Rudoli pa je doma. Vsem trem, ki so s smrtjo svoje dobre mame tako bridko prizadeti, kakor tudi njihovim družinam, izrekamo svoje globoko sožalje. Dobra rajnica naj počiva v Bogu!
Odlikovani so bili
Belgrad, 7. decembra. AA. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog gradbenega ministra je bil odlikovan Franc Žcbot, predsednik okrajnega cestnega odbora v Mariboru z redom sv. Save 4 stopnje. — Z redom sv. Save 5. stopnje je bil odlikovan inž. Anton Komelj, tehnični pristav pri banski upravi v Ljubljani, inž. Štefani, tehnični višji pristav bansko uprave v Ljubljani, inž. Anton Strgaržek, ban. višji tehn. pristav okrajnega cestnega odbora v Mariboru, in inž. Adolf So-berle, ban. tehn. višji pristav okrajnega cestnega odbora v Mariboru. — Z zlato kolajno za zgledno službo Stanko Gostiša. banovinski glavni arhivar banske uprave \ Ljubljani, Izidor Gomilšček, banovinski cestni nadzornik v Mariboru, in Ivan Grašič, banovinski cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Kranju.
Osebne novice
Belgrad, 7. dec. m. S kr. ukazom so na predlog vojnega ministra prevedeni v aktivno službo
M
oročniki: pehotni: Janez Vesel; topniški: Edo aček; rezervni podporočniki: Pavel Kune, Franc Kancelar; topniški: Ivan Simnovec.
Belgrad, 7 dec, m. S kraljevem ukazom je po. stavljen za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru dr. Rudolf Adamič, starešina okrajnega 6odišča v Prevaljah; starešina okrajnega sodiiča v Ljubila« Jakob Jerman ie postavljen za starešino okrajnega sodišča v Prevaljah.
N«wyork, 7. decembra. DNB. V Newyorku pričakujejo prihod holandsko kraljice Viljemine in princa beraharda,
Napredovali so meščanskošoiski učitelji:
Belgrad, 7. decembra. Napredovali so ti le meščansko-šolski učitelji v Sloveniji: V 4-II. Francka Terseglav v Novem mestu, Ivan Lapajne v Trbovljah, Leopold Seme v Ljubljani, Olga An-drejčič v Novem mestu, Marija Komar v Ljubljani, Cecilija Grčar v Mariboru, Mara Vidic v Ljubljani, Palmira Fajdiga v Ljubljani, Marija Kern v Celju, Viktor Robe v Mariboru, Marija Lorber v Mariboru, Emilija Jug v Mariboru, Anton Gaspari v Domžalah, Pavel Medič v Ljubljani, Albin Zavrl v Novem mestu, Jakob Gosj>oda-rič v Jesenicah, Neža Zarnik v Celju, Rudolf Les-jak v Ljubljani, Josip Vutkovič v Krškem, Janko Trošt v Ribnici, Miha Kovač v Celju, Helena Potočnik v Ljubljani, Ivan Kramarič v Ljubljani, Julija Femc v Krškem, Ana Pečjak v Ljubljani, Marija Lahajnar v Ljubljani, Marija Medič v Ljubljani, Ivan Ukmar v Ljubljani, Ivana Pro-
NI petroleja!
fsndar dobite livritoo svetlob«
Z DOMAČIM OOBJVOMi Sledilna SVETILKA na
Špirit „lii.lput"
sa 80 dveft, kompletna • priborom 205'— din. • Brez razpihovanja! • 6e ue kadi, ne luml Zajamčeno de-lovsnJ*1
petro-lux, Zagreb
RadMina»
Nalvečje skladmce ueirolejsfcib svetilk in rezervnih delov za vse vrste svetilk.
Sprejmemo prodajnlce tn potnike ! Prospekt doSI lemo znstoni in rrauko
(Nadaljevanje s 1. strani)
levem krilu. Grški listi poudarjajo, da so kljub hudemu italijanskemu odporu prekoračili reko Bistrico jn vkorakali v Santi Ouaracto. Italijanske čete so se umaknile sevemo od Santi Ouarante, Grške čete napredujejo po poti med Argirokastrom in Santi Čuaranto, Borbe se razvijajo v korist Gr. kov. Časopisje pravi, da so grške čete napredovale proti Klisun. Na gori Ostrovici so Grki zavzeli važne točke in gospodujejo nad cesto, ki vodi v Berat. Italijansko letalstvo je bombardiralo opori-šča Zanteo in Arso in vasi v zahodnem delu Pelo-poneza.	. ,
Zaradi najnovejših uspehov grške vojske vlada v Grčiji veliko navduSenje. Poročila o zavzetju Santi Ouarante »o prispela v Solun ob 13.10. Po z zastavami okrašenih ulicah je polno prebivalstva, ki manifestira kralju Juriju in voditeljem države.
Z najnovejšim ukazom vojnega ministra so vpoklicani vsi mehaniki, strojniki in puškarji, rojeni leta 1917. Prav tako so bili vpoklicani vsi častniki in podčastniki letnika 1915, ki še niso bili vpoklicani. Vojno ministrstvo je vpoklicalo vse ladijske kapitane, da se v 24 urah zglase v svojih pristaniščih zaradi nadalinih navodil.
Iz Ohrida pa poročajo, da je bilo v pretekli noči zelo delavno zlesti grško levo krilo, ki operira severno od Podgradca ob obali Ohridskega jezera. Boji se razvijajo od vasi Lina. Tukaj se je zvedelo, da so Italijani dobili okrepitve in da so se odločili, postaviti se Grkom pri Elbasanu v bran, ker imajo tam močne utrdbe. Njihovo težko topništvo, ki je včeraj delovalo v širini okrog 10 km okrog Podgradca, zdaj deluje že v hribih okrog Elbasana. Grške čete so zavzele tudi nekaj važnih točk in pritiskajo od izvira reke Škumbe proti Elbasanu. Grško desno krilo jo kljub slabemu vremenu bilo zelo delavno ln je v pretekli noči in danes nekoliko pomaknilo svoje položaje proti severu od Ohridskega Jezera.
Amerika bo pomagala
Grčiji
senc v Ljubljani, Cirila Zupan v Št. Vidu, Vida Hvala v Ljubljani.
V	VII. dkupino: Anka Ažman v Mariboru, Marija Curčin v Škofji Loki. Julijana šoštarič v Ljubljani, Ana Kotnik v Slovenjem gradcu, Zora Novak v Ribnici.
V	VIII. skupino: Ivana Andoljšek v Novem mestu, Anton Praprotnik v Št. Vidu n. Ljubljano.
Roosevelt obljubila kralju Juriju . materialno pomoč
Washington, 7. dec. t. Associated Press. Predsednik Roosevelt je odgovoril na brzojavno zahvalo grškega kralja Jurija za vso pomoč, ki Jo je Grčija že sprejela od Združenih držav Severne Amerike. Predsednik Roosevelt je na brzojav odgovoril takole:
»Kakor je Vašemu Veličanstvu že znano, je vlada Združenih držav Severne Amerike sklenila, da bo pomagala vsaki državi in vsakemu narodu, ki se brani proti napadalcu. Lahko di;ni zagotovilo Vašemu Veličanstvu, daje vlada Združenih držav že storila potrebne korake, da bo pomagala Grčiji, ki se bori proti napadalcu s tolikim junaštvom.«
Kralj Jurij je nato Rooseveltu brzoJavil:
»V teh bridkih urah, ko se moja država nahaja v hudem in neenakem boju z nasprotnikom, ki nastopa nasilno, sem v dnu srca hvaležen za toplo simpatijo in živo zanimanje, ki ju izraža veliki ameriški narod, katere usodo Vi vodite. Američani se zavedajo, da se Grki bore za načela pravičnosti, resnice in svobode, brez katerih ni življenja. Upam, da bomo z božjo pomočjo boj nadaljevali do končne zmage. Vsaka moralna in materialna podpora bo pomagala junaški grški vojski in nas bo približala zmagi.«
Belgrajske novice
Belgrad, 7. dec. m. Tukaj se mudi bivši poslanec Teuerschuh, ki je v raznih zadevah svojega okraja posredoval v prometnem, prosvetnem iu notranjem ministrstvu.
Belgrad, 7. dec. m. Prosvetno društvo v Belgradu priredi v sredo, 11. decembra, ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ruskega doma v Kraljice Natalije ulici 38 prosvetni večer, na katerem bo društveni kvintet zapel nekaj pesmi, nato pa bo predaval dr. inž. France Avčin iz Ljubljane o temi »Na smučeh čez Šar planino do Koraba«. Predavatelj se je sam udeležil lanske ekspedicije na te gorske velikane srbskega juga.
Belgrad, 7. dec. m. Tukajšnje sodišče je oprostilo policijskega agenta Marka Markoviča, ki je bil lansko leto aretiran zaradi umora ravnatelja Eda Markoviča.
Belgrad, 7. dee. m. Belgrajske Slovence opozarjamo na veliko izbiro božičnih jaslic in ostalih daril, ki jih ima v zalogi belgrajska podružnica Jugoslovanske knjigarne, KrunsUa ulica 29.

Nenadoma nas je zapustil v 64. letu starosti naš zlati, nepozabni sin, soprog, očka, stric in svak, gospod
TEODOR NOVOTNT
slaščičar
Preljubega pokojnika ponesemo k poslednjemu počitku v ponedeljek, dne 9. decembra 1940 ob pol 4 popoldne, z Žal, iz kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Globoko žalujoča mama Terezija, soproga Zinka, otroci Teodor, Anica, Tea; sestri Risa Ecker, Ani Zobec in ostali

London je imel mirno noč
Množinski napad pa je bil na luko Bristol
Nemška poročila
Berlin, 7 decembra AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Navzlic neugodnim vremenskim razmeram so nemška letala, kakor je bilo že javljeno, v noči ined 5. in 6. decembrom izvedla napade na London in Portsmouth. Izbruhnili so veliki požari. Včeraj je letalstvo izvedlo ogledniške polete in nekaj manjših napadov. V noči med 6 in 7. decembrom so bojn» letala napadla Bristol in druge važne vojaške objekte ob Rokavskem prelivu.
Preteklo noč sovražnik ni napravil nobenega napada na nemško ozemlja. Dve pomožni ladji sta zbili dve angleški torpedni letali. Nemško letalstvo ni utrpelo nobene škode.
Od sedmih letal, o katerih je bilo včeraj rečeno, da so izgubljena, sta se dve sedaj vrnili.
Norveške ladje za Nemčijo
Oslo, 7. decembra. Štefani. V norveških ladjedelnicah grade 136 trgovskih ladij s skupno tonažo 400.000 ton. Večino teh trgovskih ladij bodo spustili v morje spomladi.
Angleška poročila
London, 7. decembra, t. Letalsko ministrtsvo javlja:
V	pretekli noči so bili sovražni letalski napadi slabejši. Naperjeni so bili na neko mesto ob feristolskem kanalu (Bristol sami). Sovražni bombniki so vrgli veliko zažigalnih bomb, ki so povzročile nekaj zelo resnih požarov, toda civilna obramba jih je do jutra imel^ pod svojo oblastjo. Tudi nekaj stanovanjskih hiš in javnih zgradb je bilo poškodovanih. Število človeških žrtev je sorazmerno nizko. Po polnoči so sovražni napadi nehali. Tudi iz drugih krajev države poročajo o posameznih bombah, ki so padle tu in tam. London sam ni imel nobenega napada.
Reuterjev zasebni dopisnik pristavlja, da sta bila pri napadu na Bristol med drugimi hišami in javnimi zgradbami porušeni tudi ena cerkev in en kino. V londonski okolici je bil predsinoč-njim poškodovan znani observatorij v Green-vvichu, kjer 60 bombe uničile nekaj dragocenih daljnogledov. Greenvvichev observatorij stoji osamljen sredi velikega prostora.
Danes dopoldne sta bila sestreljena že dva nemška bombnika nad Anglijo.
Napadi na Nemčijo
London, 7. decembra, t. Letalsko ministrstvo javlja, da so " pretekli noči skupine angleških bombnikov napravile polete nad od sovražnika zasedeno ozemlje, kjer so bombardirale letališča in pristanišča. Napadi so trajali več ur, do 2 zjutraj. Med pristanišči so bila izbrana sledeča: Dunkertjue, Calais in Boulogne. Bombe so zadele namenjene cilje in povzročile povsod razdejanja. Dvoje letal se ni vrnilo.
V	Afriki
Italijanska poročila
Nekje r Italiji, 7. dec. t. Štefani. Poročilo št. 184 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
V	Vzhodni Afriki so štiri letala Upa Wellesley s strojnicami streljala na Burjo ii pri tej priliki je bil en mrtev in več ranjenih. Naše lovsko letalstvo je stopilo v akcijo in zbilo tri lovska letala. Druga sovražna letala so bombardirala neko vas severozahodno od Sabdarata kjer je več mrtvih in ranjenih med domačini Dalje v Galebu, kjer so bile ranjene štiri ženske in štirje otroci med domačini. Pri napadu na Metemo in na klanec Sabderi ni bilo žrtev niti gmotne škode.
O neznačafnezih
Vedno so bili ljudje in vedno bodo taki, ki so pripravljeni, da se preobrnejo; t razburkanih časih je takih primerov posebno veliko.
Vsak tak primer je treba -vzeti resno, zakaj taka stvar prizadeva vso javnost in množi njene nevarnosti. Preden pa ga vzamemo tragično, bi se morali vprašati, kako se je tak človek obnašal prej. Ali je res poznal to, proti čemur se je takrat boril, ali pa se je boril proti tisti stvari kar tako, ker so jo napadali tudi drugi, medtem ko je bil s tem nazorom, ki ga sedaj naenkrat sam izpoveduje, že takrat, ko je proti njemu zabavljal, podzavestno v duhovnem sorodstvu? Ali je mož, se moramo vprašati, čigar besede vedno izražajo samo najgloblje preprjčonje, ali pa se ravna po vetru in spada k tistim, ki vedno tulijo z volkovi? Ali ni mogoče napadal tuji nazor in režim s takimi razlogi in s takimi besedami ter v takem tonu, da si že takrat moral imeti vtis, da njegova strast ni pristna in da je zato tako glasen, da bi samega sebe ščitil pred morebitnimi skušnjavami, ki so ga sedaj premagale?
Najmočnejši ni tisti, ki, preden pride vrsta nanj, najbolj glasno kriči; najtrdnejši ni tisti, ki svojo zvestobo in ljubezen aH pa sovraštvo kaže na javnem trgu; najboljši patriot ni tisti, ki tuj režim psuje in lastnega brani na tak način, ki ne ustreza domačemu nravu.
Kreposti, ki jih posebno danes potrebujemo, so: bister pogled, ki zna z višjega stališča ločiti dobro od slabega, uporabljivo od negod-nega; neomajna tiha vera, ki je tako trdna, da je ni treba venomer kazati in pridigati; volja, ki se ne troši v nepotrebnem bahanju; molčeča zvestoba, ki je enkrat za vselej prisegla, da se bo držala bistvenega in ga ne bo zavrgla, ker sama sebe pozna b ve, da življenje brez teh vrednot zanjo ne bi bilo več Menj*
Egiptovska meja, 7. dec Štefan'. Predstavnik nemškega tiskovnega urada (DNB) je obiskal egiptsko bojišče ter vsa pristanišča in glavne preskrbovalne zveze od Benghaz.:a do egiptske meje, kakor tudi cesto, ki so jo zgradile italijanske čete skozi puščavo preko Solumd, S;di el Ba-ranija do Elmaktibe, 30 km vzhodno od Sidi el Baranija, kjer so italijanske prednie črte. V pristaniščih Libije ni mogoče opaziti nobene škode na vojaških objektih. Potopljenih ie bilo edino več ladij, ki so bile napadene še v začetku vojne z nenadnim napadom. Druge ladje so prostovoljno nasedle. Te bodo pozneje potegnili na morje V vseh pristaniščih je videl hiše, ki so bile poškodovane z angleškimi bombami Pri tub napadih je bilo tudi več mrtvih in ranjenih med muslimanskim civilnim prebivalstvom Kljub temu teče življenje v mestih normalno Po ktasnih cestah, po katerih gre preskrbovanje Grazianijevih čet, se je vozil 700 km do fronte in nazaj Vse te ceste kakor tudi neštevilni mostovi so nepoškodovani. Nikjer ni videl sledov uničevanja in nikjer ni videl sledov uničenih italijanskih motoriziranih kolon.
Angleška poročila
Kairo, 7. dec. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Na odsekih pri Gallabatu in Kassali so naše patrole nadlegovale nasprotnika. Velika delavnost pa vlada na odseku v Keniji, kjer je bil napad sovražne motorizirane patrole krvavo odbit. V bojih je padlo nekaj angleških domačinskih vojakov in en častnik. Sovražne izgube pa so velike. — V zahodni puščavi je bilo delovanje obojnega letalstva živahno. V bojih je bilo eno sovražno letalo sestreljeno.
Reuterjev poročevalec, ki je obiskal ta odsek, pravi, da vlada med angleškimi četami razposajeno razpoloženje, ki ga pred nekaj meseci, ko so pričakovali ofenzive maršala Grazianija, prav gotovo ni bilo Sedaj so že na angleški strani začeli z napadanjem sovražnike, v njegovih utrjenih postojankah in ne čakajo več, d., bi pošiljal naprej svoje patrole.
Samo še danes je časf
da si naročite „Slovenčev koledar" za 10 dinarjev
Liverpool,
ki so ga nemški bombniki večkrat bombardirali,
Kako se Amerika pripravlja
Vsakih 12 dni - ena nova vojna ladja
Po vseh ameriških obalah nastajajo ladjedelnice, ki bodo delale za Anglijo
Washington, 7 dec. Reuter. Amerika je pospešila priprave za izvajanje načrta o zgraditvi vojnih ladij, in sicer tako, da bi ameriško vojno brodovje vsak dvanajsti dan dobilo novo edinico. Toda ladjedelnice še niso dosegle najvišje stopnje svoje proizvodnje, ker oprema tovarn še ni obnovljena in ker so motnje v zvezi z manevriranjem pri gradnji vojnih ladij. Poročilo odbora za narodno obrambo pravi, da se bodo izkoristila razna sredstva za pospešitev načrta izdelave in to tako, da bo rok 40 mesecev, ki je potreben za zgradnjo križarke, zmanjšan na 8 mesecev. Poročilo pravi, da je rok za zgraditev podmornice od 30 mesecev zmanjšan na 5 mesecev, rok za rušilca pa je zmanjšan tako, da bodo rušilce izdelali 3 mesece prej, kakor pa je bilo to dosedaj običajno,
Filadeliija, 7. dec. AA. Reuter. V teku so velika dela za gradnjo ogromnih dokov ameriške mornarice, ki bodo omogočili gradnjo največjih bojnih ladij na svetu. Smatrajo, da bodo po teh pripravah lahko gradili ogromne oklopnice, katerih tonaža bo morebiti dosegla, če bo potrebno, tudi 60.000 ton. Računajo, da bodo tako oklepno bojno ladjo lahko zgradili v 3 mesecih in pol namesto štirih let, kolikor je sedaj potrebnih za gradnjo takšne ladje. Dok bodo takoj izrabili, čim bo dograjen. Tako bodo 1 junija začeli graditi tretjo od sedmih oklepnih ladij po 45.003 ton, ki jih vsebuje pomorski program.
Newyork, 7. dec. Reuter. Pooblaščeni pomorski krogi izjavljajo, da bodo začeli povečevati
Vančinvej v službi Japonske in njenega »novega" reda
Pogodba, ki jo je Japonska pravkar sklenila z vlado v Nankingu, priznava to vlado kot novo narodno vlado Kitajske pod vodstvom Vančinveja. Istočasno s tem priznanjem pa je bila podpisana še druga pogodba, ki določa med Kitajsko in Japonsko gospodarno in finančno sodelovanje, medtem ko na vojaškem področju Vančinvej Japonski prepušča svobodne roke, da nadaljuje vojsko proti Čankaj-šeku oziroma njegovi vladi v Čunkingu. Na ta način je eopet stopil v ospredje svetovne javnosti mož, čigar ime se je že nekajkrat imenovalo v preteklih letih, toda vedno s podcenjujočim prizvokom.
Vančinvej je bil do božiča 1938 podpredsednik kitajskega Kuomintanga in predsednik političnega odbora Kuomintangove vlade v Čunkingu. Pred dve. ma letoma pa, ko je zaslutil, da Čankajšek prihaja na sled izdajstvu, ki ga je možakar pripravljal, je zbežal, in sicer v letalu, ki je srečno pristalo v francoski lndokini. Njegovo prvo delo je bilo, da je izdal oklic, v katerem se je izjavil pripravljenega pogajati se z Japonci o miru, in sicer na tisti podlagi, katero je japonski zunanji minister nekaj dni prej nakazal. Seveda je Vančinveja vlada v Čunkingu takoj razrešila vseh njegovih funkcij in ga proglasila za izdajalca domovine. Vančinvej 6e ni počutil varnega na enem mestu, ampak je iz Hai-fonga v francoski lndokini bežal v Hongkong in pozneje v Sangaj, kjer se je zatekel pod varstvo japonske policije.
Kdo je Vančinvej? Bil je med prvimi učenci in sodelavci Sunjatsena, ki je duhovni stvaritelj nove Kitajske. Kot takšen je spočetka deloval skupaj s Čankajšekcm Mož je po značaju zelo častihlepen in podkupljiv ter brez značaja. Ze pred 12 leti ie prvič izdal kitajsko narodno stvar in se postavil na čelo tistega krila Kitajcev, ki so bdi v zvezi in ki so podpirali kitajske komuniste za katerimi je stala sovjetska Rusija. Ze tedaj ga je Čankajšek pregnal. On pa se je pridružil uoornim generalom, ki so 6e borili proti združenju Kitajske pod enotno vladavino. Leta 1931 ie bil že kupljen od Japoncev in je v Nankingu oklical lastno vlado Toda njegova stvar je propadla, in kot spokorjen grešnik je zopet prišel h Čankajšeku, ki mu je odpustil in mu znova naklonil najvišja mesta v stranki in v vladi. Toda pred dvema letoma, kakor pravkar povedano, ga je zopet izdal in prešel k Japoncem.
tovarne in vse tiste naprave, ki izdelujejo vojni material, da bi se tako lahko izvršila vsa naročila za Anglijo. Angleška komisija za nakupe in ameriška mornariška komisija pripravljata načrt, kako bi se v raznih krajih Amerike pospešilo do-bavljanje raznih potrebščin za Anglijo. Angleški krogi izjavljajo, da Anglija nima namena sama graditi tovarn v Ameriki za svoje potrebe, ker ameriško mornariško ministrstvo misli, da so dor sedanje tovarne in ladjedelnice sposobne razširiti in se tako prenoviti, da bodo lahko krile potrebe angleških naročil.
Anglija bo kupovala v južni Ameriki samo za vojno potrebno blago
Buenos Aires, 7. decembra. DNB: Član angleškega trgovskega odposlanstva, ki se pod vodstvom lorda Welingtona nahaja v Argentini, je podal včeraj naslednjo izjavo:
Možno je, da naši argentinski prijatelji žele, da bi mi pokupili tisto blago, ki se zaradi naše blokade ne more več uvažati v Evropo. Ne bodo me obsodili, če si jim dovolim odgovoriti, da mi ne moremo in si tudi ne upamo izdajati denarja za stvari, ki nam niso potrebne. Vsak novec, s katerim razpolagamo, bomo porabili izključno za nadaljevanje vojne. Naloga našega odposlanstva je, da v teh razmerah najdemo način zn sklenitev novega argentinsko-angleškega sporazuma o izmenjavi blaga in o okrepitvi medsebojnih trgovinskih vezi.
V poslednjih mesecih je ustanovil stranko, kj je pripravljena priznati japonsko nadoblast. Seveda je njegova stranka toliko močna, kolikor ostri so japonski bajoneti. Za plačilo pa so Japonci 6edaj združili vse tri marionetne kitajske vlade v Pekingu, v Hankovu in v Nankingu pod eno oblast in ji postavil: na čelo Vančinveja. Vančinvej se je nato razglasil za vladarja vseh Kitajcev z vključeno Mongolijo in tudi ono Kitajsko, ki je pod Čankajšekom. Seveda pa je to le simbolična gesta, ker on 6am je le orodje v rokah japonske vlade, po drugi strani pa mora računati s Čankajšekom, čigar moč vedno bolj raste in je samo vprašanje časa, kdaj bo narodna kitajska armada pod vodstvom Čankajšeka Vančinveja in njegove japonske pomočnike pognala iz dežele. Zanimivo je, da ne Anglija in ne Združene države niso priznale Vančinvejeve vlade v Nankingu in da se celo Nemčija drži Čankajšeka, kakor tudi Sovjetska Rusija.
Težave švicarske republike
Vsa Švica je pod vtisom ljudskega glasovanja, ki ga je v smislu ustave odredil švicarski zvezni svet o predlogu, da naj se uvede v Švici vojaška predizobrazba vse. mladine. Izid ljudskega glasovanja, o katerem smo že poročali, je bil zelo presenetljiv: za predlog se je izreklo 342.838 glasov, proti pa 420.952 glasov; torej je predlog ostal z okroglo 87.000 glasovi v manjšini. Okoli 40% vo-livnih upravičencev je ostalo doma.
Rekli smo že. da tega izida vodilni krogi niso pričakovali. Izid kaže, da sedanja vojska v Švici, ki se čuti slejkoprej v svoji nevtralnosti ogroženo, ni povzročila samo gospodarskih težav, kakor povsod drugod, ampak tudi precejšnjo zmedo v duhovih ter je pokazala ali poglobila tudi strankarske razprtije. Gotovo je sicer, kakor je poudaril po plebiscitu zvezni svet, da razlogi, zarBdi katerih je bil zavrnjen zakonski predlog o splošni vojaški pred-izobrazbi švicarske mladine, nimajo nobene zveze z odločno voljo švicarskega naroda, da Be v primeru potrebe brani proti napadalcu, vendar pa stvar ne spada med razveseljive pojave v političnem življenju švicarske republike v času, ko je država obkrožena od velikih nevarnosti, o katerih se nikakor ne more reči, da so minule. Hudo so agitirali proti zakonu seveda socialisti s svojim voditeljem Nicole na čelu; menda se je ta gospod, ki stoji na skrajni levici, hotel nad zveznim svetom maščevati, ker je le-ta prepovedal komunistično stranko. Pa tudi del konzervativnih kmetov 6e ni mogel ogreti za vladni predlog, ker so bili mnenja, da ne morejo svojih sinov za 60 ur v letu, kar bi znašala vojaška vežba, pogrešati pri domačem delu. Ponekod so agitiraii proti predlogu tudi iz vzgojnih razlogov, nekatere je begal pacifizem in pretirano svobodoljubje in tudi takih ni manjkalo, ki so videli v tem kot veliki kantonski avto-nomisti nevarno okrepitev centralizma. Veliko jih je glasovalo z »ne< tudi zaradi neupravičene nejevolje proti vladi, ki je morala uvesti racionacijo živil in podaljšati aktivno službo v vojski. So pa tudi taki čudaki, ki so rekli, da je ta zakon za to vojsko prišel prepozno ... Presenetljivo je bilo tudi to, da je predlog pri ljudskem glasovanju propadel kljub temu, da ga je priporočal in agitiral zanj ves tisk.
Švica je sploh v političnih težavah. Zvezni svet pa se ne da uplašiti in hoče držati vajeti trdno v rokah. Poročali smo že, da je zvezni svet razpustil komunistično stranko, in tudi omenili, da je kmalu nato razpustil tudi narodno-socialistično, ki jo vodita Keller in Hofmann. Razlog je ta, ker ima ta stranka prav tako kakor komunistična namen dvigniti revolucijo, da je torej njeno delovanje proti ustavi in obstoječim zakonom. Dognalo se je, da ima tudi švicarska narodno-soclalistična stranka svoje celice, svoje pomožne organizacije, da izdaja tajna navodila in vadi mlade ljudi v orožju. Če bi se dovolilo revolucionarnim strankam, da se udejstvujejo naprej, bi to pomenilo, da švicarska republika pusti sama sebi kopati grob.
Listi spričo teh prepovedi, ki jih soglasno odobravajo, poudarjajo, da vlada, ko, naslonjena na narod, skrbi za to, da se spoštuje demokratična tradicija Švice in ne dovoli, da bi se izpodkopaval državljanski mir in red, ne sme s tem potrditi načela političnega mrtvila. Ustava, ki sloni na suve-reniteti ljudstva, je svetinja, ki jo je treba skrbno varovati in braniti, toda to ne sme pomeniti, kakor da ne bi bile Švici potrebne velike politične in gospodarske reforme. Vlada se mora sama j>ostaviti na čelo narodnega pokreta za moralno obnovo dežele in za socialne reforme, ker prepovedi same ne ustvarjajo ničesar.
Slovaška—Sovjeti
Moskva, 7. decembra. Tass: V Moskvi je bil 6. t. m. podpisan sporazum o trgovini, plovbi in trgovinskem izmenjavanju ter plačevanju med Sovjetsko Rusijo in republiko Slovaško. V smislu odredb sporazuma bo Slovaška izvažala v Sovjetsko Rusijo kable, električne motorje, železne cevi, prejo in ostale predmete. Sovjetska Rusija pa bo uvažala na Slovaško volno, žito, fosfate in drugo.
Iz Francije
Kruha primanjkuje
Ženeva, 7. decembra. DNB: Iz Vichyja se je izvedelo, da je bil tam včeraj objavljen ukaz, ki najstrožje prepoveduje razsipnost s kruhom. Lastniki hotelov in restavracij bodo gostom v bodoče postregli samo s 50 g kruha naenkrat. Isti ukaz določa kazni z zajxirom in denarno kaznijo do 2000 frankov za vse lastnike restavracij, pa tudi za goste. Pri ponovnih prestopkih bodo take osebe lahko kaznovali z ječo enega leta. Pri ponovni kršitvi lahko oblasti dotični obrat tudi zapro.
m -
Rim, 7. dec. m. TCP. Španska tovorna ladja »Navamar« je javila, da je rešila 28 mornarjev z angleške tovorne ladje »Pamella«, ki se je v noči med četrtkom in petkom potopila 120 milj od portugalske obale.
Velik poljski kulturni in socialni delavec
Katoliški svet se spominja v tem času med drugim dogodka pred 350 leti, ko je imel sloveči poljski jezuit Pjotr Skarga svojo znamenito pridigo v poljskem parlamentu ali sejmu, v kateri je poljsko žlabto, ki Je bila zraven zastopnikov bogatega meščanstva edina zastopana v tem predstavništvu poljskega naroda, z gorečimi besedami svojega velikega rodoljubja opominjal, da naj deželi podeli nov red, ki bo slonel na krščanski ljubezni, veri in usmiljenju do trpečega naroda. Morda je danes najbolj pripraven trenutek, ko lahko vsakdo uvidi, kako zelo prav je imet ta veliki sin poljskega naroda, ki je kakor mnogi drugi, pridigal te resnice žlahti poljskega naroda zaman Sloveči poljski slikar Jan Matejko je naslikal eno svojih najlepših slik, ki predstavlja Skargo, moža najplemenitejšega obraza, kako s povzdignjenimi rokami poljskim plemičem pridiguje pamet in socialno vzajemnost z vsem narodom, Skarga se je rodil leta 1536 v Grojcu pri Varšavi in je umrl leta 1614 v Krakovu Tesno je povezan z burno zgodovino svojega naroda. Bil je namenjen za svetsko kariero, je pa izbral duhovništvo in je v Rimu stopil v mlado družbo Jezusovo. Poslej je bilo vse njegovo življenje
en sam delavnik. Boril se je zoper luteranstvo in kalvinizem, ki je bil takrat zajel velik del poljskega plemstva z princi Radzivili na čelu in se po metodi jezuitov lotil tega težkega dela s pridigo, literarno delavnostjo in pospeševanjem evharističnega življenja. Najbolj sloveče je njegovo »Življenje svet-nikovc, ki se je razširilo med vse poljsko ljudstvo. Najbolj je deloval v Litvi m v baltiških deželah ter v Beli Rusiji, ki so jih Poljaki takrat osvojili v bojih z Rusijo. Tam se je povsod v prvi vrsti prizadeval za katoliško kulturo proti protestantov-ski krivi veri. Najbolj pa ga je odlikovalo globoko socialno čustvovanje in Pjotr Skarga je bil prvi, kateremu gre na Poljskem zasluga, da je ustanovil veliko dobrodelno družbo, potem zastavljalnice in bolnišnice in zavode, ki so podeljevali doto hčeram revnih staršev po vseh poljskih večjih mestih. Zadnja leta je postal pridigar kralja Žiga III. in v lo dobo spada njegova delavnost, da bi se začela prava krščanska obnova dežele, ki naj bi preobrazila in preuredila ves bolni državni organizem Poljske. Skarga, ki ga je globoko spoštoval in častil med drugimi tudi največji poljski pesnik Adam Mickiewicz.
GmpcrtLoKitM
Inž. Lojze Pipp:
Nove smeri dela v upravi slovenskih mest
Tekoča vojna, ki upropašča ogromne gospodarske vrednosti, bo, najkasneje po končani vojni, povsod izzvala nesluteno, vsestransko organizirano delavnost, katere se bodo morali oprijeti tudi vsi oni, le še maloštevilni narodi, ki doslej iz kakršnih koli razlogov niso imeli dovolj smisla ali potrebe za bolj organizirano in za bolj gospodarsko urejeno delo. Omeniti moramo, da se ta prizadevanja ne bodo pojavila le kot posledica tekoče vojne. V nekaterih državah so se namreč smotrno organizirana prizadevanja po bolj gospodarski ureditvi dela pojavila že pred desetletji.
Ogromne vrednosti na izgubljenem času in materialu nam dnevno propadajo ter nam onemogočajo, da dvignemo življenjsko raven velike večine našega prebivalstva na višino, ki bi vsaj deloma ustrezala prizadevanjem in ponekod že doseženim rezultatom današnje dobe. Od teh prizadevanj, ki so sicer izšla iz zasebnega gospodarstva, vendar pa vedno bolj prehajajo tudi v upravo in javno gospodarstvo, tudi naše mestne uprave ne bodo izvzete, vse to neglede na zaključek tekoče vojne. Razvoj novih prizadevanj po drugih državah nam to trditev dovolj nazorno dokazuje. Vsekakor stojimo tudi mi pred nalogo, da si nemudoma poiščemo novih potov in načinov za bolj uspešno in donosno delo na vseh področjih našega, bodisi zasebnega ali javnega udejstvo-vanja.
Kot že povedano, od potrebe po smotrni in 'gospodarski ureditvi dela (pri tem niso mišljeni le prihranki v običajnem pomenu besede, temveč predvsem bolj ustrezajoče razmerje med vloženim naporom in doseženim efektom vsakega dela) niso izvzete niti mestne uprave, zlasti če pomislimo na dnevno naraščanje njih delokroga, ki vedno bolj posega v gospodarsko življenje narodnega in mednarodnega sožitja prizadetih narodov. Prav zaradi tega bi bilo treba čimprej prelomiti s tradicijo ter prenehati s patriarhalno ureditvijo dela v naših mestnih upravah in uvesti nove delovne metode, katerih so se že pred desetletji z velikim pridom oprijeli nekateri večji narodi. Tu ne pomagajo prav nikakršni ugovori ali pomisleki; če si hočemo priboriti primeren življenjski prostor na soncu, moramo slediti narodom, ki so si že pred desetletji začrtali novo pot in nas zato v tem oziru daleč prekašajo. Vsekakor se pa moramo čimprej otresti, v nekaterih ozirih povsem upravičenega očitka, da nam je pojem časa nepoznana stvar,
Cenena in dobra uprava naj bo v bodoče tudi ta vse naše mestne uprave eno osnovnih načel. Čeprav v javni upravi še nimamo matematičnega merila za merjenje uspeha, t. j. za ugotovitev razmerja med naporom in učinkom, ki se v zasebnem gospodarstvu javlja v obliki dobička. Uspeha v gornjem pomenu besede pri delu na področju uprave v resnici ne moremo določiti v onem obsegu in pomenu kot v zasebnem gospodarstvu, vendar moremo posredno doseči merilo, ki r.am omogoča, da pridemo do cilja. Donos dela danes tnmreč lahko že merimo s proučevanjem in analizo dela ter z delom na področiu psihotehnične?« raziskovanja. Gmotni napor je pa razviden iz vsakokratnih proračunskih postavk.
Pot bo za nas lažja, ker so nam na razpolago raziskovanja in izkušnje predhodnikov tega prizadevanja. Iz doseženih rezultatov pa moremo presoditi uspešnost njihovega dela ter izbrati metode in načine, ki našim razmeram najbolj ustrezajo. Zato naj bi bilo skrbno in vsestransko proučevanje novih delovnih metod in doseženih uspehov eno od prvih in temeljnih nalog današnje uprave naših mest. Od uspešne izgraditve tega dela in rešitve te naloge je v veliki meri odvisen uspeh našega dela prav na vseh področjih mestne uprave. Omeniti moram, da ne gre pri tem za izkoriščanje in natezanje ljudi, temveč le za bolj gospodarsko ureditev dela, ki nam lahko prinese nepričakovanih koristi.
Pri delu na tem področju pa ne smemo gledati le na finančni efekt novih prizadevanj, ki je razviden v obliki tako zvanih javnih stroškov iz vsakoletnih proračunskih postavk. Gledati moramo tudi na tako zvane skrite stroške, t, j. na stroške, ki nastanejo prizadetim strankam pri po-
slih z upravnimi oblastmi. Ta vrsta stroškov se sicer ne pojavlja v proračunih, vendar pa zelo obremenjuje naše celotno narodno premoženje. Tovrstne, večkrat povsem nepotrebne izgube na času in stvarnih izdatkih gredo danes ie v ogromne zneske. Predstavniki našega zasebnega gospodarstva bi o tovrstnih stroških vedeli marsikaj povedati. Vprav pri tem delu ima čaa zelo veliko, če ne odločilno vlogo.
Načelo cenene uprave naj bi zmanjšalo postavke tako zvanih javnih stroškov, izkazanih v proračunih, kar bi mogli doseči t izbiro ljudi, z rešitvijo vprašanj, ki so v zvezi z osebjem tako zvanih personalnih vprašanj), z bolj gospodarsko izgraditvijo poslovanja, primerno mehanizacijo, z meritvami iasa, ki je potreben za posamezna tipizirana, ponavljajoča se dela, s psihotehnično analizo itd. itd.
Načelo dobre uprave naj bi pa zmanjkalo tako zvane skrite stroške, kjer bi bilo treba upoštevati predvsem čas, sodelavca in prizadeto stranko.
Ureditev in poenotenje predpisov, poslovanje s strankami, vzgoja uslužbenstva in cela vrsta drugih vprašanj iz tega področja so pri nas ie precej neobdelana polja.
Pri tem delu ne bi 6meli pozabiti na smotrno organizacijo vsega tovrstnega dela, sicer lahko ostanejo vsa prizadevanja brez pravega uspeha. Uspeh dela posameznikov je namreč zelo zavisen tudi od organizacije vsega dela, vodstva (ki mora razumeti zahteve in potrebe časa) in discipline.
Za študij in ureditev vseh novih vprašanj bi bilo treba organizirati vrhovni svet za izboljšanje uprave vseh naših mest, ki bi moral izhajati iz temeljnega načela znanstvenega obratovanja (scientific menagement), t. j. načela, po katerem imamo med različnimi načini in postopki dela le enega, ki je boljši in cenejši od vseh drugih. Ta najboljši postopek je mogoče najti in uporabiti le s trajnim znanstvenim proučevanjem (angl. »reseach«) dela, katerega rezultate bi bilo treba uvesti v občno uporabo.
Naloge omenjenega sveta za Izboljšanje uprave slovenskih mest naj bi obsegale:
a)	izgraditev načrta za racionaliz. poslovanja;
b)	organizacijo praktičnega dela;
c)	izdajanje enotnih navodil, oz. predpisov;
č) skrb za potrebno koordinacijo vseh mestnih
uprav in
d)	nadzorstvo nad izvrševanjem Izdanih navodil.
Psihotehnična raziskovanja, poenostavljenje predpisov in poslovanja, mehanizacija dela, uve-denje enotnih obrazcev in tiskovin Itd., naj bi bila le nekatera področja novega dela, ki so bila ponekod sicer že pričeta, vendar so zaradi slabo organiziranega in le na manjše področje omejenega dela ostala brez pravega uspeha.
Podrobnosti tega dela so tako obsežne in mnogoštevilne, da jih tu n« morem navajati. Praktična dela bi sama pokazala pot, katero bi morali nastopiti.
Vse to delo bi zahtevalo znatne Irtve, ki io za posamezna naša mesta znatno breme. Zato naj bi slovenska sekcija Zveze mest kraj). Jugoslavije usmerila svoje delo v racionalizacijo in organizacijo vse uprave naših mest v ožjem pomenu besede, še bolj pa gospodarstva naših mest, ki vedno bolj pridobiva na obsegu in pomenu. Gmotne žrtve bi se pri urejenem delu bogato poplačale.
Tudi za vsa druga področja javna uprave bi morali organizirati podobne ustanove, ki bi morale, roko v roki, neprestano delati na bolj uspešnem in donosnem delu vse naše javne uprave in vsega našega javnega gospodarstva.
Le s teoretičnim proučevanjem ne bomo prišli daleč. Zato bi bilo treba organizirati gibanje, ki bi moralo zajeti vso nažo javnost in slehernega javnega nameščenca, katerega nahajamo danes že v strokovni literaturi kot človeka brez duha in brez misli. Treba bi bilo ljudi spozniti z nalogami in cilji današnje dobe in zajeti vse one, ki so sposobni in voljni, da dojamejo nove Ideje upravne organizacije in dela, brez katerih si napredka v sodobnem pomenu besede ne moremo misliti.
Nova doba naj slovenska mesta ne dobi nepripravljena.
Prodaja olja
Ministrstvo za trgovino in industrijo je do-znalo, da prodajajo veletrgovci olje, ki ga dobivajo tovarne za svoje veletrgovine, v veliki meri v svojih detajlnih trgovinah neposredno potrošnikom, in sicer često v količinah, ki presegajo njihov običajni odjem odnosno potrebo, kakor tudi potrošnikom, ki niso njihovi stalni odjemalci. Na navedeni način veletrgovci zmanjšujejo količine olja svojim odjemalcem-maloprodajalcem ter često celo izključujejo gotovo število maloproda-jalce od dobav olja, da bi na ta način zagotovili sebi čira večji profit. Tak način postopanja vele-trgovcev v današnjih prilikah je vse obsodbe vreden, ker se tako preprečuje redna in pravilna razdelitev jedilnega olja.
Gornjemu opozorilu pripominja »Prevod«, da bo vodil strogo kontrolo nad prodajo olja in ne bo dovoljeno veletrgovcem prodati v njihovih ma-loprodajalnah večjih količin olja, kakor pa v lanskem letu. Maloprodajalci naj pa sporoče vsak utemeljen primer kratenja dobave olja »Prevodu«, ki bo uredil vse potrebno, da bo dobava pravilno izvedena.
Obrtniški teden v Zagrebu
Zveza hrvatskih obrtnikov priredi od 7. do 15. decembra 1040 v Zagrebu obrtniški teden, katerega program ie naslednji: v soboto 7. decembra: Obrisi nove dobe boljšega in socialno pravičnejšega reda, katerega si želi naš gospodar. V nedeljo 8. decembra: Vprašanje oskrbe našega obrtništva s potrebnimi surovinami. V ponedeljek 9. decembra: Plenarna 6eja Obrtne zbornice, predavanje: Na mlajšh ostane svet. 10. decembra: Pomen obrtniškega stanovskega tiska. 11. decembra: Naloga zadružništva v obrtniškem gospodarstvu. 12. decembra: Od otroka do mojstra. 13. decembra: Razlika med industrijskimi in obrtniškimi proizvodi. 14. decembra: Zakaj gradimo obrtniške domove. 15. decembra: Dan obrtniškega naraščaja in razdelitev tople obutve in obleke naj-siromašnejšim vajencem v mestu Zagrebu, predavanje o našem obrtnem šolstvu. Za obisk obrtnega tedna je dovoljena polovična vozniaa za Zagreb.
Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani; javlja, da se je preseli) dne 7. t. m. v svoje nove prostore v Gosposki ulici št 12, I, nadstr, (Novinarski dom). Nova številka telefona je 47-76.
Popravek odredbe o minimalnih mezdah. V »Službenem listu« z dne 7. decembra j« izšel popravek odredbe o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (delavke). Po tem popravku »pada v razpredelek B, kjer so mezde 4.75, 4.50, 3.75 in 3.50 din: konfekcija blaga, krojači (kmetski krojači], nadalje je besedilo izjeme k predelovanju lesa sedaj izpremenjeno tako, dr. se glasi: c izjemo struženja lesa (izdelovanje drobnega in galanterijskega blaga), deščic za ščetke, pripravljanje strugarskega lesa, izdelovanj« okvirjev, rezbar-stvo, rezbarske delavnice ipd. ter izdelovanje igračk, palic in podobnih predmetov. Za te izjemne 6troke velja minimalna mezda pod točko C, torej 4, 37.5, 3 din.
Obvezno mešanje koruzne in pienlfne moke v Bolgariji. Od srede decembra naprej bo v Bolgariji obvezno mešanje pšenične in koruzne moke.
Zvišanje števila vajencev ▼ nekaterih strokah.
Banska uprava v Ljubljani je po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo odobrila naslednjim strokam: strojni ključavničarji, kleparji, livarji kovin, pasarji in kovinostružci, zlatarji, gra-verji, mehaniki in avtomehanild, optiki in urarji, da smejo imeti za po enega vajenca več kot določa uredba iz leta 1936. To pa velja samo, č« podjetje zaposluje vsaj enega pomočnika, S tem se torej zviša število vajencev v navedenih strokah na dva, če dela mojster z enim pomočnikom.
Podaljšanje delovnega časa v Bolgariji. Bolgarska vlada je izdala odredbo po kateri «« lahko delovni čas v obratih, kjer je znaial doslej 8 ur, lahko podaljša na 10 ur dnevno. Slicno se lahko tudi skrajša delovni čas v posameznih obratih zaradi sezonskih razlogov ali drugih vzrokov. Pri podaljšanju delovnega časa morajo podjetniki plačevati najmanj 20% večje mezd* Nočno delo žensk v polno zaposlenih obratih je prepovedano.
Racinniranje v Nemčiji. V 18. dobi živilskih kart (te dobe se računajo na 4 . tedne) se bo v Nemčiji dodelitev živil nekoliko izpreinenila, Doba obsega čas od 16. decembra do 12. januarja. V tej dobi se bodo dobilo na karte dodatne količine 1 živil ui sicer 500 gramov sladkorja iu 250 gra-
mov stročnic na osebo. Zato pa odpade umetni med. Nadalje bo zvišana Štiritedenska porcija masti od 50 na 100 gramov, znižana pa l>o porcija masle za 02.5 grama. Se nadalje ostane v veljavi dodelitev kavinih surogatov v količini 125 gramov ali namesto tega 60 gramov prave kave. Za osebe z nad 18 leti starosti se lahko dobi 60 gramov prave kave namesto 125 gramov kavinega nadomestka na 4 tedne.
Konec poravnave: Lavrič Josip na Vranskem, Šmid Matija in Marija v Novi vasi št. 8.
Likvidacija: Mlekarska zadruga v Borovnici, r. z. z o. z.
Borze
Dne 7. decembra 1940.
Denar
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 14.745 milij. din v primeri s 13.963, 18.618, 28.416 in 14.648 milij. din v prejš. tednih.
Živinski selml
Živinski sejmi v Ljubljani, dne 4. dec. 1940. Dogon: 48 volov, 27 krav, 8 telet, 123 konj, 3 žrebeta in 152 prašičev za rejo. Prodanih je bilo: 18 volov, 10 krav, 6 telet, 12 konj, 1 žrebe
in 48 pražičkov za rejo. Cene naslednje: voli 6.75 do 8.75 din, krave 4 din do 7.50 din in teleta 11 do 13 din za 1 kg žive teže. Konji od 500 do 6000 din, žrebe 1500 din in mladi prašički za rejo 200 do 350 din za glavo.
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Ptuj, dne 2. dec. 1940. Voli I. vrste 8 din
II.	7 din, 111. 6 din; telice I. 8.50 din, II. 7.50 din
III.	0.50 din; krave I. 8 din, II. 6 din, III. 4 din; teleta I. 9 din; prašiči špeharji 13.50 din, pršutarji 12.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso II. prednji del 12 din, zadnji del 14 din, svinjina 22 din, slanina 24 din, svinjska mast 30 din, čisli med 30 din, goveje surove kože 28 din, telečje surove kože 28 din, svinjske surove kože U din za 1 kg. — Pšenica 370 din, ječmen 400 din, rž 370 din, oves 350 din, koruza 320 din, fižol 550 din, krompir 130—170 din, seno 130 din, slama 60 din, jabolka I. 800 din, II. 600 din, III. 500 din, hruške II. 1000 din, pšenična moka do 900 din! koruzna moka 500 din, ajdova moka 650 din za 100 kg. — Trda drva 150 din za 1 kub. meter, jajca 1.75 din za 1 komad, mleko 2.50 din za 1 liter, surovo maslo 30—40 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10—12 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 12 do 15 din za liter.
ŠPORT
Današnji športni spored
V	Ljubljani: SK Ljubljana : SK Kranj (ob 14).
Motorne dirke ŽSK Hermesa na stadionu v Šiški (ob 14).
Razen tega: Ljubljana subjun. s Svoboda jnn. (ob 11).
Ljubljana rez. : Svoboda (ob 12.30). Pripomba k današnjim motornim dirkam ŽSK Hermesa. Radi oblastvene prepovedi dopoldanske propagandne vožnje ne bo, dirke pa se prično točno ob 14.
Gozdni tek Smučarskega kluba Ljubljane (stardt ob 11 dopoldne pri »Strelišču«).
V	Mariboru: L SSK Maribor : SK Olimp (Stadion ob Tržaški cesti, ob 14).
Na Jesenicah: Bratstvo : železničar (ob 14)-
V	Trbovljah: Amater : Mars (ob 14).
V	Zagrebu: Hrvatska : Madžarska (ob 14).
V	Splitn: Hrvatska jun. : Madžarska jun.
K včerajšnjemu ugibanju o postavi Slovenije
K včerajšnjemu ngibanju o postavi Slovenije nam piše prijatlj lista, da mu je predlagana postava, zlasti za nanao' in ožjo obrambo, prav všeč, da pa za halflinijo na vsak način prihajata vpoštev še Zavrl in Sočan, ki sta trenutno oba v dobri formi. Izbire je tedaj za halflinijo precej — in tisti, ki bodo reprezentanco sestavljali, bodo morali preizkusiti moči, ki za zasedbo srednje vrste prihajajo vpoštev. Zdi se, da bi se dali sestaviti iz teh igralcev celo dve prav dobri halfliniji, kar ni prav , pifi čudnega, saj je znano, da smo Slovenci 'marsikdaj imeli obilico dobrih halfov. S soljd-no ožjo obrambo, dobro halflinijo in napadom, ki zna tudi v polju igrati požrtvovalno in koristno ter ima povrhu še to prednost, da so vsi napadalci dobri in odločni strelci, se nam srečanja s Srbi in Hrvati ne bi bilo treba prav nič bati. Ni dvakrat reči, da iz razpoložljivih moči, ki jih ima v Sloveniji zvezni kapetan na razpolago, ne bi mogli dobiti reprezentance, ki bi pokazala prav to, kar je pokazala junior-skal
Heinz Lazek ali Arno Kolblin?
Z zmago Heinza Lazeka nad Walterjem Neuselom v borbi za naslov nemškega prvaka težke kategorije profesionalnega boksa se je začelo novo poglavje v borbah za to tako zaželeno čast, in že se vprašuje, kakšen bo nn-daljni razvoj. Izmed vseh kandidatov se mora na prvem mestu navesti Arno Kolblin. Kolblin je sedaj 29 let star. Leta 1936. je osvojil naslov nemškega prvaka težke kategorije v borbi proti Vincenzu Howerju, a 1937. leta je postal evropski prvak s svojo zmago nad Belgijcem Pierreom Charles-om. Naslov evropskega prvaka je moral predati v začetku leta 1938, ko je izgubil proti Heinzu Lazeku v drugi rundi po diskvalifikaciji zaradi nizkega udarca. Novembra 1938. leta je podlegel NValterju- Neu-selu in izgubil tako tudi naslov nemškega prvaka. Njegov poskus, da bi ga nanovo osvojil, se je izjalovil, ker ca je Neusel v drugič premagal. Sedaj je Kolblin v Hamburgu premagal Kurta Haymanna. Drugi kandidat je Berlin-čan Heinz Sendel, ki je v Hamburgu porazil Paula Wallnerja. Sendel ima šele 22 let in pazi nanj Artur Biilow, ki je odkril Schmelinga. Razen Kolblina in Sendela se mora omeniti še Werner Selle, ki pa, kakor vse kaže, vendarle ne doseže njunega razreda. Dvomljivo je. če bo Walter Neusel še enkrat nastopil v borbah za nemško prvenstvo. Prej bi se moglo računati z dejstvom, oa se bo Maks Schmeling zopet pojavil.
Letošnji nemški nogomet
Nemški nogometni šport se je v fem vojnem letu mirno dalje razvijal. Najboljše potrdilo za to dejstvo, nam nudi pregled mnogoštevilnih tekem za prvenstvo in za pokal ter mednarodnih tekem, ki so bile od 1. septembra 1939, leta dalje. Takih tekem je bilo 16. S tem številom mednarodnih iger stoji Nemčija na čelu vseh evropskih narodov, šele v veliki razdalji slede Madžarska s 7, Jugoslavija, Finska in Švedska s 6, Danska 6, Romunija s 5, Italija s 4, Norveška, Nizozemska, Belgija, Bolgarija, Slovaška, Anglija in Švica s 3, ter Le-tonska, Estonska in Francija z dvema igramn. Samo po ena meddržavna tekma je bila odigrana v Litvi, v češkomoravskem protekto-ratu, na škotskem in v Wulesu- Ni pretirano, če se reče, da je prav Nemčija med vojno znatno pospešila internacionalni nogometni šport v Evropi, Nemčija je med vojno nastopila:
24. septembra 1939 proti Madžarski v Budimpešti I : 5.
15. oktobra 1939 proti Jugoslaviji v Zagrebu 5 :1.
22. oktobra 1939 proti Bolgariji v Sofiji 2 : L
12. novembra 1939 proli češkomoravskemu protektoratu v Bratislavi 4 : 4.
26. novembra 1939 proti Italiji v Berlinu 5:2-
4. decembra 1939 proti Slovaški v Chem-nitzu 3:1,
7. aprila 1940 proti Jugoslaviji na Dunaju
1:2.
5.	maja 1940 proti Italiji v Milanu 2:3.
14.	julija 1940 proti Romuniji v Frankfurtu
9:3.
1. septembra 1940 proti Finski v Leipzigu 13 :0.
15.	septemjDra: 1940 proti Slovaški v Bratislavi 1 :0.
6.	oktobra 1940 proti Madžarski v Budimpešti 2 :2.
20. oktobra 1940 proti Bolgariji v Monako-vu 7:3-
3. novembra 1940 proti Jugoslaviji v Zagrebu 0:2.
17. novembra 1940 proti Danski v Hamburgu 1 :0.
Od teh 15 tekem je torej nemška reprezen-tacija dobila 8, izgubila 4, neoaločene pa so bile 3.
V	vsem je Nemčija dozdaj igrala 179 mednarodnih tekem- Med temi je bilo 89 zmag, 59
eorazov in 33 neodločenih iger. Razlika zarlet-ov znaša 457 napram 337 v korist Nemčiji. Igrala je proti 28 narodom, izmed katerih stoji na čelu Švica z 28 igrami, potem slede Ogrska s 16, Nizozemska s 15, Švedska s 13, Norveška z 11, bivša Avstrija z 10 in Danska z 10 tekmami proti nemški reprezentanci.
Pisarna Fise se je preselila na švedsko
FIS svetovni zvezi smučarjev, se ni nič več slišalo od pretekle zime. Predsednika FIS-e, .norveškega majorja N. R- Oestgaard, od aprila tega leta pogrešajo. Oestgaard je bil adjutant norveškega prestolonaslednika in je, knkor se zdi, skupaj z njim zapustil Norveško. V Oslu se pripoveduje, da sploh ne živi več. Medtem se nihče ni brigal za smučarsko zvezo. Sedaj se je njen prvi podpredsednik, švedski polkovnik Ilamilton, zavzel zanjo. Prenesel je pisarno FIS-e v Oestersnnd na švedskem. Kakor se bo usoda FIS-a dalje razvila, je — kakor vse kaže — odvisno od svetovnega prvenstva februarja 1941. leta v Cortini d'Ampezzo. Tam bo najbrž sklican kongres, ki bo odločil o na-daljnem razvoju FIS-e.
Nekaj športnih novic v kratkem
V	Milann je bil v razprodanem »Teafro Nazionale« boksarski dvoboj med reprezentancama Nemčije in Italije. Pred letom dni so Italijani zmagali v Rimu z 11:5, zdaj pa so bili spt zmagovalci in sicer z 9 :7, potem ko so že vodili proti Nemcem v razmerju 8 : 2. V mušji kategoriji je zmagal Paesani nad Obermauser-jem, v bantamski je Paoletti premagal Bogers-hafena, v peresni kategoriji je boj med Graa-fom in Bonettijem končal neodločeno, boj med evropskim prvakom v lahki tež,i Niirnbergom. in Proiettijem je končal neodločeno, v kategoriji welter je Italijan Peire premagal Rne-scbke.ja, v srednji je Pepper premagal Palma-rinija, v poltežki je boj med Baumgartenom in Martinijem končal neodločeno. Hoff pa jc v težki kategoriji prepričevalno premagal Italijana Chiesa.
Samo Rapid in Ferencvaros, Iz nameravane mednarodne krožne igre med Rapidom, Fe-renevarošom in Gradjanskim ne bo nič- Samo do dveh srečanj med Ferencvarošem in Rapidom bo prišlo. Srečanje na Dunaju naj bi bilo 25. ali 26. decembra, v Budimpešti pa 29. decembra. • N
V telovadnem meddržavnem boju so Madžari premagali Italijane. Tekma je bila v Budimpešti. Madžarska telovadna reprezentanca je zmagala nad italijansko z 287.5 : 282.9 točkami. Najboljši posameznik je bil madžarski telovadni prvak Mogyorossv z 48.2 točkami, pred Tothom (Madžarska) in Giiiglielmettijem (Italija), ki sta si oba nabrala po 48 točk.
Vesti Snortnfh zvez. klubov In društev
Drsališče Ilirijo je odprto, vsnk dan vlada od jutra do večera na njem vesel živžav. Drsanje je zdrav šport ki sc mu lahko posveti vsak. Ilirija vabi k obisku lednega prostora ob Gosposvetski cesti!
I JSli-ovo prvenstvo v plavanju! »Akademski športni klub« razpisuje prvo klubsko ltfvuustvo v plavanju v tore 10. decembra ob '.Vi v zimskem kopa-liSču SK -Ilirije«. Tekmovanje bo za prveustvo dam in gospodov r naslednjih disciplinah: 1. hrbtno < proge, 2. prsno 7 prog, 8. prosto 4 proge. Pravico tekmovanja imajo samo oni člani in članice, ki sc izkažejo * ASK ovo Izkaznico 7 a loto 11)40- 41. Prijave se sprejemajo na licu mesta ob 'JO, Zmagovalcema podari klub krasne diplome.
Ker jc to prvo klubsko prvenstvo, vlada z.nnj sitno veliko zanimanje in smemo pričakovati rekordno število udeležencev. Tovnrlii ASK ovci, na svidenja v torek zvečor v itui večjom itevilu. — ASK.
ASK.ov smuiki teta) »Akademski športni klnb razpisuje smu»kt tc6at r.a tekmovnleo na idiličnem Črnem vrlm nad Jesenicami v Jneli od Iti. do 22. dec. pod vodstvom našega najboljšega državnega repre-zentanta in ollmnijca Cirila /'račfra. Ker Ima ASK letošnjo zimo v načrtu več smuških prireditev, pozivamo vse sednnj* In bodoče tekmovalce, da '<• gotovo udeleži Stroški bodo tako DitoiuiBinf, it« J'1' bo vsak zmogel, ker bo za izdatno podporo poskrbel klnb. Prijave a prijavnim a din spreleina tajnik ASK a Frančok Zupec do 12. doc, v Akademskem doma, Miklošičeva S, nll na oddajte prijavaioo 8 pri-j&vnino ge. hišnici Akademskega doma.	.
Zn vse prtjnvl.ience jo- strogo obvezen sostaJiek, ki bo v petek 13. dec. oh 11 v Akad. domu. d* »• na-tauiuo poiuouiuiu gluue iiraue iu časa oaiiouu, AS»-
Nesodobna določila groze preprečiti državni načrt javnih del
Drž. zakon o računovodstvu jo zastarel — Licitacije za drž. javna dela propadajo zaradi nerodnih predpisov
Državne licitacije propadajo
Ko je v zadnjih letih začela naša država z velikopotezno akcijo javnih del, pri katerih je skušala dati zaslužka številnim brezposelnim ter hkrati urediti najbolj pereče probleme našega cestnega in železniškega prometa kakor tudi regulacij in melioracij, smo imeli večkrat priložnost opaziti, da je hiter potek javnih del bil v veliki meri odvisen od izrazitih uradnih formalnosti. Zakon, po katerem se mora ravnati uradni postopek pri vsakem delu, ki je zvezano z izdatki iz državnega proračuna, je tako imenovani zakon o državnem računovodstvu, kateremu so priključeni še razni pravilniki. Prav zaradi zakona o državnem računovodstvu, ki je že za prejšnja leta bil v marsičem star, neroden in zamuden, je postalo pri nas kar pravilo, da se najbolj počasi gradijo javne zgradbe iz državnega denarja. Počasnost graditve je bila utemeljena prav v postopkih, ki jih ja določal zakon Če smo pred leti počasi zidali državne zgradbe in navadno vsako končali z zamudo, gotovo ni bilo prijetno, prav hude škode pa zaradi tega ni bilo. Sedaj so se pa razmere spremenile in zato zamuda v graditvi prinaša še vse bolj žalostne posledice. Skrajni čas je torej, da pristojni činitelji mislijo tudi na to, da se modernizira zakon o državnem računovodstvu kakor tudi pripadajoči pravilniki.
Za malenkost — debel akt
Predpisi zakona o državnem računovodstvu so za današnje čase prav gotovo prezamudni in marsikdaj tudi nepotrebni. Samo nekaj primerov: Za nabavko v višini le 20 din iz državnega kredita mora predlog za nabavo odobriti s svoje-ročnim podpisom že načelnik pristojnega oddelka na banski upravi. Nato mora imenovati posebno nabavno komisijo treh Članov. Ta komisija gre po treh trgovinah, kjer poizve za cene in nato končno stavi predlog načelniku, kje naj se kupi predmet, ki velja 20 din. Ta predlog mora načelnik zopet svojeročno podpisati. Nato mora dobavitelj predmeta dostaviti račun za 20 din, ki ga mora overoviti zopet načelnik s svojeročnim podpisom Končno načelnik zopet s svojeročnim podpisom podpiše še plačilni nalog, po katerem se tvrdki izplača 20 din. Posamezni oddelki imajo za najrazličnejše potrebe vse polno drobnih na-bavk. Vsak račun pa mora vsak zase napraviti to pot. Razumljivo je, da načelnik nima več časa, da bi še kaj gledal; išče le še prostor, kamor naj primakne svoj podpis. Namen kontrole se je popolnoma izjalovil, dal pa je ogromno nepotrebnega pisarniškega dela. Ali ne hi bilo boljše, da hi se lahko potrjevale, nakazovale itd. cele skupine rafunot? Pa ni to vse. Koliko je še drugih podpisov pri takih nabavah. Podpisovati se mora komisija, da je predmet prevzela, podpisati mora, da je davek plačan, podpisati, da je predmet vpisan v inventar itd. itd. Uradniški formalizem rase v nedogled. Drug primer, ki je prav tako zgled nepotrebnega zavlačevanja in pisanja. Pri vsakem javnem delu, ki gre iz sredstev investicijskega posojila, se potni stroški nadzornim organom, ki graditev nadzorujejo, plačujejo iz istih sredstev. Da jih pa dobe plačane, mora potne račune, pa četudi znesejo par sto dinarjev, dobiti v roke ministrstvo. Nakazilni spis za denar pa mora svojeročno podpisati minister sam, čeprav gre samo za par sto dinarjev, ki jih je znesel potni račun enega od stotih inženirjev bogve kje daleč izven Belgrada.
Zamudno romanje aktov
V splošnem je pristojnost centralnih uradov ministrstev izpeljana vse preveč do podrobnosti. Ali ni škoda časa in škoda dela, da je že za vsak znesek, ki presega investicijo 100.000 din državnega denarja, potrebna odobritev osrednjih ustanov v Belgradu. Ban, ki po svojem preudarku razpolaga z milijonskimi vsotami iz banovinskega proračuna v korist in napredek banovine, sme iz državnih kreditov, namenjenih za dotično banovino, odobriti vsote za dela kvečjemu do zneska 100.000 din Kako veliko izgubo časa to pomeni danes, si lahko mislimo. Da bi se zavlačevanje javnih de' h državnih sredstev preprečilo, bi bilo najbolj primerno, da dobi vsak ban pooblastilo. da tudi z državnimi krediti, namenjenimi za banovino, sme odobravati vsote vsaj do 4 milijonov din. Prav tako je ministrstvu pridržana vsaka sprememba v proračunu javnega dela. Take spremembe vedno nastopajo pri graditvi: nekaj stane več kakor je bilo preračunano, drugo zopet manj. Zaradi take malenkosti romajo zopet težki in številni akti v Belgrad in nazaj. Medtem pi minevajo meseci. Koliko enostavnejše hi bilo, fe hi vse take spremembe lahko potrdil ban, fe le ni vsota, določena v proračuna, prekoračena.
Banovina Hrvatska je postopek že poenostavila
Glede manjših nabavk je banovina Hrvatska napravila umestno spremembo, ki se bo v vsem uradniškem poslovanju gotovo zelo dobro obnesla. Tako velja za banovino Hrvatsko, da oddelki banovine lahko nabavljajo predmete v skupni vrednosti do 10.000 din prosto brez kakršnih koli formalnosti. Za nabavke od 10.000—50.000 din napravijo kam komisijske zapisnike, za nabavke od 100.000—500.000 din morajo biti že vsaj tri pismene ponudbe, za javna dela ali nabavke nad pol milijona dinarjev pa se šele razpišejo licitacije.
Razpisi licitacij zadnjega pol leta so pri nas, kadar je šlo za državne kredite, v ogromni večini ostali brezuspešni. To nam postane takoj razumljivo, če vpoštevamo, da se za vsako javno delo, torej kakršno koli graditev, narede najprej načrti in proračuni. Za vsa javna dela, ki se opravljajo z državnim denarjem ali z denarjem iz raznih osrednjih skladov in investicijskih posojil, potrjujejo načrte osrdnja ministrstva. Isto velja za proračune. Preden je načrt s proračunom potrjen, mine najmanj mesec dni, navadno pa še precej več. V splošnem se v najugodnejšem primeru razpišejo licitacije tri mesece potem, ko je bil proračun sestavljen. To pomeni pri današnjem na-rašfanju cen, da prorafun ne drži vef in da podjetniku ni vef mogofe licitirati na popust. Delo bi prevzel kvečjemu, če bi licitiral tako, da bi dejal: Prevzamem to graditev, če mi plačate 5 ali 10% več kakor ste sami izračunali pod pogojem, da draginja ne bo rastla naprej. Tega mu pa nihče zagotoviti ne more. Če pa se podjetnik obveže in delo prevzame na licitaciji, velja, da se licitacij-ska pogodba ne sme spremeniti, če tedaj med tem fasom, ko podjetnik gradi, cene gradivu še rastejo, fe se mezde še povišujejo, nima podjetnik pravice zahtevati vef. Le a prošnjo na državni svet lahko poskusi in ta mu zvišanje milostno odobri, kar pa ni nujno. Vsega takega dolgoveznega in riskantnega postopka se pa dandanes podjetniki upravičeno boje in zato ni nikogar na licitacije za graditev cest in podobnih javnih del, ki gredo iz državnega denarja, saj bi ga lahko že neznatno povečanje draginje uničilo!
Banovina pa gradi naprej!
Banovina sama je pri nas našla možnost, da pri javnih delih tudi vpošteva draginjo in podjetnikove življenjske interese. Podjetniku, ki se je obvezal, da bo prevzel delo, da predujem, da lahko takoj nakupi gradivo. S tem ga pri graditvi reši strahu pred naraščanjem cen. Glede mezd pa sklene banovina s podjetnikom pogodbo, da mu bo zvišala ali znižala dogovorjeno izlicitirano vso-to.če se bodo mezde zvišale ali znižale za 5%. Isto velja za gradivo, ki ga ni mogoče takoj naročiti ali dobaviti in plačati. Zato vidimo, da so lia primer pri nas v Sloveniji vsa državna javna dela v popolnem zastoju in nikjer ni upanja, da bi jih bilo mogofe začeti. Vsa javna gradbena delavnost je ostala Ie banovini, ki je smiselno rešila težko vprašanje investicijske politike v negotovih fasih sedanje draginje.
Ogromna škoda zaradi propadanja licitacij
Pri državnih delih, ki so bila letos pri nas razpisana, pa letos prav zaradi teh razmer in zaradi nemogočih zahtev, ki jih postavlja za.kon do podjetnikov, niso uspele licitacije za dve tretjini velikih javnih del, za katere so že krediti na razpolago. Nesodobni predpisi zakona o državnem'' računovodstvu in predpisi o računoVodstveni službi so torej povzročili veliko zamudo v programu izvajanja javnih del v naši državi. To je samo po sebi že dovolj hudo, še bolj nerodno pa je, da bo zaradi tega prav na zimo v veliki meri padla zaposlitev delavstva, ki je povsod prav pri nas računalo na javna dela. Posledice brezposelnosti tisočev in tisočev delavcev bodo ogromne. Občutila jih bosta trgovina in obrt, nanovo bo obremenjeno tudi socialno skrbstvo banovine in dragih samoupravnih teles, ki bodo sredi zime naenkrat postavljena pred naloge: odkod vzeti denar, da bo mogofe preživeti številne delavske družine, ki nimajo nobenih dohodkov in zaradi brezposelnosti nobenih možnosti za zaslužek. Že samo to dejstvo bo bridko odjeknilo in bo marsikje postavilo politična oblastva v kočljiv položaj.
Na žalost to še ni vse. Tudi državna investicijska politika trpi zaradi okostenelosti licitacij-škili metod in rafunovodskih predpisov silno škodo. Draginja narašča in z denarjem, s katerim je bilo mogoče zgradili pred pol leta recimo še 4 km sodobnega cestišča, lahko danes zgradite zaradi podražitve gradiva in zaradi zvišanih mezd le še 3 km. Čez tri mesece bo najbrže s tem denarjem okolišu, v katerem naj hi bila zgrajena, »niše zaradi mrtve frke in nesodobnih predpisov zmanjšuje možnost ustvarjati kakršna koli nova produktivna sredstva, ki ne bi koristila samo ožjem uokolišu. v katerem naj bi bila zgrajena, ampak celi državi in vsemu prebivalstvu. Zgledi iz drugih naprednih držav nam dovolj jasno kažejo, da je take težave kaj lahko odstraniti. Naj pazijo vsi odgovorni činitelji, da zaradi načel birokracije ne bo propadel investicijski načrt javnih del. na katerem sloni v veliki meri bodočnost naše države.
Franjo Neubsuer:
Brezmadežni zmagovalki
Sred raja je stalo nesrefao drevo, ratžaljeni Bog je odpiral nebo.
Z višiv hudourni grmel jo oblak, na icmljo ho spuščal pošajtui je mrak.
Zakrival si Adam obraz je z dlanmi, zalivale Evi solze so ofi.
Besede izrekel Gospod je tedaj, da Tebi nnškodil nikdar ne bo zmaj.
Da mof mu uničiš in glato mu streš, objokani zemlji nebesa odpreš.
Mogofna si vstala iz strašnih temin, v naročju ho božji smehljal Ti je Sin!
600 letnica cerkve sv. Treh kraljev
na Brunku
pri Radečah
Tam, kjer se planinska Sava poslednjič iz-vije iz skalnatega oklepa slikovite zasavske soteske, prepletene s krasnimi brzicami in slapovi, leži mesto Radeče — prednja vrata Posavja. In dobro uro hoda od tam je na poraslem bregu, visokem 561 m nadmorske višine, podružnica ra-deške fare, vasica Brunk, nekdaj sloveča in priljubljena božja pot slovenskih in zapadno-hrvat-skih romarjev.
V četrtem desetletju štirinajstega stoletja, leta 1340., so sezidali na tem hribčku gospodje iz bližnjega gradu Visoko (Ober-Erkenstein) — današnji Novi grad — prijazno cerkvico, j>osvečeno sv. Trem kraljem, v zahvalni spomin na srečno prestalo kugo — »črno smrt«, — ki je par let poprej s trdovratno neizprosnostjo morila po širnem slovenskem ozemlju. Torej poteka letos šest slo let, odkar so v tem božjem hramu, ki spada skupno s cerkvijo v Loki pri Zidanem mostu med • pajstarejše ohranjene cerkvene stavbe na Slo-"Vettskem, prvič zapeli železni zvonovi in oznanili vernemu in od graščakov tlačenemu ljudstvu novo sveto pribežališče in uteho v sili in nezgodi.
Toda zgodovinsko pomembna cerkev na Brunku, ki je preživela dobo celjskih grofov, turških vpadov, osvobodilnega gibanja za »staro pravdo«, reformacije, Napoleonove Ilirije in svetovne vojne, ni znamenita le zaradi svoje zavidljive starosti, ampak tudi zaradi mnogih redkih umetnin, ki jih hrani v svoji notranjščini. Poleg slabo ohranjenih fresk, prižnice in stranskih baročnih •ltarjev, ki izvirajo vsi še iz 17. in 18. stoletja, je v velikem oltarju, posvečenem sv. Trem kraljem, kepo izdelan renesančni relief iz prve polovice 16. stoletja, ki nam prikazuje Modre iz Jutrove dežele na poti v Betlehem Posebno umetnino v cerkvi pa predstavlja desni stranski oltar s krasno oljnato sliko »Križanje na Kalvariji«, eno naj-
Kvišku zdaj dežeSa vsa!
onega ob poti v Jeriho. Koliko izmed njih se i z alkoholnim vprašanjem? 0 pijančevanju in
•m
f Janezu Plečniku
Je novo rast pognala v svet mladika; A žlahtni so plodovi že zoreli Na njej, ko prvi listi so vzbrsteli; Enako kleno jedro kot oblika Znanstvenika, pa tudi kmeta mika. Učen mož in dobrotnik vsej deželi Povsod nam znanja je mašil vrzeli, Ljubeče, z roko veščega zdravnika; — Edini cilj, ki mu zvesto je služil, Čeprav ni žel sadov, razen pelina. Največ se — sam preprost — je s kmeti družil In tiho je — kot prava veličina, Ki častihlepja strup je ni okužil — Untrl. — Za njim zija povsod praznina...
Tone B-
»Bratje, vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo.« Ta klic se je slišal preteklo, 1. adventno nedeljo po vseh cerkvah. Komu naj velja ta klic? Ali naj je to le fraza, ki se lepo sliši, pa se brž razdoni in razgubi v zraku — brez vsake resne misli, brez vsakega sklepa, vsakega učinka? Le preradi se zadovoljimo z lepodonečimi frazami. A ta adventni klic naj nas enkrat res vzdrami!
Pa zakaj naj iz spanja vstanemo? V čem smo zaspani?
Saj nam apostol pove: »Noč se je premaknila in dan se je približal. Kakor podnevi pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščlji-vosti.«
V teh besedah Pavlovih nam je na kratko začrtan program našega delovanja. Na prvem mestu kliče: Ne v požrešnosti in pijanosti!
Slovenci, dosti dolgo že jadikujemo nad tem, kaj hudega dela med našim narodom pijančevanje. Dosti dolgo že pišemo in govorimo o »rak-rani« našega naroda. Vsak pameten človek uvidi, obžaluje in obsoja porazno delovanje in razdejanje, ki ga napravlja med vsemi alkoholizem. Pristaši raznih strank smo v tem enih misli. Pred kratkim nas je k temu delu pozival »Slov. Narod«.
A kaj v resnici storimo za ozdravljenje te rane na narodnem telesu? Pač se je v zadnjih tridesetih letih o tem veliko pisalo in poskušalo. A sad tega truda? Nedavno tega smo brali nekje, da »niti sence uspeha« ni bilo. Če res ni nikakega uspeha, o tem bomo še govorili. Neki moder mož je dobro pripomnil: Res, sence uspeha ni bilo, pač pa resničen uspeh. Kdor pravi, da ni nikakega uspeha, vprašanja in stanja tega vprašanja nič ne pozna. Ce pa ni več uspeha, kdo je kriv? Tisti, ki se trudijo, ali tisti, ki s prekrižanimi rokami ob strani stojijo in zbijajo šale na račun teh maloštevilnih, ki se trudijo? Da, tako se dela pri nasi
Vprašanje alkoholizma, ta narodna bolezen, ni stvar enega človeka ali nekaterih ljudi, marveč je stvar vsega naroda, oziroma voditeljev in učiteljev naroda. A kaj dela na tem polju naša inteligenca? Inteligenca iz obeh, ali iz vseh taborov? Kaj ta inteligenca vse dela! Pišejo, študirajo, debatirajo, organizirajo, prepirajo se, zborujejo, probleme rešujejo, kulturno delujejo — a temeljnega in najpotrebnejšega kulturnega dela niti ne vidijo. Kakor da ga nil Mimo tisoč ranjencev gredo naši »razumniki« hladno, kakor st» nekdaj Sla dva mi-
mo
peča z alkoholnim vprašanjem' treznosti se sploh ne govori, razen da se zbijajo kake šale. Da bi imeli o tem kako predavanje ali kako resno razpravo, o tem ne beremo nikdar.
In vendar: Alkoholizem z vsemi njegovimi groznimi posledicami — ali je to kak problem našega naroda ali ni? Če to ni, kaj je potem še problem? Ta milijarda pri naši revščini vsako leto zapitega denarja, ta moralna propast tolikerih, te razdrapane družine, te jokajoče žene, ti zanemarjeni otroci, ti sramotni pretepi, teb vsako leto v pijanosti toliko ubitihl Če to ni vredno in potrebno, da se s tem pečamo, kaj naj pa je še vredno? Če tega ne rešujemo, kaj naj pa rešujemo? Mimo vseh teh groznih pojavov iti hladnokrvno dalje, teb vprašanj, te zevajoče rane na narodnem telesu ne videti — ali je to resno delo za narod?!
Zato pa naj gre danes glas po Sloveniji: Bratje, čas je, da iz spanja vstanemo! Stoletja že gnjavi alkoholizem naš narod in ga upropašča zdravstveno, gospodarsko, moralno in versko. Večkrat so resnični rodoljubi dvigali glas zoper njega. A ostalo je pri samih poskusih. Začnimo vendar enkrat naše ljudstvo sistematično, vsestransko in vztrajno k treznosti vzgnjatil To delo bo počasno in težavno, a brezuspešno ne bo. Morda bo uspešnejše kakor marsikatero drugo delo, pri katerem je delavcev vse polno.
Delo mora biti vsestransko! Tako zastarelo in vkoreninjeno zlo je mogoče odpraviti in ozdraviti samo, če se zastavijo vse moči. Če store svojo dolžnost vsi poklicani in prizadeti činitelji. To so predvsem- vlada — cerkev — šola — društva — tisk — radio. O vsem tem bo treba še podrobneje govoriti. Zlasti še o gospodarski plati tega vprašanja. Pokazati hočemo, da se iz gospodarskih ozirov treznostnega gibanja ni treba bati: da bo treznost v gmotnem oziru deželi le I^aristila, ne škodovala. Zato se našega gibanja ni treba tako bati!
Nehajmo torej s samim jadikovanjem nad nesrečnimi pijanci! Jadikovati, a nič storiti, to ni možato! Samo »pobožna« želja, da bi bilo bolje, ne bo nič zboljšala. Delajmo na to z združenimi močmi in polagoma bo gotovo bolje.
Bratje, čas je, da iz spanja vstanemo! Ta klic ne bo več ut'hnil, dokler se Slovenija iz tega spanja ne predrami in ne začne z energičnim, vsestranskim in vztrajnim delom za treznost in dostojnost.
Kvišku torej zdaj dežela vsal
boljših slikarskih del znanega beneškega cerkvenega slikarja Rosinija, ki je koncem 18. stoletja slikal tudi j>o drugih slovenskih cerkvah. V drugem desnem stranskem oltarju je še kip Madone iz srede 16. stoletja. Levi stranski oltar pa je posvečen sv Antonu. V glavni ladji pa nas vzidana spominska plošča, z grbom in napisom, opozarja na gospode z Visokega, ki so si tudi tu izbrali svojo rodbinsko grobnico. Siva zunanjost cerkve pa nehote vzbuja v naših notranjih doživetjih globok vtis spoštovanja do svetega mosta, ki kljub viharni dobi dolgih stoletij še vedno služi svojemu vzvišenemu namenu.
Blizu cerkve je tudi kapelica in v njej slika neznanega domačega slikarja, ki predstavlja, kako sv. Trije kralji odstranjujejo veliko bukev, ki je padla na neko ženo. Iz slike in iz vsebine teksta je razvidno, da je dala zgraditi to kapeliro sredi 18. stoletja grajska gospa z Visokega v zvezi z zanimivim resničnim dogodkom. Nekega popoldne — tako razberemo iz staroslovenskega teksta na sliki — je gospa z Visokega jahala na sprehod proti Brunku. Ko je bila že blizu vasi, nastane naenkiat silovit vihar. V dežju in grmenju trešči v košato bukev, ki preklana pade na grajsko gospo in jo pritisne s svojim deblom k tlom, da se ta ne more ganiti. V silni stiski se zaobljubi sv. Trem kraljem, patronom brunške cerkve, da jim postavi v zahvalo kapelico, ako jo rešijo mučnega položaja. In tedaj so se res prikazali sv. Trije kralji »v siju in blesku«, kot pravi tekst, dvignili bukev in rešili gospo. V zahvalo za srečno rešitev pa postavi zaobljubljeno kapelico; slikarju pa naroči, da ta dogodek naslika.
Vas Brunk s svojimi bornimi hišami, danes le še ob »žegnanju« spominja v odtenkih na nekdanjo najbolj obiskovano dolenjsko božjo pot z mnogimi romarskimi domovi, ki so pa bili koncem 18. stoletja vsi žrtev nenasičenih ognjenih plamenov. Radi velikega prometa, ki se je vršil tod mimo, ko še ni bilo železnic — najkrajša zveza med Štajersko, Zasavjem in centralno Dolenjsko — je že v letu 1764. izposloval grajski gospod Franc Ivan Amigoni, lastnik hotemeške graščine pri Radečah, dva velika sejma: enega ob času
»glavnega žegnanja«, v januarju, a drugega ob času trgatve
Mirni in pošteni Brunčani se danes bavijo največ s poljedelstvom in sadjarstvom. Kakšno veliko nasprotje od svojih vihravih prednikov, katerih se je bala vsa okolica, češ:
»Kdor gre na Brunk, jih dobi po bunk!«
Gospodov iz Visokega, ustanoviteljev tega šest sto let starega svetišča, ni več; njihov prah počiva v rodbinski grobnici njihove patronatne cerkve. In tudi grad Visoko, simbol moči in oblasti posvetnega življenja, je propadel. A tiha cerkvica — duhovni hram božji — še trdno stoji in kljubuje zobu časa.	Simonfif Štefan.
Darujte za starološki »Dom slepih«
tarod ta odrasle slepel Čekovni račun It. 14.672 — »Dom Slepih«, Lbitiliana
novice,
Koledar
Nedelja, 8. decembra: Druga adenvna nedelja. Brezmadežno spočetje Murijc Device.
Ponedeljek, 9. decembra: Peter Fourier, šk.; Delfina.
Torek, tO. decembra: Lavretanska Mati božja; Melhiad, papež in mučenec.
Novi grobovi
-f- V Sevnici je umrla hišna posestnica ga. Elizabeta Fleck v visoki starosti 89 let. Pogreb preblage pokojnice bo v ponedeljek, 9. decembra ob 15 izpred hiše žalosti v Sevnici. Bila je srčno dobra žena in vsakdo, kdor je potrkal na njena vrata, je bil uslišan. Naj počiva v miru! Sorodnikom naše iskreno sožalje I
+ Na Dunaju je umrla 18. novembra t. 1. v 70 letu starosti ga. Fani Udovič vdova Perko roj. Pe-trič, doma iz Dobrepolja na Dolenjskem. Pokojna gospa je živela na Dunaju skoraj petdeset let, pa se ie za domovino še vedno zanimala ter zelo rada prebirala slovenske časopise. Zapušča soproga in dva sina. Naj ji sveti večna luči
Osebne novice
= Iz vojaške službe. Med napredovanji rezervnih častnikov smo po naključju izpustili, da so napredovali za rezervnega kapetana 1. razreda kapetani II. razreda: Gaberšek Miha, Masič Pavle, Lah Jože in Sever Filip.
— Diplomirana je bila na tehnični fakultet« ljubljanske univerze, iz šole g. prof. Plečnika, za inž. arhitekture gdč. Majda Nefima, hčerka šolskega nadzornika v Kamniku. — Iskreno častitamo!
= Napredovanje pri pošti. Za inšpektorja V. skupine so napredovali višji kontrolorji pri pošti Ljubljana 1: Lenard Amalija; pri pošti Ljubljana 2: Vekoslav Božič in Kumer Jože; pri pošti Ljub. Ijana 3: Tomo Vidmar. Za računskega inšpektorja V. skupine višji kontrolorji pri direkciji Ljubljana Leopold Sparhakel. Za višje kontrolorje VI. skupine pri pošti 5: Meta Gostinčar. Za kontrolorje VII skupine pri pošti Ljubljana 1: Ljudmila Rupar, Josip Mežik in Pavla Višnar; pri pošti Maribor 1: Danica Serajnik; pri pošti Ormož Josip Zidarič; pri pošti Št. llj v Si. Goricah Ana Kokol; pri pošti Križevci v Prekmurju Geza Ber; pri pošti v Rogaški Slatini Marija Kurbus; pri pošti Rajhenburg Antonija Žagar.
7.0 majave ZOl)€. za preneino dlesen, tudi za piškavost zob uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN, ki razkužuje ustno duplino. Dobiva se v drogeriji Gregorič, Ljubljana, po Din 16"—. Glavno skladišče: Laboratorij „Vis-Vit, Zagreb, Langov trg 3.
Tisk je najpomembnejši činitelj v razvoju kulture vseli narodov
Sa milijarde izdelkov pošiljajo tiskarski stroji in časopisne rotacije vsak dan v svet tiskanih izdelkov, da sprejemajo; ljudje uspehe človeškega uma, da se razširja ih poglablja kultura in dviga civilizacija. In letos slavi kulturni svet 500 let, odkar je Gutenberg daroval človeštvu prvo iz sestavljenih črk tiskano knjigo. Gutenberg je položil temelje tisku, ki se je nato razvil do neizmerne višine.
Pomemben jubilej 500 letnice Gutenberga, začetnika tiska, proslavijo tudi v Ljubljani slovenski grafičarrji s prireditvijo, ki bo vsa v znamenju Gutenberga in tiska. Prireditev bo v soboto, dne 14. decembra t. 1. ob 20 v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Nastopajo grafične prosvetne ustanove in tiskarji, ki bodo izvajali svoje pesmi, recitacije, draniatski prizor in celo svojo zborovsko pevsko kompozicijo. S prireditvijo bodo proslavili 500 letnico Gutenberga, obenem pa bodo pokajzali vsej javnosti uspehe svojega prosvetnega delovanja.
Spored, ki bo izvajan na prireditvi, je naslednji: 1. Ivan Kosi: Geslo; poje pevski zbor »Grafika«. 2. O Gutenbergu; govori ravnatelj Otmar Mihalek. 3. Zorko Prelovec: Slava delu; j>ovej pevski zbor »Grafike«. Zorko Prelovec: Oj nageljni rdeči; jx>je pevski zbor »Grafike«. 4. Ivan Kocmur: Pogovor st črko; recitira Rudolf Snoj. 5. Ivan Lahajnar: Na delo; poje pevski zbor »Grafike«. Anton Foerster: Gorenjci; poje pevski zbor »Grafike«. 6. Slavko Dvoršek: Črna luč; recitira Lojze Ajdišek. 7. Anton Hajdrih: Morje adrijan-sko; poje pevski zbor »Grafike«. 8. G. Rossini: Tancred, uvertura; igra orkester grafikov. P. Čajkovski: Cvetlični valček; igra orkester grafikov. 9. Dragotin Kosem: Mi, grafičarjil; recitira Milan Mlakar. 10. Cerin-Bajuk: Misli name, slovenska narodna; poje baritonskl solist Slavko Štrukelj s spremijevanjem orkestra. J. Cerin-Deu: So še rožce v harteljnu žavovale, koroška narodna; jioje baritonski solist Slavko Štrukelj s sprem-Ijevt.njem orkestra. 11. Evgen Frelih: TisKarski škrat; recitira avtor. 12. Ivan Kleč: Petstoletnica Gutenberga, dramatski prikaz.
Vabimo vso javnost, zlasti pa vse izobraženec in naše dijaštvo, da se lepe kulturne manifestacije naših grafičarjev udeleže. Udeležita pa naj se lepe prireditve tudi uradništvo in delavstvo, saj je prireditev obenem tudi delavska, ker bodo na njej prikazani uspehi prosvetnega dela delavske organizacije.
Ivan Košak — 80 letnik
Kar verjeti bi ne mogli, da naš oče danes praznuje osemdesetletnico. Saj je tako svež in čvrst, da bi mu prisodil k večjemu sedem križev. Ko smo danes pred 10 leti slavili njegovo 70-letnico, smo mu iskreno želeli, da bi dočakal še dolgo vrsto let v zdravju in zadovoljstvu. In glejte! Brezmadežna ki, se k Njej vedno zateka v dobrih in hudih trenutkih, mu milostno stoji ob strani ter ga podpita na njegovi življenjski poti.
G. Ivan Košak, vzoren vinogradnik in pošten gostilničar v Novem mestu, j« znan po širni Sloveniji, pa tudi daleč izven meja, po svoji poštenosti, ljubeznivosti in ustrežljivosti.
Odveč bi bilo ob tej priliki zopet ponavljati vse njegove zasluge, tako za napredek dolenjskega vinogradništva kakor tudi za nesebično delovanje v občinskem odboru, v katerem je že dolga leta moder svetovalec.
Vzornemu katoliškemu možu, ki se ni nikoli strašil javno izpovedati svojega katoliškega prepričanja ter je vedno delal, kolikor je bilo v njegovi moči le v korist bližnjega — vsa čast!
Tudi mi se pridružujemo številnim čestitkam in mu iz dna srca kličemo: Gospod Košaki Ko danes praznujete svoj častitljivi rojstni dan v krogu žene, svojih otrok in vnukov, Vam želimo, da bi Bog in Devica Marija naklonila tako srečen tudi 90-letni rojstni dan. Bog živi!
Jama Madeleine
Diplomirana terapeutinja za govorilne-, glasovne-in dihalne- motnje. — Ordinacija torek, četrtek, sobota od 11-121/, — Hotel Slan 501.
—	Spremembe voznega reda na kamniški progi. Počenši s ponedeljkom, dne 9. decembra 1.1., vozita na kamniški progi potniška vlaka št. 8419 in 8420 zopet dnevno redno. Vlak št. 8419 odhaja iz Kamnika ob 14.49 in prihaja v Ljubljano ob 15.46, vlak št. 8420 pa odhaja iz Ljubljane ob 16.10 in prihaja v Kamnik ob 17 01.
—	Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica dravske banovine Ljubljana, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za Božič več nagrad po 200. 100 in 50 din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vloženo svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 19. decembra t. 1. prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ulica št. 8) med poslovnimi urami od 8—12. V izkaz je predložiti hranilno in poselsko knjižico. Kdor teb knjižic ne predloži, ne bo pri-puščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v petek, 20. t. m. popoldno. — Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti evoje posle.
Odpošljite še danes
sezname naročnikov »Slovenčevega koledarja«, istočasno pa tudi denar zanje. Seznamov brez poslane naročnine ne bomo upoštevali! — Seznamov koledar-jevih naročnikov, ki ne bi bili danes odposlani, ne bomo mogli upoštevati!
—	železniški promet na progi Zidani most—
Zagreb vzpostavljen. V petek ponoči so reševalne skupine očistile mesto nesreče pri Sevnici. Kmalu po devetih zvečer je bila proga popravljena v toliko, da so mogli voziti po njej vlaki v obeh smereh, čeprav spočetka le v počasni vožnji. V soboto je bila proga odprta za redni promet. Kljub temu pa na mestu nesreče progo še utrjujejo.
—	Rezervni podoficirji se obveščajo, da je bilo na zadnji 6eji banovinskega odbora v Celju določeno, da je mesec december za tekočo poslovno dobo zadnji za vpisovanje novih članov, ker 6e po novem letu pa do občnih zborov tako v Celju, Ma. riboru kakor tudi v Ljubljani ne bodo sprejemali novi člani. Zato se opozarjajo vsi rezervni podoficirji, ki še niso člani enega izmed navedenih pododborov, da se takoj vpišejo.___
Po karambolu k	OŠnil&ll
■■■i^B^ Ljubljana, Žibertova
Telefon ne več 41-33 ampak 30-76
—	Banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se najlepše zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku za znesek 500 din, katerega je daroval za olajšanje trpljenja in bede vseh onih siromašnih bolnikov, ki se zdravijo v institutu.
*
— Premeten goljuf je Rudolf Klemenčič iz Radovancev, ki se je moral zagovarjati pred malim senatom soboškega okrožnega sodišča zaradi kolesarskih tatvin in goljufij. V avgu-stn se je predstavil posestniku Rižmarju v
Najnovejši modeli z pneumatiko na zalogi.
Sovjaku kot trgovec z živino K.o si je pri tem ogledal Rižmarjev dom, je odšel in Čakal, da je šel gosjKKiar z doma. Stopil je na jx>lje k Rižmarjevi ženi in profil od nje ključ od hišnih vrat, češ da ga je poslal Rižmar. Žena mu je res dala ključ, s katerim si je odprl pot v stanovanje in odnesel nekaj gotovine in drugih stvari. Na jx>doben način je ukanil tudi nekega kolesarja Ustavil ga je na cesti in ga prosil za kolo, češ da je doma v bližnji vasi in je pozabil legitimacijo, ki jo nujno rabi. Kolo mu bo takoj pripeljal nazaj. Kolesar je bil res tako dober, da je neznancu ustregel, nato pa je zastonj čakal na cesti na svoje kolo. Klemenčič je bil za svoje sleparije obsojen na 1 leto in 2 meseca strogega zapora.
VENCI, CVETJE
v veliki izbiri
in poceni v cvetličarnah
„R0ZA"
Frančiškanska H nasproti „Unionau in Gosposvet-^ka^^iasprot^Figovca*
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
—	Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 4. XII. 1940, kos 97, mesto zdravnika za splošno prakso v Trbovljah. Podrobnejši pogoji so razvidni iz Službenega lista.
—	Igra za Silvestrovo »Državni uradnik«, spisal Joža Vovk. Duhovita, sodobna burka, ki bo povsod uspela. Dobite jo pri Prosvetni zvezi v Ljubljani ali pri Centralni prosvetni pisarni v Kranju. Za izvod in tantjemo 20 din. Vsem društvom priporočamo.
nočete za 5 - din nov osebni avlo, motorno Kolo, radio ali dvoholo?
Preskrbite si nemndoma srečke velike efektne loterije prostovoljnih gasilcev v Ljubljani. Žrebanje bo 29. decembra 1940 v Ljubljani.
—	Prodaja konj. Carinarnica na Rakeku bo v ponedeljek, dne 9. decembra 1940, pred gostilno Hladnik ob 9 dopoldne javno prodajala 18 konjev, ko so jih nepoznani tihotapci skušali pretihotapiti čez mejo.
Strahovit... prelom ogromnega jeza ... vodovje zalije vse kar je od potresa še preostalo... epidemija... idealna dvojica pa rešuje ogrožena človeška življenja tvegajoč lastno zdravje in svojo srečo.. dežela gre nasproti novemu življenju. To so scene iz tega najinonumentalnejšega filma. Predstave ob 15.. 17., 19. in ,	„
21.uri (dopoldanska predata- Vinflj |j|||Ag| „ va zaradi akademije odpade)	W«««WM 22-21
D a n e a ob 10.30 poslednjih
najlepši glasbeni film
CVETJE V MAJU
(Beli jorgovan) po globoko znižanih matinejskih cenah I
Ob 15., 17., 19. in 21. uri veliki VVaroer Bros iilm
Herojska kavalkada
Film smelih podvigov, neustrašenih borb, hladnokrvne osvete in vdane ljubezni . . . Nabavite vstopnice v predprodaji!
KINO SliOGA, tel. 27-30
—	Obdarovanje najsiromašnejših otrok s toplim perilom in obleko v šoli Zidani most se je izvršilo ob priliki Miklavževanja na šoli. Obdaro-vanih je bilo okoli 50 učencev, za kar je biloi treba zbrati precejšno vsoto denarja. Delno je prispevala kralj. ban. uprava, delno pa je pripomogla nabiralna akcija, ki je nadvse lepo uspela. Predvsem je treba omeniti restavraterja g. Majerja Toma, ki je prispeval 500 din, trg. g. Železnik 250 din, hotelir g. Juvančič 200 din, TPD, cementarna. 150 din, gostilničar g. Božec 100 din. Vsem darovalcem se v imenu revnih otrok najlepše zahvaljuje šolsko vodstvo.
Ali stp že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Za novoletni dar si oskrbi vsaka naša družina poleg drugega tudi »Družinsko pratiko« s podobo sv. Družine. Ponekod je to že oskrbel sveti Miklavž, kjer pa ne, pa zamujeno popravi božiček. Pratiko dobite v vsaki knjigarni ali boljši trgovini, postrežeta vam pa tudi rada Jugoslov. knjigarna in prodajalna H. Ničman v Ljubljani.
Dr. Pavel Kraje - dobrotnik gluhoneme mladine
Bridko novico o nenadni smrti dr. Pavla Krajca smo sprejeli v gluhonemnici z globokim obžalovanjem. Bil je naš zavodni zdravnik, zelo spoštovan med učiteljstvom in uslužbenci, nad vse priljubljen med gojenci. Kdor je poznal njegovo blago srce in očetovsko skrb, ki jo je imel do svojih bolnikov, se ne bo čudil, če je v srcu občutil sočustvo tudi z gluhonemo mladino. Čeravno njegov trud ni bil nikoli primerno nagrajen, je zdravil otroke vestn# in dobrovoljno, zbiral jih je okrog sebe, se z njimi razgovarjal, jih tolažil in blažil njih bolečine. Dr. Kraje ni bil samo zdravnik, bil je oče in dobrotnik gluhonemih.
Službo zavodnega zdravnika je opravljal prvič po pokojnem dr. Zupaneu od leta 1922 do 1928. Dne 1. septembra t. 1. pa je to službo ponovno prevzel in jo je izvrševal sedaj komaj tri mesece. Mnogo prezgodaj nas ie zapustil, prezgodaj so gojenci izgubili svojega blagega skrbnika. Gluho-nemnica te imela izredno srečo, da |e pridobila v svoj delokrog tako skrbnega zdravnika kot ja bil dr. Kraje
Dr. Kraje se je izredno zanimal za ves študij, ki je v zvezi s poukom gluhonemih. Poglobil se je v celotni sistem dela v gluhonemnici, zato ga je prosvetna oblast imenovala pred leti za člana izpitne komisije za strokovno učiteljstvo.
Dragi in blagi pokojniki Ko sprejema slovenska zemlja v svoje okrilje Tvoje blago srce, ki je delilo našim gojencem vso očetovsko ljubezen, ko sprejema v 6voj mir Tvoje blage roke, ki so delile otrokom dobroto In božale njih lica, ko polagaš trudno glavo na zemeljsko blazino, se ob grobu v nemi žalosti globoko sklonjeni poslavljamo od Tebe gojenci, učiteljstvo in uslužbenci gluhonemnice. Iz dna srca smo Ti hvaležni za Tvoja tolažila in zdravniško pomoč. Delil si velikodušno pomoč v mnogih primerih tudi brzplačno in s tem postal srčno bogatejši, delil si ljubezen gluhonemim, pa si postal plemenitejši. Brez moči zremo v Tvoje hladno lice. pa nam je hudo. ko Ti ne moremo pomagali in Ti vrniti, kar si dajal nam. Tvoj spomin bo ostal med nami časten in večen. Počivaj v miru. Slava Tebi, naš dobrotnik!
— V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine z dne 7. decembra 1940 je objavljena »Naredba o podaljšavi prehodnih določb k naredbi o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodo«; dalje »Pravilnik o ustroju železniške straže«, »Nove cene soli«, »Zvišane prodajne cene petroleja«, »Maksimiranje cen stari gumijevi obutvi in odpadkom od gumija, izvzemši avtomobilske zunanje in notranje gume«, »Popravek o uradnem priobčilu centrale za kurivo«, »Odredba glede zvišanja števila vajencev v strokah strojnih ključavničarjev, kleparjev, livarjev, pasarjev in kovinostružcev, zlatarjev, graverjev, mehanikov in avtomehanikov, optikov ter urarjev«. »Popravek k banovl odredbi o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce« in »Objava o spremembi meje župnij Vransko in Sv. Jurij ob Taboru«.
Koncepfni uradnik
s fakultetno, najbolje pravno izobrazbo, po možnosti s prakso v gospodarskih zadevah, se išče. — Lastnoročno pisane ponudbe poslati na upravo našega lista z natančnim curicculum vitae, s si ko, navedbo referenc in zahtevkov pod Šifro »Izkušen« St. 18229.
— Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheum inž. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12. vis-a-vis hotela Union.
—	Nova uprava občinske hranilnice v Soboti je bila izvoljena na zadnji seji. Za pred-senika upravnega odbora je bil izvoljen gimn. ravnatelj inž Zobec, za podpredsednika pa trgovec Franc Kuhar.
—	Velik krožni lov bo danes v lovišču
IHartner — dr. Piuter — Šiftar v okolici Sobote
po dA&am
*	Milijon dinarjev za reveže v Snbotici.
Subotiški meščani so zbrali milijon dinarjev za zimsko pomoč revežem. Največji del te vsote so nabrali mestni uradniki, ki so vodili nabiralno akcijo.
*	Parnik »Snd« se ni potopil. Zadnji čas so se širile vesti, da se je potopil naš parnik »Sua« Generalno ravnateljstvo družbe »Ocea-nia«, čije last je parnik ».Sud«, pa sedaj poroča, da je parnik priplul z vso svojo posadko v Lisbono.
*	Stara novoporočenen. V Sarajevu so imeli te dni zanimivo jjoroko. Novoporocenca štejeta skupaj 158 let. Ženin je upokojeni železničar in star 82 let. nevesta pa Ana Vojnovič, stara 76 let. Ana se je svojčas poročila z nekim Madžarom in se z njim odpeljala v Ameriko. Po smrti svojega moža se je spet vrnila v domovino, Med svati so bili otroci, vnuki in prav-nuki novoporočencev. Eden izmed pravnukov, ki je bil tudi na ženitnini svojega prastarega očeta, se bo v kratkem jjoročil.
*	Pred poroko je pobegnila nevesta, ženina je pn njegov brat po nesreči ustrelil. Namesto pred oltar s svojo ljubljeno nevesto, ki ga je zadnji hip pustila in pobegnila k drugemu fantu, je odšel v večnost Milan Bugarinovič iz Podgorca pri Bjelovaru. Milan in njegov brat Vasa sta odšla v sosednjo vas po Milanovo nevesto Ružo Kolarič, da bi jo peljala k poroki. Po zaroki pa se je Ruža zagledala v nekega drugega fanta ter je, preden je prišel Milan, pobegnila oo' doma k svojemu novemu ljubimcu, da se ne bi srečala s starim zaročencem. Ko sta brata zvedela, da je Ruža jjobegnila, sta kljub temu ostala pri njeni materi. Pili so celo noč, da bi mladi ženin lažje jKizabil nn Ružo. Proti jutru sta šla brata proti domu. Vaso je vzel iz žepa samokres in hotel ustreliti v zrak, pa je samokres odpovedal. Ko je pregledaval samokre=, se je ta nenadoma sprožil in strel je zadel njegovega brata v čelo, da se je takoj zgrudil mrtev na tla.
*	Kavarnar ponarejal denar. Orožniki v Zenici so te dni izsledili dobro organizirano toljx> ponarejevalcev denarja. V zadnjem času so krožili jx) okolici ponarejeni 50 in 10 dinarski kovanci. Kavarnar Florijan Jonič iz Kaj-draša pri Zenici je bil posebno sumljiv, zato so pri njem napravili hišno preiskavo. Orožniki so našli pravcato kovnico denarja z vsem potrebnim orodjem in materialom za izdelovanje 10 in 50 dinarskim kovancev. Joniča so takoj aretirali Izjavil je, da je pač ponarejal denar, ni ga pa dal v promet. Nanalje ro orožniki aretirali še dva kmeta in dva delavca v železarni v Zenici. _ Tudi na stanovanjih teh štirih so našli orodje za ponarejanje denarja.
*	Mrliča so oropali. Svoj čas 6aio poročali, da se je smrtne ponesrečil župan v Koprivnici profesor Anton Ključka, ko se je peljal z avtomobilom v družbi trgovca Kapetanoviča in šolerja. Nedaleč od mesta Carevdarja se je avtomobil prevrnil. Profesor Ključka se je smrtno ponesrečil, ostala dva sta bila pa hudo poškodovana. Pozneje so ugotovili, da so pokojnemu prof. Ključku izginili razni predmeti, ki jih je imel s seboj. Izginilo je tudi 10.000 dinarjev. Oblasti so uvedle preiskavo in je sodišče zaprlo nekaj osumljenih oseb, ki bodo 06tale v zaporu do končne preiskave.
*	Ob smrtni postelji zaklinjal hudobne sile. Cigan Vojislav Radosavljevič iz Niša se je že dolgo časa v Leskovcu ukvarjal z mazaštvom. Vedno je našel praznoverne ljudi, ki so mu dali zadnje denarje, da bi ozdraveli. Pri tem mu je zelo pomagal ugled njegovega strica, ki je dolga leta v tem kraju uganjal svoje čarovnije in baje ozdravil veliko ljudi. Nečak pa je imel, kakor se vidi, manj sreče pri svojih čarovnijah kakor njegov stric, ker je nedavno zastonj poskušal rešiti neki kmetici življenje. Mož hudo bolne žene je poklical cigana, ki je stopil s prižgano svečo v roki v bolniško sobo. Mrmral je svoje zaklinjevalne molitvice in se vlegel po dolgem na tla ob postelji. Dolgo časa je tako ležal, nato pa vstal in z globokim glasom razglasil, da je pravkar imel razgovor s hudobnimi vilami. Vile mučijo ženo. Z gorečimi svečami se dajo potolažiti. Zato potrebuje 300 dinarjev za sveče ter moko, med. sladkor in kavo. Mož je žrtvoval svoje zadnje prihranke. Shramba se je izpraznila. Hudobne vile so spet in spet zahtevale denar in končno celo poročni prstan bolne žene. Stanje bolnice pa se je vedno slabšalo in nazadnje je umrla. Vdovec jo sedaj naznanil cigana oblasti, ki so ga aretirale. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so našli vse polno predmetov, ki jih je izvabil od svojih žrtev.
Valvasor o polhih in polšjem lovu
V pozni jeseni smo, ko se vsa narava pripravlja za zimsko spanje. Tudi polhi so se že poskrili v žlambore in drevesna dupla ter zarili globoko v zemljo. Redki današnji polharji so pospravili svoje polšje pasti, škatlje, eamostrine in železne klešče. Pa saj današnja doba nima več smisla za ron.antiko jesenskih noči, ko so nekdaj naši davni predniki v temnih gozdovih ob ognju modrovali, nastavljali polhom pasti in se proti jutru vračali z obilnim jsolšjim plenom domov. Lovili pa niso dalje kakor do praznika sv. Simona in Jude, češ, da polhe r>ozneje goni hudobec. 0 tem nam poroča naš pisatelj J. Jurčič v svojem klasičnem spisu »Jesenska noč med slovenskimi polharhi«, kjer pravi: »Rajni moj oče in vsi stari ljudje so pravili tako: Vsaka stvar ima kdaj mir in pokoj; pes pri jedi, ptič ponoči, vsi ljudje v grobu, polh pa po sv. Simonu in Judi. Tisti večer pred godom sv. Simona in Jude žene
ka in močno žvižga. Mnogo odličnih oseb v deželi ni hotelo verjeti tega, dokler jim skušnja ni odvzela dvomov. Večjidel pravijo, da so slišali od staršev, da se moramo izogniti vragu, ki goni jx>1-he, kadar tretjič močno zapiska. Čudno pa je, da ima star polh na enem ušesu zarezo. Pravijo, da jih njihov neblagoslovljeni pastir tako zaznamuje. Res je, da šo niso našli zaznamovanega mladiča, ki še ni prišel z drevesa, dasi bi bil že velik. Lahko bi se mislilo, da se med seboj grizejo in se sami z zobmi tako zaznamujejo. A v tem primeru bi mcrali imeti nekateri polhi čisto raztrgana ušesa in na obeh ušesih več nego en sam ugriz, ali pa bi morali imeti dogovorjene borilne ali pretepalne določbe, po katerih bi smeli drug drugega samo v eno uho ugrizniti, pa le enkrat, in to ne prej, dokler ni prišel z drevesa, kakor so imeli nekoč langobardski borilci tekmovalna pravila, ki so prepovedovale meču določene dele
listi večer pred goaom sv. Simona m juae zene • pravna, m «.» pieinjvcuuvaic mri.u uuiw,uiC uc.^ hudobec polhe spat; malokateri ostane še kaj | telesa. Ostane torej sum, ki še ni ugasnil, da
časa.«
A že davno pred Jurčičem nam je opisal polhe in polšji lov naš domači kranjski zgodovinar Ivan Vajkard Valvasor, ki nam je v svojem znamenitem zgodovinskem delu »Die Ehre des Her-zogthums Crain« (Slava vojvodine Kranjske) rešil premnogo našega domačega narodnega blaga pozabljenju, za kar mu moramo biti Slovenci vedno hvaležni. V tem svojem 3320 strani obse-gajočem in s 533 slikami opremljenem delu, ki je izšlo leta 1689. in smo torej praznovali lansko leto njegovo 250 letnico, pa nam naš odlični domači zgodovinar ne opisuje le dežele in zgodovine Kranjske, njenih gradov, mest in trgov, naravnih znamenitosti in posebnosti, temveč tudi razne narodne šege in navade, narodopisne zanimivosti in način življenja takratnih prebivalcev kranjske dežele. In tako Valvasor obširno piše v svoji zgodovini (III knjiga, 31. poglavje) tudi o polhu, ki ga označi po pristni kranjski izreki z imenom »pouh«.
Čudna živalca
V navedenem poglavju Valvazor najprej piše o tem, da ima »Kranjska najbolj znane živali kakor druge evropske dežele, tako konje, govedo, ovce, koze, prašiče, osle, mačke, pse itd. Po vsej Evropi najbolj hvalijo kraške konje, ki jih rede na Krasu zaradi njih vztrajnosti, ker dolgo živijo m vztrajno prenašajo delo in ježo. Tam jih privadijo že v mladosti tako, da jih pasejo po golem kamenju in skalovju. Tudi kranjski psi niso baš najslabši, zlasti na Krasu in Pivki. Tam so tako veliki in močni, da volku krepko kožuh potre-sejo, zato pa jih imajo pastirji vedno s seboj.
Na Kranjskem je pa neka čudna živalca, ki je ni videti zlepa v ostalih evropskih deželah, te je pa tukaj zelo mnogo; f>o kranjsko ji pravijo »pouht. Polh je malo večji od podgane, kateri je fKKloben tudi po 6ivi barvi. Hrani se z raznim sadjem kakor veverice, katerim je enak po velikosti. Tudi z bukovim žirom je zadovoljen. Vso zimo prebivajo te živalce pod zemljo, poleti pa prilezejo na svetlo v velikih bukovih gozdovih iz ene same luknje jx> več tisoč.« Nadalje piše Valvasor, da je šel pred leti z nekaterimi kmeti v tak gozd, kjer so navadno lovili te živali. »Tukaj smo slišali silno pokanje in šibanje, kakor jx>kajo vozniki z biči. Ko so nato prišli in pritekli polili v neverjetnih množinah, so kmetje okrog mene 6lekli svoje kamižole in sezuli škornje ter vse 6kupaj piometali od sebe Noter je ziezlo toliko I>olhov, da so jih bile polne vse kamižole in vsi škornji. Ko je odhitela polšja čreda mimo, so v oblekah skrite polhe pobili in pobrali. Dokaz za to so moja lastna ušesa in oči. Vendar se to ne dogaja vsako noč, temveč le ob sobotah in druge svete čase
Vrag goni polhe
Ljudje pravijo, da vrag nima moči, da bi pregnal to živalco iz človekove obleke, če se notri skrije. Ko se zasliši tisto jsokanje in se oglasi še žvižganje, kar se pogosto zgodi, tedaj je treba hitro zbežati. Pravega vzroka pa mi ni znal nihče jjovedati, razen to, da vrag vsakogar podere, kdor se mu ne umakne, kadar zažvižga. Drugi zopet prifiovedujejo, da se potem prikaže hudobni duh kot strašna prikazen. To sem slišal od dveh kmetov, ki sta trdila, da sta ga videla na lastne oči. Ko pa sem prvega vprašal, kakšen je vrag, je dejal: »Strašno divji, kakor pol kozla«. Čez dalj časa sem ga dal po drugem vprašati, kakšno postavo da je imel vrag. Temu je odgovoril: »Grozansko, kakor pol človeka«. In tako ne morem za gotovo trditi, ali je res kaj videl ali pa se mu je le sanjalo. Za trdno mislim, da je kmet obakrat resnico govoril: prvič je opisal prikazen v spodnjem delu telesa, ki je bil kozlu enak, drugič pa zgornji del, ki je bil podoben človeku. Če se torej sestavita zgornji del človeškega telesa in zadnji del kozla, nastane gozdna prikazen: satir ali pan. V taki obliki so se prikazovale nekoč poganom kozonoge žene, pani, silvani, pa še dandanes jih v velikih gozdovih zagleda marsikak samotni popotnik. V taki obliki kozlovskega človeka se prikaže brez dvoma v kranjskem gozdu tudi vražji polšji pastir.*
Vendar pa je gotovo to, da vraga večkrat slišijo, kadar goni polhe ter pri tem tleska, plos-
* Zgodovinar Valvasor je bil pač otrok svoje dobe, vraževeren in lahkoveren ter ie vse zapisal, karkoli mu je kdo povedaL
imajo stari polhi ušesno zarezo ne od ugriza, temveč na nadnaraven način. Vrag baje le tiste zaznamuje, ki jih je kdaj gnal na pašo, če se more kaj doti na ti, kar prij>ovedujejo kmetje. So li vraga ali polhe sa.ne vprašali, ne morem vedeti, pripominja šaljivo Valvasor.
Lov na polhe
Polhi prebivajo v zaraslih gozdovih, kjer je mnogo paše in zavetja. Starih bivališč ne zapuščajo radi, le če zmanjka paše in so gozd preveč izsekali, se preselijo drugam. Mladiči živijo v drevesnih duplih, tudi v ptičjem ali zapuščenem ve-veričnem gnezdu, ker je dobro zadelano in gor-ko. Hranijo se z raznimi gozdnimi sadeži, najbolj jim dišijo bukov žir, želod in lešniki. Polhe lovijo na različne načine v lesene škatlje, ki jih od znotraj namažejo z oljem, od zunaj okoli okrogle odprtine pa z medno hruško. Taka škatlja je imela nekdaj lesen locenj, ki se je pri dotiku sprožil. Lovili so tudi z lesenimi zabojčki, ki so jih pristavljali k polšjim luknjam. Takih škatelj in zabojčkov pa polšji lovci niso mogli mnogo jemati s seboj, zato jih je j>ozneje nadomestil železni obroček na pero ali železne klešče, ki so jih zaklenili in od znotraj namazali s tepkami.
Tudi o tem nam Valvasor obširno poroča: »Mladiče imajo te živalice v duplih votlih dreves, enako kakor se tudi stari nahajajo podnevi v takih duplih in se v njih odpočivajo. Ponoči pa hodijo nad sadje in žir. Če močno pihneš v votlo drevo, začno polhi notri mrmrati: drn, drn, drn. Potem vtakneš v duplo dolgo šibo, podregaš z njo sem in tja, pa prileze polh venkaj. Nato ga uja-meš, stisneš za vrat in ubiješ. Pač pa moraš varno prijeti, če ne te močno ugrizne. Lovijo jih tudi v pasti, ki jih ima marsikateri kmet po sto in več; razjx>slavi jih po drevesih. Te pasti so zelo preprosto pripravljene: fiodobne so strelnemu loku, sestoje iz ukrivljenega lesa v loku in vrvice. Nanje denejo suhe hrušlce, ki jim na Kranjskem pravijo krhlji, ali pa tudi presne hruške. Če ima kdo sto takih lokov, morajo biti pri lovu vsaj trije, zakaj en mož ima dovolj posla, da jih opravlja po dvajset ali trideset. Ko jih nastavi, mora vso noč hoditi od enega do drugega, k vsakemu pride po štiri- do petkrat ter pobira ujete polhe. V sto pasti se jih ujame včasih j>o tri-, štiri-, celo do petsto. Dogaja se tudi sem ter, tja, da se sliši, kako se vso noč pasti prožijo, pa se niti en polh ne ujame. Dolžijo vraga, da trapi kmete in jih ima za norce. Zares se zgodi prav pogosto, da nastavljajo loke vso noč, pa ne ujamejo nobenega polha.
Največ jih lovijo v pozni jeseni, ko lezejo skozi svoje luknje v zemljo. Z jesenskim lovom je tako: Naredijo velik zaboj in v sredi odprtino. Vanjo vtaknejo pesto starega kolesa. Noter za-bijejo mnogo ostrih žebljev, tako da mol6 konice spodaj ven. Noter polh lahko zleze, nazaj pa ne more, ker mu žeblji nastavljajo konice. Zaboje zakopljejo nad polšjo luknjo, da gleda le odprtina ven, vse naokoli pa zadelajo z zemljo. Polhi pritiskajo v zaboj, dokler ni nabito poln. Ujetnike zjutraj poberejo, zaboj pa pustijo tam in tako delajo vedno naprej. Vsak kmet pa ne 6me polhov loviti, poprej mora nekaj plačati gosposki, ki je lastnica gozda. Za dobro luknjo dajejo navadno po krono, t. j. dva godlinarja, tudi več ali manj, kakršna je pač luknja, dobra ali slaba; kakšne so luknje, je znano. Polhi ostanejo v njih vso zimo brez brane. Nikoli nisem mogel dognati, da bi jih kdo našel v zemlji, zato sodim, da se prav globoko zarijejo.
Polšja pečenka in kožuhovina
Polhi so prav dobra jed, zlasti pripravljeni s krompirjem. Polšjo mast so nekdaj zelo cenili naši kmetje kot domače zdravilo, zlasti takrat, kadar se je živini voda zapirala. Ptičarji so jo devali v ptičji lep, da niso limanice zamrznile.
Zdravilno delovanic Roaašhe mineralne vode:
Pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju je
dobro piti čim večje količine iz vrelca Tempel
Polšje kožice še dandanes uporabljajo za kape polhovke in kot jtodlogo za suknje, čeravno ne
več toliko kakor v minulih časih. 0 polšji pečenki in kožuhovini pišo Valvasor: »0 naših polhih je treba še povedati, da so lepo rejeni in imajo mnogo več masti kakor mesa, zato jih je najbolje peči. Mnogo plemičev in meščanov se brani te jedi, zlasti še ženske. Eni pravijo, da se jim gabi, ker te živaii vrag čuva m pase, drugi pa zato, ker so tako zelo j>odobni podganam. Kmet-skemu človeku pa se nikakor no upirajo, nasoli jih polne lonco, sode in kadi ter jih uživa vso zimo. Nekod jih nasoli marsikdo f>o več tisoč.
Ta živalca pa ni samo za hrano, temveč tudi za okras obleki. Njihove kožuščke vozijo v oddaljene dežele in kraljestva, n. pr. v rimsko cesarstvo, v Ilolandijo, Španijo, na Nizozemsko, v Anglijo, Francijo, Italijo itd. Krznarjl posipajo ko-
žice z apnom, od tega dobi krzno ali podvlaka črnikaste lise kakor tiger.«
Valvasor nam je ohranil o polhih tudi neko pravljice: Bbzu Logatca je nekdo padel v jamo in videl, kako polhi neki kamen ližejo. Od tega so več tednov živeli. Valvasor je menil, če je že to res, da je moril to biti soliter. — Na Krasu je neki človek padel v jamo in s polhi vred sladek kamen lizal. Premišljeval je, kako bi se rešil iz globoke jame. Nato je razrezal svojo suknjo na dolge trake in jih navezal polhom na repe, češ ko ttodo spomladi zlezli iz jame, bodo ljudje spoznali blago njegove suknje in na ta način zvedeli, kje se ponesrečenec nahaja. Zares so je tako tudi zgodilo. Ljudje so postavili v jamo dolgo lestvo in potegnili moža iz jame. — Enaka pravljica se pri[>oveduje še dandanes v Poljanah pri Ortneku.
Valvasor končuje svoj obširni in izčrpni spis o polhih: »Toliko o polhih, o katerih sem hotel poročati vse ol olnosti zato, ker mi še ni prišel pred oči pisatelj, ki bi bil te živalice prav popisal.«	K. D.
Ali so plfoCnc bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo m astmi, katarja, h pljuith. zastarelem kalija, tasluzenju. dolgotrajni hrtpavoiti in hrtpl. pa doslej niso našli zdravila. Vsi takt bolniki dobe od na* popolnoma brezplačno knjigo ■ slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) g točnim naslovom na:
PVHLMANN A Co., BERLIN 619, Hfiagelstrasse 23-25-0
OrI«s reR. od ministrstva tocllalne politike, taniteno oddeleme s. br. 2416 od IX XIL 193il
Hudi* lovi polhe (Valvasorjeva slika)
Gledališče
Drama: Nedelja, 8. dec.: Ob 15. Princeska in pastirček. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20. Lepa Vida. Izven. — Ponedeljek, 9. dec.: Zaprto.
Opera: Nedelja, 8. dec.: Ob 15. Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20. Friderika. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. — Ponedeljek, 9. dec.: Plesni večer Marte Paulinove. Izven.
Radio Ljubljana
Nedelja, 8. decembra: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Kvartet mandolin — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10.20 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10.40 Kozaške pesmi (plošče) — 11 Nedeljski koncert Rad. ork. — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Vojaška godba 40. p. p. Triglavskega — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 »Kako je Rdeča kapica oživela.« — Mladinska igra (izvajajo članice Radijske igralske družine) — 18.50 Glasbeni drobiž (plošče) — 19 Na-}M>vedi, poročila, objave — 19.30 Slovenska ura: Samospevi ge. Ksenije Kušejeve, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.30 Domač koncert Rad. orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 B. Smetana: Iz mojega življenja (plošče).
Ponedeljek, 9. docembra: 7 Jutranji pozdrav
—	7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov plošče) — 12 Naši pevci in pevke (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi
—	13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Napovedi, poročila — 18 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Vaški umetniki plošče) — 18.40 0 podnebnih zemljevidih Slovenije II. (g. dr. Oskar Reja) — 19 Napovedi, j>oročila, objave — 19.25 Nacionalna ura — 19.50 Hudomušnost (g. Fr. Lipah) — 20 Rezervirano za prenos —• 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Rad. ork.).
Drugi programi
Nedelja, 8. dec.: Belgrad: 20.30 Jagodinski večer — Zagreb: 20 Ork. koncert — Bratislava: 20 Ital. pesmi — Praga: 18.30 Večerni koncert
—	Sofija: 20.30 Operetna glasba — Beromiin-ster: 20.50 Bachove sonate — Budimpešta: 18 Madžarske narodne — Bukarešta: 21.25 Romunski plesi — Stockholm: 20.55 Sibeliusove skladbe — Ital. postaje: 19.30 Igra — Sottens: 20-55 Brahmsov trio.
Ponedeljek, 9. dec.: Belgrad: 21.10 Zabavni koncert — Zagreb: 20.30 Dvorakov tercet — Bratislava: 20.15 Ruske pesmi — Praga^ 16.25 Rih. Straussove skladbe — Sofija: 20 Simfon. koncert — Bcromiinster: 19 40 Klasična glasba
—	Budimpešta: 20 Sibeliusov večer — Bukarešta: 19.20 Klavir — Stockholm: 19.30 Kabaret
—	Ital. postaje: 20.30 Sibeliusov večer — Sottens: 20 Solistični koncert.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (4^.18 m): 19.40 — Poročila v slovenščini
—	YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — Y(JG (19.69 m): 3.30 Po-rolila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Mladinske kongregacije na Viču priredijo danes popoldne ob pol 4 Marijansko akademijo. — Vabljeni prijatelji mladine.
V frančiškanski dvorani bo danes popoldne izredno lepa prireditev Stolne prosvete v proslavo praznika Brezmadežne. Pod vodstvom g. stolnega dekana dr. Kiinovca bodo gojenci org. šole zapeli nekaj njegovih pesmi, nato pa uprizori igralska družina prelepi igrokaz Sultanova hči in dobri vrtnar. Oskrbite si pravočasno vstopnice! — Pričetek točno ob petih.
Trnovčanke in Trnovčane vljudno vafci trnovski Dekliški krožek, da pridejo drevi ob osmih na akademijo v Društveni dom. Akademija ima lep in bogat spored.
Dekliška Marijina kongregacija v Sp. Šiški priredi 8. decembra ob 8. zvečer v samostanski dvorani Mlakarjevo igro »Roksana«.
Naša mladinska zborovska literatura je tesno povezana z delovanjem Trboveljskih slavčkov, ki so najodličnejši njeni izvajalci. To bo dokazal ju-tršnji koncert ob 20. v Filharmoniji. Vodstvo: Avgust Šuligoj. Solistinja: Rezika Koritnikova, pianist dr. švara. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene matice.
Dekliški krožek prosvetnega društva v Zeleni jami priredi danes ob 5. popoldne v zavetišču lepo akademijo v čast Brezmadežni. Vljudno vabljeni.
Sestanki
Izredni zbor Združenja rezervnih oficirjev — pododbor v Ljubljani — bo v ponedeljek, dne 23. decembra ob 18 v društveni sobi, Kongresni trg 1 -II. Na dnevnem redu bodo velitve delegatov za izredni zbor Združenja, ki bo 29. decembra v Belgradu, in slučajnosti. Uprava pododbora
Predavanja
Rezervni podoiicirjil Dne 14. t. m. ob 20 bo
predaval v salonu gostilne »Mrak« na cesti 29. oktobra št. 4. tukajšnji Sel centra aeroputa dr. Rape Stane o temi: »Sodobno letalstvo in obramba«.
Kino
Kino V i č predvaja danes samo ob 6 in 8 zvečer pustolovski veleldm: »Antooio Adverso,« kateri Vas bo očaral 6 svojo lepoto Ker predstava ob 4 odpade radi igre, predvajamo isti "lm še v ponedeljek ob 8 zvečer.
Cerkvena glasba
V stolnici na pramek Brezmadežne 8. decembra t. 1. pri škofovi slovesni maji bodo izvajali: Fr. Gerbič: Maša Jezusovemu Srcu na čast — ea
meiani zbor in orkester. Graduale: Foerster: Benc-dieta es Tu. Po ofertoriju: Breda Sčekova: Sv. Nikolaj. Pred mašo1 Premrl: Sv. Nikolaj. Graduale in obe pesmi sv. Nikolaju na čast — instrumertiral Premrl. — Za orglami Simoniti, dirigent prof. Snoj.
Cerkveni vestnik
Mirovna devetdnevnica v Zeleni jami. V javni kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami se bo opravljala od jutri — ponedeljka — naprej devetdnevnica za mir. Vsak večer ob pol 8. bo molitvena ura in litanije z blagoslovom. Prebivalci Zelene jame in Jarš so vabljeni.
H. vnanja Mar. kongregacija pri nršulinknh v Ljubljani ima danes ob i4. slovesen shod. Pridite vse. Voditelj.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Izgubil sem očala pri nezgodi na Rleiweisovi cesti; prosim najditelja, da jih odda policijskemu ravnateljstvu na Bleiweisovi cesti.
Psiček, bel, dolgodlak, se je zatekel v Toma-čevo 16. Dobi se istotam.
Pozabljena denarnica. Kdor je v trgovini Karla Preloga, Tyrševa 22, pozabil denarnico z večjo vsoto denarja, naj jo čimprej dvigne istotam.
Reven študent je na Miklavžev večer 5. decembra izgubil usnjato sivo rokavico pred Kazino. Poštenega najditelja prosi, da jo odda v upr. lista.
Zgubil sem vso tedensko plačo s kuverto z naslovom tvrdke, kjer sem uslužben in z mojim imenom. Pošten najditelj se lepo prosi, da jo vrne na naslov tvrdke, ki je na kuverti, sicer ostane večja družina ves teden brez sredstev.
Andrej Pire: Smisel in skrivnost trpljenja
Župnik Pire, ki je pred leti sestavil ljubke in mične šmarnice, je priredil zopet novo delo, posebno primerno za današnjega človeka in današnje dni. Ze naslov knjige pove dovolj: smisel in skrivnost trpljenja. Kaj pa je danes bolj potrebno vedeti človeku, kakor lo. Današnji človek rabi tolažbe, rabi pa ludi nauka, od kod trpljenje in čemu trpeli Boli času primerne knjige se ne moremo misliti, kakor je la. Knjigo lahko delimo v dva dela: prvi del razpravlja o najrazličnejših vrstah trpljenja in o vzrokih trpljenja, v drugem delu pa nas vodi pisatelj h križu — v šolo trpljenja, od koder prihaja moč in pomoč v trpljenju. Knjiga ie razdeljena na 31 premišljevanj ali pridig, katere bodo dobro služile kot šmarnično berilo ali za postne pridige in premišljevanja: dobrodošla bo duhovnikom, redovnikom, žalostnim, potrtim in bolnikom.
Delo odlikuje domač jezik po Slomškovem vzoru, brez tuje navlake, tako da io bo s pridom bral lahko vsak delavec in preprost človek. Čilatelju ne bo treba mislili in razglabljati o posameznih resnicah, kajti pisatelj podaja misli kar v slikah in podobah, kar ie primerno zlasti za današnjega človeka, ki ie ves zmučen in ne more veliko mislili. Dekan teološke fakultete g. dr. Josip Turk. ki ie prebral rokopis, je izjavil: Ta premišljevanja, oziroma pridige so s teološkega stališča pristna in nam vsem potrebna mistika, ki ni nikaka snežnovodena pijača, ampak pravi zdravilni vrelec. Kdor bo ia premišljevanja bral ali poslušal, pač ne bo mogel reči. da v svojem trpljenju nima človeka, ki bi ga ne razumel in mu pomagal. Ta knjiga naj bi ne manikaln nobenemu našemu siromaku, bolniku, trpinu, sploh nobenemu našemu človeku, ki ie zaznamovan z znamenjem sv. križa.« Kakor slišimo, bo izšla kniiga v omejeni nakladi okrog novega lela. zalo priporočamo, da vsak pohiti z naročilom. Kdor ima kakega prijatelja, ki obupava v žalosti, nima boljšega darila za novo leto, kot ie la knjiga. Duhovnikom pa bo dobrodošlo berilo za post. šmarnice. pa tudi za pridige. Tolle lege! Ko ho kniiga izšla, se bomo k niei še povrnili. Naročila sprejema Misijonišče Groblje-Domžale. O.

Zadnje slovo od dveh uglednih zdravnikov
Ljubljana, 7. decembra.
Ljubljana se je danes popoldne na lep in dostojanstven način poslovila od dveh velikih in zaslužnih slovenskih mož, ki sta v slovenskem medicinskem svetu zapustila za seboj globoke vrzeli. 2e zlepa nismo videli v Ljubljani na en dan dveh tako lepih pogrebov. Za oba pokojnika, dr. Janeza Plečnika in dr. Pavla Krajca je bila njuna zadnja pot veličastno potrdilo, da sta v svojem življenju izpolnila in storila vse tisto, kar se zahteva od celih mož, ki posvete svoj delo in snovanje trpečemu človeštvu.
Zadnja pot dr. Pavia Krajca
Ob Leonišču, kjer je ležal dr. Pavel Krajec na mrtvaškem odru, ves zasut s cvetjem, so se že pred drugo uro popoldne pričele zgrinjati trume pogrebcev, da spremijo na zadnji poti slovitega in priljubljenega zdravnika. V nadvse častnem številu so prišli pokojnikovi stanovski tovariši, ki so v rajnem cenili prvovrstnega strokovnjaka, pa tudi spoštovali iskrenega in dobrega tovariša. Zastopana je bila Zdravniška zbornica za Slovenijo, Slovensko zdravniško društvo, razne slovenske zdravstvene ustanove, v katerih je deloval pokojnik, Slov. lovsko društvo in druge organizacije. Pogreba se je udeležila tudi uprava in vse uredništvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kjer je bil pokojnik šef-kirurg, in pa gojenci gluhonemnice z učiteljstvom. Največ pa je bilo med pogrebci takih, ki so se hoteli s spremstvom na zadnji poti zahvaliti pokojniku za zdravje, ki jim ga je s svojo spretno roko vrnil, ali za življenje, ki jim ga je rešil.
Po blagoslovitvi krste s pokojnikom ja spregovoril najprej domači duhovnik v Leonišču prof. dr. Kotnik, ki je v izbranih besedah slavil plemeniti značaj pokojnika, za njim pa se je poslovil od dr. Krajca še predsednik Zdravniške zbornice, primarij dr. Meršol. Pevski zbor je odpel ginljivo žalostinko, nakar se je pričel odvijati po zaloški cesti veličasten pogreb. Ker je bil pokojnik rezervni častnik, je imel vojaški pogreb. Krsto so peljali na lafeti, pogreba pa se je udeležila častna čela pehote z godbo 40. pešpolka. V sprevodu so nesli številne vence in še jih je ostalo za poln mrtvaški voz. Pogreb se je med zvonjenjem po vseh ljubljanskih cerkvah pomikal do dolenjske mitnice, kjer so krsto z lafete preložili na , avto-furgon, ki jo je odpeljal v Novo mesto. J
Slovo od dr. Janeza Plečnika
S skoraj skromno, pa tembolj prisrčno plete-to, ki je bila v skladu s pokojnikovim značajem, ki ni ljubil zunajosti, smo se danes popoldne ob 4 poslovili od univerzitetnega profesorja dr. Janeza Plečnika. Mnogo jih je bilo, ki so ga prišli ta dva dni pokropit v kapelico sv. Nikolaja, kjer Je ležal med jesenskim cvetjem, in tudi danes se je k slovesu zbrala velika množica pogrebcev, ki so bili pokojniku v življenju prijatelji, znanci, tovariši in učenci Med pogrebci so bili zastopnik prosvetnega ministra, prosvetni načelnik dr. Suš-nik, ban dr. Natlačen, podban dr. Majcen, profesorski zbor ljubljanske univerze na čelu s pro-rektorjem dr. Kušejem, ki je zastopal obolelega dr. Slavica, in dekani vseh fakultet, ljubljanski zdravniki, med katerimi je bilo že mnogo učencev rajnega, slušatelji ljubljanske medicinske fakultete, ki so v pokojniku izgubili nenadkriljivega in nenadomestljivega akademskega učitelja, gojenci ljubljanske denttstične šole s predavateljskim zborom, ki jim je bil tako naklonjen, ter številni prijatelji, znanci in častilci pokojnika.
Krsto s pokojnikom so ob 4 prenesli na kata-falk v sredini Zal, kjer je opravil pogrebne molitve šempelerski župnik Košmerlj. Nato se Je s prisrčnimi besedami poslovil od rajnega prorek-tor dr. Kušej, ki je slavil pokojnikovo delo in zasluge ter se mu v imenu univerze zahvalil za vse, kar ji je dal in žrtvoval. Akademski pevski zbor je zapel pretresljivo žalostinko »Človek glej«, nakar se je pričel pomikati žalni sprevod proti pokopališču. Krsto so prenesli v kapelo, kjer je po molitvah akademski pevski zbor zapel veličastno Gallusovo »Ecce quomodo moritur iustus«. Prvi mrak se je zgrinjal nad zemljo, ko so ji izročili v varstvo truplo dr. Janeza Plečnika. Nad odprtim, grobom je spregovoril pokojniku v slovo še aekan medicinske fakultete dr. Hribar, za njim pa zastopnik ljubljanskih slušateljev-medicincev g. Kovač. Pevci so zapeli v slovo še prekrasno narodno »Srce je žalostno«, ki je bila na grobu dr. Janeza Plečnika najbolj primerna žalostinka, in že so začele na krsto padati prve grude zemlje.
Dr. Janeza Plečnika spomin bo v Slovencih zmerom spomin moža, ki je živel, snoval in delal kot pravi akademik, vztrajno, požrtvovalno in no* sebično!
Mladina
za zimsko pomoč
Na zadnji soji mestnega sveta je župan ljubljanski g. dr. Juro Adlešič kot predsednik odbora za zimsko pomoč revežem našega mesta naprosil ludi našo mladino za sodelovanje pri tej plemeniti akciji, ki jo je po vseh mestih države sprožil plemeniti poziv Nj. kr. Vis. kneginje Olge. Vse srednje šole so naprošene za prireditev v prid zimske pomoči, prav tako bodo pa tudi varovanci mestnih otroških zavetišč in prehodnega otroškega doma skušali pokazati uspehe dobre vzgoje v korist zimske pomoči. Zlasti so pa napro-šeni tudi vsi prireditelji plesnfh vaj, naj pobirajo pri vseh plesnih vajah od vsake osebe vsaj po 1 din prispevka za zimsko pomoč, vsaj po 2 din pa pri plesnih venčkih in večjih plesnih prireditvah, ker bi drugače mestna občina morala take prireditve obdavčiti. Posebno naj se pa prireditelji vseh prireditev o božičnih praznikih in na Silvestrov večer spomnijo svoje dolžnosti ter od vsake vstopnice in sploh pri vseh gostih pobirajo prispevke za zimsko pomoč. Šolana mladina se bo gotovo z veseljem odzvala temu povabilu, da s tem dokaže svojo dobro vzgojo in sično kulturo, zlasti so bo pa pri jaslicah zavedala revščine Božjega deteta in njegove najvišje postave: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.c Zato golovo tudi ne bo treba posebnega opozorila mladini, da ob času akcije za zimsko pomoč oblastem niso zaželene zbirke za zimsko namene, a za prireditve mladine odgovorni činitelji bodo gotovo namere mladine usmerili v smislu vabila Nj. kr. Vis. kneginje Olge za zimsko jximoč. Vsa darila za zimsko pomoč prevzema Mestna hranilnica ljubljanska, razpolaga pa z njimi akcijski odbor za zimsko pomoč, ki so v njem predstavniki vseh ljubljanskih pridobitnih krogov, samo za zimsko pomoč ljubljanskim revežem.

ljubljansko kotlino plast močno ohlajenega zraka. Prav zaradi tega je večkrat čez dan naleta-valo babje pšeno, včasih celo drobna sodra. Topel dež, ki je padal z višjih plasti, se je na poti proti zemlji v hladnem ozračju nad Ljubljano loliko ohladil, da je zmrznil. Proti poldnevu pa je že poskusilo deževati. Na tleh je nastala prava poledica, ki pa so jo s posipanjem večinoma napravili neškodljivo Kljub temu, da vremenska ria-poved pri nas obeta lepo vreme, kaže vse, da bomo dobili z jugom nekoliko dežja. Deževalo je tudi že na Štajerskem in v Savinjski dolini.
Danes, na praznik vsega dijaštva
Marijanska akademija
ki jo prireja Slovenska dijaška zveza
v veliki dvorani hotela »Union* ob 11.
Dijaki, dijakinje, počastimo Brezmadežno!
Zimske suknje Površniki Smuk-jopič i

V

od cenenih do najboljših kvaliteto prvovrstni izdelavi
IS! ovešen shod v Križankah imajo danes zvečer ob 6K člani križanske moške kongregacije. I'o sv. rožnem venru bodo pete litanije M. b., nato sprejem novih članov, govor in darovanje za namene družbe. Važno bo tudi oznanilo glede živega rožnega venca 12. decembra. Člani ia prijatelji družbe vljudno vabljenil
1 Opozarjamo na izseljensko akademijo, ki bo dne 15. decembra ob pol 11 doooldne v veliki dvorani hotela »Union«. Pri tej akademiji sodeluje le cdadina ljubljanskih šol, ki hoče s svojo pesmijo dokazati ljubezen do naše narodne krvi v tujini, in e tem pomagati predvsem izseljenci mladini. Zato naj «e slovenski narod polnoStevilno udeleži te prireditve in pokaže svojo narodno zavest.
1 Svojevrstno vreme smo imeli v soboto v Ljubljani. Ves dan se je pomalem ponujal jug, ki je pihal v večjih višinah, medtem ko je bila nad
1 Ljubljana brez elektrike. Okrog četrt na 4
je včeraj popoldne mrknila ljubljanska elektrika. Ker je bilo presneto temno, so marsikje že gorele luči in so seveda zato vsi začeli godrnjati, ko so ugasnile. Posebno presenečeni so bili obiskovalci zgodnje kinopredstave, ko so morali dobrih deset minut čakati v temi. Prizadet je bil tudi tramvaj, saj so ostali vsi vozovi sredi proge s potniki, katerim se je vsem hudo mudilo po poslih. Pičle četrt ure je trajala prekinitev toka, nakar so zopet zagorele luči. Tok je bil prekinjen na daljnovodu Velenje—Črnuče. V Savinjski dolini je namreč ob tem času divjala huda nevihta z dežjem, treskalo in grmelo je, da je bilo joj. V bližini transformatorske postaje v Podlogu pa je udarila strela v daljnovod, zaradi Česar so avtomati sami po sebi odklopili daljnovod. Ker strela ni napravila nobene druge škode, so v transformatorskih postajah samo pregledali naprave, ugotovili, da Je vse v redu in daljnovod zopet pri-' ključili na celotno električno omrežje
1 Institut za italijansko kulturo v Ljubljani javlja, da bo otvorjen v ponedeljek nov tečaj za začetnike. Vršil se bo ob ponedeljkih, torkih Iti petkih od 7—8. Predavala bo prof. Anna Losoni. Prijave se sprejemajo v pisarni instituta od 10—12 in od 3—7.
1 Vsi tobačni upokojenci ljubljanske tovarne
bodo imeli sestanek v torek, dne 10. t. m. ob 4 popoldne v prostorih gostilne »Zadružna klet« na Kongresnem trgu. Na sestanku se bo upokojenstvu tolmačil doseženi povišek v obliki draginjskih do-klad in je zato važno, da .e ga sleherni upokojenec udeleži.
1 Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana ima dne 10. decembra 1940 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici za ženske bolezni v Ljubljani. Predavanja: Prim. dr. Lu-naček Pavel: Boleči popadki in spazmi razte-govalnega dela maternice (nadaljevanje). Asist. clr- Trampuž Vlado: Hyperemesis gravidarum. Asist, dr. Lavrič Vito: Ovarialni tumorji in graviditeta. — Tajnik
1 Šentjakobčane opozarjamo, da bo v farni dvorani v četrtek, dne 12. decembra, ob 8. zvečer zanimivo skioptično predavanje. Prijatelje ljudske prosvete vabimo, da se teh predavanj, ki se vrše vsak četrtek, udeležujejo v čim večjem številu ter pripeljejo s seboj tudi svoje znance.
Zelena jama — pozor I
Miklavž je delil darila — jaz sem pa vsakega slikal. — Slike dobite pri Foto MAVEp Lojze, šraartinska cesta 4.
1 Pri zaprtja motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenČice.
I Damske plašče, kar Je lanske zaloge, dobite po starih cenah pri Ooričar, 9». Petra ee»ta. Ako pa ne morete izbrati izgotovljenega plašča po Vašem okusu, se Vam takoj izgotovi po meri. Blago za plašče v lepi izberi po nizkih cenah na zalogi)
KINO MATICA
Telefon 22-41 Predstave ob 15., 17.. 19. In 21. uri
Sijajno filmsko veledelo
BEH1I GESTE
trn
(MODRA ZVEZDA)
1 Ženski odsek šentpeterske prosvete priredi ob zaključku večernega kuharskega tečaja 15. decembra v društveni dvorani božično gospodinjsko razstavo.
1 Pefcen piwan in krvavice: gostilna Lovšin.
1 V Mostah pri Sveti Družini bo danes ob 2 popoldne ustanovni in sprejemni obred v dekliško Marijino družbo. Ob 5 popoldne pa priredi dekliška Marijina družba v Ljudskem domu v Mostah slavnostno akademijo s pestrim sporedom ter Mlakarjevo igro: »Garjeva ovca«. Vse, zlasti pa moščanske farane, vljudno vabimo k udeležbi.
1 Zvegelj Viktor, Cojzova 1. slika, pleska stanovanja, oprave, stavbe, reklamne kulise.
Danes ob 8 zvečer
Danes ob 8 zvečer
v frančiškanski dvorani
»Prva legija«
Uprizore jo dijaki in akademiki kongreganisti. Vstopnice se dobe od 10—12 dopoldne in od 7—8 zvečer pri blagajni frančiškanske dvorane.
1 Protipravne sečnje. Mestno poglavarstvo opozarja posestnike gozdov v območju mestne občine ljubljanske, da je na podlagi zakona o gozdih vsak golosek, Čeprav na manjši površini, prepovedan brez dovoljenja upravne oblasti. Pretirano izsekavanje gozdov ogroža njih trajno izkoriščanje ter tako tudi javne interese. Zato je treba natanko po zakonu o gozdih prijaviti kakršno koli sečnjo upravnemu oblastvu, torej gospodarskemu uradu mestnega poglavarstva, vsaj 4 mesece pred pričetkom sečnje. S sečnjo se nikakor ne sme pričeti, preden prosilec nima pismenega dovoljenja pristojne oblasti.
1 Premog revnim družinam za zimsko pomoč že dele v skladišču stare cukrarne. Vso akcijo spet vodi izkušeni upravnik Rdečega križa, g. Anton Jagodic, s pomočjo tajnika g. MalnariČa in drugega osebja Rdečega križa, saj je mnogo dela, "ker treba razdeliti 18 Vagonov premoga, ki sta ga revežem namenila ljubljanski pododbor Rdečega križa in mestna občina ljubljanska. Na poziv Rdečega križa je bilo vloženih 1800 prošenj za brezplačen premog, ki so bile v večini upoštevane. Vsaka družina je dobila številu rodbin, članov primerno količino premoga ter je ves premog prosilcem že dodeljen, sedaj pa prihajajo podpirane družine ponj. Nove prošnje za premog bi bile popolnoma brez uspeha, ker za sedaj ni več razpoložljive zaloge.
Hotel »Slon«, Ljubljana : Sobe
w novozgrajenem hotelu z vsem komfortom od 52 din navzgor, v starem traktu pa že po 32.50 din. V cenah je všteta postrežba in takse.
1 Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik.
1 Za mestne reveže je podaril 1000 din g. Leopold Zupančič, gostilničar ini posestnik na Jegličevi cesti; za kuhinjo najbedne.jših v stari cu-krarni je poslal g. A. Pauschin, trgovec v Wol-fovi ulici, 500 din; za vsesvetsko akcijo je poslalo osebje postaje drž. železnic v Ljubljani 755 din; prav tako pa tudi ,v ta namen Začasna drž. uprava razlaščenih veleposestniških gozdov 200 din; v počaščenje svojega soproga g. Albina Prepeluha ob 3. obletnici njegove smrti je podarila ga. Pavla Prepeluh, Dobrilova ul., 500 din; v počaščenje pok. Adamiča Vekoslava ie poslala iz Kamnika 100 din ga. Franja Svetic; v počaščenje pok. majorja v p. g. Ludvika Skuhale je podaril 100 din g. stotnik v p. Ludvik Boh; v počaščenje pok. g. dr. Pavla Krajca je poslal 100 din g. Leopold Zupančič, trgovec in posestnik na Jegličevi cesti; v počaščenje svojega častnega člana, pok. g. dr. Antona Jamarja je 200 nakazal Jugosl. klub ljubiteljev športnih psov in 200 din z istim namenom Jugosl. kinološka zveza v Ljubljani: Krajevna zveza zavarovalnic v Sloveniji je pa podarila 100 din v počaščenje pok. ravnatelja g. Rogerja za mestne reveže, a mestni socialni urad je na krste v znamenje teh daril položil preproste vence s trakovi v mestnih barvah. Počastite rajne z dobrimi delil Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Spravljanje snega po mestnih cestah ln ulicah. Mestno poglavarstvo opozarja na predpise mestnega cestnega reda in na dolžnosti, ki iih morajo opraviti hilnl lastniki ali nafemnikf ter posestniki zemljlič in stavbiič pri spravljanju snega s hodnikov in pelpotov. Mestni cestni red namreč v § 75 določa naslednje: Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbiSča ali drugih zemljiSč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če zaradi anega polzi ali kadar se napravi poledica, morajo posestniki takoj posuti hodnik s peskom, pepelom itd. Kadar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno snaženje in posipanje hodnikov in peSpotov vsaj do 7 zjutraj. Pri neprestanem snegu se mora hodnik ali pclpot osnaŽiti večkrat na dan in posipati
tako, da ni nevarnosti za pešce. Sneg In led je prepovedano odmetavati v odtočne kadnnje ali tik ob robnik, na reietke požiralnikov in na tramvajsko progo. Z dvoriič spravljenega inega in ledu ni dovoljeno odkladati na cestah, temveč ga je treba voziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki tam zdril ali ga pomeiejo s strehe, morajo hiSni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti v ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led
Gary Cooper
Ray Milland - Robert Preston — trije bratje, od katerih je prvi dovršen kavalir, drugi izboren vojak, tretji pa zaljubljen .. . Prva dva padeta, ko sta izvršila plemenito delo, tretji dobi ljubljeno deklico.
Pozor l
Danes ob 10.30. jutri
ob 14.15 uri po znižanih cenah
Jneguljčica"
tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan osnažiti luž in blata Posestniki naj predvsem upoštevajo izrecno opozorilo, da mestno cestno nadzorstvo s svojimi delavci ne spravlja snega s hodnikov in ne posipa proti poledici hodnikov ob zasebnih posestvih, in sicer brez izjeme nikjer, torej niti pri javnih posestvih, niti pri cerkvenih in tudi pri občinskih posestvih ne. Ljubljanski posestniki naj si torej o pravem času pri-skrbe hišnike ali druge najete delavce, ki jim bodo po predpisih in o pravem času do 7 zjutraj osnažili sneg s hodnikov. Glede širine hodnika, ki mora biti očiščen, velja naslednje pravilo: tam, kjer so položeni robniki, je treba hodnik očistiti snega do robnika razen onega peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vendar mora biti vselej osnažena tudi odtočna kadunja ob robniku na cestišču. Hodnike brez robnikov je treba očistiti v širini najmanj 2 m, vselej pa do odtočne kadunje. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej oCistiti odtočno kadunjo ali jarek. Odvaža-nje in odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na onih sprostorih in bregovih ob vodi, ki bodo za odlaganje snega pripravljeni in označeni s posebnimi značkami. Posestniki naj se zavedajo pravnih posledic v primeru opustitve spravljanja snega s hodnikov in posipanja hodnikov proti poledici. Mestna policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestnikov glede spravljanja snega s hodnikov najstrožje kaznovala.
Cisto volneno - kvalitetno blago
za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki
Drago Sdraab, Ljubljana
Aleksandrova cesta 7 Zaloga konfekcije za gospode in dečke
Sneberje—Zadobrovn
Dramatični odsek Pevskega društva Sneberje-Zadobrova vprizori danes ob H4 pop. zgodovinoko narodno igro »Dimež« v šestih slikah. Vstopnice pri tov. Avšiču,
Vrhnika
Praznik Brezmadežne bo letos za vso vrhniško katoliško mladino nekaj izrednega. Ta dan praznuje dekliška Marijina družba 40-ietni jubilej svoje ustanovitve. Na praznovanje so se dekleta pripravila z duhovnimi vajami, ki jih je vodil g. p. dr. Roman Tominec. Na praznik Brezmadežne bosta blagoslovljena dva nova prapora. Prapor mladčevskega odseka in Marijinega vrtca, ki ga je po osnutkih g. arh. S. Kregarja izdelala Kregar-jeva pasarska delavnica v Ljubljani. Prapor je izredno lepo in originalno delo, ki daje mojstru veliko priznanje. — Popoldne ob treh pa bo v Prosvetnem domu slavnostna mladinska telovadna akademija.
gBB Kino Kodeljevo tei.4i-64
Danes ob 14 30, 17"30, 20-30, jutri ob 20. uri Češki velefilm iz veselega in brezskrbnega dijaškega življenja
Vražji študentje
Pištck, Gabrielova, Novotny ter nesmrtna igralka Bette Daviš v filmu peripetij dobrega in zla, zaslepi ene ljubezni in smrti.ega sovraštva
Demonska žena
Henri Fonda, Bette Daviš, Georg Brent
Zgodovina I	Fox journat
Kranj
Občinske zadeve. Na zadnji plenarni seji občinskega odbora v Kranju je podal g. župan svoje poročilo, potem pa je sledilo poročilo finančnega odseka. Odbor je podaljšal za eno leto brezplačno odstopljeni svet za gradnjo žandarmerijske postaje, ker je preteklo dve leti in se v tem času še ni pričelo graditi. Na zadnji seji je odbor sklenil, da odkupi od posestnice Ažmanove ca 800 kv. melrov zemljišča za tekstilno šolo po 70 din meter. Lastnica je zahtevala zvišanje na 90 din za kv. meter, kar Je odbor odobril. Odbor je ludi letos odobril licitacijo za nabavo gramoza za posipanje občinskih cest in potov. Odobrene so tudi trinajste plače .občinskim uradnikom. Sledila je odobritev virmanov in naknadnih kreditov ter odobritev računskega zaključka za leto 1939-40. Vsega prometa je imela občina v pretekli dobi 4.588.246 din. od tega dohodkov 2,853.213 din in izdatkov 1,735.033 din. — Odbor je z večino odobril virmane in naknadne kredite ter obračun za leto 1939-40. — Na poziv centralnega akcijskega odbora za zimsko pomoč je odbor izvolil poseben odbor pod predsedstvom dr. Šilarja in dveh odbornikov, ki bodo organizirali akcijski odbor za zimsko pomoč. Za občinsko zvezo je zaprosil tuji državljan iz češkega protektorata dr. ing. Leopold Gansel, kar pa je odbor odklonil.
Kako je oboroženo moderno vojno letalo
V začetku svetovne vojne 1914—1918 vojna letala — saj mnogo jih ni bilo — niso imela že prav nobenega orožja. Pri slučajnem srečanju so ge posadke sovražnih letal medsebojno pozdravljale z mahanjem rok — in potem nadaljevale svoj polet. Toda tako stanje se je moralo kaj kmalu spremeniti. Prvi zračni napad je 21. av-piista 1914 izvršil ruski kapetan Nestorov v zračni borbi v bližini Lwowa. Ker ni imel drugega načina, je naletel na nasprotnika tako, da je s kolesi svojega letala udaril v zgornje krilo sovražnega izvidnega aeroplana — in ga zrušil... Zaradi silnega udarca je svojo prvo zmago, ki je bila hkrati tudi poslednja, žal, plačal z življenjem. V ostrih zavojih se je zvrtinčil proti zemlji in so tam popolnoma razbil...
Že po prvem mesecu od začetka sovražnosti so se začele nekatere posadke izvidnih letal za polete oboroževati z avtomatičnimi pištolami in karabinkami. Delalo se je na tem, da se postavijo v letala tudi strojnice, toda nosilnost takratnih letal je bila zelo omejena, a takratni tipi strojnic pretežki, tako da jih letala niso mogla vzeti s seboj.
Na koncu leta 1914 so bile te tehnične težko-?e in ovire že obvladane z naglim napredkom v konstrukciji letal in z uvedbo lažjih tipov strojnic, katerih količina municije pa je bila omejena. Brzina streljanja teh prvih aeroplanskih strojnic je znašala 350 do 400 strelov v minuti.
Pogoji zračne borbe so zahtevali izboljšanje in izpopolnitev tega orožja v treh glavnih smereh: a) zmanjšanje njegove teže in povečanje množine municije; b) povečanje sigurnosti streljanja in streljanje brez zastoja, ter c) povečanje brzine streljanja.
Istočasno so že izboljševali nosilce orožja; pojavile so se gibljive, vrteče se turele, ki so nudile možnost streljanja v vse smeri.
Lovska letala
Značaj in važnost zračne borbe sta zahtevala ustvaritev specialnih borbenih letal z večjo, močnejšo in z boljšo oborožitvijo. Tem novim lovcem naj bi bilo omogočeno v zračni borbi doseči absolutno premoč nad sovražnimi bombniki in zelo aktivnimi izvidniki. Na koncu leta 1914 so se ti aeroplani že pojavili v večjem številu, v začetku leta 1915 pa se je začela prava tekma v brzini in oborožitvi, ki se je nadaljevala do konca svetovne vojne.
Lovski aeroplani so se formirali v specialne borbene eskadrile. Da je bilo mogoče doseči večjo brzino, je bilo treba zmanjšati obremenitev, kar pa je bilo doseženo z redukcijo posadke od dveh na enega samega člana. Tako se je pojavil lovski fnosed. Problem streljanja pri teh letalih je bil sprva rešen tako, da je bila strojnica postavljena na zgornje krilo in je torej delovala izven pro-pelerjevga rotacijskega kroga (n. pr. pri znamenitem Nieuport »Babeju«), a kasneje ob koncu leta 1915, pa je bila strojnica že vgrajena v trup
J ali pa nanj postavljena in je streljala skozi pro-_pelerjevo rotacijo, kar se je vršilo s pomočjo ta-koimenovanega , sinhronizatorja, ki je dopuščal strel le v določenih časovnih razmakih, to je takrat, ko je bil propelerjev krak od strojničnega ustja toliko odklonjen, da ni bilo nevarnosti, da bi ga projektil mogel poškodovati ali pa ga celo razbiti. Pilot je viziral cilj s pomočjo preproste ciljne naprave. Prav tako, kot je še danes, je pilot svoj cilj napadel v smeri 6voje podolžne osi, lo se pravi, s celini letalom. — Ze v začetku leta 1916 so začeli lovske aeroplane oboroževati z dvema strojnicama s sinaroniziranim streljanjem skozi propelerjevo rotacijo. Naravno je, da je porast ofenzivnega orožja imel za posiedico porast tudi obrambnih sredstev. Ker je turela bombnih in izvidnih letal dovoljevala streljanje samo v zadnjem sektor ju, pri čemer je seveda prednji sektor ostal nezaščiten, je bila uvedena pilotska sinhronizirana strojnica tudi pri bombnih in izvidnih aeroolanih. Šele kasneje je bila izvidni-kova strojnica podvojena, tako da je v sredini leta 1917 bila večina vseh dvosedov oborožena že s tremi strojnicami; vse te strojnice so bile puškinega kalibra (7.0 do 7.8 rami in je znašalo število strelov v minuti 600 do 700.
Od konca leta 1914 do leta 1916 so se vršili nekateri poskusi z aeroplanskimi topovi kalibra 37 mm s 50 do 70 streli v minuti in to na ruskih (Sikorskv), francoskih (Voisin), angleških (Vi-fkcrs) in nemških (Gotha) tipih letal ter drugih. Ti poskusi p? niso uspeli in je bila zamisel oborožitve z aeroplanskimi topovi petem zavržena.
Po prvi svetovni vojski
Način oborožitve bojnih letal po svetovni vojni se ni spremenil, vsaj bistveno ne, toda orožje samo se je postopoma izboljševalo in izpopolnjevalo, prav tako pa tudi način njegovega uporabljanja. Brzina streljanja je bila povečana do 1800 strelov v minuti. Pojavile so se strojnice večjih kalibrov od 8. 11 do 13 mm. Število orožja na vsakem aeroplanu se je zvišalo na 5 do 8 strojnic in na t ali 2 aeroplanska topa kalibra 20 do 22 mm. Izboljšane in izpopolnjene ,so bile cil jne in merilne priprave, prav tako pa tudi specialni nosilci za orožje (turele in kupole). Borbene razdalje so postale večje, ker se je povečala začetna brzina projektila. Tudi točnost streljanja in zadevanja je bila znatno zvišana.
Tvorec ofenzivne letalske teorije, italijanski peneral Giulio Doiihet. je zamislil svojo >žračno križarko«, ki naj bi bila s svojo silno oborožitvijo absolutno zaščitena pred napadi lovskih fieroplanov. Na ta način je prešla oborožitev dol-Po pot novih izumov, izboljševanja, izpopolnjevanja. nad in razočaranj, ki pa so končno le privedla k sigurnosti in učinkovitosti modernega aeronlanskega orožja.
Moderna aeroplanska oborožitev se po svrhi 'n vrsti letal znatno razlikuje tudi z ozirom na naloge, ki jih stavlja sodobna zračna vojna.
Načelno je treba razločiti letala za napad, ki delujejo z bombami od letal, ki napadajo samo J strelnim ognjem. Moč bombnega letala je izravna v množini eksplozivnega materiala, ki ga nosi s seboj, a njegova oborožitev, njegove strojnice služijo izključno za obrambo pred napadi lovskih letal, katerim težko ali pa sploh ne morejo pobegniti. Ker se brzina bombnih letal sorazmerno malo razlikuje od brzine lovskih aero-Planov in ker letijo bombniki vedno v večjih, strnjenih formacijah, pri čemer imajo tudi možnost medsebojne pomoči, zato je njihova oborožitev v večiri slučajev znižana na minimum (1 do S strojnice). Poedina letala v vsaki formaciji morajo sicer imeti tudi močnejšo oborožitev, toda v ,pm slučaju jim je dana potem specialna naloga zašftie notranjih aparatov v formariil pred napadi sovražnih lovcev. SpriiSo velikih brzin (400
do 480 km in več), so na teh letalih strojnice postavljene v zaprtih, gibljivih, to je vrtečih se kupolah. Trdno vgrajenih pilotskih strojnic, ki streljajo se v smeri naprej, pri teh letalih v večini slučajev ne opazimo, kajti čelni napad je zaradi velikih brzin modernih vojnih letal skoraj onemogočen, bombniki sami pa zelo redko napadajo druga letala v zraku.
Za »ognjeni napad«, to je napad s strojnicami in topovi, so predvideni specialni lovski in napadalni aeroplani. Prvi napadajo v glavnem cilje v zraku, to je letala in balone; drugi pa so določeni za nizki napad na zemeljske cilje.
Kako so oborožena lovska letala
Lovski aeroplani-enosedi so različno oboroženi, toda dosledno z eno tendenco — ustvariti čim večjo s;'o in učinkovitost svojega ognja. Ta sila je izražena v množini in kalibru, odnosno v težini izstreljenih projektilov v neki časovni enoti, n. pr. v 1 sekundi. To je mogoče doseči s povečanjem števila orožja na eni in s povečanjem kalibra tega orožja na drugi strani. Razne države so to vprašanje različno rešile. Tako je n. pr. večina angleških lovskih enosedov oborožena z 8 strojnicami, ki so postavljene v krila. Tak primer oborožitve sta znana lovska enoseda Vickers -Supermarine »Spitfire« in Havvker »Hurricanc«. Pred nedavnim smo čitali, da so Angleži svojega »Hurricane-a« ponovno izboljšali in izpopolnili ter ga oborožil; celo z 12 strojnicami, kar je doslej edini primer tako močne oborožitve lovskega aeroplana-enoseda. — Tak razpored orožja dovoljuje večjo brzino streljanja, ker streljanje v tem slučaju ni zavisno od trenutnega števila obratov motorja, kot n pr. pri sinhroniziranih strojnicah. Brzina streljanja strojnice z navadnim kalibrom 7.0 do 7.8 mm se je povečala do 2000 strelov v eni minuti. Z drugimi besedami: sila ognja je izražena s številom 266 strelov v 1 sekundi po sledečem računu: 8 strojnic (vsaka po 2000 strelov v minuti) da 16.000 strelov v minuti. Vseh 8 strojnic da torej v eni sekundi 16.000 : 60 — 266 strelov. To je seveda čisto teoretično.
Nemci oborožujejo svoje lovske aparate z 2 topoma kalibra 20 mm in z 2 strojnicama, ali pa s 4 do 6 strojnicami. Prednost topa in v učinkovitosti ognja z večje razdalje (nasprotno: razdalja se zmanjšuje, ker je začetna brzina granate manjša od strojničnega projektila), temveč prednost topa je v silnem razdiralnem učinku Topov- J ski eksplozivni projektil v slučaju zadetka sigur- '
no zruši vsako letala, med tem ko včasih celo < nekaj desetin strojničnih zadetkov ne more na- | protnika niti resno poškodovati in ga prisiliti k padcu ... Nedostatek topa na manjši borbeni razdalji se zmanjšuje z uporabo takoimenovanega motor-topa, to je topa, ki je posta-ljen v podolžni osi samega motorja. Začetna brzina izstreljenega projektila pri Um topu znaša okoli 900m/sek., učinkovita borbena razdalja pa okoli 8011 m.
Brzina topovskega streljanja znaša 200 strelov v minuti. Rezerva municije je navadno 60 do 80 nabojev, ki se nahajajo v specialnem nabojniku.
Oborožitev napadalnih letal
ima to odliko, da jo je po potrebi mogoče medsebojno izmenjati. Tako more napadalni aeroplan nesti večjo množino takih bomb (cirka 250 kg), ali instalacije za zameglevanje in zadimljenje ter instalacije za razpršavanje bojnih plinov, o katerih pa vemo, da v sedanji vojni doslej še niso bili nikjer uporabljani. — Napadalni aeroplan more biti mimo tega specijalno oborožen s strelnim orožjem. V tem slučaju nosi 8 do 12 do 16 strojnic v krilih ali trupu. Te strojnice pa niso kot pri lovskem aeroplanu trdno vgrajene, temveč jih je mogoče nagibati navzdol, to se pravi, da jim je mogoče spreminjati naklonski kot, ki znaša 10 do 12 stopinj Te strojnice nagibamo s posebnim, toda zelo preprostim vzvodom. Strojnice se nagibajo jkkI takim kotom zato, da se poveča strelni efekt na manjši borbeni razdalji, odnosno oddaljenosti. To uporabljamo n. pr. kadar gre za trajno obsipanje z ognjem nekega po-dolgastega cilja, n. pr. pri obstreljevanju pehotnih kolon v pohodu, konjenice motoriziranih oddelkov itd
Letala za sodelovanje
(kooperativna letala) kot so n. pr. izvidniki, fotografi, zvezni aeroplani in drugi, so oboroženi v glavnem samo za obrambo pred napadi sovražnih lovskih aeroplanov, to je — imajo orožje, ki je izključno obrambnega značaja in ki deluje samo v zadnjem sektorju. (Poznamo sicer nekoliko osamljenih primerov takih letal, ki imajo tudi pilotsko sinhronizirano oborožitev.) Navadno sestoji prej omenjena obrambna oborožitev iz 2 redu-pliciranih (podvojenih) strojnic, od katerih je en par postavljen ni hrbtni strani, drugi par pa pod trupom za obrambo pred napadi od spodaj navzgor.
Samo nekateri tipi modernih bombnih letal imajo obrambni artilerijski položaj v samem repu letala, s čimer je dosežena idealna obramba v smeri nazaj, ker ni nobenih mrtvih kotov. Taki tipi so n. pr. angleški bombniki za dolge proge »Vickers Wellington«, težki bombniki Annstrong-Whitworth »Whitley«. težki bombnik in letalo za prenos čet Handley-P»ye-Harrowc, od pomorskih
letal pa prav tako angleški Short »Sunderland<
in drugi, n. pr. nekateri ameriški bombniki.
Strojnice večjega kalibra se uporabljajo na lovskih enosedih in večsedih kakor tudi na bombnih aeroplanih samo zaradi povečanja učinkovito borbene razdalje. Tako more n. pr. strojnica kalibra U mm učinkovito streljati na razdaljo 800 metrov, strojnica kalibra 13 mm pa celo na 1200 metrov.
Kako uporabljamo municijo
Municijo uporabljamo različno: navadno, svetlečo in dimno ter vilgalno. prebojno in eksplozivno. V strojničnih in topovskih nabojnikih se te vrsto municije razporejajo izmenoma, toda vedno z ozirom na dano nalogo in okolnosti.
Svetleča in dimna municija je namenjena za korekturo ognja, probojna — za prebijanje oklepa. eksplozivna (pri aeroplanskih topovih) — za večjo učinkovitost zadetka; vžigalnik municija so uporablja pr napadih na baražne ali zaporne balone, prav tako pa tudi pri napadanju vnetljivih in lahko gorljivih ciljev, kot so n. pr. bencinsko in petrolejske cisterne in podobno
Iz vsega zgo-aj omenjenega vidimo torej, da sta se sigurnost streljanja in streljanje brez zastoja od pretekle svetovne vojne — zibeli sodobnega vojnega letalstva — pa do danes izredno I>ovečala in izpopolnila. Strojnice iz leta 1918 so imele n. pr. zastoj normalno po vsakem 20 do 30 strelu, medtem ko strelja modema strojnica točno in brez zastoja nekoliko sto strelov. Tehnika orožja je naglo napredovala!
Vse, kar smo povedali o napadalni in obrambni oborožitvi modernega vojnega letala, nam daje jasno sliko in pojem o sili in učinkovitosti aero|ilanskega ognja kakor proti sovražnim letalom v zraku, tako tudi proti zemeljskim ciljem. Treba je podčrtali dejstvo, da je v sedanji Tojni ogromna večina letal bila sestreljena in uničena v medsebojnih borbah, kjer sta prav učinkovitost in sila neroplnnskegp orožja opravljala svoje veliko delo, medtem ko je en sam majhen odstotek izgub zasluga protiletalske nrtilerije, pa čeprav ne moremo in nc smemo zanikati dejstva, da sta tudi tehnika zemeljskih protiletalskih orožij in način streljanja z njimi napredovala naglo in temeljito. — Ofenzivni orožji, ki stojita na prvem mestu, sta aeroplanska strojnica in aeroplanski lop in šele potem zemeljska protiletalska artilerija. Z drugimi besedami: naiprej borbeno letalo, potem šele protiavionski top!	T-jr.
Od nedelje do nedelje

Zunanji pregled
Pregled po bojiščih
Razvoj na grško-italijanskem bojišču je bil v prilog grškega orožja. Grške čete so napredovale na vsej fronti, ki sedaj teče globoko v Albaniji, in so na severu prišle mimo Podgradca, v sredini mimo Argirokastra, na jugu pa mimo pristanišča Porto Edda (Santi Quaranta). Grški pritisk še traja, čeprav postaja odpor italijanskih čet, ki so dobile okrepitve, vedno večji. Potek vojne v Albaniji je imel tudi svojo posledico v italijanskem vrhovnem poveljstvu, Šef italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio je odstopil in je bil na njegovo mesto imenovan general Ugo Caval-lero. Pri grških uspehih ima veliko zaslugo angleško letalsko orožje, ki zadržuje delovanje italijanskih letalcev, moti umikanje in zbiranje nasprotnikovih čet in preprečuje reden dovoz mož in orožja čez morje iz Italije.
Na a n g l e š k o-n emški fronti so ves teden delovali bombniki, toda v nekoliko manjšem obsegu, kakor prejšnje tedne. Nemci so z veliko silo bombardirali Southampton, Birmin-oham in Portsmouth, Angleži pa Mannheim, Kiiln in Diisseldorf. Podmorniška vojna traja naprej s nezmanjšano silo in dela skrbi angleškemu vodstvu, ki je začelo v Ameriki nakupovati velike količine ladij.
Na afriških bojiščih so bile samo tu in tam praske med' patrolami. Letalsko delovanje ni imelo velikih obsegov. Srečanj med' vojnimi brodovji ni bilo.
Politični pregled
Napetost na jugovzhodu E v r o -
e je prenehala. To je vtis preteklega tedna, es svetovni tisk priznava, da je zadržanje Jugoslavije in Turčije v veliki meri pripomoglo, da se vročina, ki se je začela zbirati okrog Bolgarije, ni spremenila v katastrofo. Klene, jasne in nam vsem od srca prihajajoče besede kneza - namestnika Pavla, ki je povdaril, da »želimo živeti v miru in prijateljstvu z vsemi državami, ki spoštujejo nedotakljivost naše domovine«, da jia se zavedamo, da »naša država ni sad pogovorov za zeleno mizo, marveč sad, ki je zrasel na bojnih poljanah-« Ves teden so iz Bolgarije prihajala miroljubna in prijateljska zagotovila, ki jih je vzela na znanje tudi Turčija, katere odločnosti gre tudi v veliki meri hvala, da se Bolgarija ni vdala skušnjavi in se ni spustila v pustolovščine.
Najbolj vidno znamenje pomirjevanja pa je zbližanje, ki ga ves evropski tisk naznanja med Madžarsko in Jugoslavijo, ki da bosta prihodnje dni svoje medsebojno prijateljstvo dokazali s podi>isoin neke pogodbe.
V Romuniji se razmere po klanju, ki so ga vprizorili »železni gardisti«, počasi ustaljujejo v znamenju vedno večje nadoblasti, ki jo izvaja v romunski politiki, v romunskem gospodarstvu in v romunski vojski Nemčija.
Iz Amerike so pretekli teden prišla poročila. daboAngli ja dobila 200 milijard din po-
mmm
GRENCICA
__—_m; v, H fl_k'3 .>6 5_ad 1H -1»	c_
sojila za nabavo orožja in municije. Amerika s polno paro pomaga Angliji.
Z Daljnega vzhoda ni bilo posebnih novic. jjaponš\a še pripravlja, da zasede bogate nizozemske* otoke, toda dosedaj smo brali samo io načrtih, V bojih s Kitajci pa so bili Jaj>onci pretekli teden nesrečni. Napetost med Japonsko in Sovjeti ni v ničemer popustila, čeprav so napovedovali zbližan ie.
Notranji pregled
s
Državni praznik 1. decembra je vsa država letos posebno slovesno obhajala. Zlasti slovesno je bilp v Ljubljani, kjer je na predvečer bila v Unionu slavnostna akademija Zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Slavnosti se ie udeležil tudi prosvetni minister dr. Korošec poleg velikega števila drugih imenitnikov civilnega in vojaškega stanu. Tega dne je vsa Slovenija z vso svojo mladino navdušeno, kakor redkokdaj doslej manifestiiala za Jugoslavijo, kar je v teh časih velikega pomena za ohranitev miru in neodvisnosti naše države. — Zlasti velikega pomena pa je bil tega dne govor kneza namestnika Pavla v radiu. Knez namestnik Pavle je v svojem govoru kratko, a jasno povedal, da naša država ni bila zgrajena za zeleno mizo, temveč je sad trpljenja dolgih rodov. Življenjska sila Jugoslovanov, ki se kaže zdaj v teh dneh, nam je zagotovilo lepe prihodnjosti. Zato se moremo mirno posvetiti vsakdanjim svojim opravkom, ker se pač zavedamo prav tako svoje moči, kakor tudi svoje pravice. Ta govor je po vsem svetu vzbudil veliko pozornost in so ga ameriške postaje oddajale kmalu potem, ko je bil pri nas spregovorjen. — Pretekli teden je naše dijaštvo, organizirano v Slovaški dijaški zvezi, organiziralo pri nas tako imenovani »bitoljski teden«. Naši mladi dijaki so
namreč ves pretekli teden prirejali med seboj prostovoljne zbirke za prizadeti Bitolj. S tem je slovensko dijaštvo dalo lepo pobudo in pohvalni zgled vzajemnosti in bratsko ljubezni do naših bratov na jugu, kar je vsekakor veliko domoljubno dejanje.
V četrtek zvečer je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič prišel na sejo belgrajskih občinskih svetovalcev, kjer jim je govoril o naši zunanji in notranji politiki. Med diugim je predsednik vlade dejal: Po zaslugi pametne politike, ki ni od včeraj, marveč jo je najvišje mesto začrtalo žp pred leti, moremo reči, da je naš mednarodni položaj dober. Prešli smo velike težave, zato smo prepričani, da bomo prebrodili tudi nove krize in težave v miru. Da moremo tako politiko na zunaj voditi, to pa je zasluga naših notranjih razmer, ki so vsak dan bolj jasne in boljše. Te razmere nam kažejo, da smo glede najvišjih interesov države vsi Slovenci, Hrvati in Srbi docela enih misli. Naslonjeni na politiko sporazuma od 26. avgusta leta 1939 moremo vse dogodke današnjega in jutrišnjega dne mirno opazovati. Naio je predsednik vlade govoril tudi o delavskem vprašanju ter priporočal helgrajski občini, naj skrbi za dobro svojih delavcev.
Huda železniška nesreča se je v četrtek zgodila pri Sevnici. Na odprti progi sta namreč trčila dva težka tovorna vlaka. Razbitih je bilo poleg obeh lokomotiv mnogo vagonov. Mrtva pa sta tudi dva železničarja. Krivda vseh teh in takih nesreč pa je v tem, ker ta proga, ki je po njej vsak dan toliko prometa, še doslej ni dvotirna, kakor drugod, in pa tudi to, ker pri nas železniška uprava pusti, da je premalo ljudi v službi pri železnici. Pri nas je največji promet, pa je najmanj železničarjev. Zato ni čudno, če ljudje obnemorejo in ne morejo več tako paziti. Krivda je pri tistih, ki v tem varčujejo.
Tako imenovani »slovenski radikali«, ki sta jih vodila gg. dr. Puc in dr. Korun, so se razcepili. Korun je s štirimi pristaši odšel med pristaše ministra dr. Markoviča. medtem ko je dr. Puc z dr. Zupaničem in svojim glasilom »Slovenska beseda« ostal pristaš glavnega odbora radikalne stranke. Hujšega političnega potresa pa zaradi tega pri nas ni bilo in ne bo.

škofja Loka
Včeraj popoldne ie bila pokopana ga. Klo-tilda Pecher, soproga posest, in bivšega trgovca. Zapušča žalujočega soproga, ki je že v 87. letu, in otroke, ki je vse lepo vzgojila. Vsem žalujočim iskreno sožalje, rajna gospa pa naj pri Bogu prejme večno plačilo!
Vincencijcva konferenca je obdarovala za Miklavža lepo število šolske mladine, predvsem z obleko in obutvijo. Tudi 10 deklicam in 3 dečkom iz Gabrka je preskrbela nove obleke. Vincencijeva konferenca smatra za svojo dolžnost, da se vsem darovalcem javno zahvali za velikodušne darove. Imenoma izreka med drugimi toplo zahvalo gospema Reziki Thaler in Marici Savnik, vodstvom tukajšnjih tovarn in tekstilnim tovarnam v Kranju. Vsem. ki so z darovi pripomogli k uspelemu Miklavžemu obdarovanju mladine, iskrena hvala!
Tudi za odrasle ie Miklavžev večer prav lepo uspel. Dvorana je bila nabito polna; na razpoloženje sta odlično vplivnli obe burki, pa tudi Miklavž se je dobro odrezal, bodisi z vprašanji kot darili. Ves večer je polekel v prijetnem razvedrilu in popolnem zadovoljstvu vseh.
Zagorje
Vagon koruze, ki lo ie la teden občina delila na postaji po 3 din, je pošel že v dopob danskih urah. Ob takem zanimanju ler ceni bi jo šlo verjetno še kukih pet vagonov. Kot smo se informirali, bo prispel še en vagon koruze pred- božičem, vendar njena cena še ni znana.
Občina poziva vse mladeniče, rojene leta 1921., da se v najkrajšem času javijo med uradnimi urami pri vojaškem oddelku, kamor morajo prinesti zaradi vpisa za nabor vojaške izkaze starejših bratov oziroma očeta, rodbinsko
polo ter dokaze o domovinstvu. Več je posneli iz razglasa na razglasili deski.
Lastniki stoječih motorjev na bencinski pogon odnosno na pogon na nafto, ki jih uporabljajo kmetovalci za nilatilnice ter slamorez-nice, morajo takoj, najkasneje do konca meseca podati prijave o potrošnji pogonskega goriva. Kdor bi take prijave ne podal, bo ostal v pri hodnjem letu brez pogonskega materiala.
Domžale
Dekliški krožek Katoliškega izobraževalne ga in podpornega društva v Domžalah bo danes proslavil praznik Marije Brezmadežne z lepo Mlakarjevo igro iz življenja naše mladine: Magdina žrtev. Predstava, oziroma proslava bo v Društvenem domu ločno ob nol štirih. Vstopnice lahko kupite že dopoldne v konzumu, ki je v Domu. Ker ie igra zelo lepa in skrbno pripravljena, saj nastopijo najboljše igralske moči iz našega društva, smemo upati, da bo popoldne dvorana čisto polna.
ZFO
Opozarjamo na 11. snopič Našega dela, v katerem je objavljena Tvarina za decemberske lan. tevske sestanke z izbranimi predavanji. Obenem jc objavljamo tudi točno navodilo za izvedbo božič-nice, ki jo naj priredijo odseki s svojim naraščajem. Knjižice so že razposlane, če pa želi kdo naročiti še več izvodov, jih lahko dobi v pisarni ZFO, Miklošičeva 7/1.
Odseki naj takoj poročajo Zvezi o izvedbi prvodecefnbe'gkch prireditev. Poročila naj bodo kratka, po možnosti opremljena s slikami, <U jih bomo objavili v Kreau.
»ISk MARIBOR
Likof na novi realni gimnaziji
Poslopje bo do prihodnjega šolskega leta popolnoma gotovo
Maribor, 7. decembra.
Na ponovni novi stavbi zadaj za Magdalen-skim parkom, ki bo služila kot doni II. realni gimnaziji, so se danes pojavile okrašene smrečice ter so oznanjale, da je poslopje v surovem stanju dograjeno in da praznujejo graditelji danes veseli likof. Za Maribor je to vsekakor pomemben dogodek, saj pomenja nova zgradba za naše mesto in za severni del Sovenije veliko kulturno pridobitev. Zato je bila proslava današnjega likofa tudi primerno poudarjena ter so se je udeležili predstavniki banske uprave, mariborskega mesta in šolskih oblasti, podjetje Gabrijelčič. ki je izvršilo dosedanja gradbena dela, pa ie delavce pogostilo ter jim podarilo običajno denarno nagrado. Proslave se je udeležil tudi projektant nove gimnazije inž. arh. Navinšek, ki ie poročevalcem časopisov povedal nekaj zanimivih lehničnhi podrobnosti.
Sistem, po katerem se gradi nova gimnazija, se je dosedaj uporabil pri gradnji bežigrajske gimnazije v Ljubljani in nove ljudske šole v Kranju. Ta sistem je pri nas uvedel inž. Navinšek ler ima mnoge prednosti pred običajnim načinom gradnje šolskih stavb. Pri dosedanjih šolskih zgradbah so razmeščeni razredi vzdolž dolgih hodnikov, v novi gimnaziji pa hodnikov sploh ne bo. Skozi glavni vhod se pride v velik osrednji prostor, okrog katerega so na dveh straneh razvrščeni razredi, na zadnji strani pa vodi odprto stopnjišče navzgor v višja nadstropja. Takšna osrednja prostora sta tudi v prvem in drugem nadstropju. V drugem nadstropju ie ta osrednji prostor izpremenjen v reprezentativno dvorano v izmeri 36^Xl7^m, ki bo obenem največja dvorana v Mariboru. Pred razredi pa bodo moderne garderobe za obleko učencev. Z novim načinom gradnje se pridobi precei na prostoru, pa tudi na materialu ler ie tako zgradba preglednejša — pa tudi cenejša.
Dela so se pričela 12. julija, tako da je trajalo 5 mesecev, predno je zgradba v surovem stanju dograjena. Zidarska in železobetonska dela, ki jih ie prevzela tvrdka Gabrijelčič, so
s tem v slavnem končana, tekom zime pa se bodo zgradile še vmesne stene. Tesarska dela je prevzela tvrdka »Tesarski mojstri d. d. v Ljubljani«, ki bo pričela s postavljanjem ostrešja ja v ponedeljek. Streha bo jako nizka ter le malo vidna. Krovska dela je prevzela tvrdka Karel Kocijan v Ljubljani, kleparska dela pa Avgust Stok iz Celja. Ostala dela — mizarska in instalacijska za razne napeljave pa se bodo kmalu razpisala. Zazidana ploskev gimnazijskega poslopja meri 1950 kv. metrov, dolžina znaša 50, širina pa 39 metrov. Posebna zgradba za telovadnico ima izmero ,30X20 m ter znaša zazidana ploskev 600 k v. metrov. V telovadnici Imi telovadna dvorana v izmeri 23X11.50 m, obla-čilnice, prhe, shrambe za kolesa in orodje. V gimnazijskem poslopju pa bo 17 razredov, upravni prostori, stanovanja za ravnatelja, hišnika in kurjača, risalnica, fizikalni in kemični kabinet s stranskimi prostori ler že omenjena reprezentančna dvorana v II. nadstropju. Ni treba posebej poudariti, da bo poslopje najmo-derneje opremljeno s centralno kurjavo, plek-triko, plinom itd., želeli pa bi bilo, da bi dobilo tudi moderna smučna okna z električnimi napravami za odpiranje in zapiranje, tako da bi bilo res v vsakem pogledu sodobno.
Stavba je bila preračunana na 8 milijonov dinarjev. Dosedanja dela so stala nekaj nad polovico le vsote. Porabilo se je pri njih 19 vagonov železa in 60 vagonov cementa. Stavba se gradi v skeletnem sistemu ler je železobetonsko ogrodje sedaj gotovo. Tvrdka Gabrijelčič je uporabljala pri gradnji najmodernejše stroje za mešanje in takozvane vibratorje za zbijanje betona. Dela so se nekoliko zavlekla zaradi štrajka stavbinskega delavstva in zaradi pomanjkanja materiala, katerega se le težko dobi.
Tekom letošnje zime bo tudi mestna občina mariborska izvršila potrebna dela. da bo prišla stavba bolj v ospredje ter bo lažje dostopna. Treba bo predvsem izvršiti kanalizacijo ter napeljavo elektrike, vodovoda in plina, potem pa zgraditi več cest, ki so dosedaj samo naznačene in urediti prostor okrog poslopja.
Jubilej mizarskega mojstra Štefana Koterja
Danes obhaja zelo ugledni mariborski mizarski mojster g. Št. Koter 25-letnico, odkar se je osamosvojil kot samostojni mojster. G. Koter je bil rojen v Beltincih v Prekmurju, kjer se je tudi izučil mizarstva, stva, Po dovršenem uku je po običaju takratnih časov Sel po svetu. Kot mizarski pomočnik je delal v Gradcu, na Dunaju in v Monakovem, kjer ga je zajela svetovna vojna. Moral je nazaj v Avstrijo, ki ga je kot vojaka poslala na fronto v Galiciji.
Po vojni je v Mariboru ob Dravi pod Veliko kavarno odprl majhno delavnico. S pridnim delom je od leta do leta svoj obrat večal in si končno v Mlinski ulici sezidal hišo e delavnicami, ki jih je opremil z modernimi stroji. V svojem velikem obratu zaposluje sedaj stalno nad 10 pomočnikov, kar pač dovolj glasno priča, kako Maribor in njegova bližnja in daljnja okolica upoštevata in cenita njegove izdelke.
♦
m Le še danes morete naročiti »Slovenčev koledar«, ki ga naši naročniki dobijo za 10 din, nenaročniki pa po 28 din. Kdor želi koledar s poslovno prilogo, mora doplačati 6 din. Prijave in naročnino za koledar sprejema naša podružnica na Koroški cesti. Pohitite z naročnino!
m Vsem, ki potujejo z železnico. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je izdalo navodila, naj se v bodoče vse vlake odpremlja točno po voznem redu ne glede na to, ali so pred potniško blagajno še potniki, ki čakajo, da pridejo na vrsto pri nakupu vozovnic. Opozarjamo na to navodilo, ki ga imajo postaje, zlasti mariborska, s pripombo, naj si vsi potniki pravočasno preskrbijo vozovnice že v predprodaji.
m Oddajni stolp za mariborsko radijsko postajo prispel. Te dni je prispela iz Nemčije jeklena konstrukcija oddajnega stolpa za mariborsko radijsko postajo ter se nahaja sedaj na carinarnici. Stolp — prav za prav bo to zelo vitek železni steber — bo postavila nemška tvrdka, ki ga je dobavila. Visok bo 110 m ter bo zasidran s pomočjo jeklenih vrvi s šestimi sidri.
m 140 letnico Prešernovega rojstva bo proslavil Maribor dne 19. t. m. s posebno prireditvijo v Narodnem gledališču, pri kateri bo sodeloval tucji Umetniški klub in pevski zbori. Slavnostno besedo bo imel podpredsednik Umetniškega kluba književnik dr. Dortvik, nekateri člani gledališča bodo nastopili z recitacijami pesnikovih del, pevski zbori pa s skladbami njegovih pesmi.
m 13. plača v mariborskih podjetjih. Letos so se mariborski službodajalci odločili, da bodo izplačali svojim nameščencem za božične praznike trinajsto plačo. Nekatera podjetja so izvršila to lepo socialno gesto že 1. decembra. Mariborska podjetja so s tem sklepom pokazala, da čutijo socialno in da jim je dobrobit njihovih nameščencev, katere je sedanja draginja silno prizadela, pri srcu.
m I. državna dekliška meščanska šola v Mariboru uprizori dne 22. decembra popoldne v Narodnem gledališču božično igro Pavla Golja »Pe-trčkove poslednje sanje«. Cisti dobiček so učenke namenile svojim revnim sošolkam, ki se hranijo v šolski kuhinji in si same ne morejo plačevali hrane.
m Letošnja razstava »Brazde« bo v Narodnem domu. Sredi tega meseca bodo mariborski likovni umetniki, ki so združeni v umetniškem klubu »Brazdi«, priredili svojo tradicionalno razstavo najnovejših svojih del. Razstava bo gotovo vzbudila veliko zanimanje, saj je bil zadnji kolektivni nastop mariborskih umetnikov že pred dobrim letom. Medtem pa so dosegli mariborski umetniki v Ljubljani, Belgradu in Zagrebu laskave uspehe s svojimi deli. Otvoritev razstave bo v torek 10. decembra ob 20 v veliki dvorani Narodnega doma. Naši umetniki so se odločili za Narodni dom, ker jim nudi ta velika dvorana primernejši razmah, kakor pretesni prostori v beli dvorani Uniona Leto« bodo razstavili svoja najnovejša dela: Fra-
njo Golob, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Lojze Sušnielj in Klavdij Zornik.
m Usodne posledice rane iz svetovne vojne. 44 letni posestnik Vogrinec Alojz v Ruperčah je bil v svetovni vojni ranjen v glavo ter mu je strel poškodoval možgane. Rano je sicer prebolel, toda posledice so mu ostale ter so se očitovale v neznosnem glavobolu, ki ga je včasih napadel s tako močjo, da se mu je začasno omračil um. Ob takih napadih je Vogrinec že opetovano hotel izvršiti samomor ter so ga nekoč že napol mrtvega
sneli z vrvi, na katero se je obesil. Domači so bili neprestano v strahu, da bo samomor res izvršil, kar je sedaj tudi storil. Zaprl se je v hišo, legel v posteljo ter oddal najprej iz samokresa na bobnič strel za poskušnjo v steno, drugo kroglo pa si je jx>gnal v srce ter obležal pri priči mrtev.
m Zasluženo odlikovanje. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje tamošnji šolski upravitelj, agilni delavec na kulturnem in gospodarskem jx>lju, g. Josip Petrun. Odlikovanje mu je izročil v okviru slavnostne prireditve na šoli solski nadzornik Tone Senica. K zasluženemu odlikovanju gosp. Pet runu iskreno čestitamo!
m V Slomškovem domu na Pobrežju danes ob šestih zvečer veseloigra »Svojeglavček«. Smeh!
m Kam je izginila mlada služkinja? Soproga polkovnika v p. Frida Vrhunc je prijavila policiji, da je vzela v službo dne 28. novembra mlado, 19 letno služkinjo Jožefo Trančark iz Sv. IIja pri Turjaku. Naslednjega dne pa je služkinja tožila, da ima strašne bolečine v trebuhu, pa jo je poslala k zdravniku. Dekle je res odšlo, nazaj pa se še do danes ni vrnilo. Dogodek je skrivnosten zaradi tega, ker je dekle pustilo pri svoji gospodinji poselsko knjižico in vso svojo obleko.
m Huda nesreča v tovarni. V livarni Pengg v Motherjevi ulici se je utrgal gonilni jermen na stroju ter je težka železna spojka z veliko silo odletela. Zadela je 5 metrov vstran stoječega ključavničarja Ivana Kermela s tako silo v nogo, da mu je zadala veliko rano ter zdrobila kost in se je zgrudil nezavesten na tla. Kermela so prepeljati reševalci v bolnišnico.
m Domači v cerkev, tat v stanovanje. Včeraj se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal 33 letni delavec Ivan Repolusk od Sv. Jurija. Možakar je lani na velikonočni dan vdrl v stanovanje posestnice Katarine Svertner na Pobrežju pri Mariboru v času, ko so se vsi domači podali v cerkev. Vlomilec ji je odnesel raznih predmetov v vrednosti 700 dinarjev. Sodniki so ga obsodili na 8 mesecev strogega zapora.
m Krznarstvo P. Semko. Aleksandrova c. 13, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m Obsojen, ker je izsiljeval. V včerajšnji številki »Slovenca« smo poročali o sodnijski razpravi proti Stanku Novaku, ki je od nekih mariborskih odvetnikov skušal izsiliti večje vsote denarja. Sodniki so Novaka obsodili na 6 mesecev strogega zapora.
m Požar v pivovarni. V posebnem oddelku pivovarne Tschellggi, poleg Gambrinove dvorane, so včeraj dopoldne Kuhali smolo za zalivanje sodčkov. Smola se je vnela. Plameni so švignili tako visoko, da so dosegli strop. Vnelo se je tramovje in z njim žagovinaste vodovodne izolacije. Poklicani so bili reševalci, ki so preprečili večjo škodo in nevarnost. Skoda znaša 10.000 din.
Gledališke
Nedelja, 8. decembra, ob 15: »Pikica in Tonček«. Ob 20: »Na cesaričin ukaz«. — Ponedeljek, 9. decembra: zaprto. — Torek, 10. decembra, ob 20: »Za narodov blagor«. Red A.
Ptuj
CELJE
c Proslava Marijinega praznika v Celju.
Danes ob štirih popoldne prirede dijaki katoliških organizacij v Celju v veliki dvorani Ljudske posojilnice Marijansko akademijo s prav lepim sporedom. Uprizorili bodo tudi N. Kuretovo srednjeveško legendo »Slepa grofična*. Vabljeni!
c Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnica v Celju, priredi v sredo, 11. decembra ob osmih zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice predavanje, na katerem bosta govorila o Pokojninskem zavodu za nameščence dr. Milavec, predsednik zavoda, o Trgovski bolniški blagajni pa Martelanc Ivan, predsednik bolniške blagajne.
Otroški voziček
kolo aH šivalni stroj najbolje fn najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič. Celje. Narodni dom
c Zveza združenih delavcev v Celju bo odprla okrog 15. decembra v prostorih Delavske zbornice v Celju — vhod z dvorišča — ogrevalnico za reveže in brezposelne delavce, da ne bodo prezebovali na ulicah. Sobo bodo te dni že začeli preurejevati ter vanjo postavili novo peč tako, da bo otvoritev ogre-valnice že okrog 15. t. m.
c Cuvajmo naše narodno blago. V torek, dne 10. decembra bo ob osmih zvečer predaval o bistvu, pomenu in lepoti našega narodnega blaga ravn. Vinko Zor iz Ljubljane.
c Akademski slikar Albert Sirk pripravlja za božič razstavo svojih slik iz zadnje dobe. Pretežni del razstavljenih slik bo prikazoval naše morje. Razstava bo v sejni dvorani Mestne hranilnice od 15. do 27. decembra.
Lepe plašče
flo ugodnih cenah prodaja trgovina GUSTI VRAČKO, CELJE
Riko Grobelnik, frizer, Celje
daje najboljše preparate za trajno, za barvanje las itd. zato se lasje ne kvarijo.
c Nakaznice za petrolej se bodo dobile na mestnem poglavarstvu še jutri, v ponedeljek. Oni, ki rabijo večje količine petroleja za stroje ali pri gradnji, naj vložijo tozadevne vloge, v katerih naj točno obrazložijo, koliko petroleja rabijo mesečno.
c Celjska tvrdka »Elka«, tekstilna tov., lastnika Kudiš Leo in Dobovičnik Franc, bo obdarila z lastnimi izdelki 80 revežev, poleg tega bo podarila vsakemu revežu še 2 kg pšenične moke. Za velikodušni dar izreka mestna občina v lastnem imenu in v imenu obdarovancev iskreno zahvalo.
c Združenje rezervnih podoficirjev, pododbor Celje, je letos proslavilo praznik Zedinjenja s tem, da je ustanovilo poverjeništvo v Trbovljah. Na ustanovnem občnem zboru je zastopal poveljnika celjskega vojnega okrožja kapitan g. Kalčec Jakob, ki je imel na zbrano članstvo lep in spodbuden govor. V imenu rezervnih oficirjev je pozdravil zhorovalce g. Paternošt. za LKB g. štaudinger. Slav-nosti so prisostvovala vsa narodna društva v Trbovljah.
c Združenje rezervnih podoficirjev, pododbor Celje, ima uradne ure vsak petek od 5 do 7 popoldne v klubovi sobi Celjskega doma, kjer dobi članstvo potrebne informacije.
c Poroke v Celju. V zadnjem času so ne poročili v Celju: Kenda Rudolf, delavec v Lisrah, in Petrovič Rozalija, šivilja v Celju; Levstik Ivan, učitelj, in Kovačič Andrejina v Mežici; Pilih Alojzij, zidar, in škrubej Marija, delavka na Polulah;
Otorepec Alfonz, čevljarski pomočnik, in Žnidar Matilda, natakarica v Celju; Kranj Leopold, delavec, in Avguštinčič Ana, kuharica na Zg. Hudinji; Paj Daniel, delavec, in Planinšek Alojzija, delavka v Celju. Mnogo sreče!
c Dve ženski je obstrelil. Blizu Obrežij v Brežicah se je pripetila lovskemu čuvaju H. M. iz Ponikve svojevrstna nesreča. Ko je šel k lovskemu zakupniku Katinu v Obrežje, je hotel odhoditi še svoj lovski revir. Bila je že popolna tema. Nasproti mu je pripeljal motocildist. Čuvaj je v siju žarometa opazil psa brez znamke. Zaradi strogega pasjega kontumaca je čuvaj pomeril na psa, zadel pa v nasproti prihajajočo Marijo Muničevo iz Rejca in njeno hčerko 16 letno Slavko. Mater je zadel v levo ramo, hčerko pa v desno ramo.
c Duhovne vaje za dekleta. KA priredi v Celju od 17. do 21. decembra in od 8. do 12. januarja v Domu duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem duhovne vaje.
Radio-aparati
Radione • Telefunken - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rhein-methall in 01ypid (tudi na obroke)
RADIO -TOPLAK- CELJE
Prešernova 5/1
c Iz Mozirja. Iz tukajšnje drž. ljud. šole je premeščena gospa Majerhold Rozalija kot nadštevilna učna moč. Na novem službenem mestu v Bočni pri Gornjem gradu ji želimo veliko uspeha in prijetno bivanje.
c Cesto skozi Hudo luknjo so prenovili. Velika poplava 1. 1938 je uničila cesto skozi Hudo luknjo, da je bil vsak promet po njej nemogoč. Banovina je še istega leta trasirala skozi sotesko novo cesto in upoštevala pri gradnji vse možnosti novih poplav ali pa rušenja skalovja, ki se dviga nad cesto. Sedaj so razstrelili še to nevarno skalovje, cesta pa bo dovršena popolnoma do spomladi. Cesto so dvignili visoko nad Pako,, nasipe pa zavarovali z močnimi betonskimi opornimi zidovi. Tudi oba mostova, ki križata Pako, sta železobeton-ska. Delavci so našli pri kopanju ob strugi turške podkve.
c 5000 din je ukradla, da bi si kupila balo.
Tatvina pri veleposestniku Luhnu v Liscah, o kateri smo poročali pred dnevi, je pojasnjena. 2e v začetku so osumili, da je izvršila tatvino domača služkinja. Iz sobe za služlnčad je namreč izginila ročna torbica s 5000 din gotovine in hranilna knjižica, glaseča se na 300 din, last služkinje Marije Ahtikove. Osumljena 18 letna služkinja Karolina V. iz Št. Jurja pri Celju je tatvino nekaj časa tajila, končno pa priznala, da je ukradla denar, da bi si kupila poročno halo, ker hI se rada v kratkem poročila. Torbico je vrgla v Savinjo, 4500 din pa poslala svojemu bratu v Senski rudnik, ki jo je večkrat prosil za posojilo. Denar |i je obljubil kmalu vrniti. Pri njej so našli še 500 Hin gotovine. Izročili so jo sodišču.
Središče ob Dravi
'Akademija v fast Brezmadežni. Danes ob 7 zvečer bo priredila tukajšnja Marijina družba v društveni dvorani akademijo v proslavo Marijinega .brezmadežnega spočetja. Na sporedu je govor, zborne deklamaeije, pevske točke in lepa sodobna igra: »2ena s srcem«. Nastopala bo mladina, ki se bori pod zastavo Marijino proti vsem napadom hudobnega duha in nieeoveoa sveta za pošteno krščansko življenje. Marijini prijatelji vabljeni!
Akcija za zimsko pomoč. Tudi naSe mesto se je odzvalo plemenitemu klicu Nj kr. Vis. kneginje Olge za zimsko pomoč. Mestna občina v po-sebnem razglasu apelira na meščane, da priskočijo na pomoč tist:m, ki so lačni in zmrzujejo. Število revežev in brezposelnih v našem mestu iz-redno narašča. Javni organi se nahajajo pred težko nalogo, kako dati kruha nepreskrbljenim, posebno sedaj, ko občinski dohodki padajo. Razen poziva meščanom, da prispevajo za zimsko pomoč, se bo osnovala še posebna nabiralna akcija. Naj nihče ne pozabi, da živi mtd nami veliko takih, ki gladujejo in zmrzujejo Iz dneva v dan so preživeli poletje od dela svojih rok Že tedaj pa so bili manjkrat siti kot lačni, ali bilo ie vsaj toplo ln tu pa tam se je le pokazalo kakšno delo, da so si zaslužili kruha. Sedaj pa že mrzel veter zavija okoli vogalov, zaslužka ni, podstrešna soba ali predmestna bajta je ledeno mrzla človečanska in državljanska dolžnost nam nalaga da se ob tej priliki spomnimo z dejaniem, rajši kot z besedo, tistih, ki so lačni in zmrzujejo
Prvi posnemanja vreden odziv akcije za zimsko pomoč je pokazal ugledni veletrgoveo g. A. Kraker, ki je daroval 5000 din.
Kronika nesreč. V Podvinici se je Štiriletna deklica Marija Brmež igrala okrog žrebeta, ki jo je brcnilo v obraz in ji ga močno nakazilo. — V Velikem vrhu je poljska delavska Terezija Kline vozila drva. Voz se je prekucnil nanjo in jo močno poškodoval. — Pri gospodinjskem delu se je nevarno opekla 21-letna viničarka Julija Hriberšek z Dravinskega vrha. Vse tri zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
Smrtna kosa. Še ni dolgo, kar je umrl bivši mestni svetnik in učitelj v p. g. Vinko Ševona, te dni pa je nenadoma umrl bivši občinski svetnik in trgovec g. Franc Nedog. Naj počiva v mirul
Sv. Peter pri Mariboru
Poroke. Zakonsko zvezo so sklenili: Bombek Jože, žel. delavec, in Sumer Rozalija; Veingerl Franc, zidar, in Trampuš Marija. Bog daj srečol
Proslava zedinjena je ob bdeležbi šolske mladine, članov gasilske čete, FO in Prosvetnega dru' štva prav lepo uspela. Na sporedu so tile deklamaeije, govor, nastop fanfarit^ov FO pevskega in tamburaškega zbora Prosvetnega društva
Šolske vesti. Te dni smo starši v Grušovi, Rupčah in Dragučovi prejeli obvestilo o rešitvi prošnje, ki smo jo vložili septembra meseca na bansko upravo zaradi prešolanja naših otrok k Sv. Petru. Oblast je načelno pristala na prošnje, ako bo občina Sv. Marjeta poravnala vse obveznosti za prejšnja leta ter se bo tudi v bodoče obvezala redno nakazovati prispevke šol. občini Sv. Peter Apeliramo na uvidevnost članov uprave občine Sv. Marjeta, da si bodo osvojili željo staršev — svojih občanov — in izposlovali čimprejšnjo ureditev tega vprašanja. Otroci so lastnina staršev in mora obč. odbor, ako je res zastopnik ljudstva, posebno v šolskih zadevah, slediti naš: želji. Eno-dušna naša zahteva je, da posečajo naši otroci šolo pri Sv. Petru, kamor vodijo lepe ceste in gravitirajo naše vasi, kjer je naša župnija. Hvaležni smo banski upravi, da je našo prošnjo upoštevala in zagotovila ugodno rešitev uko pokaže občina Sv. Marjeta vse potrebno razumevanje. — Prizadeti starši.
Trbovlje
Čebelarjem. Občni zbor podružnice Slovenskega čebelarskega društva v Trbovljah se vrši v nedeljo, 8. t. m. ob 9 dopoldne na deški ljudski šoli v Trbovljah. Na občnem zboru bo predaval znani čebelarski strokovnjak g. Bukovec. Avg. — Čebelarji, udeležite se tega občnega zbora polno-številnol
Cirilova knjigarna. Trbovlje. Vabimo vas v nošo trgovino. Loke 253.
Gozdne sadike bo brezplačno oddajala banska uprava siromašnim posestnikom. Prošnje je treba vložiti do 5. januarja preko občine ali okr, načelstva, kjer se dobe podrobnejša navodila.
»Jeftejeva hči«, igra s petjem, uprizorijo jo na
Braznik Brezmadežne popoldne ob pol štirih v 'ruštvenem domu.
Hrastnik
Blagoslovitev novega zvona se zaradi nepričakovanih ovir ne bo vršila v nedeljo, dne 15. dec. kakor je že bilo razglašeno, pač pa nepreklicno v nedeljo, 22. decembra. Vsa dolina se že veseli izredne slovesnosti, h kateri vabimo vse častivce Kristusa Kralja.
Dekliški krožek priredi v nedeljo, 8. dec. ob pol 3 popoldne v Logerjevi dvorani Marijansko akademijo z lepim spredom. Ta dan se bo naša ženska mladina še bolj oklenila Marije, da gre z novim pogumom na strmo pot lepega in čistega življenja.
Laško
V sredo, 11. decembra, skioptifno predavanje ravnatelja g. Vinka Zora iz Ljubljane točno ol> pol 7 zvečer v nadžupni dvorani. Pridite I
Rače
Prosvetno društvo. L. 1937. smo v Račah ustanovili Prosvetno društvo. Ker pa je bilo brez prostorov in lastnega odra, so ga nekateri obsodili na propast ali pa samo na obstanek na papirju. Toda varali so se. Naši mladi, za delo navdušeni fantje, so z veseljem stopili na delo in marsikatero večerno uro žrtvovali v prid društva. Mnogo lepih slovenskih iger, ki pospešujejo prosveto našega naroda, se je v Račah odigralo po naši zaslugi. — 2e od začetka smo si želeli svojih prostorov in odra. Ta cilj smo dosegli deloma sedaj, ko smo si v gradu uredili dvorano in postavili lep oder. Mizarska dela je pred kratkim dovršil g. Petrovič. Kmalu bo g. Fras končal tudi slikarsko delo. Naši igralci pa že vadijo lepo dramo: »V temoli« in bodo 15. decembra popoldne prvič nastopili na novem odru.
Mežica
Vabilo na akademijo. FO in DK priredita danes akademijo v dvorani g Toffa cb pol treh po-
Eoldne. Ker je v začetku film: Mladinski dnevi v jubljani 1938, prosimo cenj. občinstvo, da pride točno. Vstopnine ni. Prostovoljne darove bomo hvaležno sprejeli, da krijemo stroške
Sveto Barbaro smo tudi letos praznovali. Sv. mašo so imeli rudarji v Črni, Zvečer 'o uradniki imeli družabni večer, V Mežici pa j3 bil živinski in kramarski sejem. Živine ni bilo veliko, več je bilo kramarjev, ki so kar precei skupili. P°" sebno na večer. Vreme je bilo ves dan ugodno, le mraz je pritiskal. Pri nas je vse v snegu.
Osebne vesti. Poročila sla se v Celju g Ivan Levstik, učitelj na tukajšnji ljudski šoli, in gdč Andrina Kovačič, učiteljeca ravno tam. Obilo sreče. — Poročnik gosp. Pavlovič je dne 1. decembra napredoval v čin kapetana II. razreda. Čestitamo!
Šivalni tečaj. V četrtek so končila dekleta . Singerjev šivalni tečaj, ki so ga imela pod vod-I stvnm d učiteljice. Tečaja so jc udeleževalo kakih l 8 deklet in je trajal 14 dni.
Mirko Kunčič:
Hudič kar iz kraja v kraj hodi, rožlja, reži se na glas:
tako še nikoli, kar pomni, ni šla pšenica mu v klas.
Ljudje med seboj kakor divje zveri v pragozdnih temah se grizejo, koljejo, brizgajo kri po belili cestah.
Kot črne pošasti brez duše, srca v višine se pno,
smrt sipljejo z zvezd in povodcnj gorja na revno zemljo.
Požigajo hiše in cele vasi pometajo s tal:
tam, starka umira, tam mati blazni: njen sinko je pal —
njen sinko, ki komaj treh let sončni svit ie vase zajel;
kaj prostor življenjski je, kaj zemljevid, ni, ni še umel...
lludlč kar iz kraja v kraj hodi, rožlja, reži se na glas:
tak<"> še nikoli, kar pomni, ni šla pšenica mu v klas.
»l juba gospodična — dn bi slišni eno <amo besedico iz vaših ust — pa bi bil najsrečnejši človek na svetu!« »Oseii«
Zgodnja Danica
Ubog je bil Joahim, ko je prišel v hišo Bvojega i
tasta, toda Gospod je bil ž njim ter mu blagoslovil | in obilo množil imetje. Njegove črede so rastle na ; širokih pašnikih, žetve na njegovih poljih so bile : divne. Toda Joahim ni maral kupičiti časnega pre- i moženja, njegova roka je bila odprta in kar je rosilo v njo, je zopet teklo iz nje v roke, ki so se dvigale k njemu za pomoč. In Joahim je delil vse svoje dohodke in vse imetje, ki ga je ž njim Gospod obdaroval, leto na leto na tri enake dele: prvega je dajal vdovam, sirotam in ubožcem, drugega je posvečal templju v Jeruzalemu in šele kar je preostajalo, je odmenil za svojo hišo ter za svoje prijatelje in sorodnike. V njegovi hiši je vladal mir božji in Joahim in Ana sta živela v zakonu čisto in pobožno ter v tihi sreči. Le eno jima je kalilo radost življenja, sicer tako popolno: da nista imela otrok. Tako je že bežala njuna mladost in odcvetela njuna žarna lepota in težka skrb je padla Ani v dušo in glava ji je v žalosti klonila na prsi. Kakor lije duhoven olje pred oltarjem, tako je izlivala Ana neprestano svojo dušo v molitvi pred Gospodom v globokem hrepenenju in upanju, ki jo je vedno napajalo kakor vnjiva dišava, v upanju, da je odločena za velike reči. Saj je vendar zvenelo nekdaj Arkasu iz ust kakor obljuba, da je poklicana izpolniti poslanje; Bog sam ji je navdihoval njene molitve in njeno željo, da se ta molitev izpolni, željo, ki ji je razjedala srce ter jo v notranjosti žgala kakor razbeljena kovina! Je-li postala nevredna, da bi bila mati, nevredna, da bi bila šteta med prednike Mesijeve? Mar se še ni bližala ura?
In premagana se je v solzah zgrudila na tla ter poljubljala zemljo, to skrivnostno krilo, ki neprestano rodi Življenje v tihoti. In zopet, zopet in zopet je v trpljenju na tihem klicala k Bogu — pred Joahimom pa je molčala in mu ni odkrila svoje težke bolesti; in Joahim, ki je tudi na skrivem trpel, je ravno tako dušil pred Ano svoje vzdihe. Tako je mineval čas in oba sta že nehala upati, a moliti nista nehala in na lokah in polju in ob ognjišču sta se njuni duši neprenehoma dvigali h Gospodu.
Tako je potekal čas. Nekoč pa se je zgodilo, da je prinesel Joahim svoj običajni dar v tempelj in eden tamošnjih duhovnov mu hladno reče: »Tvoj dar, se zdi, Bogu ni ljub. Zakaj je brez otrok tvoj zakon? Iz hiše Davidove si, iz tvojih otrok bi se mogel naroditi Mesija. Morda si omadeževan z velikim grehom in zato ti je Bog odrekel otroke. Vzemi torej svoj dar in pojdi iz templja!«
Ko je duhoven izgovoril te nepremišljene besede, je padlo nekaj kakor groza na vse, ki so stali blizu, tako da so se jeli pred Joahimom umikati. Dasi brez krivde, vendar Joahim ni izpregovoril ne besedice v svojo opravičbo in je Šel iz templja. Stal je pred vrati ter si s plaščem zakrit obraz. V Na-zaret se ni hotel vrniti. Bil je osramočen in svoje sramote ni hotel nesti pod streho, kjer je živela žsna. Zbežal je torej v puščavo ter si ondi postavil šotor. Štirideset dni se skoraj nI dotaknil ne jedi ne vode; premišlqeval je le, s čim bi bil pač raz-žalil Boga in ne lepi li vendarle kaka krivda na njem.
In prišli so k Ani ter ji pripovedovali, kaj se je bilo zgodilo v templju. Tedaj se je Ana zaprla v svojo sobo in sedla na tla kakor žalujoča vdova ter si potresla pepel na glavo. V tej žalosti je prebila dolgih štirideset dni neprestano.
Ko pa je ta doba pretekla, se je oglasilo v njenem srcu zopet nekako hrepenenje, videti božji svet, jasno nebo in šelesteča, zibajoča se drevesa. In prišla je iz temne sobe z gorečo svetilnico ter šla v tihi vrt, ki je cvetel za hišo. Zunaj pa še ni bila tema, prijeten večer je bil in srebrnast mrak.
Ana je sedla pod drevo; bila je stara smokva in v njenih vejah so snivale ptičice v svojih gnezdih in zdajzdaj tiho zaščebetale, kakor bi uspavale svojo deco. Ta nežnost ptičic jo je ganila. Tiho je obesila srebrno svetilnico smokvi na vejo ter brez besede sklenila roke. Bala se je že klicali k Bogu, ko njegova volja očividno ni hotela slišati njene prošnje, in v nemi odpovedi se ji je glava ponižno sklonila na prsi. Tedaj ji je bilo, kakor da jo je v hipu obvel tajinstveni dih in lasje so se ji jeli ježiti in začela se je ogledovati po vrtu, napol v omamici, tako posebni, čudni omainici. In zdajci je opazila, da se vsi žarki lijejo iz mogočno vzplam-tele svetilnice na lavorjev grm njej nasproti, da se zlivajo na prečuden, nikdar viden način v določne obrise; in glej, kar je zdaj videla, je bila postava: mladenič v jasnobelem oblačilu je stal v vrtu. Sij, bolj bel od snega, mu je žarel krog senc in krila je imel iz iskrečih se rubinov. In vendar je bila to senca: ker Ana je skozi poigravanje njenih barv jasno videla obrise listov lavorjevega grma za njo in rožne cvete oleandrov, ki so rastli za lavorjem pri studencu. Ana je nepremično strmela na prikazen in srce ji je bilo v grozi. Oko se jI je širilo in kakor v vročici ji je plula kri. Tedaj se oglasi
iz te sence mil glas, govoreč: »Konec jo tvojim solzam in tvoji vzdihi bodo onemeli! Vzemi palico v i;oko in pojdi v Jeruzalem! Tam v templju daruj dva bela goloba. Ko prideš po daritvi iz templja, boš srečala pod obokom Zlatih vrat svojega moža. Z njim se vrneš sem. Bog je s teboj !<
Tako je govorila prikazen in ko so odzvenele njene besede, se je razblinila v zraku kakor jutranja megla v soncu. Toda beli sij je trepetal po vsem vrtu in tih spev kakor tisočerih v snu žvrgo-lečih slavčkov je plul kakor vetrec skozi večer. Nato je bilo tiho, nemo; sij je ugasnil in mrak se je stemnil. Ana pa je kakor omamljena vstala ter omahovala v svojo sobo, ondi se zrušila oslabljena na posteljo in zadremala. Tedaj se ji je v spanju zopet prikazala ona prozorna senca v svoji snežni
Tako sta živela zopet skupaj čista v blaženosti in v njunih dušah ni bilo več sence. Ana je imela zdaj obljubo, po angelu ji naravnost oznanjeno, in zavedala se je svoje velike naloge. In prišel je dan, ko je Ana rekla Joahimu: »Že je izpolnjeno, kar je sel božji tistikrat obljubil v vrtu: Cvet vzxvete na palici Aronovi. Brez madeža je spočet sad, ki se nad njim zaraduje zemlja in nebesa!«
Ko je bil dopolnjen čas, se je zgodilo, da je bila Ana sama v svoji sobi in je Joahim skozi odprta vrata zaslišal klic njenega glasu. In ko je liitel k njej, glej, je bila zopet kakor v zlatem oblaku, kakor tistikrat pod obokom. Klečala je na svoji postelji ter dvigala k luči žarno dete, ki ga je bila porodila. In pritiskala ga je na svoje srce ter pokazala Joahimu njegovo obličje. In on in Ana sta od radosti zaplakala in njun vriskajoči hvalospev je plul iz sobice vun v stari vrt in visoko k nebe-,som. Ko se je potem znočilo, je videla Ana zopet ime »Marija«, kako je v plamtečih črkah žarelo
Jean Geoffroy: V nedeljo popoldne v bolnišnici
belini, stala je njej nasproti ter nekaj pisala na steno. Ana se je takoj zbudila. In glej, na steni je plamtelo nekaj kakor blodna lučka: bila je beseda, ki jo je angel napisal, bilo je zgolj ime: »Marija«. Prikazen angelova pa je zginila.
Drugi dan se odpravi Ana, odeta v belo oblačilo in zastrta z belim pajčolanom, na pot v Jeruzalem, kakor ji je bilo ukazano. Po angelovem naročilu je darovala v templju dva bela goloba. Ko po daritvi gre iz templja ter pride pod obok Zlatih vrat, zagleda Joahima, stoječega ob mramornatem stebru, ki je imel obliko izklesane palme. Vsa nema v svoji radosti Ana obstoji, Joahim pa reče: »Hvala Gospodu, mojemu Bogu I Niso bile varljive sanje, ki so ml ukazale, naj grem iz puščave ter se napotim sem, kjer mi bo dodeljena sreča, da zagledam tebe, Ana, pod obokom Zlatih vrat!«
In Ana in Joahim sta se objela ter povzdignila svoje oči in glej, zopet je Ana videla jasno prikazen angelovo; plul je nad njima, položil roke na njuni glavi in žarki, lijoči iz njega, so stikali blesteč oblak krog njiju, tako da ju je demantni blišč kar slepil. Tako sta šla skup roko v roki izpod oboka Zlatih vrat in zahvaljujoč Boga odpotovala nazaj v Nazaret, kjer ju je čakala njuna tiha hišica s prijaznimi sencami sob, in stari vrt, poln cvetočih smokev, terebint in margaranov.
na steni, in njen duh je bil prešinjen od velike prikazni. Videla je vsa nebesa in njih omotično globočino, bilo je vse polno angelov, ki so se vsi ponižno hlanjali njenemu detetu. In videla je vse široni širno zemljo in vsa morja z vsemi otoki, suha zemlja in vode so pozdravljale dete. In zrla je v notranjost belih mramornatih svetišč ob modrih globinah vod in v šumečih gajih ter videla, kako So se zlati maliki v njih in vsi kipi bogov vse-povsodi rušili na tla. da se je od grmečega padca tresla zemlja. In videla je, kako so v podzemeljskih votlinah Sibile, ogrnjene s črnimi pajčolani, kakor od mrtvih vstajale, kako so, skoraj okamenele od starosti, le s težavo omahujoče stopale skozi noč, in slišala, kako so med železnim bobnenjem težkih njihovih korakov na vse štiri strani sveta grmeli njih glasovi: »Ura je blizu! Danes je rojena ona, iz katere vzide Beseda, ki je bila od začetka in bo na veke! Ura se bliža! Brez madeža se je naredila Devica, ki jo bo slavil ves svet!«
In premagana od veličine svoje prikazni je padla Ana v globoko omotico in ko se je zbudila zopet v življenje, je podala dete Joahimu ter za-šepetala: »Marija!*
Dala sta torej detetu to ime, najslajše v človeškem jeziku.
(Češko: Julij Zeyer.)
SANJE
Sanjalo so ji je, da je ležala v krsti, da ji srce prhnelo je v vlažni prsti, uvelo cvetje ji-težilo je gomilo in v te/.k4h sivih kosmih je nanjo snežilo.
Dva dni jo že, odkar jo rakve svod -eH, joj, dva brezkončna oni posluša kako poka fes krste njene in kako se plast prsti seseda nanjo kot ogromna težka roka.
lil iz ozračja je lovila plač zvonov, ki mrtve še možgane v mrežo ji itapreda kot strašna pesem in še strašnejša beseda, in se po njih lovi kakor obupan roj duhov,
Tako pusto, tesno bilo ie v temni jami, tako hladno, strašno bilo je čisto sami. Začula jo korake nad selioj. — Ljudje: Tišina. — Brez pozdrava šli so mimo nje Kako je njih brezsrčuost sovražilal
Ko zgodnja jutranja je ura bila in se na vzhodu je pričenjaio svetli ti so iz nemirnega je sni zbudila, zazrla se je v kroglo sonca in molila.
Nedeljski listi
il.lllll.,iill.l,l|IIIHIIill.ltl.llllUlillll.i„l,„,i.lm,l,
Adventni spomin
Zopet nam govori sv. Pavel. Priporoča nam medsebojno potrpljenje in edinost. Le tako bomo Boga poveličevali: kakor iz enega srca, kakor iz enih ust. Kako dobro misli apostol. Misli, pravimo; saj v resnici vidi, da ni tako.
Komedija, ki jo uganjajo ljudje sami med sebof, je zanimiva in obenem žalostna. Usta, ki so še pred eno uro sramotila bližnjega, se zopet odpirajo k molitvi. To se pravi, poveličevati Boga? Snoči je »pobožna« duša v izbrani družbi zmanjševala, klevetala, obreko-vala sočloveka, danes zjutraj je pokleknila k obhajilni mizi. Kaj poreko božji angeli k takemu prizoru?
Ali je to tisto nedeljsko kadilo, ki naj se dviga k Bogu? Ali more biti taka duša prijetna kadilnica pred Gospodom? To je komedija. To so saje z dimnika, ki so se vnele. Kako bi mogel jezik, ki jemlje bližnjemu čast, dajati Bogu dolžno hvalo?
Tako ravnanje ni vredno človeka, še manj kristjana. Ljudje se trgajo med seboj kakor psi in se sovražijo med seboj kakor semanji berači; in potem naj se delajo lepe pred nebesi? Res, mnogi se tako komedijantsko obnašajo, kakor da ni Boga, ki vse ve in vse vidi. Taka komedija se studi Gospodu od začetka do konca. Ljudem se pač ni treba čuditi, da njih molitve večkrat niso uslišane. Obrek in prepir nista primerna priprava za milost.
Poslušajte jih, kakšno izpričevalo dajejo sami svojemu krščanstvu: »T&ko sem mu zabrusil ▼ obraz, da jo bo pomnil vse žive dni. Tako sem ga omazal, da se ne bo več k ljudem prikazal. Moje maščevanj« mu je vzelo vse veselje.« Take misli in besede se ponavljajo vedno.
Tedaj bomo razumeli, zakaj papež molitve za mir v prvi vrsti priporoča nedolžni deci: Pij XII. je nedolžnim otrokom naročil molitven: dan že v maju, odraslim šele v novembru, namreč skupni molitveni dan. Pač nedolžna deca more poveličevati Boga kakor iz enega srca... To je sad ljubezni, ki je svet še ni pohujšal.
Pri izpitu.
»Kaj je aluminij? Ne veste? — Kaj je uranij? Tudi tega ne veste? — Tedaj mi povejte, kakšna je razlika med aluminijem in uranijem?«
o>
»Danes bo v gledališču Figarojeva svatba.<
»Tako. Ali še ni oženjen?«
»Kako je to morje neskončno! Če bi Človek od tule začel zidati most — zmeraj naprej, naprej in naprej — kam bi neki prišel?« »V. norišnico!«
MEA-DI SLOVENEC
Živega so zakopali...
Prismodale so vas in ležijo nekje na severu ali pa na jugu. Postale so znamenite po svojih bistroumnih prebivalcih, ki vsake kvatre kakšno tako iztuhtajo, da jih občuduje ves svet. Da so Prismodžlci v resnici zelo modri ljudje, dokazuje zgodbica, ki vam jo povemo v zabavo in pouk.
Kakor ponekod drugod, imajo tudi v Prismo-dalah vse polno krtin po travnikih. Prismodalski župan, oče Zvitabuča, si ie že dolgo belil glavo, kakč bi svoje občane rešil hude nadloge. Da tolikanj zaničevani in preganjeni krt kmetu tudi koristi, ker mu uničuje škodljivo golazen, tega oče župan ni vedel. Ugibal je in ugibal, kako bi krte na prismodalskih travnikih za vse večne čase zatrl. Nekega dne se mu je res posvetilo v glavi. Udaril se je s pestjo po čelu in zakričal: »Imam jo!«
Mati županja je sedela pri oknu in krpala nogavice. Ob moževem vzkliku je planila pokonci in hlastno vprašala:
»Ujel si jo? Hvala Bogu! Kje pa jo imaš? Pokaži, pokaži!«
»Ali te luna trka?« se je razjezil oče župan. »Kje si pa slišala, da bi kdo misel pokazal? Saj nisem coprnik.«
»Misel?« je rekla mati županja in razočarano sedla nazaj na sto!.« Jaz sem pa mislila, da si ujel miško. Ze tri noči škrablja po hiši, pošast pošta-lenska, da ne zatisnem očesa.«
Oče župan ni zinil nobene več. Skomizgnil je z ramo in moško odhlačal iz hiše.
Dva dni na to je na občinski deski že visel razglas, ki je spravil vso vas pokonci. Takrtle je bilo na razglasu modro in pametno napisano:
Dragi moji Prismodilci!
Da so krti huda nadloga za Prismodžle, dobro veste. Zato smo se odločili, da za vselej napravimo konec tej nadlogi nadležni. Vse travnike bi nam razrili in s krtinami pokrili, če bi s prekrižanimi rokami stali ob strani. Pa ima naša vas, hvala bodi Bogu, modrega in pametnega župana, ki zna nekaj več ko suhe hruške peči. Posluh, dragi moji Prismodalci. Napovedati moramo črnuhom namarnim vojsko! Vse kar leze iuo gre, mora iti nad sovraga! A dobiti ga moramo živega v pest. Premila bi bila kazen zanj, če bi ga kar takoj j>obili. Razglašam torej: Kdor bo ujel prvega krta in ga prinesel v občinski urad, dobi za nagrado pehar orehov — malo so žaltavi, drugače pa še kar dobri. Torej na nogč, dekleta in ženč, fantje in možjč!
Župan Zvitabuča.
Razglas je PrismodAlce neznansko navdušil. Vsi, od najmanjšega kratkohlačnika do najstarejšega očanca v vasi, so se oborožili z mišjimi pastmi, sekirami, žagami in rovačami ter odrinili na vojno.
Ubogim krtom se še sanjalo ni, kakšna nevarnost jim grozi. Brezskrbno so čepeli v svojih luknjah in se mastili s črvi. Eden izmed njih je bil celo takč lahkomiseln, da je zlezel iz krtine m kar na soncu zadremal. Tega krta so hrabri Prismodalci najprej ujeli. To se pravi, ujel ga je Bučmanov Matija, ki je bil posebno spreten in hraber vojak; vsi drugi so ga pa v zmagoslavnem sprevodu nesli v vas. Bučmanov Matija je stopil ponosno pred očeta župana in rekel:
»Oče župan, prvega krta sem ujel jaz! PehaT orehov je moj.«
Oče župan je ostal mož beseda. Slovesno je izročil hrabremu vojščaku razpisano nagrado. Potlej je pa svetlo pogledal in modro zinil.
»Crnuha moramo postaviti pred sodišče! Naj ga sodi postava po pravici in resnici kakor zasluži.«
Takč se je tudi zgodilo. Za sodnike so bili izvoljeni trije najzaslužnejši prismodalski možje: župan Zvitabuča, krčmar Žeja in krojač šivanka.
Tri dolge ure so sodniki sodili in si belili glave. Nazadnje pa so se zedinili in obsodili ubogega krta na smrt. Samo o tem so še sklepali, kakšno smrt bi mu določili.
»V vodo ga vrzimo, naj utone!« je predlagal sodnik Žeja.
»To je premajhna kazen za hudodelca,« je odkimal oče župan.
»Na ražnju ga specimo!« je predlagal sodnik Šivanka.
»Nak,« je oče župan spet odkimal z glavo. »Tudi ta kazen se mi zdi premila. Veste kaj? Za-kopljimo ga v zemljo — živega! Strašna je ta kazen, a pravična.
»Tak<5 je! Živega zakopljimo! Naj se zaduši, hudodelec! Živijo oče župan!« so Prismoddlci navdušeno zatulili v zboru.
Na morišču se je zbrala vsa prismodalska vas. Sredi širokega travnika so izkopali globoko jamo.
Slon in filmski aparat
Konec zgodbice
4.
Film, ki ga slon takrAt napravil je sredi afriških gozdov, pozneje našla sta dva lovca in skrbno nesla ga domov.
Kaj hudomušni slon je filmal, lahko na platnu vidi vsak: kot zajec teče iz pragozda naš mojster fotograf — junak . , .
Nekaj drugih rešitev
Jože Slivnik, učenec III. r. t Ljubljani:
Ni težko uganiti tole:
ko aparat je zavrtel
slon z rilcem svojim, strah in groza —
je fotodrafov beg posnel.
ko film v Evropi so vrteli,
vsi bušnili so v gromek smeh
ob tem prizoiu, ko ^unak naš
se spustil je v junaški beg ...
Viktor N o 1 i m a 1, Zagorje ob Savi.
Posreči slonu se ujeti na aparat prav lep prizor, ko fotografu bo pokazal, da kakšen je, kad&r je nor. Noge je dvigal do trebuha in tekel kakor nočni tat, ki se boji, da mož pravice ne vtakne zanke mu za vrat...
Metka Tnrnšek, dijakinja I. razreda realne gimnazije, Celje:
Slom je z aparatom filmal, kakšno sliko je izfilmal? — Bežečega prvaka, plašnega junaka, ki tekel kot za stavo na palmo rešit glavo..,
Maja Semeni?, dijakinja v Mariboru:
Slon mirno se je spet odstranil možiček pa se ves vesel globoko je oddahnil, rekel: »Oj, hvala B6gu, še sem cel!« A kakšen je obraz napravil, ko sliko je doma razvil! Petč je slonu v begu kazal — res velik on junak je bili
Franci Reje, dijak v Ljubljani:
Zdaj slon to delo je naredil, kar mož storiti bi imel, takč junaka slon je filmal, ko v divjem begu je drvel. Ko slon se mirno je odgugal, se vrnil fotograf je bled, pregledal aparat je — glejte: bil beg njegov je tam posnet...
Karla Hegler, dijakinja II. raz. gimnazije v Ljubljani:
Naš slon mogočni zavrtel je fotografski aparat
Vanjo so med divjim kričanjem vrgli ubogega krta. Jamo so skrbno zasuli — potlej pa do noči zma-' goslavno rajali in prepevali nad krtovim grobom.
Tak6 kaikor s prvim krtom, so napravili z vsemi drugimi krti, ki so jih ujeli. Obsodili so jih na smrt in jih žive zakopali v zemljo.
Ce je od tistih dob v PrismodaLah kaj manj krtov, ta zgodbica ne ve...
in lep prizorček je posnel, ne vidimo ga dostikrat: za grmom tam preplašen briše junak pogumni vroči znoj in z grozo pričakuje hipa, ko bo po njem — ojoj, ojoj!
Jože Lovko, Ljubljana:
Če kdo pogledal bi to sliko — kar vse vprek bi videl fotografov slavni beg, šn prav posebno pa njegove hlače, ki v njih srce mu hrabro skače..,
Irena Dežman, učenka II. razr. ljudske šole v Ljubljani:
Slon Jumbo je trobil in 'film brž vrtel, da bi fotografovo hrabrost ujel. Fotograf pa je bežal in mislil tak<5: »Le urno, le urno, če ne bo hudč!«
Stanislav Lavrenčič, dijak IV. razr. meščanske šole v Celju:
Je fotograf domov prispel in sklical brž različne sloje, da v filmu čudovitem tem dokazal bi junaštvo svoje. Ko vse napeto pričakuje, junaku vse se zasmeji... Kaj film na platnu predočuie, to vidite na sliki vsi I
J o i e G a j š e k , dijak III. razreda gimnazije v Ljubljani: Aparat naš slon vrti, naš junak na tleh leži. Kvišku so noge štrlčle — Slon posnel je zadnje dčle ...
Milan Fabjančlč. dijak II razreda meščanske šole v Senovem: Ko gledali so to ljudje, med njimi filmski prvak, smejali so se: >He. he, he, saj to je vendar naš junak!« Zdaj sramoval se je prvak, Ker bil je silno častihlepen. Saj mislil je, da je junak — pa bil je zajčje strahopeten ...
Za nagrado so bili izžrebani
1.	Irena Dežman, učenka II. raz. ljudske šole v Ljubljani.
2.	Jože Lovko, dijak v Ljubljani.
3.	Karla Hegler, dijakinja II. razreda gimnazije v Ljubljani.
4.	Franci Rejc, dijak v Ljubljani.
Miklavžu je znano vse
»Čakaj, še nocoj povem Miklavžu, kako si neroden in razmišljen! Povedala mu bom, da si v samo škodo pri hiši.«
Jožek je ves potrt legel v posteljo. Trdno je sklenil, da se bo poboljšal.
A kljub temu, da je bil Jožek poslej na vso moč previden in pazljiv, se mu je do Miklavža pripetilo še mnogo nesreč. Mati ga je hotela raz-mišljenosti zlepa ali zgrda odvaditi, pa je bilo vse zastonj. Jožek je opravljal vsako delo z nekakšno nejevoljo in tudi učiti se mu ni ljubilo.
1.
Jožek se je že dolgo veselil Miklavža. Na vso moč se je trudil, da bi bil priden in ubogljiv in si tako pirdobil naklonjenost sv. Miklavža. Pa ravno tiste dni, ko je bil Miklavžev god tako rekoč pred durmi, je imel Jožek povsod smolo, kamor se je obrnil. Ko je zjutraj postavila mati predenj kavo in je segel po ročaju, se je vsa kava razlila po prtu. skodelica pa je padla na tla. Mati se je jezila, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Čez nekaj časa je Jožek prinesel domov strgane hlače. Spotaknil se je bil in padel -— in nesreča je bila tu.
Jožek je bil na vso moč žalosten. Le kako bi popravil, kar je zagrešil? Le kaj bi storil, da mati ne bi bila več huda nanj? Dolgo si je belil glavo, nazadnje pa se je odločil.
Hitro je šel v drvarnico in si naložil velik naročaj drv. Mati mu je rekla, naj tih zmeče v peč. Jožek je urno metal polena v peč. Najdebe-lejše poleno pa je zadelo v velik lonec, v katerem se je kuhal krompir za prašiče. Lonec se je prevrnil, voda se je razlila po peči in ugasnila žerjavico. Krompir je ležal razmetan po vsej peči.
Jožek je zastokal na glas. Ko je mati videla, kaj je spet naredil, ga je hotela kar z burklami nabunkati. A Jožek je Se v pravem Času zbežal.
Ves večer ga mati ni pogledala, tak<5 je bila jezna nanj. Preden je odšel spat, mu je rekla:
MLADA NJIVA
Jasni mesec
Jasni mesec z nčba skozi okno gleda, kjer na postelji leži naša mala Nuša.
Mesec se smeji, smeji, zgodbico posluša — o navihanem balončku, ki ves dan nagaja sončku.
Marjanca Bručan, učenka I. r. mešč. šole na Jesenicah.
Proč
Nad gorami zarja bela ... Kam gre, ptica, tvoja pot? Boš li me na krila vzela, proč odnesla me od tod?
Proč, o proč v višave jasne ... Zgublja blesk se perutnic, v dalji zadnja lučka gasne, nem, bolesten moj je klic.
Peter Leveč, dijak.
2.
Tisti večer pred Miklavžem je Jožek odšel že zgodaj spat. Na zunaj ni pokazal nobenega zanimanja za tega dobrotnika otrok. Prejšnje dni ga je parkrat omenil, potem pa nič več. Na tihem je pa še zmerom mislil nanj...
Ko je v hiši vse utihnilo, je pokleknil na posteljo. sklenil roke in molil :
»Ljubi sveti Nikolaj! Prosim te, pomagaj mi, da ne bom tako neroden. Pomagaj mi, da bom priden da se bom učil in da bom materi kaj dobrega naredil. Če moreš mi pa še kaj drugega prinesi. Najbolj bi ti bil hvaležen za kakšno knjigo ali obleko...«
Kmalu nato je Jožek pokojno zaspal. Zjutraj se je prebudil navsezgodaj in pogledal na okno. Bila je še tema. zato je segel kar z roko na polico. Toda o groza! Same šibe, nič drugega...
Hitro je legel nazaj v posteljo. Potegnil je odejo čez glavo in polglasno zajokal:
»Zdaj vidim, da nimam nobenega prijatelja več. Tudi Miklavž ne mara zame... Pa sem ga sinoči tako lep<5 prosil!«
Dolgo, dolgo je jokal. Nenadoma pa je začutil, da mu nekdo vleče odejo z glave. Nad njim se je pokazal materin obraz. Prijazno ga je pogledala in rekla:
»Vem, da ti je Miklavž na okno položil same šibe. Toda pojdi v hišo in ne boš se mogel na-čuditi, koliko ti je tam prinesel!«
Jožek si tega ni pustil dvakrat reči. Planil je pokonci in zdirjal v hišo. O. kako je bil presenečen! Še nobeno leto mu Miklavž ni toliko prinesel: jabolka, hruške, kostanj, slaščice, slad-korčke, nogavice čepico rokavice svinčnike in še dve prelepi knjigi...
Oči so se mu kar zasvetile. Ni vedel česa bi se bolj veselil. Ko se je dodobra nagledal vsega, je šel za materjo v kuhinjo in ji rekel:
»Mama. Miklavž je pa res dober mož! Obdaroval me je, čeprav sem bil tako neroden. Zdaj boni res postal ves drugačen, da ne bom Miklavžu delal sramote!«
Te besede je izrekel s takšno odločnostjo in resnobo. da mu je mati morala verjeti. Pobožala ga je po glavi — in sta bila srečna oba.
Če je Jožek svojo obljubo tudi v resnici držal, bomo pa povedali prihf>dnje leto, ko bo spet Miklavžev dan...
Pot v tu rno
Petletni Stanko in triletna Jožica sta imela skrbne starše. Oba. oče in mati. sta delala skoro noč in dan. da bi nasitila nenasitna želodčka. A vse ni nič pomagalo, čeprav sta se tako ubijala. Revščina ni hotela od njih.
Oče je tuhtal nekaj velikega. Nekega dne je rekel ženi:
»Kakor vidiš, ne pridemo iz večnih stisk in zadreg. Otroka bosta reveža vse življenje, če ne bo-m ukrenil kaj drugega. Zato sem se odločil, da pojdem v Ameriko.«
Mati se je tako prestrašila, da bi bila kmalu omedlela. Šele čez nekaj časa je prišla k sebi, da je odgovoirla:
»Moj Bog, kaj bom sama z otrokoma počela?«
»Nekaj časa boš pač morala potrpeti,« je rekel oče. »V Ameriki bom pridno delal in pošiljal domov denar. Kmalu bom toliko spravil skupaj, da boste mogli priti za menoj. Ne bodi žalostna, boš videla, dobro se nam bo godilo!«
Žena je odkimala z glavo. Slutila je, da nekaj ni v redu. Znova ga je prosila, nai ostane doma, češ, sG bodo časi že preobrnili in bo tudi doma kruha dovolj. Toda vse njene besede so bile bob ob steno.
Tisti dan. ko je bil namenjen za očetov odhod, se je hitro približal. Mati je spremila moža z otrokoma na postajo. Tako hudo ji še nikoli ni bilo pri srcu. Vso pot ni mogla spraviti besedice iz sebe. Čutila je. kako se ji srce krči v prsih. Slutila je, da se ločijo za zmerom. Pred odhodom • »laka je komaj slišno rekla »zbogom«, potem pa «o jo oblile solze. Tudi Stanko in Jo-
žica sta jokala na glas, čeprav nista dobro vedela, za kaj gre.
2.
Dobrih pot let je minilo, preden je oče poslal toliko denarja, da je mati mogla misliti na odhod. A srce ji kar ni dalo, da bi se poslovila od doma in šla v tuji svet.
Otroka sta jo vsak dan spraševala, ali bodo že kmalu šli. Tudi oče je pisaril, naj kmalu pridejo. Tako je mati hočeš-nočeš morala na pot. Vsa trudna in bolna se je poslavljala od domačih trat, gozdov in polja... Bog ve, ali jih bo še videla kdaj?
Stanko in Jožica pa sta bila srečna. Z vlakom se še nikoli nista peljala. Najbolj sta se veselila vožnje s parnikom. To mora biti nekaj Čudovitega. sedeti v veliki ladji, okrog in okrog pa sama voda! Gledala bosta, kako se bodo ribe zaletavale v ladjo in tako se bosta kmalu znašla v daljni Ameriki v očetovem objemu. Tam bo vse lepše, kakor v ozki kočici domž. Imeli bodo veliko, lepo stanovanje, jedli bodo le najboljše reči in oblačili se bodo morda še lepše kakor učiteljevi v domači vasi. Morda se bodo vozili po mestu tudi z avtomobilom. Čudovito lepo mora biti tam v daljni Ameriki...
Dan in noč so se vozili z vlakom. Otroka sta zaspala, kadar sta bila trudna. Mati pa je bedela ves čas. Slednjič so le stopili iz vlaka in odšli v veliko kolodvorsko čakalnico. Tam so morali čakati na ladjo dvanajst ur.
Otroka sta v čakalnici kmalu zadremala. Tudi mati je bila na vso moč trudna. Pa si ni upala zaspati. Le stefcka se je premagovala. Ko je videl neki moški, kako je zasp>ana, je stopil k njej in rekel:
»Kar brez skrbi zaspite! Tudi jaz čakam na ladjo in bom popazil na vaše stvari.«
Žena si tega ni pustila dva Ura treči. V hipu
je zaspala. Nič več ni vedela, kaj se godi okoli nje. Kak6 dolgo je spala, ni vedeia. Morda samo urico ali dve. Ko se je zbudila, je takoj pogledala po prtljagi. Prebledela je kakor smrt in zakričala, da je odmevalo po vsem poslopju:
»Pomagajte! Pomagajte! Okradena sem!«
Planila je s sedeža in začela kakor nora tekati po čakalnici. Spet in spet je iskala z očmi prtljago in torbico, kjer je imela spravljen denar. Ljudje so jo začudeno gledali. Nihče ni vedel, kako naj bi ji pomagali.
Strah in obup sta mater tako pretresla, da se ji je nazadnje stemnilo pred očmi in je omedlela.
Ljudje so poklicali zdravnika. Ta je odkimal z glavo in rekel:
»Končano je. Ženo je zadela kap!«
Otroka sta prestrašeno hodila okoli matere. Jokala sta, drugega nista vedela početi.
3.
Zapuščeni siroti so dobri ljudje odvedli v zavetišče. Tam sta skoraj vse dni samo prejokala. Otrok je bilo vse polno okoli njiju, pa nihče ni mogel govoriti z njima, ker niso razumeli njunega jezika. Jožica ni hotela niti jesti, samo kakšen grižljaj je posili spravila vase. Vse misli in vse želje so bile le pri materi doma.
Tudi Stanko je bil na vso moč žalosten. On je dobro vedel, da matere ne bo nikoli več videl. Ko bi le mogel s sestrico nadaljevati pot v Ameriko, potem bi bilo vse dobro! Toda najboljše bi bilo le — doma ...
Se dober teden sta ostala bratec in sestrica v zavodu. Potem pa je prišla teta. Odpeljala ju je iz zavoda in otroka sta se oddahnila.
Stanko si je najprej zaželel, da bi obiskali materin grob. Tudi Jožica je zahrepenela po materi. Do pokopališča je bilo daleč.
Stanko ln Jožica sta se kar vrgla na grob in presunljivo jokala. Nista in nista se mogla utolažiti. Tudi teta je bila vsa solzna. Nenadoma pa se je Stanko zganil, sklenil ročice in prosil: »Teta. izkopi ji mo grob, da pogledam vsaj še enkrat svojo mamo!«
Teta je hitro prijela otroka za roke. Vedela je, da je najbolje, če ju takoj odpelje iz tega žalostnega kraja.
Oče se je vrnil ie Amerike in je bil hud<5 potrt. Noč in dan mu je srce očitalo, da je vsega kriv. Če ne bi silil v tujino, bi bili še vsi zdravi in srečni, čeprav jim kruha ne bi preostajalo.
Boljši kos kruha domS, kakor bela pogača sredi tujega svetal
Rokavi, pokrivalo, muf iz krzna
Jnko lepo je videti oblatilo, ki je iz blaga in krzna, tako na primer, dn je plašč iz temno-rjavega blaga in sta široka rokava iz krzna, ki mora biti po barvi seveda slično barvi Blaga.
13rezma3ežni
V	obleki lilij Ti kraljuješ visoko tam nad zvezdami;
v rokah z žezlom ukazuješ, da bodi mir med narodi.
V	slavi Ti nebeški si, z angeli obdana,
na glavi krona se blesti, ki naj brezmadcžnost časti. K lepoti Tvoji vse_ pripeva, nebesa vsa Ti pojejo: Marija, oj Marija, kako velika, dobra si!
tfltariji v ačbertfu
»Blagor človeku, ki me posluša,« nam govoriš danes sama z besedo Modrosti. Ti si neizmerno dobra, prijazna in ljubezniva, da govoriš z vsakim človekom. Z vsakim po svoje,
z vsakim drugače. Drugače z otrokom, drugače z odraslim; drugače s preprostim, drugače z učenim; drugače s pravičnim, drugače z grešnikom. Z vsakim človekom drugače, vendar z vsemi domače.
Ti si nedosegljivo nedolžna, čista in brezmadežna, da trepetajo angeli pred' tvojo svetostjo. Slabotnemu človeku pa se bližaš tako ponižno, obzirno in previdno, da se prav nič ne straši in ne plaši pred teboj. Kakor z materinskim plaščem odeneš vsakega, ki stoji pred teboj, s toplim odelom svoje milosti in blagosti.
Ti si čudovito lepa, vzvišena in veličastna, da te vsa nebesa dovolj prehvaliti ne morejo. Človeku pa se izkazuješ le kot mati, mati in zopet le mati. In če te kličejo kot kraljico, ti ne misliš na svojo krono in iezlo, temveč na zapoved svojega srca, ki te sili k usmiljeni ljubezni. In če te prosijo kot gospo, se ob tem naslovu ne dvigne v tebi tvoj ponos, temveč nov poziv za novo milost.
Tvoja tiha, mirna in molčeča podoba je tako modra, močna in zgovorna. Vsak dan bi moral človek čuvati ob njej, vsak dan ob vseh pomembnejših trenutkih. Izraz tvojih oči in tvojega obličja se vsak čas ravna po človekovih trenutnih občutkih. Tebe ne more presenetiti nobena prošnja in stiska, nobena nevarnost in preizkušnja. Ti si Sedež modrosti za vse dvome, za vse upe, za vse namene, za vse načrte, za vse sklepe.
Tvoja moč je kakor sončna zarja, ki je človek ne more prijeti, vendar jo čuti na svojem obrazu. Tvoj dih je kakor svež planinski zrak, ki ga človek ne vidi, vendar ga vdihava v Svoje prsi. Tvoj glas je kakor božji klic, ki ga Bog razodeva vsakemu v njegovi duši. Mati brezmadežna, izprosi svetu pri svojem božjem Sinu — mir!
Za mrzle dni
V teh nožno jesenskih dneh že precej občutno pritiska mraz, posebno v sobah je neprijetno. /a stanovanje pa ni le to poglavitno, da so sobe zakurjene, marveč moramo poskrbeti, da se ohrani toplota v njih. Imamo precej malenkostnih podrobnosti, ki se temu upirajo. Pri tem imamo v mislih kuhinjska vrata, ki se slabo zapirajo, dalje okna, ki se ne dajo zapreti, in peči, ki se kadijo in pravilno ne segrevajo. Vse te napake je treba takoj odstraniti. V vsaki sobi si dajmo po eno okno tako zagatiti, da ga sploh vso zimo ne bomo odprli. Imamo različna klobučevinasta gatila, ki okno tako zagatijo, da je povsem zaprto, a i!a se da tudi odpirati in zapirati. Tudi časopisni papir je dol>er, če ga damo v blago in ga kot blazino položimo na polico med zunanje in notranje okno. Prav tuko damo tako bla-
Njzredna s4o£ica
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
*la|.l.l>.t7m«/m

zino mei balkonska Če še ni ometena
Trajne vrtne rastline in zima
Občutljivost trajnega vrtnega rastlinja za mraz in odpornost proti pcxzebi ste jako različni. Mnogo je vrtnih rastlin, ki brez škode prenesejo navadno zimo, čeprav, niso nič zavarovane. Taka je večina okrasnega grmovja in drevja. Pa tudi nekatere 6orte nageljnov, mačehe, marjetice, potočnice in še nešteto raznih trajnic ne potrebujejo čez zimo nikakega posebnega varstva, dasi tudi tem rastlinam primerna snežna odeja le koristi.
Je pa še mnogo vrtnih rastlin, ki so sicer do neke meje neobčutljive, ker prenesejo brez škode 8—10° C pod ničlo. Čim pa se toplina skrči le za nekaj stopinj čez to mejo, zmrznejo in odmrjejo.
V	to skupino spada pred vsem naša vrtnica v brezštevileiih sortah. Primeroma enako občutljive so n. pr tudi horlenzije, zlati seboj, nekatere kri-zanteme itd.
Pa so še druge zelo lepe in čislane vrtne trajne rastline, ki so za mraz tako občutljive, da odmrjejo, čim 6e skrči zračna toplina le do ničle. Zaradi tega jih moramo čez zimo ucnatuiiti z vrta v prezimovališča, kjer ne zmrzuje. Take so n. pr. lavor, oleander, dracene, juke, muze, pa tudi ge-orgine ali dalije, mečki, kane i. dr.
Rastlin, ki so omenjene v prvem odstavku in ki veljajo ze neobčutljive, navadno nič ne zavarujemo proti zimskemu mrazu. Pač pa je dobro in priporočljivo, da jih varujemo pred 6negom.
V	to svrho povežemo grme v butare, da jih sneg ne raztlači in polomi. Razne iglavce (n. pr. vir-ginski bo in) in tuje obdamo s koli in jih povežemo od tal do vrha v piramide. Takisto lahko povežemo tudi grme ribeza, sicer jih količkaj debel 6neg prav občutno poškoduje. Dvoletnicam, ki prezimujejo na planem (mačehe, marjetice i. dr.), jako dobro dž, ako jih narahlo pokrijemo 8 smrekovimi vejami, zlasti če ni snega. Taka zračna odeja je koristna tudi jagodam, motovilcu, zimski solati, radiču in sploh vsem zelenim raslinam, ki suhi zimski vetrovi zelo oškodujejo zelenje. Pod snegom so take rastline pač najbolj vame Le če spomladi predolgo leži, jim utegne škodovati.
Največ brige nam prizadene vsako jesen zavarovanje vrtnic — nizkih in visokih. Večina žlahtnih vrtnic brez škode prenese 6—8" C pod ničlo. Zato z odejo ni treba preveč hiteti. Za stalno jih pokrijemo šele tedaj, ko pritisne hujši mraz — konec novembra, ali v začetku decembra. Najlaže se zavarujejo nizke vrtnice. Z motiko potegnemo od vseh strani nekoliko zemlje k vsaki rastlini, tako da je 10—15 cm visoko zasuta. Kar gleda iz tako nastalega kupa, spomladi tako od-režemo in torej brez škode lahko pozebe.
Visoke vrtnice pripognemo k tlom še pred prvim snegom ter jih s primernimi kljukami pritrdimo, da se ne morejo dvigniti. Pokrijemo jih pa pozneje, ko pritisne hujši mraz. Najpreprostejša, pa najboljša odeja za visoke vrtnice so goste smrekov« veje. To ie razmeroma topla, pa zračna ode. ja, pod katero ostanejo rože zdrave, pa naj bo rima še tako dolga. Kdor se boji, da bi mu vrtnice pod tako preprosto in na videz nič kaj toplo odejo ne zmrznile, naj dene po kronah najprej plast listja
Golaževa fuha
Ta juha je poceni tečna in jako okusna. Kupiš 3(X) g govejega srca, otrebiš ga in raz-režeš nn majhne kocke. Zarumeniš čebulo na masti, dodnš mesene kocke in papriko in dušiš in pražiš. Dor.aš precej moke, malo popra in doliješ vode. Kuhuš na majhnem ognju. Nato dodaš na kocke razrezanega, surovega krompirja. Juha je lahko jako gosta, ali bolj redka, poglavitno je, do je okusna. Okus je boljši, Če dodaš paradižnikovo mezgo,
in čez šele smrekove veje. Ponekod pokrivajo vrt-nice na ta način, da namečejo po kronah nekoliko prsti'. Taka odeja je kolikor toliko ugodna'le ondi, kjer je prst rahla, peščena. V težki ilovini je tak način zavarovanja nemogoč.
Krasna trajna vrtna rastlina je hortenzija, ki je pa zelo občutljiva. Pred hudo zimo je treba grme zvezati v butare in na debelo oviti s slamo.
Gomolje dalij in kan ter čebulice mečkov (gladijol) morajo biti sedaj že na varnem. Najbolje prezimijo na suhem, razmeroma toplem kraju (v suhi kleti). Gomolji od kan so pa zelo občutljivi tudi v prezimovališču. Imejmo jih čez zimo v 6uhem pesku v kurjeni sobi.
Okrasne rastline, ki jih gojimo v posodah, (dežah) kakor n pr. razne trde palme, oleander, Martinf|eva muza, evonimus, ankuba, juka, dracena naj stojijo čez zimo, na svetlem, hladnem prostoru (5—8° C| Te rastline hočejo čez zimo počivati in jim nič bolj ne škoduje nego pretoplo prezimovališče in pogosto zalivanje. Prav to velja tudi za gorenjski nagelj, roženkravt, rožmarin, fuksije in še za marsikatero drugo sobno rastlino.
ka vrata. In kako je s pečjo? , storimo to brž in sploh jo preglejmo, kaj je napak, da f-.a bomo zastonj kurili. Kako je s tlemi v sobi? Zlasti v pritličnih stanovanjih so tla izredno mrzla. Dajmo pod preproge v sobah debelo alast časopisnega papirja, kar je tudi dobro zoper molje. Časopisni papir v vrečevini je kaj pripravna blazina za pod noge, ko nas pozimi zebe vanje. V čevlje in copate si tudi lahko damo časopisni papir. — Vse to iu še kaj, bo zaleglo, da nas ne do zeblo.
Malenkosti so naibolj važne
Večidel smo pri modi premalo skrbni za malenkosti. In vendar so vprav drobnarije tisto, kar tvorijo »poglavitno linijo« in ki je prav zaradi njih ženska lepo oblečena. Pomembne so tozadevno barve in odtenki. Saj ni zmeraj drag
i -. n-. ifi,
kožuh tisto, kar je najlepše, ampak je kak prav preprost kostum mnogokrat lepši in bolj eleganten za pogled, če so tudi vse drobnarije primerne temu Klobuk, tarbica in rokavice, nemara še dežnik, naj se po barvi ujemajo s kostumom. Letos je za oblačila moderna vinsko-rdeča barva. In ta barva lepo »prenese« vse barve, tako črno, rjavo in modro. Tisto, da je skladnost v vsem, daje oblačilu šele poslednjo iko in predvsem izraža, da je bilo oblačilo z jubeznijo in okusom sestavljeno.
Pj
Moške obleke
Obiskal sem švicarskega krojača - strokovnjaka (piše švic. list »La Suisse«), ki je vodilna osebnost v moonih zadevah. Iloiel sem poizvedeti, kaj nam predpisuje letošnja moda moških oblek.
Modni strokovnjak mi je pojasnil sledeče: Nabasanim, voglatim ramam je odklenkalo. Sicer bodo rame še vedno podložene, toda ne bodo več voglate, temveč okrogle. Suknjiči bodo daljši, daljši booo tudi reverji. Zapenjali se bodo na eno ali na dve vrsti gumbov, Kroj telovnika se ni skoraj nič izpremenil, le zadnji gumb, se zdi, da je odveč, in se po novi modi več ne zapenja. »Neka visoka osebnost ga je pozabila zapeti, in tako je nastala moda — odpetega gumba,« mi je pojasnil strokovnjak.
Hlače niso več tako nesmiselno široke, knkor so bile doslej. Ostro zalikana guba pa je
še ostala. Tudi rob pri hlačnici je ostal.
»Da ne pozabim naramnic,« se je nasmeh-krojač. »Te so popolnoma odveč I Mlaoi, vitki gospodje jih bodo lahko pogrešali. Debe-
Površniki in suknje so precej krajši, kakor so bili lani. Reverji so široki, rokavi brez man-šet. Pas je še vedno priljubljen. Žepi so zelo veliki, prišiti povrh blaga, in sicer v vodoravni legi.
Športni plašči so daljši in širji ter imajo zadaj globoke gube, čez gube pa kratek pas-ček na gumb ali pa celoten pas, ki se zapenja spredaj. Tudi rokavi imajo pasček na gumb, da se v zapestju lahko stisnejo. Ovratnik in re-
-CtL

luharji pa bodo brez naramnic težko izhajali
verji so zelo bahavi in široki. Pasovi na suknjah in suknjičah imajo na konceh zaponke, kakor ženski pasovi. Nekateri plašči imajo raz-porek na obeh stranskih šivih Pri športnih oblekah prevladuje ameriška moda.
Barve športnih oblek so zelo pestre in žive
Smoking je nekoliko zapostavljen. Obdržal je staro obliko, le reverji so bolj široki in po-oaljšani.
Frak je tako dolg, kakor še nikoli, in sega skoraj do peta. »Život« je začrtan nekoliko nud naravnim pasom.
Hlače k fraku imajo ob straneh našive, ki se v odtenkih barve ujemajo s svileno prevlako na reverjih. Telovnik je iz belega pikeja, na eno ali na dve vrsti gumbov. K suknjičem iz shotlanda nosijo gospodje sive, črne ali pa črtaste hlače.
Modni umetnik mi je pokazal tudi vezene moške obleke. Toda takšne obleke si resen moški ne bo kupil.
Blagovi za obleke imajo videz topline. Tudi barve so tople. Prevladujejo: kostanjeva, siva, temno-modra in celo temno-roeča.
»Za prvo silo imamo v Ženevi še precejšno zalogo angleškega blaga. Za prihodnjo sezono
Brez dvoma je vse še lepše, če je tudi pas iz krzna. Moda žejiov je tuki zvezi blaga s krznom jako prikladna. Zakaj krzneni žepi, kakršne koli oblike, so resnično v okras plašču. Če jc dovolj krzna na razpolago (saj ga je za široka rokava precej treba), si naredi iz krzna še kapuco (glej sliko!) in še muf.
Vroče pijače v mrzlih dneh
Jeseni in pozimi je večkrat jako važno, da imamo take pijače brž pri rokah. Kdor se po dolgi hoji v mrazu vrne domov, se hoče segreti tuoi znotraj in ne le zunaj. Nekatere gos|>odinje imajo v ta namen zmeraj več kave v pečici in skušnja je pokazala, da tudi žitna kava kaj brž segreje človeka.
Prav tako je s čajem, in če nimamo pravega, ruskega čaja pri rokah, nndoinestimo to s čajem iz zelišč. Vse zavisi le od tega, dn ga znamo okusno pripraviti. Za rastlinski čnj je zlasti pripraven lipov čaj, dalje čaj iz listov ja^od, ostrožnic, malin in borovnic. Pri tem je stvar okusa, ali napravimo čaj le iz ene vrste listov, ali pa znamo več vrst okusno zmešati. Zavreti je treba 1 1 vode, politi z njo dve žlici (»sušenih lističev in pustiti, dn 10 minut stoji.
Posebno okusen je čnj iz jabolčnih lupin. Pristaviš t 1 vode, daš vanjo dve žliei suhih olupkov in to naj vre 5—10 minut. Priporočljiv je tudi čaj iz šipkovih jngod v zmesi z jabolčnimi olupki, pri čemer uporabljamo olupke in peške. Tu imamo spet I I vode in dve žlici čaja. Pustimo 12 ur namakati, pristavimo mrzlo in kuhamo 10 minut.
Iz rastlinskih čajev si pripravimo tudi punč. a tudi iz mošta ali sadnega soka in iz jabolčnega, ostrožničnega in šipkovega čaja. Za dober čajev punč je potrebno: 11 mošta, sok ene citrone, 11 ne prevročega rastlinskega čaja in lupino citrone. Vse to se zmeša z vročim čajem, kar naj v zmerni vročini nekaj časa stoji. Vreti pa ne sme!
Poleg teh pijač imamo za vsakdanjo uporabo še vsakovrstne vroče pijače. Predvsem je važno, da vemo, da so vsi sadni sokovi, od limonade dalje, če so vroči, prav posebno okusni. Vkuhane §adne sokove je treba močno razredčiti z vročo vodo. Tudi so različne mešanice priporočljive. Vroča limonada, ki ji dodamo kanec češnjevega aH mulinovega soka, je prekrasna pijača. Predvsem so sadni sokovi zdravi za otroke. Lipov čaj ali bezeov čaj z limono je, na primer, nekaj prav posebno okusnega in zdravega.
»... in potem sem se jaz edini rešil, ko se je ladja potopila.« »Kako pa?«
»Prepozno sem prišel, da bi se bil mogel sploh odpeljati s tisto ladjo.«
Ptički v gajbicah so revčki
Večkrat se dogodi, da so naši ptički v gajbicah polni mrčesa, ki jih zajeda. Mrčes odpravimo najlaže, ako na večer, preden ugasnemo luč, pregrnemo gajbico z belim, mehkim prti-čem. Zjutraj, preden se zdani, odstranimo prti-ček in ga potopimo v vročo vooo. Na prtičku opazimo majčkene rdeče pičice. To so uši, ki so čez noč zlezle s ptička na prtiček. Gajbice pokrivamo potem tako dolgo, dokler je videti na prtičku še kakšna uška A ko odstranimo prtiček šele potem, ko se je zdanilo, je prepozno, kajti uške zlezejo spet nazaj na ptička, čim se zdani.
Zelo pripravne za pokončevanja ptičjega mrčesa «o tudi votle bezgove palčice, ki jih zataknemo tja, kjer ptiček ponavadi spi. Bolhe se skrijejo čez noč v palčice. Zjutraj palčice zamenjamo. Okužene palčice vtaknemo v vročo pečico ali pa v krop.
Ptičkov nikdar ne izpostnvljajmo prehudim sončnim žarkom! Snj je znano, da se v hudi vročini poljske ptice skrijejo v senco!
vas bomo presenetili z novostmi iz lastnih tovarn, kajti Anglija. Italija in Francija ne izvažajo več tekstilnega blaga v tuje države Nemčija pa nam ponuja blago, ki vsebuje 20% umetne volne.
Krojaške potrebščine vseh vrst izdelujemo že itak doma, tako da lahko zadovoljimo tudi največjega izbičnc/a.c
Tako torej je z moškim! oblekami za bodočo sezono!
Malokomu je znano, da nosijo moški v An-cliji in Nemčiji s tankom, močnim blagom podložene hlače. Podložene hlače se na kolenih ne raz vleče jo in ne obrabijo tako hitro in se tudi lepše nosijok
^^^^^kaSJeMaii idAOVHiJ?
M. T. D.: 22 let ste stari. Imeli ste malarijo Po treh tednih ste ozdraveli. Po treh mesecih so vas začele boleti roke, Bolijo vas navadno ponoči, da ne morete spati. Zjutraj si ne morete niti čevljev zavezati. Ne veste, uli je to posledica malarije, ali pa revmatizma.
Po malariji večkrat opažamo ncuralgije, to so bolečine, ki jih povzročajo živci. Pojavljajo se na različnih mestih. Potrebno bi bilo dognati, če se ne skriva še kje v vas malarija, n. pr. v vranici. To seveda najlažje doženejo v l>ol-nišnici, kjer imajo priliko da vas dalje časa opazujejo. Merite si dnevno temperaturo! Če boste opazili, da imate povečano, se odločite za bolnišnico. Možno pa je seveda, da vam te bolečine povzroča kakšna oruga bolezen, n. pr. revmatizem, kakor sami mislite.
Lj. P. Sušak: Vprašu jete, če se da še s kakšnim drugim sredstvom razen z operacijo popraviti obliko nosu. Slišali ste, da je možno popraviti predebel in navzgor zafrknjen nos z ortopedskimi aparati.
Poskusili so res z različnimi ortopedskimi aparati popraviti različne oblike nosu. Uspehov pa niso dosegli, zato so to danes že popolnoma opustili Moremo pa doseči z različnimi plastičnimi operacijami prav lepe, da, presenetljive uspehe prav pri takih oblikah nosu. To pa seveda le v primerih, k jer ni debel nos posledica kakšne bolezni. Na zagrebški nosni kliniki se mnogo ukvarjajo s tem, in sicer z odličnimi uspehi.
N. N. Zagreb: Pred poldrugim letom ste bili operirani zaradi ozaene. Na levi strani je operacija popolnoma uspela. Imeli niste nobenih posebnih težav. Na desni strani pa je ostala majhna odprtina, iz katere še sedaj teče.
Zaupajte se operaterju, ki vas je operiral. Sam bo najbolje vedel, kako in kaj. Držite se njegovih navodil in nasvetov. Operacije te vrste ne uspejo vedno 100%. Vprašajte zdravnika, koliko je pri vas uspeha? Če je zadovoljen, ni razloga, da bi se bali.
A. H. S. u. Šk. L: Imeli sle ishias. Vbrizgali so vam zdravila. Od takrat čutite bolečine v želodcu. Nn reritgenološkem pregledu so vam dognali, oa imate preveč kisline in preščipnjen želodec. Držite se odgovarjajoče prehrane. Kadar pojete — ste namreč cerkvena pevka — vas začne vedno želodec boleti. Eno ali dve pesmi še odpojete, potem pa ne morete več. Radi bi vedeli, če petje kaj vpliva na želodec.
Dve različni bolezni imafe. Ne morem trditi, da bi bila med njima kakšna zveza. Slučajno ste takrat postali pozorni na bolečine v želodcu. Po rentgenskem oognanju sklepam, da imate rano v želodcu. Dobili ste navodila, kako se vam je ravnati. Bolečine pri petju pa imate
zaradi teca, ker povečate s petjem pritisk na želodec. Svetujem vam, da greste ponovno na pregled. Petje boste pač morali za nekaj časa opustiti.
Ista: Najboljše merilo za sestro je sestra sama. Če ji ne škoduje, potem lahko poje.
P. K. H', t, 7: Bodite tako dobri, pa mi še enkrat podrobno opišite vaše težave, Odgovoril sem že, pa niste opazili.
J. Š. 13.: Pod levim očesom pod sencem imate izrastek, podoben bezgavki. Bolečin nimate. Radi bi vedeli, od kod to pride. Če morda ni v zvezi z vašo prestano boleznijo Basedow?
Mislim, da je izrastek bula, ki ji pravimo kašnjak. Nastane iz lojnic. Z Basedowim nima nobene zveze. Dajte si jo ob priliki izrezati. Možno je pa seveda, da je ta bula tudi kakšne druge vrs:e.
M. B. M. V. 5: Po dognanjih je možnost samo od 12. do 19. dne po čišči.
S. M. O.: 19 let ste stari, navidez zdravi. Zadnje čase imate težave pri puščanju voae. Že poleti ste imeli nevšečnosti s tem. Uravnalo pa se je vse lepo samo po sebi. Zda j pa se vam je ponovilo
Za kakšno tako bolezen, kakor vi mislite, tu ni nobenega razloga. Kaj pa je, vam brez preiskave ne morem povedati. Lahko je samo navadno vnetje, ki je nastalo iz tega ali onega vzroka, lahko pa ie tudi bolj resna bolezen. -Nič ne odlašajte. Obrnite se na zdravnika.
K. D. Č.: Lani ste bili operirani na zagrebški kliniki. Izrezali so vam bulo tuberkulozne vrste na jajčniku. Rana se vam je po enem letu zacelila. Od pomladi do jeseni ste se počutili dobro. Zadnje tri mesece se počutite spet slabše, čišče nimate redne, boli vas v trebuhu in križu, na teži ste zgubili.
Svetujem vam, da greste ponovno na pregled. Ni treba prav na kliniko. Obrnite se na strokovnjaka za ženske bolezni. Potrebno je namreč dognati, če se bolezen v trebuhu ne širi. Od domačih zdravil so za vas sončno in suho stanovanje, dobra in tečna hrana ter sonce.
A. S. H.: Vsakemu napišem odgovor tako, da lahko spozna, da je njemu namenjen, če pa ne zasledujete odgovorov, vam, žal, ne morem pomagati. Da pn ne morem vsem naenkrat odgovoriti, je razumljivo. Naš list bi potem obsega samo zdravniško posvetovalnico, toliko vas je
Medicinka: Z vami se, žal, ne morem stri-
njati. Literature, ki jo navajate v dokaz in podkrepilo, nisem mogel zaslediti, četudi sem pregledal vse obširne učbenike, ki sem jih mogel
dobiti. Vse mečete v en koš. Ne ločite zrnja od plev Kot bodoča zdravnica se morate zavedati: Ne ubijaj I
Pravni
Vzajemna oporoka. K. S., K. Mož in žena, nrez otrok, bi rada napravila med seboj oporoko, da jo ne bi žlahta mogla razveljaviti. — Zakoncema je dopuščeno, oa postavita v eni in isti oporoki vzajemno sebe ali tudi druge osebe za dediče. Seveda je tudi taka oporoka preklic-na. Oporoko lahko sami napišete, nato jo oba z ženo podpišeta ter pokličeta tri sposobne priče, jim povejte, da je ta zapis vajina poslednja volja, nato se pa morajo vsi tri priče podpisati na tem zapisu izrecno s pristavkom, da so oporočne priče. Tako napravljena oporoka bo veljavna in jo žlahta ne bo mogla razveljaviti. — Če pa hočete napraviti nepreklicno oporoko, potem morate iti k notarju, da vam on napravi dedno pogodbo.
Nezakonska mati. V. S. Imeli ste znanje samo z enim moškim, katero ni ostalo brez posledic. On pn taji očetovstvo in je oal svojo in otrokovo kri na krvno preiskavo, ki ni dokazala očetovstva. Vprašate, kako bi mogli poskrbeti za otroka, ker še komaj zase zaslužite. — Svetujemo vam, da pri varstvenem sodišču prosite, da se vašemu otroku postavi skrbnik. Ta pa naj dotičnega moškega toži na priznanje očetovstva in vas naj navede za pričo. Krvni
Eoizkus, ki ga je dal napraviti nezakonski oče, o sodišče na predlog ene ali druge stranke ponovilo. S tem krvnim preiskusom se da le ugotoviti, da se kdo kot nezakonski oče izključuje, nikdar pa ta poizkus koga ne potrdi za nezakonskega očeta. Zato je še vedno važna iz-poveo priče nezakonske matere, ki edina more pojasniti očetovstvo.
Dogovorjen prevžitek. K. J.. P. Če ste se s sinom dogovorili, da vam bo dajal mesečno za preužitek 500 din in v primeru spremembe tržnih cen, da vam bo dajal vedno v tisti vrednosti, kot je bila vrednost v letu dogovora, potem lahko zaradi spremenjenih draginjskih razmer zahtevate od sina primerno povišanje v denarju, da dosežete kupno vrednost takratnih 500 dinarjev.
Bratu izplačana dediščina po očetu. T. M., L. Bratu ste kot prevzemnica posestva po materi na njegovo prošnjo v manjših zneskih izplačali na posestvu vknjiženo dediščino. Ker hočete to terjatev izbrisati v zemljiški knjigi, morate od brata zahtevati, da vam izroči izbrisno pobotnico. Napisati mora, da je izplačan in da dovoli izbris vknjižbe, ki še obstoja v njegovo korist To pobotnico mora podpisati ali na sodišču ali pri notarju, ker mora biti podpis overovljen po sodišču ali notarju. Pošljite r.u pobotnico. da jo podpiše pri notarju ali sodišču v kraju kjer služi vojake. Če bi brat odklonil ponpis pobotnice, pn boste morali tožiti in lx>ste s pravomočno sodbo lahko dosegli izbris vknjižbe v zemljiški knjigi.
Zapuščina po stricu, D. š. V - Umrl je stric. Vedno vam je obljuboval, da se vas bo v oporoki spomnil. To je pripovedoval tudi drugim ljudem, da boste njegov dedič. Zdaj je umrl brez oporoke. Vprašate, če velja ustmena oporoka, ako prisežejo tri priče? — Če je stric le tako mimoprede drugim omenil, da boste vi njegov oedič, ni to nobena ustmena oporoka. Ustmena oporoka je veljavno izrečena le v prisotnosti treh zmožnih prič. ki so vse hkratu prisotne in kot oporočne priče od zapustnika naprošene. Po smrti zapustnika mora biti taka oporoka potrjena s soglasno prisežno izpo-
..................................mm ODREŽITE .....................................um
H^HI^ VfiSM^SlI 9 »11 | odgovarja samo na vprašanja, ka- j | terim je priložen tale odrezek |
( ,Slovenec' 8. decembra 1940 |
i«,,„,..............immhiiii
MiiiilUjjljllljnHHMinnHIMIIHIHIIHHIHIIIIIMIIIIIIHUlIlIHIIIlr,
vedbo vseh treh prič, ali če katere izmed nje ni več moči zaslišati pod prisego, vsaj ostalih dveh, sicer je ta izjava jx>slednje volje neveljavna
Pot na njivo. T. F. Z. - Sosedova in vaša parcela segata do pota. Sosed hoče voziti gnoj na njivo preko vaše parcele, čeprav bi lahko vozil od občinske poti skozi po svojem svetu. Vprašate, kdo bo tožbo dobil? — Po vaših navedbah ni videti razloga, zakaj bi moral sosed preko vaše parcele voziti na svojo njivo in zato v tej smeri služnostna pravica vožnji ni mogla biti priposestvovana. Toda prej se mora slišati druga plat! Svetujemo vam, da daste soseda na uradni dan povabiti na pečat k sodišču in se morda vpričo sodnika pobotata. Po zaslišanju nasprotnika vam bo lahko sodnik svetoval, od česa da bo izid morebitne pravde odvisen.
Dota po umrli ženi. P. C. K. - Žena, hči imovitega posestnika, je ob poroki dobila le balo. Po nekaj letih zakona, v katerem so se rodili trije otroci, je žena umrla. Vprašate, kako bi mogli doseči za svoje otroke zakonito dediščino po materi? — To, kar je pokojna žena imela ob svoji smrti, spada v njeno zapuščino in so zakoniti dediči otroci do treh četrtin, mož pa za eno četrtino ženine zapuščine Če pa žena še ni bila po svojem očeth odpravljena, booo pač vnuki po smrti starega očeta prejeli bodisi zakoniti ali pa nujni dedni delež. Zakoniti dedni delež bodo dobili, če bi stari oče umrl brez oporoke; če bi pa napravil oporoko in bi vnuke v njej prezrl, bodo smeli vnuki zahtevati svoj dolžni delež od zapuščine, odnosno od prevzemnika posestva. Vreonost materi dane bale se bo pri tem vračunala.
Neopravičena vknjižba? P. V. P. - Ob prevzemu posestva po materi ste ugotovili, da je bil nekdo vknjižen za 580 din že 12 let, pa mati o tem sploh ni vedela, ker jo dotični ni nikdar terjal za plačilo. Vprašate, če ste dolžni plačati ta dolg, ki se vam zdi, da je bil ria goljufiv način vknjižen? — Svetujemo vam, da prosite uradnika v zemljiški knjigi, oa vam pokaže listino, Ozir. spis, na temelju katerega je bila izvršena vknjižba. Pokazal vam bo verjetno tudi povratnico z materinim podpisoih kot jKitrdilom za to, da je mati pač takrat bila obveščena. Če vknjiženi upnik skozi 80 let ne bi zahteval plačilo, bo terjatev zastarala. Če bo pa v tem času zahteval plačilo, ste dolžni kot lastnik posestva vknjiženi dolg plačati. Le s pristankom upnika lahko dosežete izbris vknjižbe.
Hišni posestnik 155. M. S. - Strankam, ki so že bile vseljene v sicer še ne dograjeno hišo, ne smete najemnine povišati, čeprav ste imeli z zunanjo dograditvijo hiše precejšnje stroške. Ker pa še ni bil takrat urejen vrt, ki ste ga šele dali izravnati in ograditi, lahko zahtevate od strank za uporabo vrta posebno plačilo.	.	...
Gozd oh njivi. S. J. Radi sosednega gozda, ki meji na vašo njvo, je pridelek vaše njive občutno slabši Ali bi mogli zahtevati od lastnika gozda kakšno povračilo škode? — Če je že od nekdaj gozd na omenjenem kraju, ne boste mogli zahtevati odškodnine radi slabšega pridelka. Drugače bi pa bilo, če bi bil sosed v zadnjem času zasadil drevje ob vaši njivi. Tedaj bi se dalo govoriti o odškodninskem zahtevku.
Kmetov dolg pri trgovcu. F. C. 8. Trgovec ima prav, ko pravi, da po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, ni dolžan znižati dolga Dolgovi, kt izvirajo iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, se morajo namreč plačati v celoti, v 12 letnih obrokih
Pokojnina hčerke državnega uradnika. A. K Hčerka državnega uradnika upokojenega po uradniškem zakonu iz leta 1031, ima pravico do rodbinske pokojnine po očetu, čeprav ima privatno službo ali nepremično imovino. Dokler živi njena mati. se ona smatra za skupno uživalko pokojnine. V primeru več uživalcev pokojnin, se sme
na zahtevo vsakega uživalca pokojnina razdeliti med uživalce tako, da sme vsak uživalec prejemati ločeno svoj del pokojnine. Pripominjamo še, da se dohodek od osebnega dela (privatne službe) ali od imovine vpošteva pri odmeri osebne in rodbinske doklade na pokojnino. Osebna in rodbinska doklada ne pripada vpokojencu, če ima od imovine ali osebnega dela mesečni dohodek, ki je večji od: v I. draginjskem razredu 3000 din, v II. 2500 din in v II. 1500 din.
»Radovednost.« K. J. v M. Glede ureditve pokojnin, se obrnite le na ono oblastvo, ki vas je uj>okojilo. Če je to oblastvo ministrstvo, imate proti neugodni odločbi ministrstva pravico tožbe na državni svet. Druga pota bi. ne bila zakonita in zato tudi brezuspešna.
Vdova upokojenega orožnika. I. K S. Po uradniškem zakonu iz leta 1931 dobe rodbinsko pokojnino tudi vdove, ki so se poročile z upokojenci, Uradniški zakon iz leta 1923 pa takim vdovam pokojnine ne prizna, zato je tudi ne dobivate.
Zgradarina in povišanje najemnine. V. J.
Davčna uprava gotovo smatra, da so stanovanja, ki jih oddaja svojcem za 400, 480 in 720 din letne najemnine, več vredna, kakor znaša najemni-

Posebno pnKo. kaj bolnik pije!
Pijača ni le ia idravega človeka telo raina, temveč tudi ia bolnika mnogokrat važnejša od hrane I
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo na|bolj«o mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci l
Prospekte in vsa potrebna navodila za domače
zdravljenje Vam pošlje gratia in radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
na in vam zato odmerja zgradarino po taktični vrednosti stanovanj ali po taktični najemnini podobnih stanovanj v istem kraju in ne po višini najemnin, kakor ste jo prijavili. Radi tega s pritožbo najbrže ne bi uspeli. Tudi, če bi stanovanja odstopili komu brezplačno, bi morali plačevati zgradarino po vrednosti takega stanovanja v vašem kraju. Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, nima predpisa, po katerem bi se v takem primeru, kakor je vaš, smela zvišati najemnina.
Davčni nasveti
Vprašate, kaj spada v davčno osnovo zgra-darine m se mora navesti v zgradarinskih prijavah.
Prijaviti se mora:
1.	Pri zgradbah oddanih v najem letna najemnina ob času, ko se raz.glasi poziv na vložitev prijav. Za leto 1941. torej 12 kratno najemnino meseca novembra, ker je bil poziv za vložitev zgradarinskih prijav za davčno leto 1941 razglašen novembra. K letni najemnini je prišteti tudi vreonost vseh obveznosti, dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora najemnik vršiti iz naslova najemnine, dajati ali opravljati najemodavcu.
Za odškodnino se ne smatra samo najemnina v gotovini, ampak tuoi vsi davki, vse premije za zavarovanje, za amortizacijo lifta, ki jih je plačal najemnik za lastnika, vsote, potrošene za predelavo zgradbe, vrednost dajatev najemnika lastniku, kakor pobiranje najemnine od ostalih najemnikov, vrednost dela, ki ga opravlja najemnik za lastnika, n. pr. čiščenje pred hišo, razna popravila, ki jih izvršuje na-iemnik-obrtnik za lastnika, dajatve v naravi. Vrednost opravil se določi po krajevnih razmerah,
2.	Pri zgradbah, oddanih v najem le v sezoni, v kopališčih in turistovskih krajih, se mora prijaviti sezonska vsota najemnine. Sesonska najemnina je faktično doseženi dohodek za časa uporabe .zgraobe, oziroma najemna vrednost, ki se doseže za podrobno stanovanje. V kopališčih in letoviščih velja to za vse obveznike, v ostalih krajih pa se smatrajo za sezonske zgradbe, ki
se uporabljajo samo en del leta. Če se take zgradbe uporabljajo deloma sezonsko, deloma skozi vse leto, potem se tudi davek odmeri po
sezonski, odnosno letni najemnini. Ako lastnik uporablja zgradbo skozi del leta sam, za časa sezone pa jo da v najem, se najemna vrednost sorazmerno zmanjša, prišteje pa sezonska najemnina.
3.	Če da davčni zavezanec v najem opremljen lokal, opremljeno stanovanje, mora napovedati točno najemnino za lokal (stanovanje) in druge dohodke. Če tega ne stori, se smatra prijavljena vsota za najemnino.
4.	Za lastna stanovanja, stanovanja, odstopljena drugemu brezplačno v užitek, prazna stanovanja, se prijavi najemnina, običajno v istem mestnem okraju, ki bi se mogla dobiti za zgradbo ah njen del, če se odda v najem.
Odškodnine, posebej določene s pogodbo za porabo vode, elektrike, plin itd., _ spadajo v rodnj
davčno osnovo; če so vodnjak, električna napeljava, plinska inštalacija, združena z zgradbo, last hišnega lastnika. Ako pa hišni lastnik pobira te odškodnine za tretjo osebo (n. pr. za občino) ne spadajo v davčno osnovo. Te odškodnine morajo niti posebej pogojene in kot take navedene v najemni pogodbi in posebej navedene v davčni prijavi. Odškodnine, ki jih lastnik plača tretji osebi — občini, električni centrali — mora dokazati s potrdili dotičnih ustanov. Tudi za porabo lastne elektrike, plina, centralne kurjave i. si., se morajo priznati izdatki. ki so dokazani s knjigami, računi, po-pobotnicami o porabi drv, premoga L si.
zgradb
Za upravo, vzdrževanje in amortizacijo
idb odbija davčna uprava:
a) v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in No-
vem Sadu 20%; b) v ostalih mestih in trgih, kopališčih, klimatskih in turističnih krajih 25%; c) po vaseh po 30% kosmate najemnine.
Ostanek letne najemnine, po odbitku teh stroškov, predstavlja čisti dohodek, t. j. davčno osnovo. — Letna najemna vrednost stanovanj se dokazuje z najemno pogodbo. Višina najemnine je odvisna od zgradbe same, lege, časa, kdaj se da v najem, in načina uporabe. Če so pri določevanju najemnine odločuječi tudi drugi momenti (n. pr, sorodstvo, prijateljstvo, hvaležnost in ponobno), se davčna oblast ne sme na to ozirati. Ako ugotovi davčna oblast, da pogojena in prijavljena najemnina ne odgovarja prilikam zgradbe, kraja, časa in namena, oceni najemnino po zgradbah, pri katerih so vse te okolnosti upoštevane.
Najemna vrednost se torej ugotavlja na osnovi najemnih pogodb, če pa ta ne oogovarja dejanskemu stanju, pa s primerjavo. Samo s primerjavo, če zgradba ni oddana v najem in jo uporablja lastnik sam ali člani njegove rodbine ter tudi, če se zgradba, odnosno stanovanje odstopi drugemu brezplačno v uporabo.
Ako se prijavi za odmero davka manjša najemnina kakor jo je dejanski zgradba dona-šala takrat, ko se je razplasil poziv za predložitev oavčnih prijav, zadenejo davčnega zavezanca kazenske posledice člena 142 zakona o neposrednih davkih. (Kot kazen tri- do šestkratni prikrajšani davek, če ga obsodi finančno sodišče zaradi davčne zatajbe, v slučaju opustitve kazenskega postopka pa 1- do 2 kratni prikrajšani davek in taksa za razsodbo po tar. postavki 229. taksnega zakona.)

Čirnilni madeži v knjigi. P. L. H.: Po nesreči se vam je polilo črnilo po dragoceni knjigi. Želite navodila, kako je te madeže odstraniti oziroma jih napraviti nevidne, ne da bi pri tem trpela knjiga. — Ti madeži se dajo odstraniti iz papirja z nekim tekočim kemičnim sredstvom pod imenom Tintentodc, ki ga prodajajo po papirnicah in knjigarnah. Navodilo, kako je s tem sredstvom ravnati, dobite napisano na vsaki steklenici. Imamo pa še druga kemična sredstva, ki so pa več ali manj komplicirana. Prav priprosto je naslednje: 100 gramov klorovega apna temeljito stresi z 800 gr destilirane vode, pusti 24 ur stati, precedi skozi platno in dodaj 120 gr oetove Kisline. S to tekočino namakaj madeže in bodo kmalu izginili.
Koruza ali fižol za pitanje prašičev. N. A.
B.: Prašiča bi radi spitali, pa imate več fižola, manj koruze. Želite vedeti, katero zrnje ima večjo vrednost za pitanje. — Za pitanje prašičev je koruza mnogo bolj prikladna kot fižol, ker vsebuje več tolšče in škroba. Koruza vsebuje prebavljivih beljakovin 7.1%, tolšče 3.9% in škroba 65.7%; fižol pa beljakovin 22.1%, tolšče 1.2% in škroba 44.1. Škrobna vrednota je pri koruzi 81,5, pri fižolu pa samo 66.6; to se pravi, da izkoristi žival hranilne snovi pri koruzi z 81.5 točkami, pri fižolu pa le s 66.6. Zato prva bolj odebeli prašiče kot pa drugi. Nasprotno pa je fižol prav dober za mlado živino, ker ima dovolj beljakovin, ki so potrebne za razvoj mladega telesa. Pa tudi tedaj ga ne smemo pokladati v prevelikih množinah. Donatek manjše količine fižola pri prašičih pa ne škoduje, ampak pospeši pitanje, če je glavna hrana koruza. Torej lahko izkoristite tisti fižol, ki ga imate na razpolago tudi za pitanje, toda ne sme biti glavna pitalna krma.
Umetno gnojilo za korenje. A. N. B.: Sejali ste lani na pognojeno zemljo pšenico, spomladi bi dali v njo korenje. Bojite se pa, da bo korenje predrobno, ker niste tej zemlji gnojili Morda bi kazalo sedaj po vrhu potrositi umetno gnojilo? — Katero umetno gnojilo je pri tem mišljeno, nič ne poveste. Če bi ob
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Ovokolua, otrolkl ro*16kt, llvalnl stroji, prevozni tri-otkUU pneamatlka
tribuna f. D. L Ljubljana, KorJovSka c.4
žetvi pšenice potrosili po njivi nitrofoskal, bi bila zagnojena pšenica, pa tudi korenje. V tem mešanem gnojilu so namreč apneni dušik in kalijeva sol, katero dvoje prija zlasti korenju, in superfosfat, ki posebno ugodno učinkuje na pšenico. Sedaj ste to zamudili, kajti nitrofoskal se ne da trositi povrhu. Za tako trošenje so samo gnojila, ki so lahko topljiva, kakor čilski soliter ali kalijeva sol. Za korenje bi bilo najboljše potrositi spomladi, ne sedaj, kalijevo sol. in sicer okrog 200 kg na ha ali pa 120 kg na oral (20 kg na 1000 m2). Kalijeva sol zelo ugodno vpliva na debelost korenja, zato je po njej pridelek obilen. Zaradi pšenice pa lahko sedaj še vedno potrosite po njivi superfosfat, ki se bo tekom zime raztopil in pronical v zemljo h koreninam. Dal vam bo kleno zrnje in trdo slamo, zaradi katere pšenica ne bo tako rada polegla. Superfosfata potrebujete 300 kg na en hektar.
Žtvinozdravnik
Oteklina na čeljnsti krave. A. G. T. - Na
čeljusti vaše krave opažate že tri mesece oteklino, ki moti kravo pri žvečenju ter ji povzroča bolečine ob dotiku. Oteklino ste mazali z moštom in mastjo, toda brez uspeha. Kako bi bulo odstranili? — Za zdravljenje bule je predvsem važno vedeti, kje leži bula, v koži, pod kožo, ali na kosti. Če je bula na podlagi premakljiva, potem je to znak, da leži bula verjetno na površini v koži, če je pa nepremakljiva, potem raste iz globine, verjetno iz kosti. Če leži bula na površju, je premakljiva ter še trda, potem stavljajte na njo kolikor mogoče topel kuhan senen zdrob tako dolgo, ookler ne postane mehkejša, nakar jo je treba
Ererezati, da se izprazni gnoj iz nje. Če je pa ula že zdaj mehka, jo je treba takoj prerezati, kar naj izvrši strokovnjak. Če pa raste bula iz globine ali celo iz kosti, je najverjetnejše posredi bramor kosti. Pri bramorju pa sami ne boste mogli ničesar narediti. V kolikor ni bramor že preveč razširjen, se da zdraviti s posebnimi injekcijami, ki jih je nekajkrat treba dati v okolico otekline Če se pa za zdravljenje ne bi odločili, je najboljše, da kravo čimprej prodaste mesarju, ker v nasprotnem slučaju lahko krava zaradi bramorja precej shujša in ne boste dobili za njo niti polovico sedanje vrednosti. Za slučaj, da sami ne morete na ponlagi povedanega za sigurno ugotoviti, ali je bula bramor ali ne, potem je najboljše, d« se posvetujete o tem z najbližjim veterinarjem. Na vsak način bi bila velika škoda, če bi kravo prodali mesarju z domnevo, da je bramor po sredi, stvarno bi bila pa le gnojna oteklina, »i se da ozdraviti brez večjih težav.
Taktika zračne vojske je vsak dan druga
Moderna vojska v zraku - napet kriminalni roman — Gverilska vojska — Lesene bombe na letalske hangarje iz lepenke
Italijanski časnikar Cesco Tomaselli jc duhovit pisatelj,_ ki je dosegel svetovno slavo s svojimi
riminalnimi romani. Sedaj je v Belgiji, nekje ob Rokavskega preliva, kjer piše svojemu dnevniku, milanskemu listu »Corriere della Sera« poročila o vsak dan menjajočih se oblikah zračne vojne med Nemčijo in Anglijo, poročila, pri katerih čitatelju marsikdaj zastane dih. Resnična slika ;račnih bojev je čisto drugačna, kakor jo dobimo i kratkih, suhoparnih uradnih poročil, ki so pač edno enaka in nam ne nudijo upogleda v grozno dramo, v prizore iz neizprosnega boja na življenje in smrt, v velik mrtvaški ples visoko gori med nebom in zemljo.
Uradna poročila o bojih nad Rokavom in nad obalami okrog njega so res kratka in do skrajnosti hladnokrvna, toda priznati moramo, da je v zgodovini vojska le malo primerov, ki bi jih mogli vzporejati in primerjati s temi boji. iz vedno makih poročil bi laik mislil, da so tudi ti boji vedno enaki in da niso nič posebnega. Taka predstava bi bila popolnoma zmotna. Laik nadalje mi-
sli, da je moderna vojna vojna strojev in tehnike, rednost vojaka pa da ostaja daleč v ozadju za njima. Tudi to mnenje je vsaj za zračno vojno popolnoma zmotno. Prav kar se zračne vojne tiče, smo priče presenetljivega povratka boja moža proti možu, kakor je bilo njega dni v viteških fasih. Tudi danes se je čudovito razvila človeška volja in človeška moč, ki tega majhnega, nebogljenega človečka pilota visoko gori pod nebom
TEHNIKA
Utrditev površine s kromom
Kromiranje se uporablja tudi v gradnji strojev, in sicer zato, da se določen material na površini utrdi s tem, da se prevleče s primerno plastjo kroma, ki ima mnogo večjo trdoto kot material pod prevleko. Plast kroma povzroči, da je odpornost proti obrabi mnogo večje kot sicer. Trdota tako utrjene površine je seveda v raznih primerih zelo različna. Tr&o-ta je odvisna od sestave kopeli, od jakosti toka, ki se uporablja, od jakosti kisline, ki jo pri tem uporabljamo itd. Ce hočemo doseči čim tršo plast na površini, moramo pri kromiranju zdrževati temperaturo 50 do 55° C in dati tako porkost, tako da imamo gostoto 30 do 50 Amp. na dms. Kopel, ki jo rabimo za kromiranje, sestoji iz raztopine kromovega oksida (CrOs). Pri delu samem moramo skrbeti za dobre stike, primerne priprave za obešanje, dobre pomožne elektrone itd., če hočemo doseči poleg dobrega kromanja tudi gospodarsko izrabo toka. Na delih, ki smo jih namenili za utrdilno kroma-ije, ne sme biti nobenih površinskih napak, oleg tega morajo biti gladko polirani. Preden taknemo dele v kopel za kromanje, jih polo-imo v kislo kopel, ki jim napravi nekoliko rapavo površino. Iz te kopeli pa jih vtaknemo akoj v kopel za kromanje. Nazadnje jih moramo skrbno izprati in posušiti Potem jih še tbrusimo, kolikor pač zahteva vsak posamezni del.
Utrditev s prevleko kroma fe primerna lam, kjer je material najbolj obremenjen z izrabo, dočim tako utrjevanje za dele, ki so izpostavljeni učinkovanju močnih sil. ne pomeni veliko. Tako utrjevanje se z uspehom uporablja pri razlčinih merilnih pripravah, kjer utrdimo samo površino in se na ta način iz-ignemo uporabi drugih legiranih materialov. Utrjevanje s kromom se od navadnega kromanja ki ea uporabljamo za to. da ciobe predmeti lepši izgled, loči pri izdelavi v tem, da pri utrjevanju ne delamo med plastjo kroma in železom nobene druge snovi. Poleg tega so lasti kroma pri utrjevanju s kromom mnogo debelejše
Označka cest ponoči
Vozači motornih vozil vedo dobro, kako ne-jirijetna je vožnja ponoči, kadar se ceste mo-;re. Namesto jasne bele ceste pred seboj ne vidijo drugega kot črnino, smer poti in ovinke označujejo samo beli kamni ob obeh straneh. Za vožnjo v takih razmerah je potrebna stopnjevana pozornost vozača, ki ga pri tem še »lotijo refleksi žarometov nasproti prihajajočih vozil, ki rišejo na mokri cesti bliščeče, prav do voza segajoče proge.
AS'
PflmMrrmmfci
Razumljivo je, da obstoji dandanes veliko tehničnih možnosti, s pomočjo katerih bi se dal rob ceste tudi v deževnem vremenu dobro označiti. Eno izmed teh so že omenjeni robniki o!) cestah, pobarvani z belo barvo. Boljši bi bij način, pri katerem bi mesto robnikov napravili Primerna signalna svetila. Taka naprava sama in njeno vzdrževanje pa bi bila predraga.
Namesto vseh teh dosedanjih načinov pa '0 Američani začeli uporabljati nov način, ki izgleda, da bo vsaj v glavnem rešil pereče vprašanje označevanja poti v deževnih nočeh. V državi New Jersev v USA so že nekaj let v Prometu ceste, ki imajo ob obeh straneh napravljen signalni pas iz betona. Signalni pas ie približno 40 cm širok in je nekoliko nagnjen proti cesti. Na pasu so vrezani 38 cm dol tri zobje, in sicer tako, da imajo v prerezu obliko trikotnika, katerega skoraj pokončna Vranica je visoka 3 cm in obrn jena proti smeri vo>nje Svetloba vozila se oobija od teh pokončnih ploskvic, ki se vrstijo po vsej dolžini teste, tako da dobi vozač vtis, da je položen '»b vsaki strani ceste dolg svetel trak, ki označuje rob ceste. V dežju je cesta mokra Ravno Jako signalni robovi, tako da deževno vreme se poveča svetilnost cestnega roba Na ta način virli vozač tudi v deževnem vremenu razločno svetlo črto. po kateri se pri vožnji lahko ravna Vidnost opisanih signalnih pasov je, kakor Poročajo, mnogo boljša kakor pa vidnost pobeljenih robnih kamnov. Tudi stroški, ki so poljubni za izdelavo, ne presegajo veliko stro-*ov za robne kamne,
usposablja za gospodarja zraka, ki so mu pokorni stroji in orožje, ki je tako rekoč gospod nad življenjem stotin in tisočev ljudi doli na zemlji...
Nemško-angleška zračna vojna je podobna dvoboju, gverilski vojni, vojni, v kateri nastopata vedno le po dva in dva in morata zato do skrajnosti napeti vse svoje telesne in duševne sile, morata biti v stalni in neprekinjeni napetosti, da bi obvladala nasprotnika. Vojne zvijače, prevejanosti vseh vrst nad nasprotnikom, ]x>samezni nenadni napadi, zanke in pasti, vsak dan menjajoča se taktika v napadu in obrambi, nenadni ostri udari iz zaledja, to so znamenja te gverilske vojne, ki se odigrava v višinah 100 do 5000 metrov.
Vsemu temu so se sedaj pridružile še podnebne okolnosti, ki so povzročile, da je boj še ostrejši, še zvitejši, še bolj nečloveški in do skrajnosti nevaren. Jesenska megla, za katero so pričakovali, da bo onemogočila zračno vojno, je ni prekinila, temveč jo je le otežkočila. Kdor se dvigne v najlepšem vremenu na flamski ali severni francoski obali, je lahko čez nekaj minut na drugi strani Rokava že zavit v gosto londonsko meglo. Tako postaja vedno važnejša tehnika letanja v temi in brez razgleda, tehnika letanja skozi gosto meglo, skozi deževje in debele oblake, skozi zaporni ogenj sovražne protiletalske obrambe, skratka, tehnika tveganja skozi tisoč neznanih nevarnosti...
Tehnika letalskih bo]ev se vsah dan menja
Vsak meter, ki ga preleti letalec, je korak v negotovost, ki lahko prinese smrt. Nikdar ne veš, kje in kako te bodo sprejeli sovražni lovci. Ne veš, če bo obramba iz tal takšna, kot je bila včeraj, ali drugačna. Ne veš, če se bodo sovražni lovci spustili na tebe od zgoraj, ali te bodo ločili od tvojega krdela in te potem na samem napadli? Ali se bodo, kot so delali nekaj tednov Angleži, v veliki množini zakadili med bombnike in jih razkropili, ali bodo morda igrali mrtvega moža, se kakor da bi bili zadeti spustili proti zemlji, da bi mislil, da si varen, potem pa te nenadno od zadaj napadli? Vse je mogoče. Angleški lovci vedno menjavajo taktiko.
Isto velja seveda tudi za Nemce. Nemški strmoglavci vrste »Stuka« že davno niso več »zadnja novost«. Danes napadajo Nemci že z drugimi, popolnoma novimi in boljšimi bombniki, ki lahko v enem naskoku in v eni noči uničijo veliko mesto. In nemški protiletalski topovi, kakor tudi nemški lovci so vsak dan boljši, tudi oni spreminjajo svojo taktiko, prav tako kakor angleška napadalna »prometna« in »industrijska« krdela, ki prihajajo ponoči nad Nemčijo. Zdi se celo, da so Angleži
Grško mesto Janina t Epiru, ki ga večkrat napadajo italijanska letala
pri strašnih udarcih, ki jih vsak večer dobivajo angleška mesta, že nekoliko onemogli.
Vojska presenečenj in vojne zvijače
Tako vidimo, da prinaša vsak dan nova presenečenja. Novim načinom pri napadu in obrambi se pridružujejo še vojne zvijače, ki pri vsej strašni tragediji te vojne včasih kaj ugodno in olajševalno vplivajo na živce. Tako so Angleži pred kratkim Izstavili navidezno veliko letališče. Nekaj travnikov jim je služilo v ta namen. Na robeh so jk>-stavili velike lope ali hangarje za letala iz — lepenke. Nemci so jih res kmalu močno bombardirali. Dvakrat, trikrat se je Angležem posrečila ta nakana, četrtič, pa so se Angleži zelo začudili, zakaj niso eksplodirale bombe, ki so bile vržene na vabe iz lepenke. Skrbno in radovedno so se po odhodu nemških letal približali navideznemu letališču, pa so spoznali, da so bile vržene ta dan lesene bombe, ko so namreč Nemci spoznali zvijačo, so še še oni pošalili z lesenimi bombami na papirnato letališče. Isto je večkrat v Nemčiji, kjer se tudi pripeti, da Angleži bombardirajo nalašč za njih postavljene tovarne iz lepenke.
Zima prihaja in noči so vsak dan daljše. Zračni napadi, ki se vrste sedaj večinoma le ponoči, bodo lahko daljši in hujši. To pridobitev na nočnem času bosta oba tabora skušala dobro izrabiti. Neizprosen boj med dvema velikanoma, ki se odigrava v brezkončni zračni areni, bo pred koncem prinesel še na stotine senzacionalnih presenečenj in na tisoče f>osameznih tihih junaštev, ki bodo najodločilnejša za zmago ali poraz.
Angleška podmornica »Triad«, o kateri poroča admiraliteta, da je izgubljena
Križ na Himalaji
Veliko začudenje je zbudilo med svetom odkritje raziskovalcev Himalajskega pogorja. Visoko gori v tem pogorju med samo pogansko okolico so namreč našli zelo star napis z znamenjem križa. O odkritju tega napisa poroča prof. Helmut de Terra v novi knjigi o Indiji z naslovom »Skozi pragozdove ob Indu«, ki je izšla v Brock-hausovi založbi. Visoko gori v neki gorski verigi v pokrajini Tanse so našli napise s križem, ki so v treh različnih jezikih in iz treh različnih dob. Najbolj je zanimiv napis v sogdiškem jeziku. Napis se končuje s križem, ime Jezus se da še komaj prebrati. Oblika križa je taka, kot je bila v navadi pri nestorijancih v VIII. stoletju. Iz kitajskih kronik je znano, da so nestori-jr.nci poslali misijonarje na Tibet in na Kitajsko. Skoraj popolnoma verjetno je, da je potoval neki njihov misijonar skozi Afganistan preko Hindu-kuša in v Kašmir Dokaz, da je prišel visoko gori v Tibet, je ravno ta napis. Ce pomislimo, s kakšnimi težavami se da priti na Tibet danes, ko so vendar na razpolago najboljša pomožna sredstva, jjotein moramo misliti s spoštljivim občudovanjem na požrtvovalnost in pogum misijonarja, ki je bil tako močan, da je sam peš in brez pomožnih sredstev prehodil strašno puste, nevarne in prazne velikanske pokrajine, za kar je rabil najmanj leto dni.
Pospeševanje izstopov iz Cerkve
Badenski minister za bogočastje in prosveto je po pisanju nemškega lista »Dcutsch evange-lische Wochenschau« podpisal odlok, po katerem lahko tisti, ki želi izstopiti iz cerkve, tudi na bojišču pravno veljavno sporoči svoj sklep sodniku SS oddelkov.
Cerkev pod steklom
V nekem kraju v severoameriški zvezni državi Pensilvaniji imajo cerkev, ki je pod steklom. Ta cerkev je stara preko 200 let in jc narodna svetinja iz prvih dni zgodovine Zedinjenih držav, tik po osvobojenju izpod angleške oblasti. Ta cerkev je bila svetišče ene prvih krščanskih naselbin v teh krajih. V cerkvi so mnoge dragocenosti in vlada Zedinjenih držav hoče storiti vse, da bi se ohranila pred vremenskimi nezgodami, zlasti pred dežjem in vetrom. V ta namen so naredili velikanski stekleni zvon, ki pokriva celo cerkev.
Pripovedke na gramofonski plošči
Na Irskem živi 00 let star kmet, ki še zna mnogo starih narodnih pripovedk, katerih mladi skoraj nič več ne poznajo. Da se ne bi to dragoceno narodno blago izgubilo in pozabilo, so po naročilu dublir.ske univerze posneli vse njegove stare pripovedke na gramofonske plošče. Tako bo star onarodno blago stalo ohranjeno poznim rodovom.
Na svetu živi
preko 2.145,000.000 ljudi
Kljub sedanjim dogodkom Društvo narodov še opravlja nekatere jiosle. To nam dokazuje letna statistika Društva narodov za leto 1939, ki je p^ed kratkim izšla. Kliub izrednim časom segajo jiodatki te statistike prav v leto 1939 in nekateri tudi v prvo polovico 1940.
Zelo zanimivi so podatki, ki govore o tem, koliko ljudi živi sedaj r.a zemlji. Pri Društvu narodov so izračunali, da živi sedaj na svetu okoli 2145 miiljonov ljudi. Od tega odpade največji del, to je 450 milijonov na Kitajsko, Sovjetija ima 170 in pol milijoni prebivalcev, Zedinjene države v Ameriki pa nekaj čez 131 milijonov. Nemški rajh. ima 79 7 milijonov duš, ni pa vštetih v to število 7 milijonov prebivalcev Ceško-moravskega protektorata in ne 10.5 milijonov prebivalcev, živečih v drugih krajih, ki si jih je pridružila v sedanji vojni Nemčija. Število rojstev v Nemčiji vedno narašča. Največje padanje so zabeležili v Severni Ameriki, potem v Danski, Madžarski in nekaterih drugih državah.
Milijonarjev testament
Te dni so na sodišču v Buenos Airesu odprli testament milijonarja Repetta, ki je zapustil 18 milijonov, pa ni ime1 otrok. Imel je nekaj daljnih sorodnikov, katerim je zapustil 2 milijona pezo-sov (pezos je argentinska denarna enota). Nadalje se je spomnil milijonar vseh bolnišnic v mestu, katerim je naklonil skoraj tri milijone. Večje vsote so dobile še dobrodelne ustanove, gasilci, najbolj zanimiv pa je tisti del njegove oporoke, v-katerem se je spomnil vseh preprostih ljudi, ki so mu kdaj v življenju storili kako uslugo. Nobenega ni pozabil. Spomnil se je vratarja v svoji hiši, nočnega čuvaja, ki je stal pred oglom njegove hiše. brivca, ki ga je strigel, vajencev in ljudi, ki so mu prinašali iz trgovin nakupljene stvari, cele vrste policajev, ki so imeli svoj »revir« v bližini njegove hiše, uradnikov tiste banke, kjer je imel naložen denar, dolgoletnih nastavljen-cev tistih obratov, kjer je svoj čas sam delal, vseh nameščencev v svoji hiši, skratka vseh, ki so mu kdaj kaj storili oziroma bili z njim skupaj pri delu. Okoli 100 ljudi je dobilo volila po 3000 do 5000 pesosov, nekateri pa tudi večje vsote.
Halo — tu brezposelni
Radio Pittsburg v Ameriki je vpeljal zelo koristno novost. Vsak teden da na razpolago eno uro oddaje brezposelnim. Vsak brezposelni lahko govori šest minut. Najprej pove svoje ime in poklic. Govori teh ljudi so včasih zelo pretresljivi. Večkrat se spremeni šest minut, ki jih ima vsak na razpolago, v en sam obupen krik po pomoči. Vendar se besede brezposelnih ne izgube prazne v vsemirju Skoraj vsi, ki so govorili [x> radiu, povedali svoj poklic ime in razmere, so dobili več ponudb za službo. Lepo število brezposelnih se na ta način že lahko zahvali pittsburškemu radiu ca novo življenje
Največji svetilnik na svetu
Največji svetilnik na svetu se nahaja na majhnem otoku Quessant, 25 milj oddaljenem od francoske luke Brest v zahodni Franciji. Svetlobe tega svetilnika znaša 500 milijonov sveč To velikansko svetlobo oddaja svetilnik dve sekundi, potem je devet sekund tema, svetilnik zopet zagori za dve sekundi in tako naprej. Razsvetljuje pa okolico 80 km naokrog. Otok Quesssant imenujejo tudi »konec 6vela«, Znan je tudi iz zgodovine, ker so na tem otoku živeli nekaj časa ranjeni mornarji v francosko-angleški pomorski bitki leta 1778, ki jc bila v okviru velikih ameriških osvobodilnih borb. Poleg te zgodovinske zanimivosti ima sedaj še največjo tehnično zanimivost.
Nenavaden vremenski pojav
Blizu mesta Casoni pri Bologni v Italiji se je pred nekaj dnevi jx>javil manjši, popolnoma črn oblak Nenavadno hitro je prišel v bližino mesta in se spustil prav nizko, tako da je bil le malo nad zemljo. Iz oblaka se je neprestano bliskalo in grmelo Najprej jo prišel blizu nekega drevesa in ga s koreninami vred strgal iz zemlje, nato je vrgel streho s hiše, ki je sedež delavske organizacije Dopolavoro, potem je uničil še neko kmečko hišo in je pometel vse, kar je bilo na dvorišču, nazadnje pa se je vsa ta peklenska masa zrušila na električni vod z visoko napetostjo, pretrgala nekaj žic in se izpraznila. Ta nenavadni pojav je traj<;l celih devet minut. Razumljivo je, da je f>ovzročil med ljudstvom velik strah.
Ob razpustu švicarske komunistične stranke
Zvezna švicarska vlada je razpustila Švicarsko komunistično stranko s sledečim odlokom: Vse v Švici obstoječe komunistične organizacije se razpuščajo, njihovo delovanje je prepovedano. Prepoved se nanaša tudi na društva, ki bi stopila na mesto razpuščenih društev. Komunisti ne smejo biti nosilci zveznih, kantonskih ali občinskih oblasti.
Švicarski listi z zadovoljstvom pišejo o razpustu komunistične stranke. Pri tem poudarjajo, da je Švica trdno odločena, nadaljevati svojo staro, dobro preizkušeno pot in se ne bo pustila zavleči ne na desno, ne na levo. Kakor ni dovoljeno delovanje skrajnim levičarskim elementom, tako so sedaj zavrli tudi levičarske skrajneže. Pri tem poudarjajo, da ni razpuščena samo komuntstična stranka, temveč ima vladni odlok mnogo večji pomen: in namen: s tem odlokom naj popolnoma onemogoči vse, kar se imenuje komunistično. Nadalje zatrjujejo švicarski listi, da je vlada prisiljena stopiti v borbo proti desničarskim in levičarskim in levičarskim ekstremom, če hoče obvarovati staro švicarsko demokracijo. Komunisti so povsod, kjer koli so imeli prste vmes, uničili vse resnične sadove, ki jih je prinesla demokracija. Švica hoče kot demokratična država ohraniti svoj demokratični red, zato pa mora za-treti vse, kar streže temu redu i»o življenju.
Vančinvej, predsednik kitajske »nacionalno« vlade, ki so jo iz Kitajcev sestavili Japonci in jo sedaj tudi uradno priznali. Vančinvejevo vlado močno napada kitajski maršal Cangkajšck
Za dobro voljo
Intelektualka
Mož ženi: »Ta pevka ima res krasno kolora-turol«
Žena: »PokvarjenecI Pazi rajši na petje!« Grozna zgodba
»Gospod priča, vi ste torej tistega dne bili pri obtožencu na obisku,«
»Da, gosppd sodnik. Ko sem prišel v sobo, je stal pri oknu s popolnoma belim obrazom, penast okoli ust in z nožem v roki...«
»To. to nas zanima. In kaj je storil?«
»Začel se je briti.«
Francelj kupuje bonbone
Petrovčev Francelj si nekaj časa ogleduje izložbo, nato pa stopi v trgovino in vpraša: »Prosim, koliko veljajo bonboni?«
»Šest velikih kosov pet dinarjev.«
Francelj začne počasi računati: Sest kosov velja pet dinarjev, pet kosov štiri dinarje, štirje tri, trije dva, dva enega in eden nič. Ves vesel reče prodajalki: »Dajte mi, prosim, en bonboa.«
Frtaučku Gustl ma beseda
Nej ia eden ker-kat reče, de sma Iblančani kulturen ld«, pa ga bom la tku z v»-selam u nafa dregnu, de bo kar tedcm sonc vidu. Lepu vas pro-sem, nej m vendar kdu puve, kaSna kultura je tu? Glih učeri sem spet pusluiu, ke sa se en geapudi med saba puguvarjal. de sa bo u lblan skp zbrau en pu-seben udbor, de bo dragina pubiiu. No, al •ma pol kulturen, če ud pubijajna guvarema? Al res nimama nč druzga za guvort? Al nimama ie zadost, de ee po celmu svet Ide pubijaja in koleja? Al se čma ie Iblančani pubijat? Al morma bit Iblančani ptou u usakmu Stih? Za božja volal Pestima vender saj ta boga dragima pr gmah, ke nam ni prou nč nardila. Sej morte vender vedet, de je dragina marekermu ie clu pumagala, de je priou na kojna. Se clu du me-ljončku je nehterem pumagala. Zdeja ja čte pa kar naenkat fentat. Lepu vas prosem, al je tu kašna kultura?
Če pugledama tkula ukul pu lblan, pa borna prec videl, kuku gre dragina nekterem na roka. Kasne velikanske palače sa se zdej zadne čase, ud. kar je taka dragina, sezidale tla pu mest, pa tud u ukolc. Če pride zdej kašen tuje u Iblana, vejemte, de bo kar debel gledu, ke se mu bo čuden zdel, kuku je tu, de je Iblana u teh par leteh tku strašen napredvala. Prou velik več na manka, pa ga bo Iblana bi pihcnla, koker Duni al pa še clu Pariz. Jest scer Pariza še rism vidu, ampak slišu sem pa že večfeat pTaut, de jc Pariz en hedu velek in pa tud lep mest. Ča bo pa taka dragina Sc en par let tle pr nas, pa m izklučen, de bo Iblana ie Pariz u žakel djala.
Sej nč na rečem. Tu je že res, de nahter Ide strašen trpeja in stradaja, zavle te dragine. Puse-ben penzjnnisti in pa bi ta niži uradenki tku stradaja, de jh bo kmil Buh že iz usmilejna h seb pu-klicu. Ampak lepu vas pros em.tem se holt na more pumagat. Usem se tud na more ustrečt. Sej veste, de še sam Buh, ke je vender u6emugočen, na more tku nardit, de b blu za use prou. Kuku jm če pa pol en takia udbor za pubijajne dragine pumagat? Cuprat mende tud na bo znou. Revež bo ustou holt revež dokler bo živu, pa je fertik. Tku je blu že ud nekdej, pa bo tud tku ustal, če se tist udbor za pubijajne dragine prou na glava pustau.
Kene. kmeti b mel rad dež, keder je suša, de b jm saj mal pule pumoču, ke če je suša, neče nč rast in rudit. Kar je mal bulši gespode, b mela pa spet rada prou lep ureme, de b šla lohka kam u le-tuviše na uddih. Kene, smučari že kumi čakaja, de b sneg zecnla pubelu, de b se lohka smučal. Mesten deluci maja tudi rad sneg in kumi čakaja najn, de b ga pu cestah udmetaval in prši tku du kruha. — Scvede, za led se pa še ta narbl zatnmaja drsauci. Koker vidma, pride eomu ta reč prou, drugmu pa spet druga Sam toče se usi bujema. Jest na vem-de b ja mou kdu rad, ke ni za druzga, koker za škoda delat Toča nam dela pe mende prou usem prglauce, zatu nas Buh ubvari toč«. Jest mislem, de še ta narbl pameten nardema, de pestema dragina kar lepu pr gmah. Enkat bo že tudi dragine mende konc če ja pubijama al pa ne. Dragina maja 6evede tak rad, ke maja kej za predajat. Tist, ke morma use kepvat, se ja pa bujema, ket urag Križa. Tu je tku jasen, ket beu dan. Kuku sa zdej reveži hedi, pa je6t tud, ke em revež, ke sa mlekarce mlck pudražle. Tu »e men na zdi prou. Sej dubavitelce mleka, tu sa sevede krave, tud mlekarcam nisa mleka pudražle. Tu vem jest iz prou verodustojnga vira. Zakua nsro pol mlekarce mlek dražeja, Kene, če kainga Šuštarja prašama, zakaj nam je čeule tku dragu rajtu. se čist anjtoh zguvari na ledrarje, ke sa tku leder pudražel. Žnidari spet jamraja, de je eviren tku drag, pa še tešku se ga dubi, prauja, — Mlekarce se pa na morja prou na nubenga zguvar-jat, ke veja, de b jm nubeden na vrjeu, de sa jm krave mlek pudražle. Men se kar čuden zdi, de mlekarce nisa nč na rotuž uprašale, če žiher tud mlek pudražeia. Sej b mogle vender vedet, de ma čez pudražitu sam rotuž za guvort. Puglejtel Birti sa pa bi brihteri. Ta peru sa sami med saba sklenil, pu čim boja cviček predajal, pol sa pa še na rotuže uprašal, če sa ga že zadost pudražel, al če ga čja še mal bi, Pa ne sam za cviček, tud za čista župca sa prašal, če bo tri dinarčke en talar zadost draga, al čja še mal bi cena puvilat, de na bo kašne zamere?
Sevede, ke se pa rotuž na more tud na take reči zastopet. ke ma drugeh skrbi zadost, je pa rajš sklicu ena seja in puvabu najna same strukuvnake, ke se ne sam na cviček, ampak tud na župca, golaš, klubase, prata, jeterca in tud še na druge take du-brote zastopia, ke jh birti žejnem in pa lačnem Iblančanem predajaja. Jest se kar čudem, de nisa tud mene na ta seja puvabil, ke se tud na cviček dober zastopem. Kua sa te strukuvnaki na sej skle-
nil, pa nisem mogu prec zvedet. Tu ara iele pol slučajen zvedu, ke je blu že seje konc.
Tu je blu pa tkula. Jest «m »tavu na plač pred enmu uslugam, ke je biu usesorte blagu za ubleke not rastaufen, in itederu sm tiste numare, ke sa ble gor na usakmu blage zapisane, Tku ugromne numare sa ble gor zapisane, de b jh hmal še jest na znou prebrat, če prou 6m precej itederan. Ampak tu morem pa useglih priznat, de sa ble skrajen aulidne, koker se reče. Se enga bozga dinarčka nisa tli tr-gouci več zapisat, koker je blagu res med bratem ureden. Na enmu blage sm vidu zapisan, de kušta en meter sam iterstudevetindevedeset dinarju. — Lejtel Čist lohka b gor zapisal, de kuita petstu dinarju. Ampak vest jm ni duvulila, de e en dinar več na ta blagu zapisal, koker je u resnic uredon. Usa čast jml
Koker se jest vem spuminat, sa soje čase za-pisva.1 na blagu, kar ukrogle numare. kar stu dinarju s* gor zapisal, čeprou je biu blagu sam devet-indevedeset ureden, Udkar je taka dragina, pa nočja Idi več tku udirat. Al ni tu lepu ud trgoucu? De sa naš trgouci rat.il tku suliden, se mama pa mende sam Batat za zahvalt, Bata je že ud nekdi tku vesten, de še enga dinarja noče več na čeule zapisat, koktr sa u rcsnic ureden. Če je en par čeulu ureden sam dvestudevetindevedeset dinarju, na bo nekol zajnga pugen u kar celch tristu dinarju. Pa Batirva vestnast sa s tud nai trgouci uzel za zgled in sa ga začel kar ud kraja usi pusnemat.
Scer pa tud našem birtem na smerna nč slabga naprej metat. Tud nai birti b prou gvijen rajtal en liter cvičk« sam triindvajset dinarju in p« devet-
indevedeset par, če b blu mugoče. Ke mama pa pr nas ta narmajnši gnar petindvej6et par, pa nisa mogel rajtat l«ter vina tam triindvejset dinarju in pa petinsedemdeset par, ke pol b mel zguba. Ud zgube b pa tud naš birti na mogel žiut, čeprou maja usega zadost. Tu holt na gre.
Vite, glin tula sem tam pred auslagam premišl-vou, ke sta stupila dva gespuda zraven mene pred auslog. Gvišen sta pršla glih ven ud tiste seje, ke sa ja me! na rotuž zavle našeh birtu. Eden je biu še mlad, pa precej rdeč nus je mou. Un ta drug je biu pa že bi u leteh.
Ta peru se je uglasu tist ta mlad, ke je mou rdeč nus in reku ta starejšmu: »Al nisma bli na-nmen, ke sma birtem duvulil predajat cviček pu dvaindvejset dinarju liter? Sej b vendar lohka pu-tferval, de ga morja predajat pu dvanajst dinarju, koker sa ga du zdej, al pa kvečem pu žternajst dinarju. Kdu ga bo pa zdej še piu. če bo tku drag?«
»Oprosti, kulega,« mu je ta starejši udguvuru. »Če b mi pugerval ud birtu, de ga morja pu dva. najst dinarju liter predajat, b prou gvišen cela Iblana rekla, do ga mi tud rad srkama. Šc za pijance b nas me!. Bi pameten je, de sma jim ga duvulil pu dvaindvejset predajat. Zdej nam na boja mogel naprej metat, de ga rad cukama, pa tud ne, de sma z birtem kej zmenen. Vii, zatu sma jm dva dinarja udbil, de na pridema u slab ime.«
Ta narbl gvišen je tud ta mlad tu sprevidu, zatu ni reku na tu ne beu ne meu Mal puparjen se m je pa le zdou. De bo zdej tku drag cviček, mu prou gutou m blu prou.	F. G.
Občinski proračuni in zaščita otrok
Nujno je potrebno zvišati postavko za zaščito otrok
V zadnji številki »Samouprave«, glasila Županske zveze je pod gornjim naslovom objavljen izpod peresa g. V. jagodica, tajnika linije za zaščito otrok članek, ki po svoji aktualni vsebini zasluži, da z njim seznanimo širšo javnost. Uvodoma navaja avtor najbolj aktualna mladinsko zaščitna vprašanja, ki ti-šče danes z vso svojo težo slovenski naror,. Omenja predvsem padanje rojstev, umrljivost dojenčkov, razkroj družine, zaščito materinstva, zaščito zanemarjenih otrok, defektnih otrok, zaščito otrok pred alkoholizmom, prehrano otrok itd. Nato podaja pisec sledeča izvajanja:
Za reševanje mladinsko zaščitnih vprašanj je važno dvoje: kako in s čim? Glede prvega vprašanja še ni toliko zadrege, posebno zadnji čas ne, ko so se skoraj v vseh občinah ustanovili krajevni odbori Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, ki skrbe in bodo skrbeli za načrtno in smotreno izvajanje mladinske zaščite v svoji občini. Vendar pa se morajo občine zavedati pri tem prvem vprašanju, da je prvi korak do uspešne zaščite otrok in mladine v tem, da prično to zaščito smotreno in načrtno izvajati- Vseh vprašanj naenkrat ni mogoče rešiti, mogoče pa jih je reševati uspešno postopoma in premišljeno.
Težje in problematičnejše je vprašanje: s čim. Tu so mišljena predvsem materialna sredstva, s katerimi razpolagajo naše občine za zaščito otrok. Važno je vedeti, da se meri prizadevanje te ali one občine po višini sredstev, ki jih stavi v svoj letni proračun. Seveda pa morajo biti potem te postavke tudi smotreno izrabljene, saj brez smotra potrošeni denar ne zaleže nič, pa če ga je bilo še toliko.
Kako je s proračunskimi postavkami zn mladinsko zaščito pri naših občinah? To je težko ugotoviti, ker v proračunskih izdatkih naših občin ni ne partije, ne pozicije, ki bi določala višino izdatkov za mladinsko skrbstvo. To je ena velikih pogrešk pri občinskih proračunih, ki nam pove, da je bila dosedaj mladinska zaščita samo ubogi Lazar Če je kaj padlo od te nli one mize, bodisi katere koli partije ali pozicije, je bilo dobro, če ne pa tudi. Zato je ena prvih zahtev, da se denar, ki ga občina namerava določiti za mladinsko zaščito, oddvoji, odnosno vstavi pod partijo socialnega skrbstva v posebno pozicijo za mladinsko zaščito.
To, kar so do danes dale naše podeželske občine, je absolutno premalo. To nam dokazujejo te-le številke: Za mladinsko zaščito imajo v«e slovenske občine namenjenega de-' nar.ja letno ca. 4.800.000 ciin. Toda od tega zneska of.pade na občine Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj 3 milijone in pol, na vse ostale občine pa komaj 1,200.000- Ali še drugače: Na enega otroka do 14. leta starosti navedenih štirih mest pride približno 103 dinarje, na otroka v vseh ostalih slovenskih občinah pa ko-mnj 1 dinarjev. In vendar so mladinsko-zaščitna vprašanja mnogo bolj pereča na deželi kot pa v mestih.
Kaj sledi iz tega? Tole: Vse slovenske občine, razen štirih avtonomnih mest, skoraj ne
Umrla nam je po kratki bolezni, v 89. letu starosti, naša ljubljena mamica, babica, prababica in tašča, gospa
ELIZABETA FLECK
hišna poscstnica
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 9. decembra 1940 ob 15, izpred hiše žalosti v Sevnici.
Sevnica, Loče, Mur. Sobota, Maribor, Leibnitz, dne 7. decembra 1940.
Žalujoči:
Josip, Peter, Rezi por. Žmavc, Ana por. Punfigam, dr. Fric, otroci; Matilda roj. Miiller, snaha; dr. Jakob Žmavc, profesor v pokoju, Hans Puntigam, poštni direktor v pok., zeta, in ostali
razpolagajo s finančnimi sredstvi za mladinsko zaščito. Pri nas torej o podeželskem mladinskem skrbstvu sploh ne moremo govorjti, marveč moremo govoriti le o mestnem mlaoin-skem skrbstvu. In vendar živi v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju komaj 12% vsega prebivalstva Slovenije, v teh mestih pripadata povprečno na družino le dva otroka, dočim v naših podeželskih občinah pet ali več. Pri vsem tem se moramo bolj kot kdaj koli zavedati, da našega naroda in njegovega naraščaja ne bo rešila taka socialna politika in tako mladinsko skrbstvo, ki polaga važnost le na mesta, poljane izvora sile in življenja pa pnšča vnemar. še je čas, da popravimo zamujeno, Noben izgovor tu ne drži I Če pa bomo ostali brezbrižni še nekaj let. potem bomo doživeli isto usodo kot so jo doživeli vsi tisti narodi, ki si niso znali pravilno urediti svoje mladinske zaščite. Ko bo prepozno, nam tudi visoki proračuni ne bodo nič zalegli.
Za mladinsko zaščito je torej izven naših slovenskih avtonomnih mest 20 krat manj denarja kot pa v mestih. Zavedati pa se moramo, da je dosedaj pri nas še vedno ena tretjina občin, ki nimajo za zaščito otrok niti pare v svojih proračunih. Ta sramota naših občin se mora izbrisati na vsak način-
Po navajanju predlogov, koliko naj se vnese in kako v občinske proračune za bodoče proračunsko leto, zaključuje avtor svoja izvajanja:
»Naši zavedni slovenski župani in občinski možje bono gotovo r nevoljo sprejeli tole
fisanje, toda čeprav bridko, je trpko resnično n če bodo naši slovenski župani in občinski možje to storili, (poknzali dovolj smisla za zaščito otrok), potem lahko z mirno vestjo gremo dalje po začrtani poti smotrene in organizirane zaščite. Storjen bo prvi in pomembni korak v zgodovini slovenskega naroda. Občine se bodo postavile kot en mož za zaščito slovenskega rodu. Tn če tega prvega koraka ne bomo storili, nam nikdar ne bo dano storiti drugega!«
Šahovski turnir nemških mojstrov, ki se je pričel v Krakovu in končal v Varšavi, ima dva končna zmagovalca, Bogoljubova in Kohlerja, ki sta oosegla 2 in pol točke, Bogoljubov je svoj slab start popravi lin je imel celo že možnost, da sam doseže prvo mesto, toda je v partiji s Kohlerjem dosegel le remis. Za njima slede: Richter 7, Lokvenc 6, Ahnes, Bliimich, Mross in Miiller 5)4, Gilg	Kizninger in
Rellstab 4, Eisinger 3)4. — Presenetil je slab uspeh nemškega prvaka Kicningerja, ki je bil na tem turnirju v zelo slabi formi. V kratkem se bo pričel spet močen nemški turnir, ki bo imel več udeležencev.
*
Združeni šahovski klubi Ljubljane, včlanjeni v Slovenski šahovski zvezi, bodo v sredo 11. decembra t. 1. priredili velik brzoturnir posameznikov za prvenstvo Ljubljane. Iniciativo za to prireditev je dala Slovenska šahovska zveza, Tekma bo v skupinah in imajo k niej
Cristop vsi šahisti, včlanjeni v šahovskih klu-ih Ljubljane. Zmagovalci bodo nagrajeni s knjižnimi in denarnimi nagradami. Naslov prvaka si Ih> priboril zmagovalec v finalu, ki bo takoj naslednjega one po tekmah v skupinah. Ker je zanimanje za šahovsko igro sedaj v Ljubljani na višku, se obeta zanimiva prireditev z veliko udeležbo ljubljanskih šahistov. *
Agilnost holandskih šahistov je sedaj sicer manjša, toda še vedno velika. V teku letošnjega leta so imeli že več manjših turnirjev, tako da šahovski nivo na Holandskem ni padel, Iz letošnjega turnirja v Haagu prinašamo danes zanimivo partijo dveh holandskih mojstrov, v kateri posebno napad belega zasluži pozornost,
Muldwijk — Prins.
1 Sgl—f3, dr—2. b2—1)3 (beli igra s potezo več sistem črnega v damskoindijski obrambi. Tako ie večkrat igral z uspehom Njemco-vič) Lc8—f5; 3. Lcl—b2, e7—e6; 4. c2—e3, Sg8 —f6; 5. Lft—e2, Lf8—d6; b. 0—0, -0; 7. c2—c4, d5Xc4; 8. b3Xc4, c7—c5; 9, Sbl-c3, Sb8—c6; 10. d2—d3 (beli je dosegel zelo ugodno pozicijo, ker ima močen m gibčen centrum), Lf5— g4; it. f3—g4; ti. Sf3—el, Lg4Xe2; t2. DdlXe2, n7—a6; 13. f2—f4 (s tem prične beli močan napad na f liniji, ki je v zvezi s premočjo belega v središču zelo nevaren), e6—e5; i4. f4— f5 (na vse druge poteze bi se pozicija v središču odprla in bi prišle na dan slane strani besega središča), Do8—e7? (tukaj bi bilo na mestu žrtvovati na o4 kmeta z idejo, pridobiti polje e3 za črne figure. Po igrani potezi beli napad še bolj oživi); 13. Sc&—d3!, De7—d8 (vzeti ni bilo dobro, ker bi po cXd3 sadilo fl—ff>! s silnim napadom na črnega kralja); 16. Sgl—f8,
Stavba, primerna za tovarno,
in več večjih parcel v Savinjski dolini, naprodaj. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju p^ »Rentabilno«.
1.	Krepi rast las
2.	Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo
3.	Ugonablja za lase Škodljive parazite
Trllysin na znanstveni podlagi Izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za nego las e Trilysinom«.
Mr. 0T0 M. JAKŠIC, ZAGREB Mažuraniča trg 6.
POZOR! Božiček bo letos obiskoval vse stano- I valce mesta Maribora in okolice 100 odstotno;; obdaril jih bo z zelo koristnimi darili, na primer:] z dobro jedačo in pristno pijačo, zabavnimi igrač-fi kami itd. Vse bo nakupil s sredstvi, ki jih zmore vsakdo, Nasvet najdete v vseh naših časopisih vj
oglasu v sredo, 11. t. m., pod značko —J. Božiček mora biti letos v vsaki hiši! —G—
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možie
zdravniške vede potrjujeio prednost te moje metode in io radi priporočajo Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplatno
razpošiljanje, pišite tako), da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica ra pošto:
Pannonia Apothcke, Budapest 72 Postiach 83, Abt Z. 516.
Sf6—d7; 17. f5—f6! (beli je uveljavil svoj načrt in dosegel silen napad. Če črni sedaj sprej-1 me žrtev kmeta z g7Xfb sledi Sf3—h4 in črni H je pozicijsko izgubljen), Sd7Xfb; 18. Sd5Xf6+,« I)o8Xf6; 19. Sf3Xe5, Df6-h6; 20. Se5-g4, Dh61 g5; 21. h2—h3, Sc6—ei (na to ima beli fin od-1 govor Boljše je bilo f7—f3, kar bi zadržalo! beli napad); 22. Ffl —f4! (grozi privesti še H rti-1 go trdnjavo v igro), Sc3—«6; 23 Tf4—f6!, Ld6 j —c7 (vzeti črni trdnjave ni smel, ker bi izgu-1 bil po SXf6+ kraljico) :24. Tal—fl, h7—Ii5:! 23. Tf6—f5, Do5—e7 (črni mora dati kmeta, ker: bi na Dg5—h4 prišlo Lb2—f6 in črni ne sme | vzeti lovca zaradi TXIi3, na Dh4—g3 pa spet ! pade kmet na h5); 26. Tf5Xh5, Sg6—f4; 27. SgH —f6+! (s tem reši beli vse pretnje), l)e7Xf''| (seveda na gXfb zaradi D»4+ in LXf6); 28. TfIXf4, Df6—e7; 29. Tf4—f6!, TfS^-eS (bela; trdnjava je nedotakljiva): 30. e3—e4, I)e7—d7; 31. Th5—d3, Dd7—e7; 32. De2—g4, TaS—r.8; 33. Td5—h» (grozi mat v 3 potezah s Th8+ itd ). Td8—d4; 34, Tf6-h6. f7-f6; 33. Dg4—g6 (in [ črni se je vdal, ker je mat neubranljiv. Beli? je vzorno izvedel napad in je partija prav lepa, f čeprav je črni v obrambi napravil nekaj tr> kili napak.
Trebija v Poljanski dolini
Nad vse lepa je bila 1. dec. popoldne ob pol 3 proslava državnega praznika v prosvetnem domu na Treblji. Program, ki so ga izvajali šolski otroci trebijske šole pod vodstvom šolskega upravitelja g. KrapŠa in gdč. učiteljice Pavec. prosvetno društvo, FO, DK in gasilci, jo obsegal 30 točk in j« trajal skoraj tri ure. Vse ostale točke — razen nastopa šolske mladine — so obsegale razne govore, deklamacije, petje in krasne prizore, eden izmed njih posvečen zasužnjenim bratom, eden p-i izseljencem — je sestavila in naučila naša delavna gdč. učiteljica Marija Pavec, za kar ji bodi izrečena najlepša hvala. — 8. decembra pričakujemo v prosvetnem domu na Trobi ji oh 7 zvečer sv. Miklavža, ki bo obdaril naš naraščaj in revne člane prosvetnega društva. Pred nastopom Miklavža P'1 bo igrana veseloigra »Kakršen gospod, tak sluga*. Za božič — najbrž za sv. Štefana — pa se pri [n avija lepa dramatska prireditev: Kadar se utr^a oblak ...« Ze zdaj vabimo na to lepo igro vse naše prijatelje od blizu in daleč, da dajo priznanje našemu neumornemu delu za pravo prosvetno delo.
0
V malih oglatih valja vsaka baieda 1 din; tanltovanjskl oglasi 2 din. Dabelo tiskana naslovna basada se računajo dvojna Najmanjši inasek za mali oglas 15 dla — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega mačaja so računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismena odgovora glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Naročajte ing. Prezljcve
preparate:
>Mikrotan< proti mišim, podganam in voluharju. »Rusolin« proti ščurkom in svabom, »1'ulecim« proti bolham in stenicam, »Mnrtnmolj« proti moljem in drugemu mrčesu. »Oniscin« proti kočičem (prašički) in ribicam, »Anobin«« proti lesnemu črvu, »Merulin« proti hišni gobi, »Negnil« proti zunanji gnilobi krompirja,
repe itd., »Lopaziti«, maža proti zajcu, »Arbnsan«. drevesna maža za ranet »Cepilno smolo« itd. itd. v vseh ostalih primerih po predhodnem posvetu. Vse preparate sestavljam samo po naročilu.
Poobl. agr. Ing. PREZELJ, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog). Ljubljana. Wolfova ulica 3, tel. 34-73, št ček. rač. 13.382. Uradne ure od 8 do 12.
Gospodična
18 lotna, perfektna nemšči-na, išče službo. - Tonudbo upravi »Slov.« P 18713. a
Vajenka
so želi Izučiti za Šiviljo, Naslov v upr. »Slov.« 18655.
Krojaškega vajenca
sprejmem. Krojaštvo Kocjan, Dolenjska cesta 23.
Učenko
za ročno vezenje, sprejmem. Ježek, Frančiškan-
ska 8, Ljubljana.
(v
Perica
gre prati na dom. Sprejroo tudi postrežbo za petek ali soboto. Naslov pove uprava .Slov.« pod št. 187-20.	a
Inštruktor
išče mesto proti stanovanju in večerji. Ponudbe
Postrežnica
pridna tn poštena, išče službo za ves dan za takoj ali upravi »Slovenca« pod s 15. dec. Naslov v upravi »Vlšješolec« št. 18861. (u ».Slovenca« pod št. 18775. b
Dekle
išče službo h gospodinji v pomoč ali na boljšo kmeti-|o. Kropar Marjeta, Je. iioa, št. »8.
Absolvent
dvorazredne trgovske šole v Celju, vešč tudi nemške stenografije, išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi •Slovenca« pod štev. 18753.
Trgovska pomočnica
Terslrnna v mešani stroki, želi spremeniti službo. (Sro tudi na deželo; nastop 1. januarja 1041 ali pozneje. Pismene ponudbe upravi Slovenca Maribor pod »Marljiva 1385«.	a
Žagar
poročen, z 11 letno prakso, išče zaposlitve na žagi z 2 listoma, pri solidnem podjetju, kjer bi
imel zraven tudi stanovanje. Nastop 1. januarja. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Marljiv 1389«.	(a
Krojaški pomočnik
za male komado Išče službo - Naslov povo uprava •Slov.« pod št. 18(135. a
Gospodična
s trgov, šolo, vešča nemške stenografije, želi za stanovanje in hrano ali za kritje istoga namežčenja v pisar, ni ali pri blagajni. Naslov v upravi »Sloveuca« pod štev. 18747.	a
Trgovski pomočnik
izučen v trgovini mešanega blaga, želi spremeniti službo. Naslov pod šifro »Za-nosljlv« 18749 v upravi. a
30 letno dekle
z dežele, z meščansko šolo, s kuharskim ln šivalnim tečajem, Išče primerno službo v gospodinjstvu ali v kakem zavodu. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št.
Oblastv. konceslonirana
šoferska šola
za poklicne šoferje In amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za Šoferske izpite Kolodvorska ulica žt. 43 Telefon 28-28.
Za 10 din
vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko Izdelovali doma. Stalen zaslužek -tudi v teh kritičnih časih ! Llndlč, Ljubljana, p. predal 246-c.
Kdor želi priti do
lepega zaslužka
z izdelovanjem raznih stalno potrebnih predmetov, naj naroči naše navodilo 8 155 najnovejšimi kemlč. recepti in navodilom, kako se dobi pooblaščenje za delo. Cena 96 din po povzetju. Hemij ksi zavod, Pašičcvo 84, du navska banovina,	;
mm\
Vajenka
za trgovino, 16 letna, s deželo (štajerske), prosi za mesto. Ponudbe: Pečenko Albert, Vič, Tržaška 128.	)v
18812.
(a
Dekle
delavna in poštena, išče zaposlitve kot hišnica ali sobarica. Nastop s 15. decembrom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 18686.	(a
Dekle
z malo maturo in trgov, tečajem, išče službo v pisarno ali kot vzgojiteljica. Naslov v upravi »Slo-vonca« pod št. 18885. (a
Trgovski pomočnik
f 5 let službe v eni hiši, ž tli premenlti mesto. — I'onudbe na podr. »Slov.« v Celju pod »Mešana tr-Rovina«.
Šofer
Hlad, trezen, zanesljiv -liče primerne službe. — Zmožen kavcije. Naslov v podruž. »Slovenca« v Celju pod št. 808^
17-letno dekle
poštenih staršev, močna, delavoljna, se želi izučiti v trgovini. Romšak M„ Gozd, p. Stahovica.
Trgovski vajenec
s 5 razredi osnovne šole, poštenih staršev, se želi Izučiti v trgovini. Jože Grm, Zabukovje p. St. Rupert na Dolenjskem.
Sluibodobe
Drvarje in ogljarje
večjo partijo, sprejmemo takoj. - Ponudbe poslati na: Elektrožaga — Kočevje.
Frizerko
veščo vodne ondulacije, takoj sprejme Dimltrijevič -Novi Sad, Kralja Petra II. štev. 15.	b
Deklo
za kmečka dela Iščem. Po-kom. Kapucinsko predmestja 11, p. Škofja Loka. b
Mlajšega uradnika
po možnosti vojaščine prostega, Išče industrij, pod. jetje v Ljubljani. Ponudbo z navedbami o znanju jezikov, dovršenih šolah in z vsemi ostalimi potrebnimi podatki upravi »Slov.« pod značko »Mlajši uradnik« št. 18774.	b
Organista-mežnarja«
6projme župni urad v Dob, ju, p. Slivnica pri Celju. Lahko takoj nastopi. b
Dva dobra tesarja
zmožna snmostojnega dola Iščem za takoj. Ponudbo po. družnicl »Slov.« v Trbov ljah pod šifro «Tesar». b
Krojaški pomočnik
dobi stalno mesto. - Kroja-štvo Gašperšič, Kropa na Gorenjskem.	b
Kot zajutrk naši deci se priporoča hranljivi in vitamino vsebujoči „Emona" cvetlični čaj, ki nudi tudi z dodatkom mleka zdravo in kre-pilno pijačo. Zahtevajte samo originalno pakovanje. V vseh trgovinah.
Proizvaja: Lekarna Mr. B A 11 O V K C, LJubljana
j'..V4 i-^fft-v-liV t '•'■fftr. V.; .:>vyit'.;- „.M
Služkinjo
ki je vajena kmečkega gospodarstva, sprejmem. Ponudbo na podruž. Slovonca Jesenice pod »Zmožna.. b
Lesni manipulant
dober prevzemalec trdega lesa, sposoben zaposlitve tudi v skladišču Izdelkov, naj odda pismeno ponudbo tvrdkl: 13. Ivolb, št. Vid nad Ljubljano.	(b
Dva mizar, pomočnika
takoj sprejmem. Pečenko Kranj, Stara cesta 12. (b
Mlado dekle
z dežele za hišna dela, pripravno tudi prt kuhi, Iščem. Ježek, Frančiškanska ulica 8, Ljubljana.
Vrtnarskega pomočnika
za speč. dela, dobro situira-nega, poštenega, sprejmem 1. jan. 1941. Pismene ])onud-be z zahtevo plače, prepisi spričeval in navedbo prakse je poslati upravi »Slov.« v Mariboru pod »Vrtnar 1.342«.
Samostojna perfektna
kuharica
se Išče za tovarniško kantino v Radečah pri Zidanem mostu. Ponudbe z referencami in zahtevki je poslati na tovarno »Bratje Platnik, papirnica, Zidani most.	(b
Torbarskega pomočnika
zmožnega, z večletno prakso in energičnega -sprejmemo kot predde-lavca za Gorenjsko. Nastop 1. jan. 1941. Ponudbe upravi, »Slovenca« pod »Zmožen« "št. 18000. (b
Hlapca
marljivega in poštenega sprejmem. Plača 350 din G rad t Thurn, Velenje.
Postrežnico
pošteno, vajeno pranja -sprejmem za dopoldne. -Rožna dolina, C. V.-35.
Samostojno modistinjo
sprejme takoj Nožir ln Vrečko, Slomškov trg 6, Maribor.	(b
Dekle
14—IG let za pospravljanje stanovanja in bufeta takoj sprejmem. Pisati Kovač, Čopova 10, Ljubljana.	(b
Služkinjo
za hišna ln vrtna dela -pridno in pošteno, sprejmem s 1. januarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1S950.
Knjigovodja
samostojen bllancist, dobi službo pri industrijskem podjetju. Ponudbe z navedbo referenc na upravo »Slovenca« po »Samostojen« št. 1S89S.	(b
Jacq«ardna tkalnica
Išče specialnega
žakartaga mojstra
Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna služba« fit. 18454.
Dva ključ, pomočnika
mlajša, neoženjena, stavbne stroko, sprejmem v delo. Strgulec Pavel, Gosposvetska cesta 13. (b
Postrežnico
mlajšo tudi začetnico, od
8—2 popoldne, Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18884.	(b
Žensko
strogo	pošteno, snažno, pridno, sprejmem za pomoč v gospodinjstvu od
pol lt	do pol 3. Nnrlnv
Gospodična
trg. naobražena, začetnica lz dežele, dobi službo 15, decembra. Plača po dogovoru. Restavracija -trgovina Pleško, šmlhel Novo mesto.
Klep. in inšt. pomočnika
samostojnega, resnega In poštenega, nujno potrebujem. Plača dobra, delo stalno, šramek Franc — Cerkvena 6, Tržič. (b
Kovaškega pomočnika
sprejmem, Šček, Lepi pot št. 1, Ljubljana.	(b
Kuharico
vajeno vseh gospodinjskih del, Iščem za takoj. Kandušer, trgovina, Men-geS.	(b
Denar
Posojila daje
Splošno kreditno društvo Ljubljana, Aleksandrova cesta 5.	(d
Kupuje - prodaja Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenab
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
20.000 din posojila
proti vknjižbi nn nepremlf nini na prvo mosto prosi zaseb. uradnik in posestnik Cenj. ponudbe npr. «81ov.» pod »Sigurnost« 18797. d
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
80-100.000 din posojila
na prvo mesto vknjižbe, alt knjitlco Kmetske po sojilnlce. Iščem. Ponudba v upravo »Slovenca« pod »Posestnica v Ljubljani«, št. 18820. (d
TRANSFORMATORJI za vmm^ra e|eMrjj|,0
obločno, točkasto, lopo varenje in odtaljevalce zamrznjenih cevi
izdeluje:
Furlan, Črnuče
pri Ljubljani
Knjižice
Mestno hranilnice Kamnik za 20.000 din prodam. Ugodna prilika za dolž-nlko pri tam zavodu. Rudolf Zoro, Ljubljana — Gledališka 12.	(d
Seriozna industrija
v Srbiji sprejme posojilo ali soudeležbo do 300.000 din. - Upoštevamo samo resne ponudbe, ki jih je poslati na; Prvi statistični zavod v Beogradu, Dečanska 29, pod značko »MIKRA«.
Knjižice
Kmetske posojilnico ljubljanske In Prvo hrvatsko štedlonice potrebujemo šo nekaj proti takojšnji gotovini. Ponudite takoj: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d
Financerja
zaradi razširjenja Industrije Išče banka, ki nI pod zaščito, pa so bavi s trgovino In Industrijo v manjšom kraju notranje Srbije, Idealnem za Industrijo. V poštev pride tu di zveza z že obstoječo industrijo. Ponudbe na oglasni zavod »FAMA«, Belgrad, pošt. predal 493 pod »Flnansijer«.
IB31B22I
Pošten in priden tesar
poroči pošteno kmečko dekle 25 do 35 let, z nekaj gotovine. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18971.
Resnega znanja
zaradi žonitve s samostojno obrtnlco ali trgovko, v starosti do 30 let,; želi primerno sltulran trgovčev sin. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »27« št. 18813.	(ž
Idealen mladenič
trgovsko naobražen, lastnik lepe vile, želi zaradi nepoznanstva, seznaniti se s primerno Izobraženim dekletom poštenega značaja, do 21 let. Cenitev lahko takoj, dota za-željena zaradi povečanja obrata. Dopis s sliko na upravo »Slovenca« pod »Srečen Božič« št. 18006.
IE 11 LIKU
Ureditev dolgov
izterjavo, inkaso in odkup terjatev, sodne in tihe poravnave, dobička-nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilance. kalkulacije, sploh vse trgovske - obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka 7
Objava.
Proti vsaki osebi, ki bi šo nadalje širila neresnično vest, da sem oče nezakonskega otroka, bom postopal sodnljsklm potom. Alojz Grobelnlk — delavec pri železarni Pogačnik, Ruše.
Čitajte »Slovenca«
Za bombažno tkalnico
sprejmemo dve privijalki
za osnovne valje, nadalje eno vdevalko in eno snovalko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna 2G« št. 18827,	Cb
Služkinja
snažna, spretna, zdrava,
vajena vseh hišnih del v boljši hiši In kuhe, dobi s 15. decembrom dobro slniibo. Ponudbe v upravo
v upravi »Slovenca« pod . »Slovenca« v Celju pod I »Res znam« št. 18826. (b
št. 1S976.
M *J®k*
MASCHINiNFABUlK. AUOSBURC - NURNBenO.-A-C
DIESEL MOTORJI
stabilni in ladijski
PLINSKI MOTORJI
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtevajte ponudbe od zastopnika
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
Osebni avto »Fiat«
prodam ali zamenjam za pohištvo. M. Pleterskl -Cerklje ob Krki.	(f
Avto »Mercedes-Benz«
Piosel, 3 in pol ton., popoL noma v dobrem stanju, prodam. - Bolskar Ivan, avto-prevoznik, Litija.	1
Motorno kolo
po možnosti 350 ccm, malo rabljeno, kupim. Ponudbo poslati na MIlan Bajec, Gorenja vas narl Škofjo Loko.	(t
Diferencial
za 3 tonski »Opel-Blitz«, komploten, takoj kupim. Avtobus Rojina, Ljubljana.	'	(f
»Puch« motor 250 ccm
prodam v odllčnom stanju za 7500 dtn. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18922.	(f
Tovorni avto »Ford«
z vsemi gumami - proda Jugopromet, Colje. Tel. št. 273.
Avto
1.7 tonski v brezhibnem stanju, vožen 9686 km -poraba bcnclna 15 litrov, zelo pripraven za trgovce in mesarje, prodam. Vojska Miha, Rodlca, p. Domžale.	(f
Zamorete II podariti
sonc
T o niso več zažel jene sanje, temveč je že davno postalo stvarnost! Že od leta 1906. eksistira »višinsko sonce« — original Hanau. Danes vemo, da njegovi žarki, ki učinkujejo kot sonce, vsebujejo zdravje, varujejo nas bolezni in dajejo koži lepo rjavo barvo.
Z »višinskim soncem« pride v vaš dom tudi sončni blesk ter vam prinaša srečo ln življenjsko radost
iot znamenje sijajnega zdravja. Vedno boste dobro razpoloženi in boste svoj vsakdanji iiosel opravljali z večjo lahkoto,
»Višinsko sonce« — original Hanau — je božično darilo, ki daje več nego radost, ker je bali v ziipskih mescih, ko pogrešamo sonca,
-fciagvšliil .vs© foužiae.
Poznate li novo brošuro na 40 straneh?
Ta vam prikazuje v 18 slikah v barvi vse modele »višinskega soncu« in njihovo uporabo. — Zahtevajte to brošuro pri eni niže navedenih tvrdk, dobili jo boste takoj in brezplačno. Zahtevajte neobvezno predvajanje »višinskega sonca« — original Hanau — pri: Jugoslovensko Siemens a, d. — Beograd, Kralja Aleksandra 8 — Zagreb, Bogovlčeva ulica 1 — LJubljana-, Tyrševa c. 1 a. JugMiovensko AEG, Beograd, Brankova ul. 30.
AEG Union, Jagoslavcnsko d. d., Zagreb, Karadžlčeva ulica X; Ljubljana, Livarska ulica 6.
Zahtevajte ponudb« Jn pogoj« pl»č«vanj».
..Višinsko solnce1' - Original Hanau ^
Pro«lm poSljlte mi brezpl.aino Va4o broiuro Stev.
845/7
Ime t
Ulica
—rr
Min
ZNIŽALI SMO CENE >V ■ M POHITITE DOKLER TRA3A ZALOGA
** "	W ^	^ ™ ^^■ m	NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO DARILO!
DA VKLJUB DRAGINJI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR)
PRED NAKUPOM ZAHTEVAJTE NAŠO PONUDBO ___
OBRTNIKI, TRGOVCI IZREDEN POPUST!	M M V ^^^m vf
ZIME
ŽIMA". TVRSEVA 37
LJUBLJANA
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20
Manjšo hišo
takoj kupim na Teznu pri Mariboru. Ponudbe upravi Slovenca Maribor pod «Dom Stev. 1338«.	p
Krasno posestvo
sadonosno, v bližini Celja in Vojnika, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah • Slov.« pod St. 18752. p
Hišo
z vpeljano mt*iarijo in trg. lokalom prodam v Blokah, event. tudi na obroke. Pojasnila daje Paternost Fr., Nova vas pri Iiakeku. p
Parcelo
prodam. Poizve se Ižanska cesta 24.	(p
Parcela 15.000 m2
naprodaj v bližini St. Vida po 10 din. Poizve se v upra vi »Siov.c St. 18776,	p
Parcele naprodaj
v St. Vidu ln Vlžmarjlh. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	(p
Zemljišče 5-10.000 m3
več parcel, po S—8 din kv. m, IS minut od Mengša, naprodaj. — Naslov v upravi •Slov.« pod St. 18676. P
Vinograd
naprodaj v Hmelovcu prt Mirni peči. Naslov v upr. •Slovenca« pod St. 18654. p
Tristanovanjsko hišo
* vrtom, na Vinici St. 65 pri Črnomlju, prodam. Istotam naprodaj \Vertheim blngaj-n* in fotografski aparat 13x18. - Ved se poizve pri lastniku Mikulifiu, istotam.	p
Izredna prilika naložitve gotovine!
Prodam — ali tudi zamenjam za trgovsko hišo v bllžnth mestih: 1. Večje arondlrano, rentabilno posestvo z upeljano vinsko trgovino, renovirana obširna stanovanjska ln gosp. poslopja, krasni sa-donosnikl ln vinsko posodo. 2. Manjše posestvo z gostilniško obrtjo — ali brez. 3. Kompletno urejeno tovarno lesnih izdelkov, zraven lepa, obširna enonadstropna hiša, vrtovi In drugI objekti — nadalje ca 600.000 kosov raznih obešalnikov za obleke. Vse leži v prijetnem romantičnem kraju Slovenije — pripravno tudi za letovišča. Pojasnila pri lastniku: Ivanu Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu.	(p
Hišo
blizu Maribora, ob banovin, oesti, primerno za vsako trgovino ali obrt, evant. tudi zemlja, poceni prodam. - Vprašati Maribor, Mejna ulioa 40.	1
Majhno posestvo
s hišico (2 njivi, vrt) v industrijskem kraju prodam ali zamenjam za sll-čno kje na deželi. Pripravno za rudarje. Naslov ln podrobnosti pove uprava »Slovenca« pod št. 18742.
Stavbno parcelo 640 m2
v šempetrskem predmestju, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 18841.
Veli parcel
ugodno naprodaj. Vprašati Emonska 25.	(p
Stanovanjske hiše
donosne, nove, v LJubljani 500 do 800.000 din, prodam. Emonska 25. (p
Prodam parcelo
v Mostah v bllžlnt cerkve sv. Družine. Cena zelo ugodna, primerno tudi za
zidavo dvojčka. Resne ponudbe pošljite upravi »Slovenca« pod »Vogalna« št. 18890.	(P
Parcelo 1500 m2
v T,jubljani, prodam. Poizve se v upravi »Slov « pod št. 18833.	(p
Hišo ~~~~
trt, odn. štirlstanovanj-sko, z velikim vrtom ln zemljiščem za parcele — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sonči.a lega« št. 18880.	(p
Hiše, parcele, posestva
kupite ali prodaste naj-kulantneje v realltetnl pisarni F. Prlstavec, sodno zapriseženi Izvedenec, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3, telefon 23-81. (p
Kupim hišo
v Ljubljani ali okolici za 150—250.000. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sončna lega« št. 18891.
Majhno parcelo
za zidavo vlsokopritllčne hiše, severni del LJubljane, prodam. Vprašati: Podmilščakova 11. (p
Hišo z restavracijo
In trgovskim lokalom, na novo adaptirano, moderno urejeno z 10 tujskimi sobami, gostilniškim prostori, salonom, stanovanjem, vrtom In kegliščem ter vsem Inventarjem, — prodam po Izredno nizki ceni. Interesenti pošljite svoje naslove na upravo »Slovenca« pod »Plačam polovico takoj, ostalo pozneje« št. 18889.	(p
Srednjeveški gradič
v najboljšem stanjil, prikladen za penzlon, sana-torij, Internat ali slično. Nahaja se v krasnem romantičnem okraju, blizu proge Celje—Maribor. Sestoji iz krasne sobane— dvorane, 40 sob In vseh gospodarskih poslopij ter mlina, žage, jezera s kopališčem, čolnov, ribolova, tenis igrišča, živega in mrtvega Inventarja. -Vse v najboljšem stanju. Površina preko 100 ha -park, gozdovi, njive ln travniki, vse v enem kosu. Cena 2,000.000 din. -Prodaja agencija »Tržišče«, Zagreb, Gjorgjiče-va ul. 8-a. Telef. 23-069.
Kupim hišo
ne glede na donos, za Bežigradom ali v Šiški do cene 800.000 din. Popis ln ceno ln izmero zemljišča pošljite upravi »Slovenca« pod »Kupim za hčerko« št. 18888.
Hišo, novejšo
v bližini centra, takoj kupim. Cena nI važna, glavno, da ml hiša ugaja. — Resne ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Finančnik« št. 18887. (p
Vinogradno posestvo
okolica Maribora, kupim. Ponudbe z navedbo obsega in cene na upravo »Slovenca« pod »Vinogradno posestvo« 18921.
Hiša
4 sobe, klet ln pritlkline ter 1 ln trt četrt orala zemlje naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18951.	(p
Peki, trgovci - pozor!
Dvonadstropna hiša, dve trgovini, 1 pekarija, več stanovanj, center LJubljane, zaradi smrti ugodno naprodaj. Cisti donos 8'/i. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »750.000 din« št. 18917.	(p
Najboljši radioaparati
Blaupunhl
Sacfiseimerh 1.1, d.
	
	
	
"i ' '.< »■■'■>■• m* k	
	
Ljubljana Miklošičeva cesta 20
Velika izbira krasnih otroških vozičkov. OLYMPIA pisalnih strojev, šivalnih strojev itd. Prodaja tudi na obroke
Na Bledu
kupim manjšo vilo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Novejša, št. 18929.
Zemljišče 5600 m'
v bližini Rakovnika, prodam po 14 din meter. — Telefon 46-56.
Stavbna parcela
na periferiji mesta — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 18927.	(p
Kmečko posestvo
od 100 do 110 tisoč din, z živim in mrtvim inventarjem kupim. Ponudbe z opisom poslati na: Suler Rajko, Sv. Marjeta, p. Rače pri Mariboru. (p
Hiša
z lepim vrtom, sadovnjakom, pri glavni cesti — primerno za frizerja ali drugo obrt, naprodaj. Informacije daje: Grubel-nlk Andrej, Sv. Lovrenc na Pohorju.	(p
Na javni dražbi
pri sodišču v Metliki ,bo prodana skoraj nova enonadstropna hiša z vrtom v Metliki št. 59. dne 11. decembra ob 8 zjutraj. -Cenilna vrednost 150.000, najnižji ponudek 100 tisoč din.
Vnajcm
IŠČEJO:
Trgovino
z mešanim blagom, vpeljano, z inventarjem in zalogo, vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra kupčija« št. 18881.	(n
Umetni mlin
2 tonski, vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Mlin 1343«.
ODDAJO:
Kovačnico
oddam takoj v najem. Ponudbe: Zelnik, Goriče St. 14, Golnik.	n
Pečarijo
oddam v najem v Mengšu. Vprašati: Topole 16.
Trgovski lokal
oddam b 1. februar. 1941. Pod Trančo št. 2. Pojasnila daje hišnik.	(n
Njivo 7.400 m2
oddamo v najem ob Tyr-ševl cesti. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Njiva« št. 18918.	(n
Mlin
dam v najem za 10 mesecev zastonj tistemu, ki mi ga popravi. Naslov v podr. »Slovenca« v Celju pod št. 801.
Trgovsko hišo
z večjim lokalom ln skladiščem ter, z vsem Inventarjem ln k temu potrebno stanovanje z vrtom, v večjem industrijskem prometnem trgu na štajerskem, oddam s 1. februarjem 1940 — event. tudi prodam. - Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod zn. »180«. (p
Posestvo
10 oralov, oddam v popolno oskrbo. Plačilo delitev pridelka. - Ponudbe pod šifro •Okolica Poljča-n« Stev. 1341 upr. «61ov.< v Mariboru, p
\tanoianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
s kopalnico, oddani. Sp. Šiška, Mllčlnskega št. 24.
Dvosobno stanovanje
oddam na Ižanski cesti št. 117.	(č
Dvosobno stanovanje
prostorno, ln lepe poslovne prostore oddam. Ljubljana VII, Gasilska c. 3.
Trisobno stanovanje
s pritiklinami, v Celju -oddamo s 1. januarjem v najem. Pojasnila se dobe pri g. A. Papst v Celju, Vodnikova ul. 7-II.
Dvosobno stanovanje
poceni oddam. Sitar -Stožice 135.
Dvosobno stanovanje
oddam v novi hiši v Ilirski ulici. Polzve se: Sv. Petra c. 83.
Dvosobno stanovanje
s kabinetom in centralno kurjavo oddam mirni ln čisti stranki. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 18913.	(6
res separlrano ln mtrno, opremljeno, išče dobro sltuiran gospod. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Center alt blizu« 18879.
ODDAJO:
Sobo
prazno, e posebnim vhodom, oddam. Podjunska 2S. s
Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja
Zahtevajte prospekte in Zagreb, Boškovičeva 32/L
brezobvezen obisk inženirja! .	Telefon 63-06
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Jegllče-va št. 9.	(s
Sobo
z vso oskrbo oddam takoj. Gilnce, Cesta 9, št. 8.
Lepo sončno sobo
oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18973.
Sobo
eno ali dve, prazni, s posebnim vhodom oddam. -Dravska ul. 1.
Opremljeno sobo
sončno, poseben vhod, oddam s 15. dec. _ Naslov v upravi pod St. 18777.	s
Gg. duhovnikom
se priporoča brivnlca »Polanc«, Kopitarjeva, (r
Telefon 22-75
Tehnična pisarna in posvetovalnica v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10
Ing. Otdhal Josip
poobl. gradbeni inženir se priporoča za vse v to stroko spadajoče posle.
Gumbnice, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Natek & Mikeš
Ljubljana, Franiiikanska ulite
nasproti hotela Union
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dele
Trajno ondulira
lr barva lase »Polanc« v Kopitarjevi ulici.	(r
Postrežba
pomofi, usluga, solidno in diskretno — so vodilne smernice postrežne pisarne »Servis Biro«, Ljubljana, Sv. Petra c. 27-1, tel. 21-09. Pismenim naročilom priložite 10 din v znamkah.	(r
Za vaše lase
Preparate Anna Csillag! 2e 64 let sijajnega uspeha po vsem svetu. Garniture za odstranjevanje prhuta, sprečevanje izpadanja in za novo okrepljeno rast las din 85.-, 125.-, 200,- in 300.-. Pošilja Jugoslovansko zastopstvo Laboratorium Aurora (SI), Novi Sad.
OKAMA MAZILO
1» zdravilnih zeiiSč. - Čudovit nspeh pri ranah, opeklinah, ožuijenjih - volku — turih in vnetiih Itd. za nego dojenčkov pri kožnem vnet jn, izpuščajih in hrastah na te menn, za razpokaDe prsne bradavice. Dobi se * lekarnah in drogerijah.
Zapestnice
proti revmatizmu ln pro-tlnu, uspešno preizkušene, se dobe po ugodni ceni. Zaloga v Ciril-Meto-dovi ulici 19 pri ge. ftus-mel od 14 dalje.
Novi naslovi
Frančiškanska al. 3,
Telefon 45-13
Dobro ohranjene
in uporabne predmete, katere želite prodati, ponudite vedno najprej pri tvrdkl »ABC«. Ljubljana, Medvedova e. 8 (poleg kolodvora Siška^. (k
Kupujte pri naših inserentib I
itamai
m HniMasMMnil
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 6 (pri Gradišču).
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetni k Ljubljana, Mestni trg 13 i
Spalnico
moderno izdelano, pleskano na orehovo korenino, poceni prodam. Jože Kunčič, mizarstvo, Podgora St. 6, Št. Vid nad Ljubljano.	i
II
Živali

Žive srne
knpuje K. Klimek,	Krn-pičeva 81, Zagreb.
»Božiček«!
Krasne foxterriere,	ostro-dlake, 5 mesecev	stare,, z rodovnikom, z 49 odlikovanji, proda M.	Detl-ček, Karlovac.	(1
Konjička-ponija
prodam za 2000 din. — Doki Jožefa, Ruše 66. (j
Psi, nemški bokserji
Graščina Bizeljsko pod Sv. Gorami Ima prvovrstne nemške pse bokserje od premiranih staršev — oče državni prvak, naprodaj. Vprašati pri gornjem naslovu.
Alphonse Daudets	112
J a It e c
Prevedel Fišer Frane
Prijatelj je vstal, vzel svoje kladivo in predpasnik, nekaj zajedal, mogoče je prosil ali se oproščal, pogledal obupno na akaečo se juho in odšel ponižno kot pes v brlog, v katere mje Belizar spal, preden se je poročil. Pijanček ni bil hudoben in pod njegovo raz-mršeno, gosto in grdo brado se je skrival slaboten in pokvarjen otroški obraz-
Ko je odšel, je krošnjar iztegnil svoje debele, dobrodušne ustnice in dejal:
»Oh; daj no; Kljub temu mu daj nekoliko juhe.c
»Oh! saj vem... Ko bi tebe poslušala...«
»Samo tokrat še... Le daj mu!«
Žena se je še obotavljala in se mrdnila kot tjste žene nižjih plasti, ki imajo može, ki lenarijo, same pa oelajo od jutra do večera. Kot običajno je tudi tokrat popustila in Belizar je zmagoslavno odnesel krožnik juhe Prijatelju v brlog. Vrnil se je ves ganjen,
»No! Kaj je dejal?«
»Oh, veš kaj! Tako se mi smili, ker je tako obupan. Pravi, da pije od žalosti, ker ne more najti dela in ker je še vedno na najinih ramenih-«
»Zakaj ne more najti dela?«
»Pravi, da ga zato ne marajo, ker je preslabo oblečen; če bi se mogel nekoliko bolje...«
»Hvala lepa! Sva ga že dovolj oblekla... Povej mi, zakaj je prodaj salonsko suknjo, ki si mu jo ti brez moje vednosti kupil za najino poroko?«
Na to ni mogel odgovoriti. Kljub iemu sta poštenjaka napravila še en poizkus Kupila sta Ribarotju delavsko haljo. Nekega lepega jutra
se je oblekel v sveže belo perilo, gospa Beli-zarjeva mu ie zavezala kravato in osem oni ga nista videla. Našla sta ga spečega v brlogu. Obleke ni imel več, od vsega je rešil samo svoje kladivo in svoj večni usnjeni predpasnik. Po več sličnih nerodnostih sta naša dva sedaj samo čakala na priliko, da bi se rešila tega pritepenca. ki je postal gospodinjstvu v zelo težko breme, namesto da bi bil v korist. Tudi Belizar je končno moral v to privoliti in često se je čez Bibaratija pritoževal Jakcu, ki je bolje ko kdor koli razumel njegovo žalost, ker je tudi on dobil v breme zelo neprijetnega tovariša samo s to razliko, da se čezenj ni smel pritoževati- Preveč ga je imel rad.
VII.
Ida se dolgočasi Ko je Ida prvič obiskala Etiolles, je bil
Jakec zelo vesel, vendar ga ie tudi zelo skr-elo. Bil je ponosen, da je dobil nazaj svojo mamo, vedel pa je tudi, kako klepetava in tečna je v obnašanju in govorjenju Bal se je, kaj bo dejala Cecilija S prvimi trenutki njunega snidenja je bii še kar zadovoljen. Vse se je precej dobro izteklo. Ida je objela Cecilijo okoli vratu in io z vznesenim glasom imenovala svojo hčerko. Ko pa je pod vplivom c.O-brega kosila izgubila svoj resen izraz in postala kakor živa kot mlada deklica, ki se smeji zato, da drugi vidijo njene zobe. ko je pričela razlagati svoje nenavadne dogodivščine, se je Jakec «pet zbal. Govorili so o Rivalsovih starših, ki žive v Pirenejih.
»Oh, seveda... Pireneji!« je vzdihovala. »Hudourniki, led. doline!-.. Potovala sem tam. ko sem imela petnajst let z nekim prijateljem iz svoje družine Bil je Španec, vojvooa de Cas-sarče. Zdaj sem se spomnila: generalov brat je bil... in če pomislim, kakšen norpc! Najmanj dvajsetkrat bi si z njim lahko vrat zlo-
mila... Pomislite: štirje smo nekoč jezdili v Damuout; konji so dirjali kot bi imeli trebuhe na tleh in na cesti je bilo polno voz! Da, ta vojvoda je bil res originalen... Spoznala sem se z njim v Biarritzu v tako smešnih okoliščinah!«
Nato je Cecilija dejala, da ji morje zelo ugaja.
»Oh, hčerka moja, videti bi ga bili morali kot jaz, pri Palni; noč je bila in nevihta je tolkla. •. Bila sem na parniku v salonu s kapitanom. Debel človek je bli in neprestano me je silil s punčem... Toda ja7 ga nisem hotela piti... Tedaj se je ta falot razjezil, odprl za seboj okno. me prijel za vrat, — mož je bil namreč zelo močan — in me držal nad vodo, v aežju, penah in bliskih... Nekaj strašnega!«
Jakec je sicer poizkušal prekiniti te nevarne zgodbe, ki pa so se vedno iznova začele. Cecilija je govorila z Jakčevo materjo spoštljivo in obzirno; skrbelo jo je samo, ker je Jakec bil tako nemiren. Ta je bil ves iz sebe, ko je pred svojo učno uro slišal, ko je dekle reklo njegovi materi: »Ali ne bi šle nekoliko na vrt?« Povabilo je bilo popolnoma umestno, toda Jakcu so se kljub temu naježili lasje ob misli, da bosta tam sami Kaj ji bo neki še povedala, moj Bog! .. Medtem, ko mu je doktor razlagal, ju je on opazoval, ko sta se sprehajali po sadovnjaku. Cecilija je bila drobna, vitka in skromna v kretnjah kot vse resnično elegantne ženske. Ida je tudi bila še lena. Hodila je dostojanstveno in mahala z rokami. Na glavi je imela pernat klobuk, ostanek neknanje toalete. Poskakovala je kot mlada punčka in od časa do časa obstala in široko zamahnila z roko in t odprtim sončnikom. Videti je bilo, da je samo ona govorila. Cecilija ie od časa do časa dvignila svoi lepi obrazek v oknu, kjer sta se videli dve glavi Sivolasa profesorjeva in skodrana učenčeva. Danes je
Jakec prvikrat občutil, da je ura dolga. Ni bil srečen prej, dokler ni s svojo zaročenko, ki je bila rahlo naslonjena na njegovo roko, hoail po gozdu- Tega dne mu je prisotnost njegove matere nekoliko grenila srečo, Ida ni razumela ljubezni; mislila je. da je to le smešna sentimentalnost. Večkrat je pokazala zdravniku oba zaljubljenca, se pomenljivo nasmehovala in mrmrala. »Hm!. . hm!« Ali pa se je naslonila na njegovo roko in vzdihovala: »Oh! Doktor, kako lepa je mladost!« Toda najmuč-nejše so bile nekatere njene opazke, s katerimi je poklicala otroka, če sta se preveč oddaljila: »Otroka moja, ne predaleč .. videti vaju moram.« Obenem je zelo pomenljivo vrtela oči.
Dva- ali trikrat je Jakec zapazil, da se ie doktor namrdnil. Najbrž mu je šla na živce. No, pri vsem tem je bil gozo tako lep, Cecilija je bila tako ljubezniva in besede, ki sta si jih izmenjavala, so se tako prijetno vje-male z brenčanjem čebel, z gostolenjem v ptičjih gnezdih in « šumenjem listja, da je ubogi deček polagoma pozabil na svojega mučnega prijatelja- Toda z Ido si človek nikdar ni mogel biti dovolj na jasnem; vedno je bilo treba biti pripravljen na njene muhe. tJstavili Su seuzai trenu,ek pri čuvaju. Ko je mati Ar-chambaule zagledala svojo nekdanjo gospodarico, se ji je globoko klanjala, bila do nje spoštljiva in prav nič ni spraševala, kako je z gospodom; sicer je pa kot bistrovidna, preprosta ženica razumela, oa o njem ne kaže govoriti. Za bivšo gospo DArgenton pa je bil pogled na dobro ženico s katero so tako dolgo skupaj živeli nekaj obupnega Mati Arehambaul ie pripravila v sobi v naglici zakusko; toda bivša gospa D'Argonlon se je nenadoma dvignila m ?e napotila sama proti Jelšovju. delala dolge korake in hitela kot bi jo kdo klical-Hotela je spet videti Parvodamus.
IEEHBI
STROJNO PODJETJE
ING. BORSTNAR
UUBIIANA, IV. KRNU« ST. U
IZDELUJE
VODNE TUR BINE
| ŽAGE, MLINE, TRANS-MISIJE. DVIGALA ITD.
VERITAS
GENERALNO ZASTOPSTVO 1 Dv« peti
IN bKLADISČE Mz litega železa, priprav ____na za delavnico ali skla-
Anton Bremcc
Celje
ISčejo se zastopniki
Nov gramofon
kovčeg z 28 ploščami, mo-6an, čist glas, avtomatično ustavljanj«, naprodaj za polovično ceno. Kavčič, Stu-donee 23, p. D. M. Polje. 1
Citre
koncertne, rabljene, v dobrem stanju, prodam. — Ivan Kiferle, Ljubljana, Cesta 29 okt. št. B. (g
Električni motor
i/i—»/4 ke, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe Je poslati na Perme Ludvik, Cesta v mestni log 15, Ljubljana.
Polnojarmenik
ln parnt stroj 75—90 ks za žago, kupim. »Stucar-je«, clrkularje in trans-
mtsije kupujem. Ponudbe na Mestrovlč I„ eksport drv, Zagreb, Zrlnjevac 15.
HZSEB3I
Radio-aparat
dobro ohranjen, 3 alt 4 ceven, kupim. Ponudbe na K. š. LJubljana, Zar-nlkova 9-11, levo.
Radio aparati
Tefag, Graez zelo ugodno, tudi na obroke. Rabljeni aparati vedno na zalogi Nova trgovina — Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.
Radio aparat
»Mende«, 4 + 1 cevni -popolnoma nov, prodam
za 3000 din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18905.
KLAVIRJI
pianini, harmoniji:
STEINWAY & SONS, BLOTHNER, BČ5EN-DORFER. FORSTER, HflLZL, BECHSTEIN
so nesporno najboljSi
fabrikati na svetu.
K , 1 ... ,	,, , njeno, kupim. Slamič, Go-
Dobite l>h le pri tvrdki j sposvet8ka cesta 6.	k
1
Registrirno blagajno
in Berkel vaco, dobro ohra-
Kupimo
ALFONZ BREZKIK
Ljubljana
Aleksandrova cesta 7
Majhni obroki, nizka tz-po-iojevalnina. Tudi pre-igrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun.
Citrašem
priporoča za božič nabožne pesmi Ivan Kllerle, LJubljana, Cesta 29. okt. št. 5.	(g
Pločevinaste bobne
(sode) kupuje Jos. Relch, -tov. kem. Izdelkov, Maribor. Tezno.
Nov klarinet ES
znamke Kohler ln Celo bas polovičen, prodam.
Šušteršič, Zg. Bitnje 96, prt Kranju.	(g
H
Lokomobilo
25 ks, 10 atmosfor, prevozno, stolarskl stroj za okrogle droge ln avtomatični stroj za brušenje tračnih žag, vse brezhibno, prodam, Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stroj« št. 18857.
Continental
na ugodne mesečne obrokeI
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrlnjska 80
Srebro, drage kamne
tn vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Jos. Eberle, Ljubljana Tjrrieva 2
(DalaAa botnla .fllon"k
SCHNEIDER
ZAGREB. NIKOLIČEVA IO
ZAHTEVAJTE ftOtSPLACMI CtNtK
Vsakovrstno zlato
b r 11 J a n t e In srebro kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica S.
Vse vrste stare cunje
krojaške odpadke, staro ln novo volno, kupujem in plačam najdražje. A. Grebene, Tyrševa c. 36 (dvorišče).	(k
Vreče
strgane, razparane strojno zakrpam najceneje ter predelavam iz jute vreče alt bale. A. Grebene, Tyrševa 36, dvorišče, (k
storo zlato, zlato zobovle
tn srebrne krone
kupujem po najvišjih eenab
A. KAJFEŽ »poTin* s arami ln zlatnine
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih nr
Ljubljana. Miklošičeva 14
Ovseno slamo
prvovrstno, zdravo 100— 200 stotov kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Slama« 18740.
Vsakovrstno
ZlafO kupuje
po aajviSjib eenab CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica it. B
Kupujemo
staro strojno in komeriSno litino, bakor, aluminij, me-sing itd. po najvišjih dnevnih cenah. «Zvon>, livarska kom. družba, Št. Vid nad Ljubljano.	h
Venecijanko
dobro ohranjeno, aH posamezne dele, kupim. Naslov
v uprvl .Slov,« štev. 18789.
Avtomatsko tehtnico
Berkel, Cito ali Dayton, ie rabljeno, dobro ohranjeno, do 2n kg, z navedbo ceno ln znamke kupim takoj. Ivan StefančlS, St. Vid nad Ljubljano.
Božična drevesca
3—4000 kupim takoj na Dolenjskem, žakelj Ant., Gosposvetska 13, trgovina. Sporočite naslov tn ceno.
Cunje
krojaške odrezka, star
papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska št. 5.
Jesenove hlode
od 18 cm naprej ponudite na B. Kolb, St. Vid nad LJubljano.	(k
Pletilne in šivalne stroje
za pletenine, tudi neupoj rabne, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Stroji 1351«. (k
Bukove hlode
tn lesno oglje, vagonske količine, kupimo proti takojšnjemu plačilu. - Ponudbe poslati na podruž.
»Slovenca« v Celju pod »Eksport«.
Pozor!
Iščem stalnega dobavitelja surovega čajnega masla za več let! V ponudbi navesti ceno ln približni kvantum razpoložljivega blaga na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 18818. (k
Ali
•te ie
naročeni
na
Vsak
naročnik zavarovan
+
Dotrpel je naš nadvse ljubljeni soprog, sin, brat, strie in svak, gospod
Ernest Paulin
prokurist in bivši poslovodja tovarne Ivan 3ičk»
Dragega pokojnika bomo prepeljali v nedeljo, dne 8. t. m. dopoldne iz Škofje Loke v Ljubljano, kjer ga bomo isti dan ob 4 popoldne spremili na njegovi poslednji poti z Žal — iz kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Škofja Loka, Straža, dne 7. decembra 1940.
Globoko žalujoči: Fanika, soproga In ostalo sorodstvo.
Vsakovrstne
odpadke
papirja in cunj kupuje in plačuje po najvišjih d nevnih cenah
B. Železnik
trgov, vseh vrst surovin
Maribor - Pobrežje, Cankarjeva lfS. Nakupo-valnica: Kopališka ulica. Telef. 27-43.
IVTTT.FTfTfg
Najugodnejši nakup
m o S k I b obisk nudi
Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana
Ovčja kožuhovina
Jagenčlcove In ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-nlku. Dobrunje pri Ljubljani.	f\
Cvetje in jajca
vedno v zalogi pri Ba-loh. Kolodvorska št. 18, dvorišče, telefon 89-68.
Perzijska preproga
antična, je naprodaj. Novi trg 4, LJubljana.	1
Pol vagona oreh. hlodov
ozir. korenin, prodam. Na> slov v upravi iSloveuca« pod št. 18791.	1
Več šivalnih strojev
(konkurznega nakopa) prvo vrstnih zriamk, z 20 leta« garancijo, j« poooni naprodaj pri «Promatu«, Ljubljana, nasproti križan, cerkve, Tudi oh nedeljah dopoldne na ogled.
Železno peč
prodam. Franja Hudales, Kopališka 4.	(1
Mlekarna
ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 18819.	• (1
industrijske smokve
vedno v zalogi po naj nižji dnevni ceni pri tv. Ivan Plelick, LJubljana, Llngarjeva ul. 1, knezo-Skofljska palača.	(1
Mlekarno
prodam zaradi preselitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Center« 18869
Pult
dolžina 3 m s pločevina sto ploščo, nastavkom ln stelažo. ugodno prodam. Pripravno za mlekarno alt vinotoč. A. Grebene, Tyrševa 36 (dvorišče), (t
..VEtEBIT"
otroški vozički ZAGREB, Ilica št 55
NajnoveJII modeli. nnJnISJe cene v specialni ln največji trgovini otroških vozičkov, Prodaja za gotovino. Prevoz In omot s« ne računu — Cenik s slikami brezplačno. — Izrežite oglas zaradi naslova.
dlSče. prodam. Toman — Resljeva cesta 30. (1
Fige
za iganjekuho po najnižji cent oddaja tvrdka Ivan Jelačin, LJubljana, telefon 26-07.	(1
Manus-volno
kompletni material za tri
krasne perzijske prepro-fo, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18864,	(1
Traverze
dobro ohranjene I. profil 8 cm, ugodno prodam. — Bldoveo, Celovška cesta št. 72.	(1
Šivalni stroji
tudi krojaški clk-cak v veliki Izberi, rabljeni zelo ugodno pri Nova trgovina, Tyrševa cesta 36, nasproti Gospodar, zveze.	(1
Velik pisalni stroj
brezhiben, znamke »Re-mlngton«, novejša tipa -poceni takoj prodam. — Kovačlč. LJubljana, Clga-lctova 11.	(1
Obleko
za 10—12 letnega dečka
ln zimsko suknjo prodam. Zrlnjskcga 17.	(1
Trg-ovci!
Dokler J. še prilika se ■aložlt« s celimi
orehi in medom
Dobite v
Medarnl
LJubljana, Židovska nI. 6
Zimska jabolka in krompir
ima na zalogi Trg. posl. Kmetij, družbe Novi trg 3
Kupujte pri
naših inserentih
Štedilnik
železen, lit, prodam. Litijska c. 11, Stepanja vas.
Več novih skobelnikov
prodam. Mušli, Mongeš št. 92.
Pcčico
ln dinamo proda Mlkllč, Vllharjcva 87.
Otroško posteljo
tfo4a.ul. tfaeluv v upravi
»Slovenca.« pod št. 18972.
Kožuh
(bizonov hrbot) trlčetr-tlnskl, ln srebrno Usleo, ugodno prodam. Vse lz-borno ohranjeno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kožuh« St. 18941.
Sobno steno
2 m široko ln 2.55 m visoko, dvojno, z dvojnimi vrati, vso zastekleno z ledenim steklom, odlična Izdelava, prodam. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sobna stena« štev. 18942.
"Štedilnik »Triumph«
dobro ohranjen, kuhinjska kredenca ln drugo pohištvo naprodaj. - Po-izve se: Slomškova 7-II. lavo, v sredo, četrtek ln petek od 14—15.
sV Hišno gasilstvo
kot predpisano opremimo — najprimernejša vstav-ljiva ročna brlzgalnlca -uporabna tudi za škropljenje vrtov Itd. Komad 620 din. Tovarna »Lutz« Rupena, Ljubljana-Šlška, telef. 32-52.
Šivalni stroji »Anker«
za gospodinje, šivilje — krojače ln čevljarje — tudi clkcak z dvema Iglama ter Central bobbin — nove in rabljene, z 20-letnlm jamstvom, prodaja »Triglav«, Rosljeva 16. (1
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, feutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1
Dražba lesa
Sumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju bo prodala na javni dražbi dna 23. decembra 1940: 580 plm Izdelanih jelovlh hlodov lz revirja Travnik ln 1750 prm bukovih drv na panju lz revirjev Travnik In Podstenice. Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri Sumskl upravi razlaščenih gozdov v Kočevju ln pri gozdarjih v Pod-stenican In na Travniku.
TELE
radio aparati, TELEFUNKEN električni gramofoni, TELEFUNKEN gramofonske plošče uživajo po vsem svetu sloves tehnične in glasbene dovršenosti. Ako nameravate nabaviti nov radio aparat, si prej zagotovo oglejte in poslušajte najnovejše TELEFUNKEN aparale z novimi jeklenimi cevkami »harmonične serije«. — Vsak ;astoj>nik TELEFUNKEN aparatov vam jih bo z veseljem in brezobvezno
pokazal.
V Ljubljani .RADIO' d. z o. z.. Miklošičeva 7 v Mariboru Radio Starke!, Trg Svobode 6
Brezplačne prospekte radio aparatov, gramofonov in plošč pošilja:
Jugoslavensko Siemens a. d.
odsek za slab tok
Beograd, pošt. pr. 243
Pokromanje, poniklanje in splošne galvanizacije, kakor tudi brušenje specialnih nožev in bolniških instrumentov ter drugih predmetov prevzame in izvrši za takojšnjo dobavo Prvi jugosl. zavod za pokromanje in poniklanje
Vidi Aberšek
Lfubljana — Krakovski nasip štev. 26
t Naša dobra, preskrbna, zlata mamica, gospa
JOSIPINA »OLJKA
soproga žel. uradnika v pok.
nas jo danes, vdano pripravljena za večnost, v 53. letu življenja, za vedno zapustila.
K večnemu počitku k Sv. Križu jo bomo spremili v ponedeljek dne 9. t. m. ob 2 popoldne iz fciiške, Kettejeva 3. Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1940.
Peter, soprog;
Štefanija, dr. Olga, hčerki; Peter, sinček in ostali sorodniki

t
Tužnega 6rca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je na predpražnik Brezmadežnega Spočetja Device Marije Vsemogočni poklical k Sebi po večno plačilo Svojo zvesto služabnico in našo ljubo mamo
Marifo vd. Bratuž
roj. Černigoj
prevideno s sv. zakramenti in potolaženo s posebnim blagoslovom svetega očeta. — Našo ljubo, zlato, dobro mamico bomo ohranili v nevenljivem spominu in molili za pokoj njene duše.
Gorica, Ljubljana, Slov. Konjice, dne 7. decembra 1040. Globoko žalujoči sinovi Rudolf, Marij, Franci in družine
V globoki žalosti naznanjam prežaloslno vest, da me jo dne 5. decembra 1940 za vedno zapustil moj ljubljeni mož
JANEZ JEROMEN
strojevodski kandidat
v starosti 32 let, kot nesrečna žrtev svojega poklica pri železniški nesreči na progi Sevnica—Blanca.
Njegovi zemskl ostanki bodo prepeljani na pokopališče v Stožice pri Ljubljani. Ura in dan pogreba bo naknadno objavljen.
Maribor, Stožice, dne 7. decembra 1940.
Globoko žalujoča soproga Ivanka
Za božična darila
priporoča
KRAVOS
IVAN
Maribor, Aleksandrova c. 13, tel. 22-07
Najboljša dalmatinska
kupite najcenejše direktno pri vinogradnikih, Informacije daje: Štefan Kuničič - Starigrad-Dol (O. Hvar), Dalmacija.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
MEINEL HEROLD
Ul-TVORHICE GlAZBIl
MARIBOR
ŠT. 10 J
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
Postelfno perje
Po Din 12-—, kemično čiščeno . , , ,	Din
Perje od puranov, čehano po . » , ,	Din
Cehano in kemično čiščeno . . . . ,	„
Na roko čehano in kemično čiščeno ,	„
Mešano gosje, čehano	„
Pol puh, beli .....................„
Sivi gosji puh . . Din 120' —, prima	„ Beli gosji puh 175'—,240"—,280"—, labud puh 360"—
Vzorce brezplačno dobite pri 1TTV samo Glavni trg 24, Maribor •«■■ i™ .rm
14-— 29 — 39 — 60'— 65"— 150"— 195-—
Pohištvo za Božič 1940
čipkaste zavese, svilene odeje, žimnaste in afrik madrace, kauče in otomane ter po naročilu vsakovrstno pohištvo pri
E. ZELENKA, MARIBOR
ULICA IO. OKTOBRA štev. 5
Razglas
Izžrebane številke loterije	krajevnega šolskega odbora v Lokave u:
Štev.: 3708 2826 879 3213	2985 2558 2900
2242 4410 4770 2325 1137 2056	4724 3225 2992
3657 2093 907 3053 2006 3620	4759 934 2839
2389 3003 4957 4703 1717 3022	1772 1078 1684
1978 828 2479 3007 2497 1091	2209 2375 3912
2281 3691 1440 4902 1457 2633	1082 863 3543
2137 4592 4242 3385 1693 4489	2428 1253 3004
3661 1(53 3217 2878 2563 4575	4652 4256 917
2127 3218 334« 2544 2025 4984	3312 3617 3882
4567 1256 825 3900 1597 4953	4323 3474 1435
998 ( 360 3980 3079 2243 3550	2908 4218 4698 1914 3861 3379.
Dobitki so dvigljivi do 2. II. 1941. Po 2. II.
Uofoitki so dvigljivi zapadejo v last odbora.
Lepe knjižne nagrade!
Vsakdo, ki kupi iz Cirilove knjižnice knjige Kari May in druge knjige, dobi za vsakih potnih 50 din kupon s številko, s katero se udeleži nagradnega žrebanja z dobitki v vrednosti po 2000, 1000, 500 din in mnogimi drugimi nagradami. Pišite takoj po seznam in načrt nagradnega žrebanja
Tiskarni sv. Cirila Maribor
Primeren dar za Bo2ii je knjiga:
Karfuzijani m Kartuzija Pleterje
ki nam odkriva pogled v nepoznani svet, s 106 slikami, v bakrotisku na najfinejšem šamoa papirju. Cena 40din; za dijake in prosvetne knjižice 20din. Narožuje se KARTUZIJA PLETERJE, p. St. Jernej Dravska banovina
Samostojnega uradnika
za pisarniško in zunanjo službo in
korespondenta (-injo)
steno-daktilografa(injo), ki perfektno obvlada srbohrvaščino in nemščino, arijske-ga porekla, išče za takojšen nastop vodeče podjetje v Belgradu. Obširne pon
Otroški kot/ček
Mihieve Čudovite dogodivščine
(183) Ker je komornik pozabil zapreti vrata za seboj, je bilo Mihcu lahko priti v sobo. »če tu ne najdem listin, potem jih nikjer ne bom,« si je mislil.
curriculum Belgrad.
vitae na poštni
ponudbe s oredal 626,
Dekoracija! Montirani« zastara*)
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana
Sv. Petra cesta 17 Telefon 20-42
Zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteliev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cene I	Solidna Izdelava I
(184) Stvar seveda ne bo lahka, ker soba je velika in pohištvo številno. Vendar hoče Mihec vse pretakniti, da bi našel tiste nesrečne listine.
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog dedičev Sikošek Jožeta in njegovega sina Sikošek Jožeta v Kresnikah 19, je sodišče dovolilo prostovoljno javno dražbo posestva vi. št. 22. k. o. Kresnike, to je hiše št. 19 v Kresnikah (gostilna), gospodarska poslopja in velikega vrta sadonosnika.
Dražba bo dne 20. decembra 1940 ob 9 dopoldne
v pisarni Burger Franceta, javnega notarja v Celju in je tam dobiti vsa pojasnila.
Burger France javni nolar kot sodni komisar.
Inserirajte v »Slovencu" I
ZAHTEVAJTE, JtlMO/SAMO ZiZAŠClTNO
J/SAMO z-,.ZAŠČITNO plombo STERlUZIRANOisk
zadruznatMazimeId
NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI.
Diplomiranega elektrotehnika
išče Elektrarna Fala d. d. za svoj obrat v elektrarni na Fali. Prednost imajo interesenije, ki imajo nekaj let prakse v kaki večji elektrarni ali sličnem strojnem obratu in ki so poročeni. Nastop po možnosti že s 1. I. 1941. Ponudbe z navedbo izobrazbe in prakse je poslati na ELEKTRARNA FALA d. d. Maribor, Vrazova 2.
»SLOVENEC", podružnica f Miklošičeva cesta it 5
Saba (Radio
Preciznost in kvaliteta
Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom I
Generalno zastopstvo in skladišče
Radio Bremec — Celje
I. C Kotar, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13 Zastopniki' Rad'0 Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11
Radio Zupan, Moistrana _Edvard Fischbacher, Trbovlje
Zahvala
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika, gospoda
arh. Ivana Mathiana
na njegovi zadnji poti, vsem, ki so darovali krasno cvetje, izrekli ustmeno ali pismeno tolažilno sožalje, naša najiskre-nejša zahvala.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1940.
Globoko žalujoči ostali
Zlogovna križanka ]
Vstavi v vsak prostorček po dve čtki (zlog)!
Vodoravno: 1. Jugoslovansko mesto. 3. Lepota, nežnost. 6. pogosta bolezen, ki se javlja pri starejših ljudeh. 9. Nočna ptica. 10. Del poslopja. 11. Vztrajno prositi. 13. Kajenje. 15. Drug izraz za očeta. 17. Vrtna greda 18. Sodobna kraljica. 19. Tekoča voda, slov. mesta 20. Pravimo, da je železna srajca. 22. Rahel veter. 24. Ljudska vprašalnica. 26 Znak na igralni karti. 28 Plazilka. 29. Prikazen, osebnost. 31, Hrvaška reka. 33. Vrsta človekovega premikanja. 35. Majhno okence. 36, Druga beseda za temelj, pod. 37. Srednjeveška judovska mistika. 39. Lastnost telesa, predmeta brez obleke, pokrivala. 41. Visoka gospa. 43. Vzpetina. 45. Azijsko pleme. 48. Država v Srednji Ameriki. 50. Igralna krogla pri igri na prostem. 52. Davek, pristojbina, ki jo je treba plačati pri raznih shranjenih, nedvignjenih predmetih. 55. Trop ptičev. 57. Majhen prostor, sobica v gledališču, kopališču itd. 60 Del oblačila 62. Razvojna stopnja nekaterih živali. 64. Časovni presledek. 66. Madžarska reka, tudi upotreba. 68. Vrsta, oblika kuhanega krompirja. 70. Fizično poravnavanje storjenih grehov. 72. Dolžnost vsakega katoličana. 73. Vzgoievališče. 74. Poljedelsko orodje. 75. Kratko moško krstno ime. 77. Špansko-portugalska reka. 79. Zmešnjava, zapletenost. 81. Brezpravno ljudstvo. 82. Orožje nekaterih žuželk. 83. Osvežilna in zdrava sadna pijača. 84. Drugo ime za up. Pokrajina v Palestini.
Navpično: 1. Slovenska reka. 2. Vrsta športa. 3. Žensko krstno ime. 4 Sloviti kopališki otok pri Benetkah 5. Kot pri 11. vod. 7. Utežna enota (krajši izraz). 8. Cunja 9 Doprsni kip. 10. Znanost. 11. Najvažnejše hranivo 12 Drevo in vojvodinska reka. 14. Krajše ime za Jakoba. 16. Reka v Savinjski dolini. 17 Ena od obeh rok. 18. Deževje, vodenost. 19. Hranjenje, vzgojevanje. 21. Napravi človeka sposobnega izurjene^!. 23. Vodna oblika: denarna enota, 25 Ne sodo število, temveč... 27. De! človeškega telesa 28. Kraj prvega čudeža. 29. Oblika drže, drža. 30. Nastavljena past,
mamilo, 31. Najbolj razširjeno prevozno sredstvo. 32. Up. 34. Oseba iz Šekspirjeve tragedije »Othello« 35. Dolg madež, znamenje. 36. Besedica, s katero izrazimo verjetnost, domnevo. 37 Pokrivalo. 38. Tibetanska, kozi podobna žival. 39. Gozdni 6adež, 40. Jezero v Abesiniji. 42. Mazilo. 44 Del človeškega telesa. 46. Svojilni zaimek ženskega spola-47. Okras, kinč. 49. Emil Zolajeva povest. 51 Hrvaška gorata in slabo rodovitna pokrajina. 52. Druga, beseda za prižnico. 53. Vodna žival. 54. Znano
jim je, poučeni so. 56. Izraz pri tehtanju. 58 Skavt-sko geslo. 59. Vprašalnica po načinu 61 Domača perutnina. 62. Kožni izpuščaj, vzbokhna 63. Množica (tujka). 65. Nevestina oprema 67. Čevljarski industrijalec. 69. Pravijo, rečejo 70. Domača oblika ženskega imena. 71. Lov, pobiranje, čiščenje. 72. Del drevesa. 73. Ptica 74. Prevozno sredstvo. 76, Ne gori, temveč... 79. Svetopisemski prerok. 80. Prihodnjik. 81. Del človeškega telesa. 82. Želja po pijači.
Rešitev »Križanke« od dne 1. decembra 1940
Vodoravno: 1. Potovalec. — 9. Miha Ma-leš. —17. Una. — Rega — 19. Vera. — 21. Oton.
—	22. Ali. — 23. La. — 24. Rana. — 25. Mikene.
—	27. Anton. — 29. Ab. — 30. Veda. — 31. Kuta, —32. Niti. — 34. Oder. — 36. Lisa. — 37. Baker.
—	38. Atena. — 40. Ažur. — 42. Ara. — —43. Poraz. — 44. Aroma. — 45. Ata.
Na v p i č n o : 1. Pult. — 2. Ona. — 3. Ta. — 4. Orada. — 5. Vena. — 6. Aga. — 7. La. — 8. Cekar, — 9. Mrena. — 10. Ho. — Ho. — 11. Ata.
—	12. — Moto. — 13. — Anoda. — 14. La. — 15. Ela. — 16. Šiba. — 19. Vitez. — 20. Anita. — 24. Resa. — 25. Muha. — 26. Eter. — 28. Meža.
—	30. Vir. — 31. Kar. — 33, Ino. — 35. Rut. — 36. La. — 37. Bo. — 39. A. M. — 41. Ra,
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov: a, am, at. M. di, go, ja, jo, las, me, me, na, no, o, per, re. rač, rob, rok, 6i, tal, zi besede sledečega pomena: nasprotje od ozek — tuja beseda za kovino —' pozdrav —
avtor novega »Desetega brata« —
nalašč —
gorovje v Severni Afriki — Azijska puščava — poljedelec — pokrajina na Koroškem -enota električnega toka,
Prve črke dobljenih besed povedo goro In božjo pot pri Ljubljani, zadnje črke mesarskega obrtnika.
Rešitev nedeljske križanke:
Rodovnik — Emir — Kelti — Lemež — Akustika — Manon — Nepomuk — Anatolija . — Prve črke: Reklama — zadnje: Križanka.
Za Jugoslovansko 'Iskarno v Liublianh hh Kramarii
Izdajatelj; |n£ Jože Sodja
Ursdnik: Vik!«- Cenžlž