Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
47. kos.
V LJUBLJANI, DNE 7. APRILA 1930.
Letnik I.
Vsebina:
218. Zakon o izplačevanju izvršnih razsodb, s katerimi je prisojeno povračilo vojne škode po uredbi z dne 30. junija 1920. in njenih izpremembah in dopolnitvah.
219. Zakon o uporabljanju največje ugodnosti na blago egiptovskega izvora ob uvozu v kraljevino Jugoslavijo.
220. Zakon o izpremembi tarifnih številk 25. in 28. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.
221. Uredba o fondu za zidanje stanovanskih zgradb za častnike in ostale uslužbence pri vojski in mornarnici kakor tudi zgradb za njih in njihovih rodbin nasta-njevanje in zdravljenje v kopališčih in klimatskih krajih v državi.
222. Popravki k zakonu o bolnicah.
223. Pravilnik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita carinskih uradnikov.
224. Naredba za izvrševanje zakona o izpremembi tarifnih številk uvozne carinske tarife na kavo in čaj.
225. Odločba glede predlaganja potrdil o plačanem davku ob ofertnih licitacijah.
226. Dopolnitev odločbe ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih upokojencev in upokojenk (glede osebnih draginjskih doklad orožnikov).
227. Odločba, s katero se znižuje minimalna stopnja uvozne carine na bakrovo galico.
Razne objave iz »Službenih Novln*.
Zakoni in kraljevske uredbe.
218.
Mi
AlekBandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izplačevanju izvršnih razsodb, s katerimi je prisojeno povračilo vojne škode po uredbi z dne 30. junija 1920. in njenih izpremembah in dopolnitvah.’11
Člen 1.
Povračilo dejanske škode in dopolnilnih stroškov, prisojeno z izvršnimi razsodbami po uredbi o povračilu vojne škode z. dne 30. junija 1920. in njenih izpremembah in dopolnitvah, ki niso izplačane do dne, ko so razglasi ta zakon, so izplačuje, ne glede na to,
ali se je že sestavil obračun ali ne, z obveznicami loterijsko 2Vs%m državne rente za vojno škodo po odredbah tega zakona.
Člen 2.
Če je prisojenih z izvršno razsodbo do 100.000 dinarjev samo dejanske škode ali če ni seštevek dejanske škode in dopolnilnih stroškov večji od 100.000 dinarjev, se izplača znesek v popolnih tisočih z obveznicami brez odbitkov.
če je znesek dejanske škode ali seštevek dejanske škode in dopolnilnih stroškov večji od 100.000 dinarjev, se izplača prvih 100.000 dinarjev v obveznicah brez odbitka; preko te vsote pa se odbije pred izplačilom z obveznicami 5 % v korist fonda vojnin invalidov.
V obeh primerih se preostanki pod 1000 dinarji ne izplačujejo, ampak njih skupni znesek, nadomeščen z obveznicami, se izroči fondu vojnih invalidov.
Člen 3.
Če se je prisodilo komu povračilo vojne škode z dvema ali več razsodbami, se morajo vsote, prisojene po vseh razsodbah, sešteti in dobljeni seštevek je smatrati za prisojeno vsoto povračila škode; izplačilo pa se izvrši tako, kalkor je določeno v členu 2. tega zakona.
Člen 4.
Če je prisojenih oškodovani osebi z eno ali več razsodbami kot celokupno povračilo škode manj od
1000 dinarjev, se izvrši izplačilo z eno obveznico za tisoč dinarjev.
Člen 5.
Odredbe členov 10. in 11. zakona o izplačevanju vojne škode z dne 29. novembra 1922. prestanejo veljati glede načina, po katerem se izplačujejo izvršne razsodbe, kolikor nasprotujejo temu zakonu.
člen G.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 28. februarja 1930.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
dr. S. šverljuga s. r.	ministrskega	sveta,
, , .	.	.	minister	za	notranje posle,
Videl m pritisnil	easbni	adjutant
državni pečat	Njegovega	Veličanstva
čuvar državnega pečata,	kralja
minister pravde:	divizijski	general:
dr. M. Srškič s. r.	Peter	Živkovič s. r.
(L. S.)
219.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle in Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega svota
Zakon
o uporabljanju največje ugodnosti na blago egiptovskega izvora ob uvozu v kraljevino Jugoslavijo/
§ 1.
Na blago egiptovskega izvora je uporabljati ob uvozu v našo državo postopanje po načelu največje ugodnosti.
Ta največja ugodnost pa ne obseza ugodnosti, ki so priznane ali bodo priznane za blago kakšni sosednji državi zaradi olajševanja obmejnega prometa.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah*, obvezno moč pa jo dobil z dnem
13.	marca 1930., ker so se izmenjala tega dne in z obvezno veljavo od tega dne v Kairu med poslaui-štvom kraljevine Jugoslavije in egiptovskim ministrstvom za zunanje posle pisma o začasnem sporaz-
umu med Jugoslavijo in Egiptom za recipročno uporabljanje' največje ugodnosti na blago.
V Beograd u, dne 25. marca 1930.
Aleksander s. r.
Namestnik	*■	Predsednik
ministra za zunanje posie, ministrskega sveta, minister brez portfelja:	minister
dr. K. Kumanudi s. r.	za notranje posle,
.....	.	.	častni	adjutant
Minister za trgovino	Njogovc Veličanstva
in industrijo:	knUja,
Juraj Demetrovič s. r.	divizijski general:
Videl in pritisnil	Peter	Živkovič s. r.
državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
220.
Mi
Aleksander* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
proglašamo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembi tarifnih številk 25. in 28. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi/
§ 1.
Tarifna številka 25. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminja ter se glasi: 25 Kava:
1. Sirova....................140	140
2. Pražena,	tudi	zmleta ....	200	200
P r i p o m b a. Za kavo se smatra
tudi kava, oproščena kofeina. Sirova kava v lupinah in kavne lupine plačujejo kot carino 90 Din za 100 kg.
§ 2.
Tarifna številka 28. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski	tarifi	se izpreminja ter se glasi:
28 Caj......................... 240	240
§3.
Na neocarinjeno kavo in neocarinjen čaj se pobira carina po tem zakonu. Na ocarinjeno kavo in ocarinjen čaj, najsi je pri carinarnicah ali pa v prostem prometu, so pobira naknadna carina. Od tega
* »Službeno Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 1. aprila 1930., št. 74/XXYTT.
se izvzemajo količine kave v prostem prometu do vštetih 5 kilogramov, ča ja pa do vštetega 1 kil >-grama. Večje količino se morajo prijaviti po odre 1-bah, ki jih predpiše minister za finance.
Kdor ne prijavi kave in čaja, ki sta zavezana plačilu naknadno carine, so kaznuje kot tihotapec po carinskem zakonu.
§4.
Ta zakon stopi v veljavo dne 1. aprila 1980.
V Beograd u, dne 27. marca 1930.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
dr. S. Šverljuga s. r.	ministrskega sveta,
, , .	. .	minister
Videl in. pritisnil	za notranje posle,
državni pečat	častni	adjutant
čuvar državnega pečata, Njegovega Veličanstva minister pravde:	kralja,
dr. M. Srškič s. r.	divizijski general:
(L. S.)	Peter Zivkovič s. r.
221.
Mi
Aleksandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo im proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarnico in na podstavi člena 325. zakona o ustroju vojsko in mornarniec tode
Uredbo
o fondu za zidanje stanovanskih zgradb za častnike in ostale uslužbence pri vojski in mornarnici kakor tudi zgradb za njih in njihovih rodbin nastanjevanje in zdravljenje v kopališčih in klimatskih krajih v državi.’*'
Člon 1.
v V ta fond se stekajo vse vsote denarja, ki se dobivajo od oseb, stanujočih v teh zgradbah in v ostalih državnih zgradbah.
Člen 2.
Ves denar, ki se steka v ta fond, se nalaga ob-restonosno pri Državni hipotekarni banki.
Člen 3.
Ta fomd upravlja minister za vojsko in mornarnico.
Člen 4.
Denar iz tega fonda se sme uporabljati: za zidanje novih zgradb, določenih v členu 325. zakona o ustroju vojske in mornarnice; za plačevanje anuitet in zavarovalnine Državni hipotekarni banki za najeta posojila, iz katerih so se že sezidale izvestne zgradbo za stanovanja oseb, določenih v členu 325. zakona o ustroju vojske in mornarnice; in za plačevanje davka na državne zgradbe, ki so se sezidale posebe za stanovanja častnikov in ostalih uslužbencev pri vojski in mornarnici in v katerih ti že stanujejo.
Člen 5.
Denar iz tega fonda za zidanje zgradb se troši povsem po zakonu o državnem računovodstvu ia po zakonu o administraciji vojske in mornarnice.
Člen G.
Dodeljevanje stanovanj, prejemanje najemnine, izvrševanje nadzorstva in ostalo, česar jo treba o tem, predpiše minister za vojsko in mornarnico s svojim pravilnikom.
Naš minister za vojsko in mornarnico naj izvr i ta ukaz.
V Beogradu, dne 25. januarja 1930.;
1.	tl.br. 1350.	A1 .	,
Aleksander s. r.
Minister za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
Stev. S. Hadžič s. r.
»
222.
Popravki k zakonu o bolnicah.*
V tem zakonu (Uradni list. z dne 18. marca 1930., št. 185/41) naj se izvrše nastopni popravki:
V poslednjem odstavku § 15. naj se postavi za besedo; «(prosekture,» beseda: »rOntgen,*.
V prvem odstavku § 24. naj se postavi za besedo: »posteljami* beseda: «tudi».
V prvem odstavku § 25. naj stoji namesto besede: »redu* beseda: «delovanju».
V poslednjem odstavku § 37. naj se postavijo namesto besed: »iz tretjega odstavka § 34.» besede: »iz četrtega odstavka § 34.».
V § 44. naj se nadomeste besede: »prvega odstavka § 19., §§ 20.,» z besedami: »prvega odstavKa § 18., §§ 19., 20.,».
V točki 5.) § 48. naj se doda za: «26. c* še: «26. č».
* Priobčeni po »Službenih Novinah kraljevine ■Jugoslavije* z dne 20. marca 1930., št. 64/XXIII,
Uredbe osrednje vlade.
223.
Na podstavi § 37., odstavka TI., zakona o organizaciji finančne uprave v zvezi s pravilnikom o opravljanju državnih strokovnih izpitov v resortu ministrstva za finance predpisujem ta-le
Pravilnik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita carinskih uradnikov.*
Člen 1.
Pravica, opravljati višji državni strokovni izpit, se pridobi po dovršenih 10 letih državne službe, izpit pa se mora opraviti v treh letih od dne, ko se je pridobila ta pravica.
Člen 2.
Višji državni strokovni izpit je za vse carinske uradnike obvezen.
Člen 3.
Izpit se opravlja dvakrat na leto, in sicer v mesecu aprilu in mesecu oktobru. Kandidati, ki žele opravljati izpit, morajo predložiti prijavo po službeni poti pristojni izpraševalni komisiji najdlje do dne 15. marca, odnosno do dne 15. septembra.
Izpit se sme ponavljati samo enkrat; v tem primeru -sme predsednik komisije gorenja roka izpre-meniti.
Dovolitev za opravljanje izpita da predsednik komisije, ki odredi obenem čas in dan izpita.
Člen 4.
Kandidati nimajo pravice do potnih stroškov in do dnevnic v času, ko opravljajo izpit.
Člen 5.
Višji državni strokovni izpit za carinske ura 1-nike se opravlja v oddelku za carine.
Člen 6.
Izpraševalno komisijo sestavljajo predsednik in Štirje člani.
Predsedniku in vsakemu članu komisije se postavi tudi po en namestnik.
Vsaka komisija ima tudi zapisnikarja, ki ga imenuje predsednik komisije.
Predsednika, člane komisije in njih namestnike imenuje minister za finance ob začetku vsakega leta.
Za člane izpraševalnih komisij se postavljajo uradniki glavnih skupin I. kategorije.
Člen 7.
Izpiti so pismeni in ustni.
člen 8.
Pri pismenem izpitu morajo izdelati kandidati dve praktični nalogi iz predmetov, naštetih v točkah 1.) do 5.) člena S), tega pravilnika, in sicer eno iz kazenskega dela carinskega zakona, -drugo pa iz predloga zakona o obči carinski tarifi v zvezi s carinskim zakonom.
Naloge odreja predsednik komisije sporazumno s člani komisije.
Pismeni izpit traja zdržema štiri ure. Kandidati so smejo koristiti z vsemi potrebnimi zakoni. Pismeni izpit nadzira član komisije.
Člen !).
Predmeti ustnega višjega državnega strokovnega izpita carinskih uradnikov so:
1.) Carinski zakon z vsemi izpreinembami in dopolnitvami kakor tudi postopniki in pravilniki, izdanimi na njega podstavi.
2.) Zakon o obči carinski tarifi z vsemi trgovinskimi pogodbami in tarifami s podrobno obravnavo-zakonskega in tarifnega dela.
8.) Komentar carinske tarife.
4.) Blagoznanstvo in obče znanje o kemiji glede na carinsko tarifo.
5.) Blagajniški predpisi, pravilnik o račun-sko-blagajniškem poslovanju pri centralnih carinskih blagajnah in carinarnicah.
(>.) Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
7.) Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi.
8.) Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
9.) Zakon o organizaciji finančne uprave.
10.) Zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti.
11.) Zako-n o državnem svetu in upravnih sodiščih obenem z uredbo o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih z vsemi izpremombami.
12.) Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in zakon o finančni kontroli z vsemi izpromembami.
13.) Zakoni: o državnih monopolih, o državni in občinski trošarini, o taksah in pristojbinah, o t’nko-vini in občinski tehtarini in o državnem računovodstvu in glavni kontroli z izpremembami.
14.) Pravilnik o reguliranju prometa z devizami in valutami.
Člen '10.
Pri ustnem izpitu mora dobiti kandidat vprašanje iz vseh predmetov.
Člen 11.
Pismene naloge in ustni odgovori se ocenjajo z »odlično*, «prav dobro*, »dobro* in »slabo*. Na podstavi pismenih nalog in ustnih odgovorov odloči izpraševalca komisija o izpitu. Odločba se mora glasiti, da je opravil kandidat izpit »z odličnim*, «prav dobrim* ali »dobrim uspehom* ali da izpita ni opravil.
Ocene pismenih nalog in ustnih odgovorov kakor tudi odločba o izpitu se odrejajo z večino glasov.
Člen 12.
Uspeli izpita se priobči kandidatu takoj. Če je izpit opravil, se mu izda 'o tem izpričevalo, ki ga podpišeta predsednik komisije in zapisnikar.
Uspeli izpita sc priobči tudi starejšim dotičncga uslužbenca.
Opravljeni izpit se vpiše v uslužbenski list.
Člen 18,
Če se izpit ponavlja, ga je treba opravljati celotno.
Člen 14.
Pri ustnem izpitu se vodi zapisnik, v 'katerega je treba vpisati: kraj in dan izpita; člane komisije, zapisnikarja in kandidata po imenu, priimku in zvanju; pismene naloge in ustna vprašanja in njih posamezne ocene in oceno vprašanj.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
Zapisnik s pismenimi nalogami vred se čuva v arhivu onega urada, kjer se izpit opravlja.
Člen 15.
Kandidati, ki opravljajo izpit, trpe tudi stroške za člane in za zapisnikarje izprašovalnih odborov. Honorar se položi zapisnikarju pred začetkom pismenih izpitov.
Velikost honorarja se odreja za vsakega člana od vsakega 'kandidata, in sicer:
za vsakega člana od kandidata po 100 dinarjev.
Zapisnikarju izpraševalno komisije pripada od vsakega kandidata za 20 % manjši honorar od honorarja. odrejenega za člane komisije.
Prehodne odredbe.
Člen IG.
Carinski uradniki, 'ki izpolnjujejo na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, pogoje za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita, morajo opraviti ta izpit v dveh letih od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
Člen 17.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razgiasi v »Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 21. marca 1930.; št. 10.757/1V.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
224.
Naredba za izvrševanje zakona o izpremembi tarifnih številk uvozne carinske tarife na kavo in čaj.*
Zaradi izvrševanja zakona o izpremembi tarifnih številk uvozne tarife k predlogu zakona o obči ea-
rinski tarifi z dne 27. marca 1930. odrejam na podstavi § 3. tega zakona:
T.
(1) Od dne 1. aprila 1930. se pobira pri carinarnicah, skladno s § 1. zakona o izpremembi tarifnih številk 25. in 28. k predlogu zakona o obči carinski tarifi uvozna carina:
na sirovo kavo...................140 Din za 100 kg,
na praženo, tudi zmleto kavo 200 Din za 100 kg,
na sirovo kavo v lupinah in
kavne lupine..................90 Din za 100 kg,
na čaj........................... 240 Din za 100 kg.
(2) Stopnje iz prednjega odstavka se pobirajo na vse količine kave in čaja, za katere se ni izvršila carinska ekspedicija, kakor tudi za one, za katere se je izvršila carinska ekspedicija, toda niso prišle v prosti promet.
(3) Na kavo in na čaj iz odstavka (1), ki sta v prostem prometu, je pobirati razliko v carini tako, 'kakoi je to predpisano v II. oddelku tega razpisa.
II.
(1) Lastniki, ki se bavijo s prometom kave in čaja, ki je nanju stopnja uvozne carine zvišana, mo-i"ij'> prijaviti najdlje do dne 8. aprila 1930. najbliž-jtmu razdelku finančne kontrole količine kave in čaja, zatečene pri njih na dan 1. aprila 1930. in namenjene prometu, da se pobere naknadno razlika v carini po novi obremenitvi s carino.
(2) Prijave so oproščeni samo oni lastniki, ki nimajo nad 5!kg kave, čaja pa ne nad 1 kg.
(3) Na kavo in čaj, ki se zatečeta pri poedinih osebah v večjih količinah, kot je določeno po odstavku (2), se pobere razlika v carini na vso zatečeno količino.
(4) Iaistniki kave in čaja morajo predložiti, skladno z odstavkom (1), podpisane prijave za zatečene količine v treh enak oglasu ih izvodih. Od nepismenih lastnikov se prevzame prijava na zapisnik Prijave se morajo vršiti na obrazcu, ki ga je treb i zahtevati pri pristojnem razdelku finančne kontrole. Obrazci se izdajajo brezplačno.
(5) Če so kakšne količine kave in čaja, na katere je treba pobrati razliko v carini, v medčasju, ko ,ie ta predmeta prijaviti, na poti (transportu), jih mora oni, ki jih prejme, pravočasno prijaviti; če pa je rok za prijavo že iztekel, jih mora prijaviti najdlje v 48 urah po prejemu blaga, da se pobere razlika v carini.
Železniška in parniška podjetja in poštne postaje morajo prijaviti vsako pošiljko teli predmetov, ki so jih prejele v odpravo pred dnem 1. aprila 1939., pa jih tega dne niso izročile lastnikom (naslovnikom), onemu razdelku finančne kontrole, v čigar področju je izdajna postaja, in sicer takoj, ko prispe pošiljka na to postajo. — V tej prijavi, 'ki jo mora podati izdajna postaja neposredno, je treba označiti pošiljateljevo in prejemnikovo ime, vrsto in nečisto težo blaga. Po tej prijavi, ki jo je poslati razdelku finančne kontrole, pristojnemu za kraj onega,
la gaj o potrdila o plačane mdavku, ki jih je predlagati ob ofertnih licitacijah, v zmislu Vaše odločbe št. 10.354/29 — po kateri morajo dokazati davčni zavezanci, če izroče oblastvom potrdilo o plačanem davku v prvi polovici četrtletja, da so plačali ves davek za všteto predhodno četrtletje, in, če izroče oblastvom ta potrdila v drugi polovici četrtletja, dokazati, da so plačali davek tudi za tekočo četrtletje — ali pa naj se predlagajo ta potrdila v zmislu Vaše odločbe D. R. br. 195.100 z dne 1(1. novembra 1929.. po kateri morajo predložiti naši državljani licitacijski komisiji potrdilo, da so plačali davek za tekoče trimesečje.
Od več strani se je podala temu oddelku zahteva, da bi se ne predlagala potrdila o plačanem davku za poslednje, ampak za predhodno četrtletje, ker je treba za voditev takih potrdil dlje časa, tako da no morejo davčni zavezanci, dasi so vplačali davek ob roku, pravočasno dobiti potrdila, če se je napovedala licitacija nekoliko dni po dospelosti davka za to četrtletje.
Zato se Osoja oddelek Vas, gospod minister, zaprositi, da izvolite izdati odločbo, s katero bi se razveljavil oni odstavek Vaše odločbe D. R. br. 195.100 z dne 16. novembra 1929., ki govori o predlaganju potrdil o plačanem davku, in odredilo, da velja v tem pogledu še nadalje odredba Vaše odločbo br. 10.351/
/1029’	Načelnik: Poič s. r.
Usvajam in odrejam:
Razveljavlja se ona odredba v moji odločbi 1). R. br. 195.100 z dne 16. novembra 1929., s katero se odreja, da morajo predložiti naši državljani kbmisiji potrdilo, da so plačali davek za tekoče trimesečje; v tem pogledu mora veljati še nadalje moja odločba št. 10.354/29.
Vse ostalo, česar je treba, naj ukrene oddelek za davke.
Br. 11.419.	Minister za finance:
Šverljuga s. r.
* * *
ki naj prejme blago, se ugotovi, ali jo prejemnik izpolnil svojo dolžnost.
če železniška in parniška podjetja ali poštne postaje ne podado te prijave, se kaznuje dotični uradnik teh ustanov kot soudeleženec tihotapstva z blagom (člen 145. v zvezi s členom 149. carinskega zakona).
(6) Prijave iz odstavkov (4) in (5) tega razpisa so oproščene plačevanja takse po zakonu o taksah.
(7) Prijavniki morajo dovoliti uslužbencem fi-v nančne kontrole, da pregledajo in stehtajo količine kave in čaja.
(8) Uslužbenci finančne kontrolo preskusijo predložene prijave s stanjem blaga takoj ali pa najdlje v treh dneh od dne, ko je bila prijava predložena.
I reskušanje se vrši po službeni dolžnosti in last-niki-prijavniki so za ta posel oproščeni plačila kali ršnekoli odškodnine.
Uspeh preskusa zapišejo uslužbenci finančne kontrole na vse tri izvode prijave ter izvrše po njih takoj izračun za plačilo razlike v carini in eventualno v ažiji.
Po izvršenem preskusu in izračunu se izroči en izvod prijave v podpis prijavniku-lastniku blaga s priobčitvijo, da mora plačati v treh dneh pristojni davčni upravi znesek davščin po izračunu, izvedenem v prijavi.
(9) Uslužbenci finančne kontrolo morajo izvršiti v svojem okolišu podroben pregled vseh obratovalnic, ki se bavijo s prodajanjem kave in čaja, da preskusijo, ali so njih lastniki pravočasno in točno prijavili zatečene količine kave in čaja po odstavku (4).
(10) Če se najde pri lastniku kava in čaj, za katera so ni predložila prijava, popišejo uslužbenci finančne kontrole tako blago, sestavijo o tem zapisnik, odvzamejo lastniku blago ter ga postavijo pod carinsko zaporo, zaslišijo lastnika in pošljejo predmet pristojni finančni direkciji, odnosno finančnemu inšpektoratu, v nadaljnje postopanje.
(11) Po odstavku (10) II. oddelka je postopati tudi takrat, kadar se najde pri lastniku, ki je prel-ložil prijavo, presežek kave in čaja, ki ga ni prija sil; v tem primeru pa se odvzame lastniku samo neprijavljeni presežek blaga.
V Beogradu, dne 28. marca 1930.; št. 11.600/1V.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
225.
Odločba glede predlaganja potrdil o plačanem davku ob ofertnih licitacijah.*
Gospod minister!
Ministrstvo za gradbe se je obrnilo na ta oddelek lagajo potrdila o plačanem davku, ki jih je pred-
Pripomba uredništva: Odločba 1). R. br. 195.100 z dne 16. novembra 1929. je bila razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije* z dne 22. novembra 1929., št. 274/CXI, in v Uradnem listu z dne 2. decembra 1929., št. 20/5; odločba št. 10.354/29 pa v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije* ni bila razglašena, ampak se jo poslala vsem finančnim direkcijam v obliki okrožnice. — Ta odločba slove:
Usvajam in odrejam; Pri onih davčnih zavezancih, ki morajo po pravilniku in drugih odredbah predlagati ob ofertnih licitacijah, ocarinjanju blaga itd. potrdila o plačanem davku, je smatrati, da so poravnali tekoči davek, če so plačali ves davek za všteto predhodno četrtletje, ako zahtevajo ta potrdila od oblastev v prvi polovici četrtletja. Alko pa sc zahtevajo ta potrdila v drugi polovici četrtletja, so smatra tekoči davek za poravnanega, če je plačan davek tudi za tekoče četrtletje. — Potemtakem morajo dokazati davčni zavezanci, če izročajo oblast-
—	C97	—
vom potrdila o plačanem davku v prvi polovici četrtletja, da so plačali ves davek za všteto predhodno četrtletje; če pa izročajo oblastvom ta potrdila v drugi polovici četrtletja, morajo dokazati, da so plačali davek tudi za tekočo četrtletje.
226.
Dopolnitev odločbe ministrskega sveta D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924.
o draginjskih dokladah državnih upokojencev in upokojenk (glede osebnih draginjskih doklad orožnikov).”1
Na podstavi člena 2. zakona o izpremembi odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, jo izdal predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance po zaslišanju ministra brez portfelja, ministra za šume in rudnike in ministra pravde pod št. 1)217/1. z dne 5. marca 1930. odločbo, po kateri so dodaja za členom 7. odločbe ministrskega sveta I). R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924. nov člen. ki se glasi:
Člen 7. a.
Orožnikom, ki so upokojeni izza dne 1. aprila
1929.	kot dne, ko je stopila v veljavo uredba o iz-premembah in dopolnitvah zakona o orožništvu in zakona o orožniškem pokojninskem fondu, se določa velikost osebnih draginjskih doklad po odredbi člena 7. te odločbe, pri čemer se jemlje za osnovo osebna doklada onega krajevnega draginjskega razreda, v katerega spada po členu 2. te odločbe upo-kojenčevo stalno bivališče, in sicer:
v krajevnem draginjskem razredu
1.	' H. III. dinarjev
za narednika I. razreda .	.	.	940	752	705
za narednika II. razreda in za
podnarednika............... 679	582	523-50
za kaplarja in orožnika .	.	.	523-80	485	465-60
Tako odrejene doklade ne smejo biti manjše, in sicer:
v krajevnem draginjskem razredu
I.	II.	III.
dinarjev
za narednika I.	razreda od . .	550	500	450
za narednika II. razreda, podnarednika, kaplarja in orožnika od.......................... 400	350	300
Rodbinam teh upokojencev pripadajo draginjske doklade po poslednjem odstavku člena 7. te odločbe.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 28. marca 1930., št. 71 /XXV. — Prvotno odločbo glej v Uradnem listu z dne 22. oktobra 1924., št. 306/97.
Ta odredba velja od dne 1. aprila 1929.
Iz ministrstva za finance, občega oddelka, v Beogradu,
dne 5. marca 1930.; št. 9217/30—I.
227.
Odločba, s katero se znižuje minimalna stopnja uvozne carine na bakrovo galico.*
Na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodno skupščine, je izdal minister za finance nastopno odločbo, ki ji je pritrdil tudi predsednik ministrskega sveta pod št. 884 z dne 22. marca 1930.:
«1.) Minimalna stopnja iz tar, št. 215., točke 2., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi na bakrovo galico se znižuje od (12) dvanajst dinarjev na (9) devet dinarjev.
2.) Znižano stopnjo iz točke 1.) te odločbe je uporabljati do vštetega dne 30. junija 1930.
3.) Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v ,Službenih Novinah‘.»
Iz oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu,
dne 25. marca 1930.; št. 11.100/TV.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 29. marca 1930., št. 71/XXV.
Razne objave iz «Službenih Novin*.
Številka 71 z dne 28. marca 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega marca 1930.: Upokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani; po poslednjem odstavku člena 127. zakona o državnem prometnem osebju: M o -z e 11 i g Peter, uradnik v 2. skupini, podskupini a),
II.	kategorije; G e r g i č Josip, uradnik v 2 skupini, podskupini b), II. kategorije; Fine Andrej, Lena s s i Herman, V e n e d i g Josip, Černač Alojzij, Kovač Josip, Grad Avguštin, Bervar Anton, Velušček Josip, E1 e r š e k Josip, Z i 11 e r -s c h 1 a g e r Josip, Vidmajer Martin, S t a g 1 j a n Fran, A k i č k i Martin, C e r č e k Jakob, V e n i e r Adolf, Toplak Peter in Slomšek Jernej — vsi uradniki v 1. skupini III. kategorije; po točki 1.) člena 118. v zvezi s točko 3.) člena 127. zakona o državnem prometnem osebju; Grabnar Josip, uradnilk v 2. slcupini, podskupini a), n. kategorije.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 3. marca 1930.: Pomaknjen je iz 9. skupine I. kategorije v
8.	skupino I. kategorije in obenem postavljen za šu-
murskega inžonjerja pri direkciji šum v Ljubljani -M 11 11 i h Fran, šumarsko-inženjerski asistent pri isti direkciji.
Odlok ministra pravde z dne 17. marca 1930.: Potrjen je za stalnega z dnem 14. februarja 1930. in pomaknjen z dnem 17. marca 1930. v 8. skupino 1. kategorije dr. B a j i e Stojan, sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Odlok ministra pravde z dne 17. marca 1930.: Potrjen je za stalnega z dnem 18. februarja 1930. in pomaknjen z dnem 17. marca 1930. v 8. skupino I. kategorije Spor n Anton, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Odlok ministra pravde z dne 17. marca 1930.: Dr ju. M o raku Pavlu, upokojenemu sodnemu pristavil okrožnega sodišča v Mariboru, se priznava osebna pokojnina v znesiku 1768 I)in, in sicer izza dne 1. julija 1920.. dokler ne nastopi kakšen izmed primerov, navedenih v členu 154./L uradniškega zakona.
Odlok ministra za finance z dne 5. marca 1930.: Postavljena sta za davkarja v 3. skupini II. kategorije: davkarja v isti skupini iste kategorije: pri davčni upravi v Mariboru Jakopin 1'ran, doslej pri davčni upravi v Ormožu (na prošnjo); pri davčni upravi v Ormožu Boha k Ivan, doslej pri davčni upravi v Mariboru (po službeni potrebi).
Objavi ministrstva za notranje posle z dne 10. in 20. marca 1930.: V državljanstvo kraljevine .Jugoslavije sta sprejeta: 1.) (Iran d u č Alojzij, krojač v Mariboru, skupno z ženo Marijo; 2.) Marušič Stanislav, stavbni delovodja v Ljubljani.
Številka 72 z dne 29. marca 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12ega marca 1930.: Postavljeni so pri dravski finančni direkciji v Ljubljani: za računske inšpektorje: B i -tene Jožko. Naglič Blaž, Gabrovšek Fran in G I a ž a r Peter, računski kontrolorji iste direkcije; za računskega kontrolorja: Intihar Anton, knjigovodja isto direkcije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne luega marca 1930.: Upokojen je Breščak Ivan, carinski inšpektor v 1. skupini II. kategorije pri finančni direkciji v Ljubljani.
Odlok ministra za finance z dne 24. februarja 1930.: Postavljen je po službeni potrebi za pomožnega davkarja v 4'. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Šmarju pri Jelšah M H c h t i g Karel, pomožni davkar v isti skupini isto kategorije pri davčni upravi za mesto Beograd.
Objava oddelka za davke ministrstva za finance z dne 23. marca 1930.: Firma Marija V o Ikič o š 111 e r !, prvo jugoslovensko izdelovanje droži v Ljubljani, sme nabavljati iz domačih tvornic za droži droži v sodih ter jih predelovati in vtkladati za pro-
dajanje po točki 6.) člena 115. a trošarinskega pravilnika. — Delavnica, v kateri jo to poslovanje dovoljeno, je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Številka 73 z dne 31. marca 1930.:
Odločba ministra za finance z dne 24. marca
1930.: Otvarjajo se; v radovljiškem srezu carinski razdelek v vasi Podkoronskem sedlu, carinarnice 1. vrste na Jesenicah; v prevaljskem srezu v vaseh Holmcu in Viču (Ojstrici), carinarnico 1. vrste v Dravogradu-Meži, z dostavikom, da vodijo to razdelke organi finančne kontrolo z razdelki finančne kontrole, pristojnimi za te kraje.
Številka 74 z dne 1. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne
15.	marca 1930.: Postavljen je za predsednika okrožnega sodišča v Celju dr. Vidovič Fran, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru v 3. skupini I. kategorije.
Številka 75 z dne 2. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega marca 1930.:	Premeščen je po službeni ‘potrooi
B rin še k .Stanko, višji finančni tajnik v 5. skupini I. kategorije pri finančni direkciji v Ljubljani, v ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27eg 1 marca 1930.; Postavljen jo pri glavni carinarnici v Ljubljani za višjega carinskega inšpektorja v
I. a skupini II. kategorijo K 1 a d n i k Jernej, carinski inšpektor v 1. skupini II. kategorije pri isti carinarnici.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 15ega marca 1930.: Postavljen je po službeni potrebi za davčnega kontrolorja v 2. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Čabru Despot Peter, davčni kontrolor v isti skupini iste kategorije pri davčni upravi v Korenici.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 28. februarja 1930.: Pomaknjen jo iz 4. skupine
II. kategorije v 3. skupino II. kategorije Kram a r Fran, uradnik, glavne podružnice Državne hipotekarne banke v1 Ljubljani.
Objava kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. marca 1930.: K i e p a c h - II a s e 1 -b u r g Antonija, pristojna v občino Podvrh, srez samoborski, sme izpremeniti rodbinsko ime v ime: «Tinti»,
Številka 76 z dne 3. aprila 1930.:
Objava ministrstva za notranje posle z dne 26ega marca 1930.: V državljanstvo kraljevino Jugoslavije je sprejet H a v 1 i č e k Jožef, gozdar v Krvavi peči, skupno z ženo Ano.
Izdaja kraljavaka banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tlaka In zalaga: DelnUka tlakama, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.