Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
i	The only Slovenian daiiy 1
JL	in the United States :«
(T)	■ ■ ■
W	Issued every day except
|jj	Sundays and Holidays :-
TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Fort Office at Mew York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 187»,
TELEFON PISARNE: 4687 PORTLANDS,
NO. 140. — ŠTEV 140.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 15, 1915. — TOREK, 15. JUNIJA, 1915.
VOLUME XXTTT. ^ LETNIK XXTTT,
USPEŠNO PRODIRANJE AVSTRIJCEV IN NEMCEV. GENERAL LINSINGEN SE PRIBLIŽUJE LVOVU.
NEMCI ZATRJUJEJO, DA SO VJELI NA VZHODNEM BOJIŠČU 16.000 RUSKIH VOJAKOV. — LONDONSKI VOJAŠKI KROGI SO ZELO RAZOČARANI. — RUSI SO POGNALI NAZAJ AVSTRIJCE, KI SO PREKORAČILI REKO DNJESTER. — RUSI POROČAJO, DA JE IMELA ARMADA GEN. MACKENSENA STRAHOVITE IZGUBE. — BOJI NA GALIPOLISU. — POSTAJA ZA BREZŽIČNI BRZOJAV V SMIRNI RAZDEJANA.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 14. junija. — Nemški veliki generalni štab naznanja: — Na jugovzhodnem Ho-jiš«''U za<Vl general Maekensen prodirati na 70 milj dol«*i fronti, ki nahaja meti Kienavo in Cer-niavo. - Nemški vojaki so zavzeli v»r ruske postojanke na tej črti in vjeli kakih l(i.(MX) Rusov. — Zaplenili so ogromno množino voj-nc^a materijala, topov in strojnih pušk.
Armada generala Lisingena nadaljuje s svojo ofenzivo proti Lvovu. glavnemu mestu Galieije.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija. 14. junija. — Avstrijski generalni štab naznanja : - V srednjem delu (Jalieijo s<» stopili zadnje dni Neme i in Avstrijci v ofenzivo. — Ruska fronta jugovzhodno od .laroslava je popolnoma razbita. — Sovražnik s.' je moral s težkimi izgubami u-makniti. — Južno od Dnjestra se fL boji se vedno nadaljujejo. — Se-vrrozapadno od Zuravna smo po te/kih bojih zavzeli mesto Zvda »•zev. — Število roških vojakov, katere sttw» v tem okraju vjeli. še ni natančno dognarto.
V Kurlandiji.
Berlin, Nemčija, 14. junija. — 1'oroeilo nemškega generalnega štaba se glasi: — V okolici Kii-eie. severozapadno o<l Shawli. smo zavzeli z naskokom nekaj ruskih postojank. Ruse smo pognali v be«* in vjeli tri častnike ter H00 mož.
»hlgozapadno od eeste, ki veže Mariampol in Kovno, smo zavzeli prvo rusko obrambno erto.
Londonsko poročilo.
T.ondon, Anglija, 14. junija. — Vsi tukajšnji vojaški krogi so zelo presenečeni vsled napredovanja nemških in avstrijskih čet na vzhodnem bojišču. — 1'gledni časopisi pravijo, da je sedaj Lvov izgubljen, ker ne more Nemcev l obena sila več zaustaviti na njihovem prodiranju. — Nova ruska armada, proti kateri je bil začel pred par tedni prodirati nemški general Maekensen. je uničena, al! je pa obkoljena, ker ni od nje ničesar več slišati. — Pa tudi bolj na jugu je situacija za Ruse zelo ni'ii^odna. — Avstrijske čete so na vee mestih prekoračile reko Dnjester in ogrožajo važne ruske postojanke.
Ruska, zmaga.
London, Anglija. 14. junija. — Časopisu "Daily News" je sporočil petroprrajski dopisnik — Neka ruska kolona je prekoračila reko Dnjester in dospela avstrijski armadi za hrbet. — Avstrijci so sc morali v divjem bogu umakniti, če ne bi bili popolnoma odrezani od svoje glavne armade. — Rusi so zaplenili veliko množino vojnega materijala. — Nemško ljudstvo je slednjič vendarle izvedelo, kako silne izgube so imeli Nemci in Avstrijci v Galiciji ter sploh na vzhodnem bojišču.
Po nekaterih nemških mestih so sklicali socialisti 'zborovanja, na katerih so govorniki odločno protestirali proti vladi in stavili resolucije, da naj se sklene takoj mir. — Nemška vlada je prepovedala časopisju priobčati poročila o porazu nemškega brodovja v Baltiškem morju.
Petrograjsko poročilo.
PetrogTad, Rusija. 14. junija. — Ruski generalni štab zatrjuje, da je v Galiciji situacija za Ruse u-godna. — General Maekensen je izgubil na svojem prodiranju od
Dunajca proti vzhodu najmanj deset divizij. — Njegova armada je sedaj tako oslabljena, da je za nadaljno prodiranje popolnoma nesposobna.
Sovražnik je stopil ob reki Bzu ri in Ravki v ofenzivo, vendar Varšavi za enkrat ne preti še ni-kaka nevarnost. — V Kurlandiji ne more nemška armada nikamor naprej. — Sovražnik je poskušal obkoliti desno krilo ruske armade pri Šakinovu. toda poskus se mu je popolnoma izjalovil.
Albanija.
Rim, Italija, 14. junija. — 'Tribuna' poroča, da niso v Albanijo vdrli samo Srbi in Črnogorci, pač pa tudi grške bande pod poveljstvom grških častnikov. — Srbi so zavzeli Tirano in prodirajo sedaj proti Draču. Oddelek Črnogorcev prodira proti Skadru. — Grška vlada odločno demontira, da se ob strani Srbov in Črnogorcev bore tudi Grki.
Položaj na Galipoiis*.
Carigrad, Turčija. 14. junija. — Turško vojno ministrstvo naznanja : — Zavezniki so bili pred par dnevi z vso silo navalili na naše postojanke in hoteli obkoliti naše desno krilo, toda mi smo jih pognali v beg. — Včeraj so ana-tolske baterije uspešno obstreljevale sovražne pozicije.
- Francoska križarka.
London, Anglija. 14. junija. — Iz At en poročajo, da je neka francoska križarka razdejala postajo za brezžični brzojav v Smirrri. — Obstreljevanje jo trajalo 40 minut. — Večina prebivalstva je pobegnila v gore.
Situacija v Mehiki.
Villa in Garranza.
Villa je pripravljen posvetovati se z generalom Carranzo. —-„ General Garcilasso obsojen na smrt.
KONFERENCA.
Mehiški voditelji skorajgotovc ne bodo izpolnili Wilsonovih zahtev. Villova izjava.
Washington, D. C., 14. junija. Situacija v Mehiki se ni zadnji čas popolnoma nič izpremenila. Tukajšnji agent generala Ville je izjavil, da ni v Mehiki lakote in da bi se Villa rad posvetoval z generalom Carrairzo. Carranza se čisto nič ne zmeni za predsednika Wilsona, ampak zahteva, da naj
sra Združene države takoj pripo-znajo za glavarja Mehike. Villa je predlagal, da bi se prihodnje dni vršila konferenca, na kateri bi se mehiški voditelji posvetovali, kakšno stališče naj zavzamejo napram Združenim državam. General Zapata dosedaj še ni izrazil svojega mnenja.
Villa je baje rekel pri neki priliki: "Resnica je. da je cena živilom precej narasla in da skladišča niso tako prenapolnjena kakor so bila za časa miru, vsa poročila, da vlada v Mehiki lakota, so pa zlagana."
Tukajšnji diplomatični krogi so prepričani, da bo ostal predsednikov manifest cisto brez uspeha. Ce ne bo drugače, bodo Združene države morale posredovati in napraviti mir.
Havana, Cuba, 14. junija. — Kapitan parnika "Mexico", ki je dospel danes sem, je izjavil, da je general Alvarado obsodil na smrt na vesalih generala Gareilassa in ves njegov štab.
Z zapadnih bojišč. Nemci baje uspešni.
V nemških poročilih se glasi, da so doživeli Francozi severno od Arras velik poraz.
BOJI OB YSER-PREKOPU.
Francoski naskoki v Champagne so baje potekli popolnoma brezuspešno. Boji pri Hetuberne.
Berlin, Nemčija, 14. junija. — Glasom današnjega uradnega poročila se je ustavilo francoske naskoke v okrožju severno od Arras. Vse naskoke sovražnika se je odbilo z velikanskimi izgubami zanj. Tudi ob Yser-prekopu ni mogel sovražnik naprej, dočim se vrše iztočno od Hetuberne še vedno in-fanterijski boji.
V	ofieijelnem poročilu se glasi:
Francozi so doživeli ob fronti
pri Arras težek poraz. Naša arti-lerija je tekom dneva pognala nazaj sovražno infanterijo in zvečer je vprizoril sovražnik z močnimi četami naskok proti našim pozicijam pri Lorette. Tudi ta naskok se je odbilo in vstrajali smo v vseh osvojenih pozicijah."
Francosko poročilo.
Pariz, Francija. 14. junija. — Vojno ministrstvo je objavilo danes popoldne sledeče poročilo:
"Poročilom včerajšnjega dne ni dodati ničesar važnejšega. Belgijske čete so zasedle z enim bataljonom levi breg Ysere ter vstrajajo v osvojenih pozicijah.
V	odseku severno od Arras so se razvili včeraj različni infante-rijski boji. Koncem dneva smo napredovali ter se polastili velike nemške pozicije.
Po ostrem obstreljevanju smo izgubili del zakopov, katerega smo osvojili popoldne na neki točki severno od Souehez.
Z ostale fronte ni poročati ničesar novega."
V	večernem poročilu se glasi nadalje:
"Na odseku severno od Arras se je odbilo v pretekli noči različne naskoke na naše pozicije na cesti iz Aix Noulette v Souehez in napredovali smo v takozvanem "labirintu".
Južnoiztočno od Hetuberne smo ustavili prodiranje sovražnika na naše pozicije iz Serre v Mailly-Mailet. Pri umikanju sovražnika so je vršil oster artilerijski dvoj boj.
V	Lotaringiji smo nadalje napredovali ter imamo zaznamovati lepe uspehe."
Belgijci preko Yser-prekopa.
Havre, Francija, 14. junija. — Relgijeski glavni stan je izdal včeraj sledeče poročilo:
"Tekom noči od 12. na 13. junij se je pričelo na celi fronti z ofenzivnim gibanjem, katerega je podpiral oster artilerijski ogenj. Poslali smo neki oddelek na desni breg Ysere. Ena naših čet je razdejala in zasedla neko nemško bločno hišo. Sovražnik je sicer skušal zopet zavzeti pozicije, a ga je pregnaMogenj iz naših strojnih pušk.
Nemška artilerija je kazala da-•nes malo aktivnosti ter je naša artilerija kaj energično odgovarjala."
Posebna straža za nemškega poslanika.
Včeraj se je v New Yorku zaznalo da je bila nemškemu poslaniku grofu Bernstorffu pride-ljena posebna straža, kadarkoli se mudi v tem mestu. Policijski načelnik Woods je določil dva svoja najboljša moža, da stražita poslanika.
Ritz-Carlton hotel, kjer stanuje sedaj poslanik, je pod stalnim nadzorstvom policije.
Kompromis med Nemčijo in Združenimi državami.
Tako s strani Nemčije kot z one Združenih držav je opaziti dobro voljo, da se poravna spor.
PROTI HUJSKAČEM.
Potniške parnike naj bi se posebno zaznamovalo ter naj bi uživali posebne privilegije.
Berlin, Nemčija. 14. junija. — *' Lokal Anzeiger" je priobčil danes značilen članek glede pogajanj med Nemčijo in Združenimi državami. Ker je ta članek povsem miroljuben, je sklepati, tla so me-rodajni krogi z vso silo zaposleni pri tem, da tlovedejo do sporazuma med Nemčijo in Združenimi državami.
V	članku se glasi, da zahteva predsednik Wilson nič manj in nič več kot da pride do sporazuma med Nemčijo in Anglijo glede načina vojevanja na morju. Obenem pa naj bi se jamčilo za varnost ameriških potnikov. Vspričo položaja, ki dejanski obstaja, je stvar težka, a jo je mogoče rešiti, če pokažejo vsi dobro voljo."
Nadalje se glasi v članku, da bi se lahko dalo vojevanju na morju drugo obliko in sicer na podlagi, da bi imeli potniški parniki posebna znamenja in da bi imeli jamstva vlade, da niso armirani. Poveljniki podmorskih čolnov bi se morali posebno ozirati na ta znamenja.
Koncem članka se glasi: "Z besedo in dejanjem hočemo delati s krvjo in železom. Ker pa smo neustrašeni in odločni, lahko pridemo po možnosti do sporazuma z Ameriko. Ni nam treba zapreti našega departmenta za bodoče napovedi vojne, a zdi se nam, da se moramo v tej točki omejiti, ne da bi se nas smatralo za bojazljivce."
V	nekem drugem članku piše u-rednik "Tageblatt", da se mora Nemčija izogniti novim konfliktom ter poskusiti vse. da se ne nakoplje na vrat nove sovražnike.
Olajšane represalije.
Berlin, Nemčija, 14. junija. — Vsled ameriškega posredovanja se je opustilo strogo postopanje napram angleškim častnikom, ki se nahajajo v nemškem ujetništvu. Nemška vlada je danes sporočila ameriškemu poslaništvu v Berlinu, da se bo postopalo z ujetimi angleškimi častniki prav tako kot z ostalimi vojnimi jetniki.
Ker je ta stvar enkrat končana, je upati, da bo prišlo do sporazuma ined Anglijo in Nemčijo glede izmenjave civilnih jetnikov, ki niso sposobni za vojaško službo. Tozadevna pogajanja se je prekinilo vsled postopanja angleških oblasti napram jetnikom z nemških podmorskih čolnov.
Posledice stavke železničarjev v
Vsled stavke uslužbencev cestnih in nadcestnih železnic je bil v celem mestu ustavljen promet.
PRVI DAN STAVKE.
Prvi dan stavke je dokaj mirno potekel. — Policija je odredila vse potrebno, da se prepreči nemire.
Chicago, 11!.. 14. junija. — Prvi dan velike stavke uslužbencev cestne in nadeestne železnice je potekel dokaj mirno. Na cestah je bil promet popolnoma ustavljen, dočim je vozilo na nadcestni železnici le malo vlakov.
Na predmestnih črtah se je promet še kaj redno vršil, vendar pa je bilo premalo vlakov, da bi se zadovoljilo vsem zahtevam občinstva.
Ta stavka je bila glavni predmet posvetovanja občinskega sveta in vloženih je bilo več resolucij, ki so vse vsebovale predloge, kako končati to stavko. Ena teh resolucij zahteva, naj se imenuje komisijo petih občinskih svetnikov. ki naj bi uvedli posredovalna* pogajanja.
Vsled stavke se je stavilo danes v službo vsa vozila, ki so bila na razpolago. Večina ljudi, zaposlenih v uradih, se je morala podati peš v dotične prostore.
Promet na cestah je bil izvan-redno živahen in ljudi je bilo toliko, da niso našli prostora na tla-u. Avtomobili so bili kaj zaželjeno blago in tudi število "slepih j>ot-nikov" je bilo veliko.
Policija se ni pustila zavesti v mir vsled mirnega poteka današnjega dne. Policijski načelnik Healey je objavil, da je naprosil mestne oblasti za 1000 novih policistov, da bi mogel vzdržati mir na cestah, kakor hitro bi ^kušale družbe pričeti z obratovanjem. Finančni komitej mestnega sveta je odložil za 14 dni prošnjo policij-skeag načelnika, naj se mu dovoli svoto $447.364 za nastavljenje novih policistov.
Stavka 14,000 uslužbencev cestne železnice je stopila v veljavo ob pol noči in ob štirih zjutraj je šel zadnji voz iz remize.
Stavka pomeni veliko, kar je razvidno iz tega, da prevažata cestna in nadcestna železnica vsaki dan 3,000,000 ljudi.
Družbe so odredile vse potrebno, da spravijo na delo 15,000 stavkokazov, katere se bo nastanilo v tukajšnih velikih hotelih.
Linčanje.
Winsboro, S. C., 14. junija. —
Prebivalstvo je danes vdrlo v ječo in linčaio zamorca Utesa Smith a, ki je bil ustrelil nekega belca. Šerif se je nekaj časa ustavljal, toda naval je bil prevelik, da bi ga zamogel zadržati. Več ljudi je bilo ranjenih.
Uspehi zaveznikov.
Pariz, Francija, 34. junija. — FVarfeoski generalni štab je izdal poročilo o bojih, ki so se vršili na Galiipolisu od 15. maja do 1. junija. Zavezniki si sicer niso priborili bogve koliko ozemlja, vendar so uspehi, ki so jih dosegli, zanje izvanredno velike varnosti. Prodiranje je zelo težavno, ker bojna fronta ne tvori ravne črte, ampak trikot. Dne 8. maja so Francozi zavzeli utrdbo Bouchet, ki se nahaja blizu Kereves Dere. V spopadih se najbolj odlikujejo razne afriške čete.
Bolgarska, Romunska in zavezniki.
Rim, Italija, 14. junija. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Sofije sledečo brzojavko:
Filipescu, vodja rumunske konservativne stranke, je danes izjavil, da so Anglija, Francija, Rusija in Italija ugodile vsem zahtevam Rumunske. Iz tega je razvidno, da se bo Rumunska v najkrajšem času umešala v vojno.
Grška in Srbija bosta poslali bolgarskemu ministrskemu predsedniku Radoslavovu noto, ki bo obsegala oster protest proti zaveznikom, kateri hočejo dati Bolgarski kos Macedanije.
Gratulacije Bryanu.
San Francisco, Cal., 14. junija. "American Indenpendence League" in državna zveza nemško-ameriške zveze je poslala bivšemu državnemu tajniku Bryanu brzojavko, v kateri se odobrava njegovo stališče napram sedanjemu sporu med Združenimi državami in Nemčijo. (To zveni precej čudno, ko je komaj mesec tega, ko so nemški Amerikanci zmerjali Brya-na z "angleškim hlapcem". Vsekakor čudna izprememba nazorov v tako kratkem času t)
Volitve na Portugalskem.
Lizbona, Portugalsko, 14. junija. — Volitve za parlament so se cisto mirno končale. Zmagala je demokratska stranka.
Prestolonaslednik Rupprecht
bolan.
London, Anglija, 14. junija. -Sem je dospelo poročilo, da je bavarski prestolonaslednik Rupprecht nevarno zbolel. Poveljstvo njegove armade je prevzel neki drugi general. V poročilu ni omenjeno, kakšno bolezen ima.
Volitve na Grškem.
Atene, Grško, 14. junija. — Re-j zultat volitev še ni znan. Baje so izvoljeni vladni kandidati v Ma-cedoniji. Pristaši ministrskega predsednika Cunarisa so dobili precej glasov. Po določbah kon-štitucije zamore ostati sedanji ministrski predsednik kljub popolni (zmagi Ven izelosa do konca meseca avgugta_na_flyojem mestu.
ITALIJANI SO BAJE PREKORAČILI '
SOČO TER OGROŽAJO AVSTRIJSKE POZICIJE.
ARMADA, KI PRODIRA OB TRŽAŠKEM ZALIVU, SE NAHAJA BAJE LE DEVET MILJ OD TRSTA. — DUNAJ PRIZNAVA BITKO, VENDAR SE PA GLASI, DA SO POROČILA O ITALIJANSKEM PRODIRANJU NERESNIČNA. — BEG TRŽAŠKEGA NA-
MESTNIKA.
Lugano, Švica. 14. junija. — Italijanska iztočna armada, ki si je priborila pot ob južni Soči ter zavzela Tržič, prodira sedaj proti tržaškemu zalivu, z namenom, da zavzame Trst. Nadaljni cilj italijanske armade je Nabrežina, ki leži devet milj od Trsta.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 14. junija. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo glede bojev na italijanski fronti:
"Završila se je bitka v bližini Plave, dne 12. julija. Pozno včeraj zvečer so naše čete zavrnile oster naskok sovražnika.
Italijani niso imeli nikjer uspehov na fronti pri Gorici in Soči. Na koroško-tirolski fronti ni poročati o nikakih važnejših spopadih.
Beg tržaškega namestnika. Rim, Italija, 14. junija. — Tržaški cesarski namestnik je prestavil svoj stan v Postojno. (Torej je Kranjska že dobra za ohole tržaške namestnike!) Tržaška trgovska zbornica je bila premeščena na Dunaj, dočim se je poslalo državni zaklad v Ljubljano.
V	nekem ofieijelnem poročilu se glasi:
"Od Tonale do Karnskih Alp se je uspešno odbilo vse naskoke sovražnika. V okrožju No laja smo zopet zavzeli goro Valentina.
V	petek ponoči je naša težka artilerija obstreljevala ter odrezala železnico iz Gorice v Tržič, o-ziroma Žagrad".
V	italijanskih poročilih se glasi, da je sklenila italijanska vlada z ozirom na bedo, ki vlada v osvojenem ozemlju, dati prebivalcem iste pravice kot se jih je dovolilo
italijanskim vojakom, ki se nahajajo v vojn;.
Poročila o italijanskem prodiranju.
London, Anglija. 14. junija. — Poročevalec lista "Times" poroča iz Milana, da je morala Avstrija opustiti svoj prvotni načrt, da udre v Italijo in da je sedaj prisiljena izvojevati defenzivo.
Poročevalec pravi, da bi Avstrija pričela z ofenzivno kampanjo, da pa je bila presenečena od Italije in da se je omejila na obrambno črto, ki teče ob Soči.
Italijani utrjujejo osvojene prelaze.
London, Anglia, 14. junija. — V poročilih na "Daily News" iz Rima in Milana se povdarja defenzivni značaj-italijanske kampanje. (Torej vendar ni nič s slavno zmagovito ofenzivo!)
Prelaze, katere so osvojili Italijani, se je utrdilo ter s tem preprečilo, da bi kak avstrijski vojak stopil na italijansko ozemlje (?).
11. in 12. junija so si Avstrijci na vse načine prizadevali, da hi zopet zavzeli pozicije, katere so si osvojili Italijani. Nočna ataka je bila nekaj groznega, vendar so italijanski vojaki vzdržali naskok ter ohranili pozicije, katere so bili zavzeli.
Italijansko brodovje uspešno o-nemogočuje vsako ofenzivno gibanje avstrijske mornarice ter blokira Jadransko morje. Avstrijske bojne ladije si ne upajo zapaziti varna pristanišča. Italijansko brodovje jc razdejalo vse avstrij-sKe brezžične brzojavne postaje ob dalmatinski obali ter s tem preprečilo. da hi se opazovalo giba-nja italijanske mornarice.
Zgradilo se je spomenik junakom, ki so padli ob reki Maas. Prijatelj • in sovražnik.
Sedan, Francija, 14. junija. — Nemško-francoski spomenik v spomin vojakom, ki so padli ob reki Maas, se je odkrilo včeraj v No-vers. Slovesnosti seje vdeležil nemški poveljnik general Einem in veliko častnikov, ki so se vdeležil i dotičnega boja.
General Einem je imel nagovor v francoskem jeziku ter izročil spomenik, ki ima nemški in francoski napis, v varstvo francoskega prebivalstva. Predsednik francoskega departmenta se je zahvalil ter izrekel svoje priznanje, da niso Nemci počastili le svojih vojakov, temveč tudi Francoze, ki so padli za svojo domovino.
Boji v zapadni Afriki.
London, Anglija, 14. junija. — Carua, važna nemška postaja v zapadni Afriki, je padla glasom poročila na kolonijalni urad dne 11. junija v roke zaveznikov.
Sodnik Linč.
Winnsboro, S. ('.. 14. junija. — Danes sta bila ubita neki belec, po imenu Isenthour in neki črnec Smith, ki je bil obdolžen. da jo vprizoril napad na neko belo žensko. Umor se je izvršil, ko je hotela razjarjena množica vzeti črnca iz ječe ter ga linčati. Prišlo je do boja, tekom kojega sta bila u-bita oba imenovana.
Sneg.
Sturgis, S. D.. 14. junija. — Danes zjutraj je padlo tukaj 12 palcev snega. Predno je zapadel sneg, je dvanajst ur neprenehoma deževalo.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOL^NDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročjlo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali Primorja, to je za TRST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za
njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome-3tic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:
K	v	K	1
6 ..	.90	120 ...»	19.80
10 ...	1.75	130.m.	21.45
15 ...	2.60	140....	23.10
20 ...	3.40	150....	24.75
26____	4.25	160....	2f. 40
30----	5.05	1"0..„	28.05
85____	5 90	180____	20.70
40....	6,70	1™....	31 35
45____	7.55	2O0____	3:t OO
60....	8.25	250___	41.25
55 ...	n.io	3<*»....	40.50
60 ..	9.90	350 ...	67 75
w..„	10.75	400.,..	66.00
70 ...	11.55	450____	74.25
75 ...	12.40		82.50
80____	13.30		99 00
85....	14.05	700....	115.50
	14.85	800....	132.00
100	16.50	IK>0___	148.50
HO	13.15	tooo.__.	163.00
Ker se cene sedaj jake			spremi-
naš oglas.
TVRDKA FRANE SAKSER, «2 Cortlandt St.. New York. N. Y.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE) UREDNIŠTVO,
*?US NARODA"
(Slovuuc Daily.)
Owned and published by tlM
Horenic Publishing Co.
{a corporation.) •"SANK SAKPER, President. w I UIS BENED1K, Treasurer. 4.
J*+ -*» of Business of the corporation and
addresses of above officers : |t \ 'tlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
C* celo leto velja Ust za Ameriko in
Canado . ......................$3.00
* jKJ leta....................... 1-50
** teto ta mesto New York........4.00
* pol leta ra mesto New York ... 2.00
l* tLvrouu sa vse leto........... 4.50
* pol leta............. 2.55
" Četrt leta............ 1-70
YSLAS NARODA" izhaja vsak dao irvzemAi nedelj in praznikov.
'CLAS NARODA**
("Voice of the People") -ed c very day except Sunday« Holidays.	*
ibwription yearly $3.00
AdwtiaeriMnl on sgrasmant.
t*
pcdptna in osobnosti se ne prnbčujejo.	—
<»« I »e *>!*tfo?oli pošiljati po — Uftooey Order. M sproctemtu kraja naročnikov prosim > U se nam tudi prejinja Sr' *aliiče naznani, da hitre;s najdemo naslovnika
Dopisom in po&iljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" v
18 Cjrtlawlt St.,	New York City.
Telefon 4^87 Cortland t.
44*
Važna razkritja.
id njih dveh dneh so prišla i va/na razkritja, tikajoča
vl<
iilr
Vil S»'!t
poslanice na Nemčijo, j«' baje izpreraenilo poprejšnji državni tajnik <il svojo resig-nacijo. Iz-se je baje ni glede de-nske vsebine, temveč bistveno imIc oblike in tona, v katerem bila pisana. Ker pa dela, kakor lano, ton muziko, to se pravi, da ton takega pisanja merodajen i sprejem ali odklonitev zahtev, avl jenih v poslanici, je poznejša prernemba besedila iu oblike k1 vse značilna. D,i to zelo dobro vedo v vodil-h WiLsh'm^tonskih krogili, je /vidno ze iz tega, da je poslu-< i državni tajnik Lansing sprva sto odločno tajil, da se je napra-lo pozno j še izpremembe ter da odločna protiizjava Itrvana napotila, da je priznal, kako je v resnici bilo.
A ko se bo vsled tega preprečilo vojno z Nemčijo, bo to v prvi vrsti zasluga prejšnjega državnega tajnika, ki je dal s svojim odstopom alarmni signal, ki je žiršim krogom pokazal, kako neposredna je nevarnost vojne. S svojim odstopom pa je tudi prisilil zvezno vlado, da je pričela nekoliko previdnejše postopati.
Vspriro takih razmer je naravnost neumno, če se hoče Rryanu očitati, da se ni zadovoljil s pri-prosto resignaeijo, temveč da * k h si z besedo in pisanjem motiti delo onih, ki hujskajo na vojno. l»ri teta pa ve skoro vsak o-truk, da je odstop Rryana kaj dobro priš 1 gotovim ljudem ter da bi bili isti elementi popolnoma zadovoljni z razvojem stvari, ako bi prejšnji državni tajnik hotel molčati.	* % » Vsakemu opazovalcu razmer je jasno, da so vladala pri zvez li v
b
»jei Jas »t v i
isto
ladi v Washingtonu v zad-fasu velika nasprotstva. jša pa je postala cela , ko se je pred tremi tedni lo, da se namerava odposlati sno poslanice na Nemčijo in Anglijo. List, ki je prvi prinesel to vest, so snmtra za oficijozni organ vlade. Vsled tega jo bilo vse začudeno, ko je prinesel prihodnji dan isti organ zelo energičen dementi vlade, kar pa je imelo za posledico, da je dotični list ne le vstrajal pri svojih trditvah, temveč jih «e izpopolnil.
Sedaj se ve zagotovo, da je imel Bryan že izdelano poslanico za Anglijo, da pa je zadela odposi-ljatev na o&ter odpor predsednika [Wilsona.	~ •
Wilson in Lansing pa nista edini žrtvi mirovne politike Brvana. Tudi nemški Amerikanci so prišli vsled Bryana v velikansko zadrego. Sprva so ga zmerjali z "angleškim hlapcem", po odstopu pa je izdal svoj "Po*iv na nemške A-snerik&nce ter jih spravil s tem v največjo zadrego.
Dopisi,
opravlja, ker že vsaj toliko zasluži, da se preživi; kako, to je seveda njegova stvar. Tukajšnji Slovenci smo dne 30. maja obhajali Johnstown, Pa. — Morda boste lepo svečanost. Naš vrli rojak Ja-mislili, da so v naši naselbini že nez Plaznik nas je počastil s tem, vsi rojaki izumrli, ali pa da jih je da je v naši naselbini naroval pr-vojna potegnila v svoj vrtinec, j vo nekrvavo daritev Vsemogočne-Ravno nasprotno. Kakor pomlad, mu. Da so tukajšnji farani, koliki oživlja naravo, ki ji da ves kras kor je v njih močeh, pripravili, življenja, ravno tako se je obudi- da je bil ta dan veličasten, je u-lo pri nas družabno življenje. Po- mevno. Že ob 9. uri so se pričela leg težkega dela in še težje vsak-.zbirati slovenska društva, med danje skrbi za svoj obstanek se,njimi tudi Vitezi sv. Martina v vendar brigamo tudi za napredek svojih krasnih uniformah (še sam in duševno razvedrilo; zanimamo'častitljivi Franeelj bi jih bil ve-se za državljanstvo, za politične j sel), na čelu jim slov. godba in afere itd. Tudi na glasbenem po-j tako so skupno prikorakali k žup lju se kar nič ne zaostaja za dru- nišču. Od tain so po vsprejemu
novomašnika in druge duhovščine odkorakali v cerkev sv. Roka. Vhod v hišo božjo je bil lepo o-kinčan. nad vhodom je bil pa lep napis oziroma pozdrav novomaš-niku. Ganljivo je bilo videti novomašnika, ko je stopal v tempelj božji, poslavljajoč se takorekoč
gimi večjimi slovenskimi naselbi-nami. Vsepovsod se pridno goji petje in godba. Na Franklinu se pridno urijo slovenski tamburaši, ki se pripravljajo na svoj prvi nastop. Imajo svojo godbo (salonski orkester) in priznati se jim mora, da igrajo izvrstno. Na Moxham imajo svojo godbo na pihala, ta-j od vseh udobnosti tega sveta in kozvano Slovensko Moxham god- prieenjajoe dobo resnega dela. bo. Pri njej sodeluje okolu dvaj- Xato se ^ pričela sv. daritev, pri set godbenikov, ki so dokazali kattri »o novomašmku asistirali: svojo zmožnost na veselici, katero	V^celj Solar O. S. 1',.. Rev.
so priredili prvega majnika v Slo-^™* Saloven, Rev. Anton Soj ar venskem Izobraževalnem Domu ter novomašnikovi prijatelj! bo na Franklinu. Veselica j,- nad vse Krovci. Slavnostno prul,go j.
imel Rev. Anton Soj ar. Krasno j< bilo slišati nbrano petje cerkvenega zbora. Poj>oldne smo se zbra-lli na prijazno povabilo novomaš Inika k slavnostnemu banketu. | kjer smo se v prijazni družbi do-ibro zabavali in poslušali milodo-neče slovenske narodne pesmi
nepričakovano dobro uspela. Po-set je bil tako velik, da so prostori v Domu komaj zadostovali. V obilnem številu so bile zastopane vsi1 bližnje naselbine, najbolj se je pa odlikovala naselbina Dun-!o. Ondotno pevsko društvo je poslalo na veselico okolu dvajset	. C1	.
,. Lahko smo ponosni Slovenci na pevcev, ki so veliko pripomogli, .	,	, ... .. ,
\	'	slovensko pesem, kajti gostje dru
la je veselica dobila značaj res pravega 1. majnika. Kot tajniku Slovenske godbe mi je naročeno, da se kar najprisrenejše zahvalim vsem, ki so pripomogli do krasnega uspeha, zlasti Socijalističnemu klubu, ki je preskrbel govornike iu prijazno sodeloval. Sprevideli smo, da spadamo v vaše vrste in hočemo odslej hoditi roka v roki z zavednimi rojaki delavci ter složno sodelovati za probujo svojega lastnega naroda. — Dne 5. julija bode Slovenska godba napravila svoj prvi izlet (piknik) na prijazni prostor poleg Ohio u-liee na Moxham, 5 minut hoda od poulične železnice. Z vso gotovostjo upamo, da nas bodo rojaki mnogoštevilno posetili. Slavna društva pa prosimo tem potom, da naj ne prirejajo svojih zabav na omenjeni »lan. — Od strani se je nam naznanilo, da na 3. julija nameravajo rojaki na Dunlo prirediti v ondotni naselbini veselico v proslavo proglašenja ameriške neodvisnosti. Nas je zelo razveselil ta pojav. V sporazumu več rojakov iz Franklina, Conemaugli in Johnstown a smo sklenili, da se tudi mi udeležimo krporativno veselice in napravimo izlet v Dunlo. Pozdrav vsem zavednim rojakom! M. Krofina, tajnik Slov. godbe, Coleman Ave., Johnstown.
Pa.
Waukegan, 111. — Zadnji čas so postali dopisi iz naše naselbine precej redki. Sam ne vem. kaj je temu vzrok. V našem Twin City, t. j. Waukeganu in North Chiea-<rn je vedno kaj važnega, kar zasluži. da se objavi v javnosti. Pisateljskih moči imamo dovolj, to-rej, rojaki, na noge! Pred kratkim je bila v North Chicagu v 63. šolskem okraju, pod katerega spada tudi naša slovenska naselbina, volitev za novo šolo, oziroma, če naj se najine posojilo $35,000 za zidavo novega poslopja. Nasprotna sta bila samo dva glasova, kar je vsekakor znamenje lepega napredka. Meseca aprila je bil izvoljen za šolskega nadzornika rojak Pavel Bartelj. Čestitamo! Dosc-daj so imeli Slovenci v mestni službi le dva moža. odkar smo si pa ustanovili političen klub, se število slovenskih mestnih uslužbencev z vsakim dnem veča. Sedaj so v mestni službi že sledeči: L Ku-kar. J. Leskovee, J. Selan, J. Svetlič. J. Kovač, J. Illadnik. L. Jurjevec in Pavel Bartelj. Pa naj kdo reče, da ne napredujemo v vseh ozirih. — Člani društva Vitezi sv. Jtirja bodo imeli v nedeljo 20. junija vaje. Kdor se fle u-deleži, bo moral plačati $1 kazni. Ob 9. uri dopoldne naj se zberejo v šolski dvorani, da potem skupno odkorakajo na vežbališče. Redna mesečna seja se vrši 27. junija. Na dnevnem redu je veliko važnih točk. Pozdrav! — Matija Ivanetič.
La Salle, HI. — Minister za delavske zadeve se kaj malo briga za nas, toda nade imamo delavci vedno ia povsod. Torej delavske razmere niso pri nas najboljše. Delo je skoraj nemogoče dobiti,
gih narodnosti, med njimi tudi župan našega mesta, Mr. II. M. Orr. so priznali, da tako lepega petja še niso slišali in da niso pričakovali. da bi bili Slovenci kaj takega zmožni. Nikdar in nikoli naj ne bode nobenega sram, da je Slovenec. Če je Slovenec občudovan vsled lepega petja, je občudovan tudi vsled drugih kreposti in zato naj tudi ponosno prizna, da je Slovenec, Slovan. Pogum, bratje! Pomagajmo si medsebojno vselej, v vseh rečeh in če boderno delovalo tako složno, bodo občudovali našo slogo. Slovenec je ju nak. to nam priča žaloigra v domovini, ali Slovenec ima dva nič manj vredna brata junaka, Srba in Hrvata, iste krvi, istega rodu in s tema vred bode ponosno vstal, zedinil se bode zopet mogočen rod in spoznal ga bode celi svet. Da se to uresniči, naj pomaga vsak, v katerem bije slovansko srce. s tem. da takoj pristopi k Slovenski Ligi. — Sporočati imam tudi žalostno novico, da se j*' ponesrečil naš vrli mladenič Ferdinand Streha r; zlomil si je nogo pri delu. Želimo mu, da v najkrajšem času okreva. Drugikrat kaj več. Pozdravljeni ! — Lasallečan.
Večer.
Spisal Ivan Albreht. —o—
< Yz in čez j«* prepregla slana oropano polje. Mrzel v«'t«vr se je plazil nad njim tja prol i gozdu in se gubil med drevesi. Na nebu so mežikale zvezde in mesec je začudeno strmel v to puščobo. Tam daleč od nekje se je oglasil zvon. Trepetaj«' so s.' razlili glasovi v noč — potrkali so na srca in zamrli.
"V čast svetemu Florijanu, da bi nas varoval časnega in večnega ognja na duši in na telesu'*, je začel moliti kmet Peskar, ko je začul zvonenje. Z njim je molila trojica otrok in žena. Sedeli so pri peči, vsi upali in zgrbljeni in vsi so se držali resno.
4<Se za srečno, lahko, mirno noč, na duši in na telesu7', je dostavil krnet na koncu molitve — in vsi so zavzdihnili. Zena se je nehote ozrla v možev obraz in ko je zagledala čelo vse razrito in lice brazdato, jo je zaskelelo v očeh in dve solzi sta zapolzeli po licih.
'"Še včeraj je bil kakor nagelj", je pomislila žalostno, ko je bila molitev končana. Misli je sledil vzdih, vzdihu solze. Mož ni o-pazil tega in tudi starejša dva o-troka ne. Samo najmlajši je videl orošeno oko materino. Tn v trenutku so se mu zalile oči s solzami in ustnice so se mu začele tresti.
"Oče. mati jokajo."
Mož se je vzdramil in se ozrl na ženo. Njuna pogleda sta se srečala in njuna bolest. Nobeden ni rekel besede. On je skril obraz v dlani, ona si je s predpasnikom obrisala oči in vsi so molčaH.
Mali je gledal začudeno. Ničesar ni razumel, vendar ga je objel nekak strah. Nič več ni rekel in
zazrle v petrolejko in nekaj izmučenega je bilo v tistih mladih očeh.
''Franeelj, Micka — pojdita spat'', je dejal oče čez dolgo časa, "jutri gremo v gozd."
Brat je pogledal sestro in je šel. Na pragu je postal in se ozrl. Nekaj je hotel reči. toda v tistem trenutku se je spomnil, da bi ne bilo prav. Nekoliko časa je stal, potem je počasi dejal: ''l^ahko noč!"
'"Lahko noč!" so se odzvali oče, mati in sestra, vsi žalostno in za-tegnjeno. Franeelj pa je sel proti staji. In ko je že ležal v senu, je pomislil:
"Kaj bi hodili v gozd, ko ni več naš." In v tej misli je zaspal.
Micka je vzela malega Anžeta in odšla ž njim v eumnato.
"Kako bi, Mica", je rekel Peskar. ko sta bila z ženo sama. "Tako ne moremo dalje, ko je toliko dolga. Če še tako delamo, si ne opomoremo. Jaz pravim —"
Tu je obmolknil. Tako težko se mu je zdelo izreči tisto besedo, ki bi bila že sama na sebi greh. Prodati in iti — za l»oga! Oče je živel tu. očetov oče — in bogve, koliko rodov! On pa ne more ohraniti tega. In ko pride poslednja, ne bo v svojem. Ko bo umrl, ne bodo otroci vedeli, da so kedaj imeli očeta.
"Jaz pravim", je zač»il po dolgem premoru, "najboljše bo.
- . " ee —
Zopet ni mogel izgovoriti- Zena je zaihtela. In on je videl in čutil njene solze. V njegovo dušo so padale in so žgale.
**Saj vidiš, drugače ne gre, kot da. prodamo!"
Kakor ubijalce je pogledal ženo. ki se je nehote odmaknila od njega. Cisto v dve gubi j»* bila zlezla in zdelo se je, da se je v tistem trenutku postarala za deset let. In ko jo je gledal tako, se je za trenutek oglasil spomin na mladost.
"Če bi jo danes zasnubil, bi se mi ne bilo treba pretepati s fanti"', mu je šinilo nenadoma v misli.. .
Tedaj se je oglasila žena: "Pa kaj potlej!" Mož je pomislil. 4• V Ameriko! Ti. jaz, otroci. Zasluži se tam, pravijo."
''V Ameriko", je ponovila žena. Njen glas je bil votel in tresoč.
"Franeelj ima že šestnajst let, bo lahko delal. Za Mirko se bo tudi že kaj našlo. Štirinajst let — skoro dekla."
Oba sta premišljevala in obema je bilo težko.1'
"Ampak, Janez, čez morje — in tako daleč!"
"Daleč", je odgovoril mož in ženi se je zdelo, da čuje odmev svojega glasu.
"Bi pa šli na Nemško. To je bližje."
Za trenutek je bila zena pomirjena. Nešteto upov je vstalo v duši, razpaljeni od žalosti in trpljenja. In vsi so se vračali domov.— Samo nekaj jo je še skrbelo. "Pa zdaj od doma, na zimo?" Mož se je zdrznil. Res, na zimo ne kaže hoditi v svet.
"Skušajmo kako preživeti še to zimo, j»a gr<*mo spomladi."
Tako je bilo sklenjeno. Spomladi na Nemško. Tam si opomorejo in potem — triko lepo bo potem.
"Morda še prodati in* bo treba", j<- začela žena. ko sla bila ž« v postelji. "Morebiti damo samo v najem —" Mož je molčal.
Zena je začela moliti. Tako pri srčne so bile tiste prošnje! in niti besede niso zašepetala usta, {la tu bi vedelo srce zanjo. Dolgo, dolgo je molila in prav polagoma se je selila tolažba v njeno srce. Obšla jo je trudiinst in oči so se zatis-nile, da sama ni vedela, kedaj. Takrat se je oglasil mož: "Ali že spiš?" Zena se je zdrznila. "Ne, kaj pa je?" "Ti, Mic-a — kaj pa, če ne bomo imeli denarja za pot? Pet nas je ^— to stane."
Žena se je prestrašila. Nova bol se je zarezala v sree, silnejša ml prejšnje. In venomer se je režalo vprašanje:
"Kaj pa, če ne bo za pot?"
Razne zanimivosti.
ZAHVALA.	Poeblo, Colo.: Peter Culig, J. M-
Tem potom se prisrčno zaliva-jRoJtz, Frank Janesh In John Germ. 1 jujem uradnikom društva sv. Ju-' Salida. Colo, in okolica: Ix>uU Oo-rija št. 61 J. S. K. J. v Readingu, 8tell° <Tbe Bank Saloon). Pa., kakor tudi glavnim uradni- W^enborg. Colo.: Ant. Saftict* m
kom Jugoslovanske Katol. Jedno-	_ _ w . .
.	. - , -	Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
te /a hitro in točno izplacitev. Indlanapoli^	AloU Rndman.
smrt nine po mojem pokojnem so- ■ Aaror^ j^. jernej B. Verblč, «35 p rogu Ivanu Križe. Obenem pri-'Aurora Ave. poročam vsem rojakom J. S. K. J. J Osrlesby, I1L: Math. Hrlbernlk.
Depue, lil.: Dan. Badovlsr"*
Skrb za pribežnike.
Avstrijsko ministrstvo za zunanje stvari je izdalo sledeči razglas: — Na stotisoče avstrijskih podanikov so pregnale vojne operacije od domače grude v zahodne dežele, kjer čakajo vrnitve v svojo domovino. Vsi državni uradi, ki se bavijo s pribežniškim vprašanjem, so se uspešno potrudili skupno z avtonomnimi kor-poracijami, da so pribežnike začasno nastanili po raznih za to določenih kronoviuah. Državna u-prava je prevzela stroške za nastanitev. prehrano in obleko, ter si sedaj prizadeva, omogočiti pri-bežnikom iz državnih sredstev z moralno in gmotno podporo privatnih krogov tudi izpolnjevanje verskih, kulturnih, soeijalnih in zdravstvenih potreb. Učinkovitost teh ukrepov pa je odvisna oil pravilnega pojmovanjanja teh nalog s strani državnih iu avtonomnim oblasti in organov .kakor fu-di s strani prebivalstva, ki ji- za časa vojne svoj patrijotizem in svojo zavest eelokupnosti ob najrazličnejših prilikah sijjajno dokazovalo. Tudi tu j«> treba dejanskega sodelovanja. Pribežniki. naj se je tudi temu ali onemu posrečilo. rešiti si nekaj sredstev za prežitek. so ločeni od doma. vrženi iz svojega čeprav mogoče skrom nega delokroga, so si na nejasnem glede usode svojih domačij, najbližjih svojcev, ki so jih v nagli-ei ali na begu izgubili, ali morali doma pustiti. Zatorej je upravnim gosposkam n sno naročeno, naj u-poštevajo težavno stališče pribež-nikov. ter jim gredo v vsakem o-ziru na roko. da jim olajšajo težke žrtve, ki jih morajo nositi z ozirom na celokupno državo. Naše prebivalstvo je od začetka vojne doprineslo s svojim dejanskim sodelovanjem pri premnogih pod državnim pokroviteljstvom stoječih komisijah za pribežnike jasen dokaz resničnega sočutja z usodo pri bežni kov. Pokazalo je. kako je prešinjeno z zavestjo, da je slehernemu državljanu dolžnost, s prijazno dobrohotnostjo brez ozira na veroizpoved in narodnost sprejemati sodržavljane, ki so morali bežati v neogrožene pokrajine. dolžnost, kateri se pod orožje nepoklicani z veseljem uklanjajo. Tako na vse strani razumno in ljudomilo mišljenje iu ravnanje vzbuja pač tudi pribežnikom, zavest. da se njihove žrtve povsod upoštevajo, krepi čut skupnosti, ki veže v teli hudih časih narod z narodom, in je tudi krepko jamstvo za edinstveno sodelovanj ob vzpostavljanju gospodarskega življenja po končani vojni.
Stavka cestnih železničarjev
v Chicagu. Chicago, III., 13. junija. — Stavka cestnih železničarjev, ki je že dalj easa grozila in katero se jo na vse načine skušalo preprečiti, je sedaj v resnici izbruhnila in 14.000 uslužbencev nad-cestne in cestne železnice je odložilo delo. Delavci so izjavili, da ne bo trkom eelega dneva vozila Železniea. do,'-i:u bo na nad-ee^tni le par vlakov v prometu.
Družbe-zatrjujejo, da so najele v New Yorku stavkolomce in župan je izjavil, da bo policija z vso silo branila te stavkolomce proti napadom stavka rje v.
ni Slovencem v Readingu. Pa.. društvo sv. Jurija. Srčna zahvala vsem skupaj !
Reading, Pa.. 7. junija 191."».
Marija Križe.
OPOMIN.
Zadnje ease se mnogo pi>e. laž in opravlja po nekih umazanih osebah, kakor tudi v m-kern časopisu.
-laz se po listih nisem prepiral ill se ne hem. Svest sem si svojega poštenja i:i to mi zadostuje. Ši-vanke niti nitke še ni iznajdene. s katerimi bi svet moirel z;:š:*i u-rnazana usta nekaterih obrekljiv-eev^ je pa še pravična sodnijska pot. katere >e vsak pošten človek <"e prav nerad posluži. in na to o-pozarjam vse prizadete.
Tudi za tatov«* dobrega ia poštenega imena se bodo dobile primerne kazni.
Matih Pegorele.
a kateri ga ima, ga rado vol jnonič več ni jokaL Njegove oči so se
POZIV
gospodu FRANK BABNIK, Pineville, Saint Louis Co., Minn.
Že trikrat sem Ti pisala, da so mati v decembru 1914 umrli in vedno pride pismo nazaj. Prosim, pridi ali piši! O Janezu tudi ne morem nič izvedeti, če še živi. Pozdravljam Te!
Katarina Zaletel,
Staneee štev. 10, ' Št. Vid pri Ljubljani, j Austria.	Kranjsko.!
(14-16-«)
Kje se nahaja moj znanec AN TON BRUS? Doma je iz note deršiee in sedaj se baje nahaja nekje v Montani. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa^am javi.— Herman G. Buz, Box 42, Coal Creek, Colo.	(11-17—6)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem, da mi je nemila smrt dne 27. maja 1915 po dol gi m mučni bolezni odvzela ljubljeno ženo in mater štirih otrok
IVANO ZAKRAJŠEK.
Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem vsem, ki so jo tolažili v njeni bolezni; hvala ženskam za lep venec, posebno pa gospej Ivi Jurjovec za njeno požrtvovalnost.
Čas prišel bo, ko borno se ločili, odšli za vedno bomo s sveta; telesa naša zemlji izročili, duh v kraljestvo splaval bo Boga.
Žalujoči ostali: Tony Zakrajšek, soprog. Ivanka, Justina., Pavlina, Mirko, otroci.
404 Ohio St., Johnstown, Pa.
HAZ2TA1TILO.
Rojakom v državah Illinois in!M- PeruSek. Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
Chicago, I1L: Frank Jnrjo.«.-. La Salle, DL: Mat. Komp. Jolict, IU.: Frank Lanrlcb, John Zaletel ln Frank Bambich. Mineral, Kana.: John Stale. VCankegan, I1L: Frank Petkoviek la Math Ojrrln.
So. Chicago, DL: Frank čerae ln Bndolf Požek.
Springfield, I1L: Matija Barbort«. Front ena«, Kana. in okolica: Frank Kernc.
Mulberr, Kana. Ia okolica: Martin
Kos.
Calumet, Mich, ta okolica: Pavel
*haltz ln M. F. Kobe. Detroit, Mich. In okolica: Jooepb
Glaslč.
tfanistiqne, Mich, ta okolica: R.
^otztJin.
So. Range. Mich, la okolica: a. U.
= Jkosič-
«er»r». Mini* • Jo*1d **n»lna-Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jvkob
Petrlrh in Frank Žagar.
Dulntb. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan GonXe. VI. L. Kapseh, Joa. J. Feshel in Lonl*
Mr. FRANK MEH
katerinje opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravnistvo 'Glas Naroda'.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert. Minn, in okolica: L. VeoeL Hibbing. Minn.: Ivan Ponfie. Kit/ville, Minn. in okolico: Joe Adamicli.
Nsshwauk. Minn.: Geo. Mamin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcti St. Lonis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 34.09 N. 5tb Ave.
Rrooklrn. N- Y.: Alojzij <%»ft*rpk Little Falls. N. Y.t Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. MarlnCiC, Chaa. Rarllnger In Jakob Besmlk.
Barberton, O. In okolica: Alois Ba-iant.
Bridgeport. O.: Frank Hofevar. Coll in wood. O.: Math. Slapnik. Lorain. Ohio in okolica: John Kan-w 1735 E. 33. St. Yoongston, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolira: M. Kla-rich.
Bessemer, Pa: Lonis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa: Rmlolf Pleterfiek. Bnrdine, Pa in okolica: John Ker-flfclk
Conemangh, Pa.: Ivan PaJk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa: John Koklich. i Broughton, Pa. in okolica: A. Demšar.
Darragh. Pa.: Dragu tin Slavic. Dunlo. Pa. in okolico: Josip Snlior. Export, Pa in okolica: John Prostor. Forest City, Pa: Karl Zalar in Fr.
j l/eben.
V«r#n Pv lntr.ii VtlentinU'
| Greensburg Pa. in okolica: Joseph
; Novak.
! Irvrtn, Pa la okollea: Frank Dea-
Johnstown, Pa.: Frank Cabrera ia
John Polži lie.
! Madiama. Pa.: F. GottliHier. ; Meadow Lands, Pa: (ieorg schultB.
Mono Ban, Pa in okolica: Frank Maček.	i
Pittsburgh, Pa: IgDaciJ Podvasnlk. Ignas Magister, Z. JakSe in D. B. Ja-
kobfch.
Unity Sta, Pa: Joseph QkeriJ. Steelton, Pa.: Anton M. Paplfi. West Newton, Pa. In okolica: Josip
Jov*TL
Wilioek, Pa: Frank Seme ln Joaepli
PeterneL Toele, Utah: Anton FaiCiS. VCicterqoarters, Utah: Loali Bla-
Mr. ZVONKO JAKSHE, tic*; , nt , _ , . -	i • i-	v Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta.
ki je pooblaščen pobirati naroc- R,ven8dalef	Jatob ^
nino in izdajati tozadevna potr- ^^
dila.	Davis, W. Va ln okolica: John Bro-
Sedaj se mudi v Pittsburgh, isich. Pa., in okolici.	Thomas, W. Vn. ta okollea: FranU
Upravnistvo "Glas Naroda". ;Kot-ijan in A. Korencban.
--—--j Grafton, Wis.: John Stampfel.
NAJfel ZASTOPNIKI,	i Kenoha, Wis.: Ateksan«icr I>e»lir.
kateri »o pooblaščeni pobirati naroč j Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, nlno za. "Glas Naroda" ln knjige, ka !John Vodovnlk In Frank Meh. kor tudi za vse druge v našo stroko J Sheboygan, Wis.: Frank Sepich ln spadaJoCe po.sle:	. Heronim Svetlin.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Mi<-baei Clrtr.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skrat>ec. Leadville, Colo.: Jerry Jamutt
West Allis, Wis.: Lonis LonCarie.
Sock Springs, Wyo.: A. VaL StaUch.
Kemmerer. Wyo.: Josip Motoh.
Frank Skok la Just la la
PHONE 248
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street. No« York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEQAN, ILL.
PRODAJA fina vina, Izvrstno amotka patentirana; zdravila.
PRODAJA rosna listka T»ah prakoMor-skih črt.
POŠILJA denar r stari kraj sanaaljivo in požteno.
UPRAVLJA tii r notarski posel spadajoča dela.
GLAS NAHODA, 15. J L NI J A, 1J15.
i
Denar v Avstro-Ogrski.
Spisal Frank Veranich.
(Konec).
; L-
Kakor sem že omenil pride pa-pirnati denar v promet le na ta način, da ga posodi Avstro-Ogrska banka ljudstvu, kakor posameznikom, bankam, posojilnicam, občinam, iu drugim korporacijam na najdalje trimesečne obroke. Po t reli mesecih se to posojilo pla-( ča, ali pa se najine novo, da se plača staro in to gre tako naprej. Ta denar se je potem posodil večinoma državi kot vojno posojilo in država ga je zopet razdala, toda ne tako, da bi prišel v tiste roke nazaj, katere so ga posodile, ampak se bo kupičil le pri nekaj osebah, t o raj pri tistih, ki zalagajo državo z mnogimi potrebščinami. Kakor hitro bo konec vojne, bo Avstro-Ogrska banka napela vse sile, da se njena izpošojila poplačajo kolikor mogoče v gotovini v svrho, da dobi papirnati denar nazaj, ki ga je izdala čez mero. Veliki dobavitelji, ki so zaslužili od države ogromne svote, bodo lahko to storili in milijoni še jim bodo stali, toda obratno bo s taistimi, ki niso imeli nobenih koriti od vojne, ampak z gubo in to so večinoma posamezniki, banke, posojilnice, občine in druge kor-poraeije. To so pa ravno zavodi, kateri podpirajo v mirnem času najbolj gospodarstvo in splošno korist. Posojila Avstro-Ogrski banki bo treba plačati, toda denar bo večinoma v rokah velikih dobaviteljev. ki bodo |>o vojni zagospo-darili na denarnem trgu ter prit lili ljudstvo in diktirali. Do sedaj je bilo bogatstvo v Avstriji razmeroma še precej razdeljeno, po vojni pa bo«Icino opazili, da se bode začelo stekati blagostanje v roke sedaj obogatel i h oseb na račun ti slih. ki bodo po vojni bankerot ter bodo svoje premoženje morali zapustiti oderuhom za sramotno ceno. Davki bodo po vojni ohromili, ki jih bode moral plačevati bankerotni p rolet ari jat bankerot-ni državi. Ničposedujoči proletariat se bode množil po vojni.kot gobe po dežju. Posledica bo na eni strani ogromno uboštvo, na drugi si rani pa ogromno bogatstvo. Še le po vojni bo zavladala prava finančna kriza, ker ne bode zlatega denarja, da bi se zampglo kupiti potrebščine za vsakdanje potrebe iz tujezemstva. Še le potem bo čutilo prebivalstvo ogromnega finančnega mačka, ko bodo
meje zopet proste. Prebivalstvo bo videlo kruh, ki bo gledal čez
mejo, toda doseči ga ne bo mogoče drugače, kot s pomočjo v vojni o-bogatelih oderuhov in ljudstvo bode lezlo se bolj v uboštvo. Taisti, ki imajo denar v posojilnicah ali bankah, ga ne bodo morali veliko «U>l»iti, ker kar jc gotovine, so ti zavodi posodili sedaj državi, iz-posojevalci, večinoma kmetje, pa ne bodo mogli plačati obresti, ker ni sedaj gospodarja doma, da bi mo-rel kaj prigospodariti. .Marsikatero posestvo bo šlo potem na boben za sramotno nizko ceno. \ rednost posestev je po poročilih i/ starega kraja že padla sedaj na eno četrtino prejšnje vrednosti iu še celo več.
Te razmere ne bodo veliko boljše tudi v slučaju, če bi Avstrija zmagala in dobila bogato vojno odškodnino v zlatu, ker odškodnino bo država porabila, tla se zopet oboroži na novo in poravna škodo, ki so j«» imeli posamezniki inaterijalno, to je razbita poslopja, opustošena polja itd. Velikanske s vote bo treba tudi izdati za taiste, ki so bili poškfnlovani v vojni tako, tla ne brnlo sploh za nobeno delo več. Seveda, po sedanji postavi so ti reveži deželni le par k rt »uic mesečno, ki zadostuje komaj za tobak. Po vojni bodo ti revčki tvorili v vsakem kraju armado beračev, ttnla pomisliti je treba, da bode ljudstvo samo tako ubožuo, tla ne bo imelo dati kaj beračem in država bo prisiljena vzeti te siromake v svojo oskrbo, drugače bodo na cesti umirali od lakote.
Veliko slabše pa še bode, ako b«»de Avstrija te|»ena ter bo sama morala plačati ogromno odškodnino.
\ eliko se ugiba, kaj ho s državnimi dolgovi in s papirnatim ile-narjem, ako Avstrija propade. To se zamore soditi le po vzgledu prejšnjih vojn. da države, ki prevzamejo premagano ozemlje, ali nove države, ki nastanejo, prevzamejo na to ozemlje pripatlajoi državni dolg ves ali pa samo gotov odstotek. Ako še prvotna država obstoji, ostane dolg njej, katerega ni prevzel zmagovalec. Če se pa1
stvorijo nove države pa prevzame vsaj gotovi odstotek državnega dolga ta nova država, ostanek pa lahko zgube taisti, ki so državi posodili. Iz poročil ni razvidno nikjer, da bi bila Avstro-Ogrska banka posodila državi denar direktno ter bi v tem slučaju ne zgubila banka direktno ničesar. Ako še Avstro-Ogrska država ostane, čeravno v manjši obliki, bode Avstro-Ogrska banka še poslovala naprej, da iztirja izposojeni denar in vrednost papirnatega denarja bode ostala prisiljeno še kot pred vojno. Ce se pa bode Avstrija razdelila na manjše države, je pa skoraj gotovo, tla se bode razdelila tudi Avstro-Ogrska banka, oziroma, da ji bode vzet privilegij izdajati papirnat denar v novih državah. Papirnati denar, ki ga je izdala in izposodila bode tirjala nazaj, pri čem bode izgubila veliko, ker je mnogo posodila proti zastavi državnih papirjev, obratno pa bodo imejitelji papirnatega denarja tirjali banko, da ga izplača v zlatu. Pri tem je gotovo. tla bi prišla v denarne tež-koče vsled pomanjkanja zlata in izguba pri bankovcih do gotovega odstotka je gotova neizogibna.
Mnogo t ukaj šn i h rojakov ima naložen denar v starokrajskih hranilnicah ali posojilnicah. Veliko se jih boji, da bo ta draar izgubljen, če država propade, češ, da bo država pobrala denar tem zavodom. Vsakdo mora premisliti, da denarni zavodi ne zbirajo za to hranilnih vlog, da bi držali gotovino tloma v železnih blagajnah, ampak jo posodijo, največ na zemljišča. V blagajni imajo samo gotovo svoto. katere jim država ne more vzeti, ampak prisili jih pa lahko, tla ga državi posodijo. Država je že zahtevala v mirnem času. da so morale hranilnice nala gati svoj denar, ki ga niso izposo-lile, v državne papirje, so so dolžna pisma, katera izda država, kadar najine posojilo. Hranilnice so zavodi, za katere jamči občina, okraj ali dežela s vso svojo davčno močjo. V slučaju, popolnega državnega propada ali bankerota je logično potemtakem mogoče, da vložniki izgube v hranilnici gotov odstotek, popolna izguba ni mogoča niti v najslabšem slučaju, "eravno bi l>ila tlotična občina, o-Kraj ali dežela popolnoma uniee-
na. Drugače je pri posojilnicah, kjer jamčijo za vloge le člani, to
je taisti, ki so si izposodili den lr. Pri teh je izguba lažje mogoča iu večja, posebno še, če je odbor po sojnilnice slabo gospodaril in špekuliral kot na pr. pri Glavni Posojilnici, kjer so izgubili vložniki -Orp. Ako pa Avstrija ostane, ne bo zlahka zgube, samo na denar bo treba čakati, ker se ne bo zamogel takoj izplačati vsled splošnega pomanjkanja denarja.
Opomba uredništva. Od Glavne Posojilnice so dobili vsi vlagatelji 10'; ulog. Oni pa. ki so podpisali 10f; poravnavo, so dobili potom Zadružne Zveze v Ljubljani iz konkurzne mase Glavne Posojilnice 30^. Izplačanje teh 30% pa se je vsled vojne in sphišne denarne krize zavleklo ter dobijo sedaj do-tični vlagatelji omenjenih 30% iz konkurzne mase v obrokih.
Bratomor in rop dragocene slike.
Pri zadnji potresni nesreči na Italijanskem je bila porušena tudi cerkev sv. Nikolaja v Albafu-cense. V cerkvi se je nahajala slavna bizantinska oltarna slika, katero cenijo na 1 miljon. Od po tresa sem so sliko pogrešali in mislili. da je bila uničena. Te dni se je pa posrečilo, da so našli sliko nepoškodovano, in sicer pri bratu župnika omenjene cerkve. Župnika. ki je ravno maševal, ko je nastopila katastrofa, sfi pokopale razvaline. Njegov brat ga je še živega odkopal. nato pa ubil in u-kradel oltarno sliko. Morilca so prijeli.
Izgredi v Bukareštu.
V Bukareštu izhaja dnevnik v nemškem jeziku 'Bukarester Tag-blatt '. Ta list se je odločno ustavljal tistim strujam, ki hočejo Romunsko zaplesti v vojno. To je dalo povod, da je večja skupina vi-sokošoleev napadla tiskarno imenovanega lista in vse razbila. Nekateri dunajski listi poročajo, da so visokošolce nahujskali agentje ruskega poslanika Poklevskega.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOyORNO NE UPRAVNI-*TVO NB UREDNIŠTVO.
Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki.
j
(Iz seznamka izgub št. 173. z dne 6. maja 1915).
(Nadaljevanje).
Poročnik Ivan, 87. pešp., 5. st., ranjen.
Potočnik Avgust, 4. domobr. pešp., ranjen in v jet v Baruaulu, guber. Tomsk.
Potočnik Matija, 87. pešp., 3. stot., ranjen.
Požun Anton, 87. pešp., 6. st., ranjen.
Prčan Martin, 87. pešp., polkov-ni štab, iz Barbane, 1872, mrtev.
Pregelj Fran, 87. pešp., 1. st.. ranjen.
Prejuha Božo, 87. pešp., 4. st., iz Bol junca, mrtev.
Premro Blaž, 87 .pešp., 4. stot., ranjen.
Prežel Franc, 87. pešp., 3. stot.. ranjen.
Pristovnik Ivan, 87. pešp., 1. stot., ranjen.
Prodan Matija, 3. dom. pp., 1. stot., ranjen.
Pušenjak Miha. 27. pešp., 10. stot., iz Cezaminjevcev, 1881, vjet v Tjumenu, Rusija.
Pušnik Anton, 87. pešp., 3. st., ranjen.
Putiana Anton, 87. pešp., 8. st., iz Buzeta, 1884, mrtev.
Putrih Josip, 87. pešp., 8. stot., ranjen.
Iiabič Josip, 8. lov. bat., 2. st., ranjen in vjet.
Rajgl Ivan, 87. pešp., 6. stot.. ranjen.
Iz seznama izgub štv. 175.
Neri Ignacij, 97. pešp., 8. stot., mrtev (marca 1915).
Paviot. Alojzij, 97. pepolk, 1. st. ranjen.
Pelieon Josip, 97. pp., 7. stot., r.
Pere Maks, 26. dom. p., 10. st.. ranjen.
Peric Josip, 97. pešp., 12. stot. ranjen. ,
Perpar Ivan, 17. pp., 1. st., Dobe rnik, u.
Pertot Rudolf, 97. pp., 8. stot., mrtev (inarea 1915).
Perušek Anton, 26. dom. p. 12. stot., ranjen.
Peščica Josip, 97. pešp., 8. st., ujet.
Pire Alojzij, 17. pp., polk. štab, Kamnik, mrtev (marca 1915).
Planiš Josip, 26. dom. p., 10. st., ranjen.
Planko Jakob, 26. dom. p., 7 stot., ranjen.
Plescher Jakob, 26. dom. p., 9. stot., ranjen.
Potlbregar Karel, 26. dom. p., 7. stot., ranjen.
Potisk Ivan, 26. dom. p., polk štab, ranjen.
Potočnik Alojzij, 26. dom. p , 11. stot., ranjen.
Poženel Karel, 17. pp., 2. stot., Črni vrh, mrtev (marca 1915).
Požun Ivan, 26. dom. p., 2. stot., ranjen.
Prisnik Avgust, 26. dom. p., 11. stot., mrtev (marca 1915).
Pšeničnik Vinko, 26. dom. p. 10. stot., ranjen.
Ražuiau Lazar, 97. nn - stot., ujet.
Razboršek Jurij, 26. dom. p., 1. stot., ranjen.
Rebek Alojzip, 97. pešp., 8. st., ujet.
Reich Franc, 26. dom. p., 4. st., ranjen.
Resman Ivan, 17. pp., 2. stot., r.
Ribič Alojzij, 26. dom. p., 9. st., mrtev (21. marca 1915).
Ribitseh Franc, 26. dom. p., 10. stot., mrtev (23. marca 1915).
Rijavee Štefan, 97. pp., 8. stot., ranjen.
Ror Ivan, 26. dom. p., 8. stot., ranjen.
Rus Ivan, 26. dom. p., 9. stot., ranjen.
Rutar Alojzij, 26. dom. p., 8. st., ranjen.
Sabukoseheg Rudolf. 27. pp., 5. stot., mrtev (29.3.—4.4 1915).
Sajovic Alojzij, 26 dom. p. 7. stot., ranjen.
Sehlager Andrej, 26. dom. p., 12. stot., ranjen.
Schmid Ivan, 26. dom. p., 8. stot.. ranjen.
Šelinc Gregor. 26. dom. p., 5. st.. mrtev (22. marca 1915).
Seljak Ivan, 97. pp., 11. stot., ranjen.
Sernko Alozij, 26. dom. p., 2. stot., ranjen.
Sežun Štefan, 97. pep., 6 stot.. ujet.
Škerl Andrej, 97. pp., 12. stot., mrtev (marca 1915).
Škrivanič Marko, 97. pp., 8. st., ujet.
Slaček Anton, 26. dom. p., 11. st. ranjen.
Smole Frane, 26. dom. p., 7. st., mrtev (22. marca 1915). i Šosteršie Frane. 26. dom. p.. 11. stot., ranjen.
Srednik Mat., 26. dom. p., 7. stot., ujet.
Stepančič Andrej, 97. pp., 6. st., ujet.
Sterbenk Alojzij, 26. dom. p., 10. stot.. ranjen.
Stok Josip, 97. pp., 12. stot., mrtev (marca 1915).
Stoflie Ivan, 97. pp., 10. stot., r.
Sundl Josip, 26. dom. p., 4. stot., ranjen.
Suppau Ivan, 26. dom. p., 9. st., ranjen.
Švigelj Anton, 97. pp., 2. stot., ranjen.
Ternik Franc, 27. pp., 5. stot., mrtev.
Tomičic Matej, 97. p., 3. stot., mrtev (marca 1915).
Trevisan Ivan, 97. pp., 2. stot., ranjen.
Unkovič Anton, 97. pp., 1. stot., ranjen.
Ulčnik Anton, 26. dom. p., 2. stot., ranjen.
Umek Franc, 97. pp., 4. stot., mrtev (marca 1915).
Urtl Ivan, 26. dom. p., 11. stot., ranjen.
Vadnjal Štefan, 97. pp., 10. st., ranjen.
Velikajne Alojzij, 26. dom. p., 4. stot., ranjen.
Visnovič Humbert, 26. dom., p., 4. stot., ranjen.
Viviam Ivan, 97. pešp., 11. st.: ranjen.
Weber Karel, 26. dom. p., 9. st., ranjen.
Welt Josip, 26. dom. p., 11. st., ranjen.
Zadnik Franc, 97. pep., 2. stot., ranjen.
Zbogar Mihael, 97. pp., 8. stot., ujet.
Zerbo Mihael, 97. pp., 7. stot., mrtev (marca 1915).
Zimmeruiann Leon, 26. dom. p. 4. stot., ranjen.
Živec Anton, 26. dom. p., 6. st., ranjen.
Zmajila Josip, 97. pp., 10, st., ranjen.
Zore Andrej, 17. pp., 2. stot., Brezovica, ranjen.
Zuberti Josip, 97. pešp., 8. stot., ujet.
Zupane Josip, 26. dom. p., 9. stot., ranjen.
Praporščak Šager Rudolf, 26. dom. p., 6. stot., mrtev (23. marca 1915).
Stotnik Vaupotič Edvard, 2(>. dom. p., ranjen.
Kadet Zehner Alojzi, 53. pp., 8. stot., Krško, ujet.
Aister Mihael, 17. pp., 1. stot., Cerklje, ujet .
Rabuder Josip, 97. pp., 8. stot., mrtev (marca 1915).
Beue Marko, 26. dom. p., 8. st. ranjen.
Blažič Anton, 97. pp., 10. stot.. mrtev (marca 1915).
Bobnar Maks, 97. pp., polk. štab. ranjen.
Bogar Josip, 97. ^pp., 10. stot., ranjen.
Bremšak Edvard, 26. doiu. p., 3. nad. stot., ranjen.
Burnik Anton, 17. pp., 4. stot., Smlednik, mrtev (marca 1915).
Can j kar Blaž, 17. pp., 5. stot., Trata, mrtev (marca 1915).
Cej Ivan, 97. pešp., 10. stot., r.
Celic Anton, 97. pp., 6. stot., u.
Kristan Ivan. 17. pp., polk. št., Selo pri Kamniku, ranjen.
Cizej Anton, 27. pp., 5. stot., r.
Cot Jakob, 17. pp., 1. stot., Ljubljana. ranjen.
Cucut Alojzij, 97. pp., 8. stot., ujet.
Dobrila Josip, 97. pp., o. st., u.
Emeršič Jurij, 26. dom. p., 1. stot.. ranjen.
Faletič Jurij, 97. pp., 10. stot., ranjen.
Fidel Justin, 97. pp., 11. stot., ranjen.
Figelj Anton, 97. pp., 8. stot., u.
Florjančic Rud., 97. pp., 11. st., ranjen.
Frank Ivan, 97. pp., 9. stot., mrtev (marca 1915).
Glavas Matija, 97. pp., 1. stot., ranjen.
G ril Franc, 2£ »p., 10. stot., r.
Grobin Anton, 26. pp., 11. stot., mrtev (19. do 23. marca 1915).
Grošelj Ivan, 97. pešp., 12. stot., mrtev (marca 1915).
Hernec Franc, 26. dom. p., 11. stot., ranjen.
Ilostniker Leopold, 26. dom. p., 9. stot., ranjen.
Hribar Ivan, 26. dom. p., 2. st., ranjen.
Hribar Josip, 17. pp., 6. stot., Sromlje, ranjen.
Jančič Ivan, 26. dom. p., 12. st., ranjen.
Janežič Ivan, 17. pp., 2. stot., Litija, ranjen.
Kermač Rudolf, 97. pp., 2. stot., ranjen.
Koban Pavel, 26. dom. p.; 11. stot., mrtev (marca 1915).
Kojc Andrej, 26. dom. p., 4. st., raiien.	I
Kol man Karel, 26. dom. p., II.1 stot., ranjen.	j
Koršič Alojzij, 8. stot., ujet. Kos Ivan, 26. dom, p.. 7. stot.,! ranjen.	i
Kosmač Franc, 97. pp., 2. stot.,; ranjen.
Kostenc Franc, 26. dom. j»., 7. stot., mrtev (25.;2. 1915).
Kovač Anton, 17. pp., 1. stot., Št. Rupert, ujet.
(Pride se.)
Večkrat je vznemirjen povpraše- Popoldne, ko so oskrbeli ko-val: — Marijanica, ali si ga mor- nje iu so poležavali v senci okoli da ti že videla? — Ne? Kje je hiš, je šel v časih dol v vas. Tako vendar? Kje stoji? Sedi najbrž tiho iu previdno se je izmuznil iz spet kje v gostilnici! — Kadar hiše. tla ga Marijanica navadno sta ga zagledala, ko je zavil po niti opazila ni. kdaj da je odlia-eesti proti vasi. si je oddehnil: —Jjal. Imela je ves čas. kar ni kuha-No. vendar enkrat. Leze kakor la. opravka v hlevu s kravo in ko-polž! Ne mudi se temu možu niko- zo, v malem vrtu ali na njivi za li! — Zdaj ni mogel dočakati, da i hišo. Kak dan ga je zagledala št:-pride iz vasi. — Če bi šel k vsa-j le, ko je šel dol po hribu, ali je
Sin.
K s a v e r M e š k o.
Slika iz težkih časov.
(Nadaljevanje.) III.
Tedaj se je pričelo za Jurija Povodna tisto novo življenje, življenje povsem različno od enostavnega. vsakdanjega dotedanjega življenja. življenje polno nemira in skrbi, polno težkega pričakovanja in temnega strahu — življenje, ki je. samo vrženo od višje moči iz tira. vrglo naposled iz tira tudi dušo starčevo.
Takoj naslednje dni je opazila Marijanica prve izpremembe na stricu, zunanje izpremembe. ali kolikor so izpremembe v duši in v mišljenju odsevale v zunanjem delovanju in nelianju.
Pred vsem je opazila na stricu velik nemir in težko, nestrpno pričakovanje, da dobi od Petra kako sporočilo. Poprej se je za pošto malo brigal. Ce je kdaj opazil sko zi okno. da prihaja poštni pot gor po hribu, je menil skoro začudeno: — Ali prideš k nam? — Ako je kdaj prišlo kako pismo, je bilo navadno od Petra. Res se je razveselil vsakega. A tla bi posebno težko pričakoval ta pisma, ali da bi ga katero naravnost razburilo, ga vznemirilo za dalje časa. Marijanica ni opazila. Morda je tisti dan. dan na vrh še morda, malo več govoril o sinu. Včasih niti tega ne. Nasprotno! Ako je Peter omenil kaj o bolezni — do-teknil se je tega. če se vobče je, le mimogrede, kakor bi ne bilo nič važnega — je bil oče naslednje dni le tiši. Videlo se je. tla misli na sina. da se boji zanj. da <?a skrb zanj hudo teži; a tožil ni. Marijanica. ki je dobro čutila, kako z vso dušo ljubi sina. in da ona ob tej ljubezni skoro povsem izginja. je tinli molčala. Kaj naj bi crovorila ? Tolažila? Ni znala in ni
upala. Tožila? O svoji boli ali o njegovi? Stric ji svoje ni razodel; fama pa je čutila svojo osamelost in trpko usodo ob takih urah in dnevih še težje. Nikogar ni bilo na svetu, ki bi njo tako ljubil, za njo tako trepetal.
Edino ta malenkostni pomen je imela pošta v njunem življenju do sedaj, nič več.
A zdaj je hipoma postala za strica važna kakor življenje samo in kakor zveličanje. Vedel je: Nekega dne mu morda prinese novico o ugaslem mladem, najdražjem življenju. In kaj je potem njegovo življenje? A zdaj upa še dobrih novic od sina. Vsak dan bi mu lahko pisal. Kaj ne piše? Kaj odlaša? Kaj dela?
Tako je pričakoval sla dan na dan z napeto nestrpnostjo. Večkrat je že zjutraj, komaj tla sta vstala, omenil proti Marijaniei: — Danes pa menda vendar kaj pride! — V petek, zadnji dan julija, je res zavil poštni sel gor na hrib. Prinesel je razglednico iz Ptuja na Štajerskem. — Tukaj stavimo zdaj moste. Prihodnji teden pa menda odrinemo, pravijo. Ne ve pa nihče ničesar gotovega. Pozdrave!
Vse popoldne je starec preobračal kartieo. Sešil tisto popoldne ni toliko, da bi si zaslužil slan krop.
Potem pa se je spet ponavljalo : — Danes pa morda vendar kaj pride! — Marijanica je jasno čutila, kako da so vse misli stričeve neprestano pri Petru, kako ga s tesnim strahom vedno i-šče po tistih tujih krajih, kjer sedaj biva. Da bi ga vsaj malo pomirila. ga potolažila in mu poživila nemirno upanje, je vsakikrat pritrdila: — Tudi jaz mislim, da danes mora priti. — Sama je čutila : Miloščina, borna miloščina so te prazne besede. A kaj, ko več ni mogla dati, ko pomagati ni mogla. —
Proti deveti uri, ko se je sel. ako je bil zelo nagel, pokazal spodaj na cesti proti cerkvi in vasi. je starec postajal že nestrpen. Vsak hip je pogledal skozi okno. vstal, se naslonil ob polico, kakor bi upal, da tako prej in bolj gotovo zagleda zaželjenega pota.
ki hiši, bi bil vendar že moral obhoditi vso vas! Gotovo je našel spet znance v krčmi in sedi pri njih. Kakšen red pa je to. za Boga? Za kaj pa dobiva plačo? Da po krčmah poseda?
Ko sta ga zagledala, da je zavil iz vasi prek po polju, starec ni več vzdržal v sobi. Vrgel je šivanje hlastno na mizo. če ga ni bil odložil v nemiru in v pričakovanju že prej, in je naglo šel iz sobe. tla zunaj počaka.
—	Danes pa venrfar kaj bo?
A če je sel s svojim počasnim
malomarnim korakom zavil pod hribom kar dol proti Dolinčieam. ne tla bi se bil najmanj zmenil za te tri koče na hribu, je starca bolelo in streslo.
—	Nič? Kako vendar to? Pa se mi je nocoj še sanjalo!
Sključen, kakor bi ga bodlo v prsih, in bi ga vlekla bolečina v dve gube. se je vrnil v sobo. Sedel je na svoj stari stol. prijel s tresočo roko šivanje in se sklonil globoko nad delo.
A tudi tlelo mu ni šlo izpod rok. kar je Marijanico ne malo skrbelo. Poprej je delal z veseljem in z veliko vnemo. Res. šiva! ni bog-ve kako lepo. velikomestno in po najnovejših modah: a ker je bil v primeri z mestnimi mojstri po ceni, mu dela ni lahko zmanjkalo. Ce pa mu ga kdaj je. ga je dobil tudi iz mesta, od trgovcev, ki so prodajali izgotovljeno obleko. Tako v zadregi ni bil nikoli. In na
je gledal : Do časa. do katerega je komu obljubil, je naredil. Izjeme so bile zelo redke.
A zdaj po oni slednjejulijski nedelji je kar naenkrat onemogel v svoji skrbni, vestni delavnosti. Kakor bi mu bili nenadni, novi dogodki, ki so posegli tudi v njegovo življenje, po njegovem srcu. štrli vso moč. mu zagrenili vse veselje do dela. Pač je pričel zjutraj, kakor nekdaj. A vsak hip so mu rok«? omahnile. Zakaj misli očividno niso bile pri delu. temveč so blotlile daleč po svetu. Hodile so po tujih, daljnih, neznanih polih in so z bolno skrbjo, veselja in spretnosti. In vstajal je vsak hip, kakor bi mu notranji nemir ne pustil pokojno sedeti in delati, kot v prejšnjih časih.
Ob sobotah so ljudje prihajali po obleko.
—Malo še potrpi! — je prosil v zadregi. — Ta teden res nisem mogel; prihodnje dni gotovo!
Opravičeval se je kakor otrok, ki se je pregrešil. Ne le Marijanica. vsak je čutil in videl, da ga je pred samim seboj sram. in tla ga vse to novo, poprej neznano, hudo teži.
Čudna izprememba se je izvršila z njim tudi glede vojaštva. Poprej se je malo menil zanje. Ko so šli in jezdile poprej včasih po cesti pod hribom dolge vrste na vaje. je komaj pogledal od dela. Če je Marijanica gledala z zanimanjem, je pomislil nekako pomilovalno: — Je pač še otrok ! — Ce je gledala z zanimanjem Franca. rajna žena. se je celo razjezil: —Kaj le iinaš od tega zijanja ? Ali še nikoli nisi videla ljudi?
Sam ni služil pri vojakih, zato so mu bili tem bolj tuji. Ko je Peter ostal, se je jezil na gosposko, da ubogim ljudem deeo krade. Ako mu je Peter kdaj kaj pisal o vojaških zadevah, ali mu je na dopustu pripovedoval o raznih dogodkih, o težavah in radostih vojaškega življenja, ali je. ko je že odslužil, omenil kdaj to, ono izza vojaških let. je poslušal in si zapomnil le, ker je bilo v zvezi z njegovim sinom, sicer bi komaj poslušal. Včasih se je naravnost srdil na vojaško službo, češ: — Tam si je Peter nakopal bolezen.
A zdaj je nenadoma oživelo v njem nenavadno zanimanje za vojaščino.
Takoj tisti teden po mobilizaciji, prve dni po napovedi vojne, je sicer dovolj pokojna okoliea vsa oživela. V vseh vaseh naokoli se je nastanilo vojaštvo. V vseh boljših hišah polno- častnikov;
bil že spodaj na cesti.
Ni pa videla, kako se je v vasi ob cerkvi kak dan. drugi dan v Dolinčieah. počasi, napol boječe, napol prijateljskoprijazno približal vojakom. In ni slišala, kako je pričel: — Tudi moj sin je zraven! Tukaj, kartica, ki mi jo je pisal v nedeljo. Iz Tirolskega se je peljal naravnost v Gradec. Še oglasiti se ni mogel doma. Vedel sem: Ce cesar kliče, moj Peter stori svoje!	•
—	Ta bo še stotnik! — se je šalil mlad fant, z obrazom kakor tlekle.
—	Tukaj, to kartico mi je pisal iz Ptuja. Na Štajerskem je to. Ne vem. če veste, kje ravno.
—	Kaj ne bom vedel! — je ugovarjal isti fant. — Ko pa sein tain doma.
—	O. tam si doma ! — se je razveselil starce. — Glej. mostove delajo tam.
—	Lahko. Donava teče tain mimo! — se jc šalil fant daljo. Nekaj tovarišev se je smejalo, drugi so mirili: — Tiho bodi. Petek!
A starec je ostal resen.
—	Pa nič ne veste nobeden o njem? Za Petra Povodna se piše.
Ne. niso vedeli.
—	Pionirji se vadijo in imajo svoja tlela na rekah, a mi smo gorska baterija, saj vidite.
—	Pri pionirjih je! — se je zavzel eden iz gruče. — Ti so že v ognju. Na Savi proti Srbom. Bog, če že ni padel!
A ko so pametnejši in plemenitejši videli, kako se je starec ob taki novici ustrašil, so tolažili.
—	Ne verujte, oče! Za pionirje je najmanj nevarnosti. Ti stavijo samo mostove.
—	Se pušk nimajo! — je pripomnil veseljak Petek, a tise ne-fro poprej. Mnogi so sc spet smejali. Starec pa je gledal začuden.
Vračal se je na hrib nepotola-žen. v skrbeh. Med ljudmi se jc kazal pogumnega. Hvalil je sina. da ži* stori svojo dolžnost za cesarja in za domovino. In najsi bi moral pasti — o, za Petra se ni treba bati! A ko je bil sam, se mu j«; izkadila ta samozavest brže, kot alkohol iz pijanca.
Ob večerih je igrala v mestu godba. Jasno se je slišala vun v tiho okolico. Celo posamezni vzkliki in klici navdušenih množic so se razlegali gor do bajte na hribu.
Tedaj je sedel Juri k odprtemu oknu. Molče je poslušal in razmišljal.
Marijanica je navadno že zaspala. preden jo vstal. Ali jo pa slišala v polsnu. kakor oil daleč, kako je polglasno, bolestno vzdih-nil. vstal, stopal tiho čez sobo in se polagoma slačil ob svoji postelji pri drugi steni . . .
Čez dobrih štirinajst dni je vojaštvo odhajalo.
Ko so v lepem, solnčnem avgustovskem jutru stali v dolgi vrsti po cesti skozi vso vas iu še pred vasjo prek do klanca, vsi o-venčani. tudi konji opleteni z venci. okrašeni s cvetjem, privezanim v arrive, na sedla, v repe, celo na ušesa, se je motal Jupri ob njih in med njimi in je tu tam poskusil poizvedeti: — Kam? — Kam? — A otlgovor je bil vedno isti:
—	Nihče ne ve! —— Kamor nas pač zapeljajo! — Nad sovražnika !
Že so odjezdili meti glasnim tro bentanjem dol po klancu, a Juri je še stal ob cesti in strmel za njimi.
—	Morda gre danes tudi moj Peter! —
Tri dni pozneje je zavil poštni sel spet gor po hribu.
—	Za Vas!
Skozi okno je podal kartico Marijaniei.
In Marijanica je brala:
—	Odhajamo. V Galicijo proti Rusom. Ce bi mi pisali, pišite: Vojna pošta 65. Moje ime in to, pa me že najde, če bom še pri življenju. Kako bo, ve le Bog. — Molita z Marijanico za me. Vaš hvaležni sin Peter. — Z Bogom, oče! Z Bogom. Marijanica!
Tiho je postalo v sobi. Marijanica nekaj hipov ni upa-
skednji polni moštva: v kolarni- la pogledati strica. A nenadoma
cah in listnjakih so bili privezani konji, ker v hlevih ni bilo dovolj
je zaslišala čuden, skoro nenaraven glas tik sebe. Vztrepetala je,
prostora. Na vse zgodaj, komaj pogledala naglo strica. Tedaj je da se je za silo razpršila noč, in ^ videla, česar ni videla na njem je dan šele od daleč prihajal čez do tedaj še nikoli, niti ob smrti gore, so že jezdili na konjih in in pogrebu sestre, njene matere; mulah gor proti gozdom, na vaje. debele solze so se mu sipale po In Juri bi si očital, ako bi jih ne bolestno spačenih licih . . . bi videl, ko jezdijo.	*	(Pride se.)
l__
_________
_______
_____________________________________
_;__
\
\

GliAS NARODA, 15. JUNIJA, 1915.

Jugaslovanska
B	=
33
Katol. Jednota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. • LAVNI URADNIKI;
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry .Way or bo* iT, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Mm*. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI:
MIKE ZT'NTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, I1L JOHN AT SEC, 5427 Ilonier Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Spring., Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, ftv. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, »tv. 1, Ely Minn.
JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenes, »tr. 114, Ely, Minn.
Vai dopisi tikajoči se uradnih zade\ kakor tudi denarne poli-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode Mdralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU ŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi tnrez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
M. z. URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDB-
NIH DRUŠTVIH.
Sv. Marija Pomagaj, štv. 42, Pueblo, Colo.
Zopet sprejet: Kukar Matija: 82. 16009. 1000. 3.
Suspendiran: Vidmar Alojz; 117!MJ. 1000, 27.
Sv. Martina, štv. 44, Barbetcn, Ohio.
Suspendiran: Ujele Ju.-.<-ph : IGO".. 1000. 24.
Sv. Barbare, štv. 47, Aspen, Colo.
Suspendiran: »iros Tomaž; bo, 170:17, 1000. 2'J.
Sv. Jurja Vitezi štv. 49, Kansas, Kans.
Suspendiran: Ferljuga Andrej: >2. 13572. 1000. 2<v
Odstopili: Skradski Ivan; >1. 3621)1, .700. 32. — Martinčič Anton; HX	1(HK>. 24.
Sv. Petra, štv. 50, Brooklyn, New York.
Suspendirani: Maj«*tič Mihal: 7*. 3105. 1(K». l»7. — Hreii Anion; 78, !»!H). 1000. 39. — SuelUr -los; 01, 17106. 1000. 22.
Sv. Petra in Pavla, štv. 51, Murray, Utah.
Suspendirani: Stan-evi."- <;rg.>: >1_\ 11 «i:S, 1OO0. :_»:{. — Podžon •»ohn : si. 11520. KHM>. 25. — Star.Vvič Lucija; M, 9731. 500. 22.
Sv. Jožefa, štv. 52, Mineral, Kans.
Zopet sprejeti: Vidmar John; M. 12707. 1000. 26. — Koželj Joseph; 73, 11100, 1000. 33.
Suspendirani: Jelen Rudolf: 75. 419:?. 1000. 30. — Lcvienik Jos; 7!), 6413, 1000. 27. — Jelen Marija: 89. 9749, 500. 20.
Sv. Jožefa, štv. 53, Little Falls, N. Y.
Pristopil: Dobrovolc Anton: 77. WW). 500. 37.
Suspendirani: Kužoj Ivan; 90, 15319, 500. 22. — Perchlm Andrej; 86. 14216. 1000. 25.
Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn.
Zopet sprejeti: Bašel .John: 93. 15792. 1000. 19. — Vodopič Steve; 88, 11187. 1000. 21.
Sv. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa.
Prestopili k društvu Sv. Roka štv. 55. v Uniontown, Penna.: Frank Reven; h6. 4097. 1000. 19. — Frančiška Reven; 89. 9814 500, 19. —
Sv. Alojzija, štv. 57, Export, Pa.
Premeni! zavarovalnino: Frank Dvorovkh; 82. 1797. 500, 33; iz $1000 na $500.
Suspendiran : Na gode Ignac; 83. 7510. 1000. 24.
Sv. Štefana, štv. 58, Bear Creek, Mont.
Suspendiran: Repenšek Mat; 78. 11093, 1000. 31.
Prestopil k društvu Sv. Feliksa štv. 101, v AValsenburg. Colo.: Barbara Reven; 65, 7925, 500. 42.
Sv. Barbare, štv. 60, Chisholm, Minn.
Zopet sprejeti: Drobnič John; 80. 11146, 1000, 29. — Baraga John; 78, 15420, 1000, 39. i »*
Sv. Jurija štv. 61, Reading, pa.
Pristopil: Gornik Martin; 88, 18081, 1000, 28.
Suspendiran: Tomec Marko: 73. 17860, 500, 41. — Springer Ivan; 77, 15326, 1000, 34.
Umrli član: John Križe; 68, 5160, 1000, 37. — Umrl dne 3. maja 1915; vzrok smrti: jetika. Pristopil k Jednoti dne 26. junija leta 1906. —
i	Sv. Petra in Pavla, štv. 66, Joliet, HL
Umrli član: John Stukel; 68. 13570. 1000. 42. — Umrl dne 14. inaja 1915; vzrok smrti: jetika. Pristopil k Jednoti dne 21. avgusta leta 1910.
Suspendirani: Boštjančič Anton; 91, 12851. 1000. 19. — Bavar John; 79, 13079. 1000, 31. — Geršič Joseph; 80. 7726, 1000. 27. — Ncmanieh Marko; 62, 6343. 1000. 45. — Ripel John: 88, 11306. 1000. 21. — Nemanich Marija; 67, 15502, 1000. 44. — Rifel Antonija; S5, 15518, 1000, 27.
Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa
Pristopili: Vančina Vinko; 97. 18082. 1000. 17. — Sajtič Anton; 98, 18083, 1000. 16.
Suspendirani: Ciporič Nikola; 86. 5789. 1000. 20. — Barkovič Miko; 91, 15358, 1000. 21. — RakitniČar Širno; 86, 16S40, 1000, 27. \— Grahek Ferko; 78. 12914. 1000. 32. — Beg .Janko; 7.~>. 17074, 1000, 38. — Bučar Peter; 88. 15479. 1000, 24. — GrŠič Peter; 92, 15088, 1000; 20.
Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va.
Zopet sprejet: Maček Frank; 68, 12873, 1000. 42. Suspendirani: Bulič Marko: 67. 12442, 1000. 43. — Šušteršič 'John; 82. 15643. 500. 30. — Gvara Valentin; 78, 15337. 1000, 34.
Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O.
Umrli elan: Jožef Jakoš; 79. 12230. 1000. 30. — Umrl dne 24. aprila 1915: vzrok smrti: srčna hiba. Pristopil k Jednoti dne 9. oktobra leta 1909.
Zopet sprejet: Struna Joseph; 84, 6444. 1000. 23. Suspendiran: Skebe Karol; 84. 12688, 1000. 25.
Sv. Janeza Krstnika, štv. 75, Cannonsburg, Pa.
Zopet sprejeti: Starešinič Joseph; 89, 7083. 500, 22. — Starešinič Josephina; 93, 17375, 500, 27.
Suspendirani: Brezich John; 84; 7203, 1000, 28. — Brezich Maria; 91, 15344. 500. 21.
Sv. Rešnjega Telesa, štv. 77, Crabb Tree, Pa.
Suspendiran: Kinko Alois; 81, K,109. 1000. 31.
Sv. Alojzija, štv. 73, Salida, Colo.
Suspendirani: Čižmar Joe: 09. 10002. 1000, 31. — Riba Nik; 94, 17885. 1000. 20.
Sv. Barbare, štv 79, Heilwood, Pa,
Suspendirani: Glas Joseph; 79, 10683. 500, 29. — Kostelič Frank; 93, 15418. 1000. 19. — Grebene Frank; 79, 10898, 1000, 29. — Sikovšek Louis; 76, 13675, 1000. 34.
Sv. Jernej, štv. 81, Aurora, IU.
Prii topil: John Horvat; 79. 1*097. f>00, 3."». Suspendiran: Simoneič Joseph; 1*JGU2, 1000. 22.
Sv, Janeza Krstnusa, štv. 82, Sheboygan, Wis.
Suspendirani: Benda Joseph; 94. 17326, 500. 19. — Radovan .lohn; 82, 10391, 500. 20.
Sv. Martina, štv. 83, Superior, Wyo.
Suspendirali: Oman Peter; 77, C2G8, 1000. 32.
Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, tJolo.
Pristopil: Kezele Joseph; 8«. 18084. 1000. 29. Zopet sprejet: Bubnič Joseph; 79. 14140. 1000. .12. Suspendirni: Krašovec Frank; 65. 13395, 1000, 45. — Keiuper-Frank; 75, 12754, 1000, 35.
Raznoterosti.
Sv. Jožefa, štv. 86, Midvall, Utah.
Odstopjli: Mihelič Ludvig; 80. 7003. 1000. 27. jota; 93, 11998. 500. 20.
Mihelič Mar-
Sv. Alojzija, štv. 37, St. Louis, Mo.
Suspendirani: Golobic h -Jos: £8. 15691, 500. 24. — Podreznik
Frank; 90, 17693. 500, 24.
Sv. Mihaela, štv. 88, Roundup, Mon.
Zopet sprejeti: Kozlarič Dragutin ; 85. 11069, 1000. 24. — Vrane Ijrnae; 11007. 1000, 25. — Hrvatin Atiton; 74, 10985, 500. 24. —
Suspendiran: John Dr; 93, 13689, 1000, 17.
Sv. Jožefa, štv. 89, Gowanda, N. Y.
Prestopil k društvu £5v. Janeza Krstnika štv. 37. v Cleveland. Ohio: John Oblak; 89. 15834, 500, 23.
Orel, štv. 90, New York, N. Y.
Pristopili: Peterka Ivan; 86. 18104. 500. 29. — Rak Karol; 89. 1M05. 500. 26. — Ogrine Frank; 86, 18106. 500. 29. — Novak Zvon-ko; 82. 18107, 1000. 33. — TiČar Amalia; 80, 18108, 500. 35. I Prestopil k društvu Sv. Petra štv. 50. v Brooklyn. N. V.: Frank Sakser; 59. 1327. 1000. 42. — Antonia Sakser; 65, i328, 500, 41.
Sv. Roka, štv. 94, Waukegan, ni.
Prestopil k društvu Sv. Petra štv. 55, v Uniontown, Penna.: Frank Rode; 82. 12216. 1000. 27.
Pristopil: Jakob Hodnik; 90. 18073. 1000. 28. Suspendiran: Ignae Krin; 96. 15916, 1000. 16.
Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa.
Zopet sprejet: Petelin Jožef; 85. 12338. 500, 25. Suspendiran: Bornik Maks; 90. 17198. 1000. 23. Zopet sprejeti: Maks Bornik; 90. 17198. 1000. 23. — Frank Debevc; 67. 2001. 1000. 36. — Jera Debevc; 79. 9090. 500. 27.
Suspendirani: Joseph Petelin; 85, 13238, 500, 25. — Jakob Drašler; 80. 17083, 500. 33.
Sv. Matere Božje Karm., štv. 100, Monougah, W. Va.
Pristopili: Simčič John; 82. 18085. 1000. 33. — Simčič John; S2, 18086. 1000. 33.
Odstopili: Srbinovich Andrej; 76, 16192, 1000, 37. — Sanko-vich Johu; 73, 17244, 1000. 40.
Feliksa, štv. 101, Walsenbnrg, Colo.
Pristopil: Subik Kari; 99. 180S7, 1000, 16. Zopet sprejet: Filipčič John; 74, 16052, 1000, 39. Suspendiran: John Filipčič; 74, 16052, 1000, 39.
Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, O.
Pristopila: Johanna Valencieh; 91. 18077. 500. 24. Zopet sprejeti: Frances Mencin; 85. 15923. 500. 27. — Marija Jene; 76. 17334. 500. 37. — Frances Judež; 69. 14198, 500, 42.
Suspendirani: Mary Gerbec; 95, 15121, 500. 17. — Anna Ger-bich; 79, 15122. 500. 33*. — Mary Nose; 74, 16193, 500, 38. — Mary Cinkolc; 92, 17607, 1000. 22.
Zopet sprejeti: Gerbec Ana; 79, 15122, 500, 33. — Gerbec Marija; 95, 15721, 500. 17. — Cinkole Maria; 92, 17607, 1000, 22. — Nose Maria; 74, 16193, 500, 38.
_
________
_______
__.
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, dm ga eertifikatno številko,- tretja zavarovano ■voto, četrta razred.
OKO. L. BROZICH, glavni tajnik.
Vojaki orjejo ob bojišču.
"Glos Narodu" poroča: Vojaška oblast je dovolila, da so se ljudje vrnili v vasi ob bojišču v zahodni Galieiji. Z dovoljenjem I vojnega poveljstva so se kmetom dali na razpolago rekvirirani vojaški konji; vojaki raznih narodnosti z veseljem obdelujejo polje na poljskih tleh, vozijo gnoj, ponujajo živino in orjejo. Nemški in češki vojaki kmečkega stanu dajejo poljskim kmetom nasvete o pametnem gospodarstvu. Vojaki so veseli, da morejo kmetom pomagati in nekoliko premeniti svoje življenje in hrano; vojaški konji se s posebno živahnostjo gibljejo, kakor bi se veselili dela
v	prosti naravi. Ako bo vreme u-godno, bodo v 14 dneh srečno iz-VrŠe.na I,oIjska dela v zahodni Ga-
tudi v neposredni bližini bo
jišča.
Poročevalec "Nowe Reforme" piše: Potoval sem ob bregovih reke Duiiajee od Zakličvna dalje proti severu proti Tarnovu. V va seli se povsod poznajo sledovi voj ne. vendar ni preveč hiš požganih Na polju povsod zelo marljivo de lajo. Z dovoljenjem poveljstva vo jaki v uniformah delajo na polju orjejo, vozijo, sejejo. Poljsko de lo se vrši ob spremijevanju topov skih strelov in namesto škrjančk« kroži nad poljem ruski aeroplan. Avstrijski črnovojniki obstreljujejo vohunskega ruskega tiča; potem pa mirno nadaljujejo svoji delo in se ne dajo motiti od topov skill strelov, katerih so se že na adili kot nekaj popolnoma vsakdanjega.
Papež Benedikt XV. in predsednil kitajske republike.
Ko je nastopil novi papež Be nedikt XV.. je poslal lastnoročn« pismo škofu Jarlinu v Peking, di ga izroči predsedniku Juanšikaju Predsednik velike ljudovlade s< je čutil vsled te pozornosti zel« počešcenega ter je naročil, da s< mu izroči papeževo pismo z ena kini ceremonielora, kakor č< s]»rejme poverilnico kakega posla nika. Skof je došel v palačo pred sednikovo v spremstvu svojegj generalnega vikarja in tajnika Vojaška godba zasvira, oddelek vojakov izkaže predpisane časti Najvišji vojaški uradnik pozdra
vi	škofa, ga pelje skoz veliks sprejemna vrata ter mu veli, na. stopi v lepo okrašeno ladjico, di ga prepelje do pravega predsed nikovega stanovanja. Ko se je iz kreal. ga slovesno nagovori no\ visok uradnik ter povede sko> razne vrste vojakov, ki so prei njim prczentirali, v veliko sprejemno dvorano. Tu ga je že čakal Juatišikaj: ob njegovi desnici j. sta! minister za vnanje zadeve > vsem uraduištvom. Po predpisa nem počeščenju stopi prelat d« estradc, kjer je stal predsednik pove namen svojepra obiska ter iz roči papeževo pismo. Spoštljiv« sprejme Jtianšikaj z obema roka ma pismeni akt. ga prepusti nati ministru ter izjavi svoje največji veselje in zadovoljstvo nad ti vljudnostjo zabičujoč, da lioe« sam osebno odgovoriti. Po prijaz nem medsebojnem porazgovori: se je poslovil predsednik kolikor moč vljudno od visokega prebita. Tekom zadnjih 25 let se je na Ki tajskem marsikaj izpremenilo ii. ublažilo. Predsednik ondotne ljudovlade priznava poglavarja sv. Cerkve kot samostojnega in neodvisnega vladarja ter dovoljuje njegovemu namestniku in poobla-šeencui iste časti kakor poslanikov kraljev in cesarjev. Katoliški Cerkvi in njenemu razširjanju na vzhodu bo to le na korist.
Deset oseb ubitih.
Milwaukee, Wis., 13. junija. — Tekom viharja, ki je divjal v pretekli noči po AVisconsinu, je bilo ubitih deset oseb, dočim jih je bilo 40 do 50 ranjenih. Zveza z različnimi distrikti je p-eki-njena.	\ f
Italijanski kraljevski kirasirji
"N. Zuricher Ztg." poroča iz Rima: Te dni so kraljevski kirasirji prvič oblekli sive uniforme. Kralj je imel isto uniformo s svilenimi naramnicami. Kralj je in-spiciral gardne čete.
Zdravniki in strežnice za Anglijo.
Chicago, 111., 14. junija. — Družba 32 zdravnikov in kirurgov ter 73 strežnic, ki so se vsi stavili na razpolago angleški vladi, se nahaja na poti v New York, odkoder bodo odšli v Anglijo. Ta družba bo prevzela neko bolnico v Angliji.
lrCENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLIT V EN ill;
Duhovni boj	—.60
Evangeljska zakladnica —.50 Gospod usliši mojo molitev
z posebno jelikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	■—.50
Jezus in Marija	;—.40
Marija Varhinja	i—.60
Marija Kraljica	—.60;
Marija Kraljica, elegantno
vezana	$1.20
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi	—.50
Rajski Glasovi, elegantno vezano	—.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. Ura, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo —.GO Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	.—.40
POUČNE KN7I1E:
Abecednik slovenski, 74«an —.25 Ah nov nemško-angleški tolmač, vezan	,—.50 S Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Svangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
ELitri raeunar, vezano —.40 ^emfičina brez učitelja, 1.
iS 2. del po	t—.50
femseina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnice	$1.00
Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o iebelar-
stvn, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.20
Prva nemška vadniea	—.35
Sadjereja v pogovorih —,2£ Schimpffov nemško-aloven-
ski slovar	$1.2C
Schimpffov slovensko-nem-
Ski slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovar nemško-slovenski
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška Blovnl-
ca, -vez.	$1.00
Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, broeir. —.80 Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50
Žirovcik. narodne pesmi, I., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	■—.20
Bel grajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	_.15
Bnrska vojska	__.25
Cerkvica na skali	•—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova 03Veta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke	—J20 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Evstahija dobra hči	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	■—.20 Grizelda	^.10 Grof Radeeky	—.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda,	—.20 Hlapec Jernej	•—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 3.
zvezek po	—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	.—.20 Izlet v Carigrad	—30 j Ivan Resnicoljub	<—.20 Tzanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobruso	*—.20 Jaromil	•—.20
Jeruzalemski romar	—.45. Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	»—.20
Križana umiljenost	■—.40 Kaj se je Makaru sanjalo f —.50
Lažnjivi Kljukec	—.2§
Leban, 100 beril	—.28
Maksimilijan I.	—.26
Marija, hči polkova	—.20
Mati, aocijalen roman.	$1.00
Malomestne tradicije	—J25
Mir Božji	^-.70
Miklova Zala	—.35
Mirko Pošten j akoviž	—.20 Na divjem zapadu, vez. «—.60
Na indijskih otokih	-—.30
Najdenček	—M
Na jutrovem	—.30
Na krivih potih	—.30
Na različnih potih	—28
Narodne pripovesti, 1., I.
in 3. zvezek po	.—.20
Naseljenci	.2§
Na valovih južnega merja —.15 Nezgodan a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	i_.28
O jetiki	—18
Odkritje Amerike, voz. —.80 Pasjeglavci	$1.00
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki —.2® Pri Vrbčevem Grogi	—.28
Prst božji	—M
Randevouz	.—.29
Revolucija na Portugalskem —.20 Senila	— .!§
Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki	—J0
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.28
Srečolovec	—.28
Strah na Sokolskcm gradu,
100 zvezkov	$5.08
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika .—.3?? Štiri povesti	— J8"
Tegetthof	t—.28
Turki pred Dunajem	—.30
Trije rodovi	-—.88
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez.	—,38
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.58 Življenja trnjeva pot —.38 Znamenje štirih —.38 Z a kruhom —.28 Življenje na avstr. dvoru ali
Smrt cesarjeviča Rudolfa —.78
BPILMAN0VE POVESTI:
1.	zv. Ljubite hvoje sovražnike	—,28
2.	zv. Maron, kričanski deček	.—.19
4. zv. Praški judek	—.28
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.29
7.	zv. Sultanovi sužnji	—J29
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.38
9.	zv. Kraljičin nečak	—.38
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.38
12.	zv. Korejska brata —.36
13.	z v. Boj in zmaga	—.38
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.38
15.	zv. Angelj sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.38
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.38
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—J28 19. zv. Mlada mornarja —.38

->
TALIJA: Zbirka gredaliških igar.
S
Brat sokol	—.18
Cigani	—.48
Dobro doili	f—.28
Doktor Hribar	—J8
Dve tašči	—.28
Pri puščavnikm	»—.28
Putifarka	«—.28
Raztresenca	i—.38
Starinarica	—.26
V medenih dneh	>-J8
Zupanova Micka	—J8
EAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.89
ducat po	'—M
Z slikami mesta New Torka
po	—.25
Album mest New Yorka a krasnimi slikami, mali —.39 veliki	<—.71
Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali pofttnih znamkah. Pottnina je pri vseli 9nah le ixafnawifc
__.mail
_i_________
IQl
CLOVCNSKA llQfl
mJ # # LB©«
ita'i.uiMia^nifjiaa'iKiia'^iii'ia.'ciMiKfiiicacKac^
IZVB&EVALNT ODBOB: Frank Sakicr, predsednik, 82 Cortlandt St.. New York. N. X.
Tajniki:
i
Kali »h, 611» St. Clair Ave., Cleveland, Oblo.
Rudolf Tnibt, 393 W. Central Park, New York, N. Y.
Mo Jacer, blagajnik, 6241 Upton Are. So., Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor fa podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku In razglafiena po slovenskih listin.
Pozor I — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse ixtise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo O. N.
Pueblo, Colo. -- Tukajšnja podružnica Slovenske Lige bo itne-j'.i \ n deljo dn«* 27. junija ob dveh popoldne v Predovichevih prostorih na 2042 E. Evans Ave., velep.omembno sejo.
t lani podružnice, kakor tudi vsi oni. kateri želite pristopiti, ne faiuudite te prilike! — Pridte polroštevlno!
Odbor.
Trestle, Pa. — Prihodnja seja podružnice Slovenske Lige se l>o vrsda v nedeljo dne 20. junija ob tretji uri popoldne v slovenski jdvorani. Na ^eji se bo ra/delilo med člane Pravila Slovenske Lige. On, ki žele pristopiti, naj ne zamude te ugodne prilike.
Luka Knaflec, tajnik.
Moon Run, Pa, — Tukajšnja podružniea Slovenske Ligo l»o iine-J.i 20. junija nl> tretji uri |M>poldne v dvorani sv. Barbare svojo sejo. » lani. pridite zagotovo. — Vabljeni so tudi oni. ki žele pristopili l— Pri tej priliki s,, ho razdelilo nuni člane Pravila Slovenske Lige. __Ivan Sever, tajnik.
NOVICE 12 STARE DOMOVTNET
\Va
ja, r nija m rt«
KRANJSKO.
seznama izgub. Nadporočnik >lj. top. polka Anton Moro-prideljen zrakoplovueiuu Kil, ujet. — Poročnik Franc ian, 7. pešjMtlk, 12. stotnija. i. f/guba 2o. lovskega ba-i na: Franc Dolinar. 2. stotni-; injeii; .losi p (Inrše, stotni-i rte v ; Frane (irum, 3. stotni-1 anjeu; Ivan Kristan, stot-; ranjen; Franc Lavrič, :». st.J . — Jernej Perhne. g<»r-j
ski top. polk. bat. ranjen.
V ruskem ujetništvu se nahaja Alojzij Pa j k i/. Zatične na Dolenj-j skein. V jet je liil v Przemyslu.| Prepeljali s'i ga v Skobelev, azijska ltusija.
Umrla je v Ljubljani Ivanka Kavčič, soprojr.-i Frana Kavčiča, posestnika, gostilničarja in občinskega svetnika na Privozu (Pru-! le i št. 4.
Samomor. l>ne 17. maja so našli obešenega 7tiletnepa Mihaela tio-<lr>a, prev/it kurja v .lukoviei, župnija Planina pri Cirkniei. Pravijo, dh je starega moža pripravilo do tega groznega koraka nesporazumi jen je v hiši. Obesil seje doma pod streho.
Prememba posesti. Hišo Tillo-vih dedičev na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je bila včasih Fiseherjeva tovarna sodoviee, je kupil ljubljanski trgovec Julij Elbert.
Gostilno 11 pri Perlesu" v Prešernovi ulici v Ljubljani je zopet otvoril Krvarič, znan v Ljubljani že iz prejšnjih časov kot kavar-nar in gostilničar. I*rostori "so po-vseitn prenovljeni.
Popisovanje ovsa. Ministrstvo notranjih del je iz važnih državnih ozirov zaukazalo nov splošen in natančen popis vseh zalog ovsa. Popisovanje se je začelo dne 21. maja.
Draginj ske doklade. Deželni odbor je sklenil za cestarje enkratno draginjsko doklado v znesku -13 K. — Ljubljanska kreditna banka je sklenila za vse svoje uslužbence stalno draginjsko, doklado 15—8 % stalne mesečne plače.
Podražitev živine. "Slovenski Narod" piše: V zadnjem času so se slišale pogosto pritožbe, da se na sejmih prodaja živina po zelo visokih cenah. To je vspričo sedanji splošni draginji prav umljivo.
J&221&2W& aefeaj ikugSSS £§• &
— in popolnoma v smislu svoje-časnega uradnega poziva je, ako to povemo, — če prihajajo na naše sejme tuji prekupovalci in tr-govci ter skušajo našim domačim davkoplačevalcem " trgovcenn in mesarjem iztrgati živino. V tem oziru si» posebno odlikujejo kupo-valei i/. Budimpešte. Znano je to po celem Kranjskem in tudi sodila v Kranju in Ljubljani ter o-krajna glavarstva so imela že dostikrat priliko se baviti s takimi nereelnimi kupčevaei. Zgodil se je v Kranju v tem oziru zelo karakterističen slučaj. Kmet je prignal vola na sejni ter ga cenil v prvi h sedi domačemu trgoveu po 2 K kilogram žive vage. Cena je bila itak že precej visoka, toda domači trgovce bi bil konečno vendarle plačal posestniku to ceno. Kupčija je bila t tuli skoraj že sklenjena. k<» j<* pristopil tak budiin-peštanski kupcevalcc ter ponudil več. tako da je kmet s svojo ceno poskočil od 2 K na 2 K 20 v. ^'e domači trgovec ni hotel izpustiti te glave, je moral seveda vola prevzeti za isto ceno. dasiravno je bil prej že skoraj sklenil kupčijo s posestukom za 2 K. Ta slu-ičaj je znan vsem onim, ki so bili na sejmu v Kranju in tudi mero-dajniin oblastim. Jasno je torej, da pri takem postopanju s strani tujcev, ki nam draže živino, ne more zadeti domačega kupca niti najmanjša krivda. Vsa krivda za podraženje živine zadene edino le one brezvestne tuje. zlasti budim-peštanske prekupčevalce, ki s svojim nastopom na sejmih ne samo v Ljubljani, marveč tudi na deželi neupravičeno draže že itak drago živino. Naravnost nezasli šano pa je, če tak brezvestni kup čevalec ponuja prodajajočemu posestniku eelo več. kakor ta sam zahteva, samo tla bi izpodrinil domačega trgovca, na ta način pa prisili vse kupce, da morajo plačati višja ceno.
Prvi istrski krompir je prodajala na ljubljanskem trgu bra-njevka Jožefa Hamova 1 kg za 58 vinarjev.
Goljufija in tatvina. Delavčeva žena Tereija Rručan je v Ljubljani kupovala od neke kmetice jajca. Ko jih je nabrala 18, je rekla kmetici, da nima drobiža ter da gre menjati denar. Iz previdnosti je šla kmetica za Bručanovo, katero je izročila stražniku radi
GLAS NARODA, 15. JUNIJA, 3915.
poskušene goljufije. — Prodajal-j razglas, v katerem naznanja nov cu klobas in hrenovk Petru Alešu nabor čmovojnikov od 18. do 50. je ukradla neka mlada deklica iz leta. Izvzeti so le letniki 1873—
stojnice pet velikih mesenih klobas. — Znamenje časa!
Štajersko.
Umrl je v Gradcu gimnazijski ravnatelj v pokoju Julij Glo-Avacki.
Ubil se je pri zgradbi lop pri Ptuju leta 1855. rojeni dninar Anton Štoger. Padel je 4 globoko.
Poročil se je dr. Alojzij Maček,
1877. 1891. 1895, 1896. Črnovojni-ki rajstnih letnikov 1S65—1872 morajo priti na pregledovanje, ne glede na to. so li svoj čas služili v vojakih ali ne. Na pregledovanje niso dolžni priti: a"> očividno nesposobni; b) državni uslužbenci. železniški nameščenci, člani županstva in občinski tajniki; c)
metre!v paragrafu 29. vojnega zakona imenovane osebe (posvečeni duhovniki. nameščenci v dušnem pa-stirstvu ali v duhovnem učitelj-
profesor na gimnaziji v Celju, z gdč. Margareto Ungar.	Istvu, kandidatje duhovniškega
Nov velik kolodvor za sestavo'stanu zakonito pripoznatih eer-vlakov se zgradi pri Teznju pri'<kv;i in verskih družb); d) zdrav-
Mariboru. Prvotno so nameravali zgraditi kolodvor z 20 tiri, a ta načrt so jako povečali. Ko izvedejo načrt, bo kolodvor največji kolodvor za sestavo vlakov južne železnice. Promet novi kolodvor zelo olajša in razbremeni postaje Maribor glavni kolodvor, Maribor koroški kolodvor, Pragersko in ptujsko progo. Delajo tudi ruski vojni ujetniki. Zanimivo je, da se radi novega kolodvora mora podreti vila "Fried en sheim".
KOROŠKO.
Umrl je v Šmarjeti v Roeti dne 12. maja tainošnji nadučitelj Janez Gabron. Po rodu je b:! Slovc-nec s Štajerskega.
Cerkvene vesti. Župnija Gre-binj je razpisana do 17. junija 1.1. Patron grajščina Khrenegg (baron Helldorff i. Za provizorja v Arijah je imenovan p. Kolumban Krois Oliv. Mašniška posvečen ja bodo letos v Celovcu na nedeljo 27. junija.
Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku. Kakor poročata "Gra-zer Taghlatt" in ' * Marburger Zei-tung", premeste ravnateljstvo državnih železnic iz Beljaka v Ljubno na Zgornjem Štajerskem.
PRIMORSKO.
t Matko Mandic. Zz Trsta poročajo: Poslanec Matko Mandie je po težki bolezni umrl. Pogreb se je vršil 10. maja dopoldan v Tr-j tu iu je pokazal, koliko spošto-! vanja je užival pokojnik in koliko hvaležnosti mu dolgujeta narod slovenski iu narod hrvatski. <M blizu in daleč je prihitelo Ijud-
tvo. zlasti tudi iz njegovega volilnega okraja, Kast ve. da počast i
niki (doktorji medicine) ; e) tisti, ki so zaradi kake hibe, ki dela človeka za vsako delo nesposobnega. sploh oproščeni črnovojne dolžnosti, ako imajo črnovojno doslužnieo ali črnovojno oprostilno izkaznico, oziroma so bili že svoječasno izbrisani v nabornem seznamku. — Oni, ki bodo na pregledovanju spoznani za sposobne, bodo morali odriniti v službovanje še isti dan.
Zaprli so mestno knjižnico v Gorici. Zaprta ostane na nedoločen čas. Tako se razglaša s strani mestne uprave.
Kilo sardel v Trstu stane 4S v.
POUK V ANGLEŠČINI!
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na:
Slovensko korespondenčno šolo,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, O.
VABILO NA IZLET
K 4'REVNEMU LAZARJU", katerega priredi Slov. Del. Pev. Zbor "I*.R<><>K LYXSKI ZVON" v nedeljo 20. junija.
Začetek ob 1. uri popoldne.
Vstopnina 1
Žrebanje krasnega fotograf-r.parata. Nastopil bode tudi Jugoslovanski Tamburaški Zbor. Za okusna jedila in pijačo je najboljše preskrbljeno.
Za obilno udeležbo se priporoča tlx 4-15-18—6)	Odbor.
$50.00 nagrade
plačam tistemu, kateri izroči roki pravice
ALOJZIJA GOLOBA,
spomin narodnega buditelja in vo-|morilca mojega brata, Franka ditelja. Sprevod se je do cerkve j F a t u r-j a.
Njega je lahko spoznati, ker ima obe roki kakor tudi desno uho sežgano od plina. Pobegnil je po izvršenem zločinu iz Colorade ter
sv. Antona pomikal skozi dolgo vrsto nepreglednega ljudstva iz Trsta in okolice. Tudi še naprej od cerkve do tržaškega pokopališča, kjer začasno počiva truplo pokojnikovo, je bilo spremstvo mnogobrojno. V spremstvu smo opazili tržaškega namestnika barona Friesa. nam. svetnika grofa Attemsa, okr. glavarja Fabianija. deželnega glavarja dr. Rizzija. prei1-* dnika dež. sodišča Miločiča, dvornega svetnika Tomšiča, župana paziuslw ga dr. Kureliča, župana kastvanskega JeltiŠiča poleg drugih županov iz kastvarskega okraja, več slovenskih občinskih svetovalcev tržaških s poslancem dr. Rvbarem na čelu in mnogo, mnogo drugih. Da sta bila poleg zvesta tovariša in mnogoletna sobojevnika pokojnikova, poslanca dr. Laginja in profesor Spinčič, je umevno. Narodno-napredna stranka in klub naprednih dežel-nozborskih poslancev kranjskih sta poslala podžupana ljubljanskega in dež. odbornika dr. Tril-lerja ter državnega in deželnega poslanca dr. Ravnikarja, klub poslancev Slovenske ljudske stranke pa Jožefa Gostinčarja. Zal, da vsled obstoječih razmer narodna sokolska in pevska društva sprevodu niso mogla dati običajnega sijaja. Tudi govorov ni bilo ob odprtem grobu. Vse to je prihranjeno poznejšemu času. ko prepeljejo truplo v pokojnikovo ožjo domovino, v Kastvo.
Padel je na bojišču dr. Ivan Vi-das s Sušaka.
Avstrijski ujetniki umirajo v Srbiji. Valentin Puljk iz Velikih Žabelj na Goriške«m piše svojcem domov iz Paračina. kjer se nahaja kot srbski ujetuik.. Piše, da je bil tri mesece v NiŠu. sedaj je že štiri mesece v Paračinu. ltHvala Bogu. jaz sem še vedno zdrav, dasi krije že mnogo mojih prijateljev tu v Srbiji hladna zemlja. Skupaj sem z Nemcem iz Bilj, Dominko iz Bil j pa je umrl.1*
Samomor. 481etni kmet Matija Jevšček, stanujoč v ulici Orzoni v Gorici, se je sunil z nožem v trebuh tako zelo, da je v bolnišnici kmalu umrl.
Nabori od 18. do 60. leta. C. kr. okr. glavarstvo i Gorici je izdalo
državi
se nahaja sedaj najbrže v Kansas.
JOHN FATUR, Del Ag-ua	Box 22
Colorado.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja vsem članom društva sv. Andreja štev. S4 J. S. K. J. v Trinidad. Colo., da se bode redna društvena seja vršila dne 20. junija 1915.
Obenem se naznanja, da je vsak član zavezan kupiti eno številko na uro, katera stane $1 in bode izžrebana na dan seje, ako bodo do tistega časa vse številke prodane. Torej se naroča članom, kateri so izven Trinidada, da pri pošiljanju denarja za mesečni ases-ment priložijo tudi $1 več.
Člani naj se kolikor mogoče številno udeležijo, ker so bode obravnavalo o več važnih stvareh. Naklada pri društvu ostane še vedno ista, dokler ne poplačamo dolga.
Z bratskim pozdravom Martin Orekar, 225 W. M St., Trinidad, Colo. (3x 7,12.15—6)
VAŽNO SPOZNANJE
O PRAVEM ČASU.
Sedaj v tem času smo lahko veseli, da živimo v miru, medtem ko divja v Evropi najstrašnejša vojna. Tisoči in tisoči padajo dan za dnevom. Res je, da ljudje umirajo tudi brez vojne, vendar ne tako na debelo. Še veliko manj bi ljudje mrli in dočakali večjo starost, ako bi se o pravem času zatekli k dobrim zdravile m. Tako pa veliko ljudi pije razne medikalije,
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.


se mažejo s tolažbo dalje in dalje,
farajnraianiriinnin^^
da na telesu čim dalje hirajo. r|(|
ii
(Posebno velja to o raznih spol-' nih boleznih, posebno o spolni ne-1 zmožnosti, revmatizmu, želodčnih boleznih itd.) Ker smo videli mi-s« zerijo, ki je res velika, smo se mi J J odločili, da smo dobili dobra J « zdravila cd največjih medicinskih ■ j laboratorjev, da tako pomagamo £ ■ ljudem k dobremu in hitremu C j zdravju. In res se nam je v krat- j L j kem času enega leta posrečilo več! [ j kakor smo pričakovali Marsikako! £ j drago operacijo smo zabranili, S kjer je grozil zdravniški nož. Marsikomu smo rešili življenje, ki je že stal blizu groba. Zato pa se isti ozdravljeni rojaki nam javno zahvaljujejo in nam dovoljujejo, da njihove zahvale javno razglasimo, s tem hočejo druge svoje rejake opozoriti na nas. kjer se dobe dobra zdravila za vsakovrstne belezni. (Posebno velja to za vse spolne bolezni, spolno nezmožnost, izgubo možke mo-j či, revmatizem itd.) Mi zasedaj teh zahval ne priobčamo, ker ho-; čemo rojake le tem potom opozo-^ riti na naša zdravila, ako hočejo priti resnično k zdravju. Kdor je toliko nesrečen, da za svojo bolezen res ne more dobiti pomoči, tisti naj piše na nas in naj nas vpraša za svet, kaj mu je storiti, mi mu bomo svetovali brezplačno. Kdor pa heče hitro ozdraveti, naj piše takoj, ko čuti bolezen, s tem si bo prihranil zdravje in denar., Ne premišljujte in ne čakajte, da se vam bolezen zastara in docela ugnezdi v vaše telo, ampak pišite takoj nam za pojasnila, na ta način boste sami sebi koristili. Pišite na naš poštni naslov: Dem. Lekarna, Box 819, Milwaukee, Wis. Vsako pismo je predloženo; zdravniku-specialistu, katero on t preštudira in potem svetuje način zdravljenja, ki pelje k najhitrejšemu zdravju. To vse se vrši brez-, plačno, kar naročnika nič ne stane,	(Adv.)
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
1780-82 EL 28tH St.,
Lorain* Ohio.
CONCORD RDEČE VTNO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona.	|	80c. galona.
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri inanjili naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
[i
PIŠITE PO ILUSTROVANI CENIK!
Iščem JOSIPA DEBEVC. Pred S meseci sva bila skupaj v Fort' Hill, Pa., in sedaj ne vem. kje j se nahaja. Doma je iz Begun pri Cirkniei. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njega, da mi naznani, ali naj se sam javi. — Jacob Kotnik. 5516 Cirrz Ave., Cleveland, O.	(14-15—
T POZOR, SLOVENKE!
Službo dobi Slovenka v kuhinji v "Boarding house". Plača $25 do $:>0.
Ludwig Slack, liox 972,	Leadville, Colo.
(14-19—6)
HARMONIKE
tyifeM IB — IflTQ. V pofrtr«
•Vn mUo MU«, ker mb i M« lakal t %mm »oata U. imaI i Nb IuImb lost. V pcftmm n kakor m tras*
pm 4*1« fc&Jtorfe*
l»
i
^^V^V^i^^^V^V^ ♦ V^ iT v
t sloiensko-limsu koloniji.
Ako ielite kupiti farmo ali zemljo zrn farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nod; ▼ sfovensko-hrvaški koloniji v okolici Aahlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj i« Šesto leto ter je ▼ njej kupilo farme ie 160 slovenskih in hrvsikih družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva.
1#1T
JOHN WENZfiL
L O. It. Cleveland. Oklo.
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam svoja
kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrva
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon
__	$25, rdeče vino 27 do 28 galon
ikih^ faiTOerjev~oni" okolicf Zato je $12.50, 50 galon $22.50. — 100
proof močan tropin je vec 41/2 gaL
dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj m gospodarstvom in to s majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje (i Late o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, bres razlike, ako Seli kupiti farmo aU ne. HlBOtlM!
TU Jmk W. 6wd Gnpaq
Dep. 54 Ashland, Wis.
$12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JACKSE, Bo* 161.	St. Helena. CaL

"I Z V R S T N or
Tako so je še vsak izrazil kdor rabi brivski aparat, kar je j»:i tu»li res, kajti s tem nparafotn se zelo liitro iu čisto olirijete in glavno je tu, da se ne morete raniti.
Najbolj v rabi so aparati, kot vidite na sliki, stane samo S1.00 s imštni-do. V ISCn.' usnjati škatlji je poleg aparata tudi aedrm najfinejših klin, ki so
izdelane iz najboljšega jekla. Pcnar pošljite i»o Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri:
Alois Adamič & Co.,
P. O. Box 1581,	New York, N. Y.
PIS1TK PO ILISTROV AM ( FNIK!
KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJEVEC* Je: 6 steklenle f 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPINJEVEC ln SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distilerijl.
Naše cene so sledeče: Troplnjevec i*>r gal.	$2.75 ln $3.00
Slovovitz iter gal.................$2.7o—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ O.hO
Blivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00
Rodeča Ohio vina. per gal.....55c., 60c„ 63r.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—Site.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod za«tonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ln natančni uaslov. Za pristnost pijače jajurimn.
The Ohio Brandy Distilling Co.
61(52-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
2ft vaebino oglasov ai odgovor

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Be rte pL Snttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar jc umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Sultnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Boli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra kujiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger pUe: Sedel sem v nekem gozdu pri Krienlach in sem bral knjigo z naslovom "L>oll z orožjem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. All bi Be ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar aem Jih kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so jlli ■pitali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje ai>ostolje, ki bi čil injo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-6kl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Be rta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par nr temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 56 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
HOJAH!, NAKCHJAJTJ5 SE NA "iii^AS VT5C.TT IN NAJf!RNRJfcT DNF.VNIK
NAHODA", NAJ-
_ ___
_________ . .
_ ■

1
37
SOMAN IZ ČASOV NAPOLEONA
Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda prevel G. P.
Nadaljevanje.)
G LA j
Nastal je dolg odmor. Mikel Grallon pa jc rekel mirno:
—	Kaj pa l»i bilo, «la j«- bil človek? Stari ribič se je ozrl v Mikela Grallona z velikanskim začude-J
Jjjern. —
—	Človek! — je vskliknil. — Vsi svetniki božji, človek!	j Drugi so ponovili iste besede in vsem se je zdelo, da je Gral-
|:ou izustil veliko blasfemijo.
—	Človek v katedrali sv. Gildasa in ob taki uri! Mož velik kot llrevo. blesteč be kot mesečina iu s perotmi! Mikel Grallon, ali si ponorel ?
Grallon je bil v manjšini. Ker je bil manj praznoveren kot ostali ter imel navado, da je šel vsaki stvari na dno. so ga smatrali dru-i/i /.a nesramnega iu usiljivea. Kadi tega je rekel:
—	Saj ne rečem nUVsar. Take stvari so se že dogodile in kate-llrala je strašen prostor. l'a r«*cite. ali ni čudno, da bi nosil svetnik
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, TV'isconsinu in Minncsoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
' jplamenico?
Marcela je vi.lela vse to. — vesele, smehljajoče se obraze. —. — Čudno? — je odvrnil ribič. — Kaj bi bilo ti ko čudnega na iin njene mi>li so romale na/aj v preteklo leto. ko sta se z Robanom' tem ? Ali ni bilo tema kot v rogu in kako bi mogel svetnik najti
ji tvojo pot?
*l'o je bilo nekako nelogično, a prepričevalno za priproste lju-ldi. ki so tvorili krog poslušalcev.
To je tudi našlo izraza v izreku ribiča, ko je Mikel Grallon,
»Veselila na istem mestu, skoro nezavedajoča se sreče. Lica so [postajala vedno bolj bleda in že je mislila, da bo omedlela. Nato je mislila sama pri sebi: — Nihče ne sme videti! Proč pojdcin ,kakor hitro bom uiogla. kajti vse se mi zdi strašno, odkar je Roban mrtev!
Po par besedah je dvignil oče Roland roko v blagoslov. Vsi so (pokleknili v travo poleg njega iu izrekli kratko molitev. Bilo je ^toiičano v minuti iu predno so ustali, je že korakal duhovnih na-ipaj proti vasi. Zopet so zadonele piščalke iu pričela se je prava pabava.
Bila je navada novega kralja in kraljice, da sta vodila gavoto (tli kmečki pbs. Raditega je prijel Goron tiuineveve in ples se jc jiričel. I'ridru/.ili se pari. dokler niso tvorili dolge vrste, ki se je ^ribala semintja.
—	Marcela, ali noč. š plesati? — ji je pošepnil neki glas v uho.
Stala je ter zrla na skupino kot v sanjali. Ko je zaslišala po-
Jjeg sebe glas. se je obrnila, kajti zdel se ji je Zliail.
—	Danes ne bom plesala. Mikel Grallon!
—	To j«* škoda. — je rekel Mikel mirno, kajti bil je preveč {premeten, da bi kazal kako nevoljo. — Le enkrat se zavrti!
—	Ne, jaz grem domov.
—— St-diij domov, ko v šele prične zabava?! I'a boš vendar po |>kusila svojo srečo pri 'kanieiiu ljubezni*, pred no odideš?
Navada je bila. da je položila vsaka deklica latiov cvet iu vsak [mlad* nič pšeiiieui kU«s na kamen dolmena. Ako ostaneta cvet in klas pveža. je srce dotičuih zvesto. Če pa uveneta predčasno, je konec ljubezni. Kadit«*ga je Marcela odgovorila :
Nisem primula nobene evetke. Vse se mi zdi iiemniio.
Par m nut po/nej«- je ž.- bila na poti proti domu in sree ji j»*1 Jbilo težko kot še nikoli, šla je hitro t<-r se je zastonj skušala opro-1 fctili Mikel Crallona. ki ji je sledil.
- Ne bo li treba nositi bremen in niti vode <>d studenca. Vča-Sih te bom vnel v Brest k svojemu stricu, ki ima veliko prodajalno (ji dobila bos nove črevlje in nove obleke iz Nantes. Ako pa bo na-|ni.i dal Bog deeo. bo prvi deček duhovnik.
To je bi
—	Nikd
►»dšel proti
1	w
(Nadaljuje se).

i



Velika zaloga vina in žganja*
B^ MARIJA GRIILL
n I v
Prodaja b**lo vino po................ 70c. gallon
čmo vino po ................ BOc. ,,
Drožnik 4 rniiene za .................... $11.<I0
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.'M)
„ 4 gsiiune (sodček) za— ------- |lti.'JO
Za obilno naročL-u se priporoča	?
Marija Grill,	1
5i08 St Clair Ave., N. L, Cleveland, Ohie !
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
i »t a i
,V/.el te l
JVOlj. M pca tebe!
Mareela Jirijazen.
—	Reki govoril z m
Mikel s
—	Vem
o po v s« j obliki dvorjenje, a Marcela je ostala mirna r s. ne bom poročila. — je mirno odgovorila. Neumnost. Marcela! Korftoral iu tvoja mati želita tako iu j ja/ brez dote. Iločemi le tebe samo. kajli sam imam do-j bi videti kup platna, katerega je pripravila moja mati
ZASTONJ
deset (10> HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
."•l i nanj od str:;ni in pogled je bil * se prej kot
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na ših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO„
Premium I>*-pt. 490 Brootne St., New York, N. X. (Ta ponudita ugasne 31. decembra 1915.)
rY'i-"''^?-
M te ne maram. Ako boš še .-..krat bom sovražila. Mikel Grallon!
iu i/, oči mu je švignil blisk. Ti misliš na svojega nečaka
| H l
setu li že stokrat, loj na ta način, t je stresel. Obrvi je stisnil zakaj si taka proti meni! a 'C h o u a n a.*	!
Marcela se je naenkrat obrnila proti njemu.
Ako je on 'eh on an", si ti nekaj še stokrat hujšega. On irlev in njegova duša je pri Uogu. l*rav tebi podobno je govo-i» njem na tak način!
Mikel je spoznal svojo napako ter jo je skušal popraviti.
Ne jezi se saj nisem mislil tako. Koliau Gwenfcrit je bil do-i leč k o. JI 'd;ij je mrte\. Sploh pa sta bila v sorodu in škof bi la ne dovolil. Kohan pa i.- bil tudi ubog. Moj majhni prst j ■ leli kot j«* bilo celo njegovo telo!	i
\ j - povedal \ istem smislu, a \ •• zastonj. Zadnje njene l-o sta prišla v \ a s, so bile: — Hodi iu izberi si boljšo, .laz poročila nikogar, razveu enega, in ta leži mrtev na dnu
re
iorj
večer se je /avršilo nekaj in leta. Skupina ribičev, k prav ob robu velikanskih
kar je dajalo hrane praznoverju i se je vračala z lova na rake ter pečin, je zagledala naenkrat pri-

Ni bilo 1111 ie na nebu in oblaki mi krili nebo. Morje ]<■ bilo mirno vladala na vodah. Sempataiu je bilo čuti krik kake pti-nkrat so zapazili ribiči žarek lu«'i, ki je prihajala iz ka-Gildasa.
r znano je bila katedrala na glasu, da straši v njej. Ni bilo mo/a v Kromlaix. ki bi si upal iti vanjo po so!učnem
(n 11 Vin« j
t e . . . Na ►edriile sv Kakor «koro m!U. Ko s da
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palclht
Cena 15 centov. "i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Jiusije, Newtije, Francija, Belgije in Halkansbib držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nat
Slovenic Publishing Company,
82 CortUndt Streef,	New York, N. Y.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Iadnstrisa asd
Immigration" ta državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki to bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi se je slabo rav-malo.
Brezplačno se daje nasvete pri »eljenceni, kateri ao bili oslepar jeti od bankirjev, odvetnikov, tr govcev z zemljišči, prodajalcev parobrcduih liatkov, spremijeval eev, kažipotov Ln po»e»tcikoT gosi i 1*
Daje ie informacija ▼ aatnrali zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi ne ■e*tall a pri-•eljenci na Ellia Island a ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DETvAVSKJ DEPAKTMENT
(State Department of Labor)'
BUREAU OF INDTTSTRIMS AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New York«: M Eaat 29th St., odprt vsaki dam od 9. nre zjutraj do 5. popoldne la v srado	od 8. do li.
jf
.bili
frtil r><*
|>a
vozili mimo katedrale, so torej naenkrat s strahom zapa-kaledrala razsvetljena. Visoko gori, na 'Oltarju\ pora-■iu m / mahom, pa je stala velikanska oblika, držeča v rokah pla-ntro. Sletluja j,- osvetljevala steno za 4Oltarjem*. Obraz prikazni bil tiera/.loeen ill spa«'en. Telo je bilo videti velikansko in vsi so i v mislih, da je ta prikazen sv. Gildas sam. Pogled na to obliko je trajal le trenutek, a ribičev s.- je pola-večja groza, ko so zapazili ob nogah svetnika neko tea.no obo. od katere pa je bilo videti le glavo z rogatni . . . Naenkrat je lue ugasnila in eela katedrala je bila zavita v temo. Prestra-i polni groze in bolesti >o ribiči hitro odveslali z mesta. I>osti m» videli! . . . Podoba ob nogah svetnika, ni bil nihče gi kot vrag v lastni podobi . . .!
mi _ _ ___ Šestindvajseto poglavje.
RAZKRITJE MIKEL GRALLONA.
Dan po .udoviti prikazni v katedrali se ni govorilo v Kroni-' O ničesar drugem. Nikdo ni niti za trenutek dvomil o resnično-|H tega. kar so videli ribiči. Posebno pozornost je vzbujalo dej-1 |tvo, da so ribiči videli vraga samega.
Imel je dva velika očesa, ki sta svetila kot peklenski ogenj, — je r« kel eden ribi.-ev. star možič. — Gledal pa je v obraz svetnica, z izrazom, ki bi ubil vsakega smrtnika.
Govornik je le/al na morskem bregu, obdan od gruče ljudi, I |ned katerimi se je nahajal tudi Mikel Grallon.
Gotovo se je vrag izpovedal svetniku. — je nadaljeval stari
ribič.	v	(
-Kako pa morete vedeti to? — je vprašal Mikel Grallon. .Stanv se je zjezil ter pikro odgovoril.
Vprašaj Penmareha ali Gwesklena! Jaz s svoje strani vr- J liamem v to. Vrag pa mora ponoviti svojo izpoved vsaki pot, ka-. ga zaloti na posvečenih tleh!	I
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvrfioje vsakovrstne tiskovine po ctlzkih cea*h,
Mo okusno. lzvii«je prevod« t
Unijtko orfanljdram, PoMbMrt m <nstve»a pravO«, iknta**, pamit^ t&dki i^

dir
V krogu poslušalcev je bilo slišati izraze začudenja. Mikel (Grallon pa je rekel:	I
—	To je vrlo čudno! Vi pravite, da je imel plamenieo v roki?
—	Plamenieo. da! Tako veliko in tako gorečo, da bi skoro osle-' |)ili. — 4
—	In svetnik? — Ali ste ga natančno videli?
—	Ali sem morda slep? Tam je stal in vsakdo bi rekel, da je ►ngelj iz nebes. Gweaklen pravi, da je imel peroti.	J
Va naročila poilliteTttg
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, li Y.
TOZOR ROJAKU
I Najbt'lj ii-i »I»e5no ma-> z>Io za ira-I sV* in m-.ike ( la-«**. kai- )r tudi zi j brke in brado. j Ako se ral.i -V I mazilo. zm-J stejo v d t«--
i d r: h k ra s :. ( iro-iti ir. ilt.ij.'' lai..«-, kak>>r tudi mottkim kraFTie brke in l.raiia in r.pl,r»-dr> <>l;>:idaJi in ne osiveli. Revmatizem. ko«til>ol ali tnranje v rokah. nosral- in križu v '■< dn<>h popolnoma ozdravim, rane, o;»cfcline. bule. turr-. kraste in jfrinte. potn« noire, kurje oči. bradovice, ozebline » par dneh popolno-na odstranim. Kdor bi moja zdmvila brez uitpeha rabil, mu jamrim za S5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem za«tnnj.
JAKOB WAH('lC,
1097 R. 64th SU Cleveland. Ohio. ■ ■ - - - ■ <-
HOJ AKt NAROČAJTE RE NA 'GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK. V ZDR DRŽAVAH.
r
s
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil
Obsega 11 raznih 2emljevšdov. ■a 20tih atraneh in vsaka Btran je pri 121 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obflega devtl raznih zemljavfdor
■» 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. T«! zemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezns države.
Pošljite 26c, ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjsm P odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y, j
<9 ® ® (S)
NAJBOLJŠA
® ® <S)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA;
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe £ j isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 Si. Qair Ave., N. E.
t'
gnmpagnie geieiate ftaosaiiaoiione
(Francoska parobrodzia družba.)
Jlrektm irts to Havrt, Pariza, Sfice, inomista Id L|&iil|aBi
»AVKOVZKC1
'*! A lAVOff'
*•	Ull«
"lAlOXUlMI ■■»■■l.U-l.
"tkkMgo", "La Iosraise", "Bocfeamb«wr b "Kagan" klavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Fearl <Tk«iosron^k amfldin*. Fcftni ^arniki odplujojo rtdvo oh iradai la prfstaaUIC
•V- *. m,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do jobregafsem [se prepričal, da ^dospejo denarne pošiljatve
».•V«.
tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev {sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino!jvred.
FRANK SAKSER
82 jCortlandt Street,
New York, N. Y.
6104 St. Qair Ave., Cleveland, Ohio.
.....-r "Mftifliiiiii nriiii ... omM^'.