© Ą I © ©e Od presv. Trojioe v Slov. gorioah. *) Vem, da me boš, Ijubi ,,Tovarš!" poslu.šal, če Ti ozaaniin, kako imajo trojički olročiči občutIjivo serce. — 33. avg. t. 1. je bilo pri aas očitao šolsko spraševanje, ia ta daa ho ravao tudi obče Mpoštovani oadotai tfosp. fajmošter, o. Brimo, od svojih duhovaih sosedov slovo jeniali; poklicali so jih namreč njih redovni predaiki aa drugi kraj. Dahovai sosedje to zvedši, pridejo obilao k spraševanju, da bi se prepričaii, kaj so se otroci aaučili, ia da bi se pri Ijubem gosp. fajmo.štiu poslovili. Sme ae reči, da poslušavcov pri tem spraševaaju je bilo brez otrok blizo 300. Otroci so veselo, čversto in gladko odgovarjali. Hvala lepa tedaj gorečema g. kaplauu o. Celentiau ia g. učeaiku Jož. Krajacu! — To spraševaajsko veselje pa je kmali splavalo po vodi, ali ne po vodi, temuč po solzah. — Pri drugih spraševanjih sem vidil, da so ee otroci solzili, če aiso daril dobili; pri aašem spraševanju pa so *) Nekoliko zakofi^eno. Vntn. se solzili tudi ti, ki so darila prejeli. Če ae otrok joče, ni nič kaj posebaega, saj iina solz dovolj; toda pri naa se aiso samo otroci solzili, temuč tudi odrašeeai. Slišal sem marsikoga reči, da kdor bi se pri lej priliki ae solzil, bi serca ne imel. Le poslušaj, Ijubi ,/fovarš", kako je to bilo! Ravao hočejo prečast. g. dekaa iinena pridnih učencov ia učenk povedati, kterini bi se lepi dari podelili, kar stopi k gospodom mlad deček, ia na aekoliko povssdigajeaeni kraju prav gladko ia gialjivo lako le začae govorili: ,,Visokočastiti gospodje! pošteni niožje ia žene! preljubi šolarji ia šolarice! — Vse je mlado ia veselo , kanior pogledamo; ali moje serce je žaloslno. Prej, ko vam povem žalost svojega serca, naj vaia nekaj veselega pokažem. Kažem vam lep veseli vert, kjer lepe rožice cvetejo ia mlado drevje raste, ki žlablen sad rodi. Popotaiki, ki niemo grejo, se radi tu pomudijo, gledajo v vertu lepe reči ia hvalijo vertaarja, ki tako lepo svoj vert oskerbuje. Poznate li skerbnega vertaarja, ia veste li, kje je ta lepi vert ? Poglejte okoli s tega hriba, na kterein stoji aaša lepa fara, cerkev ia saiaoslaa. Trojička fara je ta lepi vert, ki ga naš gosp. fajmošter tako lepo oskeibujejo. Mi smo tiste rožice, moji tovarši in tovaršice, ki so nas gosp. duhovai oce za aebesa redili. Možje ia žene so žlahtno drevje, ki so jih oai oskerbovali. Začeli so aam tudi aašo trojieko cerkev pupravljati ia lepšati. Radi se ljudje pri aas pomudijo, gledajo lepe reči, hvalijo duhov. pastirja ia Ijudi, ki so vse tako lepo aaredili. — To je veselje, kterega imajo z aami , iipain, tudi aagelci božji, Ravao taku je pa tudi žalost mujega serca, ktero vain danes povern. — Skeibni vertuar je skerbel osein let za svoj dragi vert, in glejte! ravao daaes zapu.šča oa svoj lepi veit, ia jemlje hIovo od svojih Ijubih rožic. To so naš preljubi gosp. fajinošter. Preblagi go.spod! Vi ste na.s lcpp učili, iu ste bili oče naše sole ia velik dobrotnik na.še fare. Zdaj gre.ste daleč od aas. Kaj Vain bomo dali za Vaš dud za slovo? — Lep veaec svetih čedaost Vain boino spletli, ker čeino biti piidai, bogaboječi in pošteai. Naše lepo ubnašanje naj Vam bo hvala, naše pošteno življenje pa aaj višja iaat ia (udi enkiat Vaš aaj lepši venec v nebesih. Večiii Bog, nam oče nebeški, aaj Vam poverne Vašo skerb ia plača toliko slopiaj, ki ste jih za aas storili. Saj jc vsmiljeni Jezus obljubil, da oa bo aamesti nas povračeval. Kar ste nani nialiin otročičeni »torili, ste Jezusu Hainemu sturili. — Med rožicami pa raste tudi (eraje, ki pika pridaega verlnarja. Oj, (udi v aaši fari je kak teru, ki je ranil Vaše Ijubeznjivo serce! Odpustite, preljubi duhovni oče, svojim otročičem , kar snio Vas razžalili. Saj vidite, da Vas imamo radi, ker se aain toliko toži po Vas. — Ker pa aa teni svetu ne moremo več skupaj biti, daj Bam Bog priti v aebesa, kjer se ne bomo več ločili! Molili bomo za Vas, ia (udi Vi se nas spominjajte. Srecea pot vam želimo mi otročiči v imcau nasih staršev ia vseh farmaaov. Pa tudi še aekaj Vas prosimo. Preljubeznjivi duhovai oče ! ker aas bote zapustili, blagoslovite poslednjič nas, svoje otroeiče!" Po teh besedah zapojejo učenci 8 prav lepim in žalostaim aaperom to le pesmico : Bruno , kamo se odpravljaš ? Ljubi Bruno, kamo greš? Oj, ti danes slovo jemlješ, Zapustiti nas ne smeš! Kaj je Tebi čeda sfrila, Oj preljubi naš pastir! Da bo Tebe zdaj zgubila, Svojega veselja vir? Lepše kakor dari zlata — Lepše hvala, solze so , Ki se Tebi, ljubi Bruno, Nam za Tabo vderajo. Vzemi naše gorke solze In položi na altar; Za popotnico naj bojo Bogu dopadljivi dar! Deca, ki si Ti jih kerstil, V sveti veri jih učil, Vsi možje in žene mlade, Ki si Ti jih poročil , — Tudi zvoljeni pokojni, Ki si spremil jih od tod: Tebi danes vsi želimo Srečo pravo , lahek pot. Dolgo let si Ti nas vodil, Dragi, mili naš pastir! Hitro liitro čas je stekel. Kakor pomladanski vir. Glej, kak silno se nam toži, Ker nas reve zapustis ; Sarao to nas še tolaži, Da nas Bogu sporočiš. Druge pasel boš ovčice, Vendar, Bruno , spomni se, l)a imel si dobre duše, Ki bo Tebe Ijubile. Da bi na desnici stali Pred sodnikom zadnji čas, In se nikdar ne ločili, — Bruno , blagoslovi vas! Zainišljeai smo zapustili šolsko izbo. V mehke otroške serca pa se je vtisnila Ijubezea ia spoštovaoje do blagega duhovaega pastirja, kterega se bodo olroci we stare dai Hpoininjali. Prijatel otrok. Iz Kranja. 1. okt. se je slovesno odperla tukajšaa doljna gimaazija s 4. razredi. Učeacov se je že čez 150 oglaailo. Slava niož.ein, ki so se trudili za aapravo te potrebae šole! Iz Ljubljane. SloveBska zaupaica, ktero ho lukaj.šni mestjaai svojemu predslojuiku blagor. gosp, M. Ambrož-u 38. sept. t. I. podali, se tako le glasi: ,,Kdor hoče dobro stoiiti, ai dosli, da dobro spozna, temuč niora tudi z nepremakljivo dosledaosljo piizailevati si, da se dobro stori. — Gospod župaa! Ko .ste 39. maja 1861. I. prisegali, ste slovesao obljubili, da hočete prizadevati h\ za dušno ia telesao dobro tega mesta in ajegovih prebivavcov, ia ste v tem sicer kratkem svojem bla/.eaem službeaeni času prizadevali si po svoji naj Ijolj.ši moči ta visoki aamea doseči , ia ste premagovali vse aasprotae hude zaderžke. — Te verstice niso aameajeae, da bi posamezao naštevale, kaj ste po obeh omeajeaih straneh za dušni ia telesai blagor že napravili, pričeli ia dognali. Dosti nam je, da po eai straai omeaimo, kako se (rudite, da ae le z osebno živo deležnostjo z ačetailjudski podukna vse straai tečno povzdigajete iu osodo učiteljev, kar je mogoče, zboljšujete, teaiuč da se moiamo tudi Vani zahvaliti, da ate sprožili, da se je dopolaila niestna glavna šola pri sv. Jakobu in da se je že veadar eakrat povekšalo šolako poslopje pri uršulinarski dekliški šoli.— S skušajami vterjenim ia z nalaujčno pravičnostjo združeaim oskeibovanjem ste iskali pu^lavitne^a vodila, da bi umni red pri nbogih, pri terstvu, pri var- aostnih, zdravilskih ia olepšavnih aaredbah dogaali ia za to dobivali potrebne pomoči v redaih sreajskih dohodkih. Sploh se vidi, da ste aaj bolj aa to gledali, da ste z mestnimi dobudki tako ravaali, da nte ogibali se vsih aepotrebaih potroškov, kleri bolj koiislijo posaineznini, kakor vseni skupaj, ia da ste vse, kar ste tako prihraaili, obračali za res občnokoristae aaprave. — Po teh ia veliko drugih ntraneb ste v tem kratkem času dosegli ali saj začeli veliko dobrih aasledkov, ia mi podpisaai mestjani ia hišniki spoznamo, da smo Vam dolžai svojo hvalo zaupno izrekovati, in toliko bolj , ker ste pri vseh svojih službeaih opravilih ravnali se po večaih pravičnih podstavaih pravilih enakosli pred postavo ia re.siiičue enakopravaoHti vseh a a r o d o v a o 8 t". Iz LJubljane. Kajiga: ,,Bericht iiber die Ausstelluag voa Schulu. Uiiteirichtngegeastaudeo ia Wiea" govoii, kakor ,,Novice" pove(lo, od Ijubljanskih šolskih stvari med drugim na št. 140. tako le : nŽepai robec, ki ga je vezla (štikala) Wahtova Terezija, — roža, ki jo je vezla Pregelnova Serafina, ia tertao listje, ki ga je vezla Vertovcova Kaiolina, je vsak občudoval, ki je te dekliške dela ogledoval". — Tukajšne šole so se začele 1. t. m. — Giranazijalaih in realnih učeucov je dovolj. Normalaa šola se je tudi letos začela v 8 učilnih izbah, ia ima kacih 635 vsakdaajih učeacov. Tudi smo slišali, da se bo zdaj v 4. razr. te šole sloveaščiaa bolj obdelovala, kakor do zdaj. To je veselo; zravea bi bilo pa tudi zaželeno, da bi V8i učitelji glavaili šol (ne samo aekteri) ravaali se na taako po postavaem redu v podučevaaju ia po dobrih sedanjih Holskih kajigah za glavae šole, in gotovo bi se ae godila krivica ae slovenščini, ae neni.ščiiii. V inesiiii glavai šoli pri nv. Jakopu je 300 vsakdaajih učeacov. — Nuaske vaanje šole pa se še niso začele, ker še niso vse šol.ske izbe gotove. — 1. t. m. je umerl maogospoštovaai gosp. Antoa Vojska, dosluzcai učeaik tukajšae e. k. realke. Koliko spoštovavcov je imel ta častitljivi starček, se je vidilo drugi daa pri ajegovem pogrebu. Bog mu daj večni raj ! — Mesca sept. se je obhajal v Novgorodu tiaočletai npomin rusovskega cesarstva, ia pri tej priložaosti jc dobilo tudi 25 avstrijaacov od ruHovskega carja časdie rede za njih slovstveno zasluge. Med temi poglavljeaci sta tudi aaša s 1 a v a a domorodca prof. dr. M i k 1 o š i č ia dr. Bleivveis, vrednik ,,lVovic". — ^Tovarš* tudi svojim čast. bravcom pove, da je gosp. Luka Svetec, adjuakt pri c. k. kaatoaski gospottki v Kočevju, kterega splob pripoiočajo za volitev dež. poslaaca v Trebaem, izverstea slovaičar ia verli podporaik aaših šolskih knjig.