p tm koriati delav-»ludstv* Delav-g bo opravičeni do jg« kar producirajo. This P*P«r c al Chicago! Ul. uudat tli« Act uf Oo*«r«M ul March Sni. 1*71). Officc: 587 So. Centre Ave. "Delavci vseh deželr. združite se' PAZITE! na številko v oklepaju ki se nahaja poleg vašega naalova, prilepili-nega spodaj ali naovitku. Ako ( Kl| ) je številka . t edit j vam • prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o takoj. Stev. (No.) 79 Chicago, Ul., 16. marca (March), 1909 mgUSJL 80CIJALISTIČNA pToA^JTALUr || 0(| b|jz() jn ^^ ^lic razkolu stranke je beležeti | velikanski napredek. m 4 > i > V lična stranka vzlic separatizma ga je imela s takozvano "par- ih klerikalcev. To je "bil drug slučaj državnih irniki. t predzadnjih volitvah so bili kalei po' vladi onemogočeni, tr sc je njih moč eepila k o use r-Itireem in pa vladni stranki. Tu ot so pa klerikalei nastopili samostojno, s svojimi kandklati. In Medica tega je, da je vlada zgrnil* na levici in desnici v parla-entu. Socijalisti so pridobili 1!) DVh sedežev, med tem ko so v 22 lučajih v ožji vol it vi. V vseh slučajih se nadjajo so-Ijalisti zmage, tako, tla bo zini-& popolna. 'Edina stranka, ki je doživela fcjhujši poraz je vladfta stranka 1 je imela občutne zgube zflasi i d provincijah. Izvoljenih je bilo 2 republikancev, s petimi v ožji plitvi; 16 članov od "partiti podari", s šestimi v ožji volitvi. zgnl>;i vladne stranke ima eleiiti 9 sedežev v prvih volit« ah; kajti 16 jih je zgubila, 7 pa ridobila. Vse časopisje v Italiji se bavi [ključno s sijajno zmago in (Vikinimi pridobitvami socialisti-be stranke. Stem je skrajna leviea v novem arlamentu tako ojačena. da bo evaren faktor za vladno stnijo, lasti ker bo podprta ml rcpubli-ancev in demokratov zmerne le-Ice. Klerikalci so se teh volitev u-eležili v drugič od leta 1870, ko ) bil dan odlok po papežu, da se atoličani ne smejo udeleževati olitev. (Stem činom je hotel amree papež Leo XIII. protesti-iti proti civilni državi, ker se iu je vzela posvetna oblast nad imom.) Z odpravo cerkvenega odloka > sedaj klerikalci postavili lastne andidate, z namenom, da pome-ejo s socijalisti po ectti Italiji, ar pa niso dosegli, pač pa so doli le sedem mandatov 'in štejejo linimalno moč v novem parlamentu. Podjetniki v Chicagi m fetftf Iz Rtma *«• poroča. da je »ocija- j pripravljti^o za hud boj s strokovnimi društvi iu zvezami. Poročila, ki so zadnje dni zagledala jav-jf popolnre" žela velikanski I IU)st pričajo, da bi podjetniki Leli pri zadnjih volitvah. Padj uničili unije in uveljavili od- Največje izgube ima vladna prto delavnico. Unka. in to ne le vsled soeija- Zveza podjetnikov priporoča [tiČnega naraščaja temveč od vsem podjetnikom, naj ne skle-rani skrajne desnice, takozva- pajo novih pogodb z delavskimi unijami. Na piki^jmajo posebno unijo tesarjev, ki je ena najmoč-»litev, v ktere j? privolil papež, I nejših delavskih organizacij., fae jih smejo udeležiti njegovi) Ali stavbinski podjetniki niso edini, ki so zalučali rokovlco organiziranim delavcem. Iste težnje in smotre imajo tudi trust za jeklo, lastniki, promogokopov, zveza lastnikov ladjodelnic, trust za poljedelske stroje itd. Morda letos še ne pride do splošne vojne med delavci in kapitalisti. Ali pribita resnica ostane, da se letos podjetniki trudijo, da bi omajali in oslabili postojauke organiziranih delavcev. Ako delavci nočejo biti poraženi na celi črti, morajo takoj na dela. Utrditi morajo svoje organizacije od znotraj; zaeno pa svoje brezbrižne tovariše organizirati. • • * Neki nemški list je prinesel oglas, da tvrdka v Draždanih prodaja postelje za pse. Postelja z žimnico stane 21 mark in 50 feni-gov. Drugi listi po poročajo o nezgodi nekega delavca v Sleziji. 44Delavec Vitka ni mogel dobiti dela o božiču. V obupu je zlezel v seno nad živinskim hlevom, kjer se je hranil z mesom.ki je viselo v dimniku. Pred osmimi dnovi so našli Vitko onezavestnega v senu — brez nog. Nogi sta zmrznili in odpadli. Eno nogo so našli v hlevu, drugo pa v senu. Ta žalostna dogodba se je dogodila v Vele-komorsku." Dokler bodo delavci s svojim delom dajali profit kapitalistom, da bodo kapitalisti kupovali postelje za svoje pse, toliko časa bodo delavci žalostno poginjali za plotom, na cesti in na skednjih. In če pobožnjaki pravijo,"Ha je to božja volja, potem mi pravimo, da je ta trditev velika laž, ker bog se še ni tako globoko ponižal, da bi bolj ljubil [>se kot ljudi. Kaj takega so zmožni le ljudje! "The Socialist movement is Minded upon rebellion, and the itholic church upon authority." ako je dejal "Father" Kubszew-ty v Manitowac, Wis., svojim Iranom pri službi božji. To sj lačilne besede "fotra" pri služ-i božji. Ce je temu tako. da pomeni soei tlizem 4'rebelion", potem bi modi biti vsi fotri rebeli, ker Kri-us je bil sam rebel ne pa autori-ta Razni "fotpi" pač ne vedo če-ivo mesto zastopajo. Ali ni bil azarenec prvi, ki je rebeliral Poti židovskim pisrnarjem in fa-zejein ? Seveda, cerkev in Nazarenec so izlične stvari, kot so "rebelion" i autoriteta. ktero zastopajo raz-i 14 fotri". Ampak zmagala bo "autorite-"rebeliona"; autoriteta re-tcije bo pa propadla . . . Listnica uredništva. I K. in P. K., Lorain, O. — utrjujemo na tem mestu, da vira enakih dopisov nista pisala fProletarea. Listu v podporo. John Dejak, Cleveland, O., 50c. B., Chicago, 25c.; Anton Je-včan, Hanna. Wyo., $1.00. Vsem iskrena zahvala! — V svobodni Švici bo tudi svoboda kmalu prišla popolnoma na kant. Kapitalistični postavo-dajni zbori — splošni in kanton-ski izdelujejo postavne torbe za delavce. Zveza je predložila tako postavno torbo, ktero so 7 veseljem reprodueirali kantoni Curih, Hern in Graubinden, ktero jc pa še poostril kanton Waadt z dvema postavnima načrtama, kterih ost je obrnena proti delavcem. Drugi zakonski načrt je tak, da bo v prihodnje nemogoče s časniki moralno podpirati stavku joče delavce. • • • - Kapitalizem je povsod enak. V monarhiji in v republiki! • * # — Danes se malo, ali prav nične ločijo nekteri ljudje od staro-veških barbarov. V Rockwell, Tex., so sežgali zamorca Andersona Ellisa na grmadi, ker je baje zločinsko napadel neko žensko. Grmado, okoli ktere so se zbrali posurovljeni ljudje v velikem številu, so oblili s petrolejem in zapalili. Pa se nekteri čudijo, zakaj imamo v ameriški republiki toliko zločincev in zakaj se ti zločinci Se vedno množe. No, dokler bodo dopuščali merodajni faktorji, da se taki zverski akti prirejajo javno, dotlej bo tudi naraščalo število zločincev. Zverski čini zamorejo roditi zopet le zveri. • a * V Argu poleg Chicage so pričeli z gradnjo poslopij "Corn Products Manufacturing" družbe organizirani delavci. Zadnjih šest tednov, odkar so izvojevali zmago organizirani delavci, na čelu jim Daily Socialist," so vposlili 400 delavcev. V prihodnjih tednih bodo zaposlili ie kakih 1000 delavcev. Največ delavcev bodo vposlili od inavtarjev, konkretnih ali be- lonskih delavcev,tako poročajo od borniki delavskih unij. Unija mavtarskih delavcev pričakuje, da še tekom marca dobi naročilo za 500 delavcev. Tudi tesarji in železarski delavci bodo vposleni v večjem številu. Vsa poslopja bodo stala 1"» milijonov dolarjev. Da se bodo ta ogromna poslopja zvršila z organiziranimi delavci, gre v prvi vrsti zasluga "Daily Socialist". Vzlic temu bodo pa kratkovidni ljudje še vprihodnje trdili, da socialisti ne store nič za delavce, da so le zoper vero in da razdirajo družino. Tu imate delavci dokaz. Dokler so delali neorganizirani delavci so dobivali en dolar iu petinšestdeset centov pri deseturnem delu na dan. Zdaj bodo pa dobili unij-sko plačo pri osemurnem delu, ki bo dvakrat tako velika, kot preje pri deseturnem delu. To je najboljši odgovor vsem, ki obrekujejo socialiste. a • * — Daleč smo zabredli v ameriški republiki. Zdaj morajo policaji čuvati človeško dostojanstvo. In to je iakt! Ko so v / 'Parkside Presbyterian Church" (presbiterijamska cerkev) v Hrooklynu prodajali nesrečneže z zagrnjenimi obrazi, ki ne morejo dobiti dela in so sami privolili v to javno dražbo, se je na licu mesta prikazala močna policajska četa, da zabrani to sramotno početje, ki potiska človeka na nivo neme živine. Vodja te čete je dejal filozofič-no; "Sramota je, da prodajate te bosjake tem potoin. Pustite jih, da si poiščejo delo, kot drugi ljudje." Ob času dražbe so se zbrali okoli cerkve vsi bogatini, ki so člani omenjene cerkve in stanujejo v bližnji okolici, da bi kupili sužnj« po nizki ceni. To niso zvršili iz usmiljenja, ampak iz ljubezni do svetega profita. a • * — Ko so Tafta z velikim sijajem inštalirali za predsednika, so zaeno v jeklarski industriji znižali plače delavcem za deset odstotkov. Tako uživajo delavci po izvolitvi predsednika sadove dobrih časov. "Ko bo izvoljen Taft," tako so govorili meščanski političarji pred volitvami, '"se bo obrnilo vse na bolje." Seve, zdaj sedi Taft s povišano plačo v svojem uradu, delavci pa stradajo, kot so stradali pred volitvami. Ako bi kapitalisti hoteli zaničevati delavce demonstrativno, tedaj ne bi bili mogli določiti bolj pripravnega časa za znižanje plač, kot so določili dan za vinestjenje predsednika. Jeklarski industrielci trdijo, da so morali znižati plače, ker jih do tega sili nameravano znižanj« uvoznine za jeklene izdelke. Tako kapitalisti z enim spretnim činom dosežejo dvojem namen. Z ene strani izrabijo sedanjo gospodarsko krizo, da režejo delavcem jermena iz života z druge strani pa delavce nahujskajo, da so nasprotniki uvozninske reforme. Jeklarski industrielci so pokazali pot, kako je treba nastopiti ob času krize, da se poviša profit. Tem vzgledu bodo kmalu sledili tudi drugi kapitalisti. Tak je začetek Taftovega predsednikova nja. To ste volili delavci in to imate. Ali se naj to po št i rib letih zopet ponovit Ako nočete, potem je treba, da se organizirate, da bomo v volilni borbi čez štiri leta pripravljeni odbiti naskok kapitalistov. a a a ~ V Lincoln, Neb., so obesili minoli teden R. Mead Shumwaya, ker je baje umoril žensko Saro Martin. Dokazi so bili indicijski (na okolščine). Obsojenec je dejal pod vislicami: "Nedolžen sem. Hog odpusti vsem, ki »o,pričali proti meni." Kaj, če jc bil obsojenec res nedolžen in se njegova nedolžnost izpriča po letih, kot se jc to zvrši-lo že večkrat? Kdo ga bo obudil zopet v življenje t ♦ Usmrtenje enega samega- nedolžnega človeka bi moralo prepričati vsakega človeka, da je skrajni čas, da se odstrani smrtna kazen, ki nas le spominja na barbarski srednji vek. Resnica jc, da nima noben človek pravico vbiti druzega človeka. Ali kdo daje pa človeški družbi pravico, da zveže človeka kot navadno tele in ga potem zadavi? Kdo je v tem slučaju bolj krvoločen — človek-morilec ali pa človeška družba-morilka? Uganiti ni težko! • • * — Rusija se pripravlja za even- tuclno vojno na Halkanu. Duma je dovolila 5 milijonov dolarjev za brodovje v Črnem morju in 20 milijonov dolarjev pa za nabavo streliva za armada na suhem. Še minoli teden se je mnogo govorilo, pisalo in brzojavilo, da pride do sporazuma med Avstrijo in Srbijo. Ali čez noč so nakrat vtih-nile vse vesti o pogajanju. Teinu je kriva v prvi vrsti trdovratnost Avstrije, z druge strani so pa do poostrenega položaja pomagale ruske diplomatske intrige. Da dane« ne pokajo že puške in topovi na Uulkanu, tla ni pričela že vseevropejska vojna se imamo morda zahvaliti Japoncem, ki so preklestili ofieielno Rusijo tako temeljito, tla se do danes še ni mogla pripraviti za drugo občno klanje To velja za danes. Ali kdo ve, kaj nam prinese prihodnost, kako blizo pred durmi je splošno evro- l>ejskt klanje? • • * Debeli Edvard, kralj angleški je sprejel v avdijenci glavarje Hazutokafrov. Kralj je bil oblečen v maršalsko uniformo, glavarji pa v klak in frak! . Kafer je sprejel Kafre! Mi ne vemo, če se angleški kralj tega zaveda? a a ♦ — John S. Foley, škof rimskokatoliške škofije za Detroit, Mich, je prepovedal vernikom njih vstop v socialistično stranko. Svoje prepoved je vtemeljil s tem, da je dejal: Socialistično gibanje je zidano na prckucuških idejah, katoliška cerkev pa prizna avtoriteto. Odprta beseda! Priznamo! Socialisti smo prekucnili, ker zalito-varno, tla bodo lačni siti,, nagi oblečeni, bosi obuti, ljudje, ki spe v cestnih jarkih, pod mostovi in karialih, da bodo bivali v hišah. To so naše prekueuške ideje povedane na kratko. Naobratno pa prizna katoliška cerkev, da je v redu, če lačni, bosi in napolnagi ljudje delajo profit za bogatine, ki s tem profitom kupujejo svojim psom dragocene obleke, lase i ve postelje in prirejajo lukulske pojedine. Katoliški delavci ne bo vam težko voliti med socialistično stranko in katoliško cerkvijo. a a a Njih veličanstvo, "suvereno" ljudstvo dandanes ne velja nič v v "svobodni" republiki. Vzlic temu, da je to gola in čista resnica, pa spi ljudstvo spanje pravičnega in sanja o pravicah, ki so zapisane in zajamčene v ustavi. Razsodba zveznega sodišča o zadevi mizurskih železnic, ki se glasi v prilog železniškim družbam, bi morala vsaj toliko vplivati na ljudske možgane, da bi ti možgani pričeli gibati. Mizurska deželna zbornica je določila, da se plača za vsako miljo, ktero prevozi železniški vlak, le dva centa voznine. Za ta zakon je dalo nalog ljudstvo države Missouri svojim deželnim poslancem. Ali kdo se zmeni za take naloge v naši republiki? Čemu pa tmamo sodišča in zvite advokate? Navihani in najeti advokati so vložili proti temu zakonu pritožbo uri sodišču, češ, ua je zakon protiustaven. In sodnik McPhcrson je odločil, da jc ta zakon res protiustaven. Nikar ne mislite, da je odločba tega sodnika nepostavna. Vprav nasprotno je. Ustava Zdr. drž. določa' jasno in * določno, tla imajo sodniki pravico določiti o vsakem zakonu je li ustaven ali protiustaven. Prva instanca je najvišje deželno stKlišče, druga pa zvezno sodišče. Teh sodnikov ne voli ljudstvo in so nekako protitežje proti na ljudski jKHllagi izvoljenim po-stavodajnim zborom. Ta določba v ustavi je pravi biser za kapitaliste in politične žonglerije. N. pr. Demagogičen postavoda-iem zbor lahko sprejme najboljše zakone za ljudstvo, ker si je svest. da bodo sodišče proglasila te zakone kasneje protiustavnim. Iz navedenega se učimo, da moramo podpirati le tako stranko, ki je v svoj program sprejela revizijo ustave. To je pa zvršila le socialistična stranka. — Smejali smo se vsem naivnežem, ki so slepo verjeli, da bo trust za olje plačal globo 29 milijonov dolarjev, na ktero ga je obsodil sodnik Landis skoro pred poldrugim letom. Že takrat smo rekli, da bo ta polip najel najna-darnejše advokate in da ne bo plačal globe nikdar. Zadeli smo s svojim prerokovanjem v črno. Minoli teden se je vršila pri-zivna razprava pred zveznim sodiščem v Chieagu in sodišče je izreklo, tla trust ni storil nobenega prestopka zoper obstoječe zakone o vozninskih cenah, ker tožitelj Zdr. ti rž. tega dokazati ne more. Vlada je poražena, ljudstvo maje z glavo, Rockefeller se smeji, ž njim pa advokati, ki so za svoje tlelo dobili mastne plače. Glasovi o vojni. Vsi večji francoski časopisi pišejo, tla je treba Srbiji dopovedati, naj bo pametna. "Temps" zagovarja skuj>en diplomat ičen nastop velesil v Belemgradu in pravi, da tak korak ne bi bil v nasprotja z rusko-franeosko zvezo. "Rusija" — piše "je sama leta 1876 pritrdila okupaciji Bosne in Hercegovine. Zdaj ne gr^ za razkosanje ali zmanjšanje Srbije. Dovolj je, če se Srbom dopove. da niso izgubili nikaksnega zemBjašča in tla zato tudi nimajo pravice, zahtevati kakšno zemljiško odšktHlnino. katere jim sploh nihče ni obljubil, tudi Rusija ne. Če bi se pffstili Srbi v samopre-vari, tla se lahko povečajo na račun Avtro-Orske ali Turčije, bi se vrgli v katastrofo in Kvropa z njimi." O razmerah s Srbijo je izšla v hudimpeštanskem "Magyar Hirla-pu" sletleča oficiozna izjava : "Srbija sili monarhijo s svojim vedenjem. tla more imeti stalno pripravljeni) vojaštvo. S tem moti Srbija evropski mir. Ce pozovemo Srbe z vso resnobo, naj odstranijo to nevarnost, ravnamo le v zmislu večine evropskih držav. Nobena država ne bi mogla storiti napram Srbiji kaj druzega, kakor zahtevat i.da ohrani mir. Takt) bi Srbija (»stala osamljena in bi morala končati politiko megalomanije. Ce torej izkušamo, pojasniti to vprašanje napram Srbiji, ne izzivamo vojne, temveč se ji želimo izogniti. Nobena velevlast ne bi trpela takih provokacij, ki morajo preja-lislej provzročiti odločitev z orožjem. Danes je še mogoče, da se Srbija iztrezni z resno besedo, če so združi beseda ostalih velesil z našo. "Republique Francaise' pravi: "Če je še Evropa, se morajo porabiti vwa sredstva, da se vkrote ^besneli v Belemgradu in na Ce-tinju. Nekateri balkanski narodi porabljajo že predolgo potrpež-Ijh-ost Evrope." Leto (Vol.) IV. Narodni boj je najbolj gnjusna bolezen na trhlem državnem telesu. In ta bolezen se bt> ozdravila le potom narodnih skupin. ' Vera jo privatna zadeva, — ne pomeni kot nektori trdijo: o ven nočemo govoriti in razpravljati, pobožnjakom nočemo odpirati oči. Vera je privatna zadeva pomeni, tla nimamo nič proti temu, ako se ljudje, ki "verjamejo v verske dogme združujejo in skrbe za versko propagando s svojimi sredstvi, akt) so sredstva res njih lastnina. Seve, našemu narodu je to dopovedati težko, ker je narodu tekla zibelka v državi, v kteri je vera v tesnem stiku z državnimi posli in v kteri se podpira versko propagando z državnimi sredstvi. Ogromna večina našega naroda ne ve, da je vera v ameriški republiki ločena od države, da ameriška republika ne pripozna nobene državne verejii ne daje tudi nobeni veri prednosti. In to je vzrok, tla nimamo v ameriški republiki versko političnih bojev, da nimamo klerikalnih in liberalnih političnih strank. V tem oziru stoji ameriška republika visoko nad trhlo Avstrijo. Vzlic temu pa živi mračnjaški avstrijski duh še v ogromni večini našega naroda, ki je naseljen v Ameriki. Eni bi radi prisilili vsakega Slovenca, da bi bil član cerkve, drugi bi pa ratli odrekli pravico slovenskim pobožnjakom do zidanja cerkva iz lastnih sredstev. Oboje je krivo in napačno! V istem smislu je treba tudi razumeti: narodnost je privatna zadeva, ako se v narodnosti vidi le skupnost jezika, šeg, navad in nravnega naziranja. Vs^k človek na svetu je gotovo tudi član kakega naroda. Izjeme so Ib taki, ktere je bosjaštvo (proletarizira-nje) zadelo duševno in gospodarsko tako globoko, tla je v njih zamrl naroden čut. Seve, če sc krasno skupnost jezika, poezije, formo vsega mišle-nja in občutkov združi s surovo silo kapitalistične države, kakor se to vrši v Avstriji in tudi drugih državah, potem taka proti-naravna združitev prinese le gorje in nizkoto. Kjer sc to završi, tam nI razlike med narodi: Poljaki in Nemci, C'ehi in Nemci. Italijani in Nemci, Poljaki in Rusini, Slovenci in Italijani. Vsi se obnašajo nizkotno in surovo kot poulična druhal. Razmišljajte malo vi tepeni, narodni mučeniki, in zaključili bo-dete, da se vam le vrača, kar delite. Nemci občutijo češke pesti v Pragi, Poljaki jih občutijo v Pru-siji in Rusiji, Rusini pa dobe po glavah od Poljakov, v Galiciji, Italijani delijo Slovencem v istrskih mestih, kar so dobili od Nemcev v Inomostu in drugod, Slovenci pa vračajo drugim narodom v Ljubljani, kar so dobili od Nem-eev na Koroškem in Štajerskem. Kdor uvidi in prizna, ta mora reči: doli s takimi državami, kterih sestavil je taka, da goji in rodi nizkotne narodne boje. Vsak narod naj ima sainodoloč-bt» za šole in kulturne zavode svojega naroda; narodi naj sc družijo pt) skupinah, kterih naj ne dele umetne deželne meje, ki so le plod ženite v med modrokrvniki — kralj'. vojvodi, grofi i t ti. Dandanes ta misel še počasi prodira v naš narod, ker so klerikalni in liberalni narodnjaki v stari domovini sugestirali narodu, da je edin pravi dokaz za vsakega rodoljuba, da ljubi svoj narod in se bori za pravice svojega naroda, če na Kranjskem pretepa ljudi drugih narodnosti in v tujini se pa pusti pretepati od drugih narodov. Doma bodi surov in neotesan, v tujini pa božaj palico, ki te tepe! Tak je nauk naAih meščanskih narodnih odreženikov, ki se nič ne loči od nauka nemških, talijanskib, čeških in poljskih "narodnih" surovin v fraku in talarju. Rr 1 PEOLETAREO PROLETAREC UST ZA INTEKKSE DELAVSKEGA^ LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik i« iadajaltlj: jNfotlotasska delavska tiskovna družba v Chkafo, III. Naročnina: Za Amaricofl.SO sa ctlo l«to, 75c sa pol lata. Za Evropo Si ca celo leto, $1 *a pol leta. Oglasi po dnoo*oru Pri tprtmfnhi bivati/,'a jo polog not »ga t%amatUU tu - Chicago, Minois. John Gbilbc, President; John Pktrič, Secretary; Anton PkkSknn, Treasurer limscRirriON katks. United Statea and Canada, 11-30 a year. 75c lor half year. Foreign count net $2 a year, $1 for half year. advertising kates on agreement. NASLOV M0>M0 Kutar Skazimir. (Dopis iz New Yorkit.) Dol^o easa je vladal v naši na selbini se zadosten mir. Rojaki so občevali med seboj, prihajali medsebojno na veselice in bili sploh strpni drug z drugim. Imeli smo sicer par prevročih glav — prebrumiiih duš — a to so bili samo tisti, k ter i so morali plesati po prepobožni brumnosti svojih boljših polovic. V splošnem pa smo bili — kot rečeno — še dosti edini. Žal da ni danes več tako. Pred nekaj meseci nam je osoda ali smola pripeljala v našo srt»do znanega zdražbarja patra Kkazirnira, Znan je daleč na okrog po bojih, ki jih je vodil več mesecev v Clevelandu. dokler mu ni dal -pok. škof Horstman zaslužene brce. Zletel je nekaj milj pree — a tam ni imel mira. Na vsak način je hotel, da napravi še kod kak prepir. Po sreči ali nesreči je prišel na tukaaoji Avstrijski zavod, kot. nekak misijonar, ki bi }judi vodil iz Elis Islanda. Pa bi jih samo vodil — no nad tem bi se nikdo ne spodtikal. A začel je drugače. I*rod vsem je spravil okrog s«-be nekaj žensk, ktere naj bi mu služile kot nekaka lajbgarda. Tudi to mu ne zamerimo, ker je ž« od nekdaj v navadi, da se fantje dobro počutijo v družbi punc. In naš Skazimtr je še fest fant.. Kaj čuda, če si je vredil tako, da mo re vsako nedelje gledati iz obli čja v obličje mladikavim in za pel ji vim obrazom. Toda to mu ni bilo zadosti. Pater Skazimir ve popolnoma dobro, da je kuta toliko več vredna ko likor denarja je v njej. Zbral je nekaj mož v kiklali okrog sebe in ustanovil nekak zavod Rafae-tla. Kdaj je bil ta svetnik v Ameriki, o tem seveda molči zgodovina. Takoj ob ustanovitvi so začrta li namen, kteri je: vjeti rojaka ta koj ko pride v Ameriko, poslati gn v take kraje, da ostane trd vse svoje življenje — in če kdaj pride še do New Yorka z večjim ali manjšim mošničkom, ^»skrbeti še tam. da se mu v slovo o-lajša dolga pot. — A Skazimir j* kutar nove šole — zato je takoj sprevidel, da ni nobenega biznisa brez zadostne reklame. Poskrbel je tudi za to. Pred par dnevi je zagledala beli dan neka fflfka, ktera nosi naslov Ave Marija. Takoj v prvi številki je pokazala, kak ji bode namen. Utrjevati nas narod v tistih resnicah, ktere bi se dale z navadnimi besedami povedati nekako tako le: dragi rojaki — ne glejte na ta svet. Ta ni za vas. Mislite na boljše življenje po smrti in ne uživajte nobenih dobrot na tem svetu. Kar Imate, zne-srte meni, vi pa trpite, ker vas raj se začne šele sest čevljev pod zemeljsko površino. Da — memento vsako uro in prinosi vse sproti kar zaslužiš. Da je ta flika namenjena v prvi vrsti za biznis patru Skazimi-ru, nam dopoveduje na zadnji strani ogflaa: prodajajo se rožni venci, škapulirji, križci, svetincc, podobice itd. (voda, žegnana voda. litirška voda. druga voda). Naročnino priložite, kolikor se vam zdi. Če bode več, več se bode držalo tiirte čudodelne moči, ktera nikomur ne škodi niti koristi, in kteri pravimo v navadnem, življenju iegen. In kadar bodete, drp-gi rojaki dali vse, kar imate, a pa lahko tak žegen spravite v žep, da ne bode ta Ho prazen. Kdo pa prodaja vse tot Ave Marija na drugi cesti v New Yor-ku. Do sedaj se je spliišno govorilo, d a stanuje nekje v nebesih. (KI kdaj je prišla na drugo cesto v New York, to nam pa r»*s ui znano. Tudi bode treba preiskati, če jo tli mogoče pater Skazimir priširiuglal preko Kllis Islanda. Prav n« se ne ve siilaj, ali se je Ave Marija premufala. ali je pa napol blatni Skazimir postal Av«? Marija. \Ta koncu stoji: zliogom za ljudstvo,, pravilno bi moralo biti: zbogom za ar/.at. Vidite, tak napredek imamo v New Yotiku. Kaj namerava ta družba, je več kot jasno. Prej ali kaaneje odp.re svoj biznis s kartami in pošiljanjem denarja. To se Hahko zve od zaupnih oseb. Za enkrat se ne upajo, ker imajo premočnega nasprotnika v 01 as Naroda. Ko se pa dobro ugnezdi jo. bodo pa jsvkazali svoj prav namen. Nekteri pravijo tudi. da mislijo tako dolgo j>očakati. dok ler ne umre Mr. Sakser, potem pa prevzeti oziroma kupiti za njim vse. Kot rečeno — tako se govo ri. Da pa te govorice niso neosno vane, mora pritrditi vsak, kdor pozna priliznenega patra Skazi mira. V Clevelandu je splošni znano, da bi on ne bil postal dru gi Hribar, ampak trikratni liri bar, ko bi se mu bilo posrečilo za trdno u gnezd iti se. — Kadar se jim posreči odpreti svoj biznis potem bodo rojaki trikrat srečni V jednetn koncu si bodo lajšal vest, v drugem pa žep. Vsak kolikor toliko napreden časopis bi moral nastopiti proti poneumnovanju svojega ljudstva (V so mislili duhovni g<»podje pomagati ljudstvu, naj bi bili rajši za tisti denar, ki so ga za bili v nepotrebne cerkve, napravili bolnice in preskrbovalšča i*> večjih m.«tih. In v cerkve se js zabilo do danes na milijone do llarjev. Toda tem ni bilo nikdar za blagor ljudstva, pač pa za svoje meHko gnezdo. C1 ud no se nam tikli zdi, da se (rlas Naroda tako spreminja.Pred nedavnim časom je bil veskozi na-preden list. danes pa pošilja /.• papež svoj žegi n po njem. Kd< je temu uzrok? — Kdor molči, tisti pritrjuje. Radovedni smo. kako bode (Mas Naroda nastopil proti ameriškemu Don Bosku Ave Mariji. Drugih novic ni. Pater Skazimir se je vsedel nemalo tudi na tukajšnje društvo Solvenija S. N P. J. — in v par slučajih se mu je že posrečilo, da je pregovori čflane. Jeden je dal svoje prepričanje za svoj želodec, drugi — pa rajši molčimo. Tudi na vi»seli( se je pokazal njegov upi i v. Žen ska lajbgarda patra Skazimira se sme udeleževati namreč le ti stih veselic, kj«*r se špilajo žegna-ni štikelei Skozi žegnane inštrumente, igrane od žegnanih godcev. Ra. ra. ra za tak *4pijk»I Za enkrat: Neimenovan. Opomba uredništva: Taka poročila prinašamo radi, ker odpirajo javnosti oči. Le tako naprej! Calumet, Mirti., 0. marca '09. Cenjeno uredništvo Profletarea! To pot prihajam tudi jaz s poročilom o razmerah bakrenega mesta Calumeta. Dne 7. marca je bil tukaj de lavski protestni shod v italijan ski dvorani. Shod je priredil angleški soeijalistični klub iz Lau-riuma in je bil v prilog meksi kanskim političnim beguncem, ktere je ameriška vlada pridela n Califomiji, z namenom, da jih iz roči korumpirani in barbarciki vfladi v Meksiki. Omenjena dvorana. ki je ena največjih v našem mestu, je bila polna ljudstva. V kolikor poznam ljudi, sem sodil, da so bili večina Angleži, Finci in nekaj Članov našega slovenskega socialističnega kluba št, 14. Mislil sem si, kako to, da ni tukaj tudi drugih narodnosti ? A uganiti ni bilo težko. Vzrokov je iskati v tem, ker se ne zavedajo svojega ddlavskega razreda, ker ne čitajo svojega delavskega časopisja, marveč podpirajo tisto farško kapitalistično časopisje, ki jih tlači in drži v temi in jarmu Kar je nas, slovanske narod- nosti — to smo Slovenci in Hrvatje —«-■ imum-o vsak svoj list. a oba. držita s .kapitalisti in pišeta r njih prilog. Doscdaj smo imeli v Calumetu I\rt važna shoda, prvi je bil v »rilog o« v o bo j en j a naših bratov Rudo vie a in Pourena, drugi pu za brate iz Meksike, ki čakajo tin ekspedicijo v roke krvoločnemu Diazu. Toda menite, da j** eden teh dveh listov, kteri se žive zgolj od dravskih žuljev, črti-xii 1 besedico o omenjenih shodili? Kaj še! molčali so kot ribe. Ampak tu d i to si lahko tolmačimo. Glasnik, ki Ji oče biti glasilo ea-lumetskih Slovencev, je pod komando |>opa Klopčiča; kakor on gode, tako mora uredništvo plesati. llrvrttski Iiadnik, ki si domišlja, da je glasilo tuk. Hrvatov, je pa i>od komando pop« Žuvrča. Kakor gode pop, tako mora zopet plesati tudi to uredništvo. Vidite, tako je! Popi imajo vsa najboljša sredstva v svojih rokah in jim jo lahko voditi narod v naročje kapitalizma. - Kdo pa je navsezadnje tega kriv? Vi, vi delavci sami ste si tega krivi, ker jvodpirate tako časopisje! Vi ga podpirate, ono .pa iz vas noče brije in vas izroča tje, kamor se jim zljubi. Z vsako novo naročnino za take liste si urežete šibo, ktera se vplete v velik naroden korobač, ki pada potem jm> vaših hrbtiščih. Rojaki, proč od takega časopisja in naročajte se na svoje, delavske časnike! Vsak naj se oklene svojega delavskega časnika, kteri izmed teh je naš "Prole-tarec M. Koneono naj se povrnem še enkrat k shodu, da omenim govornike. Prvi govornik je biti \V. K. Tracy, ki je razložil zgodovino raznih grozovlad. Drugi govornik je bil P. H. O'Brien, dobroznarii prijatelj delavstva in eden najboljših pravdnikov v Houghton County; za tem je govoril navdušeno A. M. Stirton, urednik angleškega socialističnega lista "The Wage Slave" iz llancock, Mich. Četrti govornik je bil urod-nik finskega soc. lista John Wal-maki. Vsi govorniki so želi bur-' ne aplauze in mnogokteremu se je zjasnilo prisl očmi, o čemer prej* še niti sanjal ni. II krati pozdravljam vse svo biKlomiseljne rojake sirom Amerike, tebi 44Proletarec" želim pa kar največ praplačnikov. L. .1. VSAKEMU. KAR MU GRE! Konda se je v zadnjem času ne-kajkrati obregnil v mojo osebo, na kar pa sploh nisem mislil reagirati. Da se pa moj molk ne bo krivo tolmačil, naj služi v pojasnilo sledeče: Kislar se boni s poštenim, nesebičnim, zaslužnim Kondatom, ki nikdar ne laže, hotel kaj pomeniti. pomenil se bom ž njim edino pred sodnijo. Z rokovnjači in jezuiti se po časopisju ne bom prerekal. Pred sodnijo se naj enkrat za vselej izkaže, ali sem v Ameriko pobegnil, ali pa bil po Kondatu importiran; nadalje v čegavem žepu se nahaja za (Jrcgorči<"ev spomenik nabrani denar; kako "pošteno" in "možato" je postopal vse časti vredni g. Konda pri "prodaji" lista filas Svobode, in iz kakega namena je ta kristalno čisti značaj list "prodal"; (Takrat, ko mi je ta "možak" list usiljeval. se je pred mano jokal in rekel, da je opasno bolan ter da mora vsled tega iti v stari kraj k operaciji, češ da so tam spret-nejši zdravniki!!); — kakih laži.j in kakih obrekovanj se je posluževala pozneje ta kreatura, da bi me v javnosti očrnila in osamila, prikrila in oprala pa svojo uma/.a-nost, brezobzirnost in hudobijo,— in še mnogo takih reči. Javnost, se bo čudila, kakih ^odlostij jc t > zvijačno človečc, ki je svobislomi-seluo (?) samo radi svojega busi-nessa, socijalistično pa toliko, kakor pač razmere na nesejo, — zmožno, da doseže svoje umazane sebične namene! Konda naj bi bil sploh vesel in mi hvaležen, da sem ga pri miru pustil; a namesto tega jc postala njegova predrznost sedaj tako velika. da se jc v zadnjem času začel pri vsaki priliki drgniti ob mojo osebo, — dasiravno mu nisem dal v to nobenega povoda,— izvzemši morda to, da se mu nisem dal izkoristiti proti 8, N. P. J. in pisati v njegov list za denar, iločim delani *a "Proletarca" ono malenkost, kar delam, bqfzpla£no?° Njegova (Hituhnjena prekanjenimi je menda sf>ct računala na to, da nimam prijateljev in da mi vsled revščine, v katero me je pahnila islitio njegova grda sebičnost, zofvet ne bo mogoče za storjene krivice poiskati si Dostavnega zadoščenja, — kakor se je to že enkrat zgodilo 1 Ves njegov denar in vse zvijače mu ne hod > več |wnnagale, — pa naj ima kupljenih še toliko ljudij in na razpolago še tifliko vohunov! Dovolj mi je grdenja in zlobnega namiga-vanja! Javnost naj enkrat izve, kak "vzor-mož" je M. V. Konda. ki me najprej #re z lažnjivimi obljubami zvabiti v Ameriko, obetati mi tukaj zlate gradove, a i>o tem me z družino vred palme v bedo in nesrečo, — in kot name ček in v"plačilo za to, da sem mu skoro celo leto zastonj delal, vsled njegove krivde imel toliko sodnij skill sitnostij. stroškov, in bil celo zrtprt, — |>a me sedaj še hudobno obrekuje! S takim človekom polemizirati, bi bilo res preponiževalno. Pričakujem sislaj, da me Konda toži; bom dobil vsaj priliko, da svoje trditve dokažem. Pasji bič ali pa marogasti jetni-ški jopič je edini pravi odgovor za lažnjivee, obrekovalce. špijone, ovaduhe in sleparje! Tvan Kaker, f>29 Ijaflin Chicago. Telesna onemoglost. Mi hočenuj opozoriti naše čita-telje na lastnost časov, ko se vsak čuti nerazumljivo ilahoga dušev no in telesno, ( lovek je takoj truden in ne najde v ničemer razvedrila. Cirkulacija krvi je prene-mania* sa hitre spremembe iz žitne v spomlad. Njegov sistem rabi vsled tega dražila v dosego orga-ničnega delovanja. V tem slučaju ni boljšega kot je Trinerjevo a-meriško grenko zdravilno vino. Draži želodec in vse prcbavljalue organe k delu, odpravlja vso ne-čifičobo iz telesa in napaja žilt s čisto, močno krvjo. Je naravni čistilec krvi in vsakdo, ki trpi na prehodu letnih časov nastajočih se pojavov, sosebno telesne onemoglosti, naj bi ga rabil. Jc najboljše za vse dele Želodca in črev, ojačuje žile in mišice ter čisti misel. V lekarnah. Jos. Triner, 61f> —62 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Bolečine! Neprestane, nadaljujoče bolečine. Kako težko za pre našati. Noben pripomoček ne olajša tega tako, kakor svetovno znani Anchor Pain Expeller — Za trganje in nervoznosti ni boljšega. 25c; in 50c. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. Najboljše in najfinejše obleke so po nizld ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite? ToJ vam najboljše in najhitrejše preakrbl Frank Udovič, EKSPRESMAN 539 W. 18th street CHICAGO, ILL. Prevaža pohištvo, premog, drva in drng-o. Oglaiite ae pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Splošna prodaja! Ta^mefec si prihranite 25% na čevljih in robarjih pri KAPPERS, velika trgovina za obučo West 18th St., cor. Wood St. CHICAGO, ILL. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele (RAZBIRANJE ŽJL) Oadravim vsaerjja, kdor trpi na Varieocoli, Stricturi. Dalje opravim nalezljivo zastruplenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tiSočih so niožkih. Ta prilika jo dana tistim, ki ao izdali že velike svote zdravnikom ne tla bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspeino. Za nevspefcno zdravljenje ni treba plačati—le za vspe&no. Ozdravim pozitivno r.elodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stnra je bolezen. Tajne moike bolezni zdravim hitro, 7.a stalno in tajno. Zivčene onemoglosti, ■dabost, ztfuba kreposti, napor, ziwtruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. .,. .ženske bolezni v ozadju, beli tok in drugo zdravim za stalno. —Zastrupljen je in vse drugo kožne bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST., CHICAQO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut, do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ž Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče dalsč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domačo zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, lamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, ncu-ralgi je, prehlajenja, bolezni v prsih ^ in hrbtu. Ono ima » detni rekord svojega vspeha. Brez varnostne znamke '"•idro" ni pravo. 25 in 50 centov. hudim i ralgije, F. AD. RICHTER k Co. Sl5 Pearl 8t. New York. POZOR! SLOVENCU P0Z0R1 SALOON s modernim kc?lji&en Sveže pivo v aodčkih io buteljkah in drugo raznovrstne pijače ter unijake smodke. Potniki dobe talno premo čiiče za nizko eeno. Postreiba točna in taborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo pri poroda MARTIN P0T0KAR, 5M 80. OENTEB AVE., CHICAQO Pozor Slovenci I FRANK^STASNV. gostilničar, na vogalu Pauline in 21 te ceste, N. W. Corner, toči izvrstno pivo, dobro wiskjr in pro daja najbolje amodke. Kdor ae oglaai enkrat, ta pride zopet. Dr. W. C. Ohlendorf. M. Zdravnik za notranje bolasm - In ranoceinik. fzdravniška preiskava brezplačno^ ča t i je le zdavila, 647 in 640 Blu« I»L Ave., Chicago. Za dne urti; Od 1 d po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chia živeči bolniki naj pitalo alovenati. Vac. Tourcl izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikatlje. N»ro< ae izvriuje jo točno. 1210 So. Albany A v., Chicago, Aka hoče* dobro naravno vino p oglasi ae pri JOS. BERNARD- 620 Blue Island Avenue Telefon Canal 842 CHICA Pri nj^mn dobifc najbolja kalifori aka in importirana vina. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chlcafo, Ima večjo zalogo ur, verižic, pr nov in drugih dragotin. Izvrtaj« ( wakovrvtna popravila v tej stroki zelo nizki eeni. Obiičite gal Frank Kvasničl Trgovina s železni no, rasnim orod, in pohištvom. Topravlja peli. 643-645 W. 18th St. Chicago. 111. Najbolje in naji neje obuvalo kn; pri John Klefi 631 Blue Islaidi CHICAGO. Sprejema tad | pravila. DomaČa oštarija. Podpisani naznanjam, da toči« turno domače vino in dobro pivaj Na razpolago imam tudi profton DVORANO za veselice, zh svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoča FRANC CEH, 568 So. Centre Ave. Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj Saj veš kje, kjer je največ zabave. Aiitentt da je največ zabave v GOSTILNI John Košiček 590 So. Centre Ave., CbtofO. Jože Sabath advokat ln pravni zastopnik v b skih in civinih zadevah. Pilite slovenski l 162S-1638 Unity RuUdinf 79 Dearborn St., Chiea Res. 5155 Prairie Ava Phone Drexel 727L Leopold Salt ODVETNIK v kazenskih in civilnih Auto Phone 6065. Office Phone Msin 3065 Residence Phone Irwiif URAD: 27 METROPOLITAN I Severozap. ogel Randolph in La Salle nliee Stanovanje: 1217 Sheridan B«^ Pristno domače 1, CATAWBA...........70-7« BELO VINO.............I RDEČE VINO..............W* RDEČE STARO VINO...... RMENO VINO.............M« Posoda prosta. Tc cene vtlj«J jcmalccm od 50 galonov n*pi*jj kot 50 galonov sr re po#ilja. tlljam proti predplačilu aH p« & po vsi Ameriki. Priporočim sc rojnkom tndi moje 1pj»o urejrmr g<»stilne pijačami in z vedno pripravlja stim prigrizkom. jj ( I Za dobro in točno postr^tb* ] < tndi za pristnoat vina jamčil f JOSIP zalokaf 899 Edisoi Road N. E.. Cli 1 yX! ZBORA JUGOSLOVANIH SOC. DEM STRANKE NA KRANJSKEM (Dalje.) (poročil" K. Kristana). To j^r uganjajo v parla jL nuMcan^' .si rank.', j,- .-isto [rudni larlataniieni. Sodr. Ren-llo/il \ (li/.aviu'in zho-nwfrt za povzdigo kmetijstva, ifet je bil odklonjen, ker je i-el seveda namen koristiti male-jnnetu in ne fevdalnim pri\ i JjZ^ Tudi vsi drugi predlogi jalističnili p«*damw. katerih m(fr j,> bil I • 1 •'ll 1 delavstvu in udstva sploh, so bili odklonjeni, jjjp j. crat. ko se j« za- la od meščanskih strank gonja roti uvozu blnga in živine iz Hal-m Avstrijskih veleposestnikov imen je bil sleči popolnoma do nega revno avstrijsko ljudstvo. ne samo, da je delo meščanih strank nasprotno interesom elsvstva. ampak res je tudi, da , tskoivane meščanske svobodo-jselni odnosno protiklerikalni rofraia. Afera Warmund am je zato v najlepši dokaz. Warmund je povedal resnico, ki i bila prijetna klerikalcem. Proti Krikalnemu nasilju so se združi-rsdikalni dijaki vseh narodov, oda Warmund je moral za pust i-univerzo v Inomosttt, Pragi itd spustili so ga prvi tisti, od ka-►rih je pričakoval največ pomo-. Liberalci so ga žrtvovali svoji olitiki. v korist klerikalcem. Na > tolmači govornik obširno na m žitateljem dobro poznani boj, i so ga vodili naši poslanci irlamentu za železničarje, za joljšanje položaja državnih u užbeneev, za znižanje davka na adkorju, proti povišanju davka a žganju itd. V vseh teh vpra-tnjih so nastopali klerikalci pro-i ljudskim in za meščanske koriti. In prav zaradi tega. ker so lerikalci v vseh ozirih jmdpirali ihteve drugih meščanskih trank. so dosegli ne samo na viti, ainjwk resnično dosegli v pravnem zboru moč in želi proti-iudske vspehe. In le tako je bilo logoče, da sta v takozvanem li eralnein parlamentu postala mi-istra klerikalca Ebenboch in Ge-man. ki sta ostala na svojih se-ežih celo leto. Tako je bilo pa srdi mogoče, da je vlada potom flerikalcev spravila pod streho ivstroogrsko pogodbo in so zada \ s tem klerikalci avstrijskemu [elavBtvu hud udarec. Toda ka-ior v(»dno, tako niso tudi sedaj birovali narodnostni boji, ki so e odigravali sedaj povsod in s« povzročili padec ministra Reck a ti ni bil sicer nič drugega nego jako nespreten politični kupčeva Je. Toda Becka vendar niso vr li dogodki na Češkem, marveč a je ob ministrski stolček spra il German sam. Tako je nastalo ekako uradno Bienerthovo mini-trstvo. Naeijonalna vprašanja so »kipela do vrhunca. Zahtevale ) rešitve. Toda Bienerth je »loka al takoj, da jih ne razume in tu-i ne more. Na Češkem so vihrali Pragi posebno boji med Nemci a Čehi. Bienerth si ni znal polagati z drugim, nego da je pro-lasil v Pragi naglo sodbo. Seve-a ni bilo za avstrijske drža vi ja-le nagla sodba nič novega, toda la tak način se ne rešuje naročilih vprašanj. Ampak važna je bi-* ta nagla sodba; njen namen je 'il pognati parlament v zrak. In edaj se je bila vršila tista zgodovinska seja, na kateri so sociali-tični poslanci rešili parlament H ohranili temu ljudskemu parlamentu ugled pred svetom. Vspeh, li ao ga takrat dosegli naši socialistični poslanci je bil ,tako ve-ik, da so morali za ta vspeh pridati socialni demokraciji veliko aslugo celo največji naši naspro-*iki. Nato tolmači govornik i-aenovanje Bellarja za tretjega olakega nadzornika na Kranj-kem. proti kateremu imenovanju r> vskipeli slovenski liberalci in tlerikalei šele takrat, ko je bila '«a stvar že končana, čeravno so e prej vedeli, za to imenovanje. Po Božiču so prišli v pari a menil na dnevni red samo nujni pre-Hogi. Vlada je obljubila, da preloži jezikovni zakon, ki bi pa •il zelo škodljiv za jugoslovane. Ted seboj ho imeli vlada in d rute stranke samo jezikovno vpra-knje na Češkem. Za nas se nihče i zmenil. In tu so veleslavni četi rsdikalci pokazali, kako malo m jc mar za takozvano slovan-so vzajemnost. Hoteli so samo da 9 re*i jezikovno vprašanje na Češkem in se čisto nič niso brigali za naše razmere. Koeialuodemo-kratični poslanci ho zahtevali, da so .ustanovi posebno, komisijo ka-terej naj se dado v poučevanje vse predloge glede rešitve. narodnega vprašanja in da se da tej komisiji pooblastilo, da izdela lahko tudi lastni načrt za rešitev narodnega vprašanja ne samo na Češkem ampak za celo Avstrijo. Akft se hoče rešiti narodno uprašanje resno, se ga mora rešiti za vse avstrijske narode in ne samo na Češkem. Zato pa je potrebno, da bi se bilo ravnalo po našem brnskem programu, ki predpostavlja v tem vprašanju sporazum vseh prizadetih narodov. V Avstriji živi osem narodov, in drŽavi inord biti ležeče na tem. da najdejo vsi ti narodi v državi tudi svojo domovino. — Treba je, da se vstvari pogoje, po katerih bodo morali narodi svobodno delati za svoje koristi, za svoj razvoj in napredek tudi tam kjer v manjšini. Treba je da dobe narodi vse svoje pravice tudi tam kjer so v manjšini. Toda ta predlog socialističnih poslancev je bil odklonjen. Zanj so glasovali socialisti, Jugoslovani in Rusini. V tem trenotku so Čehi imenitno pokazali vso . piškavost njihovega navdušenja za neoslovanstvo. Češke meščanske stranke ne poznajo slov. vzajemnosti. One so im-{»erijalistične in ne avtonoinistič-ne. Nočejo, da bi se rešilo avstrijsko, ampak češkonemško vpruša-uje. Posnemati hočejo gre in zato prav po opičjo hrepene po u stanovitvi svoje države. To je pač lep vspeh novoslavizma. Med ma limi narodi je opravičena samo socialistična politika, ker samo so cialni demokrat je so resnični prijatelji narodne avtonomije, samo oni jo z vnemo povspešujejo. Slovenci, Hrvatje in Rusini ne morejo živeti in vspevati brez na rodne avtonomije. I^cgično je tedaj. da bi morali biti taki mali narodi združeni vsi v tisti stranki, ki nosi njihovo zastavo, ki zastopa njihove interese, t. j. v socialni demokraciji. Ne vseslovanska, ne novoslovanaka, ampak social i stična mora biti hrvatsko slovenska politika, kajti samo potom te pridejo do vseh svojih pravic. Nadaljevanje tega poročila katerem govori govornik obširno o aneksiji Bosne in Hercegovine, o trijalizmu itd. RAZNOTEROSTI. Velimirovičevo ministrstvo je podalo d emisijo.' Poroča se, da bo kralj Peter od novega ministrstva zahteval, da takoj odpošlje zunanjim vladam izjavo, ki naj-pojasn da vsote, dovoljene za vojaštvo nimajo vojnih namenov, ampak da so le potrebne za ureditev silno zanemarjenih razmer v srbski armadi. Prestolonaslednik Jurij je s« vedno tako otročje bojevit, kakor je bil doslej. V sredo je sprejel "v avdijencipredsednika odbora za narodno brainbo Nušiča in načel nika prostovoljnih zborov polkovnika Miškovira ter jima je naložil naj naznanita vsem prostovoljcem sledeče: Prestolonaslednik j« čvrsto namenjen, da ne gre na voj no kot častnik redne armade, tem več kot načelnik kakšnega prosto voljnega oddelka. Ta namen bo izvršil kljub težavam, ki mu jih dela oče. Njegov ideal je "Legija mrtvih" in najsrečnejši bi bil, če bi stal njej na čelu. Jurij je tudi kazal ne%aksno brzojavko ruskega generala Cen pa Spiridoviča, da je baje odšlo prvih £00 ruskih častnikov Srbijo. General Živkovič, ki je začetkoma odklanjal listnico, je vendar zoy>et posjal vojni minister Njega smatrajo med srbskimi vi šijmi častniki za najodločnejšega zagovornika Vojne, njegovo ponovno imenovanje je torej nevarno znamenje. Živkovič je bil tu di v zadnjem kabinetu vojni mi nister in je demisioniral, ker skupština ni dovolila 34 milio nov dinarjev izrednega vojaške ga kredita. Zdaj je seveda to do voljenje zagotovljeno. Pariški "Radical" piše: "Srbi morajo vedeti, da Evropa zarad njih ne bo raznetila vojne. V Be lom^rrailn se jim mora dati razu meti, da nimajo računati na no beno podporo." Ruski vladni glasovi trdijo, da ma Kusija najtrdnejšo volijo o-iraniti mir. Stran Ka> Slovenska socialistična organizacija v Ameriki. ■ sedeiem v Chicagu, UL Glavni tajnik: John Petrič, S. 42d Ct., Chicago, 111. Vsa poročila in dopiai, tičoči »e so eialistične atrauke ali posameznih klubov naj se poftiljajo na gorenji uaalo* glavnega tajnika. IMUNIH socialističnih klubov, spadajočlh k Slovenski socialistični organizaciji: Slovenski socialistični klub it. 1. v Chicagu, 111 Tajnik: Frank Podlipec, 386 Grand Ave. Soja vauko četrto so boto v mesecu pri Fr. Mladiču, 587 8o. Centre Ave. Slovenski socialistični klub It. 2, Olencoe, O. Tajnik: Ivan Kravanja, Box 101. Seja vsako zadnjo soboto v meaecu v prostorih sodr. I. Kravanje. Slovenski socialistični klub It. 3, Conemaugh, Pa. Tajnik: Stefan Zabric, Box 305. Slovenski socialistični klub It. 4, La Salle, Ul. Tajnik: Valentin Potisek, 1231 Main St. Redni seji 1. in 3. ne deljo v mesecu. 3. nedelja je plačljiva za asesment. Slovenski socialistični klub It. 6, Clarldge, Pa. Tajnik: John Batič. Slovenski socialistični klub It. 6, Cumberland, Wyo. Tajnik: John Bab čič, Box 33. Slovenski socialistični klub It. 7. Murray, Utah. Tajnik: Edvard Hoffman. Slovenski socialistični klub It. 8, Roslyn, Wash. Tajnik: John MakauC. Slovenski Ženski socialistični kluo Proletarka'' It. 9, Chicago, 111. Tajnica: Mary flrilec. Seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Fr. Mladiča, 587 So. Centre Ave. Slovenski socialistični klub It. 10 Aurora, 111. Tajnik: Frank Praprotnik Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v pro »torih sodr. Jože Kolenea, 586 N. Broad way St. Slovenski socialistični klub "Zma ga" It. 11, Cumberland, Camp No. 2, Wyo. Tajnik: J. L. Pagan. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v finski dvorani. Slovenski socialistični klub "Prole tarec" it. 12, Olencoe, Wyo. Tajnik. Prank Čeligaj. Slovenski socialistični klub "Rdeči prapor" It. 13, Ely. Minn. Tajnik John Pili, Box 55. Slovenski socialistični klub It. 14, Calumet, Mich. Tajnik: Jos. Kočevar. 2 Thorn St. (Tamarack). Slovenski socialistični klub It 15, Waukegan. 111. Tajnik: Ivan Gantar. 706 Market St. Slov. soc. klub St. 16 v Collinwood. O. Tajnik: Alois Kotnik, 6321 Arcade St., Collinwood, O. Sveti kruh in fino pecivo dobit« vedno v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i Radakovič 623 So. Throop Street W>zi tudi na dom CHICAGO. ll. Lactam ii Fr. 87M Kctti I St h St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVEN SKA TRGOVINA Z J EST VIN AMI (OROCERUA.) Najboljli rit, kava, čaj, moka itd., •ploh vsakovrstno domače in prekomor sko blago vedno aveie po najniiji ceni na prodaj. Na zahtevo razvalam blago tud na dom, za kar nič ne ra&unim. Joseph Kratky, 375 W. 17th St.. Chicago. 111. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste. Na debelo in drobno. Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. .T. Kubelka, f) Albany St., New York, N. Y. Društvene regalie, kape, prekoramnlce, bandera ltd. za slovenska društva najbolje preskrbi Emil Bachtnati 580 So. Centre Ave., .Chicago, 111. M, A. Weisskopf, M, D. Izkušen r.dravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. G.Vokoun 359 W, 18 St. Chicago. Popravlja del nike in ptpe po primernih ce nah. Slovenski krojač •-Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk. * Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor, 19th St CHICAGO, ILL. it it. tit it itititit i^ii^i i^i i^i Fino Opremljena Gostilna z najboljimi pijačami kaker z Atlas in Pilzen pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje s smodkami in pro stim "lunehom". Zastopstvo najboljlh parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov ln polUJa-nje denarja v staro domovino. Postrelba točna in solidna. Mohor Mladič Novi proator: 583 So. Centre Ave. vogel 18th St. Chicago, 111. POZOR! Kdor dela domače klobase, rabi brizgalno in cevi, Jaz delam te brizgalne po sta-rokiajakem siste.uu z močnega pleha z dvema cevema: • Stane le S2.00 John Petrič, 3034 S. 42 Ct„ Chicago, III. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle, 111 Toči v*e, gostilni podrejene pijač* Lnse priporoča rojakom za o bi Lan obiak. Poetreiba točna in solidna. Pozor Rojiki Slovenci! Prevzel »em na novo opremljeno gostilno* TRIGLAVod brata Mohorja. Točim aveie pivo, domače vino in druge rarnovratne pijače, na razpo-latro imam moderno keglifiče in potujočim vedno pripravljeno prenočiftče. Postrežba točna in solidna. Priporočam se za obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre Av.. Chicago. III. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. SVOJO FINO OPRAVLJENO unijsko BRIVNICO priporočam vsem bratom Slovencem JOHN HORVAT 610 Centre Ave.. Chicago. III. Slovtnaki in hrvatski časniki na razpolago. POZOR! Mogoče kdo misli, da v Chicagi ni dobiti tacega mesa kot v stari domovini. Ampak to j« /muta! Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho čista kokpli in meso vse vrste. • ene najailje, t*! MIHAEL LACKOVIC, 376 live kokoli najbolje. 8th St., Chicago. Slovencem in Hrve^om! naznanjamo, da isdeJujesno raam o vrstne hHIpU O P° n&jnovejlesn kroju. Unijsko delo; trpeftno in liAno UllILALf v imuno tudi razne druge potretočin«, k spa. zalogi da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si nato izložbo. Z vsemi s|w4tt>vajijem «M»»M»M«»»MMMMM< il GOSTILNA. dobro in vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. Hvnr^flP za ^ru^venene seje, svatbe, U T Ul dllVf zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočava se vsem v mnogobrojen obisk Šajnek & Hans (Narodna dvorana, prej Frank Mladic) 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. V kratkem izide! Primemo delo dobiš lo, ako si zmožen angleščine. Slovensko-angleška slovnica, Slovensko-angleški tolmač In Angleško-slovenski slovar. V«e tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri V, J. KUBELKA AND CO. 9 Albany St., New York, N. Y. Vsakdo SE VESELI LEPE SLIKE Mi vemo, da smo vstanu izdelati take slike, da jih »>!ete veseli Vi in Vaši prijatelji. je izkušen fotograf, Sedaj smo v položaju fotografirati ob večerih, s pomočji elektičnih azrnic z najboljiim vspehom. 391393 BLUE ISLAND AVE., - CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. * Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. II ID Al MAMEI/ 581 Center Avenue, JUHA J ITlA/TlCIVt blizo is. ul., Chicago ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKKVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", ;; želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo . želodeevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. S Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B7P M A M 777 A|P°r' street> • iwErlUAil, Chicago, III. »♦»♦»♦♦♦»•♦♦»♦»»♦♦»••»»»o ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojniH pijač. ta-84 FUk St. Tel. Canal 140< t * DR. F. J. PATERA Ordlnujs: na sevsrotah. vogla ASHLAND IN MILWAUKEB AVI od 18. do 8. urs nopol.; od 7. do 1 ure zvečfr v nondsljklh, torkih, trtkih in potkih. Tslsfon Canal 180. > i Angleški epiaal UptOB ATP T T? Sinclair Z avtorjevim | 1 11J \ v t 1.r. dovoljenjem prevaja j %J V-/. JL 1 V^ UJM J IvaaKakcr. :: { Kri mučenikov. Robert Hunter. (Copyright, 1905, 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanj«.) • "Pokličite jo, Če hočete,' je zatulil Jurgis v divji jezi. 'Toda prej se me ne dotaknete, da je tu! Ničesar se nisem dotaknil v tej pro-kleti hiši, in ne trpim, da bi se me Vi dotaknili!" Nato je šel hišnik v smrtnem strahu, da se njegov mladi gospod zbudi, hitro k vratom in jih naglo odprl. "Ven z Vami!" reče, in ko je Jurgis prestopil prag. ga je hišnik tako silovito sunil z nogo, da je zletel po stopnicah kar po zraku in obležal v snegu. XXV. ------- Jurgis se je dvignil, v divjem srdu ves iz sebe; toda vrata so bila zaklenjenA, in ponosna palača je stala preti njim temna in ne-zavzcmljiva. Brila je ledena sapa, torej se je obrnil in odhitel z brzi-mi koraki. Dospevši v bolj obljudene ulice, se je spet ustavil, ker ni želel vzbujati pozornosti nš—se. Vkljub temu, da se ni mogel osvetiti ošabnemu hišniku za njegovo žalitev in sramotilno postopanje, mu je vendar sree poskakovalo veselja. Igro je vseeno dobil on! (XI •časa do čas« je posegel v žep, da se prepriča, ima še li stotak. A vendar je bil v skrajno neprijetnem položaju, — v obupnem, groznem položaju, če je stvar prevdaril! Niti centa druzega denarja ni imel, razven tega bankovca! In moral si je poiskati prenočišče, — stotak je bilo treba zmenjati! Jurgis je hodil pol ure okrog in premišljeval na vse strani. Nikogar ni imel, ki bi mu iz zadrege pomagal, — stvar je moral izvršiti popolnoma sam. Ako bi hotel bankovec zmenjati v prenočevalnici, izpostavil bi v nevarnost svoje življenje, — gotovo bi bil oropan še isto noč ali celo umorjen- Lahka bi šel v hotel ali na kolodvor in denar zmenjal tam, toda kaj bi si ljudje mislili, ko bi videli razcapanega potepuha s stotakom! Policija bi ga gotovo prijela, in kaj jim naj potem pove! Drugo jutro bi Freddie Jones opazil primanjkljaj, in potem bi napravili nanj lov, in denar bi moral oddati. Edina rešilna pot, ki si jo je mogel izmisliti, je obstajala v tem, če poskusi svojo srečo v gostilni. Mogel je vendar ž njim plačati, samo da ga zmenja, če že'ni drugače. Pokukal je v vsako gostilno; pri mnogih je šel kar mimo, ker so bile prenapolnjene; — ko je slednjič prišel do ene, v katerej se je ravno nahajal sam natakar, se je hitro odločil in vstopil. "Ali mi morete zmenjati stotak!" upraša. Natakar je bil velik, močau hrust, podoben rokoborcu, z redko poraščeno, ščetinato brado. "Kaj pravite?" upraša. "Uprašal sem, če mi morete zmenjati stotak." "Kje ste ga pa dobili?" upraša oni neverno. "To Vam je vse eno. kje sem ga dobil," odvrne Jurgis. "Imam ga in rad bi ga menjal. Rad Vam zato nekaj plačam." Natakar ga je motril pazljivo. "Pokažite ga malo!" reče končno. "Ga hočete-li menjati?" upraša Jurgis, bankovec v žepu trdno držeč. "Kako hudiča naj vem, če je pravi ali ne?'Vodvrne natakar. "Kaj si o meni vendar mislite! Za koga me pa smatrate?" - Jurgis se mu je nato počasi in previdno približal; potegnili je bankovec ven in ga neodločno držal v roki, dočim je oni preko bare upiral vanj svoj sovražen pogled. Slednjič mu ga je podal. Natakar ga je vzel in pazljivo ogledoval; mečkal ga je med prsti in držal proti luči; obračal ga sem, obračal ga tja. Bil je še skoro nov in gladek, in to mu je vzbujalo sum. Jurgis ga je ves čas nepremično gledal kakor ris. "Hm," se oglasi končno, motreč tujca in sam pri sebi pfremišlje-vaje: raztrgan, smrdljiv postopač, brez suknje in z obvezano roko — pa stotak;. . . "Hočete kaj kupiti?" upraša nazadnje. "Da," reče Jurgis, "dajte mi čašo piva." "All right," odvrne natakar, "bom ga pa zmenjal." Spravil je bankovec v žep, natočil Jurgisu pivo in postavil čašo na baro. Potem je pristopil h blagajni, poiskal predal za niklje in ga potegnil ven. Obrnil se je nato proti Jurgisu in začel šteti denar: nikelj, štiri srebrne desetice in pol dolarja. "Tu imate!" reče. Jurgis je nekaj časa čakal, ker je mislil, da se bo oni še enkrat obrnil h blagajni. "Še devetindevetdeset dolarjev," reče. "Kakih devetindevetdeset dolarjev?" upraša natakar ,kakor bi se začudil. "Moj denar!" vzklikne Jurgis. "Kar je od stotaka še preostalo!" "Ta je pa lepa!" reče natakar. "Ali ste znoreli?" Jurgis je strmel vanj debelo. Za trenotek ga je obšla groza, — 6trašen. moreč strah mu je stisnil srce, kakor bi ga kdo s kolom udaril po glavi; in potem se ga je polastila bewnost, divja, nebrzdana togota. — zatulil je kakor zuber, pograbil čašo in jo zagnal natakarju v glavo. Mož je po bliskovo počenil, in zalučaj ga je zgrešil le za pol palca; potem se je spet vzravnal, in ko je Jurgis oprt na zdravo roko preskočil baro, mu je zadal strahovit udarec v obraz, tako da je padel vznak kakor snop.. Ko je Jurgis spet skočil na noge in letel za njim okrog bare. je kričal na ves glas: " Pomagajte 1 Pomagajte!" Jurgis je v dim mimogredč pograbil steklenico, in ko je natakar napravil skok, zagnal jo je z vso močjo proti njemu. Oprasnila ga je ob glavo in sc zdrobila na tisoč koseev na podbojih. Jurgis je skočil nazaj in se vrgel sredi sobe na nasprotnika. V svoji divji besnosti se ga je lotil brez steklenice, in na to je mož čakal; prišel mu je do pol pota nasproti ter ga z mogočnim sunkom med oči te-lebnil na tla. Trenotek pozneje so se hrupno odprla vrata, in pridrvela «ta noter dva imrža, — ravno ko se je Jurgis spet »kobacal na noge in peneč se jeze svojo zlomljeno roko iztrgal iz obveze. "Pozor!" je zakričal natakar. "Nož ima v rokah!" Ko je videl, da se hočeta oba udeležiti boja, se je vrgefl še enkrat na Jur-gisa in ga spet podrl na tla; potem so planili vsi trije nadenj in se kotalili po pivnici okrog, suvšje z nogami na vse strani. Sekundo kasneje je pridirjal kakor vihra policist, in natakar je spet zarjovel: "Čuvajte se pred njegovim nožem!" Jurgis jc bil že spet na kolenih, in policist je skočil proti njemu in ga udaril s krepeljeem čez obraz. Čeprav ga je udarec napol omanil, vzpe-nila se je v njem vendar še enkrat divja zver, in skočil je na noge in suval okrog sebe. Nato je krepeljc še enkrat zasvršel doli preko Jurgisove glave, na kar se je zgrudil kakor posekan hrast. Policist je počenil polej njega, s krepeljeem v roki, da vidi, če more se vstati, in med tem se je pobral tudi natakar in se držal za glavo. "Jezus Marija!" je vzdihoval, "mislil sem že, da bo po meni! Ali me je kaj sunil z nožem?" "Ne opazim nikjer, Jack," reče policist. "Kaj pa je z njim?" "Pijan kakor klada," odvrne natakar, "in poleg tega ie pohabljena muha! Toda za las je manjkalo, da me ni dobil pod sebe. Pokličite raje voz, Billy!" "Ne," reče uradnik. "Ta se ne bo več branil, — sicer pa tndi ni daleč." Zgrabil ga je za ovratnik in vlekel kvišku. "Vstanite, Vil" »e je zadri nad njim. fDalje prihodnjič.) Neki zelo zaniniv Taljan je i-mel jyred -kratkem predavanje / New Yorku. Povedal je mnogo dotakljivih stvari, ki so bMe tako zanimive, da so vzbujale občo pozornost in dale povod mnogemu razmotri-vanju. Ne dolgo tega je predaval o Ne-nmu. "Nero" jo dejal "je bil ljubeznjiv, blag, priljuden. Ljudstvo je bilo |>onoano na njfcga, ker je znal vladati uspešno iu odprto. On je obožaval umetnost Grške, je pisal igrokaze in igral v njih tudi sam. Bil je kot mnogokteri v^iikih prineev, posvečen popu-larnosti idočega življenja, ktere-ga danes zavzemajo eni v obliki "divje ježe, lova in borenja." Rim je pogorel. In nekdo je spnržil misel, da je to učinil Nero, z namenom, da si pridobi nove slave, ko ga bo prenovil. To je povzročilo seveda revolucijo uapram Neru. toda yn je bil človek naglega ravnotežja in previdnosti in je brž obdolžil tega dejanja kristjane. Ker so bili kristjanje tiste čase I pravtako sovraženi in teptani, kot ! so danes socijalisti — se je ta ob-dolžitev dopadla vsakemu in tako je Nero dosegel dve stvari: pridobil si je priliko obnoviti Rim v krasnejši obliki in dal nepriljubljene krstjane sežgati na debelo. To je tedaj izgledalo, da bo konec kristjanstva, toda čudom čudo. da je vprav v tistem času začelo dobivati kristjanstvo svetovno moč; kajti sežiganje kristjanov je vzbudilo pozornost celega sveta napram krščanskim dogmam, idej, požrtvovalnosti in junaštva. Prvi kristjani so bili vsi javni govorniki, ki so govorili na ulici in vsih dostopnih hodnih kotičih. Le ti so obdržavali svoje shode tajno in no živeli v večnem strahu za svoje življenje. Toda z napredkom so premagali predsodke mase in dasi le—ta ni hotela ničesar slišati o kršče-nju, je vendar uvidela, da krščan-! stvo ni tako strašno in da njega agitatorji niso njih taki ne prija-I tel ji. Nekaj podobnega je sedaj v A-I ineriki. Socijaftisti so povsod na delu s svojim naukom, in ker masa še ni pripravljena za vsprejem v to gibanje, tudi v tem oziru ni mnogo prilike za tiste, ki lažejo o socijalizmu ali ki jih obsojajo m zapirajo, vedoč, da od njih ne bodo dobili kdove kake splošne opore. "Sv." Pavel je bil velik misijonar, šel je po vsem svetu in učil vero. Navadni ljudje »o se trli okrog njega, da bi ga dlišali, bogataši in akademieno naobraženi mož^e pa so ga nazivali s "fanatikom", neČistnikom, neizobra-žencem in barbarskim judom." Browning nam pripoveduje v enih svojih poezijah, kako je neki največji grški pesnik pisal kralju o gotovih "sužnjih", ki so se nateli na Grško, da bodo učili Kristov nauk. In ta veVki pesnik pravi, da je šel mimo gruče ljudi, kterim je govoril sv. Pavel pa je z eirm izmed te gruče govoril kte-ri mu je zagotovil, "da ti nauki ne pridejo od kakega norea ali neumnega človeka." Brezdovno je, da bi bil ta dovršeni žentlemen — če bi se danes vrnil na zemljo in bi nc našel svojih poezij nikjer, pač pa evan-geflij, ki ga je takrat učil "ne-izobraženec" in "fanatik" in v kterega veruje dane« miljonc ljudi — nepopisno razočaran. Ampak značilno je naposled to, da ta hitri razvoj kristjanstva ni pripisati na rovaš hv. Paulu, temveč Neru. ki je dal požgati Kristjane. V popolnem smislu, kakor se izraža profesor Ferrero: največji rabelj rimskega ^eaarstva in največji »postovanec krščanskih svetnikov v obliki "pomožne alian-ce", v delu za »premembo celega evropskega mišljenja, navad, o-bredov in verovanja. Bilo je nekako tako mišiljeno, kakor je pisal svoj čas v Metropolitan Magazine" Lincoln fttef-fens o Debsu: "Mogoče se bo zdelo potrebno, nekega dne obe-seti Debsa, ampak nikar se ga ne skušajte dotakniti." Iz angl. prevel —č. Nova vera - (MODEKNO NAZIRANJE O BOGU.) • ti' sinovi r>og. # Po Ingersollovih spisih za Slovence predelal , IVANI KAKER. (Nadaljevanje.) Zagrinjalo med nebom in zemljo je bilo doslej vedno v najemu ali pa ukradeno. Senca tega sveta, žar nebes in odsev pekla so se takorekoč zmešali med seboj, kakor kaka godlje, in človek končno ni več vedel, v kateri kraj pravzaprav spada: ali je v peklu, ali v nebesih, ali se na zemlji. Živel je v čudnem, neresničnem svetu; svoje misli in svoje sanje je zamenjal z resničnostjo. Njegov strah se je utelesil v groznih, škodoželjnih pošastih; obdan je bil od furij, škratov, vil, rojenic in sojenic, strahov, čarovnic, čarodejev in od cele armade raznih drugih bogov, polbogov in peklenšč&kov. Tajinstve-na tema globin se je napolnila a kremplji in peruti, s kljuni in kopiti, s skilečimi očmi in porogljivo smejočimi gobci, z raznimi spakami in zlodeji, skratka: z vsemi onimi nejasnimi oblikami, meglenimi podobami in brezobraznimi bitji, ki jih razdražena človeška domišljija v svojem strahu tako rada slika in pričara v ozadje temne noči. Bilo bi res ravno dovolj, da se pritira človeka naših dnij iz usmiljenja do blaznosti, ako se pomisli, koliko so naši predniki morali pretrpeti v tej dolgi temni noči; ako se prevdari vse one duševne muke, ki so jih nekdaj prestali, obdani, kakor so si domiš-ljevali, od hudobnih močij in preganjani od strahotnih zračnih prikazkov. Ni čuda, da je človek tresoč padel na kolena, da je stavil oltarje in jih škropil s krvjo, — celo s svojo lastno krvjo. Ni čuda, da je pri nevednih farjih in nesramnih čarodejih jokal za pomoč. Ni čuda, da se je v prahu po kolenih plazil pred vrata svojih templjev, in tam v blaznem obupu prosil mrtve, od njega samega narejene bogove, da uslišijo stokanje njegove duše! V istem razmerju, v katerem se otresa neomika-ni človek barbarizma, izgublja tudi vero na svoj^ lesene in kamnite malike ter postavi na njih mesto več nevidnih bogov. V istem razmerju, v katerem se mii razširja d|iševno obzorje in napreduje v pri-rodnih vedah in drugih znanstvih, odpoveduje se tudi tem majhnim, nedostatnim bogovom ter veruje namesto njih le na enega samega, ki ga smatra za najvišjega in neskončnega. Predstavljajoč si tega velikega duha kot izven in nad naravo stoječega, ga moli, se mu klanja in sladka, v trdem prepričanju, da doseže steni njegovo pomoč. Naposled vendar, ko je uvidel, da tudi od dozdevnega najvišjega boga ni upati pomoči; ko je prišel na to, da je vse iskanje po nadzemskim in nadčutnim naravno brez vsakega praktičnega uspeha; ko je spoznal, da si v naravi ni mogoče misliti ničesar brezpogojnega (vsak učinek mora imeti namreč kak vzrok) —: dal je končno vendar enkrat slovo vsem takim in enakim fantastičnim izrodkom svoje bolne domišljije ter začel spoznavati okrog sebe stvari, ki so istinite in ki res eksistirajo; začel se je opirati in zanašati le na svoje lastne zmožnosti, in ne več na pomoč svojih bogov. Človek začenja torej misliti, prevdarjati, preiskovati. Polagoma, neizrekljivo polagoma, — toda sigurno — bodo bogovi pregnani s te zemlje. Le še pri redkih prilikah, — (tako mislijo sedaj celo ver- ni ljudje) — se še vmešavajo bogovi v Človeške r mere. V največ slučajih pa uživamo danes vem že kolikor toliko svobode. Tako so n. pr. raoi bogovi večinoma opustiti svoj prastari posel j vzroČanja lakote, odkar se sled izumitve železnic parnika morejo prevažati proizvodi vseh dežel z 1 koto in največjo hitrostjo iz kraja v kraj. Zdaj zdaj še umorijo bogovi kakega otroka, katerega stariši bajč preveč ljubili in oboževali. Navadno tudi vso krivdo nesreč pri železnicah ^zvalili na ženirje, kakor tudi razstrelbo kotlov in petroleja] svetilk podtaknili onim ljudem, ki imajo a tt stvarmi opraviti. Kuga, jetika in druge take atr ne bolezni se večinoma še nazivajo kot "kazen b ja"; toda ošpice, škrlatinka, mrzlica se pripi je naravnim vzrokom. Tudi ne mečejo vcČ bogov vodo neubogljivih fantalinov, ki oskrunjajo svet nedelje s tem, da se vozarijo-v Čolnu na tan dan. kralje in cesarje, za kneze in grofe, za nekatere pr sednike republik, nadalje za katoliške 'učenjake*, sploh za vse one "znanstvenike", ki se še naslanji na kako čeznaravno vero, in končno za vse m jonarje in bogataže se bogovi nekoliko še zaninu ( — pravzaprav ti se zanimajo za bogove toliko, likor se jim zdi potrebno! — ); mi navadni, prip s^i ljudje pa si znamo sami najbolje pomagati prej. V vojnah med mogočnimi narodi oziro državami imajo bogovi še vedno svoje prste vm toda kadar tekmujeta dva ali več borilcev za sta bo vedno zmagal najsposobnejši, če razsoja pošte*] pravičen človek. Cerkev seveda "božje previdnosti" in "bo volje" ne more zavreči med staro šaro; to bi jo propast i lo. Cerkev mora vztrajati, če se hoče vzdr ti, pri trditvi, da bo molitev uslišana, to se pravi: bo neka nadnaravna sila izpolnila odkritosrčne ponižne prošnje, — in ravnotako mora vztrajati trditvi, tla skrbi ta moč ljubeče za nas vse na n tajni, za nas nerazumljivi način. Neki vnet duhovnik je imel navado, da je vsaki priliki svojemu sinu dokazoval, kako lepo s bi bog za vse stvari; da ve za vsak las, ki pade z g ve, in da njegova neskončna dobrotljivost skrt čuva nad vsemi svojimi stvarmi. Tako je videl : kega dne dolgonogo sivo čapljo v vodi, ki si je isk hrane. Dobri oče je brž opozoril svojega sina na kako popolno je ustvarjeno čapljino telo za iskai živeža. "Glej", pravi, "kako pripravne so nj< noge za brodenje! Kako švigljast kljun ima! (J le, kako previdno in brez šuma stopa po vodi! N najmanjšega valčka ne napravi! Na ta način se i re natihoma bližati ribi, ne da bi ta le najraai čutila pretečo nevarnost. Sin moj! nemogoče pogledati tega ptiča, in pri tem ne priznati bo modrosti in dobrotljivosti, ki tako ljubeče skrbi vse življenske potrebe. Ali ne priča o tem jai obnašanje tega tiča?" "O, da " odgovori razni sin, "vkolikor to zadeva ptiča; toda, odkritosti rečeno, oče, ali se ti ne zdi, da je lopov proti 1 zelo prekanjen?" (Dalje prih.) SLEPAR. Spisal Ivan Molek. Peter je bil doma z dežele. V mesto ga je prignala sila, in zahotelo se mu je, da postane kondu-ktor na poulični kari. Želja se mu je izpolnila. Pri svojem delu je bil natančen in pošten — drugačen ni mogel biti. Vsak nikel, ki ga je prejel kot voznino, je vestno registriral. Nekega dne mu pa reče motor-man: "Fant, ali ti ni še v glavo padlo, da midva lahko tudi postrani kaj zasluživa? Od kod si pa ti doma?" Petru se je zdelo, kakor da ga je kdo butnil v čelo. Krasti ? Goljufati svoje gospodarje, kte-ri so mu dali priliko, da si pri njih kaj zasluzi — ali bi ne bila In nehvaležnost — ne! — hudodelstvo? Mati ga je vedno učila, da mora biti vse svoje življenje pošten, predvsem posten, pa naj tudi oblazi ves svet. In ta zlati materin nauk naj bi zdaj zavrgel? Nikdar! Kaj bi pa mati rekla če l»i kaj takega slišala od svojega Petra; umrla bi od žalosti — umrla. O, ti motorman, kako si grd in hudoben! In Peter se ni zmenil za motor-mana; preziral ga je. Zapazil pa je tudi nekaj drugega: preziran je bil tudi on, preziran ne samo od svojega motormana temveč i od svojih partnerjev, s kterimi je bil v dotiki. Toda to ga ni bolelo; zavedal se je, da je pošten . . . Kake tri tedne potem, ko je ves čas pridno in pošteno delal za ce-stoželezniško družbo, je poprosil načelnika konduktorjev, če bi smel ostati en dan doma. Moral je opraviti važen posel. Načelnik se je namrdnil. Rekel mu je trdo, da naj počaka, ker zda.i nima nikogar, da bi ga nadomestiL Teden pozneje je zopet prosil in zopet je dobil isti odgovor. In tako se je ponovilo še dvakrat. "Kaj je tem ljudem?" se je vprašal Peter. "Zakaj mi ne pri- voščijo prostega dneva? Ali ne delam pošteno?" Med tem časoin je pa opazil Peter, da eden njegovih partnerjev, Kari, dobi prost dan, kadarkoli be mu zljubi in kadarkoli prosi zanj. Čudil se je Peter in sklenil, da popraša Karla, kaj je z načelnikom. Kari se je poredno muzal. "Ako hočeš kaj opraviti pri načelniku, prijatelj moj, — sezi v žep. Misliš li, da on opravlja svoj posel iz ljubezni do ulične železnice?" "A tako!" "Tako, tako! — Ti še ne veš, fant, kako se živi." Kaj ji» hotel ubogi Peter? Šel je k načelniku in z žalostnim srcem vini je stisnil — petak. Zadovoljno je pokimal boss, in Peter jc dobil prost dan. Odslej je imel praznik kadarkoli ae mu je zdelo. Nekega večera je našel, da ima v žepu pol dolarja več, kakor je pa kazal register v kari. Mislil je in mislil, od kod bi se vzeli ti centi, njegovi najbrž niso, kajti po navadi je vsako jutro preštel svoj denar, kar ga je imel pri sebi. Ker se ni mogel hitro spomniti, kako in kaj, oddal je z drugo voznino vred tudi tega pol dolarja železniškemu denartiičarju. Ko je pa bil doma v svoji sobi in je še etikrat preštel svoj drobiž, spomnil se je naenkrat, da je tistega pol dolarja po vsi krivici dal družbi. Izročil mu ga je bil prijatelj Kari opoldne z namenom, da bi zanj kupil nekakega sadja. Tega se pa zvečer v naglici ni domislil. Drugi dan je rekel Peter denar-ničarju, da mu naj vrne tistih petdeset centov, ke so bili njegovi ne pa družbini. Sarkastičen smeh mu je bil v odgovor; vrhtega mu je pa denamiČar še zagrozil, da ga naznani superitendentu, ako si bo se kdaj upal s tako očitno — sleparijo . . . Peter je bil zdivjan. Ni mu bilo toliko za tiste cente, ampak, da ga imajo za sleparja — to ga je Žgal o. "Čakajte, hudiči! Naplačam se — naplačam se! Za vse se nap čam, kar ste mi požrli!" Peter se je spomnil svojega tormana; spomnil se je tudi tere . . . "Tistikrat bi bil greh ... A pak danes? Mati, odpusti mil je bil tvoj nauk o poštenosti, ta vreden — toda drugače ne i rem. Med sleparji živim — pa jo mi cente iz žepa — moje, šteno prislužene cente . . Vi ugodnost si moram kupiti . . . hočem dve uri prostega časa, piti si ga moram, seči v žep svoje cente . . . Mati, odpustil- Kmalu po tistem se je pov< lo Petru, da mora k superitend tu. Mož, ki se je povzdignil tega mesta iz prostega konduk rJtt» £a je pozval v svoj priva urad. "Peter, ovadeni ste, da niste dveh krajih registrirali." Peter je nervozno stresal gli in — molčal. "Pazite, ne storite tega ve In superintendent mu je po majhen listič s svojim podpš in črkama "O. K." Velik kgmen se mu je odv od srca in zadovoljen je šel na delo. Čez štirinajst dni bil zopet poklican. Topot ga malo skrbelo, in zaupal je vse jatelju Karlu. "Stvar je — allright", t< ga je prijatelj. "Pojdi k ju, bossovemu stenografu, ta — uTedi. Na mizo mu položi verto, na ktero napiši znam« "X" ali "XV." Tega ne bi; manj ne sme biti kot —I setak, in stvar je potem allrij Peter se mu je /ahv:tlil in tako. Drugi dan je šel k b< kteri ga je pa prijazno P0®1 "da naj gleda, da se več ne kaj takega". Od takrat je obiskal Peter fija in superintendent a še n^ tokrat. Stvar je bila zmerom right". Peter je dobro — XI imel je poljudno svoje proste ve, in njegovim partnerjem, ri niso bili ravno slepi, ni W na misel prišlo, da bi se temi dili. - 1 .t • J.. U ai i rfeiiu faSifr fti. ..v. HA . art. ii. • . jdti url j i At. ii . . a>.,1