Ameriška Domovi ima Jr-' 9 ie/» likati NO. 83 AM€RiCAN IN SPIRIT £OR€)GM IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 28, 1965 $LOV€N!AN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXIII VOL. LXIII Letališča Hew Yorka potrebna preureditve •Načrt za preureditev je izdelal poseben med državni odbor držav New York, New Jersey in Connecticut. New YORK, N.Y. — New York je danes najveeji vozel v arneriškem letalskem prometu. 'N pa pri tem tako slabo orga-ftiziran, da od tega trpi ves a-,rtleriški letalski promet. To so uvideli že 1. 1961 tudi guverner-y držav New York, New Jersey ^ Connecticut in osnovali po-Seben meddržavni odbor, ki naj dapravi načrt za reformo. Načrt le sedaj objavljen, in res pred-videva temeljite reforme za 70 ktalisč. ki gravitirajo k New Yorku in okolici. Najpreje je ^reba oskrbeti z boljšimi pro-^etnimi zvezami vsa tri glavna ^tališča: Kennedy, LaGuardia Newark. Zveze morajo- biti UrejeRe tako dobro, da bo pre-v°z med njimi trajal kvečjemu P°1 ure. Okoli njih je treba nabaviti pas 15 letališč, ki so v bposredni okolici glavnih treh falskih točk, nekako v razdali 15 milj od njujorškega sredi-sca. Ostala letališča naj se prebedijo v posebne skupine, ki bj bi pa bile v zvezi s sredi-sčem okoli New Yorka. Za tak načrt se vnema že dol-§° tudi Federalni urad za letal-SlVo, vendar so njegova priza-evanja ostala do sedaj brez u-speha. Načrt je lep, toda naletel bo b e'vire. Omejil bi namreč se-anJo prometno in gospodarsko samostojnost posameznih letake* kajti vsa bi bila podrejena skupni upravi, ki bi pa v njej beli svoje zastopnike lastniki Vseh letališč. Lastniki ne kažejo bbenega veselja, da bi izgubili sv°jo neodvisnost. Druga ovira le financiranje načrta. Za ta na-b*1 bo treba nabrati $38 mili-l°nov. Guvernerski odbor ni po-Vecial, odkod naj pride ta denar. Novi grobovi Rcsie Hutter V ponedeljek pop. je umrla nenadoma na svojem domu na 464 E. 143 St. Rosie Hutter, preje s Thames Ave., rojena v Avstriji. Njen mož Joseph je umrl pred nekaj leti, zapustila pa je hčer Alvino in sestri Mrs. Leno Gable in Mrs. Sophie Konnerth. Pogreb bo jutri, v četrtek pop. iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom Mary A. Svetek na Lakeview pokopališče. ------o------- Senat debatira ta leden o m\m\ ftravieš WASHINGTON, D.C. — Debata o senatnem plenumu o zakonskem predlogu o volivni pravici je postala že takoj v začetku tako živahna, da bo pokazala že ta tedne, kdo med senatorji želi zakon in v kaki obliki. Zaenkrat sta se v debati pojavili dve struji. Konservativni južni senatorji so proti zakonu. Ker se čutijo preslabe, nočejo zakona obstruirati, vnesti pa hočejo celo vrsto dodatkov, ki bi idejo- volivne pravice pošteno zmaličili. Na drugi strani je nekaj liberalnih senatorjev, ki bi radi spravili v besedilo še več o-brambe za črnce, ki jim je zakon namenjen. Pričakujejo, da bodo- predlogi obeh skupin prišli na glasovanje še ta teden. Glasovanja bodo pokazala, kak-Jno bo verjetno senatno-, besedilo zakona. Do glavnega glasovanja verjetno- ne bo prišlo še par tednov. V predstavniškem domu po Cellerjev odbor začel ta teden z zasliševanjem interesentov o besedilu, ki ga je odobril pristojni pododbor. V debati se bodo verjetno pokazale iste struje kot V senatu. dejstvo alf le želje? ^Washington, d.c. — Ne- zahodni poznavalec razmer v °rnunistični srednji in vzho-d-1 Evropi, ki se je nedavno- vrnil Potovanja -od tam, je zapisal o ^v°jin ugotovitvah v zadnji šte-llki U.S. News & World Re-Pof (3- maja 1965): ^ Komunistični sistem v veči-teh držav je v razpadanju. ^ tature še vedno obstoje, tolp ^°*a^ar;na država je izginila komunizem kot ideologija je v lteV V vse!kL satelitskih drža-a z izjemo Bolgarije.” Pitanci zavrnili indonezijski napad KUCHfNG, Malez. — Vod p 1 anskih padalcev je odbil na-hih 0k°^ W0 indonezijskih red-j , VQjakov v Saravaku. štirje ta 0nezEski vojaki in en bri-Pjen^ S° kili mrtvi, več pa ra- T j ,.° le 'bil doslej od lanskega im"'- na ^em predelu najobsež-spopad te vrste. Liberalni demokrati v Kongresu nejevoljni na Johnsona zaradi Vietnama WASHINGTON, D.C. — Liberalno krilo demokratov v Kongresu se pritožuje nad pred-sednikcm Johnsonom, da rajše posluša v pogledu zunanje poli-ike republikanca Dirksena kot demokrat skega vodnika M. Mansfielda. Liberalni demokrati v Kongresu so na splošno precej kritični o sedanji ameriški politiki v Vietnamu. Iowa in Illinois v boju z naraslim vodovjem Mesta vzdol reke Mississippi v državah Illinois in Iowa se bore proti najhujši povodnji v svoji zgodovini. ROCK ISLAND, 111. — Prostovoljni delavci, mladi in stari, pomagajo poviševati in utrjevati nasipe vzdolž naraščajočega Mississippi j a, da bi zavarovali naselja ob njem pred poplavo. Mogočna reka, ki nosi s seboj vsemogoče ostanke zgradb, ki jih je preplavila in podrla v gornjem toku, je včeraj dosegla najvišje stanje v tem predelu in začela upadati. Mesto Fulton, 111., je zapustilo preko polovico prebivalcev, predno je reka dosegla največjo višino. Tekom treh tednov, kar je reka začela prestopati svoje bregove v gornjem toku, je pregnala iz njihovih domov najmanj 40,000 ljudi v petih državah in jih vsaj 14 spravila ob življenje. Ko je narasla reka v Fultonu dosegla najvišje stanje, je ponekod drla skozi mesto 30 čevljev globoka. V Clintonu, la., mestu s kakimi 55,000 prebivalci, ki se razteza 7 milj daleč ob reki, pa-trolirajo po cestah enote narodne garde. Voda je ponekod poplavila mesto do 7 čevljev visoko. Vse šole in trgovine so zaprte. Odprte so samo drogerije. Dr. Openheimer rahlja zveze s Princeton univerzo P R I N C E T ON, N.J. — Dr. Openheimer spada med najodličnejše, pa tudi najbolj sporne ameriške učenjake. Sloves si je pridobil s sodelovanjem pri konstrukciji prve atomske bombe v Los Alamos. Pred 18. leti je pa postal ravnatelj Zavoda za “višje študije”. Zavod spada med najbolj znane ustanove te univerze. Bil je pa obenem najbolj sporna osebnost, kajti 1. 1954 ga je federalna administracija smatrala .za osebo, ki se ji ne sme zaupati. S tem je porinila dr. Openheimer j a v spor, ki je trajal do 1. 1963. Šele takrat ga je sedanji predsednik Johnson počastil z darilom $50,000 iz znanega Fermijevega fonda za raziskovanja v atomski vedi. Dr. Openheimer je sedaj de-misijoniral kot ravnatelj zavoda, ostal pa bo še kot profesor na univerzi. Univerza je napela vse sile, da ga je mogla še obdržati. PREVRAT V DOMINIKANSKI Bijgfjoršfc! demokrafje nezadovoljni z mestnim županom R. Wagnerjem REPUBLIKI BIL ZLOMLJEN NEW YORK, N.Y. Zaseb no poizvedovanje v njujorški občini je dognalo, da 56'J demokratskih volivcev ni zadovoljnih z gospodarstvom in politiko sedanjega župana R. AVag-nerja. Do sedaj še ni bilo nobeno poizvedovanje tako porazno za župana. To je zanj toliko bolj usodno, ker bodo v septembru v New Yorku primarne občinske volitve. Edina tolažba, ki jo ima Wagner, ki bi rad že četrtič kandidiral za njujorškega župana, je v tem, da se njegovi nasprotniki ne morejo sporazumeti za svojega kandidata. V podobni zadregi so tudi njujorški republikanci, tudi oni ne morejo najti primernega županskega kandidata za svojo stranko. Ravno tako slabo je pri poizvedovanju odrezal njujorški demokratski senator Kennedy, zanj je samo še 75% demokratskih volivcev, 25% pa ni zadovoljnih z njim. Zato je pa veliko bolje zapisan republikanski njujorški senator Javits. Z njim je namreč zadovoljno kar 83% republikanskih volivcev. Daleč v priljubljenosti pa zaostaja za njim njujorši guverner Rockefeller. Kanadski zunanji minister obišče otok Ciper OTTAWA, Kan. — Zunanji minister Paul Martin je objavil, da bo obiskal 4. in 5. maja letos otok Ciper in pozdravil kanadske čete, ki tam v okviru ZN pomagajo vzdrževati mir in red. Sestal se bo ob tej priložnosti tudi z vodniki ZN na Cipru in z vodniki Cipra samega. Kasneje se bo. sestal s kanadskimi poslaniki v Evropi, odprl generalni konzulat Kanade v francoskem Marseillesu, pa se nato udeležil konference NATO v Londonu od 11. do 13. maja. Nove vrste atomske bombe WASHINGTON, D.C. — Združene države so izdelale a-tomske bombe, ki jih je mogoče vreči iz nizko letečih letal, ne da bi bila ta zaradi eksplozije v nevarnosti. Bombe so zgrajene tako, da pride do eksplozije šele potem, ko so se letala lahko oddaljila toliko, da jim eksplozija ne more več škodovati. Uporniki v armadi, ki so skušali vrniti na oblast predsednika Juana Boscha, sc bili včeraj premagani, ko sta vojna mornarica in letalstvo nastopila skupno proti njim. Trdijo, da je bilo na stotine mrtvih v boju. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Poskus spraviti znova na oblast septembra 1963 odstavljenega predsednika Boscha, ki so ga začeli preteklo nedeljo nekateri mlajši častniki v armadi, je po začetnem delnem uspehu včeraj propadel. Mornariške in letalske enote so pod poveljstvom letalskega gen. Eliasa Wessina zasedle glavno mesto in zdrobile ostanke upora. Najdalj in najbolj ogorčeno so se upirali civilisti, ki so jim uporni vojaki dali orožje iz vojaških skladišč. Vse kaže, da bo republika dobila novo vlado. Gen. Wessin je armadne upornike obdolžil, da uživajo podporo Castra in rdeče Kitajske, da je torej dejansko njihov upor povezan s komunisti. Predsednik Juan Bosch je na Portoriku te trditve odločno zavrnil ter izjavil, da je njegov cilj samo vrniti Dominikanski republiki ustavno, demokratično vlado. Ko so v mestu Santo Domingo divjali boji med pristaši predsednika Boscha in njegovimi nasprotniki, je vojna mornarica Združenih držav naložila v pristanišču Haina, okoli 12 milj od glavnega mesta, 1,100 ameriških državljanov in jih spravila na varno. Danes zjutraj bodo izkrcani na otoku Portoriko. Poskus prevrata je bil pri kraju, ko je letalstvo napadlo uporniške postojanke v bližini edinega mostu čez reko Ozama, ki je delila mesto Santo Domingo med armadne oddelke in civiliste na strani Boscha ter njihove nasprotnike. Takoj po tem napadu so mornariški in letalski oddelki vdrli s tanki v mesto, v katerega je od zahodne strani korakal že tudi gen. Montas, načelnik armadnega glavnega stana, z okoli 1,000 vojaki. Začasni predsednik republike, Rafael Molina Hrena, postavljen na to mesto v nedeljo, je pobegnil po zlomu upora v kolumbijsko poslaništvo. A7odniki upora so se tik pred njegovim zlomom obrnili na poslanika Združenih držav Tapleyja Bennetta za posredovanje. Trdijo, da je padlo v bojih več sto ljudi, posebno veliko žrtev naj bi bilo med civilisti, ki so podpirali vrnitev predsednika Boscha. Tem so armadni uporniki dali orožje, da bi jim pomagali, ko sta se letalstvo in mornarica odločili proti vrnitvi Boscha. — Guam Marianih. je naj večji otok v Se nov mejni spor med Indijo in Pakistanom NEW DELHI, Ind. — Indija in Pakistan sta si v laseh zaradi države Kašmir v Himalajskih dija in ne Pakistan, tako sta za- skrivati bogata ležišča petroleja. Tega nimata v obilici ne In- de^n° hlačno z možnostjo Ua- Najvišja temperatura 45. gorah vse od začetka svoje neodvisnosti, sedaj je prišlo med njima do boja zaradi meje še na področju Ran of Kutch, obsežnega močvirnega predela ob zahodni obali Prednje Indije. Na tem ozemlju meja dejansko ni bila nikdar začrtana. Indija smatra celotno ozemlje za močvirje, torej za kopno, ki naj bi v celoti spadalo k njenemu državnemu ozemlju. Pakistan trdi, da je to dejansko nekako jezero, ki pa se v zimski dobi delno osuši, in hoče potegniti mejo preko sredine, “kot je običaj pri mejah preko jezer in morij”. Na celotnem ozemlju so bile le tu in tam mejne straže Pakistana in Indije, pa še te niso bile stalne. V zadnjem času so začele siliti v javnost vesti, da se utegnejo pod Rann of Kutch čeli na dotlej “brezvredno” o-zemlje gledati z drugimi očmi. Pakistan naj bi bil pretekli teden zasedel nekatere postojanke na spornem področju. V petek in v soboto preteklega tedna je prišlo po indijskem poročilu do obsežnega pakistan- obeh straneh. Indija je obdolžila Pakistan, da je odredil tajno mobilizacijo svojih oboroženih sil ter se pripravlja na splošen napad, Pakistan to odločno zanikava kot indijsko izmišljotino, ki naj pomaga v Indiji u-stvariti “vojno psihozo” in poziva Indijo k razgovorom o končanju spora. Predsednik indijske vlade Saškega napada, ki se ga naj bi u- stri je ob svojem povratku s tri-deležilo okoli 3,000 pakistanskih1 dnevnega obiska v Nepalu na vojakov s podporo nekaj tan- letališču izjavil časnikarjem, da kov. Prodrli naj bi sedem milj je položaj resen in da mora In-globoko v indijsko ozemlje, pa dija nastopiti složno, da mora se po izgubi treh tankov in več narod stati skupaj, ko “se bori mrtvih ter ranjenih vojakov na- proti tej nevarnosti”. Po njego-to umaknili nazaj proti meji. vem je “Pakistan ustvaril zelo Pakistansko poročik> trdi, da je resen položaj in indijska vlada prišlo v petek in soboto do spo- se more upreti tem poskusom pada le zato, ker so indijske če- in jih zaustaviti”. “Mi ne morete začele streljati preko meje na mo sedeti mirno, namesto da bi Pakistance. Pakistan je bil zato branili svoje meje z vsemi mcč-prisiljen na nagli odgovor. i mi, ki so nam na razpolago,” je Boji so se v nedeljo nadalje-j zatrjeval predsednik indijske vali s precejšnjimi izgubami na vlade. , , V ponedeljek zvečer je prišlo znova do hudega spopada, ko je, kot trdi pakistansko poročilo, indijska padalska brigada skušala prodreti proti severu in pregnati pakistanske čete s spornega ozemlja. Nobena stran noče popustiti. Iz spopadov mejnih patrol je prišlo do spopadov bataljonov in brigad. Vsa posredovanja so doslej ostala brez uspeha in spor med Indijo in Pakistanom, ki je globok že sedaj zaradi Kašmirja, se še poglablja, namesto da bi se skušali obe državi sporazumeti in se skupno postaviti po robu rastočemu vplivu rdeče Kitajske. Indijski obrambni minister je dejal, v ponedeljek v parlamentu, da so Kitajci zbrali na indijslki meji v zadnjem času od 13 do Frame! v ?ifew Yerkis kcšijo modernizirati NEW YORK, N.Y. — Lokalni promet v New Yorku in okolici je že desetletja pod kritiko. Prav posebno se je poslabšal zadnja leta, ko prihajajo lokalne železnice ena za drugo v finančne težave in skušajo omejiti osebni promet, ako ne drugače pa tudi s tem, da se spravijo pod prisilno upravo. Njujorška mestna komisija za planiranje je sedaj končno napravila načrt, kako zboljšati promet. Njeni predlogi obsegajo vse vrste prometa, podzemno železnico, avtobusni in železniški promet. Načrt predvideva posebno upravo s širokimi pooblastili, ki naj bodo v njej zastopane ne samo njujorška, ampak tudi vse okoliške mestne in okrajne uprave ne glede na to, v kateri državi se nahajajo. Njujorška javnost je načrt toplo pozdravila, vendar pa ni ravno optimistična, da se bo načrt tudi posrečil. Mnoge prometne uprave bi morale namreč v smislu načrta zgubiti svoje pristojnosti, večkrat pa tudi svoj obstoj, na drugi strani bi pa reorganizacija zahtevala velike investicije. A7 tej točki pa načrt, ni dosti jasen. Ne pove, kdo naj preskrbi potreben kapital. Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Mrs. Theresa Kodelja z E. 156 St. je v Huron Rd. bolnišnici. Namesto venca— G. Janez Ovsenik s 7505 Cornelia Ave. je daroval $10 v invalidski sklad Zveze DSPB namesto venca pok. dr. Hinku Lo-betu. Zveza DSPB in odbor DSPB-Cleveland sta darovala v spomin pok. dr. Hinka Lobeta $10 za sv. maše, ki jih bo opravil bivši domobranski kurat č. g. Ignacij Kunstelj v Angliji. Vabilo k molitvi— Nocoj ob pol devetih zvečer bo č. g. Jošt Martelanc molil v Za-krajškovem pogrebnem zavodu sv. rožni venec za pokojnega odbornika Slovenske pristave dr. Hinka Lobeta. Člani vabljeni k molitvi. Pred 30 leti— Pred 30 leti, na Belo nedeljo, 28. aprila 1935, so peli rev. J. Čelesnik, rev M. Sodja in rev. L. Baznik, vsi trije iz fare sv. Vida, svoje nove maše. Družabni večer— Slovenski športni klub prireja v soboto ob osmih v Baragovem domu družabni večer za člane in prijatelje. Na njem bodo razdeljene tudi kegljaške nagrade. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 2. maja, ima Oltarno društvo sv. Vida pri sv. maši cb osmih skupno sv. obhajilo. Škof za mestni dohodninski davek— Clevelandski pomožni škof Is-senmann, ki dejansko vodi škofijo, je v posebnem pismu vsem župnikom priporočil podporo predlogu župana R. S. Locherja za uvedbo mestnega dohodninskega davka. Tunizijci demonstrirali proti Naserju TUNIS, Tuniz. — Včeraj se je zbralo pred poslaništvom Združene arabske republike (E-gipta) okoli 15,000 domačinov in kričalo “Smrt Naserju!” Poslopje so obmetavali s kamenjem in vsem drugim, kar je pač demonstrantom prišlo v roke. Tunizijci se jezijo na Naserja, ker je tako ostro zavrnil predlog tunizijskega predsednika Burgibe za ureditev spora med Izraelom in Arabci na temelju načrta Združenih narodov za delitev Palestine iz leta 1948. Neki kairski list je v zvezi s tem predlogom napisal, da je moral Burgiba “znoreti”. Kanada bo znižala davke OTTAWA, Can. — Finančni minister Gordon je predložil z novim proračunskim letom znižanje dohodninskega da vika za 19% . V veljavo bo stopilo avtomatično s 1. julijem. Premog glavni vir elektrike .. . , . . i CHICAGO, 111. — S premo- mz.j zv i i po pormmi e ,,gom kurjene (kalorične elektrar-i ne dajejo v Združenih državah notami, več kot 'kdajkoli od oktobra 1962, ko so iz svojih ti-betskih oporišč vdrli v Indijo. dvakrat toliko električne sile kot vodne elektrarne. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je včeraj na tiskovni konferenci znova poudaril odločno voljo upirati se komunistični napadalnosti v Vietnamu in povsod drugod, pa doda!, da se je vsak čas pripravljen razgovarjati tudi o mirni rešitvi spora. One, ki se razburjajo zaradi letalskih napadov na Severni Vietnam, je vprašal, kako to, da jih tako bolijo napadi na mrtve mostove in radarske naprave, nimajo pa nobene besede na bombne napade komunistov na ljudi v Južnem Vietnamu. NEW YORK, N. Y. — Tu je včeraj umrl znani časnikar, radijski in televizojski komentator Edward R. Marrow, bivši načelnik U. S. Information Agency. Imel je raka na pljučih. NEW DELHI, Ind. — Predstavnik vlade je izjavil, da se indijske čete zajele, ranile in v boju pobile skupno 300 pakistanskih vojakov na področju Rann of Kutch, odkar so se 9. aprila tam boji začeli, same so imele mrtvih in ranjenih 65. PARIZ, Fr. — Predsednik De Gaulle se je včeraj izjavil proti “vojni v Aziji, ki se bolj in bolj širi.” Poudaril je francosko neodvisnost v mednarodni politiki, pa tudi prijateljstvo z Združenimi državami. HONG KONG. — Komunistična Kitajska je včeraj obdolžila Sovjetsko zvezo sodelovanja z Združenimi državami pri naporih za končanje komunističnega upora v Juž. Vietnamu. oommim 6117 St. Clair Ave. ----- HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2,y Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES: United States: $11.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 83 Wed., April 28, 1965 Titova aktivna nevtralnost v zatonu Že od 1. 1955 se je Tito trudil, da bi dal svoji aktivni nevtralnosti mednaroden pomen. Skušal je to doseči z idejo tretjega bloka neopredeljenih držav, ki so pa za svojo zunanjo politiko izbirale tudi druga slična imena. Cilj njegove zunanje politike je dosegel svoj vrhunec v znani beograjski konferenci v 1. 1961. Takrat se mu je posrečilo, da je spravil v Beograd večino afriških in azijskih držav in v sodelovanju z Nehrujem iz Indije, Sukarnom iz Indonezije, Mrs. Bandaranaike iz Ceylona, Naserjem iz Egipta in Ben Belle iz Alžirja zvaril znano beograjsko deklaracijo o ciljih mednarodne nevtralne politike. Imel pa je pri tem na videz malo, pa vendarle veliko smolo. Ravno v dnevih konference je Hruščev znova preskusil svoje atomsko strelivo, s čemur je razočaral večino držav, posebno Ameriko, ne pa Tita samega. Takrat so se Ameriki odprle oči; morala je spoznati, da se je njena politika preračunanega tveganja z Jugoslavijo ponesrečila. Kennedy seveda tega ni mogel javno priznati in je še naprej božal Tita in ga za trenutek rehabilitiral v mednarodni javnosti v povabilomm, naj.jugoslovanski diktator pride v Belo hišo na obisk. Tito je prišel, toda ameriška javnost je pokazala, koliko da nanj. Johnson je to dobro razumel in takoj po svojem prihodu v Belo hišo začel demonstrirati politiko svojih prednikov, doba preračunanega tveganja je pa na tihem odšla v zgodovino, Ameriki pa pustila spomin na $2 bilijona podpor; bivši poslanik Murphy misli, da nas je Tito stal ravno 50% preveč. Titova aktivna nevtralnost ni zgubila svoje privlačnosti samo v Ameriki, zanjo so se tekom let ohladile tudi tiste nevtralne države, ki so bile v začetku vnete zanjo. V Indiji je Nehru umrl, njegov naslednik Šastri se za take vrste nevtralnost ni nikoli ogreval. Mrs. Bandanaraike je doživela poraz pri zadnjih ceylonskih volitvah, Ceylon je zaplaval v druge vode. Sukamo je padel pod kitajski vpliv; postavljen pred izbiro med Titom in Maom si je rajši izbral kitajskega tovariša. Egiptovska zunanja politika je začela pod Naserjevim vodstvom hoditi svoja pota, ki so se križala s Titovimi, kar se je jasno pokazalo na drugi konferenci neopredeljenih v Kairu 1. 1963. Ben Bella je začel kolikor mogoče spretno izigravati Moskvo in Peiping in s tem prišel navzkriž z Jugoslavijo. Svoja pota so začele hoditi tudi male afriške države. Na eni strani se niso mogle popolnoma otresti pritiska iz Peipinga, na drugi strani so pa videle, da jih Amerika ne bo podpirala, dokler bodo samo na besedah nevtralne, dejansko pa se nagibale na stran komunističnih držav. Tita je pri tem še izigral kongoški ministrski predsednik Čom-be, ki ga je Tito tako rad izbiral za tarčo jugoslovanskih napadov. Uveljavil se je pri večini afriških držav; na njegovi strani je sedaj že ves blok nekdanjih francoskih afriških kolonij, sedaj pa samostojnih afriških republik, ki je pritegnil na svojo stran še par drugih afriških politikov. Combejev vpliv v Afriki raste in spodriva Tita. Za sodelovanje s Titovim blokom so se močno ohladile tudi države iz Južne Amerike. Tako je Tito prišel tudi ob sadove svojega potovanja po Latinski Ameriki. Kako močno je opešala Titova ideja o nevtralnem bloku, je že pokazala 1. 1964 znana Kairska konferenca. Morala bi konsolidirati skupne smernice za nevtralno politiko, pa se je hitro pokazalo, da je vsaka večja država, ki se je konference udeležila, hotela sestanek izrabiti v svoje narodne interese. Konferenca se radi tega ni mogla sporazumeti v obeh glavnih točkah; o odnosih do Wa-shingtona in Peipinga. Tito je s svojimi predlogi obvisel, moral je pristajati na kompromise na levo in desno. Glavna resolucija, ki jo je konferenca sklenila, pa se je v mnogih važnih točkah kar naravnost odmaknila od Titove aktivne nevtralnosti. Tito je lani še enkrat poskusil svojo srečo na konferenci ZN za mednarodno trgovino v Ženevi. Nobena med 77 državami, ki so vneto zagovarjale konferenco, se ni na to konferenco pripravila tako temeljito kot Jugoslavija. Zbirka jugoslovanskih predlogov je bila v strokovnem oziru res dobro in pregledno urejena, pa tudi precej dosledna. Imela je pa to nesrečo, da velike industrijske države niso bile za jugoslovanske ideje. Začelo se je barantanje med velikim in bogatimi državami in malimi, gospodarsko zaostalimi in končalo s kompromisi v vsakem važnem predmetu, ki so samo deloma vpoštevali jugoslovanske želje in cilje. Komaj je konferenca v Ženevi končala svoje delo, se je pojavila ostra kriza v Združenih narodih samih, ki je to mednarodno ustanovo popolnoma ohromila. Kriza je potegnila za seboj v nezaslužen pokoj tudi resolucije ženevske konference. Generalna skupščina ZN je na hitro roko sprejela samo nekaj njenih organizacijskih predlogov, vse drugo pa počiva v administrativnih arhivih ZN. Kdo ve, ali bodo sklepi ženevske konference sploh še kdaj prišli v debato. Ne ravno slaven konec jugoslovanske aktivne politike smo pa doživeli pred nekaj tedni na novem beograjskem sestanku, ki je obravnaval vietnamsko krizo. Komaj 17 držav je poslalo svoje delegacije, na čelu delegacij pa ni bilo niti enega vidnega mednarodnega politika. Zato so konferenco vodili zastopniki drugega razreda, potek njenega dela je pa mednarodna javnost le registrirala. Konferenco je rešil hitre pozabe le predsednik Johnson, ko se je nanjo skliceval v svojem govoru v Baltimoru in odgovarjal na njeno resolucijo o Vietnamu. Jugoslavija je torej pri koncu s svojo modrostjo o aktivni nevtralnosti. Tito naravno noče iskati krivca v svoji politiki, išče ga povsod drugod po svetu. Vse skupaj ga mora grozno jeziti, kajti drugače se ne bi spustil tako daleč, kot se je v Alžirju, kjer je v docela nenavadni obliki in priliki napadel našo deželo tako grobo, da je moral ameriški poslanik Porter zapustiti Titov sprejem in da je naša diplomacija bojkotirala vse prireditve alžirske vlade v čast jugoslovanskemu diktatorju. Naj zaključimo s primero; 1. 1961 je Tito vodil za nos našega poslanika v Beogradu Kennana ravno v dnevih beograjske konference. Amerika je to spregledala in še naprej podpirala finančno Titovo gospodarstvo preko dobav deželnih pridelkov. Letos je dobila za vso svojo popustljivost plačilo v Alžirju. Radovedni smo, kaj bo na vse to rekel naš senatni odbor za zunanjo politiko, ko mu bo proti koncu leta državno tajništvo zopet poročalo o potrebi, da podpremo Titovo zavoženo gospodarjenje z novimi dobavami pridelkov, seveda na kredit. in povzroči mnogo škode. Zava-rovalninske družbe navajajo, da je vsako leto več in več prijav in zahtev za odškodnine za povzročeno škodo v takih slučajih in da so nekatere družbe morale že zvišati premije za take zavarovalnine. Zato pravijo, da sodelovanje javnosti v takih slučajih je potrebno. * POROČILA, KI NAM NE DELAJO ČASTI. — To so statistična poročila o zločinih in slabih početjih, ki so se dogajala lansko leto in jih sedaj objavljajo. Po nekaterih velemestih so zločini lani porastli nad 50% od leta 1963. V Washingtonu samem, ki je prestolno mesto nese dežele, je v prvi polovici leta 1964 porastlo število.' vseh raznih zločinov za skoraj 35%. Resni , ljudje zmajujejo z glavami in se vprašujejo: Kaj je vzrok temu? Dela se vsepovsod prilič-no dobro. Plače niso slabe. Revščina torej ne more biti odgovorna za to, dasi morda je tu in VESTI Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejeek. f T T T T X TTYTTYYYTXTYTTTTTrrirXT T TYTX YyYYT'yTYYYYTYXYTTYYT'y; Duluth, Minn. — To, da smo ji iz držav Illinois, Indiana, imeli in jo še imamo, ko to pi- Ohio, Wisconsin, Iowa in še iz šem, hudo in sitno zimo., je zna- mnogih drugih krajev. Pravijo, no. Veliko škode je naredila po da ta severni del Osrednjega vsej deželi. Ves mesec marec je;zapada ob meji Kanade obišče razsajala kakor rjoveč lev. Iz- vsako leto več, kakor milijon gleda, da bo letos še sv. Jurij letoviščarjev. ves zasnežen in zamrznjen. V Duluthu smo imeli v marcu take zamete, da so imeli celo z najtežjimi “snežnimi plugi” težave jih razorati, da je bilo moč voziti po cestah. Letošnje zime, ki se kar noče premakniti nikamor, smo vsi siti in vsi želimo, da bi jo škrati odnesli tja, odkoder je prirogovilila s svojimi sitnostmi in težavami. * PREPIRI RADI DAVKOV. — Država, okraji, občine, mesta, vsi tožijo, da ni dovolj denarja za razne uprave, za te in one postrežbe javnosti in da je treba najti vire novih dohodkov, da bo mogoče upravam nadaljevati z vsemi raznimi po- V Zgornjem Michiganu in deloma v Wisconsinu ob Superior jezeru že ima vlada monopol nad tako. imenovanim “Sylva-nia Tract” ozemljem, ki obsega že zdaj nad 18,352 akrov zemljišč. K temu zdaj poizkušajo dokupiti še nadaljna zemljišča. M. M. Nelson je pomožni u-pravnik imenovanega urada za narodne parke in letovišča in pravi v svojem poročilu, da razširjenje narodnih parkov v tem severnem delu ZD ob kanadski meji je velike važnosti. Navaja v svojem poročilu, da letno obišče te kraje več kot 800,000 letoviščarjev, ki prihajajo v te kraje na počitnice ribarit, na lov, strežbami, ali pa jih bo treba | itd. Pravi, da povprečno vsak skrčiti in omejiti. Zadnje pravi-! posamezen letoviščar potroši od jo, da sploh ni mogoče in da na! 7 do 8 dolarjev na dan, kar po-to sploh misliti ni, ker javnost imeni precejšen promet za ta del zahteva več in več vseh raznih dežele. Vsi ti kraji so zelo pri-postrežb. Kaj torej? Kje najti pravni in ugodni za letoviščar-vire za dohodke? j je. Tod okrog je kakih 37 jezer, Politikarji imajo na to le en j v katerih so vse vrste rib. Po odgovor in rešitev in ta je: Višje nove davke je treba iztuhtati, pa bo več bakšiša v blagajnah raznih uprav in življenje bo teklo naprej kakor po loju ... Konservativni krogi v obeh naših minnesotskih zakonodajnih zbornicah se zavzemajo z vso odločnostjo1, da se uvede prodajni davek (sales tax). V naši državi imamo državni dohodninski davek, ki je poleg zveznega dohodninskega davka že precej veliko breme za vse. Zdaj še državni prodajni davek? To mnogim ne gre v glavo. Proti predlogu za prodajni davek so zastopniki demokratske-farmar-ske-delavske stranke. Posebno vodja delavske stranke George Farr ugovarja predlogu in pravi, da glavna teža novih davkov bo padla na male ljudi z nižjimi dohodki. Mali ljudje imajo že zdaj težave, z novimi davki bo za nje še težje. Farr pravi, da predlog za prodajni davek je treba poraziti. Republikanski poslanci v zakonodajnih zbornicah se pa potegujejo za predlog. * POGAJANJA ZA NAKUP obsežnega ozemlja, ki naj bi služilo kot “narodni park” letoviščarjem, so v teku, kakor se to čuje iz upravnega urada “The Forest Services”, pod katerega kontrolo in upravljanje narodnih parkov, ki so pod Zvezno kontrolo ZD, to spada. Namen teh parkov je ohraniti dovolj prostora za letovišča, ki, jih obiskujejo zlasti v poletnih dneh gozdovih pa tudi vse vrste živalstvo za lovce, kadar je lov za nje odprt in dovoljen. Kakor izjave kažejo, bo pogodba za nakup sklenjena. S tem bosta pa severni Michigan in Wisconsin veliko pridobila v poletnih mesecih in tednih. * ODTAJAN JE LEDU IN SNEGA povzroči vsako leto precej materijalne škode vsem raznim poslopjem po bregovih in nižavah. Posebno letos, ko je zapadlo po nekaterih krajih toliko snega ter tudi radi hudega mraza bo odtajanje trajalo dalj časa kakor je trajalo v drugih časih po bolj normalnih zimah. Po nižav skih okolicah okrog Superior jezera, povzroče odtajan j a ljudem veliko škode po “basementih”, po strehah in po stanovanjih po nižavah, ki jih povzroči nastala voda, ki. prihaja z bregov in višjih krajev v nižave. Mnogim pride voda v stanovanja, jim poškoduje pohištvo in drugo. Vzroki so temu slabe stene in strehe, ki niso dovolj močne, da bi vzdržale pred vodo in voda začne prihajati zlasti med cementnimi bloki. Urad Združenih zavaroval-ninskih zastopstev v Duluthu je pred kratkim objavil apel na vse, naj pazijo, da bo od sten odstranjen sneg in da so okrog stavb in poslopij primerni jarki, da voda lahko odteka od poslopij. Tudi s streh, zlasti ploščatih, je treba odstraniti sneg, ki rad, če predolgo leži na strehah, povzroči premočitev in vo- t JOSIP ŠIMENC Na največji nedeljo v Gospodovem letu, to je na veliko ali velikonočno nedeljo, 18. t. m., ob pol petih popoldne je umrl v Ljubljani Josip Šimenc, apostolski pronotar, stolni dekan, arhi-diakon mesta Ljubljane, itd. Vrsta častnih naslovov, ki jih je nosil, je velika, ni pa dal kaj prida nanje. Bil je samo Gospodov duhovnik. Vse življenje je služil samo Bogu in blagru človeških duš. Božja slava in duhovni blagor ljudi, to dvoje mu je bilo vse. Da bi to dosegel, se ni bal ne preganjanj in zasramovanj, ne kazni in ječe. Vsega tega je bil deležen v veliki meri. V opravljanju Gospodove službe je ostal zvest tudi takrat, tam nekoliko. In največ zločin-j ko je bilo treba sprejeti z Njim križ na svoje rame. Gospodov križ je nosil voljno in pogumno do zadnjega trenutka življenja, ko ga je Gospod, morda ravno zaradi tega, v očitno znamenje vernim, povabil na svoj najiep- in mesecih meščani, počitnikar- da začne prihajati v stanovanja cev ne pride iz revnih vrst, pač pa po večini iz vrst preobjest-nih, razposajenih prevratnežev, iz vrst mladcev, ki jim ni mar delo, ne šolanje, ampak; pohajkovanja in pohotnost in take nečednosti. Kje se vsi taki vse to naučijo in takega slabega duha naužijejo? Poročila o naraščanju zločinov so v naši Ameriki strašen krik, ob katerem bi se moral vsak izmed nas ustaviti in si zastaviti resna vprašanja: Odkod vse to? Zakaj vse tako? Saj vedno govorimo in pojemo slavo naši civilizaciji in kulturi? Naši varnostni organi in naša sodišča pa imajo vedno več dela z vedno večjim krimi-nalstvom med nami. Kdo1 je kriv? Sem jaz kaj? Kdo? Yes! Vsi bi morali iška ti odgovor na to! * ENO ALI DVE ZA KRATEK ČAS: — Gašperjeva previdnost. — Gašper Retjar, ki je s svojim o-četom prepotoval skoro vso kranjsko deželo, ko sta nosila okrog rej te in sita in je cul na potovanju mnogo o roparjih in tatovih, je prišel nekega dne v Ljubljano k svoji teti. Tam, je prenočeval in teta mu je odka-zala lepo sobo z lepo mehko posteljo. Ko ga je šla drugo jutro teta klicat k zajtrku, ga je našla na blazini na tleh ležati. Vsa začudena ga vpraša: “Gašper, za božjo voljo, čemu si pa blazino dal na tla in spal tako?” Gašper pa odgovori: “Teta, to sem naredil radi previdnosti. Tolikokrat sem že slišal, da se tatovi in roparji skrijejo pod posteljo, potem pa človeka napadejo in oropajo. Zato sem se navadil spati na tleh, da se ne more kak tat skriti pod posteljo.” — Večje zlo. — George je v gostilni srečal znanca, ki se je pred kratkim poročil z neko vdovo, pa ga vpraša: “Ej ti, Charles, kako ti kaj gre v novem stanu, odkar si se oženil?” Charles ga postrani žalostno pogleda in odgovori: “Vse bi še bilo, če ne bi moja žena neprestano govorila o svojem prvem možu.” “To še ni tako hudo,” odgovori George. “Moja pa govori neprestano o svojem bodočem možu.” — Kako sta se znašla... — Stric je poslal mladega Miha na Dunaj v šole. Miha se je pa na Dunaju oženil, dal slovo šoli in se vrnil z nevesto domov. Ko pride k stricu z ženo, ga stric pomeri gori in doli in vpraša: “Kako si se pa spoznal s svojo ženo?” Miha pa mu pojasni: “O dragi stric, to je bilo pa tako. Sedel sem v brzovlaku nasproti neke dame in pri nekem ostrem ovinku mi je priletela v naročje — in tu je obsedela!” ' — Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj. Andrejeek razlike med posameznimi republikami se nanašajo predvsem na osebne avtomobile, med tem, ko niso tolikšne pri ostalih motornih vozilih. V Sloveniji je število osebnih avtomobilov lani naraslo za 7,870 na skupno 43,070, v Srbiji pa za 7,680 na skupno 43,170. Pri tem je Slovenija poleg Črne gore najmanjša republika v federaciji, Srbija pa največja. Sorazmerno draga stanovanja Lani so v Sloveniji začeli graditi 15,205 stanovanj v “družbenem sektorju”, od tega jih je bilo za trg 6.161 ali 41%. Stanovanja za trg so bila sorazmerno cenejša od onih za javno lastništvo. Koliko teh začetih stanovanj je bilo dejansko zgrajenih, iz poročil v časopisju ni razvidno, kot tudi ni razvidno, koliko so stala. Po izjavi inž. Huga Keržana, direktorja “Gradisa”, naj večjega slovenskega gradbenega pod- ši praznik, na dan Vstajenja, k je ;Stalo v Sloveniji sredi Sebi v večno slavo. . _ ^ letošnjega marca povprečno sta- Šimenčev pogreb je bil ško- novanje okrog sedem milijonov — Japonska je v drugi svetovni vojni izgubila 45% svojega državnega ozemlja. bil škofovski; in še več kot to. Pišejo, čeprav bo to gotovo nekaj pretirano, da ni vasi na Slovenskem, ki ne bi bila poslala na njegov pogreb zastopnika. Pa je tisti dan, v sredo, 21. t. m., v Sloveniji deževalo in je bilo mrzlo vreme. V ljubljansko A-lojzijevišče, kjer je ležal v kapeli na mrtvaškem odru, so ga ves veliki ponedeljek in veliki torek v nepretrganih vrstah hodili kropit reveži in bogatini, mladi in stari; videl si stare župnike in mlade kaplane; vse se je zbralo še zadnjič ob njem kakor za svojo zadnjo veliko skupno molitev h Gospodu . .. V sredo zjutraj so truplo rajnkega prenesli v stolnico, kjer je bila ob 8. zanj maša-zadušnica, nato pa je bilo prepeljano v Jožefovo kapelico na Žale ter nato popoldne ob 15.15 na pokopališče sv. Križa, kjer je dobilo svoje zadnje bivališče poleg nadškofa Jegliča. Pogreb je vodil nadškof dr. Jože Pogačnik. Udeležilo se ga je nad tri sto duhovnikov. Prišel je vsak, kdor je le mogel. Ob pogrebu sta bila samo dva govora: nadškofov in nekega neimenovanega katoliškega izobraženca. Z njima je molila in jokala vsa ogromna množica pogrebcev .. . Rajnki Šimenc je bil v hudih časih, ki so prišli nad domovino, tihi in junaški delilec božjih dobrot vsem. Vse je ljubil, najbolj pa tiste, ki so ga sovražili in preganjali. Za vse to ve samo Bog. Vanj je neomajno zaupal, zato pa je z Njim tudi zmagal. Bogu čast in hvala zanj! Josip Žimenc je bil rojen 26. svečana v vasi Podgora, župnija sv. Marjete v Dolu pri Ljubljani. Gospodov duhovnik je postal 15. malega srpana 1912. J. S. dinarjev (po uradnem tečaju blizu 10,000 dolarjev). To je velik denar in nič čudnega ni, da je direktor Gradisa tožil, da manjka za gradnjo stanovanj finančnih sredstev. Sodelavcu Dela” je pretekli mesec dejal, da utegnejo zbrati v te namene le okoli 950 milijonov dinarjev, med tem ko so potrebe “večje od 3 milijard” dinarjev. Nekaterim so odobrili zvišanje eten pred zamrznitvijo V soglasju z odlokom zvezne vlade v Beogradu, ki zamrzuje cene s stanjem 23. marca, je bilo preje dovoljeno zvišanje cen nekaterega blaga s privoljenjem zveznega zavoda za cene. Tako so zvišali cene okenskemu steklu, cementu, umetnim vlaknom, bukovim hlodom, avtomobilom in cenam vozovnic na železnicah, niso pa dovolili zvišanja cen obutvi, usnju ter nekaterim izdelkom kemične in lesne industrije. Ljubljana potroši 3G0 milijonov kilovatnih ur Ljubljana je takoj po drugi svetovni vojni porabila povprečno okoli 20 milijonov kilovatnih ur električne sile, do lani je ta količina narasla na 285 milijonov, za letos pa predvidevajo porabo na 302 milijona. V tem času se je število prebivalstva Ljubljane nekako podvojilo. Glavni vzrok povečanju pa je uvedba električnih plošč za kuhanje, električnih peči za gretje — ker je težava z nabavo premoga in plina —, pa seveda tudi raznih gospodinjskih naprav, ki so začele prihajati v širšo rabo. Gospodinjstva so lani potrošila 122 milijonov kilovatnih ur, torej blizu polovico celotne količine. Močan vzpon motorizacije Motorni promet je v Sloveniji začel v zadnjih letih sorazmerno naglo rasti. Tako je imela Slovenija ob koncu lanskega leta po uradnih podatkih 54,470 registriranih avtomobilov (osebnih, avtobusov, specialnih, tovornjakov in vlečnih vozil) in 1,450 motociklov, vsa Jugoslavija pa 220,000 avtomobilov in 100,000 motociklov. Leta 1956 je bilo v vsej Jugoslaviji le 46,640 avtomobilov, od tega osebnih samo 14,660. Sedaj jih ima torej sama Slovenija precej več. Slovenija je v pogledu motorizacije še vedno pred vsemi o-stalimi republikami, tam pride en avtomobil na 30 prebivalcev (v Združenih državah na 3). Na Hrvaškem, ki je prva za Slovenijo v tem pogledu, pride en avtomobil na 78 prebivalcev, v Makedoniji na 104, v Srbiji na 106, v Črni gori in v Bosni ter I Hercegovini pa na 190. Velike Kaj bo z njujorško preiskovalno komisijo? NEW YORK, N.Y. — Njujor-ška legislature zahteva reformo državne preiskovalne komisijo-Preiskovalna komisija šteje štiri člane, njen pravi gospodar je republikanski guverner Rockefeller. Sedanja legislatura je pa v demokratskih rokah. Je torej razumljivo, da s komisijo ni zadovoljna. Sedaj se napenja, da bi izmenjala vse štiri člane preiskovalne komisije, v naj slabšem slučaju pa vsaj dva, Sarachana iu Ryana. Republikanci bodo seveda proti spremembam v komisiji. V njujorški državi bodo pa imeli poleg drugih številnih političnih sporov še prepir o članstvu komisije. — Obalna straža reši vsako leto na morju okoli 9,000 civilistov. UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah Vso noč je šumela svatba in rugo jutro so se svatje od-na vse vetrove, upor-^Jki so popili zadnje kaplje 11 odšli spat, in morda se ni- ja ne kuja, ponuja . je obiral -oanir sanjalo ni, da je sinoči Prisegal, da pojde danes nad cušperk. Po vasi je hodil sa-m° Sušeč in delil ostanke med °troke. Bil je oblečen kot Pustna šema — bil je že zad-predpustni teden — otroci . £a spremljali s kričanjem 1 ga kepali z zadnjim sne-*°ni. On pa je prepeval pesmi hiše do hiše in po cesti in Vedno ponavljal v različnih Spevih svoj: Tradeldidelduj Pič se mi kar se mi ^oma je obiral Suhoklel ostanke, ki mu jih je bila pri-Posla Suhoklela s svatbe, kjer j® bila za kuharico, in Suho-Je radovedno izpraševal: ‘‘Kaj je bilo?” čudne reči; kaj jaz vem,” ° Sovarjala je starka in obi-jdla z brezzobnimi čeljustmi eP del pečene gosi. Jurko Baja je sedel pri peči nirmljal nezadovoljno: v, Kaj se bo prevzemal, kaj. ^ aj misli, da je Bog? Saj smo di mi kaj storili, če smo prav oerači.” Kred. njim je Tona in že hala. sedela nam-celo jutro jo- Nič ne jokaj, Tonica,” to-azK jo je lepo, ‘‘nič ne jokaj, Sfj ^maš doto, večjo kot mar-^katera, pa bi se jokala. Le čakaj, še vračalo se mu bo 1 Prevzetnost, ti, taka.” K dekle se ni dalo utolažiti. Kaj ti je rekel, praviš?” V BLAG SPOMIN V rnoVl OBLETNICI ODKAR JE USpODU PREMINULA MOJA PRELJUBA SESTRA Jrances M. Belle tlnfc ie svojo plemenito dušo . aprila 1964, pokopali smo 30 pa dne 1. maja 1964. V^miru. božjem sladko snivaj, ^ aga, nepozabna nam, £ r£bu večno slavo uživaj svidenja na vekomaj. žaluioča sestra Clevel MAEME R. BELLE. ard, O., 28. aprila 1965. °B čpyD?LAG SPOMIN c-ETRT! OBLETNICI ODKAR Ra«- tvtg°spodu preminul a LJUBLJENI SOPROG, OČE !N STARI OČE John mimm tJmrl je 28. aprila 1961. Njegovi blagi duši daj °g svoj nebeški raj. kujoči; R?5®T0S; TSS; snaha; Cie jERRY in FRANK, brata; d vnukinj in en vnuk. Veland, O., 28. aprila 1965. vprašal je Jurko že bogveka-terikrat, ker se kar ni mogel utolažiti, ko je slišal, kaj je naredil včeraj Marko, o katerem je mislil, da vendar ni tak. “Nič ni rekel.” “Kaj pak ti je storil?” “Plesal ni z menoj.” “O ti grduh,' ti, tak. Plesal ni s teboj, le čakaj, jaz ga izpovem,” tolažil jo je po otročje. “Nič mu ne smete reči, rekla je Tona. “O bom, bom. Le potrpi, Tonica, ženinov bo ena kopa Oh, da plesal ni s teboj! čaki, čaki. Pa kaj je še bilo?” “Tudi govoriti ni hotel/ ‘‘O jejej, še govoriti ne. Vidiš, kako se prevzame. Pa naj si druge išče, le pusti ga.” “Jaz ga ne morem.” Jurku so bile znane vse take mlade bolečine in težave “Boš že, saj bo morda kmalu boljše. Vidiš, fant je žalosten.” “Kaj se pa jezi nad menoj?” “Ali ne smeš vse vzeti za zlo. Oh, ti revica, ti. No, le potrpi, kmalu bo boljše.” V veži so se začule stopinje. “Molčite, oče gredo,” rekla je Tona in si obrisala solze iz oči.. . Guza je vstopil. “Zdaj smo pa dobri,” rekel je in stresnil Jurka za ramo. Jurko je udaril z glavo ob peč in se ob enem vgriznil v jezik. “I, kaj pa je,” zavpil je z glasom, ki je izražal bolj bolečine kot pa radovednost. “Vidiš, Marko gre danes na Posavje, pripelje sem nekaj vojske in pojutrnjem odidemo nad čušperk.” ‘‘Eee, pa zato me ni treba tako,” jezil se je Jurko in z eno roko tipal glavo zadaj, z drugo pa tiščal usta. “Poglej, kako si me.” “Saj smo zdaj na konju.” “Zdaj pa, zdaj,” rekel je Jurko, ki se je takoj potolažil. * * * ‘Tzpametoval si se torej, kot sem rekel,” govoril je Čuš-perčan Vitku. “škoda, da zdaj ni upornikov; sedaj bi jih ne zagovarjal. Lahko greš v Višnjo goro, pa se zgovori, kot se možu spodobi; tam je zate. Pristava ti je prosta. Jaz se ne utegnem pečati; hvaležen bodi, da sem se do zdaj . ..” “Pojdem,” rekel je Vitko in odšel. Ko pa je obstal pod stopnicami, se mu je nabral obraz v nasmeh, pa je rekel: “Hvaležen, hvaležen tebi, čušperčan! Ha, lepa beseda! Grem, pa ne v Višnjo goro, ampak na Posavje iskat svojega domu. Jaz ne maram pristave, moj bo čušperk, ako se vse prav posreči . . . Izpame-toval sem se, res, izpametoval, zato pa bom kraljeval na svojem mestu, kot se spodobi. . .” Po dvorišču je prišel oskrbnik Berto s tistim svojim škodoželjnim smehom. “Torej vendar ne ostanete pri nas za oskrbnika, čeprav ste zdaj proti upornikom,” rekel je zmagovito. Vitko ga je pogledal z zasmehom. ‘Torej sem vendar imel jaz prav, kaj?” In odšel je dalje in se ozrl parkrat nazaj. “Tudi tebi so ure štete,” rekel je sam pri sebi Vitko in stisni! pesti. “Jaz vas naučim,” rekel je in ukazal pripraviti konje. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” Zagrebški kulturniki simpatizirajo s stalinisti ZAGREB, SFRJ. — Kako divje sovraštvo mora vladati med Zagrebom in Beogradom, priča sledeči majhen, toda značilen dogodek: Takoj po koncu vojne so srbski komunisti postavili tovariša Zogoviča iz Črne gore za voditelja srbskega kulturnega življenja. Mož je bil tako navdušen za Tita, da je spesnil ‘Pesem-biografijo o tovarišu Titu.’ Nič manj goreče je častil Stalina in je zaradi tega v Moskvi še sedaj dobro zapisan. Zogovičeve slave je bilo 1. 1948 konec. Pozabiti je moral, da je bil urednik Književnosti in Borbe, da je bil voditelj komunistične propagande in podpredsednik društva jugoslovanskih pisateljev. Sprijazniti se je moral s Titovimi ječami. Kot stalinista ga je namreč Titov režim zaprl. Čas mu je pomagal, da je prišel zopet iz ječe in živel tiho in pozabljeno življenje. V Zagrebu ni bil kot bivši stalinist nikoli dobro zapisan. Sedaj je zagrebški kulturni mesečnik Forum prinesel nekaj njegovih pesmi. V eni med njimi je kar veliko pikrih opazk na sedanji beograjski 'režim. “Zogovič v Forumu” je bila prava kulturna bomba za Zagreb in Beograd. Književniki namreč dobro vedo, da sedanji književni bog v Zagrebu, tovariš Krleža, prav prisrčno sovraži Črnogorca Zogoviča in da ne da na Zogovičeve pesmi počenega groša. Krleža ima seveda tudi odločilno besedo pri Forumu, je torej moral odobriti objavo Zogovičevih pesmi. Beograjski književniki pa samo registrirajo dejstvo, da imajo njihovi zagrebški tovariši rajše stalinista Zogoviča kot pa uradno Titovo beograjsko literarno tovarišijo. [gverilcem. Sedaj imajo gverilci [večinoma že kitajsko orožje, narejeno po ruskih povojnih vzorcih. Ameriški strokovnjaki mislijo, da je gverilcem staro orožje z municijo vred že pošlo in da v bojih ne morejo več pobrati toliko ameriškega kot preje. Zato so zmeraj bolj navezani na dobave iz Kitajske. To potrjujejo tudi nekateri dokumenti, ki so jih sajgonske čete dobile pri ubitih poveljnikih gverilskih čet. Poveljniki namreč zahtevajo v njih čim hitrejše dobavljanje orožja, posebno pa municije. Takega mnenja so tudi angleški strokovnjaki. — V ‘tabornice” sprejema skavtska organizacija dekleta stara od 7 do 18 let. MALI OGLASI V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Sedanja dominskanska revoiudja piska pa izvoženi koissnloak SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Od takrat, ko je padel 1961 dominikanski diktator Trujillo, je ta republika sedaj doživela že osmo revolucijo. Povod zanjo je bil običajen. Civilna trojka, ki je pod varstvom o-bonoženih sil vladala v deželi, je hotela napraviti na vseh poljih nekaj reda, prav posebno pa v gospodarstvu. Taka politika je zahtevala naravno tudi žrtve, ki so jih pa nosili in čutili revni sloji, veliko manj pa bogati. Nezadovoljnost se je širila, njo so pa izrabili tisti vojaški krogi, ki so imeli po njihovem mnenju premalo vpliva na trojko. Nahajali so se največ v armadi, manj v vojni mornarici in vojnem, letalstvu. Načrt za revolucijo se je rodil v armadi, ki ga je skušala tudi izvesti, pri čemur pa zarotniki niso imeli nobenega pravega > načrta, kdo naj bo naslednik trojke. Na to niso dosti mislili tudi Voditelji vojnega letalstva in vojne mornarice. Zato so se pojavile že prve ure revolucije trenja med njimi, ki so tako rodila splošen kaos. Mestna drhal v prestolici je na primer požgala uradniške prostore vladnega lista La Prensa Libra, ob enem pa tudi pisarne tistih dveh strank, ki sta pomagali strmoglaviti diktatorja Trujilla. Dr. Bosch, ki so mu namenili vodstvo nove vlade, je pa iz previdnosti ostal zaenkrat kar v begunstvu, to je v San Juan, P.R. Zato je danes še nemogoče reči, kaj se bo izcimilo iz sedanje dominikanske revolucije. Vietnamski gverilci rabijo že boljše orožje SAJGON, J. Viet. - še lani so vietnamski gverilci rabili večinoma staro francosko in ameriško orožje iz druge svetovne vojne. Sedaj pa se kvaliteta njihovega orožja stalno boljša. To so ugotovili naši strokovnjaki, ko so kontrolirali tisto orožje, ki so sajgonske čete v bojih pobrale 2enske dobijo delo REGISTRIRANE BOLNIŠKE STREŽNICE Administracija — Generalni štab 1— Vse klinično področje Službe pa razpolago v univerzitetno poučevani bolnici. Prava prilika za poklicni razvoj v izobraževalnem in raziskovalnem okolju. Brezplačni poučevalni program na univerzitetnem centru. Popolna pojasnila pošljemo na zahtevo. Pišite na: Director of Personnel, University of Alabama Hospitals and Clinics, Birmingham, Alabama 35233. Delodajalec z enakimi pogoji za vse. (87) MALI OGLASI V najem Neopremljeno stanovanje je v najem na E. 140 St., Blizu Lake Shore Blvd., 5 sob, odraslim. 851-9790. —(86) Spalna soba Oddamo spalno sobo pri mali družini upokojencu ali samcu. Privatno z vso kuhinjsko opremo, blizu sv. Vida. Kličite HE 1-6671 (87) Hiše naprodaj Dve dvodružinski hiši, ena ima 5 in 5 sob, druga 4 in 4 sob, blizu St. Clair Ave., na E. 67 in 76 St., v dobrem stanju. Kličite AC 6-1024. (S5) Naprodaj Enodružinska hiša, 8 sob, na 5604 Bonna Ave. Plinski furnez, spodaj prenovljeno, garaža. Kličite WH 3-0971. (85) V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, zgoraj, na 701 E. 159 St. Kličite LI 1-4032. (83) Pohištvo naprodaj Pohištvo za jedilnico, 2 spalnici, kuhinjo in dnevno sobo, dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Kličite IV 6-3319. — (85) V najem Oddamo tri lepe neopremljene sobe s kopalnico na Hecker Ave. Spodaj! Za pojasnila pokličite 881-9894.. ______________________(83) V najem Oddamo 3 opremljene ali neopremljene sobe zgoraj in 5 neopremljenih sob zgoraj ali spodaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 851-4901. (27,28,30 apr) Lastnik prodaja Hiša 5-5 sob, polna klet in polno podstrešje, razvedrilna soba, plinski furnezi, garaža, preproge. Na 1008 E. 77 St. EN 1-7913. (86) Hiša naprodaj Enodružinska, 6 sob, garaža, klet, na 6704 Bonna Ave. Kličite čez dan EX 1-2240, po 6. uri zvečer RE 1-4779. — (28,30 apr, 5 maj) Stanovanje v najem Oddajamo neopremljeno štirih prostornih sob z vsemi udobnostmi na 6223 Glass Avenue. Za ogled in razgovor kličite: EX 1-0564. (26,28,29 apr., 3,5,6 maj) Naprodaj Zidana 4-družinska hiša, na 1144 E. 63 St. 2V2 garaža. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd., v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti. 26,28 apr. 3,5,10,12 maj) V najem — E. 58 St. — 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (86) Da s@ wedi zapgfššina Naprodaj je posestvo dobro za dohodek. 2 hiši na enem lotu. Spredaj hiša 5-5 sob. Zadaj hiša 4-4 sob. Vse v dobrem stanju. Se mora prodati. Na 6719 Bonna Ave. Kličite IV 1-0866 med 7. in 9. zvečer za sestanek. (22,23,28,29,30 apr.) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-4, dve garaži, na E. 161 St. in Waterloo. Po zelo ugodni ceni. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-8153. (87) V najem Oddamo hišo hišo v najem, 6 sob, na Myron Ave. $85. Kličite 361-8347. (87) RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers SEDAJ - V APRILU IN MAJU - nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA TONY KRIST AVNIK PAINTING & DECORATING 1171 E. fil St tiv 1 _ nodK NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 10. marca 1965 v Gospodu zaspala naša ljubljena soproga, mati, stara mati, tašča, sestra in svakinja Ana Štefančič vdova RUDNAR, rojena GODEC Pokojna je bila rojena dne 10. marca 1901 v vasi Repetka, župnija Trebnje na Dolenjskem, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišla leta 1921. V Sloveniji žaluje za njo več nečakov, nečakinj in drugih sorodnikov. Pokopali smo jo dne 13. marca 1965 na pokopališču Kalvarija. Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali najprej v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., od tam pa po opravljenih cerkvenih obredih na pokopališče Kalvarija, kjer smo jo položili v družinski grob. Najlepša hvala častitim gospodom duhovnikom župnije Sv. Križa in Marije Vnebovzete za vso dobrotljivo naklonjenost in duhovno tolažbo. Duhovnik od Sv. Križa je namreč pokojni podelil v Glenville Hospital sv. zakramente za zadnjo uro in vsa tolažila sv. vere, Rev. Anthony Rebol pri župniji Marije Vnebovzete pa je zanjo daroval siovesno pogrebno sv. mašo, opravil pogrebne obrede v pogrebnem zavodu, jo spremljal na pokopališče in ob grobu moiil za večno srečo pokojničine duše. Hvaležni smo društvu sv. Jožefa št. 169 KSKJ, društvu št. 45 SDZ in podružnici št. 14 SZZ, kakor tudi Oltarnemu društvu pri Mariji Vnebovzeti za vso počastitev pokojne kot članice teh društev. Posebno se zahvalimo za skupne molitve sv. rožnega venca ob krsti. Iskrena hvala sosedom na 238. cesti za vso ljubeznivo naklonjenost in pomoč, zlasti pa, da so zbrali sklad za prelepi venec in za sv. maše. Hvala posebno Mrs. Helen Casey, ki je zbirala. Prisrčno se zahvalimo uslužbencem Reliance Electric & Engineering Co., ki so poklonili skupen, krasen venec in se v velikem številu udeležili pogreba. Našo toplo zahvalo naj sprejmeta Mrs. Lillian Tibyash in Mrs. Wilma Tibjash, ki sta pripravila vse potrebno za okrepčilo po pogrebu. Grdinov pogrebni zavod je ljubeznivo in skrbno uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Prav lepa mu hvala. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so dali za sv. maše in druge dobre namene, poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit in ki so se udeležili pogreba. Prav vsem, ki so našo ljubljeno pokojnico kakorkoli počastili ob slovesu ali ji storili kako dobroto med boleznijo, vsem, ki so nam pomagali v dneh najhujše žalosti in vsem, ki so kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepa, se najprisrčneje zahvalimo. Hvala tudi za vse ustmene in pismene izraze sožalja. Počivaj v miru, draga žena, Ti, c Jezus naš premili, preljuba mati, v v Bogu zdaj, zlij na dušo Rešnjo Kri, v spominu trajnem boš ostala Ti dobrotno se je usmili, do svidenja na vekomaj. raj nebeški ji odpri. Žalujoči: soprog JOSIP ŠTEFANČIČ; sinova JOHN in EDI BUDNAR; snahi MARY in MILDRED; brat LOUIS GODEC; svak ANTON ŠTEFANČIČ; sedem vnukov in vnukinj ter drugi sorodniki. Cleveland, Ohio, 28. aprila 1965. Naročite se na dnevnik ''Ameriška Domovina* NAZNANILO IN ZAHVALA V žalosti naznanjamo, da je dne 8. aprila 1965 umrla naša ljuba mati MARY NOVINC, roj. DRENŠEK. Rojena je bila v fari Žužemberk, odkoder je prišla v Ameriko leta 1889. Pogreb se je vršil 12. aprila iz Grdinovega pogreb, zavoda v g cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. Po opravljenih cerkvenih obredih ‘ je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče sv. Pavla in tam položeno k večnemu počitku. m Prav lepo se zahvalimo društvu SŽZ št. 14. Iskrena zahvala vsem sorodnikom in prijateljem za molitve ! za pokojno, vsem, ki so položili vence ob krsti, nosilcem krste, in vsem, ki so se udeležili pogreba in izrekli svoje sožalje. Lepa hvala tistim, ki so dali svoja vozila na razpolago pri pogrebu. Počivaj v miru v ameriški zemlji. Žalujoči ostali: MARY BOOTH, ALICE ŠEGO, ROSE PARISH in ANNA ROSSMAN — hčere; LOUIS, JOSEPH, ALBERT in TONY — sinovi. Cleveland, Ohio, 28. aprila 1965. 0000()00<1^00 H. RIDER HAGGARD: Jutranja zvezda ooooooo