JLITMoJSm Rezultati referenduma Referenduma, ki je bil v sredo, 3. 10. 1984, in na katerem smo glasovali o sprejetju: 1. sprememb in dopolnitev statuta DO; 2. dopolnitev samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj in 3. pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, se je udeležilo 878 delavcev od skupno 1007 kar pomeni 87,19 odstotno udeležbo. Volišče v predilnici — od leve: Lidija Virant, Jože Ne-jedly in Ivica Gorišek. Volišče v sukalnici — od leve: Marija Potisek, Ivan Markelc, voli, Berta Kralj. Volišče v pred predilnici: od leve: Marjeta Škufca, Vili Taufer in Marija Ceglar. Pri prvi točki je bilo 729 delavcev za, 111 proti, 38 pa je bilo neveljavnih glasovnic; pri drugi točki, 742 — za , 108 — proti, 28 neveljavnih glasov; pri tretji točki pa je bilo 707 delavcev za, 137 proti in 34 neveljavnih glasovnic. Tako smo sprejeli spremembe in dopolnitve našega statuta z 72,40 odstotno večino, dopolnitve samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj s 73,69 odstotno večino in pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo s 70,21 odstotno večino glasov delavcev. Po posameznih voliščih pa so rezultati naslednji: Spremembe in dopolnitve statuta: 1. volišče: ZA — 179 delavcev, PROTI — 48 delavcev, NEVELJAVNIH — 6 glasovnic; 2. volišče: ZA — 240 delavcev, PROTI — 27 delavcev, NEVELJAVNIH — 14 glasovnic; 3. volišče: ZA — 248 delavcev, PROTI — 32 delavcev, NEVELJAVNIH — 14 glasovnic; (Nadaljevanje na 2. strani) V tej številki: Na 2. in 3. strani: ® direktorji sektorjev pišejo o izpolnjevanju planskih in stabilizacijskih nalog v minulih treh četrtinah tega leta in o nalogah do konca leta. O proizvodnem in komercialnem sektorju bo objavljeno v Informacijah. Na 4. strani: * Viktor Semec — o problematiki cen naših izdelkov; • komunisti o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ. Na 5. strani: • razpis prednostne liste za podeljevanja stanovanj za prvo polovico prihodnjega leta. Rok za prijave je 10. november. __________ Na 6. strani: * od 1. septembra višje štipendije! Preberite tudi ostale prispevke! Izpolnjevanje plana in stabilizacijskih nalog v devetih mesecih tega leta in možnosti do konca leta f "\ Splošno - kadrovski sektor v ___________________J Delavski svet je konec leta 1983 sprejel stabilizacijski program in ga dopolnil v letu 1984. V tem programu so bile za posamezne sektorje določene naloge. Vsi delavci so bili zadolženi, da pri posameznih nalogah najdemo optimalne rešitve, da bi tako dosegli oz. presegli planske naloge tako v kvaliteti kot tudi v produktivnosti dela. Delavci kadrovsko splošnega sektorja smo se zavedali nalog, ki so bile določene v stabilizacijskem programu, zato smo se na vseh področjih dela zavzemali oz. se trudili, da bi svoje delo čimbolj e opravili. Izpostaviti jnoram vsekakor delo pri novem sistemu nagrajevanja. To je bila najobširnejša naloga iz stabilizacijskega programa v letošonjem letu. Izdelan je bil popolnoma nov (Nadaljevanje s 1. strani) 4. volišče: ZA — 62 delavcev, PROTI — 4 delavci, NEVELJAVNE - 4 glasovnice. Dopolnitve samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj: 1. volišče: ZA - 186 delavcev, PROTI — 41 delavcev, NEVELJAVNIH — 6 glasovnic; 2. volišče: ZA — 244 delavcev, proti — 31 delavcev, NEVELJAVNIH - 6 glasovnic; 3. volišče: ZA — 249 delavcev, PROTI — 33 delavcev, NEVELJAVNIH — 12 glasovnic; 4. volišče: ZA — 63 delavcev, PROTI — 3 delavci, NEVELJAVNE — 4 glasovnice. razvid del in nalog. Pripraviti pa je bilo tudi potrebno metodologijo za analitično oceno delovnih mest, kot tudi pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter pravilnik o ugotavljanju zahtevnosti, delovne uspešnosti in obračunavanje minulega dela. Vsi akti s področja urejanja čistega dohodka ter delitve Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo: L volišče: ZA — 172 delavcev, PROTI — 54 delavcev, NEVELJAVNIH — 7 glasovnic; 2. volišče: ZA — 244 delavcev, PROTI — 25 delavcev, NEVELJAVNIH — 12 glasovnic; 3. volišče: ZA — 245 delavcev, proti — 38 delavcev, NEVELJAVNIH — 11 glasovnic; 4. volišče: ZA — 46 delavcev, PROTI — 20 delavcev, NEVELJAVNE — 4 glasovnice. Na prvem volišču je bilo 33, na drugem — 42, na tretjem — 49 in na četrtem — 5 neuporabljenih glasovnic, od vsakega od treh glasovanj. M. M. sredstev za osebne dohodke so v skladu z zakoni, posebno še z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu, nadalje z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo kot tudi s strokovnimi podlagami. Po nekaj več kot enem letu je bilo delo uspešno končano, kar je dokaz, da so bili vsi akti tudi na referendumu sprejeti. Na področju zaposlovanja in štipendiranja je bilo opravljeno prav tako veliko dela. Že dalj časa čutimo pomanjkanje delavcev v neposredni proizvodnji. Priliv delovne sile iz Litije in neposredne okolice ni tolikšen, da bi pokrival vse potrebe. Te potrebe tudi nismo mogli pokriti z uvedbo avtobusnih prog iz Primskovega in Velike Stan-ge. Za potrebe naše DO smo tudi razpisali štipendije na Srednji tekstilni šoli v Kranju. V tej šoli štipendiramo predvsem v takozvanem skrajšanem programu, to je učence, ki s učijo za poklic predice. Večina teh štipendistov pa je s področja Dol in Gabrovke. Po večkratnem odlaganju smo v tem stabilizacijskem obdobju končno pričeli z izobraževanjem delavcev, že zaposlenih v DO, in ki opravljajo odgovornejša dela in naloge. S to obliko izobraževanja bomo še nadaljevali; razvoj tehnologije to nujno zahteva, saj le delavci, ki bodo na svojem delovnem mestu usposobljeni in bodo svo- je znanje izpopolnjevali, bodo lahko uspešno, strokovno in kvalitetno doprinesli svoj delež k boljšim dosežkom. Na področju nagrajevanja delo, s sprejetjem samoupravnih aktov na referendumu, ni končano. Še naprej bo treba spremljati sistem nagrajevanja in morebitne napake oz. neskladja med posameznimi deli in nalogami popraviti. Tudi posamezni delavci bodo imeli še vedno možnost, da izrazijo svoje nezadovoljstvo potem, ko bodo prejeli odločbe. Zato bo področju nagrajevanja še vedno posvečena vsa pozornost. Na samem področju zaposlovanja pa bo treba proučiti možnost avtobusne povezave s področjem Dol in Gabrovke za potrebe naše delovne organizacije. Po našem mnenju je to še edino področje v naši občini, s katerega lahko pričakujemo še večje zaposlovanje v naši DO. Pri tem pa ne bo zanemarjeno področje zaposlovanja delavcev na delih in nalogah, kjer bodo delavci izpolnjevali pogoje za upokojitev. Poleg teh glavnih nalog pa je naloga vseh delavcev v sektorju, da vsak na svojem delovnem mestu s svojo discipliniranostjo, strokovnim znanjem in zavzetostjo doprinesejo h kvaliteti in produktivnosti dela. Vsak se mora zavedati, da je le s takim delom in polnim izkoristkom delovnega časa, upravičen do osebnega dohodka. Anton Primožič Montaža novih strojev v predilnici II napreduje s predvidenim tempom. Prvi štirje stroji že stojijo, potrebno jih je še nastaviti in kmalu bodo pričeli obratovati. Finančni sektor Pri izdelavi proizvodno finančnega plana za leto 1984 smo izhajali iz predpostavke, da so se pogoji poslovanja, zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, še poslabšali. V proizvodnem procesu trošimo 85 % surovine iz uvoza. Zato smo predvidevali, da letos ne bomo mogli bistveno povečati proizvodnje, v odnosu na predhodno leto. Na tej osnovi smo tudi izdelali naš proizvodni in finančni plan. V teku leta pa je poslovna banka, Jugobanka objavila razpis deviznega kredita iz sredstev predčasno odplačanega blagovnega kredita. Naša delovna organizacija se je, v sodelovanju z našimi partnerji prijavila na razpis. Iz teh sredstev je bilo do sedaj odobreno za 1,410.000 ameriških dolarjev deviznega kredita. To je omogočilo dodatne nakupe surovine, s čemer je bila podana možnost, da z intenzivnim delom, tudi izven rednega delovnega časa, povečamo proizvodnjo, v povezavi s tem pa dosežemo tudi boljše finančne učinke od načrtovanih v začetku leta. Pri dopolnitvi našega stabilizacijskega programa smo upoštevali nove možnosti in si tudi zadali nove, višje cilje, katere bomo skušali do konca leta uresničiti. Proizvodno finančni podatki kažejo, da smo v devetmese- čnem obdobju v celoti uresničili, v začetku leta, zastavljen plan. ________________________________________________________ v 000 din 1983/IX plan/84 1984/IX ocena Indeks 1984/83 1984/plan proizvodnja preje 5.5251 5.5501 5.947 t 108 107 celotni prihodek 1,662.325 2,644.500 2,925,000 176 111 dohodek 499.494 676.575 735.000 147 109 čisti dohodek 406.502 547.361 583.000 143 107 osebni dohodki 204.399 270.935 317.000 155 117 akumulacija 177.838 240.967 250.000 141 104 Iz devetmesečne ocene je razvidno, da je dosežen velik napredek v odnosu na lansko obdobje, saj je proizvodnja večja celo za 8 %, kar je skoraj dvakrat toliko kot je doseženo v republiki. Kljub izrednim proizvodnim dosežkom pa dosegamo slabše finančne rezultate, prav zaradi hitrega naraščanja materialnih stroškov, v katerih so udeležena vlakna že blizu 80 %. Hitra rast stroškov je predvsem posledica devalvacije dinarja v odnosu na dolar, zaradi česar se surovina naglo draži, vzporedno s tem pa se večajo tudi carinske dajatve in ostalo, kar pove tudi podatek, saj smo v lanskem letu, v devetmesečnem obdobju, plačali teh stroškov 18 milijonov, letos pa že 75 milijonov dinarjev. Hitra rast stroškov je vplivala, da je dohodek počasneje rastel in je v odnosu na lansko leto večji samo za 47 %. Stabilizacijski cilji pa so uresničeni takole: v 000 din stabiliz. realiz. Indeks program štab. progr. proizvodnja preje 6.000 t 5.947 t 99 celotni prihodek 3,093.860 2,925.000 95 dohodek 852.375 735.000 84 čisti dohodek 692.680 583.000 84 osebni dohodki 309.967 317.000 102 akumulacija 342.189 250.000 73 Pred nami so še trije meseci do konca poslovnega leta. Praksa kaže, da je proizvodno poslovna aktivnost v teh mesecih največja, zato lahko računamo, da bomo večino stabilizacijskih ciljev tudi uresničili. A. Kralj Podrli so tudi že naslednjih šest starih strojev in napravili prostor za nove. Na sliki — pričetek razdiranja prvega od šestih naslednjih strojev. Sektor vzdrževanja Varčevanje z energijo Kljub letošnji dolgi zimi smo uspeli znižati potrošnjo mazuta, sicer za malenkost, (letos 290 t, lani 293 t), vedeti pa moramo, da smo porabo močno skrčili že lani, saj smo vsa leta prej potrošili okrog 440 t mazuta. Prihranek je že, če obdržimo potrošnjo na sedanjem nivoju. Vzrok za znižanje potrošnje mazuta je tesno sodelovanje delavcev s klimatskimi napravami in delavcev v kotlarni. Poraba električne energije je približno enaka lanski. Tu se ni dalo prihraniti tudi zaradi nadurnega dela. Planirane investicije Vse zadeve v zvezi z investicijami, ki smo si jih zadali v letnem planu smo, če ne končali, pa uspeli z deli začeti. — Povečana transformatorska postaja že obratuje; — končana so pripravljalna dela za gradnjo prizidka ob predilnici sintetike, začeli pa so tudi že z gradnjo; — za obvozno cesto na zahodni strani naše tovarne (okoli bajerja) je že sprejet spremenjen urbanistični načrt, v teh dneh je v postop- ku zazidalni načrt, tako da bodo cesto začeli graditi prihodnje leto. Potem javna cesta ne bo več ločevala skladišča od proizvodnih oddelkov; — končana je dodatna klimatska naprava v predilnici II.; — v čistilnici montirajo požarne javljalne naprave; — letos bo dograjena kompresorska postaja, kompresor je že nabavljen; — montaža predilnih strojev Textima je v teku. Sredi novembra bodo pričeli obratovati prvi štirje stroji, z montažo naslednjih pa bodo nadaljevali januarja, do takrat pa bomo pripravili prostor — temelje za naslednje stroje; — dogovorili smo se že o nabavi novega rahljača bal, ki ga bomo nabavili, ko bodo na voljo devizna sredstva; — nabavili smo nov fotokopirni stroj — Canon 270; naročen je računalnik. Do konca leta pa dobimo še nov viličar; — idejno rešujemo še na-daljno gradnjo objektov za modernizacijo čistilnice. Rezervni deli Teh smo imeli letos dovolj na zalogi ali pa smo jih brez težav, hitro nabavljali oz. izdelovali sami. Zaradi tega v tem letu ni bilo zastojev v proizvodnji. D. Primožič, zapisal: M. M. Problematika cen Osnovna opredelitev politike cen v letu 1984 je bila določena v resoluciji o ekonomskem razvoju, kjer je kot osnovna naloga določena »zmanjšanje stopnje inflacije« v primerjavi s preteklim letom. V letu 1983 je bila dosežena rekordna stopnja inflacije, saj je znašala uradno skoraj 60 %, analiza vzrokov oz. ukrepi, ki bi odpravljali vzroke visoke stopnje inflacije pa v 1. 1984 niso bili učinkoviti, kar se kaže v stalni rasti cen. Pogoji gospodarjenja, posebej stroškovni pritiski na materialno.proizvodnjo, zmanjševanju deleža gospodarstva v delitvi dohodka postavljajo gospodarstvo letos v težji položaj kot v letu 1983. Velja poudariti, da smo lani dosegli padec družbenega proizvoda za okoli 1 %, ter da se je zmanjšal delež gospodarstva o delitvi dohodka za okoli 3 % točke. Od celotnega prirastka dohodka v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 je le okoli 50 % ostalo gospodarstvu, kar kaže na majhne rezerve gospodarstva, da bi lahko na račun zmanjšane akumulacije amortiziralo stroškovne pritiske. Št.preje v tex Sedanje potrjene cene Cene povišane po projekciji Vred.sur. potrebna, za izd. 1 kg preje Ef Novi predlog 64 (16 N«) 226,80 317,50 330 324 353,5 50 ( 20 Nm) 235,50 328,70 330 337 367 36 (28 Nm) 260,20 364,36 330 372 406 30 (34 Nm) 273,30 382,60 360 391 426 25 (40 Nm) 289,90 405,80 360 415 452 20 (50 Nm) 313,50 438,90 360 448 489 Prav tako se visoke stopnje obrestnih mer, ki se izražajo kot indirektni stroškovni pritisk prek dohodka, ker je le ta premajhen, prenašajo na cene, kakor tudi realna politika tečaja dinarja. Prav gotovo so prej navedene tendence, ki so prevladovale v našem gospodarstvu, zelo vplivale na politiko cen v naši DO. Po sklepu ZIS z dne 23. decembra 1983, ko so bile cene industrijskih izdelkov in polizdelkov zamrznjene, se je naša DO znašla v hudih težavah, kajti cene, ki smo jih dali v evidentiranje republiški skupnosti za cene, so bile izdelane na bazi kalkulacij junija meseca 1983 in ob upoštevanju vrednosti 1$ = 86,00 din. Ob dejstvu, da je v naši preji vsebnost surovine najmanj 65 % (ostalo je kartonska embalaža, energija, amortizacija, pomožni material, delo itd.) vsaka sprememba cene surovine močno vpliva na dohodek. Od izdelave kalkulacij do preklica odloka o zamrznitvi cen v maju mesecu se je vrednost 1 $ povečala od takratne 86,00 din na 138,00 din, kar predstavlja 60% povečanje cene surovine samo zaradi prilagajanja tečaja dinarja. Prav tako so se povečali ostali stroški in sicer od junija 1983 do konca marca 1984 za 47 %, poleg tega pa so se v tem času cene surovinam na svetovnih borzah dvigale, kar je imelo velik vpliv tudi na podražitev embalaže, energije, surovine-bombaž-nega vlakna za okoli 20 % in sintetičnega vlakna do 30 %.. Ob teh znanih dejstvih smo ugotovili, da so bile naše veljavne cene ob obstoječih cenah surovin že konec leta 1983 prenizke za okoli 40 %, vse nadaljne podražitve pa so še povečale neskladja med cenami naših izdelkov in cenami surovin, tako da smo bili prisiljeni v dogovarjanje z našimi kupci, s katerimi smo sklenili Samoupravni sporazum o dohodkovnem povezovanju, kjer so naši kupci krili razliko v ceni uvožene surovine za dobavljene preje. 1. maja 1984 je bil preklican odlok o zamrznitvi cen in kakor vse OZD v Jugoslaviji, je tudi naša DO pristopila z novimi oblikovanimi cenami, seveda glede na projekcijo gibanja cen v letu 1984. Sama tehnika povišanja cen je bila predpisana z odlokom v Uradnem listu št. 23/84, v katerem je zakonodajalec zahteval: — da smo morali nove oblikovane cene sporočiti pristojni skupnosti za cene 30 dni pred nameravano uveljavitvijo; — da se cene oblikujejo s pomočjo Samoupravnih sporazumov med Predildnico Litija 2/3 o količini in vrednosti naših kupcev; — da se vzame osnovni kriterij za oblikovanje cen svetovna cena, kot korektivna kriterija pa še namenska delitev dohodka in učinkovitost gospodarjenja. Cenik, ki smo ga predložili ustrezni skupnosti za cene je bil urejen na zveznem nivoju v gospodarski zbornici Jugoslavije marca 1984, na podlagi kalkulacij, čeprav smo se že v trenutku oblikovanja novega cenika zavedali, da se bo odpravilo neskladje na področju cen. Za ilustracijo je zanimiva analiza in komentar, ki ga je uredila komisija, sestavljena iz predstavnikov Republiške gospodarske zbornice Slovenije, splošnega združevanja tekstilne industrije Slovenije, Predilnice Škofje Loke in predilnice Litija, dne 19. 6. 1984. Opomba: podatki veljajo za cene mikane bombažne preje Wc/a. Tečaj 1$ = 141,6422 din upoštevan pri izračunu vrednosti surovin, ki je potrebna za izdelavo 1 kg preje. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so sedanje potrjene cene preje nižje kot je substančna cena osnovne surovine. Zaradi tega so se formirale tako zvane sedanje prodajne cene, ki pa zaradi rasti cene dolarja že ne zadoščajo več. Iz podatkov je razvidno, da tudi sedanje veljavne cene povišane s projekcijskimi procenti ne zadoščajo. V kolikor želimo odpraviti tako zvane sive cene je treba v zvezni skupno- Za razpravo, kako in kaj se bomo pogovarjali, smo se sekretarji iz Predilnice sestali s sekretarjem P OK ZKS Litija, za boljše razumevanje predloga sklepov, pa je bil organiziran s strani OK ZKS Litija tudi posvet sekretarjev, kjer smo dobili okvirna navodila za razpravo. V naši OK ZK smo se dotaknili glavnih vprašanj in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v zadnjih letih pri našem delu. Razprava se je začela s proizvodnjo, problematiko glede obremenitev, doseganja norm, stoječih vreten itd. Sklenili smo, da bomo te probleme reševali na mojstrskih sestankih, OO ZK pa bo spremljala rezultate takih dogovorov. Pregledali smo udeležbo na sestankih OO ZK, ter kritično obravnavali člane, kateri se jih neredno udeležujejo. Glede posameznih problemov oziroma predlogov, ki jih obravnavamo na OO ZK, bomo zavzeli določeno stališče, katero bomo s ti za cene podpreti zahtevo za ustrezno povišanje cen. Istočasno je pa treba zagotoviti mehanizem, ki bo dovoljeval korekcije cen ob določeni spremembi tečaja dinarja. Če vemo, da imamo potrjen cenik, ki je bil narejen na zveznem nivoju Gospodarske zbornice Jugoslavije marca 1. 1984 na podlagi tečaja 1$ 124,80 din in da je sedanji tečaj 1$ 182,00 din, pričakujemo pa da bo do konca leta preko 200,00 din, vidimo, da naše potrjene cene ne zagotavljajo normalnega poslovanja. Rešitev zopet vidimo v ponovnem dogovarjanju s kupci v reproverigi. Semec Viktor dipl. OEC potem člani OO ZK zagovarjali tudi na drugih sejah, zborih itd, kjer bomo navzoči. Navezali bomo tesnejše stike z mladinsko organizacijo, ter spremljali delo mladih, kajti tu se najbolje pokaže pripravljenost posameznikov za posamezne aktivnosti. Iz tega okolja bo potrebno vključevati najboljše člane v ZK. Pri idejno političnem usposabljanju smo se dogovorili, da zadolženi član iz OO ZK po seminarju, ki bo v kratkem, izdala plan za izobraževanje posameznih članov kakor tudi celotne OO ZK. Razprava bi še tekla, venda je bil čas prekratek, kar pa nas obvezuje, da s takim delom nadaljujemo. Obravnavali smo v glavnem naše delo in pomanjkljivosti v njem, kajti uspešno delo OO ZK je pogoj za nadaljnji razvoj in krepitev ZK v naši družbi. Franc Boldin Po 13. seji CK ZKJ S sestankov osnovnih organizacij ZK OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK SU-KALNICA OO ZKS sukalnica se je za razpravo o predlogu sklepov 13. seje CK ZKS sestala 24. 9. 1984, kar je v okviru roka, ki ga je določil OK ZKS Litija. Razpis prednostne liste za podeljevanje stanovanj Na podlagi 44. in 45. člena samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj, razpisujemo prednostno listo za dodeljevanje stanovanj v prvi polovici leta 1985, t. j. od 1. 1. do 30. 6. 1985. Delavci morajo ob prijavi na razpis navesti točne podatke, za katere prevzemajo tudi materialno in moralno odgovornost. O točnosti podatkov se prepričajo člani odbora za stanovanjska vprašanja z ogledom stanovanja. V razpisnem roku je potrebno predložiti tudi dodatno dokumentacijo, ki lahko vpliva na dodatno število točk in sicer: — potrdilo o osebnem dohodku zakonca, če ni zaposlen v naši delovni organizaciji za čas od 1. 1. do 31. 12. 1983 (če tega že ni predložil); — zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju družinskih članov, če stanovanjske razmere vplivajo na zdravstveno stanje (upoštevamo zdravniško potrdilo, ki ni starejše od dveh let); — potrdilo o finančni so-udelelžbi delovne organizacije v kateri je zaposlen zakonec, v kolikor je delovna organizacija pripravljena sofinancirati nakup stanovanja oz. sodelovati pri reševanju stanovanjskega problema; — potrdilo o številu družinskih članov, v primeru iz-venzakonske skupnosti, ki ga izda matični urad SO Litija oz. matične občine. Opozarjamo, da je potrebno potrdila predložiti v razpisnem roku, kajti potrdil, ki bodo predložena po razpisnem roku, člani odbora za stanovanjska vprašanja pri točkovanju prošenj ne bodo upoštevali. Na razpis se prijavite v času od 20. oktobra do 10. novembra 1984, v kadrovsko splošnem sektorju, pri tov. Vlasti Gromovi, poslovna zgradba, soba št. 15. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK VZDRŽEVANJE Komunisti 00 ZK vzdrževanje smo se sestali v četrtek, 27. 9. 1984. Najdlje smo se zadržali pri:obravnavah predloga sklepov 13. seje CK ZK; smo pa tudi obravnavali var- nostni in obrambni načrt prebral tov. Dušan Babič, smo se opredelili za tri področja, ki izvirajo iz okolja, kjer delamo: — produktivnost v sektorju vzdrževanja; — stabilizacijski program in prizadevanja sektorja vzdrževanja za uresničitev; — ocena aktivnosti članov in OO ZK vzdrževanja. V razpravi o produktivnosti sektorja vzdrževanja je bilo ugotovljeno, da ne gremo vsi v korak v primerjavi z delavci v proizvodnji. Problem se pojavlja pri podaljšanem delovnem času. Naše nadure niso plačane in urejene tako kto za proizvodne delavce. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje enakomerne porazdelitve dela med delavci. Pridnim delavcem prepuščamo več dela kot slabšim, kateri zato lagodno živijo. Zaradi zastarelosti nekaterih obdelovalnih strojev tudi težje dosegamo večjo produktivnost. V dopolnilu stabilizacijskega programa smo se opredelili za dosego 8000 ton preje v tem letu. To nas obvezuje za večja prizadevanja pri delu. Čim hitrejši smo s popravili, krajši so zastoji. S stabilizacijo pritiskamo na ljudi, veliko pa bi prispevali tudi z modernizacijo strojnega parka in povečanjem avtomatike. Veliko imamo možnosti v izboljšavah, pospešiti moramo tudi inovacijsko dejavnost. Samokritično smo ocenili delo OO ZK, ker menimo, da je naše delovanje preskromno. Kot komunisti delujemo v samoupravnih organih, sestankov OO ZK pa se v večjem številu ne udeležujemo. Po obravnavi sklepov 13. seje CK ZKJ smo pozitivno podprli vsa stališča sklepov, in se zavzeli, da se uresničijo. Jani Bric Postopek sprejemanja prednostne liste bo običajen. Predlog prednostne liste pa bomo objavili tudi v Litijskem predilcu. Torej vsi, ki nimate ustrezno rešenega stanovanjske- ga problema in želite stanovanjsko pravico na družbenem stanovanju, prijavite se na razpis, nakasneje do 10. novembra 1984. Vlasta Grom Šest starih strojev, to smo že pisali, bomo začasno postavili v severozahodni del sukalnice, kjer bosta dva od teh ostala do konca gradnje prizidka, štiri pa se bodo čez pet mesecev umaknili štirim drugim, ki so prirejeni za predenje večjih številk. Teh za sedaj ni mogoče prestaviti, ker stojijo sredi hale in bi zaradi tega prišlo do izpada proizvodnje. V Pineti tudi šola v naravi V Pineti smo tudi letos organizirali šolo v naravi, ki se je je udeležilo 52 petošolcev in pet učiteljev. Prvi dan smo imeli le 14 plavalcev, drugi pa so bili neplavalci ali polplavalci. Vreme nam je bilo naklonjeno in so učenci lahko veliko plavali. 15 zlatih delfinčkov, 12 srebrnih in 17 bronastih dokazuje, da je bilo naše delo uspešno. Z uspehi plavanja smo lahko zelo zadovoljni. Pouk smo v celoti realizirali, dodali smo tudi uro orientacije v naravi in uporabljanje kompasa. Tudi v prihodnje nameravamo v šolo v naravi vnesti pouk o orientaciji in streljanju z zračno puško, zlasti v primeru slabega vremena. Organizirali smo tudi ekskurzijo v Novigrad z ogledom mesta, ribiških ladij in Lapidarij a. Žal ni bilo možnosti, da bi organizirali izlet z ladjo. Učenci so tudi letos tekmovali v urejenosti hišic, po večerji so pripravljali kultur-no-zabavne točke, zadnji dan pa smo organizirali zaključni večer. Takrat smo podelili delfinčke (priznanja za plavalce), nagrade za naj lepše hišice, za najboljše spise, za najboljše likovne izdelke, nagradili pa smo tudi najbolj prizadevne učence v učenju plavanja. Tudi letos smo bili z oskrbo v predilniškem počitni- škem domu zadovoljni, zlasti s sodelovanjem med učitelji in osebjem počitniškega doma, ki je pokazalo veliko razumevanja in potrpežljivosti, za kar se jim v imenu šole zahvaljujemo. Še enkrat se je pokazalo, da je šola v naravi za učence enkratno doživetje, izkušnja za življenje, ki je ne more nadomestiti običajno učenje plavanja v bazenu. Šola v naravi ni le šola plavanja, otrokom pomeni tudi velik korak k samostojnosti, prispeva k osebnostni rasti otroka in širi njegov spoznavni svet. Upamo, da bomo vsi: šola, starši, učenci in širše družbeno okolje še našli toliko moči, volje, poguma in sredstev in omogočili šolo v naravi tudi generacijam, ki prihajajo. Vodja šole v naravi: Dragica Mravlja Višje štipendije Nenehna rast življenjskih stroškov že brez dvoma tudi bistveno vpliva na odločanje osmošolcev o njihovem nadaljnjem izobraževanju. Naj za primer povemo le, da znašajo trenutni stroški bivanja naših štipendistov v internatu okoli 8.250 din, štipendije za učence 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja pa le 4.152 din mesečno. Prav zato je naša komisija za izobraževanje na svojih zadnjih sejah posvečala temu vprašanju več pozornosti, temeljito proučila predlog koroške regije ter ga predložila delavskemu svetu 8. oktobra v obravnavo in dokončno potrditev. Na pobudo Železarne Ravne in nekaterih drugih organizacij združenega dela koroške regije je posebna delovna skupina pripravila predlog višine kadrovskih štipendij za učence in študente glede na to ali se šola v kraju bivanja ali se šola izven kraja bivanja in ali je vozač. Skupina je upoštevala mnenja organizacij združenega dela, da mora biti tudi kadrovska štipendija prilagojena stroškom šolanja, pri tem pa mora še vedno ostati stimulativna — se pravi, da privlači učence v poklice za katere med mladimi ni dovolj interesa. Predlog višine kadrovske štipendije: 1. v kraju bivanja 2. izven kraja bivanja 3. vozači: štipendija v kraju bivanja + stroški prevoza. Učenci: minimalna KŠ v kraju bivanja 3.064 din, minimalna KS izven kraja bivanja 6.127 din; študenti: minimalna KŠ v kraju bivanja 3.655 din, minimalna KS izven kraja bivanja 6.719 din. Stimulacija glede na uspeh ostane in se povečuje tako kot doslej: učenci — po 22 % za vsako oceno študenti — po 11, 11, 11, 12 in 20 %. Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju Po uspehu V kraju bivanja Izven kraja bivanja Št.točk Din Št.točk Din zadosten 285 3.064 570 6.127 dober 350 3.762 695 7.471 prav dober 425 4.569 850 9.137 odličen 520 5.590 1035 11.126 Za študente na višjih in visokih šolah Po uspehu V kraju bivanja Izven kraja bivanja Št.točk Din Št.točk Din 6 - 6,5 340 3.655 625 6.719 6,6 - 7,2 380 4.085 695 7.471 7,3 - 7,9 420 4.515 770 8.277 8 - 8,6 465 4.999 855 9.191 8,7 - 9,3 520 5.590 960 10.320 9,4 - 10 630 6.772 1150 12.362 Štipendistom tekstilne usmeritve, ki se šolajo izven kraja bivanja, se poveča štipendija še za 200 točk t. j. 2.150 din. Nova višina štipendij velja od 1. 9. 1984 dalje. Opomba: točke so zaokrožene in fiksne, spreminjali bomo le vrednost točke glede na porast življenjskih stroškov. B. Bizjak Fotografski posnetki septembrskega požara v melanžirnici Ožgana in mokra bombažna vlakna na parkirnem prostoru. Počrnel strop v prvi me šalni celici po požaru. Gumijasta rahljalna rjuha rezkarja je bila v požaru v melanžirnici, 7. 9.1984, uničena. Zamenjali smo jo z novo. Pismo iz bolnišnice V začetku oktobra smo v uredništvo prejeli pismo Alojzije Lamovšek, ki ga je napisala že v avgustu, ko je bila že dalj časa v bolnici. V pismu upravičeno kritizira našo sindikalno komisijo za oddih, ki je zadolžena za obiske naših delavcev, če so dalj časa odsotni zaradi bolezni. Čeprav so že v začetku avgusta sklenili, da jo obiščejo, tega, zaradi različnih vzrokov — kot pravimo: »Vedno je prišlo kaj vmes« — niso storili. Oktobra so Alojzijo vendarle obiskali. Ostaja pa grenak občutek krivde, saj bi pri takih stvareh res morali biti dosledni. Preberite pismo Alojzije Lamovške ve! V BOLNIŠNICI Ko gledam skozi odprto okno bolniške sobe mi misli beže v preteklost. V preteklosti je bilo mnogo lepega, tako doma kakor v službi. Četudi bolj skopo odmerjeno, vsaj meni. Svoje delo sem z veseljem opravljala. Nikoli mi ni bilo težko iti v službo. Tudi bolna sem šla velikokrat na delo, čeprav se to komu zdi smešno. Vedela sem, da se da le z delom doseči boljše življenje. Nikoli me ni nihče vprašal ali imam denar in kruh za otroke. Prekleto dobro sem morala obračati vsak dinar, da smo zdržali do naslednje plače. Kako sem bila vesela, ko sem po dolgih letih dela v Predilnici videla, kako mi- mo strojav prihaja na delo moj sin. Že od daleč mi je pomahal z roko. In par besed ... Živela sem s Predilnico. Delala sem tudi vse nadure kar jih je bilOj vendar kaj imam od njih. Če ne delaš nadur, greš pred disciplinsko komisijo, četudi greš na pogreb bližnjega sorodnika. In to po 27-letih poštenega dela za strojem. Seveda pa ne gredo vsi pred disciplinsko, to velja le za nekatere. In kaj sedaj? Ležim tu v bolnici. Obiskujejo me le moji najbližji. Vidim, da nisem naredila dovolj, da bi si zaslužila le majhno pozornost s strani kolektiva. Če ne delaš nisi več potreben ... Drugi gredo na morje, v planine, jaz pa tako ležim v bolnici, v poza-bi- Alojzija Lamovšek Obrambni dan starešin Člani ZRVS levi breg so letos združili obrambni dan in letno skupščino. Na skupščini so izvolili novo vodstvo, organe ter odbor. Po skupščini so rezervne starešine preverile svoje sposobnosti v metanju ročnih bomb, znanje topografije, na koncu pa so se prepričali še o natančnosti avtomatskih pušk m 70 A. Udeležba je bila dobra, za topel prigrizek je poskrble tov. Milan Povše. . I. Markelc Člani našega aktiva ZRVS na obrambnem dnevu rešujejo taktično nalogo. Zaradi večje varnosti naših delavcev in delavk in lažjega dovoza tovora po našem tovarniškem dvorišču z viličarji, smo uvedli nov red za tovorna vozila, ki nakladajo oz. razkladajo material. Po novem morejo vsi kamioni, ki prihajajo v našo delovno organizacijo, parkirati pred glavnim vhodom. Tako sta od sedaj naprej, na območju tovarniškega dvorišča, največ po dva kamiona, kar omogoča tudi varnejše delo naše zunanje transportne službe. C -----------N Razpis abonmajev Zavod za izobraževanje in kulturo Litija in Zveza kulturnih organizacij Litija razpisujeta v sezoni 1984/85 gledališki abonma, ki bo obsegal pet predstav v izvedbi znanih slovenskih poklicnih in polpoklicnih gledališč. Kot v preteklih sezonah bodo predstave ob petkih ob 19.30, od novembra do marca. Povabili bomo naslednje gledališke hiše z njihovimi najboljšimi predstavami: 1. Mesto gledališče Ljubljansko (Pigmalion, komedija) 2. Tone Čufar Jesenice (Podlaga zakonske sreče in Rendez-vous) 3. Prešernovo gledališče Kranj (Maček v Žaklju, komedija) 4. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (Razredni sovražnik) 5. Šentjakobsko gledališče Ljubljana (Ljubezen pod lipo, veseloigra) Cena abonmajske vstopnice bo 650.00 dinarjev, ki jo lahko poravnate v dveh obrokih (prvega ob vpisu, drugega ob koncu koledsrskega leta). Vpis abonmaja bo do 30. oktobra 1984 v Turističnem društvu Litija od 10. do 14. ure, ob sredah do 16. ure, ter vsak dan na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija Parmova 9, od 7. do 15. ure (tel. 881-182, 881-617) ob sredah do 17. ure in v Matični knjižnici Litija, Parmova 9, vsak dan od 10. do 18. ure, ob torkih od 8. do 14. ure. Za zamudnike in vse tiste, ki si do tega datuma ne bodo mogli zagotoviti vstopnice iz kakršnihkoli razlogov, pa bo vpis še v sredo, 7. novembra, od 8. do 18. ure v prostorih Turističnega društva Litija. ZKO Litija X________________________________________________ ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame ANTONIJE OKORN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in znancem, za darovano cvetje in nam izrečena sožalja. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Litija, 26. 9.1983 Boris Okorn Društvo invalidov Litija je zaživelo Obveščamo vse invalidne in ostale delavce, da je pričelo delovati Društvo invalidov Litija. Društvo ima svoje prostore v Litiji, Parmova 9 (vložišče stare občine), uradne ure pa so vsak petek od 16. do 17. ure. V tem času se lahko invalidi včlanijo v društvo in dobijo vsa pojasnila v zvezi z delovanjem tega. Član društva je lahko vsaka invalidna oseba, tudi če nima uradno priznanega statusa invalidne osebe. Člani društva lahko postanejo tudi invalidovi starši, skrbniki, pravni zastopniki ter druge osebe, ki neposredno skrbijo za invalidno osebo, ki je član društva, oziroma skrbijo za njegove pravice in koristi. Člani društva so lahko tudi osebe, ki se poklicno ukvarjajo z vprašanjem rehabilitacije invalidov in njihovim vključevanjem v družbeno življenje. Društvo invalidov si bo prizadevalo, da bo izvajalo naslednje naloge: — spremljanje varstva pri delu ter ustreznost zaposlitve in delovnih pogojev svojih članov — invalidov; — zastopanje in uveljavljanje koristi in utemeljenih interesov invalidov v skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vzgoje in izobraževanja, telesne kulture, socialnega skrbstva in varstva; — sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi v pripravljalnih postokih ob sprejemanju novih pravnih predpisov, ki zadevjo zdravstveni, poklicni, delovni, stanovanjski, materialni in socialni položaj invalidov; — nudenje pomoči svojim članom pri reševanju njihovega socialnega in zdravstvenega položaja; — prirejanje in organiziranje športnih srečanj, letovanja, skupinskih izletov itd.; — zagotavljanje pogojev za rekracijo svojih članov in organiziranje njihovega družbenega življenja; — posredovanje pravne pomoči in seznanjanje svojih članov s predpisi s področja invalidskega varstva. Vsa navedena aktivnost društva invalidov bo pripomogla, da bomo lahko bolj organizirno reševali svoje probleme in težave, na katere naletimo v vsakdanjem delu in življenju. Društvo invalidov Litija Poškodbe v septembru Pri igranju nogometa v okviru sindikalnih iger ob tovarniškem prazniku, si je Ferid Seferovič poškodoval gleženj leve noge. Matjaž Premk, varilec, je na dvorišču podjetja, skupno s pomočnikom, rezal profil-no železo z varilnim aparatom. Ko je odrezal krak pro-filnega železa, se je ta spodmaknil in padel z višine 36 cm delavcu na levo nogo in mu poškodoval palec in nart. Pri izvozu iz kolesarnice je zaboj ar Pavel Matoz, zaradi nasproti vozečega motorista, sunkovito zavrl, pri tem pa je z mopedom padel in si poškodoval levo nogo v kolenu. Ko se je Dragica Devic pri stresalniku kopsov (kiperju) sklonila, da bi vzela listek, jo je z viličarjem zadel sodelavec in ji poškodoval glavo. OPOZORILO: Zaradi novega načina obračunavanja bolniškega staleža, mora zdravnik pri prihodu poškodovanca vedeti ali se je ta poškodoval na delu oz. na poti na delo ali z dela ali pa izven dela. V ta namen morate vsi, ki ste se poškodovali na delu ali na poti in morate zaradi tega iskati zdravniško pomoč, zdravniku predložiti potrdilo o poškodbi, ki ga napiše mojster oddelka. Andrej Krhlikar Humor NA CARINI — Zakaj pa potujete s praznim kovčkom? se čudi carinik. — Veste, sem nudist, odgovori potnik. POŽAR V LETALU V letalu je nastal požar. Pilot si je pripel padalo na hrbet, stopil k vratom letala in rekel: — Dragi potniki, v letalu je nastal manjši požar. Dovolite mi, da grem po gasilce. Čeprav se ob prehodu za pešce, med poslovno zgradbo in proizvodnimi oddelki naše tovarne, večkrat postavijo miličniki z radarjem in neusmiljeno kaznujejo voznike, ki prekoračijo dovoljeno hitrost (40 km/h), mnogi vozniki še vedno drvijo s hitrostjo, ki nas ogroža. (Glej sliko!) Prehod je posebno nevaren, ker ni pregleden; na eni strani se konča vidljivost zaradi klanca na nadvozu, na drugi strani je pa ovinek, pogled pa zastira še zelenje. Prav od tu vozniki največkrat pridrvijo — tudi kolesarji niso izjeme, saj jim dolg in raven klanec do prehoda nudi »izredne užitke«, ki pa se lahko na koncu končajo z neprijetnim presenečenjem — in hudimi posledicami. Za nas, ki ta prehod največ uporabljamo, je najbolje, da se zanašamo na sebe in tod vedno pazljivo prečkamo cesto. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.