247
Novičar iz domačih in ptujih dežel
Iz Dunaja. Presvitli cesar so prišli včeraj iz Toplic sopet nazaj. Dva dni so bili s kraljevičem-vladarjem pruskim skupaj; oba sta imela tudi svoja perva ministra saboj iu še več družin imenitnih mož. Treba se je zdelo vladarjema zmeniti se osebno, kako in kaj, ker od ene strani žuga nevarnost avstrijanskemu cesarstvu, ako bi Lahi napadli Beneško, prusko kraljestvo in cela Nemčija pa je tudi v nevarnosti, ako bi utegnil kdaj Napoleon seči po okrajnah Rajna in francozkemu carstvu pridobiti tako imenovano „naravno mejo". Vzrok topliškega shoda ni tedaj nobenemu skrivnost, ker časi so res nevarni; al kaj je bilo ondi sklenjeno, tega nihče prav ne ve, akoravno se časnikarji na vrat na nos prizadevajo uganiti, kaj sta vladarja govorila in sklenila. Ni tedaj čuda, da so vsi nemški časniki polni popisov iz Toplic, in da eden hoče vediti več memo drugega. Eui terdijo, da sta vladarja gotovo pogodbo podpisala; drugi pravijo, da je bila v tem shodu določena le osnova prihodnje pogodbe za ohranjenje celote vseh dežel, ki spadajo v nemško zavezo; nasproti temu pa pravi „Preuss. Ztg.", da nič gotovega ni bilo sklenjenega, da pa sta vladarja prijazno se porazumela o zadevah sedanjih političnih hornatij in da je upati, da ta shod ne bo brez koristi za nemško kraljestvo. Prihodnost tedaj bo še le odkrila, kakošen sad bo donesel shod topliški, ki je bil po vsem, kar se je slišalo, posebno prijazen ne le med vladarjema, temuč tudi med ministroma obojnih vlad. Drugih nemških vladarjev, ki so je unidan s pruskim vladarjem vred snidli s Napoleonom vBaden-Badnu, ni bilo nobenega v Toplicah.
— Sliši se, da mali odbori deržavnega svetovavstva so vsak svoje delo že doveršili in da včeraj (v torek) je imel biti pervi zedinjeni zbor vseh malih odborov, kteri, kakor naši bravci vedo, štejejo skupaj 21 deržavnih svetovavcov. Poznejim sejam tega zedinjenega zbora se bojo pridružili tudi ministri in njih namestniki. Upanje je, da se bojo v teh na prej snih zborih navskriž-misli zlo poravnale in se bo pot pogladila za prihodnje pretresovanja v velikem zboru, ki se bo težko pred 13. dnevom t. m. začel.
—   Miuisterski   ukaz   od   12.   julija   zapoveduje,   da otroške igrače s zeleno barvo pomalane se smejo
248
le skozi velike colnije in z dovoljenjem deželnega poglavarstva tiste dežele dobivati, kjer kupčevavec s to robo stanuje. — Ukaz ta se opira na to, da zelena barfa, s ktero se igrače malajo, je strupena in zdravju nevarna.
— Velika tergovca Amstein in Eskeles, ki sta lani na kant prišla, še nista svojih dolgov poravnala, ker se se zmiraj ne ve, kaj naj bi se storilo s posestvi te nekdaj tako imenitne tergovske hiše, da bi dolžniki saj 30 namesti 100 gold. dobili. Berž ko ne pa bojo te posestva prodane, namreč cukrarnice v Gradcu, Ljubljani in Ča-lokezu (auf der Insel Schiitt), oglarniea v Lokah, prediv-nica v Lohovicah in suknarica v Gradcu; ali se pa bo skupilo 1 milijon in 980.000 gold., kakor so vse te posestva cenjene, je veliko vprašanje.
Iz Korškega. Iz Trebiža se je pisalo 24. dan p. m., da velika medvedja družina se je pritepla v tre-bižko dolino, ki je že čez 20 ovac požerla. Napravili so lov na kosmatine, pa perve dni niso še nobenega vstrelili. Iz Štajarskega. Iz Gradca. Po poslednjem naznanilu se je za spominek rajnega nadvojvoda Jo a na že nabralo 7000 gold.
Ogersko. Iz Peš ta. Še 4 večere so se na ravno tistem mestu zavoljo bakljade, ki jo je policija prepovedala, ponavljali nepokoji, o kterih smo unidan pisali, in bilo je nekoliko ljudi v teh homatijah ranjenih, ktere pa niso bile „mali začetek velike ogerske prekucije", kakor so nekteri časnikarji pisali, zakaj berž ko je deželni poglavar fzm. B ene de k, kterega te dni ni bilo doma, prišel na mesto nepokoja in je ukazal vojakom domu iti, je bilo ko bi trenil vse mirno in iz stoterih ust je donel ;,eljenu previdnemu poglavarju.
Erdeljsko. 21. dan p. m. so na neki senožeti blizo Rudeče gore delavci kosili in polni verč žganja v travi spravljeni imeli. Okoli 6 in 4 let stara fantiča nekega delavca stakneta verč in se napijeta žganja tako, da stareji fant je na mestu obležal in še tisti večer umeri. — Nikoli ni pač preveč skerbi za otroke!
Iz južnih Tirolov 24. julija. Ker je sardinska armada že delj časa spet na vojsko uravnana, ni tedaj prazen strah, da bi utegnila nad mejo avstrijansko planiti; zato se terdnjave hitro izdelujejo, in da se tabori ob Stelvii in meji laškega Tirolskega berž ko je mogoče dodelajo, so kan-tonske gosposke veliko delavcov najele iz severnih Tirolov; iz orožnice dunajske in druzih orožnic se sila veliko orožja vozi na Tirolsko, ako bi treba bilo se v bran postaviti sovražniku. Zato se tudi pričakuje, da deželni poglavar nadvojvoda Karol Ludevik, ki je 26. dan t. m. iz Dunaja prišel, je prinesel novo postavo za deželne brambovce. S srebernim drobižem smo v silni zadregi; šestice so res že bele vrane pri nas.
Laško. Na Neapoljskem se mešajo homatije čedalje bolj. Kralj je sicer konstitucijo dal; al 15. dan p. m. so hotli gardniki in vojaki nekterih kerdel novo ustavo podreti; dnarja so odkod prejeli, se napili in po ulicah razsajali kričaje „proč s konstitucijo!" in vsakega napadli, ki ni hotel ž njimi kričati. Ministri so hotli berž svojo službo zapustiti, ako bi se bil kralj še dalje branil se krepko zo-perstaviti prekucijnemu početju zoper novo vlado. Zdaj je to zopet poravnano in kralj ravna v edinosti s svojimi ministri; al kaj bo dalje, sam Bog ve, ker najnovejše novice iz Turina od 28. julija pravijo, da obravnave za-volj zveze so se med neapoljsko in sardinsko vlado zderle; neapoljski poslanci bojo Turin zapustili. Govori se, da je Garibaidi na Neapolitansko prišel. — Kakor se je zdaj zvedilo, je bil 16. in 17. t. m. hud boj pred Milazzo med kraljevo armado in Garibalditovo, ki ji je general Medici poveljnik bil, kamor je pa 20. julija Garibaidi sam   s 3000   vojaki  pritisnil   in  Milazzo vzel;
pozneje se je tudi terdnjava udala. Kraljevi so zgubili v vsem 580 mož, Garibaldovcov pa je padlo 50, ranjenih je bilo 100, vjeli so jih 17; Garibaidi sam je bil ranjen na nogi, sin njegov pa na plečab. V Mesini je še kraljeva armada.
Franeozko. Iz Pariza 27. junija. Pripravljamo se za vojsko, kakor da bi ne šla naša armada le v Sirijo na Turško, ampak kakor da bi bila tudi vojska z Angleži pred durmi. Kakor strela iz jasnega je novica, da bo shod av-strijanskega in pruskega vladarja v Toplicah, udarila v cesarja in njegove prijatle, zakaj nihče ne more tajiti, da meja ob Rajnu je Napoleonovo poželjenje. Pripoveduje se, da nedavnej je rekel: „Na Laškem nisem mogel vsega storiti, česar sem želel; vendar sem dosti storil, da se ostalo naredi samo po sebi. Evropa bo še le tadaj mir uživala, ko bo Franeozko dobilo svoje naravne meje. Zakaj le s tako močjo bom mogel svobodo prenašati, ktere še dalje Francozom prideržati mi ni mogoče". Ali mu pa tudi po tem ne bo tern v peti, je veliko vprašanje. — Rimsko izposoj 11 o je dobljeno. 38 milijonov je podpisanih po navadni poti na Francozkem in v Belgii, 12 milijonov je podpisal velik tergovec.
Angležko. Iz Londona 24. julija. Da si tudi Angleži no prikrivajo nevarnosti, ki jim zdaj še le od deleč žuga iz Francozkega, se vidi iz govora ministra Palmer-stona, sicer Napoleonovega prijatla, v včerajšnem der-žavnem zboru. Rekel je namreč očitno, „da časi tudi za Angležko niso varni in da nevarnost mu preti od bližnjega soseda unstran kanala. Franeozko ima 600.000 vojakov, 400.000 jih je vsaki dan za vojsko pripravljenih, 200.000 pa jih je na urlavbu, ki so lahko v malo dneh sklicani. To je veliko preveč le za brambo dežele!"
Serbsko. Iz Beligrada 25. julija. Zdravniki pravijo, da ni celo nobenega upanja več, da bi se knez spet ozdravil. Dr. Zavisič je bil nanagloma iz Dunaja v Banja-Brestovac k knezu poklican. Knez je poklical vse njemu in svoji rodovini zvesto udane Serbe k sebi in jim priporočal svojega sina kneza-nasleduika Mihala, ki ga vsaki dan iz Ivanke pričakujejo.
Turško. Iz Sirije. Marouiti in Druži so se 10. dan p. m. pomirili in za zdaj je konec prelivanja kervi v Sirii. Al ker velike vlade nimajo nobenega zaupanja, da bi mogla turška vlada kos biti prihodnjim prekucijam in se je bati novih grozovitost, so sklenile, da hočejo one Sirijo berzdati, kar je tudi turška vlada po dolgem obotavljanji dovolila. Francozke in angležke vlade se bojo tedaj podale v Sirijo; al do 28. julija še nobena francozka ladija ni jadrala na Turško, ker pogodba vzajemnega po-sredstva je imela od vseh velikih vlad še le ta dan (28. julija) podpisana biti. Angležka vlada, ki ni bila iz začetka za to, da bi se druge vlade vtaknile v turške homatije, se je nenadoma premislila in dovoluje zdaj, kar Napoleon hoče, kakor pravijo, za tega voljo, da bi cesar francozki ne branil zedinjenja cele Italije, na kterem je Angležem posebno veliko ležeče zato, ker bi potem oni veliko močnejši in veljavniši bili v srednjem morji. Tako roka roko umiva in res je, da diplomacija je večidel samo-pridna dobičkarija.