■7096 n^RE»M'!A TV nas navdaja z zadoščenjem, saj je mu je bilo komaj 22 let, in da se ji bilo v medijih večinskega naroda svojim izrednim pesniškim opuse redkokdaj zapaziti omembo kakšne- uveljavil kot vzvišen lirični predst! ga slovenskega mojstra besede, kul- nik zapletenega obdobja po prvi s1 (Urnika, umetnika. Seveda je znaeil- tovni vojni: ljubil je svojo rod no, da je knjigo o življenju in ust- zemljo, a se boleče zavedal, da ^sna tržaška založniška niša. Skem m kulturnem snovanju, Pahorjeva publikacija, točneje mo- manj pozornosti pa ni posvečal nografski esej, spada v okvir zbirke z cialnim in političnim napetostim naslovom Kultura spomina in je na- domači zemlji in v Evropi naspi Prodaj za 10.000 lir. Prvič jo bodo Kosovel je izjemno živ priceva ^Predstavili v avtorjevi navzočnosti takratnih Časov. MILJE / LEPA KULTURNA POBUDA h Miljski lev: včeraj nagradili najboljše 35. izvedbe natečaja se je udeležilo tudi veliko ljudi iz Istre in s Kvarnera Včeraj so nagradili najboljše udeležence 35. izvedbe književnega natečaja z naslovom Miljski lev za poezijo in pripovedništvo. NateCaj so prvič razpisali proti koncu sedemdesetih let z namenom, da bi omogočili uveljavitev tudi tistih pesniških in proznih talentov, ki bi sicer ne mogli do izraza. Pobuda za to sta sprožili Ljudska univerza v Trstu in miljska občinska uprava. Prvo nagrado v pesniški kategoriji je prejela Anna Maria Muie-san Gasperi, ki je istrskega rodu, a živi v Trstu; drugo nagrado je dobila Edda M. Rizzotti z OpCin, tretja je pripadla Sergiu Pensu iz Trsta, Četrta pa Giorgiu Mottu prav tako iz Trsta, medtem ko so bili deležni posebnega ime- novanja Cosimo Cosen-za, Graziella Semacchi Gliubich in Luciano CaUierotti. Za pripovedništvo je prejel prvo nagrado Franco Marchetta iz Vidma, drugo Diego De Toni Franceschini iz Milj in tretjo Dario Do-nati iz Vidma, posebno imenovanje pa so dose-gli Claudio Runi, Vilma Pauletti in Andrea Zuc-colo. Natečaja se je udeležilo veliko ljudi iz Istre in Kvarnera, kar je predsednika žirije prof. Bruna Maierja utrdilo v prepričanju, da te pobude nikakor ne gre zavreči. Nagrajena dela so uglašena na psihološko in psihoanalitično problematiko, odsevajo pa tudi aktualne probleme z družbenega, političnega in naravovarstvenega področja. Martin Brecelj je bil potrjen za tajnika tržaške Slovenske skupnosti, ki z razliko od goriškega dela stranke še ni zavzela jasnega stališča o bližnjih volitvah. Potrjena tajnika smo vprašali zakaj pravzaprav zamuda? Tržaška in širša SSk je vzela kot izhodišče za svojo opredelitev na volitvah levosredinsko linijo, ki je v Trstu obrodila “operacijo Illy”. Zal je ta linija prišla neposredno do izraza samo v samostojni kandidaturi Magrisa v tržaškem senatnem okrožju, saj se v ostalih okrožjih levica in sredina predstavljata vsaka zase in sta zato tudi šibkejši. Prav zaradi tega bomo podpirali posamezne kandidate, ki se pojavljajo v tem političnem prostoru, in sicer tudi glede na njihovo konkretno zadržanje do problema slovenske manjšine in Sožitja v tem obmejnem prostoru. Da bi to preverili, v teh dneh stopamo do vsakega posameznega izmed njih, pri Čemer seveda zasedata posebno mesto slovenska kandidata Bratina in Kneipp, od katerih pričakujemo posebno avtonomijo in nadstrankarski odnos do slovenske manjšine. Svoje dokončno stališče bomo vsekakor sprejeli v nedeljo na deželnem svetu stranke. Vaša stranka je v okviru Zavezništva za Trst podprla Illyja. Kako ocenjujete dosedanje delo tržaške uprave? Illyjeva izvolitev predstavlja prelomnico. Prvič po dolgih letih so na Celo tržaške občine prišli ljudje, ki bi hoteli, da bi to naše mesto polneje zaživelo iz svojih raznolikih korenin in v sodelovanju s sosedi. Mislim, da je ta nova usmeritev že dovolj jasno prišla do izraza na najrazličnejših ravneh, vključno v odnosu do slovenske manjšine. Ce smo zadovoljni s smerjo, v katero se stvari pomikajo, pa nikakor Se nismo zadovoljni z dosežki, ki smo jih doslej zabeležili. Tako je npr. po naši oceni brez potrebe omejevalna odredba, ki jo je izdal župan o pravici občanov do rabe slovenščine v odnosih z občinsko upravo. Se bomo morali delati. Sicer pa bo za nadaljnjo usodo naše skupnosti odločilnega pomena, kakšen bo novi parlament. Zdaj, ko so krajevne politične razmere za nas kolikor toliko ugodne in ko je ugodnejši tudi mednarodni kontekst - pomislimo le na akutnost manjšinske problematike na mednarodni ravni in na italijansko-slovenska pogajanja - bi za rešitev naših temeljnih problemov morali koncentrirati pozornost prav na vsedržavno raven. Kaj pa Nabrežina in Milje? Tudi v teh dveh primerih pozitivno ocenjujemo novi občinski upravi, v katerih sicer nosimo tudi neposredne odgovornosti. V obeh primerih pa imamo opravka z velikimi težavami, pa Čeprav so različne narave. Tako npr. zaznavamo v Miljah nekatere zelo zaskrbljujoče znake glede samega preživetja naše narodne skupnosti. V občini Devin-Nabrežina pa se spopadamo s kopico težav, ki zadevajo družbeno-go-spodarski razvoj te stvarnosti in sam občinski upravni aparat. Maja bodo v Trstu pokrajinske volitve. Trenutno je gotovo le to, da volitve bodo, Čeprav se še ne ve, ali bo šlo za ponovitev zadnjih volitev ali pa za nove volitve. Ali se že pripravljte na to preizkušnjo? Menim, da bomo imeli nove volitve in da ne bo šlo za "volitve fotokopija”, kot nekateri pravijo. To bi namreC bilo politično nevzdržno, pa tudi pravno sporno. Sicer pa upamo in delamo na tem, da bi se na novih pokrajinskih volitvah osnovala podobna oziroma še širša in močnejša demokratična naveza, kakršna je na zadnjih tržaških volitvah izvolila Illyja. Na kongresu ste omenjali, da mora SSk prilagoditi svoje delo novim Časom. Kaj ste s tem mislili? Nova volilna zakonodaja je globoko spremenila pravila volilnega in sploh političnega nastopanja v Italiji. Stranke so prisiljene, da se med seboj povezujejo. To seveda velja tudi za našo. Zgrešeno pa bi bilo misliti, da so stranke postale nepotrebne, in še posebej, da je nepotrebna slovenska stranka. Ko bi se ji odpovedali, bi Slovenci šli v povezave še bolj razkropljeno in torej manj kot politični subjekt, kar bi sicer hoteli biti. To so dosedanje izkušnje že jasno pokazale. Seveda pa je treba stranko prilagoditi novemu načinu delovanja in nastopanja. Sploh sem mnenja, da se problem ustreznejše organiziranosti danes postavlja celotni naši narodni skupnosti, saj je vsem na oCeh, da je med nami se veliko nepotrebnih pregrad in da je premalo prave enotnosti, ki bi po drugi strani res znala spoštovati tudi našo raznolikost. 50-LETNICA USMRTITVE VUKA, TOMAŽIČEVE IN ZAJCA Svečanost v spomin na mladoporočenca Pobudnik Slovenska skupnost prisoten tudi Tomizza Včeraj je minilo toCno 50 let, odkar je neznana zločinska tolpa umorila Stanka Vuka in Danico Tomažič ter njunega prijatelja Draga Zajca, ki se je tistega usodnega dne mudil v njunem stanovanju v Rossettijevi ulici. Tržaški in širši italijanski javnosti je znano, kdo sta bila mladoporočenca iz Rossettijeve ulice tudi po zaslugi pisatelja Fulvia Tomizze, ki je njuni tragični usodi posvetil roman s tem naslovom. Stanko in Dani, kot so jo imenovali prijatelji in sorodniki, počivata na pokopališču pri Sv. Ani, kjer je bila vCeraj dopoldne na pobudo Slovenske skupnosti skromna, a pomenljiva spominska svečanost. Poleg sorodnikov žrtev, sta se je udeležila tudi namestnik slovenskega generalnega konzula Tomaž Pavšič in Ful-vio Tomizza, ki vzdržuje prijateljske odnose z družino Vuk iz Mirna na Goriškem. Tajnik SSk Martin Brecelj (spominski venec na grob je položila tudi delegacija SKP) je v krajšem nagovoru dejal, da so obema streli pretrgali življenjsko pot, ko se je Včerajšnja spominska svečanost na pokopališču pri Sv, Ani (foto Ferrari-KROMA) Stanko pripravljal na odhod v partizane, predvsem pa preden bi lahko oba polno zaživela in obrodila to, kar sta njuna narava in delo tako bogato obetala. V naši in širši zgodovinski zavesti, je dejal Brecelj, bosta Dani in Stanko ostala vklesana kot simbol za vse tisto, Čemur je nasilje preprečilo, da bi se polno izrazilo in ga obsodilo, da ostane veCni torzo. Na zadnji seji zgo-niške občinske uprave je županja Tamara Blazina razdelila odgovornosti in resorje, za katere bodo odgovarjali posamezni odborniki. Podžupan o-ziroma županov namestnik je postal Rado Milic, ki bo še dalje odgovarjal za zdravstvo in socialno skrbstvo, obenem bo prevzel še odborništvo za kmetijstvo. Potrjeni odbornik Lucijan Milic bo kot doslej odgovoren za osebje, smetarsko službo in ekologijo, zadolžen pa je tudi za športno problematiko. Tudi oba novoimenovana Člana odbora sta prejela svojo zadolžitev: A-lenka Obad bo sledila kulturi in šolstvu, Bruno Pegan pa bo odgovoren za civilno zaščito in prostovoljno gasilsko službo. Županja Tamara Blazina bo posebej skrbela za urbanistiko in javna dela, vsem osta- Mestno središče tudi danes zaprto za promet Tržaško mestno srediSCe bo tudi danes zaprto za promet. V sredo je namreč kazalec merilne naprave KZE na Goldonijevem trgu spet krepko prekoračil dovoljeno mero. V zraku so med 13. in 24. uro izmerili povprečno od 10,5 do 12,8 mg ogljikovega monoksida. NajhujSa koncentracija strupenih plinov je bila okrog 20. ure, in sicer 19,5 mg na kubični meter. Tržaška občinska uprava je zato odredila zaprtje središčnih območij A in B kot običajno od 7. do 9. ure in od 16. do 20. ure. Sindikat slovenske šole o imenovanju prof. Lojka IzvrSni odbor sindikata slovenske Sole - tajništvo Trst je na zadnji seji v ponedeljek 7. marca razpravljal tudi o imenovanju prof. Aleša Lojka v deželno solsko komisijo za ipraSana slovenske sole. IzvrSni odbor v celoti osvaja stališče profesorskega zbora zavoda Jožef Stefan in izraža svoj dvom v možnosti, da bi omenjeni profesor lahko dosledno uresničeval vzgojne cilje slovenske šole, ki jih jamčijo italijanska republiška ustanova in drugo zakonska določila. Vabimo profesorja Lojka, da ponovno preuči umestnost svoje pristojnosti v omenjeni komisiji. Fulvia Tomizza v pogovoru s sestro Stanka Vuka SPOROČILO KGS Prošnje za prispevke za razvoj kmetijstva Deželni zakon 35 z dne 31.10.1987 - »Ukrepi za razvoj gorskih območij« predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in za povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo tudi kmetijski podjetniki, ki niso vpisani v poseben seznam kmetijskih podjetnikov za sledeče pobude: - vodenje knjigovodstva in izpolnjevanje davCnih obveznosti; - realizacijo in nakup struktur ter opreme za zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih kmetijskih proizvodov; Prošnje je treba napisati po posebnem vzorcu, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost, ter jih predstaviti v tajništvu skupnosti do vključno 31. marca t.l. Potrebne vzorce za prošnje in morebitne druge informacije lahko interesenti dobijo v uradih Kraške gorsk-se skupnosti v Športnem centru v Vižov-Ijah. ___SODIŠČE / PRIZIVNA OBRAVNAVA_ Donku Vukomanoviču potrdili dosmrtno ječo Tržaško prizivno porotno sodišče (predsednik Lugnani, javni tožilec Rei-notti) je Danku Vukoma-noviCu, ki je bil obtožen, da je aprila 1983 umoril Carmelo Zoch Babic, potrdilo prvotno kazen, dosmrtno jeCo. Vukomano-vičeva obramba je napovedala, da se bo obrnila na kasacijsko sodišče. Do umora Babičeve je prišlo že daljnjega 25. aprila 1983 v nekem stanovanju Ul. Coroneo. Prvostopenjsko sodišče je Vu-komanovida, ki ga obtožujejo, da je skušal umoriti tudi Mattio Babica, Zo-chinega moža, marca 1990 obsodilo na dosmrtno ječo. VukomanoviC je bil že nekaj let v ječi v Sarajevu, nakar so ga premestih v milanski zapor Opera, kjer je še danes. Drugostopenjski proces pa se je zavlekel v nedogled zaradi proceduralnih zapletov, saj bi ga bili morah opraviti že pred dvema letoma. Najprej so ugotovih, da je bil neveljaven dekret, s katerim so VulomanoviCa obvestili o procesu: naslovih so ga v obliki, ki je v veljavi za ljudi, za katere ni znano bivališče, medtem ko je bil moški tedaj zaprt v glavnem bosanskem mestu. Tako je minilo skoraj leto dni: oktobra lani je eden od zagovornikov dosegel novo odložitev, ker je bil eden od sodnikov elan prvostopenjskega kolegija. Februarja letos pa se je oglasil še eden od Vukomano-viCevih zagovornikov, Ceš da ni prejel potrebnega obvestila. Vsekakor so si tudi vCeraj zagovorniki prizadevali, da bi dosegli odložitev obravnave, vendar je predsednik Lugnani zavrnil zahtevo odvetnice Nurro-ve, ki se je med drugim zavzemala za nov psihiatrični pregled, potem ko je VukomanoviC napisal pismo, v katerem je preklical svoje prejšdnje izjave in izrazil obžalovanje, da ni v preteklosti sodeloval s preiskovalci in sodniki. Lugnani je zatem vprašal VukomanoviCa, Ce namerava podati novo pričevanje. VukomanoviC je priznal, da je udaril Mattio Babica z nekim kipcem, s katerim se je zatem spravil še nad njegovo ženo, vendar je pristavil, da se skoraj nic ne spominja, kaj se je pravzaprav zgodilo. Javni tožilec je obnovil dogodke in zahteval potrditev kazni, kot tudi, da ne priznajo niti olajševalnih okoliščin: rane na glavi Babičeve naj bi neizpodbitno dokazovale njegovo voljo, da žensko umori. ŠKEDENJ / OB 8. MARCU Sprevod z baklado za mir Zveza žensk iz Skednja je sinoči pripravila sprevod z baklado za mir. Na ta način so želele ženske tega območja skupno z raznimi organizacijami in društvi ter strankami praznovati dan žena, istočasno pa poudariti željo, da bi se v svetu ustvarili pogoji za mir ter da bi se ustavilo nasilje. Gradimo pravični mir, je bilo v slovenščini in italijanščini napisano na velikem transparentu, ki so ga udeleženci z baklami v rokah nosili od cerkve v Skednju vse do tržaške Rižarne, kjer se je sprevod tudi končal. Tu sta spregovorili v slovenščini Jasna Hrvatic, v italijanščini pa Bianca Furlan, ki sta poudarili tudi pomen tržaške Rižarne, se poklonili spominu tistih, ki so v Rižani zgubili življenje in poudarile, da se nikoli več ne smejo ponoviti grozote, ki so se dogajale v drugi svetovni vojni. Svojo udeležbo in sodelovanje so na včerajšnji povorki dali kulturno društvo Ivan Grbec, sindikat upokojencev CGIL vzhodne cone, Demokratična stranka levice iz Skednja in od Sv. Ane, kulturno društvo Rovte Kolonkovec, prosvetno društvo Kolonkovec, Stranka komunistične prenove iz Skednja, Dom Jakob Ukmar iz Skednja, Slovenska skupnost iz Skednja in še drugi. (N.L.) ______ZGONIK / OBČINSKA UPRAVA . Porazdelitev odbomiških mesi Rado Milič namestnik županje Blažinove lim področjem, kot s° npr. proračun in B' nance, prevozi in g0,' spodarske dejavnosti-pa bo občinski odbor sledil in ukrepal v ko' lektivni sestavi pa osnovi konkretno iZ' delanih projektov. (BJ Nudili »posebne ponudbe« ter plačevali z nekritimi čeki V okviru preiskave, ki so jo posrečeno poimenovali »posebne ponudbe«-so sodniku prijavili še dva mladeniča, 28-letnega M.A. ter 22-letnega B.A, ki ju obtožujejo sodelovanja pri prevari v obtežilnin okoliščinah, saj sta izdajala nekrite Čeke, s katerimi so plačevali naročeno blago- O zadevi smo že pisali konec prejšnjega meseca-trojica prebrisanih moškip (28-letni M.G., 50-letpi W.F. in 35-letni B.F-, je ustanovila lažno podjetje »F.G.M.«, se opremila s telefaksom ter pri raznih italijanskih podjetjih naročala manjše količine prek' rambnega blaga, ki ga j® sprva plačevala, da bi si pridobila zaupanje. Zatem-ko so bile količine blaga vse večje, pa so dolgove poravnavali z nekritimi Čeki. Tega so se v podjetjih, ki so poslala blago-zavedeli prepozno, šele v trenutku, ko so od bancnin zavodov prejeli sporočilo, da so Čeki ničvreden papir- Blago so skladiščili v stanovanju na Trgu Ospe-dale 3, kjer ga je bilo ob vdoru preiskovalcev za okrog 70-100 milijonov lir, p1 ga zatem trgovcem ponujali po zelo nizkih cenah-lahko so si privošCih »p°' sebne ponudbe«, saj so skoraj vse imeli dejansko zastonj. Doslej so ugotovili, da so v tržaški in drugih pokrajinah, tudi v sosednjih deželah, prevarah petnajs podjetij. Zaplenjeno blag0 so že vrnili zakonitim lastnikom, kot je odredil dr-Grohmann s tržaške pretn-re, ki je koordiniral preiskavo. Se precej prehrambnih artiklov ter raznih steklenic pa je ostalo na kvesturi, ker doslej niso izsledili lastnikov. Kdor bi bi zainteresiran, si lahko blago ogleda, a še prej naj poklice tel. številk0 3790631 in vpraša P° Schiozziju ah Ventriceju. _ GLEDALIŠČE / V SOBOTO V KD Kot me ti hočeš L Pirandella V gosteh bo Celjsko gledališče Po dveh zaporednih premierah, Kr-ježeve Agonije ter Beckettovih monologov Ne jaz in Poslednji trak, se v Slovenskem stalnem gledališču intenzivno pripravljajo na zadnjo lastno uprizoritev, s katero se bodo zaključile abonmajske predstave. Gre za Mo-herovega Zdravnika po sili, katerega režijo je prevzel Zvone Šedlbauer. Ljubljanskega gosta smo v tej sezoni ze spoznali kot režiserja komedije Zbeži od žene v izvedbi Prešernovega gledališča, in je s svojo radoživostjo razbremenila sicer izjemno uspešen, a zahteven repertoar in razveselila občinstvo. Lahkotnost in prisrčno veselje obeta tudi zamisel postavitve Molierove komedije, katere premiero bomo doživeli Se pred koncem meseca. Medtem pa v soboto v Kulturnem domu v Trstu gostujejo Celjani s Pi-randellovo Kot me ti hočeš (Come tu mi vuoi), svojo otvoritveno predstavo sezone. Ze ta podatek pove, kolikšnega pomena je predstava za samo gledališče in kakšno skrb so ji posvetili. Dodati moramo, da gre za prvo slovensko uprizoritev tega dela, predvsem pa je treba poudariti žalostno ak- tualnost njegove vsebine. Pirandello se namreC spopade z eno najbolj Zenskih tem: posilstvom. To je zgodba o ženski, ki mora pozabiti in zavreči svojo identiteto zato, da preživi. Postati mora neznanka, najprej zase, potem pa tudi za vse druge, ki so del njenega socialnega okolja. Njeno življenje je tako preklano na dvoje in ima dva začetka. Tisto, kar jo je razcepilo, je travma nasilnega in zločinskega dejanja. Po katastrofi se ne moreš nikoli vec počutiti varnega kot prej. Njena »prava«, nova in edina identiteta, ki jo hoče imeti in s katero vzdrži, je tista, ki si jo je zgradila Cisto na novo, v novem okolju in z novimi ljudmi. Tako Pirandello spregovori tudi o tistih posilstvih, ki so prav zdaj v naši neposredni bližini še posebno grozljiva, o posilstvih, ki jih poznamo iz vseh vojn, a tudi o številnih intimnih tragedijah, o katerih je bilo toliko izrečenega v teh dneh ob ženskem prazniku. Kot me ti hoCeš Slovenskega ljudskega gledališča je torej veC kot samo dobra predstava, zato je upati, da bo deležna temu primernega obiska. v DVORANI CRISTALLO / OD JUTRI ZVEČER Gledališki poklon Aniti PHIoni V nedeljo, 10. marca, bo v gledališču tudi okrogla miza ___ŽIVLJENJSKI JUBILEJ_ 80 let Frazi Kravosove Na tržaški kulturni sceni začetka stoletja je med slavljenimi - moškimi -uneni nastopalo tudi vec žensk. Med temi zasluži nedvomno pozornost Anita Pittoni, vsestranska osebnost, kateri gledališče La Contrada namenja svojo letošnjo tretjo samostojno odrsko postavitev »Un baseto de cuor - Anita Pittoni, colori di una soli-tudine« (Poljubček od srca ~ Anita Pittoni, barve osamelosti). Claudio Grisani- tekst, predstavo, v kateri nastopa Se Mimmo Lo Vecchio, pa je režiral Fran-cesco Macedonio. Premiera bo jutri zveCer, nakar se bodo predstave v dvorani Cristallo zvrstile do naslednje nedelje. To nedeljo, se pravi 13. marca, pa bo ob 10. uri, prav tako v dvorani Cristallo, okrogla miza o liku Anite Pittoni, na kateri bo uvodni referat podal Elvio Guagnini. Anita Pittoni se je rodila v Trstu leta 1901, njen oCe, inženir Francesco Pittoni pa je bil odločen socialist 2e v mladih letih je Anita dokazala, da je izredno svobodoljubna in pa zelo umetniško nadarjena. Najprej se je uveljavila kot kostumografka, vendar je zaradi nerentabilnosti morala zapreti svoj atelier in se je nato posvetila založništvu. S svojim delom je povsod žela priznanja, vendar finančnih podpor ni dobila, tako da je morala zapreti tudi založniško hišo Zi-baldone (Zbe). Umrla je v tržaški bolnišnici, stara 81 let V ponedeljek bo slavila 80-letnico rojstva Frazi Va-hc-Kravos, ki jo vsi poznamo kot zavedno Slovenko, saj je v tem duhu vzgojila svoje otroke Marka, Alenko in Mihco. Frazi je bila življenjska družica Josipu Kravosu, s katerim je delila vse težave v času fašizma, ko je moral zaradi svojega slovenstva v »bat-taglione speciale«. Bil je tudi med obtoženci na drugem tržaškem procesu in nato poslan v internacijo na jug Italije, v Irpi-nijo. Družina Kravos je stanovala takrat v Ul. Sv. Frančiška, pa je bila stavba zbombardirana. V tem stanovanju so se ilegalno zbirali tigrovci, tu se je odvijala ilegalna kulturna dejavnost z razstavami umetnikov Spacala, Cesarja in LukežiCa, tu je bilo med vojno skladišče za material, ki je služil v osvobodilnem boju. Po vojni se je družina preselila k Sv. Ivanu. Tu se je takoj vključila v kulturno delo domačega društva S. Škamperle in še v druge dejavnosti. Bila je tako zavedna, tako ponosna na svoje slovenstvo, da so našo jubilantko sosedje oznaCevah kot »tisto mamico, ki si upa govoriti s svojimi otroki vedno po slovensko«. Od prvih gledaliških predstav v Teatro Fenice, pa vse do danes, je Kravo-sova zvesta obiskovalka vseh predstav našega gledališča. Prav tako rada obiskuje tudi druge prireditve, rada je hodila tudi na izlete Slovenskega planinskega društva ter gre še sedaj na izlete našega dnevnika, kot tudi na izlete in ekskurzije, ki jih prirejata V Križu so se v sredo poslovili od Josipa Sedmaka. O njegovem liku in življenju sta ob odprtem grobu spregovorila Ančko Tence in Claudio Tonel, v slovo pa mu je žalostinko zapel moški pevski zbor Vesna. Pokojni Pepi, kot so ga imenovali domačini, se je rodil v proletarsko-de-lavski družini Sedmakovih, ki je dala Križu veC zavednih Slovencev in antifašistov. Ze kot mladenič se je izučil za kamnoseka. Leta 1930 se je izselil v Ljubljano, kjer je stopil v stik z revolucionarnim gibanjem. Zaradi tega so mu sodili na sodišču v Beogradu, kjer pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Izgnali so ga iz Jugoslavije, zato se je vrnil domov. Februarja leta 1944 so Nemci obkolili Križ in ga skupno z mnogimi domačini prisilno odpeljali v Nem- Frazi Valič - Kravos Društvo upokojencev in Združenje bivših aktivistov OF. Je redna obiskovalka vseh prireditev v domačem društvu, v Marijinem domu in pac povsod, kjer se oglaša naša slovenska beseda in pesem. Lep je občutek, ko si še Cii in vedrega duha in te obkroža toplina in ljubezen otrok in šestero vnukov. Zato ji je tudi pri osemdesetih še vedno lepo živeti. Njen življenjski praznik nas je vzpodbudil, da s priložnostnimi vrsticami opozorimo na delež naših žena in mater v našem življenju in dogajanju. Verjetno si jih naša slavljenka, v svoji skromnosti, niti ne pričakuje. Naj jim dodamo naše Čestitke in voščila, ki se jim bodo prav gotovo pridružiti vsi, ki jo spoštujejo in imajo radi. NevaLukeš Cijo, od koder se je vrnil šele po končani vojni vihri. Tedaj se je zaposlil v bližnjem kamnolomu, potem pa na tržaški občini. Po vojni je bil nekaj Casa tajnik vaške sekcije KPI, aktivno pa je sodeloval pri udarniškem delu za gradnjo ljudskega doma. Naj mu bo lahka domaCa zemlja! VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 11. marca 1994 RASTKO Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 11.40 - Luna vzide ob 5.39 in zatone ob 17.34. Jutri, SOBOTA, 12. marca 1994 DOROTEJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,8 stopinje, zraCni tlak 1025,8 mb, veter 5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 80-odstot-na, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Longo, Vincenzo Solito, Maria Caterina Tubaro. UMRLI SO: 78-letni Emilio Sadoch, 87-letni Arturo Chesi, 87-letni Cri-stiano Girardi, 94-letna Maria Kozlan, 74-letni Gio-vanni Vesnaver, 95-letna Maria Ferluga, 81-letna Leonora Borsi, 74-letni Carlo Sossi, 80-letni Libero Ghersinich, 79-letni Aldo Demarchi, 73-letni Albino Vescovo, 53-letni Antonio Rigatti, 74-letna Rosa Laco-vig. IJ LEKARNE Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. marca 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 16 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. ch je za igralko Ariello Rcggip predelal radijski DOLINA Zadružna gostilna spet odprta Gostinski obrat bosta upravljata brata Mauro in Fabio Micaii Letošnji osmi marec je v Dolini sovpadel tudi z važnim dogodkom: po pri-12110 letu dni je namreč prav na ta dan sP®t odprla vrata zadružna gostilna. Od-Jej jo bosta upravljala brata Mauro in abio Micaii (na sliki - Foto Križ-aiancic/KROMA), s sodelovanjem neka- terih družinskih elanov. Ponudba tega gostinskega obrata ostaja vezana na tradicionalno, takorekoc domačo kuhinjo. Zadružna gostilna bo poleg tega še naprej delovala tudi kot bar, vsak dan razen ob sredah, ko je predvideno zaprtje za tedenski počitek, (dam) ŽALOSTNA VEST V Križu poslednji pozdrav Josipu-Pepiju Sedmaku Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. PRISPEVKI V spomin na Marjana Stoka, obešenega v Storjah pred 50 leti, daruje Marta Stoka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Proseka. V spomin na dragega oCeta, ki bi danes praznoval rojstni dan, daruje hčerka 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marijo Starc vd. Daneu darujeta Laura in Ivan Ban 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na Maria Milica daruje Zmaga Blažina 25.000 lir za SK Kras. V spomin na Janka Trampuža darujeta Ivanka in Janko Simoneta 20.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob Janka Trampuža daruje Zmaga Blažina 25.000 lir za SK Kras. V spomin na Slavo Hrovatin roj. Rauber darujejo sestra Cvetka, svakinja Marija ter nečakinji Lucia in Luči z družinama 50.000 lir za CPZ Sv. Jernej in 50.000 lir za popravilo orgel na Opčinah ter družina Fredi Skerlavaj 150.000 lir za popravilo orgel na Opčinah. V spomin na svojce iz družin Sosič in Malalan daruje Zmaga Malalan 100.000 lir za popravilo orgel na Opčinah. V spomin na pok. Lojzko, Giulia Skerlavaja in Ivanko Kobal daruje Gelka Ferlat 100.000 lir za popravilo orgel na Opčinah. V spomin na Francko Peršič daruje Stanka Hrovatin 100.000 lir za popravilo orgel na Opčinah.- V spomin na Slavo Ravbar Hrovatin daruje Zmaga Malalan 50.000 lir za CPZ Sv.Jernej . V spomin na pok. Francko Peršič daruje Marija Vidau 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Francko Skrlavaj Peršič darujejo so-letniki sina Edija 100.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve*. V spomin na Ivanko Vidau Kobal darujejo nosi-teljice sveč in Jolanda 50.000 lir za CPZ Opčine, 25.000 lir za popravilo orgel na Opčinah, 25.000 lir za potrebe openske cerkve. V spomin na Marcello Polacchioli daruje družina Brana 50.000 lir za Združenje »Amici del cuo-re». V spomin na Cvetka Smotlaka daruje Marija Le-pore 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Cvetka Smotlaka daruje Marino Bandi z družino 50.000 lir za KD Mačkolje. Ob 3. obletnici smrti Franja Bole daruje Liana Kriščak 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 25.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na Cvetka Smotlaka darujeta Cvetka in Marija Maver 50.000 lir za KD Primorsko in 50.000 lir za MePZ Primorsko. V spomin na drago Marico Starc vd. Danev darujeta Pepka in Anica 100.000 lir za popravilo cerkve na Kontovelu. V spomin na Marico Starc vd. Danev darujeta Darko in Anica z družino 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Marico Daneu daruje Elva Danev 30.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve«. V spomin na Marijo Starc vd. Daneu darujeta Ida in Pepi Regent 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na Renatovo mamo gospo Lidijo Cotič-Gregori darujejo kolegi in uradniki pokrajinskega tehničnega urada 115.000 lir za os K.D. Kajuh in 115.000 lir za otroški vrtec v Gropadi. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Luigi Pirandello KOT ME TI HOCES Režija: JANEZ PIPAN Jutri, 12. marca, ob 20.30 ABONENTI IMAJO POPUST! KROŽEK 91 DEVIN - NABREŽINA Mongolija skrivnostna zgodba Dr. Roberto Ive bo z diapozitivi predaval o socialnih in kulturnih aspektih Mongolije, ki je razdvojena med starimi tradicijami in modernimi spremembami. Danes, 11. t. m., ob 20. uri v dvorani I. Gruden v nabrežini ■VAN GRBEC Skedenj vabi ob mednarodnem dnevu žene danes, 11. t. m., ob 20. uri na otvoritev razstave MILOSTNE PODOBE IZ LJUDSKE UMETNOSTI NA LESU MIHAELE VELIKONJA Predstavila jo bo NEVA LUKES, govorila bo NIVES KOŠUTA, sodelujejo gojenci Glasbene matice Razstava bo odprta jutri, 12. t. m., od 16.30 do 19. ure ter v nedeljo, 13. t. m., od 10. do 12. ure SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Konferenca za Furlanijo - Julijsko krajino vabi na REDNI OBČNI ZBOR KONFERENCE vse svoje elane iz Tržaškega, Goriškega in Videmskega Dnevni red: branje poročil, razprava, volitve organov Konference in delegatov za 2. svetovno zasedanje S.S.K. Občni zbor bo danes, 11. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu, v Prosvetnem domu na OPČINAH. KINO ARISTON - 17.15, 19.45, 22.15 »Quel che pesta del giorno«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfi-re - Mammo per sempre«, i. Robin Williams, Sally Field. EKCELSIOR AZ-ZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Film bian-co«, r. Krzysztof Kieslow-ski. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Uova d’oro», r. Bigas Luna, i. Alessandro Gassman. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 -15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Nel nome del padre«, i. Daniel Day Lewis, Emma Thompson. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Malice (II sospetto)«, i. Alec Baldwin, Nicole Kidman. NAZIONALE 4-15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »II silenzio del prosciutti«, r.-i. Ezio Greggio, i. Dom De Luise, Mel Brooks, Bill Žane, Joanna Pacula. GRATTACIELO - 17.40, 19.50, 22.00 »Phila- delphia«, i. Tom Hanks, Denzel Washington. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II silenzio del prosciutti«, r.-i. Ezio Greggio, i. Dom De Luise, Mel Brooks, Bill Žane, Joanna Pacula. EDEN - 15.30 - 22.00 »La časa del piaceri anali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.20, 20.20, 22.10 »La famiglia Addams 2«, i. Anjelica Hu-ston. ALCIONE - 19.00, 21.30 »Carlito’s Way«, r. Brian De Palma, i. Al Pacino, Sean Penn, Ann Miller. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15»Bronx«, r.-i. Robert De Niro. RADIO - 15.30 - 21.30 »Goduria infinita«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. H PRIREDITVE V TRŽAŠKI KNJIGARNI je do 19. t. m. na ogled razstava slikarja Safeta Zeca. FOTO TRST 80 vabi na projekcijo diapozitivov OD ATLANTIKA DO PACIFIKA PO KOLUMBOVI DEŽELI. Silvan Pipan bo prikazal lepote in znamenitosti Združenih držav Amerike. VeCer bo danes, 11. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni! ŽENE IZ RICMANJ IN LOGA vabijo jutri , 12. t. m., ob 20. uri v društvene prostore v Ricmanjih na PRAZNIK DNEVA ŽENA. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 12. marca, na VECER POSVEČEN GRAFOLOGIJI. Andrej Zaghet in Darko Bradassi bosta obrazložila psihološki pomen grafoloških znakov v teoriji in praksi. ZaCetek ob 18.30. Vabljeni! GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ prireja ob otvoritvi praznovanj vaškega zavetnika sv. Jožefa v nedeljo, 13. t.m., ob 17. uri v cerkvi v Ricmanjih CELOVEČERNI KONCERT; sodeluje tudi mešani pevski zbor Sla-vec-Slovenec. Vabljeni! SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - V nedeljo, 13. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 10.30 bo na sporedu prvi koncert pomladanskega niza Openskih glasbenih srečanj. Nastopil bo pihalni trio SLOWIND, ki ga sestavljajo flavtist Aleš Kacjan, klarinetist Jurij Jenko in fagotist Zoran Mitev. Na sporedu: L.M. Škerjanc, H.E. Apostel, S.Osterc, B.KantuSer, R. Maros. Preživite z nami prijetno glasbeno matinejo. OBČINA REPENTABOR IZID RAZPISA O ZAKUPU V smislu cl. 20 zakona 19. 3. 1990 št 55, obveščam, da je ta Uprava razpisala dne 20. 11. 1993 zakup po zasebni licitaciji, kot predvideno v 1. členu, Črki a) Zakona 2. 2. 1973, št. 14, za dodelitev del izgradnje občinske garaže v Repnu. Osnovni znesek dražbe: 272.929.826.-Stevilo povabljenih podjetij: 61 Število udeleženih podjetij: 17 in sicer: geom. Idle Tul, Trst -Riccesi S.p.A., Trst - Mario de Candido S.p.A., Precenicco, Videm - Regionale Costruzioni ed Impianti, Trst - Iniziative Edili Bi Zeta, Trst - Scarcia e Rossi s.n.c., Trst - Vallar Lino, Trst -Ge.Co. S.p.A., Trst - Edilstyl, Repen, Repentabor - I.L.S.E. S.n.c., Trst - Fedrigo Costruzioni, Trst - Pascon, Valleverde, Trst - Savino S.p.A., Trst - Cossu Costruzioni, Rivignano, Videm - geom. Del piccolo, Trst - Ri. Ar. S.n.c., Trst Dela dodeljena podjetju: Costruzioni Edili Pascon, ul. Pauliana, 8 - Trst Repentabor, 28. 2. 1994 ZUPAN (Alessio Križman) GLEDALIŠKI KROŽEK Slovenskega kulturnega kluba in Radijski oder vabita ob mednarodnem letu družine na uprizoritev mladinskega oderskega dela IGRA ZAMENJAV ALI SKUPAJ JE LEPŠE, ki bo v nedeljo, 13. t. m. v kinodvorani v Bazovici. ZaCetek ob 17.30. KD RDEČA ZVEZDA gosti v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri SKD Primorec s spevoigro SNEGULCICA. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 14. t. m. v društvene prostore v Sem-polaju na VECER Z VANKO IN TONGO. V NEDELJO, 13. t. m„ ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv.Ivanu, ul. Brandesia 27, sečanje z gospo ROŽANO KOSTJAL, ki nam bo predstavila svojo Istro v pesmi in besedi. Toplo vabljeni! □ OBVESTILA PROŠNJE ZA PRISPEVKE PO SUSI. Kmečka zveza obvešča kmete, ki so lani utrpeli Škodo po suši, da lahko predstavijo prošnjo za prispevek v smislu zakona 185/92. Prošnje, ki jih je treba predstaviti Se danes, 11. marca letos, izpolnjuje KZ na sedežu v Trstu in na podružnicah v Nabrežini vsak torek ter na Opčinah vsak Četrtek. MLADI solisti, kantav-torji, skupine! Ce se želite predstaviti SirSi publiki z vašimi originalnimi skladbami v okviru celovečernega koncerta, ki ga organizira KD F. Prešeren iz Boljunca tel. na št. 228311 od 14. do 14.30 od ponedeljka do petka. KD S. ŠKAMPERLE in ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST (skupina Sončni žarek) prirejata v prostorih društva Škamperle (na 1. Maju) 20- urni plesni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov. Plesali bomo vsak ponedeljek od 20. do 21.30 s pričetkom 14. t. m. Za informacije in vpisovanja tel. na St. 360324. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča bivšim Solnikom in pomožnemu osebju, ki so vstopili v pokoj po letu 1985, da septembra letos zapade rok za vložitev prošnje za obračun izredne dopolnilne odškodnine pri odpravnini ( riliquidazione indennita di buonuscita comprensiva della quota di indennita integrativa speciale). Pravico do doklade imajo tudi preživeli ožji sorodniki. Izpolnjene obrazce sprejema zavod za socialno zavarovanje državnih uslužbencev -ENPAS - ul. Ghiberti 4 (5. nadstropje), tel. St. 364460, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek 17.30 -18.30, torek 11.30 - 13.00, sredo 15.30 - 17.00 in Četrtek 9.30 - 11.00. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst in Gorica sporoča upravnemu, tehničnemu in pomožnemu osebju v stalež, da danes, 11. t. m. zapade rok za vložitev prošnje za premestitev. □ ČESTITKE Danes praznuje rojstni dan naša draga mama in teta PINI. Da bi zdrava, srečna in vesela v krogu svojih dragih ji želijo hčerki Boži in Marta, zeta Gigi in Dolfi, vnukinji Valentina in Vera, vnuk Marko, vsi nečaki in nečakinje, posebno nečakinje Marta, Ivanka in NataSa ter nečak Igor in prav vsi, ki jo imajo radi. Prijateljica ALENKA STOKA je z odliko in pohvalo diplomirala na tržaški leposlovni fakulteti. Iskreno ji čestitajo in želijo vso srečo v nadaljnjem življenju sošolke višje šole. MALI OGLASI BERTO TONKIC je na Tržaški ul. 25 v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. ZELO UGODNO PRODAM zaradi selitve skoraj nov štedilnik na plinsko jeklenko, pomivalno korito iz inox jekla in nove omarice. Tel. St. 393624. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprli v Medje vasi št. 8 Gianna in Bojana. OSMICO ima do nedelje Jožko Colja, Sama-torca St. 21. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. OSMICO ima Dušan Guštin v Repnu St. 22. Vljudno vabljeni! OSMICO ima odprto OstrouSka, Zagradec St. 1. OSMICO je odprl Pepi Žigon v ul. Flavia di Stra-mare 87/A - Žavlje. OSMICO je odprl Vladimir Caharija (Mhc)-Nabrežina št. 22. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerovljah. Toči belo in črno vino. V ZGONIKU ima odprto osmico Janko Kocman. PISARNA v Trstu išče dinamično in izkušeno osebo za delo v Kopru na področju fiskalne, družbene in finančne konzulen-ce. Tel. št. (040) 638263. MIZARSKA DELAVNICA zaposli izkušenega delavca. Tel. St. 226354. GORICA - V dvonadstropni hiši z vrtom dolgoročno oddam trosobno stanovanje, ki zahteva popravil, strošek katerih se odšteje od najemnine 450.000 lir na mesec. Tel. St. (040) 366286. ISCEM delo pri družini, dvakrat tedensko. Tel. št. 213282. PRODAM motor suzuki 1.1 GSxS, rdeče barve, letnik 91, 20.000 km v odličnem stanju, garažiran za 8.600.000 lir. Tel. St. 228736. PRODAM tri leta star, malo rabljen avto ford escort v dobrem stanju, sivo kovinske bave. Tel. St. (0481) 21429. PRODAM golf gl 83, cena po dogovoru. Tel. St. 226286 po 15. uri. DVE LETI STAREMU dalmatincu iščemo primerno družico iste pasme. Tel. St. (0481) 882141 v večernih urah, oz. urah kosila. VZGOJNO zaposlitveno središče Sklad Mitja Cuk zbira volno in blago na Opčinah, Narodna ul. 126 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, tel. St. 212289. Že v naprej hvala. GLASBA / SEZONA DRUŠTVA LIPIZER . Paul Badura škoda nastopa v Gorici Slavni dunajski klavirski virtuoz bo igral na kon' certu nocoj ob 20.30 v Katoliškem domu 1 Paul Badura Skoda i Nocoj bo v Katoliškem domu ob 20.30 nastopil pianist Paul Badura Skoda. Nastop sodi v abonmajski spored glasbenega združenja Rodolfo Lipi-zer. Koncert dunajskega pianista je v Gorici zelo pričakovan, saj se kljub razmeroma bogati glasbeni ponudbi redko zgodi, da imamo v našem mestu priložnost poslušati izvajalca, ki velja za enega največjih sodobnih pianistov. Paul Badura Skoda se je izučil v klavirskega virtuoza na rojstnem Dunaju, kjer se je izpopolnjeval pri slavnem Fischerju in kasneje veliko koncertiral z Furtwanglerjem in Herbertom von Karajanom, ki sta ga oba zelo cenila predvsem zaradi čudovitega improviziranja in poosebljanja klavirskih skladb. Skoda velja za iZ' rednega pianista in skla' datelja, zelo je cenjen tudi kot muzikolog, saj je velik poznavalec različnih pai' titur, katere poleg starih glasbenih instrumentov tudi zbira. Do sedaj je Skoda že posnel čez sto CD ploSč, od katerih je bilo veliko nagrajenih-Prejel je vrsto največjih nagrad, skratka: gre za enega največjih sodobnih svetovno znanih pianistov. Na nocojšnjem koncertu v Katoliškem domu bo igral Mozartovo sonato, sonato opus 53 slavnega Beethovna, ki jo poznam0 pod imenom Aurora in suito opus 4 Bele Bartoka, koncert pa bo zaključil s Schubertovimi Improvizacijami. OB 40-LETNICI GLASBE NA PLACUTI Novi glasbeni publikaciji Tatjana Gregorič bo predstavila študijo o Emilu Komelu V Katoliški knjigarni na Travniku bo drevi ob 18. uri predstavitev dveh publikacij, ki jih je izdal Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice ob priložnosti praznovanja 40-letnice ustanovitve te pomembne slovenske glasbene ustanove. Prof. Marija Ceščut bo predstavila knjigo direktorja glasbene šole Emil Komel Silvana Kerševana, ki nosi naslov Štirideset let glasbe na Placuti št. 18. Knjiga z dokumenti označuje dobo štirih desetletij delovanja go-riške glasbene šole, ki je bila nato poimenovana po Emilu Komelu. Ivan Florjane pa bo na nocojšnjem srečanju spregovoril o študiji o go-riškem glasbeniku Emilu Komelu z naslovom Poglej me prav, ki jo je napisala Tatjana Gregorič Vuga. Gregoričeva je znana publicistka in sode- lavka tudi našega dnevnika, sicer pa je po poklicu profesor muzikologije in sociologinja. V letih 1985 in 1986 je Tatjana Gregorič za svojo diplomsko nalogo zbirala gradivo o Emilu Komelu, po katerem se tudi glasbena šola v Gorici imenuje. Komel je bil predolga leta zamolčan in prav tako njegovo delo, saj je Gregoričeva mnenja, da se je veliko dokumentov o njem izgubilo, prav tako tudi njegovih del, nasploh pa je usoda avtentičnih virov danes zavita v malodane skrivnostno temo, ki ne dopušča dokončne razjasnitve. Sicer pa bo po nocojšnjem srečanju osrednja proslava ob 40-let-nici glasbene Sole Emila Komela v nedeljo ob 18.30 v Katoliškem domu, kjer bodo nastopili bivši in sedanji gojenci šole. GORICA VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Philadelphia«. I. Tom Hanks in Denzel Washington. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Robin Hood, un uomo in calzamaglia«. M. Brooks. TRŽIČ COMUNALE 17.30-20.00-22.00 »Tra cielo e terra«. Rež. Oliver Stone. KINO □ OBVESTILA PRISPEVKI KONCERTI KATOLIŠKI DOM, no- | coj ob 20.30 koncert iz seji zone Lipizer. Nastopa pia-f nist Paul Badura Skoda, jj Igral bo skladbe Mozarto-| va, Beethovnova, Bele j Bartoka in Schuberta. PRIREDITVE PD STANDRE2 vabi | na predstavo Veselje do j življenja A. Nicolaia. Igra Mira Lampe - Vujičič, | režija Janez Starina. Pred-| stava bo v nedeljo, 13. I marca, ob 17. uri v žu-| pnijski dvorani v Stan-I družil. SPDG - smučarski odsek sporoča, da napovedanega avtobusnega izleta v Badkleinkirchheim v nedeljo, 13. t.m., ne bo zaradi premajhnega števila prijav. Vplačano potnino bodo vrnili v priirodnjih dneh. SGZ - GORICA (Sekcija za zunanjo trgovino) sporoča, da bo danes ob 17.30 v Trstu predavanje o finančni družbi Finest. Vpisnina 30.000 lir. Prijave po tel. 32844 ali v uradih združenja v ul. Roma 20. OBČNI ZBOR SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA za Furlanijo - Julijsko krajino bo nocoj ob 20.30 v drugem sklicu v Prosvetnem domu na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča, razprava in volitve organov ter delegatov za drugo svetovno zasedanje kongresa. TENISKI KROŽEK “CORALLO” V LOCNIKU (Ul. Udine 43) obvešča, da so začeli z dejavnostjo v letu 1994. Prirejajo tečaje tenisa za mlade in odrasle. V spomin na strica Mi' lenkota daruje nečakinja Karmen z družino 200 tisoč lir za balinarski odsek So-vodnje. Namesto cvetja na grob Milenku Petejanu daruje ženski zbor Sovodnje 100 tisoč lir za SD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Hermanu Gergoletu da' mjejo ravnateljica, učitelji iu tajnici OS P. Voranc 110 tisoč lir za Sklad Mitja Cuk Namesto cvetja na grob Mirku Vižintinu darujejo ravnateljica, učitelji in tajnici OS P. Voranc 110 tisoč lir za Center za zdravljenje rakastih obolenj v Tržiču. j; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJDINE, Tig S. France-sco 4, tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405 POGREBI Danes ob 11. uri Anna Giadrossi iz bolnice sv Justa v Tržič, 13.15 Francesco Tu-rus iz splošne bolnice v Slo- -Molitve / ustaviti desnico PREDAVANJE / PAVLE MERKU NA GRADU NOVICE Poziv slovenske komisije DSL za podporo Bratini Prihodnje dni več shodov Za spoznavanje slovenskega jezika Večer Multimedialnih laboratorijev Loglab pritegnil pozornost italijanskega občinstva S predavanja prof. Merkuja v dvoranici na gradu (foto Studio Reportage) V sredo zvečer se je sestala v Gorici Sloven-^ a komisija pri pokrajinskem vodstvu Demokratične stranke levi-oe, ki je uvodoma oceni-m potek volilne kampanje ter nanizala vrsto iniciativ, ki se bodo zvr-stile vse do političnih volitev 27. in 28. marca. v drugem delu razpra-ve so se elani komisije zaustavili pri posameznih kandidatih in v prvi vrsti pri slovenskem ^andidatu prof. Darku vratini, ki ima kot skupni kandidat vsega naprednega zavezništva Precejšnje možnosti, da )e lahko ponovno izvoljen v italijanski senat. , ^ Tpj zvezi slovenska komisija DSL poziva vse Slovence z Goriškega in celotnega volilnega okrožja od Tržaškega Krasa oo Benečije in Rezije, v katerem Bratina nastopa, noj ga množično in kapilarno podprejo, saj utegne biti vsak oddan glas Pomemben in odločilen. Slovenska komisija pri pSL se je v tej zvezi želela tudi javno zahvaliti vsem slovenskim organizacijam, strankam in komponentam ter tudi posameznikom, ki pod-Pjrajo slovenskega kandidata Darka Bratino na hsti progresistov. »Pre-PriCani smo«, pišejo v sporočilu za tisk, »da se oa s skupnimi napori marsikaj stvarnega tudi noseči in to v prid celotno naše narodnostne skupnosti«. Glede ostalih kandida-nr slovenska komponenta DSL poziva volilce naj podprejo tudi skupnega kandidata progre-mstienega bloka za po- slansko zbornico Artura Bertolija ter kandidata DSL (Elvio Ruffino) na proporCni glasovnici za zbornico. »V tem trenutku frontalnega napada desnice«, ugotavljajo Slovenci v DSL, »so nam ti kandidati garancija za ohranitev omikanega političnega življenja ter uveljavitev demokratičnih pogledov na vprašanja, ki neposredno zadevajo našo narodnostno skupnost v Italiji. Zatorej naj bo vsak glas oddan premišljeno in odgovorno v odločni kontrapoziciji desničarskemu bloku, ki ga v tem trenutku predstavljajo v Italiji poleg tradicionalne fašistične stranke MSI, še Lega Nord in Berlusconijeva Forza Italia«. Volilna kampanja na Goriškem postaja, ko manjkata do volitev le še dobra dva tedna, vse živahnejša. Kandidat desnega kartela za senat Et-tore Romoli bo nocoj predstavil svoj program na srečanju v TržiCu (ob 20.30 v dvorani Palave-neto), kjer deluje že pet klubov Forza Italia. V soboto ob 11. uri bo na Pokrajini v Gorici shod misovcev, ki se ga bo udeležil tudi vsedržavni tajnik Gianfranco Fini. Prihodnjo sredo pa napovedujejo prihod vsedržavnega koordinatorja gibanja zelenih Carla Ri-pa di Meana, ki se bo v dvorani Palaveneto v TržiCu ob 11. uri srečal z volilci in podprl kandidaturo skupnega kandidata gibanja progresistov za poslansko zbornico sicer pa predstavnika tržiških zelenih Artura Bertolija. Ali je potrebno spregovoriti o slovenščini v italijanščini? Da je, nam je potrdil prof. Pavle Marku, ki je predsinoci v konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu storil prav to. Spregovoril je številnemu in raznolikemu občinstvu, ki je z veliko pozornostjo, skoraj zamaknjenostjo sledilo njegovim besedam. In besede ima Pavle Merku rad, njegove besede imajo barvo, vonj in okus. So glasba in glasbo poslušajo ljudje odprtega srca. Predvsem je Pavle Merku ovrgel trditev, da so nekateri jeziki težji, drugi lažji nekateri lepi, drugi grdi. Vsak ima namreč v sebi harmonijo in žlahtno kompleksnost izhajajočo iz zgodovinske poti, ki se v njem zrcali. Besede izginjajo, vendar nastajajo nove, žal večk- rat manj lepe od starih. Slovenski prostor je vedno bil podvržen nihalni dinamiki izmenične pozornosti zdaj do germanskega, zdaj do italijanskega sveta, in to je seveda odmevalo tudi v jeziku. Kot najbolj periferni od slovenskih jezikov je imel to sreCo, da je ohranil arhaizme, ki so se v središču izgubili. Ohranil je tudi zelo bogato narečno razčlenjenost, ki ji je sicer moderni Cas sovražen. Tak je ta slovenski jezik; ne lep, ne grd, toda bogato izpoveden. Pavle Merku se je sprehodil skozi zgodovino slovenskega jezika od koncev prvega tisočletja do danes, obredel slovenska narečja, govoril o vokalih, naglaševanju, o prevajanju in obogatil predavanje z duhovitimi primeri. VeCer je bil odprto predavanje Multi- medialnih laboratorijev kulturne ekologije Loglab, v katerih okvir spadajo sedaj teCaji slovenščine, ki jih je pred štirimi leti oblikoval Ki-noatelje. Da je informacija o slovenskem jeziku in kulturi v italijanski lokalni stvarnosti še vedno premajhna, je dejstvo, ki se ga v našem vsakdanjem naprezanju še vedno premalo zavedamo. Ko se pritožujemo, da nas sosedje spregledujejo (in tu ne mislimo na grobe napade, katerih je zadnje Čase tarCa naša skupnost), ali ne pozabljamo, da se medsebojno poznavanje gradi samo skozi radovedno spogledovanje, ki ga izzove zanimiva in bogata vsebina. Pavle Merku je pristopil z vso svojo dušo umetniškega znanstvenika. (NV) Zadovoljstvo zaradi napovedi o novih tečajih na univeizi V goriških univerzitetnih krogih so z zadovoljstvom komentirali vest, da je akademski senat Univerze v Trstu odobril predlog za odprtje dveh novih tečajev v Gorici. To naj bi bila diplomska teCaja v sociologiji in v aplicirani geografiji. Predlog mora odobriti še vsedržavni univerzitetni svet. Ce bo šlo vse po načrtih, naj bi teCaja začela delovati Cez poldrugo leto, jeseni 1995. Oba naj bi bila za omejeno število slušateljev (najbrž pb sto za vsak letnik). Za teCaja bo treba seveda usposobiti primerne strukture. Delno naj bi jih pridobili v nekdanjem semenišču, kjer začenja sedaj delovati tudi dveletni podiplomski teCaj za pripravo na diplomatske službe, govori pa se tudi o možni lokaciji v poslopju nekdanje šole Locchi v Ul. Margotti. Pozitivne so tudi vesti, ki prihajajo s tem v zvezi z Dežele: odbornik za finance Degrassi (DSL) je namreč v osnutek deželnega proračuna vključil tudi postavko 9 milijard lir v 15 letih za urejanje univerzitetnih struktur v Gorici. Peticija proti zapiranju oddelkov v splošni bolnišnici Odbor za obrambo goriške bolnišnice je vCeraj zaCel z zbiranjem podpisov proti konkretni nevarnosti, da bi v okviru reorganizacije zdravstvene mreže v deželi goriška splošna bolnišnica izgubila precej oddelkov. Na prepihu so oddelki za okulistiko, dermatologijo, nefrologijo, urologijo in nevrologijo. Podpise zbirajo vsak dan na sedežu Zelenega križa v Ul. Crispi, RdeCega križa v Ul. Codelli in združenja La Salute v LoCniku. Poleg tega bodo podpise zbirali tudi po mestu in ob raznih prireditvah. Angleški novinar in mirovnik bo govoril o vojni v Bosni John Bloss, angleški novinar, ki je septembra 1991 sodeloval na mirovnem pohodu v Sarajevo in se je oddej posvetil informiranju in mirovniškemu delovanju v Bosni in Hercegovini, bo nocoj sodeloval na javnem srečanju v Gorici. Srečanje bo ob 20.30 v socialnem centru na Trgu San Giorgio v LoCniku na pobudo združenj “Goriziagiovane” in “Int di pas”. S pomočjo diapozitivov bo podal pričevanje o življenju v obleganih mestih. Lovska razstava v Sovodnjah Sekcija Italijanske lovske zveze iz Sovodenj prireja jutri in v nedeljo razstavo lovskih trofej, nagačene divjadi (srnjadi in merjascev) ter informativnega gradiva o lovu. Odprli jo bodo jutri ob 10. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na ogled bo dva dni z umikom: 10-12.30 in 15.30-19.30. Razsodba o aferi “pomo-baby” V Trstu je bila v prejšnjih dneh prizivna obravnava proti glavnemu obtožencu tržiškega škandala “por-no-baby” Oddoneju Pelizzoniju, ki naj bi zlorabljal mladoletne deklice za snemanje pomo kaset. Potrdili naj bi mu (razsodba ni še znana) prvostopenjsko obsodbo na 3 leta in 4mesece zapora. Tako sta soglasno predlagala tožilec in branilec, ki se je zavzel le za to, da bi iz obtožnice črtali sklicevanje na izkoriščanje prostitucije, ki je pri zadevi bilo. PISMO UREDNIŠTVU P E Č / OBNOVITVENA DELA NA KOTALKALIŠČU Tako podrobna kronika je bila res nepotrebna Prijatelji dekleta, ki si je vzelo življenje, kritizirajo način poročanja v nekem lokalnem dnevniku Prejeli smo, s prošnjo za objavo, sledeče pismo, ^ ga povzemamo v nekoliko skrčeni obliki. »Smo prijatelji pokojne Marine Pavan, ki je unirla 23. februarja po lastni izbiri. Pišemo, da bi °pozorili na ponoven primer nekorektnega in no Človeškega dostojanstva nespoštljivega novinarstva. O dramatičnem nogodku, ki nas je priza-nel, je neki lokalni dnev-nik v goriški kroniki pojavil prispevek, ki nas Je pretresel in navdal z ogorčenjem: objava slike avtomobila z dobro vid-nimi znaki tragičnega nejanja, pretirano podrobna pripoved z opi-fprn detajlov in metode, 'O si jo je izbrala Marina, vse to je v bralcih spod- bujalo morbozne občutke. Te novinarske izbire ni mogoCe opravičiti s potrebo po informimaju. Za primerjavo bi lahko navedli podobno kočljivo situacijo, to je, kot da bi govorili o novinarski kroniki pri opisovanju primera spolnega nasilja v vseh njegovih najmanjših podrobnostih. Omenjeni članek tako v naslovu kot v tekstu nadalje omenja sentimentalne težave Marine, s katerimi novinar ni mogel biti seznanjen in je zato neizbežno banaliziral situacijo, ki je gotovo bila dosti kompleksnejša...« Pismo nato navaja, da so podpisniki doticnemu Časopisu dostavih protestno pismo s številnimi podpisi zoper tako poročanje z upanjem, da bi bilo objavljeno in da bi elankar morda pojasnil tudi svoje razloge. Toda pisma vodstvo Časopisa doslej ni hotelo objaviti, kar podpisniki ocenjujejo kot izraz založniške politike, ki je pozorna le do tržnih logik ne pa do Čustev in mnenj bralcev. Zato so se z gornjimi vrsticami obrnili tudi na druge medije, da bi opozorili na vprašanje korektnosti v poročanju. Kar zadeva Primorski dnevnik, soglašamo z ugotovitvami piscev in skušamo zlasti boleče dogodke - tako smo se ravnali tudi v primem, ki ga omenjajo - obravnavati s primemo mero obCu-djivosti in diskretnosti. Kotalkarjem društva Vipava na voljo prenovljena plošča Poseg je bil potreben zaradi dotrajanosti vrhnje plasti Te dni potekajo na kotalkališču na Peci obsežnejša obnovitvena dela. Pri PSD Vipava, ki upravlja in uporablja ta športni objekt, so namreč prišli do spoznanja, da je po 16 letih delovanja skrajni Cas za temeljito popravilo plošCe, ki že nekaj Časa kaže znake “preutrujenosti”. Na številnih mestih se je v zadnjem Času luščila vrhnja plast, pa tudi nekaj razpok, kar je predstavljalo že nevarnost za kotalkarje. Preureditev so zaupali spcializiranemu podjetju Degano iz Flambra pri Vidmu, Cigar delavci so nanesli novo, 12 cm debelo plast posebne zmesi cementa in kremenovega prahu. Računajo, da bodo objekt izroCih namenu že Cez nekaj dni. Pri društvu Vipava so dar upajo, da bodo iz jav- sredstva. Tako velikega nam zaupali, da gre za nih in zasebnih ustanov stroška bi sami namreC zahtevno investicijo, ven- uspeli dobiti potrebna nikoli ne zmogli. (V1P) POSVET O LOKALNI SAMOUPRAVI Dve Gorici -eno mesto? Nova vloga mesta NOVA GORICA - V času, ko se povsod po Sloveniji vrstijo zelo slabo obiskani zbori volil-cev, na katerih se pogovarjajo o novi lokalni samoupravi, so si na srečanju v Goriški knjižnici Franceta Bevka udeleženci postavili vprašanje, kakšen naj bi bil nadaljnji razvoj Nove Gorice in celotne pokrajine. Čeprav je tematika zelo obširna in zanimiva, ni vzbudila večjega zanimanja: razen nekaj razumnikov iz Nove Gorice in Ajdovščine ni bilo nikogar, Id bi hotel razpravljati o tej temi. Tako so se na tem srečanju, ki sta ga oblikovali razmišljanji dr. Cvetka Vidmarja (o ustanovitvi mestne občine Nova Gorica in o goriški deželi - provinci, okraju, pokrajini) in Jožka Štruklja (o gospodarskih razvojnih perspektivah Goriške) pogovarjali podobno misleci. Dobro pripravljeni in veliko podatkov obsegajoči razpravi dr. Cvetka Vidmarja, v katerih se zavzema za moCno novogoriško občino, nista naleteli na primeren odziv. Čeprav Vidmar dokazuje, da naj bi zaradi razmer, ki vladajo v tem obmejnem prostoru, in ustanov, kot so bolnišnica, banka, zavarovalnice, šole, uprave komunikacijskih povezav, ter obmejnega položaja mesta novogoriška prihodnja občina zajemala poleg Nove Gorice še okoliške kraje (Solkan, Šempeter, Vrtojbo, Kromberk itd.), so bila mnenja o tem različna. BodoCa Pogled s Svete gore (Foto: Reportage) novogoriška občina naj bi vendarle ohranila nekakšno vodilno in združevalno vlogo v boju pred vse večjo centralizacijo. Podobno je menil tudi Jožko Štrukelj, drugi uvodničar, saj naj bi po njegovem delitev na majhne občine dovoljevala še večji centralizem, kot ga je Čutiti zdaj. Nova Gorica, ki je nastala zaradi odrezanosti od nekdanjega gospodarskega, kulturnega, sodne- ga, političnega in drugačnega središča, je potrebovala skoraj pol stoletja, da je vsaj za silo zakrpala rane, ki jih je odprla dodelitev Gorice k Italiji. Postopoma ter z veliko truda in prepričevanja je mesto ob zahodni meji postalo novo središče, ki ga hoCejo nove razmere znova narediti za nepomembnega. Po Štrukljevem mnenju gre pri potezah slovenskih oblasti v zadnjem Ča- su (igralništvo, banka, ceste, zavarovalništvo, trgovina z naftnimi derivati itd.) za opazno prenašanje centrov mod in odločanja izven severnoprimorske »prestolice«. Kam? V Ljubljano, redkeje v Koper. Zal so za to krive tudi zadnje občinske uprave, ki so se premalo zavzemale za to, da bi veCji del na Goriškem zasluženega denarja ostal tu. Vojko Cuder Krajani bodo sami odločali o svoji usodi POSTOJNA - Kot kaže bo na območju postojnske občine nastalo več novih občin, kot jih predvidevajo strokovne podlage. Poleg predlaganih, Pivke in Postojne, so se namreč doslej na zborih občanov za svoje referendumsko območje že odločile krajevne skupnosti Košana in Prestranek. Pričakovati je, da se bodo za svojo občino doloCih tudi v KS Hruševje. Zbore občanov za določitev območja novih občin so doslej opravili v približno polovici od 18 krajevnih skupnosti. Glavnina ostalih bo potekala danes (petek), med njimi tudi v Pivki in Hruševju. Prebivalci KS Prestranek, ki zajema 9 naselij in šteje približno 1600 volilnih upravičenčev, so se na sredinem zboru občanov odločili škarje in platno vzeti kar v svoje roke, saj so kot rečeno izglasovali predlog o samostojnem referendumskem območju, kar pomeni, da bodo na referendumu prebivalci KS Prestranek glasovali za ah proti ustanovitvi svoje lastne občine. Na predlog je na zboru občanov od 110 prisotnih glasovalo 93 občanov. Sicer pa so se na zboru pogovarjali in odločali o treh možnostih: ali ostanejo v referendumskem območju prihodnje občine Pivka, kot je predlagala država, ali se priključijo bodoči postojnski občini, ali pa se odločijo za svojo. Prvi možnosti so tal^oj odloCno in enotno rekli ne. V razpravah o drugih dveh možnostih je bilo slišati različna mnenja. Od tega, da nova obema Prestranek spričo mnogih neznank pomeni veliko tveganje in odgovornost, do tega, da bi priključitev k Postojni pomenila nadaljno podrejenost tega kraja in popolno finančno odvisnost. Bistvena vira za ustanovitev lastne občine so nekateri videli v pomanjkanju ustreznih prostorov za sedež bodoCe občine, saj je edino za to primemo stavbo - staro osnovno šolo - občina prodala. Večina drugih pogojev za občino pa je, kot smo slišali, zagotovljena. Mateja Godejša PRIMORSKA POJE 94 90 LET ROJSTVA SREČKA KOSOVELA Manifestacija zborovske pesmi Letošnjo pomlad bo na devetnajstih koncertih nastopilo 126 zborov NOVA GORICA - V so- »V meni, prevrat« boto 19. marca ob 20. uri se bo v veliki dvorani v Postojnski jami začela 25. - srebrna - revija primorskih pevskih zborov Primorska poje 94. Vso pomlad se bo vsak konec tedna na devetnajstih celovečernih koncertih od Naborjeta v Kanalski dolini do Izole in od Kobarida do Trsta, zvrstilo 126 slovenskih pevskih zborov iz matične domovine (slovenskega Primorja), italijanskega zamejstva in Hrvaške. Uvodni koncert bo prvič v Postojnski jami. Ideja za revijo se je po- rodila 6. septembra 1969 v Trstu z namenom, da bi v »dveh ali treh krajih na Primorskem imeli skupne koncerte ob 2 5-letnici osvoboditve«. Srečanja so z leti prerasla v pravo pevsko gibanje, ki mu ni para v Evropi. 2e 25 let se zbirajo pevski zbori in skupine (v njih prepeva med 3500 do 4 tisoC pevcev in pevk), ki gojijo kakovostno zborovsko petje. Skupaj se veselijo uspehov tistih, ki dosegajo vrhunske dosežke na zborovskem pevskem področju. Srečanja pomenijo zbiranje ljudi v ogroženih in odročnih slovenskih krajih, ki bi jih brez petja nemara ne bilo veC. Revija ni nikoli imela tekmovalnega značaja. Njeno edino gibalo je petje in druženje ob pesmi. Takšna misel je tudi porodila Primorsko poje, ki se je zaCela s posvetom zborovodij, ki ga je sklicala Slovenska prosvetna zveza 6. septembra 1969 v Trstu. Ta datum tudi predstavlja njen začetek. Vsa leta se pod organizacijo revije podpisujejo Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. (V.C.) SEŽANA - V petek, 18. marca, bo minilo 90 let od rojstva kraškega pesnika SreCka Kosovela. V njegovem rojstnem kraju bodo v kulturnem centru, ki nosi njegovo ime, na predvečer, torej v Četrtek, 17. marca, ob 20. uri pripravili veCer z naslovom »V meni, prevrat«. Gre za gledališko delo, ki ga je po pesnikovih pismih oblikoval Aleš Berger. »Kosovel je literarno zelo zanimiva osebnost, ki dopušča veliko interpretacij. Na svet gleda iz različnih zornih kotov. Njegov umetniški opus je poskušalo na odru pred- staviti že veliko avtorjev. Tudi sam sem se s Kosovelom preizkusil pred dvajsetimi leti v PDG Nova Gorica, ko sem za odrsko upodobitev izbral njegove Integrale. Pozneje sem se preizkusil s Kosovelom še enkrat, in sicer z igrano krajšo gledališko predstavo Kosovel v Evropo. Kulturni center SreCka Kosovela želi ob jubilejnem letu predstaviti pesnika skozi njegova pisma,« nam je povedal umetniški vodja KG SreCka Kosovela, pesnik Aleksander Peršolja. V pismih, ki jih je v Zbranih delih slovenskih pesni- kov in pisateljev v celoti objavil in komentiral dr. Anton Ocvirk, je na voljo dovolj podatkov o Kosovelovem življenju in umetniškem razvoju, hkrati pa se iz njih lahko spozna pesnikov na vse strani odprt in zavzet človeški obraz. Pobudo za realizacijo projekta je dal sežanski KC, ki je izbor Kosovelove korespondence zaupal Alešu Bergerju. Ta je iz množice materiala pripravil enourni dramski dogodek. Režijsko je predstavo oblikoval umetniški vodja novogoriškega PDG Marko Sosič, zai- gral pa jo bo igralec Alojz Svete. Premierni predstavi »V meni, prevrat«, ki bo za gledališki abonma in iZ' ven (cena vstopnic 650 tolarjev) bo naslednji dan sledila še ena predstava (ob isti mi) samo za izven (cena vstopnic bo enaka kot za premiero), za srednješolski abonma pa pripravljajo predstavo 2L marca. Kot je povedal umetniški vodja Kulturnega centra Srečka Kosovela Aleksander Peršolja. bodo z delom gostovali tudi v Ljubljani, MaribO' ru in drugod po Sloveniji-Olga Knez Stojkovič SKUPNOST ITALIJANOV GIUSEPE TARTINI Iskanje novih oblik ureditve italijanskih organizacij Na redni skupščini te organizacije so ugotovili, da so s svojim delom v preteklem letu lahko zadovoljni PIRAN - Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana je vCeraj na redni skupščini poleg tekoče problematike obravnavala tudi to, kakšno vlogo ima sploh Unija Italijanov, krovna organizacija italijanskih skupnosti v Hrvaški in Sloveniji. Se posebej so nezadovoljni z obnašanjem izvršnega sveta Unije, ki kljub zahtevam, da naposled položi raCune v zvezi z denarjem, ki doteka iz matične države, tega ne stori. Kot je znano, Italija tukajšnjim Italijanom namenja 4 milijarde Ih letno. Piranski Italijani sicer menijo, da ima izvršni svet, sestavljen iz desetih elanov različnih skupnosti, kaj pokazati. V njihovem mandatu je bila obnovljena stavba italijanske skupnosti v Kopru ter odprto veC skupnosti v Istri ter Zadru, seveda pa se jim zdi normalno zahtevati, da jim ta predoci Cmo na belem, za katere namene je bil denar porabljen. Skrivanje številk pa pravzaprav samo pogla- Da marsikaj ni v najlepšem redu, priCa tudi »upor« skupine Italijanov na Reki, ki je organizirala opozicijsko združenje Alternativa. Na včerajšnji tiskovni konferenci so pojasnili, da so kljub številnim nesoglasjem le našli skupen jezik za odcepitev, a za zdaj še nameravajo delovali v okviru Unije. blja politično krizo, ki jo očitno doživlja italijanska skupnost v obeh državah nakdanje Jugoslavije. Unija v Sloveniji namreč ni registrirana in zato uradno ne obstaja. Kljub temu ji Slovenija namenja kar 15 odstotkov njenega letnega proračuna. Drugače je z našo južno sosedo, kjer Unijo priznavajo, v pomoči pa niso ravno dosledni. Amalia Petronio, predsednica Skupnosti G. Tartini, meni, da je Cas za nove oblike v notranji ureditvi italijanskih organizacij. Sama podpira predlog, da bi tako na slovenski kot hrvaški strani organizirali lastni federacji, ki bi se potem združili v konfederacijo. Andrej Žnidarčič MOBITEL / BAZNA POSTAJA Cerkljansko je slabo pokrito Iščejo primernejšo lokacijo IDRIJA - Od začetka marca deluje v Idriji bazna postaja Mobitela, kar je za sprejem signala mobilne telefonije v tem zelo zahtevnem predelu severne Primorske pomembna pridobitev. S postavitvijo bazne postaje v zgradbi idrijske pošte se je sprejem signala izboljšal v Idriji in delno tudi v Spodnji Idriji. Za sprejem signala pa ostajajo še vedno problematični ostali predeli Cerkljanskega in ozka dolina Idrijce, kjer je veC naselij in po kateri je speljana glavna prometnica. Tehnična ekipa v nadaljevanju dograjevanja svoje mobilne mreže že išCe najustreznejšo novo lokacijo na območju Cerkljanskega, saj so od prvotne - na Bevkovem vrhu - iz tehničnih in ekonomskih razlogov zaenkrat odstopili. Ena od predvidenih variant, ki pa še ni tehnično povsem raziskana, je Črni Vrh nad Cerknim, od koder bi dosegli pokritost cerkljanske doline in še nekaterih drugih predelov v poljanski in selški dolini. Sicer pa so pri Mobitelu v zadnjem Času usmerili največ pozornosti v pokritost najbolj kritičnih točk in Cim večji del slovenskega ozemlja s signalom mobilnega telefona ter v razširitev baznih postaj na najbolj zasedenih območjih. Z znižanjem cen in boljšo pokritostjo signala se je povpraševanje po mobilnih priključkih v zadnjem Času zelo povečalo, saj družba Mobitel pričakuje že v letošnjem aprilu desettisoCega naročnika. Roman Bric HOTELI PALAČE / PESTRA PONUDBA Za veliko noč bodo zasedeni Ponudbo bodo popestrili z izleti, sprehodi in koncerti PORTOROŽ - Zelje, da bi bilo v Portorožu živahneje tudi v tako imenovanem mrtvem delu leta, se uresničujejo. Po uspelem dvodnevnem pustnem festivalu, ki je na portoroške ceste privabil za zimski Cas neobičajno veliko številov obiskalcev, so se v Hotelih Palače odločili popestriti dneve okoli velike noči, kar je novost v portoroškem turističnem življenju. V tednu med 28. marcem in 4. aprilom pripravljajo vrsto izletov, voženj z ladjo, sprehodov (tudi skozi strunjanski tunel) in drugih prireditev. Vrhunec bo koncert pevke Shillie Roden in pevca Johna Christiana v torek, 29. marca, ou 20. uri v kristalni dvorani hotela Palače. Na koncertu bodo na svoj račun prišli ljubitelji »new agea«. Omeninj0 še, da sta Rodnova in Christian v svoji dolgi glasbeni karieri sodelo' vala s številnimi slavni' mi glasbeniki, kot so David Gilmour, Mik® Oldfield, Pink Floyd> Bee Gees itd. V drugin portoroških hotelih si' cer ne ponujajo nic P°' sebnega, so pa veselo da so se v Palacu spO' mnili Česa takega. Pra( vijo, da jih bodo skušah Cimprej posnemati- ; Portorožu sicer za veh' konoCne praznike pri' Cakujejo okrog 300 tiso® gostov iz Italije, Avstrije in Slovenije. Andrej Žnidarčič NjSAMO ZA NAJMLAJŠE / LUTKOVNO GLEDALIŠČE IZ BUDIMPEŠTE ZBOROVSKO PETJE / BOJAZNI ZA UKINITEV NI Mojstrska igra lutk na različno glasbo Skupina je nastopila v tržaškem gledališču Rossetti Prenovili zasedbo Tržaškega okteta Po povratku iz Argentine so oktet zapustili štirje pevci in umetniški vodja skupine Bojana Vatovec „!.• 1. J ms gieaaiisKG zv ’ , zna gledalce popeljati nazaj otroška leta, marsikdaj pa tudi v v viSem svet čistih idej, ki so z doda stav6^11^0 v glodelisko prei Lutkovno gledališče iz Budimpe ® )e nastalo 1.1949, ko so podržavi Prvo madžarsko lutkovno gledališl SKUpino. Z leti je »Pravljična votl na« ustvarila madžarsko lutkovr tradicijo in prikazala celo vrsto in a ivnih predstav. Gledališče redr ^v.2 Ve^krm uspehom gostuje v ra nrh madžarskih mestih, kjer si ga k no ogleda skoraj pol milijona glede Cev. Vsako leto pripravi tri ali ce Pet novih predstav. Razdeljeno je 1 °sem skupin, ki omogočajo stalni r Pertoar približno tridesetih posta\ ev, od katerih je največ otroških. C eta 1976 deluje v novem sedež osemnadstropnem poslopju, ki najveeje lutkovno gledališče Sredn nvrope. Budimpeško lutkovno gledališi prikazuje predstave za otroke i odrasle. Zanimive so lutkovne p stavitve velikih oper in baletov madžarskih in tujih skladateljev, kot so Sen kresne noči in Leseni princ Bele Bartoka, ali Petruška Igorja Stravinskega. Posveča še tudi eksperimentalnim predstavam in sodobnemu avantgardnemu gledališču ter avtorjem, kot so Beckett, Mrožek in Diirenmatt. V zadnjem Času se ukvarja tudi z izključno glasbenimi postavitvami, kot so Čudežni mandarin na skladbo Bele Bartoka, Suite for dancing in Sedem smrtnih grehov Bertolta Brechta in Kurta Weila, Ra-velova La Valse in Ligetijeve Aven-tures. V Trstu so budimpeški lutkarji, ki so se pri nas ustavili dva dni z večerno predstavo v torek in dopoldansko za šole v sredo, prikazali postavitve, ki slonijo zlasti na glasbi. Večernemu občinstvu, med katerim je bilo kljub pozni uri veliko otrok, je prikazalo najprej pantomimo Čudežni mandarin po Bartokovem baletu, ki bi jo lahko označili kot tipično lutkovno predstavo za odrasle, saj ima poudarjen simboličen pomen. Velike od spodaj animirane lutke z izredno gladkimi in tekočimi gibi z občutenjem sledijo glasbi. Njihovi obrazi so le nakazani, na sivem ozadju slutimo moreCe in od- bijajoče velemesto, v katerem man-darinova Cista in goreCa strast smrti navkljub premaga sile zla. Popolnoma drugačna je bila druga točka, po slovitem baletu Petruška Igorja Stravinskega (na sliki). Za glasbeno podlago so izbrali posnetek Orkestra Columbia pod vodstvom samega avtorja. Gre za nadvse živahno in barvito uprizoritev s številnimi domislicami in različnimi animacijskimi prijemi. Predstava prikazuje vesel ljudski praznik, z vrtiljakom, žonglerji, mladenkami, ki plešejo v kolu, s tremi simpatičnimi ma-trijoškami in s Čarovnikom ter njegovimi lutkami, tokrat visečimi, ki se mu uprejo in potrgajo nitke. Torkovo predstavo je zaključila pantomima, v kateri se prav tako prepletajo različni prijemi, na glasbo Klasične simfonije Sergeja Prokofjeva s princem, ki v družbi nagajivega psa gleda gledališko predstavo z glasbo. Pes seveda ne da miru, saj celo popade dirigenta, ko pa se na odru prikaže mačka, je vsega konec. Živali med ravsanjem podreta malo gledališče. V predstavi za oboke so namesto Čudežnega mandarina prikazali Beckettovo enodejanko Dejanje brez besed z glasbo Stamforda Conwaya. Kaj je s Tržaškim oktetom? Je res razpadel? Bo še živel? S takimi in podobnimi vprašanji se že vse od povratka Okteta z uspešne argentinske turneje obračajo name, gotovo pa tudi na pevce, številni ljubitelji lepega petja in predvsem zvesti okte-tovi privrženci. Toda kaj se je zgodilo v tej simpahCni in resni pevski druščini, ki je v zadnjih dobrih dvajsetih letih pomembno prispevala k dvigu zamejske pevske kulture na zavidljivo raven in bila v pravem pomenu besed ambasador slovenske pesmi pri nas, po Italiji in Sloveniji, v Avsbiji, Švici in Grčiji pa še onsban Atlantika v obeh Amerikah? Med elani okteta in njegovim umetniškim vodstvom se je še pred odhodom v Argentino zaCelo vse bolj razpravljati o tem, ali je Oktet še na ravni ugleda, ki si ga je ustvaril, ali pa je morda že dosegel zenit in je celo na pob popuščanja? Takšno razmišljanje je bilo nedvomno odraz resnosti in odgovornosb do samih sebe in do poslušalcev. Navsezadnje pa tudi ni nic Čudnega, Ce se takšni dvomi pojavljajo po veC kot dvajsebh letih skupnega požrtvovalnega in zvestega delovanja v znanih, vse prej kot lahkih pogojih naše zamejske stvarno-sb. Nekateri so menili, da ni nobenih razlogov za malodušje in skepso, saj je Tržaški oktet tudi na vseslovenski ravni bil še vedno med vodilnimi; drugi so se bolj nagibali k menju, da se je začela občasno pojavljab določena glasovna utrujenost in da bi bila koristna injekcija svežine. Ob takem razmišljanju se je pojavila tudi ideja, da bi se Oktet zlil v večjo komorno mešano skupino in tako nadaljeval svoje pevsko poslansko. Zagovarjanje enih in drugih mnenj je bilo očitno tako bdno, da do kakšne soglasne odločitve ni mogli priti. Oktet je tako po povratku iz Argentine zapustila polovica njegovih elanov in z njimi tudi umetniški vodja. Tisti, ki so ostali, so se odločili za nadaljevanje, kar pa je seveda narekovalo temljito prenovo ansambla z novimi pevci in novim umetniškim vodstvom. Cas, ki je bil pobeben za takšno prenovitveno »operacijo«, se je zavlekel, saj ni kar tako nadomestiti štiri izkušene, glasovno sposobne in predane pevce z novimi vsaj enakih, Ce ne celo boljših pevskih odlik, ki bi bili pripravljeni prevzeti nase breme trdega dela in žrtvovanja družinskega in osebnega prostega Časa za redne večerne vaje, nastope in gostovanja. Take pripravljenosti je pri nas žal vedno manj in so je sposobni le tisti, ki jih napaja ljubezen do petja. Potebno je bilo preizkusiti kar precej glasov, toda vztrajnost je bila poplačana in tako je zdaj mogoCe tudi pozitiven odgovor na začetku zastavljeno vprašanje: Tržaški oktet živi in bo nadaljeval svoje poslanstvo. »Starim« pevcem: tenoristoma Rudiju in VValterju Stoparju, basistu (in predsedniku) Borisu Pangercu in drugemu tenoristu (in tajniku) Ladiju Komarju, so se pridružili: baritonista Damjan Locatelli in Mitja Zonta, basist Aleksej Mahnič in drugi tenorist Alfred Cibic. Umetniško vodstvo je prevzel Danilo Čadež, dolgoletni in še zdaj prvi tenorist Slovenskega okteta iz Ljubljane, pevec velikih izkušenj in poln mladostnega navdušenja. Vsi štirje novi elani Tržaškega okteta imajo za seboj že večletne pevske izkušnje v drugih zamejskih slovenskih zborih. Locatelli je pel v zboru pravoslavne cerkve, poje pri komornem zboru »J. Gallus« in je pred Časom pel pri dolinskem zboru »Valentin Vodnik«; Zonta je pel pri zboru Primorsko iz MaCkolj, Mahnič je študiral solo petje na Glasbeni matici pri basistu Dra-giši Ognjanoviču in že bil prehodno elan Tržaškega okteta, ko je nadomestoval Borisa Pangerca med njegovo operacijo; Cibic je pel pri proseško-kontovelskem zboru »Vasilij Mirk« in pri zboru Primorec-Ta-bor (Trebce-Opcine). Tako prenovljeni »Tržaški oktet« z novim umetniškim vodjem že nekaj Časa vadi, a na prvi javni nastop bo treba še malo počakati, saj uskaljevanje med pevci ni preprosta zadeva, na novo pa je treba naštudirat tudi repertoar za nekatere že sprejete obveznosti. Stari in novi glasovi so jamstvo, da bo pesem »Tržaškega okteta« še odmevala v zadovoljstvo vseh ljubiteljev petja. To pa je, kar beležim s posebnim zadovoljstovm, tudi želja tistih, ki so Oktet zapustili, so na družabnem srečanju starih in novih predzadnjo soboto pri Dolenčevih na DevinšCi-ni, skupaj zapeli »novemu« Oktetu vošCil-no popotnico »Na mnogaja Ijeta«. Izzvenela je prepričljivo in iskreno, kajti tako mora biti in bi vedno moralo biti med ljudmi, ki pojejo iz ljubezni, ki so se toliko let skupaj žrtvovali, se skupaj veselili in (redkeje) tudi jezili, predvsem pa skupaj prijateljevali. Jože Koren LAHKA GLASBA / KONCERTI V BOLJ ALI MANJ ODDALJENI SOSEŠČINI Po raznih klubih in lokalih bo v teh dneh nastopila vrsta zanimivih skupin Aleš Waltritsch teh dneh ne bomo v naši bližini zasledili koncerta z enecbn imenom, deželna glasbena scena pa nam vsee-Ma nekaj zanimivih večerov, klubu Rototom pri Spilimbergu se nadaljuje prazno-, le osmega marca: drevi bo namreč koncert reggae gla-v . ’Aa katerem bodo nastopile »rastawoman«, ali iz-Thrii te glasbene zvrsti. Nastopile bodo pevke ski/ ' ^enna’ Shaloma in Aisha, spremljala pa jih bo nprng processors gjjj pjg Robotiks. Ples in zabava ^zagotovljena. Pon 1 era veCeri v pubih na Goriškem so danes in jutri Ho]/„ 0Ina PnsveCeni blues glasbi. V lokalu Sherlock že /lna kitala Blues Band iz Codroipa. Skupina deluje Piri SR> ^et’ P°^et* 1988. leta 80 igrali pred nastopom sku-q ,Ues Brothers na tržaškem stadionu. V baru - pri Miljotu pri Devetakih bomo istočasno Ba ,° Peslušali rhytm and blues in soul glasbo skupine bn ■ ^r.66t Band. V pubu Bierhaus na Travniku v Gorici Hanrf1* °k UI'i nastopila furlanska skupina J. & K. 2^ * ■ " ljudskem centru v Škocjanu ob Soči bodo jutri ob n',Uri’ v okviru ciklusa filmov o jazzu predvajali film q 3 ^eberja Let’s get lost. niembe vredni so še nastopi skupin Dodi e I Monodi (drevi ob 21. uri v gostilni Alle Oche v Sedeglianu pri Vidmu), Societa di Macinazione (drevi ob 21. uri v pubu Brooklyn v Varianu pri Basillianu, Videm) in pevca Roby Colelle in skupine Wieght VVathcers (jutri ob 21. v avditoriju v Felettu Umbertu), ki so pravkar izdali cd-plošCo. V ponedeljek se v Gorici nadaljuje ciklus jazz večerov pe-sveCen kitari. Tokrat bo v veliki dvorani UGG ob 21. uri nastopil znani ameriški kitarist Mike Štern s svojim triom. V pričakovanju na Jovannottijev koncert, ki bo v Vidmu 21. marca, lahko omenimo nekaj nastopov po Italiji. Ameriška pevka Randy Crovvford bo jutri v Firencah, v nedeljo v Milanu in v ponedeljek v Rimu. Penguin Cafe Orchestra, angleška skupina, ki jo vodi Simon Jeffes, bo prihodnjo soboto začela italijansko turnejo v gledališču Toniolo v Mestrab, konec meseca pa bo v Italiji skupina Soul Asylum. Skupina se je po dolgih letih delovanja prebila na površje s ploščo Grave Dancers Union. Za sabo ima desetlento kariero, v kateri je nastopila predvsem v živo. Pravijo, da v ZDA ni mesta, v katerem ne bi ansambel Soul Asylum vsaj enkrat igrali: to pa je gotovo jamstvo za dober koncert. Kdor bo hotel poslušati te predstavnike grunge glasbe, se bo moral podati 28. marca v Milan, kjer bo v klubu Rolling Stone njihov edini italijanski nastop. Ameriška skupina Soul Asylum, ki bo konec meseca nastopila v Milanu SVET 12 Petek, 11. marca 1994 ________SREDNJA AMERIKA / NOVI ČASI_ Salvadorski gverilci gredo prvič na volitve 20. marca se bodo pomerili z dosedanjimi sovražniki SAN SALVADOR -Nekdanji salvadorski gverilci, ki so vrsto let zagovarjali staliSCe, da so volitve zgolj maškarada, so se v sredo kot priznana politična stranka odločili, da bodo prvič sodelovali v volilni kampanji, ki se je nekdanjim gverilcem kljub nekaterim začetniškim težavam očitno priljubila. Tako se Fronta Farabun-do Marti (FMLN), sestavljena iz nekdanjih bojevnikov, ki so se demobilizirali decembra 1992, v San Salvadorju pripravlja na prvi krog predsedniških volitev, ki bo 20. marca. Ti nekdanji vojaki zdaj kot stari politični mački preučujejo javnomnenjske raziskave, na računalnikih preverjajo sezname volil-cev in se skrbno ukvarjajo s pripravo televizijskih spotov in plakatov, ki so zaznamovani z geslom »Pravi Cas je zdaj«. »2e samo dejstvo, da je nekdanje gverilsko gibanje, za katerega so bili pripravljeni vsak dan zapraviti po 1, 5 milijona dolarjev, samo da bi ga uničili, postalo politična sila, pomeni zmago,« je prepričan Ger-son Martinez, elan političnega komiteja FMLN. »To je ena najboljših šol, ki sem jih obiskoval,« doda Martinez, ki se natančno ukvarja z verifikacijo volilnih seznamov. Te je predložil vrhovni volilni svet (TSE], za katerega je Martinez prepričan, da je pristranski in da izvaja razh-Cne »manevre«, ki naj bi zagotovili, da bo dosedanja stranka na oblasti, desničarska Republikanska nacionalistična zveza vladala še naprej. Za prve volitve po podpisu mirovnih sporazumov januarja 1992, ki so obeležili konec ene najsilovitejših državljanskih vojn v Južni Ameriki (v dvanajstih letih je terjala 75.000 mrtvih), se je FMLN odločila, da se ne bo sama spustila v boj za predsedniške kandidate in bo podprla kandidata leve koalicije Rubena Zamore. Zato pa bo nekdanje gverilsko gibanje sestavilo svojo listo kandidatov za parlamen- tarne in mestne volitve, ki bodo prav tako 20. marca. Kljub notranjim razhajanjem je FMLN v marsičem spremenila svoj marksistično navdahnjen besednjak iz obdobja, ko je bila še prepovedano gibanje: zdaj njeni prvaki govorijo o pluralizmu, o nujnosti soglasja, o gospodarskih svoboščinah in plaho celo o privatizaciji. Ena od frakcij FMLN, nekdanja Revolucionarna ljudska vojska (ERP) je sicer ohranila svojo kratico, ki pa zdaj pomeni »izraz ljudske prenove«, s katerim izpoveduje svoj novi socialdemokratski kredo. »Iz Salvadorja želimo ustvariti državo blaginje, v kateri bo dovolj prostora za vse Salvadorce,« zatrjuje Schafik Handal. Za FMLN vodi »kampanjo do zadnjega diha« (kot je sam izjavil), s katero nameravajo osvojiti županski stolček San Salvadorja. Handal je tudi zavrnil govorice, da naj bi nekateri pripadniki FMLN še vedno nasprotovali udeležbi na volitvah kakor tudi pod- pori predsedniškemu kandidatu Rubenu Zamori. »Vsi voditelji FMLN dejavno sodelujejo v kampanji, tako da je vprašanje Da ali ne za volitve? že zdavnaj preseženo,« zatrjuje. Vodja skupine opazovalcev ZN v Salvadorju Augusto Martinez Ocam-po meni, da je ta preobrazba nekdanjih gverilcev »veličastna«. »Upal bi si celo reci, da je FMLN kot politična organizacija izpričala večjo politično zrelost kot številne druge stranke, ki v tej državi delujejo že veC kot trideset let.« Z njim se nikakor ne strinja predsedniški kandidat vladajoče stranke Arena, Armando Calderon Sol, ki je v javnomnenjskih raziskavah trenutno na prvem mestu. »Levica zaenkrat še nima ustrezne demokratične kredibilnosti in bo morala storiti še marsikaj, Ce si bo hotela pridobiti zaupanje ljudstva,« pikro pripominja ob spominu na »teroristično« preteklost FMLN. Francis Kohn / AFP .... ........ MMHMj Slovenska misel Lesorez Bare Remec iz leta 1947. Fotografija je bila objavljena v knjigi Velika črna maša za pobite Slovence V zborniku-koledarju Svobodne Slovenije za leto 1964 so v posebnem zajetnem poglavju Problemi našega obstoja objavili odgovore na anketo, ki so jo naslovili na vidne elane povojne politične emigracije po svetu. Miloš Stare v uvodu našteva razloge za takšen korak in priznava, da »smo spoznali, da nam drugi in tretji rod načenjata nove probleme. Drugače kot mi gledata novo deželo... Tudi o slovenski domovini in jugoslovanski državi s to mladino nismo mogli veC govoriti tako, kot smo govorili med seboj. Ni bilo mo-goCe graditi na Čustvenosti.« Na anketo je odgovorilo 23 vidnih osebnosti iz različnih držav. Trideset let pozneje postaja ob dejstvu, da je glavni razlog za obstoj po-liticrie emigracije, to je totalitarni politični sistem, v domovini izginil, zanimivo preveriti, ali so se vizije takratnega Časa utrdile in uveljavile. Osamosvojitev Slovenije pa daje vsem takratnim idejam novo vsebino. Anketa je vsebovala tri vprašanja: kakšne so naloge ideološke emigracije, kakšen naj bo odnos intelektualca do nove domovine in kakšen naj bo njegov odnos do slovenske domovine. Dr. Ljubo Sire je iz Anglije odgovoril, da »mora ideološka emigracija krčiti Slovencem pot do splošnega svetovnega in evropskega razvoja, tako da bodo zlahka našli svoje mesto v njem, ko preneha duhovno posiljevanje doma«. Zato je priporočil »CimveC stika je med neuradno Slovenijo in Jugoslavijo ter emigracijo«. Dr. Mar- ko Kremžar iz Argentine je trdil, da je »emigracija, zaprta sama vase, obsojena na smrt, slovenska postojanka v svetu pa lahko pomaga in vpliva na narod - Ce to hoCe. Upajmo, da se slovenska ideološka emigracija slej ko prej spremeni v verigo postojank, odkoder se bodo prelivali vplivi, gledanja in izkušnje petih kontinentov v domovino«. V Mendozi je prof. Božidar Bajuk ugotovil, da se »Cez noC Človek ne more na primer iz Slovenca preleviti v Argentinca«, tako da je edino pravilno, »da se kot priseljenec s svojim narodnim (slovenskim) in verskim (krščanskim) bistvom vživlja v novo okolje«. »Mi smo emigracija, ki je šla v svet zato, da bo odtod preoblikovala domovino. Imamo namen vrniti se domov in stati ob presnavljanju oblik duha kot zunanja pomoč. Zato vzgajamo tudi mladino, da bo nekoC v korist domovini,« je skupnost opredelil dr. Tine Debeljak. Glede odnosa do Slovenije pa je trdil, da »ni samo naša dolžnost graditi most do brega domovine ... tudi oni tam morajo najprej zrahljati železne obode in dati osebnosti vso Človeško in ustvarjalno svobodo«. Kulturnega ustvarjalca je predvsem bolelo to, da »oni tam še vedno ignorirajo vse naše delo, ne samo kulturno in ustvarjalno, temveč tudi šolske napore naših učiteljev in učiteljic, ki s svojim neizmernim idealizmom drže v življenju vso našo mlado generacijo«. Božidar Fink (sedanji uradni predstavnik Republike Slovenije v Argentini) je svoje bivanje v zdomstvu imel »za stanje trajnega protesta proti oblasti doma«, priznaval pa je, da je »naša mala skupnost, naj bo še tako pestra, vendar mnogim našim ljudem preozka in prešibka«. O stanju doma je razmišljal Alojzij Geržinic: »Ne reCem, da doma ni mogoče najti versko živih, nravno Čvrstih, pokončnih ljudi. Vendar je vprašanje, koliko lahko vplivajo.« Med nalogami, ki naj bi jih imeli, je Geržinic posebej poudaril zbiranje in analizo zgodovinskega gradiva v oporo lastnih stališč. Nakazal pa je možnost sprave med ljudmi: »Z vso dušo sovražimo komunizem kot največje zlo za naš narod in človeštvo. Do komunistov pa gojimo krščansko ljubezen. Časovna in fizična razdalja nam omogoča, da na stvari gledamo trezno.« Vdova dr. Janka Kralja gospa Anica je predvsem razmišljala o mladih: »Ne pričakujmo, da bo otrok, ki je zrastel v tujini, tako ljubil slovensko domovino, kakor mi ... Pomembno pa je za odrasle in otroke, da pravilno ločimo pojma domovina in režim.« Pavel Verbič je razmišljal o prihodnosti Slovenije kot države in je od politične emigracije pričakoval, da bo enotna v »zahtevi po samostojni slovenski državi v enakopravni skupnosti združenih evropskih narodov«. Ta program bi morali zagovarjati pred vsem svetom ter si na tej osnovi poiskati zaveznike in prijatelje »za Cas, ko bo narod zaCel odločilno bitko za svojo dokončno osvoboditev«. Iz Avstralije je svetoval Bernard Ambrožič: »Ce vsaj trenutno s kakšnimi kulturnimi podvigi ne moremo vplivati na domovino - morda niti posredno ne, nase in na svet okoli nas vedno lahko vplivamo.« Dr. Miha Krek iz ZDA je tako opredelil človeka v emigraciji: »Proti navalu vseh vplivov in pritiskov tujine mora naseljenec sam iz sebe, iz duhovnih zakladov, ki jih je prinesel s seboj, in z združenimi moCnti naseljenske narodnostne skupine gojiti, obnavljati, utrjevati pravilno naziranje in prepričanje, da mora živeti polno življenje kulturnega Človeka.« Mlajši dr. Peter Pavel Remec je opisal okolje, v katerem je živel (v ZDA): »Osnovni temelj ame-rikanske demokratske družbe je mnogovrstnost ali s tujko pluralizem. To je priznanje, da je družba sestavljena iz raznih delov, da je različnega in svojskega izvora ter da so mogoCi razni pogledi na isto vprašanje. Pluralistična družba dopušCa istočasno in vzporedno sožitje mnogim različnim idejam, gibanjem in udejstvovanjem.« Natančen pregled odgovorov nam daje jasno generacijsko sliko in pokaže tudi vpliv okolja, v katerem so živeli, študirali in delovali-Resnim razmišljanjem pa bi dodali bolj osebno noto v besedah dr. Jožeta Ranta, duhovnika iz Argentine: »Kaj veC, gospod urednik-zaenkrat ne vem povedati-In si ne upam. Sem pac eden tistih, ki se pogosto pred Bogom sprašujejo, kaj moram storiti kot duhovnik, emigrant, Slovenec. Bog pa tako rad molči.« Jutri: Konec LONDON / V GLOUCESTRU SE IŠČEJO TRUPLA V »hiši groze« tudi krvoločna perverznost Tako pravi zaročenec ene od VVestovih hčera Američani verjamejo, da svet pripada neotesanim WASHINGTON - V Združenih državah Amerike si prizadevajo preprečiti kajenje v vseh uradih in tovarnah, na noben način pa ne morejo odpraviti nevljudnosti na delovnem mestu. Joe Weintraub, profesor na Babson Collegeu v zvezni državi Massachusetts, je izjavil, da je nevljudnost ena redkih vedenjskih napak, ki je s pravnega vidika neoporečna, dokler ne preide v rasno, versko, spolno ali narodnostno diskriminacijo. iz pravkar objavljene raziskave dnev-nika USA Today izhaja, da si je Ame-nka za to desetletje izbrala geslo »Svet Pnpada neotesanim«. Glavni teoretik nevljudnosti je Stanley Bing, psevdo-nnn, ki si ga je izbral newyorški menedžer, ki ureja rubriko mesečne moške reviie >>Esquire«. Bing trdi, da je pri njegovem delu kanček nevljudnosti zelo frgsten. Nekoč je izjavil: »Bolj ko sem neotesan do katere koli meni znane osebe, vse manj z leti čutim potrebo, da bi spremenil svoje vedenje. Z uspehom narašča tudi moja nevljudnost« Tehnološki napredek je baje Se spodbudil nevljudnost uradnikov in direk-toijev. Komur se ne ljubi govoriti, preprosto vključi telefonski odzivnik in se požvižga na neprijetne pozive. Ce se kdo želi izogniti neprijetnemu pogovoru, raje posije faks, kjer nadrobno razloži svoja stališča, nasprotnik pa mu seveda ne more ugovarjati. Marsikomu ni pogodu zakon močnejšega, ki se je uveljavil v vseh velikih podjetjih. Se posebej v New Yorku, kjer je nevljudnost že skoraj vrlina. Se zlasti se pritožujejo uslužbenci javnih storitev, ki jih zadnje čase velike družbe trenirajo, da bi se čim bolje znašli tudi z jeznimi in neotesanimi strankami. LONDON - Občinski svet v Gloucestru, enem najstarejsih angleških mest, je začel razmišljati, da bi sedanji Cromwello-vi ulici celo spremenil ime. Ulica je sicer zaslovela po vsem svetu, a na to slavo v mestecu s sto tisoč prebivalci niso prav nič ponosni. Na dan namreč prihajajo nova grozodejstva in zgodbe o krvoločni perverznosti ter pokvarjenosti, ki so se dogajale na hišni številki 25. Doslej so preiskovalci Freda We-sta formalno obtožili osmih umorov, vendar domnevajo, da je bilo žrtev veliko več, vsaj dvajset, ki jih še vedno iščejo na vrtu z razkopavanjem (na sliki AP). Nove podrobnosti je razkril mladi Rob Wil-liams, ki je bil dolgo zaročen z eno od Westovih hčera in je štiri leta živel v »hiši groze«. Rose-mary, druga VVestova žena, naj bi bila nimfo-manska prostitutka, ki je potrebovala prave legije moških: večkrat naj bi jih na noč sprejela tudi po Štiri, vsak ji je odštel okrog 40 funtov. West pa se je vdajal »dejavnosti«, o kateri govori režiser Tinto Brass v filmu »II guardone«. Imel je pravo zbirko pornografskih videokaset in je bil ponosen na filme, v katerih je ovekovečil sebe z ženo ali drugimi moškimi. VVilliamsove izjave naj bi potrjevale domnevo, da je morilski bes v 52-letnem Fredu Westu, bivšem kamionistu, morda sprožil seksualni rap-tus, katerega žrtev naj bi bila tudi ena od njegovih hčerk. Joj, kam bi del! SAN FRANCISCO - Ogromna mišnica iz lesa in jekla že nekaj dni krasi trg pred občinsko palačo v San Franciscu, kamor jo je dal na ogled ameriški umetnik Curtis Cravens. Policisti in občinski možje pa ne vedo, kam z njo', saj se bojijo za varnost radovednežev, predvsem otrok, ki bi se utegnili uloviti v pa- st. Za zdaj so umetniku dovolili, da jo pusti tam, kjer je, s pogojem, da sam pazi, da bi se kdo preveč ne približal. Cravens je tudi razložil, v čem je sporočilo njegove umetnine: pred mišnico naj bi si človek postavil vprašanje »Ali lahko pride do tega?« (Telefoto AP) Oblasti skrbi porast gusarstva v kitajskih vodah SINGAPUR - Mednarodna ustanova za nadzor pomorskih poti UMB) sumi, da se za porastom gusarskih napadov v južnokitajskih vo-ah skriva kitajska vla-a. Iz IMB-jevega po-ročila, ki ga je včeraj objavil Herald Tribune, I laja, da so od začetka eta gusarji napadli vsaj ^0 ladij in jih primorali, da so se zasidrale v juž-rrokitajsJdh pristaniščih, N® so jih oropali. Na podlagi poročil očividcev IMB trdi, da Hnajo gusarji vojaške motorne čolne s kitajskimi napisi in rdečimi zastavami, možje na krovu Pa nosijo vojaške uniforme. Zaradi tega je mo-goče sklepati, da kitajske oblasti podpirajo gu-sfrstvo in na tak način skušajo uveljaviti svojo suverenost tudi v tistih Predelih, za katere se potegujejo druge ju-jfovzhodne azijske drža- ve, med katerimi Vietnam. V svojem poročilu IMB meni, da bi gusarji mogli biti tudi uporni kitajski vojaki. Istega mnenja je tudi Mednarodni zavod za strateške Študije, po katerem je Peking izgubil nadzor nad južnimi obalnimi predeh, kjer je nenadni gospodarski razvoj povzročil porast kriminala. Resnost položaja v južnokitajskih vodah dokazuje dejstvo, da so predstavniki ustanove predvčerajšnjim dopotovali v Azijo, da bi preve-rili morebitno odgovornost Kitajske. Mednarodna pomorska federacija je opozorila, da postajajo gusarji vse drznejši, saj so nekoč napadali ponoči, danes pa napadajo ob belem dnevu. Tudi pri Federaciji menijo, da gusarje podpira (oziroma jih ne ovira) kitajska vlada. V ceno je všteta tudi masaža TAIPEI - Kako lepo je, če sedes na fotelj in te ta kar sam masira... Gospodična na sliki je ena od obiskovalcev mednarodnega salona pohištva v Tai-peiu ter zadovoljno preizkusa »fotelj za masažo«, delo disajnerja Chena Kuanhuaja. Na sejmu, ki bo odprt še jutri, razstavljajo izdelovalci raznega pohištva iz osemnajstih držav. (Telefoto AP) NOVICE Avtobusa v plamenih: 55 mrtvih LAGOS - 55 oseb je umrlo v plamenih, drugih 12 pa je bilo težko ranjenih v dveh avtobusih, ki sta zgorela po čelnem trčenju na cesti med Potisku-mom in Damaturujem v nigerijski državi Yobe na severovzhodu države. Do nesreče je prišlo že v sredo, vest o njej pa so včeraj objavili. V Turčiji avtobus zavozil na mino ANKARA - V pokrajini Dyarbakir na jugovzhodu Turčije je avtobus zavozil na mino, ki je eksplodirala in ubila deset potnikov, drugih 11 pa je težko ranjenih. Policija domneva, da gre za atentat kurdskih gverilcev, ki da so namerno podtaknili mino na zelo prometni cesti. Na Kitajskem vedno več porok iz ljubezni PEKING - Koristoljubje je Se vedno glavni razlog za poroke, vendar število porok iz ljubezni stalno narašča. Tako so ugotovili raziskovalci pekinške univerze, ki so izvedli anketo v 18 kitajskih mestih. Pa tudi »telesna plat« je v poroki važna, kot so povedale nekatere intervjuvanke. Za ljubezen kot glavno gibalo pri izbiri partnerja se je izreklo kar 40 odstotkov mladih, a v primerjavi z zahodnimi državami je odstotek Se nizek, čeprav stalno narašča. Drugi pomembni kriteriji pri izbiri partnerja pa so »dobro zdravje«, vzgoja, značaj, skupni interesi. Kitajski sociologi so ob objavi rezultatov ankete komentirali, da se v kitajski družbi marsikaj hitro spreminja in da si utira pot pojem, ki je bil v preteklosti skoraj neznan: zakonska sreča. KOROŠKA / VOLILNI RED Liberalni forum in Zeleni pred Ustavno sodišče VVakounig: »EL solidarna« Ivan Lukan _____AVSTRIJA / KRIMINALISTI ZAKLJUČILI VEČMESEČNO PREISKAVO _ Sled glavnega storilca vodi v nemško teroristično sceno Tesno sodelovanje med avstrijskimi in nemškimi varnostnimi organi 9t SE n It It tcojpesz 82 12 92 si ' S tako pisemsko bombo je bilo decembra lani težko ranjenih štiri oseb, DUNAJ - V zadevi razkrivanja ozadij decembrskih atentatov s pisemskimi bombami je avstrijski notranji minster Franz Loschnak sporočil, da so avstrijski kriminalisti v glavnem zaključili svoje delo; - manjka da samo še nekaj »tehničnih izvedenskih mnenj«, ki pa ne bodo veC bistveno vplivali na dosedanji rezultat raziskav. Notranji minister je s tem v zevzi potrdil, da so kriminalisti zdaj močno prepričani, da je treba »glavo« atentatov s pisemskimi bombami iskati med neonacističnimi, terorističnimi krogi v Nemčiji. Za to domnevo da obstajajo moCni indiciji, preiskave varnostnih organov v Nemčiji pa da se koncentrirajo na Ekke- harda Weil-a, 45-letnega neonacista, ki je leta 1983 v Avstriji bil obsojen zaradi bombnega atentata na Simona Wiesenthala, lovca nacističnih zločincev. Weila da so baje - tik pred serijo atentatov s pisemskimi bombami, pri katerih je bilo ranjenih štiri oseb - videli v Avstriji, potem pa je izginil-Tudi nemški policiji doslej ni bilo možno odkriti Weilovo skrivališče. Kakšno vlogo je v zadevi bobmnih atentatov igral (medtem na 10 let zapora obsojeni vodja VAPO (v Avstriji prepovedana neonacistična organizacija - op. ured.) je še vedno odprto, sodelovanja pri atentatih pa bosta obtožena dva Dunajčana, ki sta bila aretirana tik po atentatih . (I.L.) r AVSTRIJA / ZVEZNI PREDSEDNIK KLESTIL Sporna odločitev • KOROŠKA /DRUŽBA Uspel prvi »kulturni teden žena« v koroški prestolnici Alois Angerer CELOVEC - Koroški Zeleni in Liberalni forum bosta po napovedih njunih predstavnikov skušali izpodbijati nedeljske deželnozborske volitve na Koroškem zaradi objektivnega oškodovanja manjših strank in volilnih grupacij. Pritožba bo naslovljena na Ustavno sodišče, Zeleni pa ne izključujejo pritožbo tudi pri Evropskem sodišCu. Poslovodja Zelenih Peter Pilz je na tiskovni konferenci v Celovcu poudaril, da bodo Zeleni vložili pritožbo pri Ustavnem sodišCu, Ce bodo Zeleni v nedeljo dosegli štiri odstotkov glasov, »zaradi diskriminatoriCnega volilnega rede pa kljub temu ne zastopani v koroškem deželnem zboru«. V tem slučaju da so iz-gledi za uspešno izpodbijanje volitev pri Ustavnem sodišCu dokaj dobri, saj bi Zeleni z osvojitvijo veC kot štirih odstotkov glasov lahko dokazali, da bi z istim rezultatom bili zastopani v deželnih zborih v drugih zveznih deželah ter da bi s štirimi odstotki dosegli tudi osnovni mandat pri državnozborskih volitvah. Glavni kandidat Liberalnega foruma, velepod-jetnik Hans Peter Hasel-steiner, pa je napovedal, da bo Liberalni forum volitve, ne glede na rezultat, ki ga bo dosegla stranka v nedeljo, izspodbijal. Kot Zeleni tudi Haselsteiner poudarja, da je koroški volilni red »izrazito nedemokratičen in majhnim strankam in gibanjem nenaklonjen«. CELOVEC - Koroški Časnikar Gerhard Sei-fried, trenutno dopisnik avstrijske radiotelevizije (ORF) v Bonnu, je pri Mohorjevi založbi izdal (v nemščini) svoje dnevniške zapise z Blakana po naslovom »Kronologija razpada«. Dnevnik je pisal Sei-fried, ki je svojo strmo novinarsko kariero začel pri socialdemokratskem dnevniku »KTZ« ob svojem delu kot poročevalec za ORF z balkanskih bojišč med 8. julijem 1990 in 1. julijem 1993. Iz prvega Seifriedo-vega dnevniškega zapisa z dne 8. julija 1990 zvemo, da je, ko je bil na poti v Kočevski Rog, kot 29-leten prvič Kot znano, mora vsaka stranka ali volilna grupacija, ki želi osvojiti osnovni mandat (sedež) v koroškem deželnem zboru, vsaj v enem volilnem okolišu dobiti med osem in deset odstotkov glasov, medtem ko so v vseh drugih zveznih deželah ovire za vstop v deželni parlament bistveno nižje (štiri, največ pet odstotkov - op. ured.) Tako je v volilnem okolišu 1 (Celovec-mesto z okolico) za osnovni mandat potrebnih skoraj kot 10.000 glasov. Glavni kandidat slovenske Enotne liste Andrej VVakounig je na zaključni tiskovni konferenci napovedal, da bo EL izpodbijanje pred Ustavnim sodiščem podprla, ne bo se pa aktivno priključila morebitnemu postopku oz. pritožbi. VVakounig je stališče EL utemeljil s tem, da se EL v prvi vrsti bori za zajamčeno manjšinsko zastopstvo v deželnem zboru. Peter Haselsteiner (LF). prišel v Ljubljano. Zadnji dnevniški zapis pa je nastal tri leta pozneje, 1. julija 1993, ko se je preko Splita vračal v Avstrijo. Od prvega do zadnjega zapisa je za ORF poročal o osamosvojitvi Slovenije, o njeni desetdnevni vojni, največ pa je poročal o vojnih spopadih v BiH; pri tem je moral ugotoviti, da se vse ponavlja, »da skoraj ni veC Česa novega, o Čemer bi se dalo poročati«. Seifriedov dnevnik, ki ga je novinar osebno predstavil v (slovenski) gostilni v Bilcovsu, je hkrati tudi priča o sovraštvu med raznimi narodnostmi v nekdanji Jugoslaviji. (I.L.) DUNAJ - Odločitev zveznega predsednika Thomasa Klestila, da imenuje 53-letno juri-stko Lisbeth Lass kot novo sodnico v kolegij Avstrijskega ustavnega sodišča, Čeprav je bila uvrščena kot zadnja na predlogu s tremi osebami (dve ženski, en moški), ki ga je Klestilu posredoval avstrijski parlament, še vedno buri duhove - predvsem socialdemokratov. Po ostri kritiki predsednika parlamentarne frakcije SPO Fuhrman-na, kateri je predsedniku očital »neupošte- DUNAJ - Vodstvo podjetja Continental, nemškega koncernskega lastnika avstrijskega proizvajalca avtomobilskih gum Semperit AG v Traiskir-chnu blizu Dunaja, je obvestilo uslužbence avstrijskega podjetja o načrtovani ukinitvi razvojnega oddelka. 65 v Traiskir-chnu zaposlenih inženirjev naj bi v okviru varčevalnih ukrepov odšlo na delo v matično podjetje v nemškem Hannovru ostalim 180 uslužbencem razvojnega in kontrolnega oddelka naj bi pozneje podali isto ponudbo. Produkcija v tovarni Semperit AG (2.400 sodelavcev) naj bi od racio-nalizacijskih ukrepov vanje želja neodvisnih in svobodno izvoljenih parlamentarnih poslancev«, se je zdaj oglasil sam zvezni kancler. V pogovoru z novinarji je Vranitzky dejal, da si je pričakoval »drug način komunikacije zveznega predsednika s parlamentom«, sam predsednik državnega zbora, socialdemokrat Heinz Fischer, pa je napovedal, da bo treba razmišlajti o tem, ali je sploh potrebno podati predlog s tremi osebami. Klestil sam je svojo odločitev ponovno za- ostala neprizadeta, je s tem v zvezi povedal vodja Continentala Wil-helm Schafer, postojan-ska v avstrijskem Trais-kirchnu, da je kot izhodišče podjetniškega marketinga za vzhod nepogrešljiva. Premestitev razvojnega oddelka v Nemčijo naj bi po njegovih izvajah potekala v Časovnem okviru treh do petih let. Obratni svet Semperit AG je na napovedi koncerna reagiral dokaj kritično. Zastopniki delavcev so kajpada upravičeno skeptični in se bojijo za nadaljni obstoj svojega podjetja, ki ga Continental zdaj skuša degradirati v »podaljšano delovno govarjal s tem, da je rav-noval »v skladu z ustavo« in da si je vzel pravico, da po svoji presoji izbere osebo, ki se mu zdi za to funkcijo najbolj kvalificirana. Podporo je zvezni predsednik medtem dobil s strani šefa avstrijskih svobodnjakov Jorga Haiderja ter tudi dunajskega socialdemokratskega župana Helmuta Zilka. Slednji je poudaril, da se tudi on ne vedno drži vrstnega reda na predlogu, »saj bi bil potem samo podpisalni stroj«. (I.L.) mizo« matičnega nemškega koncerna. Continental je Semperit prevzel leta 1984, ko se je avstrijsko podjetje nahajalo v gospodarskih težavah. Nemški koncern je takrat prejel 1, 2 milijardi šilingov iz državnih subven-cijskih sredstev za ohranjevanje delovnih mest, pod pogojem, da vnadalj-njih deset let ne prišlo do ukinitve produkcije. Zdaj se rok izteka. Kancler Vranitzky je spričo spornih odločitev od vodstva Semperit AG zahteval nove koncepcije za postojanko podjetja z ofenzivo strategijo ter s tem v zvezi nakazal možnost državnih podpor za razvojno dejavnost. CELOVEC - Od 1. do 8. marca je potekala v koroškem glavnem mestu vrsta kulturnih prireditev za ženske o problemih žensk, pobuda pa je prvič prišla do Urada za ženska vprašanja pri koroški deželni vladi oz. celovškega magistrata. Cristine Gaschler-An-dreasch, referentka za ženska vprašanja pri deželni vladi, in Astrid Malle (magistrat Celovec), sta - prvič v tej obliki - poskušale opozoriti javnost, da obstajajo še vedno nerešeni problemi glede enakopravnosti žensk. »Nismo hotele samo karati in jokati, še manj pa poudarjati določeno politično ali ideološko usmerjenost. Javnosti smo želele pokazati, da smo ženske enakovredne, da smo ustvrajalne in uspešne na najrazličnejših področjih ter da znamo to tudi izraziti«, je dejala Astrid Malle, ki je tudi bistevno prispevala k temu, da je - v sodelovanju z drugimi ženskami iz različnimi ženskimi organizacij - nastal bogat kulturni program, ki ga ni bilo mogoCe spregledati. V okviru glasbenih večerov, ki so bili namenjeni izključno ženskam (kar je bilo moškim deloma nerazumljivo) sta Ljubljančanki Andrea Zeli in Karmen Škrabi blesteli z akordeonom, glasbenici Reni Hohniiller in Anette Giesriegl sta navdušile z lastnimi zvočnimi eksperimenti, na sporedu pa je bil tudi praznik za dekleta z literarnim branjem. V kinodvorani Šentrupert v Celovcu so v okviru prvega (uradnega) kulturnega tedna žena v koroški prestolnici pokazali pet filmov o perečih aktualnih vprašanj: Fernale Misbehavior (NemCija> režija Monika Treut), Zarota otrok (Belgija 1992). The piano (Australij3 1992, zlata palma Cannes 1993, režija Jane CaHi" pion), Kjer sem doma (Kanada 1989, režija Bruce Pittman) in Sabin® (Francijal992, režija Phi-lippe Faucon). Tudi vse tri umetniške razstave so naletele na pozitiven odmev pri pu' bliki. Na univerzi so razstavljale srbske, bosanske in hrvaške umetnice iz Bosne in Hercegovine; -obiskovalci so tako imeli priliko, da razpravljajo z direktno prizadetimi 0 grozotah vojne. Galerija »H-Punkt« je svoje prostore ponudila trem domačim umetnicam, ki so zbudile nepričakovano veliko zanimanje (Ger-hild Tschachler - keramika, Inge Vavra - grafika in Katarina Salawa - slikarstvo). Kar štirikrat so imele domače literarne ustvarjalke priliko, da seznanijo obiskovalce s svojimi deli. Pod skupnim geslom »Zenske oblikujejo prihodnost in obvladujejo preteklost« so bral® Maria Wuggonig, Ger-traud Patterer, Waltraud More in Nanine Fend. Nekakšen višek prizadevanj za ženske pravice je bila podelitev nagrad natecanja, ki je bil razpisan na nekaterih koroških srednjih šolah. Dekleta so v spisih razmišljale o temi »Moje utopije o enakopravnosti spolov«. y živahni diskusiji se j® pokazalo, da se mladina resno ukvarja s problematiko enakovpravnosti v vsakdanjem življenju, 'j zakonodaji, v vzgoji, prl pouku in v poklicu. KOROŠKA / PUBLIKACIJA Dnevniški zapis o razpadu države Jugoslavije Novinar ORF izdal publikacijo AVSTRIJA / RACIONALIZACIJSKI UKREPI Semperit hoče ukiniti svoj razvojni oddelek Prizadetih je več kot250 delojemalcev Igor schellander PRED PRIHODOM NOVEGA KONVOJA bosanskih SLOVENCEV Dižava igra pingpong z begunci Tudi slovenskim beguncem, tako kot ostalim, grozi razseljevanje po zbirnih centrih Ljubljana - Na sektorju 23 migracije slovenskega zunanjega ministrstva v teh minh potekajo intenzivne priprave na organiziranje in ^Prejem novega, že drugega Konvoja s približno dvesto slovenskimi državljani in njihovimi ožjimi družinskimi nlani, ki se tačas nahajajo v sarajevskem peklu. »Ce bo Vse po sreči, bo konvoj v Sloveniji v začetku aprila. S tem omo uresničili decembrski sklep vlade, ki se je na predlog našega ministrstva odlo-Oila iz Bosne in Hercegovine umakniti določeno število naših državljanov,« nam je včeraj povedi vodja tega se-. °rja Drago Mirošic. Ob tem )e dodal, da bodo tokrat poskušali vse natančno urediti, preden bodo te ljudi pripeljali v Slovenijo, da bo ne le prevoz, temveč tudi sprejem v Sloveniji čimbolje organiziran. »Urediti je treba, kam bodo šli, kdo od njih bo dobil državljanstvo, kdo pa le status začasnega begunca. Da bi se izognili poznejšim nesporazumom, bodo vsi pred odhodom iz Sarajeva podpisali tudi posebno izjavo, s katero se bodo seznanili, pod kakšnimi pogoji prihajajo sem. Torej bodo seznanjeni s pogoji bivanja, pravic in dolžnosti v Sloveniji,« dodaja Mirošič. Takšnim pripravam pa botrujejo predvsem zapleti, povezani s prvim konvojem bosanskih Slovencev, ki jih je slovenska vlada evakuirala iz Bosne konec leta 1992. Sku-Paj jih je bilo nekaj več kot tristo, v Sloveniji pa so jih po Prihodu sprejeli malodane z vsemi častmi. A s tem je bilo velike (predvsem politične) zgodbe tudi konec. Čeprav so ]m pripeljati kot slovenske državljane s skupinskim slovenskim potnim listom, so jun nato dodelili status začasnih beguncev. Tako so jim sicer rešili življenja, a jih hkrati postaviti v novo real- nost, v kateri nanje sicer ne prežijo ostrostrelci ali jim grozijo bombe, pač pa močna državna birokracija, ki si jih podaja dobesedno kot pingpong žogico. Približno šestdeset polnoletnih evakuiranih oseb, ki danes prebiva v SCT centru v Luciji - kot vse kaže, pa jim grozi razseljevanje po zbirnih begunskih centrih - se je zato odločilo, da poišče .pravno pomoč. Svojo usodo so zaupati odvetnici Nataši Vidovič, ki je v preteklih dveh mesecih potikala že na prenekatera vrata, konec letošnjega februarja pa je napisala daljše pismo vladi oziroma zunanjemu in notranjemu ministrstvu, ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvu za šolstvo in šport, vladnemu Uradu za priseljevanje in begunce ter Svetu za varstvo človekovih pravic. Potrkala je tudi na nekatera poslanska vrata, saj je država z ljudmi, ki jih je sprejela z velikim medijskim pompom, očitno ravnala skrajno neodgovorno, kajti danes sploh ne ve, kaj naj z njimi počne. V imenu svojih strank omenjena odvetnica tako prosi za natančno informacijo, če nekoliko poenostavimo, kaj te ljudi čaka v prihodnje. Obstajal naj bi namreč vladni sklep, zaradi katerega ne morejo dobiti potrdil o stalnem bivališču, vse pa kaže, da ta sklep predstavlja tudi oviro za pridobitev državljanstva, redno zaposlitev in šolanje v slovenskih šolah s slovenskimi spričevali. Hkrati opozarja, da njene stranke pošiljajo z urada za begunce na notranje ministrstvo in od tam nazaj ati pa na ministrstvo za zunanje zadeve in obratno. »Dokler imajo status tujih državljanov, so naša skrb,« nam je včeraj povedal direktor urada za begunce Miloš Šuštar. »Skupaj jih je še 93, od tega jih osem že ima slovensko državljanstvo, po sklepu vlade pa imajo možnost šolanja otrok, zaposlo- vanja in stalnega bivališča,« dodaja in zatrjuje, da so otroci v šolah, za delo naj bi poskrbelo pristojno ministrstvo, bivališče pa menda ureja njihova odvetnica. Iz pisma odvetnice vladi je razvidno, da je prav z bivališči pravzaprav največ težav tako kot s prednostnim obravnavanjem njihovih zahtevkov za pridobitev državljanstva, odteterega je odvisna njihova nadaljnja usoda. Kakorkoli že, jasno je, da je bila akcija izvedena predvsem izjemno neodgovorno, kar danes potrjuje tudi generalni sekretar slovenske vlade Mirko Bandelj. Pravi tudi, da bodo zadeve kljub temu poskušali urediti, vso stvar pa jemljejo tudi kot dober nauk za prihodnost. Kot rečeno, je pred vrati slovenske države Se en konvoj rojakov, ob katerem si zdaj menda nihče več ne dela utvar, da bodo lahko živeti le od (političnih) obljub in pompoznih dobrodošlic. Ivanka Mihelčič CIVILNO-VOJAŠKA RAZMERJA / MEDNARODNA KONFERENCA Demokracija je porok za mir Evropski varnostni sistem se spreminja LJUBLJANA - Ob udeležbi visokih funkcionarjev Zahodnoevropske unije, Nata in KVSE je predsednik državnega zbora Herman Rigelnik na konferenci o ci-vilno-vojaških razmerjih dejal, da si Slovenija svojo varnost lahko zagotovi le z vključenostjo v delujoč evropski varnostni sistem. Generalni sekretar Zahodnoevropske unije dr. Wil-lem van Eekelen pa je poudaril, da se v Uniji soočajo z vrsto izzivov in groženj, ki jih med hladno vojno niso bili vajeni. Zahodnoevropska unija se spreminja, saj se proces evropske integracije še ni končal, zato so odzivi posameznih članic WEU na grožnje miru (pri tem je van Eekelen opozoril na primer Bosne in Hercegovine) različni. Zato je navzočnost Severnoatlantske zveze, ki se tudi spreminja, pomemben element pri zagotavljanju evropske varnosti. Odnos med Natom in WEU je dopolnjujoč, pri čemer se pri posvetovanjih o vojaških ukrepih jasno pokaže, kdo je pripravljen prevzeti odgovornost, je dejal van Eekelen. Forum za konzultacije pri WEU predstavlja pravšnje telo za sodelovanje vzhodno- in srednjeevropskih držav, torej tudi Slovenije, pogoj za to pa je pridruženo članstvo v ES, je dejal van Eekelen. O sodelovanju z WEU bo odločala organizacija na podlagi lastnih meril, glavni med njimi pa sta pluralistična država in tržno gospodarstvo. Van Eekelen je poudaril, da je zagotavljanje varnosti težko, če ni medsebojnega zaupanja. »Od naših članic zahtevamo, da ravnajo odgovorno,« je dejal van Eekelen. Celo v utrjenih demokracijah prihaja do sporov med civilnimi in vojaškimi oblastmi, pri tem pa ima pomembno vlogo krepitev civilno-vojaških odnosov, je dejal namestnik pomočnika generalnega sekretarja Nata za politične zadeve Allen Keiswetter. Nato je strateško odločitev o sodelovanju z vzhodnoevropskimi državami sprejel zaradi potrebe po varnosti na tem območju. Partnerstvo za mir je preizkus evropske varnosti, je dejal Keis-wetter, demokracija pa je najboljši porok za mir. Kei-svvetter je še posebej poudaril vlogo Nata na kriznih območjih Bosne in Hercegovine. Čeprav bi si želela trdnejših varnostnih zagotovil, se Slovenija zaveda odgovornosti in realnosti s pristopom k partnerstvu za mir, je dejal obrambni minister Janez Janša, obenem pa si ne želi, da bi postala tamponsko območje z novo blokovsko mejo v bližini. (B. M.) Generalni sekretar WEU VVillem Van Eekelen med ogledom vojašnice v Vrhniki J 18. marca, ob 20. uri: G. Barvili -MEDENI MESEC, za izven. sMG, tel.: 061/1253-312 Danes. 11. marca, ob 20. uri: GOSPODIČNA JULIJA. Predstava bo še v soboto, 12. marca, 0d 19. uri, za izven. LGL, tel.: 061/314-789 V soboto, 12. marca, ob 11. in 18. uri: Ervin Eritz - GROFIC PRAŠIČ, za izven. KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183 Danes, 11. marca, ob 20. uri: A. Ayckbourn NORČIJE v SPALNICAH. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča. V soboto, 12. marca, ob 16. uri: HUDOBNI GRAŠČAK. Gostovanje LG iz Ljubljane. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 11. marca, ob 21. uri: gledališče Ane Monro - VARIETE. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 V nedeljo, 13., in v torek, 15. marca, ob 20.30: predstava ODKRUŠKI. KRANJ PGK, tel.: 064/ 222-681 TEDEN SLOVENSKE DRAME: V sredo, 16. marca, ob 19.30: Ivan Cankar -KRALJ NA BETAJNOVI, premiera. Prešernovo gledališče Kranj. V Četrtek, 17. marca, ob 19.30: Ervin Fritz -GROFIC PRAŠIČ. Gostuje LG iz Ljubljane. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 11. marca, ob 21. uri: CARMEN - Popoldan na robu evropske zgodovine, za abonente in izven. V soboto, 12. marca, ob 20. uri: V Minoritih M. Vezovišek - JERMANOVO SEME, za abonente in izven. Predstava bo še v nedeljo, 13., in v ponedeljek, 14. marca, ob isti uri. LGM, tel.: 062/ 26-748 V nedeljo, 13. marca, ob 11. uri: Marjan Pungartnik - KRALJ FRIDERIK ZOBATI, za izven. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V soboto, 12. marca, ob 20. uri: v Solkanu A. Strindberg - OCE, za red sobota modri in izven. Predstava bo še v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri, za red nedelja in izven in v torek, 15. marca, ob 20. uri, za red premiera modri in izven. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 12. marca, ob 16. uri: predstava RADOVEDNI SLONČEK. Gostuje lutkovno gledališče Kobanci iz Kamnice. VELENJE Danes, 11. marca, ob 18. in 20.30: v Domu kulture Velenje predstava KLINIKA TIVOLI d.o.o. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. furlanija-julijska krajina IRSI SSG - Kulturni dom Danes, 11. t.m., ob 11. uri predstava »Vsega ]e kriva Marjana Deržaj«. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona: jutri, 12. t. m., ob 20. uri (red H četrta predstava Bellinijeve opere »Mesečnica« (La Sonnambula). Dirigent Michael mng. Ponovitev v nedeljo, 13. t. m., ob 16. ari (red G). Prodaja vstopnic in rezervacije so v teku pri magajni Dvorane Tripcovich - 9-12,16-19 (zaprta ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti danes, 11. do 13. t. m.: W. Shakespeare ®Rar hočete«. Rezija G. Barberio Corsetti. redstava v abonmaju: odrezek 3V (na izbiro med petimi zelenimi). V teku je predprodaja ''stopnic za predstavo »Terra di nessuno«, ki ° aa sporedu od 15. do 20. t. m. (odrezek 7A (modri). Gledališče Cristallo-La Contrada Jutri, 12. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Popolare La Contrada uprizorilo C. Grisancichevo delo »Un baseto de cuor«. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio in Mimmo Lo Vecchio. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 14. in v torek, 15. t. m. ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Giorgio Barberio Corsetti z W. Shakespearejevim delom »Kar hoCete«. [koroška MILOVIČ Mestno gledališče: v torek, 15. t.m., ob 10.30 in 14.30: A. Lindgreen »Pippi Langstrumpf«; ponovitev v sredo, 16. trn., ob 10.30 m 14.30. BOM PRI PLIBERKU anes, 11. t. m., od 9. do 16. ure seminar o zemlji D: kolobarjenje in bilanca gnojil. GLOBASNICA Danes, 11. t. m., ob 19.30 v gostišču Juenna v Ce-icah predavanje »Umvveltschutz auf Kosten er Bauem und Haushalte«. SENTPRIMOŽ Jutri, 12. t. m., ob 19.30 komedija »George Dan-din ali kaznovani soprog«. RAZNE prireditve SLOVENIJA UUBLJANA MKE2A ZA METELKOVO aaes, 11. marca, ob 18.30: videoprojekcija - MOSKVA PETROSKI. Po projekciji bo pogovor z režise-lem Draganom Živadinovom (klub Channel Zero); p 20. uri: otvoritev skupinske razstave umetnikov, ustvarjajo na Metelkovi (klub Channel Zero); ob “Lari: performance - MATJAŽ PIKALO m AN-“1®! MOROVIC s Fantovščino (klub Channel Ze-r°J; ob 22. uri: ognjemet - Johnny A. Monro. GALERIJA ŠOU, Kersnikova 4 nedeijo, 13. marca, videoprojekcija filmov: e 16. uri: Caravaggio, ob 17.30: Garden, ob a-30: Edvvard H, OB 21. uri: VVittgenstein in ob 22.30: Sabastiane. Muzej novejše zgodovine, Vpovska cesta 23 anes, 11. marca, ob 11. uri: otvoritev razstave m Predstavitev knjige SLOVENSKA PARTIJSKA POTRDILA. Sodnikova domačija, vodnikova 65 torek, 15. marca, ob 18. uri: predavanje dr. JOZE-A POGAČNIKA - Slovenska kultura v zamejstvu. KLUB ZKOS, Beethovnova 5 Danes, 11. marca, ob 20. uri: kratki filmi slovenskega režiserja Maka Sajka. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V soboto, 12. marca, ob 20. uri: ob 50-letnici smrti Karla Destovnika - Kajuha glasbeno-literami recital SE VES, KO SI PRINESLA MI JASMIN... Sodelujejo: IRENA BAAR - sopran, RAJKO KORITNIK - tenor, VLADKA VREMSAK - klavir, SAMO VREM-SAK - bariton, klavir, BARBARA BOŽIC, TONE FTICAR - recitacije. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 12. marca, ob 20.30: veCer z gostom -ŽARKOM PETANOM. V nedeljo, 13. marca, ob 18. in 20.30: ameriški film OČKA V KRILU. VELENJE V torek, 15. marca, ob 19. uri: v Domu kulture Velenje - VEČER SPIRITUALNE INDIJE. Večer pripravlja skupnost za zavest Krišne iz Ljubljane. Danes, 11. marca, bo ob 18. uri v Sivčevi hiši v Radovljici otvoritev razstave slik in risb LOJZETA CEMAŽARJA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca. Razstava modne fotografije PARS PRO FOTO je na ogled do 10. aprila. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Pregledna razstava TOMAŽA KRŽIŠNIKA -Izbrisane podobe sveta in oblik je na ogled do 20. marca. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava ANDRESA SERRANA je na ogled do 3. aprila. Razstava ŽARKA VREZCA je na ogled do 3. aprila (Mala galerija). GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava Plakat BRANETA ZALARJA je na ogled do 18. marca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLAVDIJA ZORNIKA je na ogled do 4. aprila. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava skulptur LUJA VODOPIVCA je na ogled do 21. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik JASNE KOZAR-HUTHEESING je na ogled do 24. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava akvarelov JANEZA LOGARJA je na ogled do 30. marca. KNJIŽNICA J. MAZOVCA, Zaloška cesta 220 Razstava kolažev KATARINE STOKAR z naslovom Veliko drevo miru je na ogled do 17. marca. RAZSTAVIŠČE HEST-ASTORIJA, Slovenska 2 Prodajna razstava VOJKA POGAČARJA. RAZSTAVIŠČE CICERO - DELO, Dunajska 5 Razstava kiparskih del BOJANA SUNETA je na ogled do 29. marca. ATELJE ZOIS, Breg 22 Razstava modnega oblikovanja ALENKE FLO-RJANCIC je na ogled do 19. marca. CELJE POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Razstava z naslovom PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV - Iz življenja v rimski Celeji, ki je namenjena predvsem slepim in slabovidnim lju- biteljem zgodovine, je na ogled do 31. marca. LIKOVNI SALON CELJE Razstava del TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 1. aprila. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 18. marca. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava akvarelov MOJCE PLESTENJEK-BA-HAR je na ogled do 20. marca. KOPER GALERIJA LOŽA Skupinska medregionalna likovna razstava je na ogled do 1. aprila. GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava risb, akvarelov in gvašev STANETA KREGARJA je na ogled do 31. marca. KROPA Danes, 11. marca, bo ob 17. uri v Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja otvoritev razstave Kropa z okolico skozi objektiv fotografskega društva Radovljica MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava ZIMSKI SALON 1994 - VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMELE in ANDREJ TROBENTAR je na ogled do 26. marca. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7 Danes, 11. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik, skulptur KRESIMIRJA NOVAKA. Razstava bo na ogled do 4. aprila. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Danes, 11. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave KARLA PLEMENITAŠA. Razstava bo na ogled do 6. aprila. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Razstava tapiserij, del v tehniki makrameja in risb MARIKEUANC ROTH je na ogled do 25. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigama Do 19. t. m. je na ogled jerazstava Safeta Zeca. Galerija Rettori Tribbio 2 Se danes , 11. t. m., je na ogled je retrospektivna razstava slikarja Giovannija Enrica Cucka. Art Gallery Danes, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Lida Dambrosija. Razstava bo na ogled do 19. t. m. Galerija »Al Bastione« Se danes, 11. t. m., bo na ogled razstava Roberta Hlavatyja. MILJE Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«. SPETER Beneška galerija in Zveza beneških žena vabita na ogled razstave kiparke Diane Crisetig, ki bo odprta do 26. t.m. od 17. do 19. vsak dane razen nedelj. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 16. t.m. razstavlja Haim Steinbach, do 4. aprila Peter Kogler in do 29. maja Heimo Zobernig. Hiša umetnikov: do 19. t.m.razstavlja Barto-lomeo Migliore. BOROVLJE Galeriji Rieser: razstava del 50 koroških umetnikov. BELJAK Mestna galerija: do 19. t. m. razstavlja Peter Krawagna. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel: 061/222-815 V soboto, 12., ob 20. uri in v nedeljo, 13. marca, ob 18. uri: koncert za dva igralca - PIAF. Igrata in pojeta ALENKA VIDRIH in GOJMIR LEŠNJAK. SLOVENSKA FILHARMONIJA V ponedeljek, 14. marca, ob 19.30: koncert MANUEL BAR-RUECO - kitara. K4, Kersnikova 4 V nedeljo, 13. marca, ob 22. uri: koncert BITKE HABERL. V torek, 15. marca, ob 21. uri: koncert WHISKEY PRIESTS. CELJE V torek, 15. marca, ob 19.30: v Narodnem domu koncert BREDE JERIC - oboa, TOMAŽA LORENZA - violina in ALENKE SCEK LORENZ - klavir. Program: J. S. Bach, J. Haydn in E. Grieg. GRAD DOBROVO Danes, 11. marca, ob 20. uri: koncert JESS TRIO VVIEN. IDRSKA BISTRICA „ Danes, 11. marca, ob 22. uri: v klubu MKNZ festival DRUGA LISTA - STARI ROCK. Nastopili bodo: MOMOJEBAC, WHY STAKLA, ZOAMBO ZOET VVORKESTRAO, FANCY LAZY. MARIBOR OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 11. marca, ob 19.30: v Unionski dvorani - Simfonični koncert Mariborske filharmonije, za abonente in izven. Ob 23. uri: na malem odru koncert VLADA KRESLINA, za izven. NOVA GORICA V ponedeljek, 14. marca, ob 20.15: v veliki dvorani Kulturnega doma koncert VOLGA BRASS QUINTET. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL Danes, 11. marca, ob 20. uri: koncert LJUBLJANSKEGA GODALNEGA KVARTETA, za glasbeni abonma in izven. FJK TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel I Musiči della Serenissima. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek: v nedeljo, 13. t. m., ob 20.45 bo na sporedu prvi koncert: nastopila bo skupina Tečno Project. V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.45 pa bo nastopil saksofonist in flavtist Bud Shank. BBC Club - Ul. Donota Danes, 11. t. m., ob 21. uri koncert skupine Societa di macinazione. MILJE Gledališče Verdi Jutri, 12. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Jeny Ber-gonzi Quartet. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. t. m., ob 20.30, klavirski koncert Louisa Lor-tie, recitirala bo Giulia Lazza-rini. Na programu Schubert, Liszt, Wagner, Nietzsche in Strauss. GORICA Katoliški dom Danes, 11. t. m., ob 20.30 bo nastopil pianist Paul Badura Skoda. VIDEM V ponedeljek, 21. t. m.: JOVA- NOTTI. Za informacije in vstopnice: UTAT (tel. 630063). 1. MOŠKA DIVIZIJA / BOJ ZA NAPREDOVANJE SPET ZANIMIV — V NEDELJO / V REPNU IN CORNU ■ 1 Valprapor Soča porušil turjaško trdnjavo Naš prapor razočaral - 1. ŽD: gladki zmagi Olympie 1. MOŠKA DIVIZIJA Valprapor SoCa Espego - Libertas Turjak 3:2 (8:15, 15:6,15:9,9:15,15:7) VALPRAPOR SOCA: S. Cemic 6 točk +10 menjav, M. Cemic 4+4, Devetak, Makuc 3+0, Plesničar 3+3, Soban 6+6, Radetti 5+11, Brisco 0+0, Uršič 9+7. Mlada goriška združena ekipa je v vnaprej igrani tekmi 13. kola zadala prvi prvenstveni poraz turjaškemu Libertasu in se tako spet vključila v boj za napredovanje v D ligo. ZaCetek tekme ni obetal nic dobrega. Mitja Feri, ki je v zadnjih kolih okrepil mlado Sesterko, da bi bil prodor v vrh lažje dosegljiv, je zbolel za gripo, standardni center Manuel Devetak pa zaradi bolečin v ramenu sploh ni stopil na igriSCe. Prvi set je zaradi slabega sprejema servisa splaval po vodi takorekoC po hitrem postopku in malokdo je tedaj še verjel v podvig. Trener Jakopič je nekoliko spremenil postavo. Denisa Uršiča je pomaknil na center, na krilu pa je zaigral Matej Cemic. Nova pestava se je hitro ujela in Valprapor SoCa Espego je z brezhibno igro povedel v setih 2:1. V Četrtem setu so našim odbojkarjem pošle moCi, upadla je tudi koncentracija, v bistvu pa se je pokazalo, da so hranili moCi za tie break, v katerem so spet zaigrali odlično, posebno še v napadu, in presenetih izkušene nasprotnike, ki so v povprečju najmanj enkrat starejši od Goričanov in že pred pričetkom sezone niso skrivali želje, da bi se vnovič vrnili med deželne ligaše. Valprapor SoCa Espego mora odigrati še dve zaostali tekmi. Obe šesterki imata ta Cas po en poraz, tako da je zelo pomembna tudi raz-lika v setih, ki je za zdaj še za nekaj setov v prid Turjaka. Naš prapor - Mossa (15:13, 5:15,1:15,15:11,9:15) NAS PRAPOR: Mikluš, BevCar, Boškin, Devetak, Gu-lin, A. in V. JuretiC, KoreCiC, Kovic, Legiša, Paulin, Sošol. Naš prapor je proti neposrednem tekmecu za uvrstitve tik pod vrhom razočaral. Naši odbojkarji so naleteli na slab dan in so zaigrali pod svojimi sposobnostmi. »Tudi v prvem in Četrtem setu, ki smo ju osvojih, smo pokazali kvečjemu 60 odstotko tega kar zmoremo«, nam je povedal Valter Mikluš. V petem nizu so se vsa upanja razblinila že na samem začetku, saj je Mossa takoj povedla. OSTALI IZIDI 12. KOLA: Caldini - Quarin Viaggi 1:3, 01ympia - Fossalon 3:0, Acii Ronchi - Valprapor Espego 0:3, Torriana - Intrepida 1:3, Libertas Turriaco - Corrido-ni 3:1. VRSTNI RED: Libertas Turriaco 24, Valprapor SoCa Espego 20, Quarin Viaggi in Mossa Candolim 18, Naš prapor 16, 01ympia 12, Torriana 8, Caldini, Corridoni in Acii Ronchi 6, Intrepida in Fossalon 4. 1. ZENSKA DIVIZIJA Villesse - Oljmpia 0:3 (3:15, 2:15,4:15) OLYMPIA: Bulfoni, H. in K. Corsi, Princi, M. in V. Cemic, Sošol, Capocchiani. Na svoji zmagoviti poti je 01ympia v preteklih dneh opravila še dve formalnosti proti Corridoniju in Villes-sejem. GoriCanke so obakrat zmagale s 3:0, težje pa je bi- lo v Foljanu, kjer je že kazalo, da bodo prvič izgubile set, saj je Corridoni v tretjm setu že vodil 14:8. V Vilešah pa GoriCanke nasprotnicam niso dopustile, da bi prišle do izraza. Za napredovanje v D ligo bosta bržkone odločilni naslednji dve tekmi. 01ympia bo najprej igrala s Farro, ki je v vse boljši formi, nato pa še s Staranzanom, to je njihovim edinim resnim konkurentom za za vrh lestvice, saj sta San Luigi in ronški Acii s porazoma v zadnjem kolu dokončno izpadla iz vsakršne kombinacije. IZIDI 10. KOLA: Azzurra - Ronchi 3:1, Farra - Villesse 3:1, 01ympia - Corridoni 3:0 (15:8, 15:0, 16:14), Sta-ranzano - Libertas Cormons 3:1, Morarese - San Luigi 3:1. VRSTNI RED: Oljmpia 22, Staranzano 18, Acii Ronchi 12, San Luigi 10, Farra in Azzurra 8, Lib. Villesse, Lib. Cormons in Corridoni 6, Morarese 4. (Oljmpia ima tekmo veC, Corridoni ima tekmo manj) 2. ZENSKA DIVIZIJA Domovke bodo danes ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma gostile Pro Romans. IZIDI 4. KOLA: Torriana - Dom hnsa 2:3, Pro Roamns - Lanci 3:1, Intrepida Mariano - Lib. Capriva 3:0, Grado -Pieris 2:3. VRSTNI RED: Pieris 8, Mariano in Capriva 6, Pro Romans in Dom Imsa 4, Torriana in Grado 2, Lancia 0. H PORDENON / MLADINCI f- Lahko bi se zgodilo, da bo naslov osvojil najslabši Konec tedna bo padel zastor nad dežlenkna fi-naloma v kategorijah mladincev in mladink. Med mladinkami si je Bor že zagotovil naslov prvaka, trener plavih Kalc pa pravi, da bodo njegova dekleta tudi v tekmi zadnjega kola s Fincantierijem skušala zmagati s 3:0, da bi se tako na meddeželno fazo (konec meseca) uvrstile brez izgubljenega seta. Drugačen je položaj med mladinci. Valprapor SoCa Espego, ki je v prvih dveh kolih premagal Por-denon in VBU, bo igral proti tržaškemu PaDavo-lu v zelo okrnjeni posta- vi, ker ni dobil nobenega odgovora na prošnjo, da bi zaradi istočasnega nastopa na finalu »dečkov« premaknili urnik dvoboja s Tržačani. V Porde-non bodo odpotovali Populim. Radetti in Makuc (ki niso veC »dečki«), verjetno Soban in pa Crassini in Pintar, ki sicer ne igrata ved. Lahko bi se prvenstvo izrodilo v pravo farso, kajti Ce bo Por-denon premagal VBU (s kakšno postavo bodo nastopili že demotivirani Videmcani?), bo postal prvak. Čeprav je potek turnirja pokazal, da je najslabši udeleženec finala! Deželna finala dečkov in deklic \/ Repnu (dekleta) tudi Bor in Dom Imsa Valprapor Soča Korotan favorit za naslov V nedeljo se v Repnu in Comu di Rosaz-zu začenjata deželni fazi prvenstev deklic in dečkov za igralke in igralce letnika 1978 in mlajši. Repen Letošnji finale »deklic« bo v repenski telovadnici, na njem pa bomo imeli kar dve slovenski šesterki. To sta Bor in Dom Imsa, ki sta prejšnji teden osvojila naslov tržaškega oziroma goriškega pokrajinskega prvaka. Njuna tekmeca bosta pordenonski prvak Cordenons in videmski prvak Bagnaria Arsa. Bor je že stalni gost finala v tej kategoriji, saj bo to za tržaško društvo že šesti zaporedni nastop na deželnem finalu (seveda z različnimi skupinami), kar je svojevrsten rekord. Z ekipo, ki zdaj nastopa na ravni mladink, so borovke med »deklicami« trikrat osvojile naslov deželnih prvakinj (1990, 1991 in 1992), na ostalih dveh finalih (leta 1989 in lani) pa so bile podprvakinje. Od ekipe, ki je lani osvojila 2. mesto, so ostale le še tri igralke, vse ostale pa pripadajo letnikoma 1979 in 1980, tako da bodo v Repnu prvič sodelovale na finalu v tej starostni kategoriji. Razen podajalke Grudnove, ki s Člansko ekipo nastopa tudi v Cl ligi, igrajo ostale borovke hkrati tudi v 2. diviziji. Goriško pokrajino bo po desetih letih spet predstavljala slovenska šesterka. Domu Imsa je pokrajinski naslov že lani ušel za las, letos pa ga je osvojil povsem suvereno, saj ni doživel niti enega poraza. Tri igralke JeronCiCeve vrste (Mikluš, Zavad-lal, Černič), ki letos pri Domu s to ekipo nadaljuje delo Joška PrinCiCa, si je hkrati že utrlo pot v šesterko Članske vrste Kmečke banke v C2 ligi. Pol Domove ekipe sestavljajo igralke letnika 1978, pol pa letnika 1979. Naši šesterki bosta že v nedeljskem prvem kolu preizkusili moC furlanskih tekmic. Dom Imsa se bo v uvodnem srečanju (ob 15.30) pomeril s porde-nonskim prvakom Cor-denonsom, ki lani le zaradi slabšega količnika v nizih ni bil deželni prvak med na-rašCajnicami. V drugi tekmi 1. kola pa bodo borovke merile moCi z videmskim prvakom Bagnaria Arsa, ki s Člansko vrsto igra v C2 ligi Organizator finala bo OD Bor. SPORED 1. KOLA (13.3.): 15.30 Dom Imsa - Cordenons, sledi Bor - Bagnaria Arsa. Como di Rosazzo V Cornu se bodo za naslov prvaka med dečki pomerili Valprapor SoCa Korotan Ita-liana (Gorica), Volley bali (Videm), Cordenons (Pordenone)in Nuova Pallavolo (Trst). Favorit za osvojitev naslova prvaka je Valprapor SoCa, ki tudi ne sk- riva svojih ambicij-Pravzaprav združena ekipa uradno niti še ni prvak, ker mora danes (v Sovodnjah ob 18.30) še odigrati dodatno tekmo za pokrajinski naslov z mlajšo garnituro Soče Valprapora, vendar pa o zmagovalcu te tekme ne more biti dvoma. Jakopičevi fantje so že med mladinci, kjer nastopajo s skoraj isto postavo, dokazali svojo moC, v tej mlajši kategoriji pa naj bi bila njihova naloga še lažja. Ta garnitura igralcev je deželni naslov med dečki osvojila že v lanski sezoni, ko je bil finale v Sovodnjah. Upati je le, da jih vloga favorita ne bo preveč obremenjevala in da ne bodo podcenjevali svojih nasprotnikov. Ze v nedeljskem prvem kolu se bodo pomerili s Cor-denonsom, ki je bil lani prvak med naraščajniki in bo verjetno tu nastopil pretežno z igralci letnika 1979. Na tej tekmi bo Valprapor SoCa igral z nekoliko okrnjeno postavo, ker se bo moralo nekaj igralcev pridružiti ekipi mladincev na finalu v Pordenonu. MoC ostalih dveh finalistov je neznana, vsekakor imata tako VBU kot Nuova Pallavolo dobro tradicijo na mladinskem področju. Organizator je društvo Libertas Cormons. SPORED 1. KOLA: 15.30 Valprapor SoCa Korotan - Cordenons, sledi VBU Videm -Nuova Pallavolo. NARAŠČAJNIKI / KONEC TEDNA ZACETEK PRVENSTVA NA GORIŠKEM NARASCAJNICE Skupina A 01ympia - Libertas Gorica 0:3 (8:15, 5:15, 2:15) OLVMPIA: Sfiligoj, Perše, Klede, Petejan, Fabris, Cetul, Hlede, Pipan, Dorni, Di Dio, Be-nedetti. Mlade igralke 01ym-pie s svojim nastopom, porazu navkljub, niso razočarale, saj so si prizadevale napadati po treh dotikih žoge, pri Čemer velja poudariti, da še ne poznajo specializacije vlog, toda nasprotnice so bile pri mreži odloCno višje in močnejše, tako da se gostiteljice niso mogle izogniti gladkemu pora- zu. 01ympia bo danes (ob 17.30) v telovadnici ob Katoliškem domu igrala še proti Staranzanu. OSTALA IZIDA 7. KOLA: Sovodnje - Libertas Cormons 0:3, Fincantieri - Staranzano 3:0. VRSTNI RED: Fincantieri 15, Farra 14, Pel trobojev za tri slovenske šesterice, prvak po 15 tekmah Med naraščajnicami poraz mlade vrste Olympie Lib. Cormons in Lib. Gorica 10, Staranzano 7, Sovodnje 3, 01ympia 1. Skupina B IZIDI 7. KOLA: Pieris - Lucinico 1:2, Torriana - Dom Korotan 3:0, Vol-ley club Tržič - Villesse 0:3, Azzurra ni igrala. VRSTNI RED: Torriana 17, Azzurra 15, Dom Korotan 8, Lucinico 7, Volley club Tržič in Pieris 5, Lib. Villesse 3. NARAŠČAJNIKI Jutri se bo tudi na Goriškem (končno) pričelo prvenstvo naraščajnikov. Na njem bodo sodelovale samo tri slovenske šesterke - Valprapor SoCa, SoCa Valprapor in 01ympia. Federacija bo organizirala pet trobojev. Prvi bo v Slovenskem športnem centru na drevoredu 20. septembra, nalsednjo soboto bodo igrali v Standrežu, Cez petnajst dni pa še v Sovodnjah. Datum zadnjih dveh trobojev morajo še določiti. Spored Jutri v Gorici: 15.00 Valprapor SoCa - SoCa Valprapor, sledi SoCa Valprapor - 01ympia, sledi 01ympia - Valprapor SoCa. 19.3. v Standrežu: 15.00 01ympia - Valprapor SoCa, sledi Valprapor SoCa - SoCa Valprapor, sledi SoCa Valprapor - 01ympia. 2 5.3 v Sovodnjah: 15.00 SoCa Valprapor -01ympia, sledi 01ympia - Valprapor SoCa, sledi Valprapor SoCa - SoCa Valprapor. Naraščajnice na Tržaškem Skupina A Kontovel A - Breg 3:0 (15:5,15:7, 15:4) KONTOVEL: Sossa, Kobau, Stoka, Obad, Milic, Škrk, Starec. BREG: Carboni, Fior Rosso, Rodella, Sancin, TerCon, Zeriali, Kalc, Slavec. Čeprav zmaga Kontovela ni bila niti trenutek vprašljiva, pa je treba pohvaliti Brežanke, ki so v primerjavi s Kontovelkami mnogo manj izkušene. DolinCanke so namreč praktično zaCetnice, pokazale pa so kar lepo igro, tako da zmaga Kontovelu nikakor ni bila podarjena. Skupina B Sloga A - Ricreatori 1:2 (14:16,15:11, 4:15) SLOGA A: Canziani, D’Agostini, Ferluga, Furlan, Hrovatin, Kalc, Kete, Milic, Sossi, Strajn. Tekmo, ki bi morala biti na sporedu v soboto, so odigrali v torek zvečer. Slogašice so tokrat slabo zaigrale in zasluženo izgubile. Potem, ko se jim je prvi set za las izmuznil, so v drugem le reagirale, v tretjem pa spet popolnoma popustile. Naše narašCajnice so zaigrale vse preveč statično in neborbeno, da bi lahko upale na zmago proti ekipi, ki sicer ni nic boljša od naše, je pa tokrat veliko manj grešila. (INKA) KOŠARKA / 18. KOLO PROMOCIJSKE LIGE KOŠARKA / MLADINCI Bo Sokol zaustavil pohod Scoglietta? Važna tekma tudi za nepopolno Cicibono Kontovelci s Fincantierijem, Breg z Isonzom Brežani so proti Interju zapravili priložnost za prvi prvenstveni točki Po žalostnem obračunu v Prejšnjem kolu, ko so bili Ysi trije naši predstavniki tovoriti, tesno zmago pa je izboril le Sokol, bo v 18. kolu košarkarskega promo-cijskega prvenstva več zah-evnih tekem. Najzanimivejša bo v nabrežinski telovadnici, kjer bo Sokol gostu prvouvrščeni Scogliet-t°. kateremu bi se Paulina m ostali radi oddolžili za Poraz iz prvega dela 1 5:63). Važno tekmo ima bi bi Cicibona proti Legi Nazionale (v prvem delu zmaga belozelenih z 78:71), s katero z istim številom točk deli peto mesto, tacibonaši bodo skušali prekiniti vrsto treh porazov, ki soupadajo z izredno nesrečnim obdobjem poškodb (med tednom si je ®e Giacomini zvil gleženj), tako da trener Kovačič sploh ne ve, na koga bo lahko računal za jutrišnjo tekmo. Na papirju bo nekoliko lažjo nalogo imel Kon-tovel, ki je Fincantieri premagal že novembra (83:75). v goriški skupini bo Breg gostil Largo Isonzo, ki ima dve točki več od Brežanov (91:82 za Tržičane v prvi tekmi), peterka Doma pa bo v tem kolu prosta.' Kratek pogovor smo opravili z Martinom Sosičem, najprijetnejše presenečenje letošnje Sokolove sezone. Zahvaljujoč zadnjim uspehom ste nekoliko izboljšali položaj na lestvici, s celotnim razpletom le-tošnjega prvenstva pa najbrž še niste zadovoljni. Čemu pripisuješ tako poprečne rezultate Sokola? Ob začetku sezone smo se odločili za »rekreacijski« režim dela, z dvema treningoma tedensko in s takim režimom ne moreš imeti vidnejših rezultatov. Kljub temu pa bi lahko dah več in do konca sezone se bomo skušali povzpeti čim više. V lanski sezoni nisi izpolnil pričakovanj, letos pa se ti je naenkrat odprlo in že več tekem si med najboljšimi na igrišču. Kje si staknil magični napitek? Vsak potrebuje nekaj časa, da se privadi na člansko kategorijo. Letos sem precej pridobil predvsem na samozavesti in tudi ekipa mi zaupa, tako da lahko igram sproščeno. Tudi kadar mi ne gre od rok, mi tega nihče ne očita in to je velika psihološka prednost. Kako pa bi ocenil soigralce, od koga si si več pričakoval in kdo te je ugodno presenetil? Prepričan sem bil, da Martin Pertot ne bo izpeljal sezone do konca, ker je imel težave s koleni, s prikazano igro in z odnosom do ekipe pa me je prav on najbolj ugodno presenetil. Ostale sem že dobro poznal in vedel sem, da bodo sezono izpeljali ■ z nihanjem med podvigi in slabšimi nastopi. Zadovoljen pa sem tudi s pristopom mlajših, ki kljub temu, da manj igrajo, redno obiskujejo treninge, kar lani ni bil primer. Jutri boste gostili vodilni Scoglietto. Boste ponovili podvig, ki ste ga opravili na igrišču Ferroviaria? Na zadnjem treningu smo se dogovorili, da bo dah od sebe vse, da se Sco-gliettu oddolžimo za poraz. S psihološkega vidika smo v prednosti, ker nimamo kaj zgubiti, njim pa se maje prvo mesto. Vprašljiv je le nastop Stanisse, ki si zvil gleženj, najbrž pa bo do jutri nared. Kateri posamezniki v ostalih ekipah so te najbolj ugodno presenetili? V zadnji tekmi prav gotovo Franceschin (Lav.Por-to) ter playmaker Cusa Mancini. Od naših ekip pa Igor Giacomini, ki je tudi proti nam igral odlično. NAPOVEDI - Martin Sosič Cicibona - Lega Nazio-nale +7 (matchwinner: V.Tomšič; nad pričakovanjem: V.Jogan) Sokol - Scoglietto +10 (matchwinner: D.Starc; nad pričakovanjem: R.Pau-lina) Fincantieri - Kontovel +5 (matchwinner: I.Civar-di; nad pričakovanjem: P.Kralj) Breg - L.Isonzo +10 (matchwinner: I.Corbatti; nad pričakovanjem: I.Fi-lipčič) VANJA JOGAN Breg - Mer Milje 66:83 (35:33) BREG: Punis' 11 (1:2), Filipčič 27 (2:2), Cah 4, Delise 14 (2:4), Mingot, Malalan 10, Pintarelh. 3 TOČKE: Punis 2, Filipčič 1, Malalan 2. Bregovi mladinci so si v torek zapravili edinstveno priložnost za osvojitev prvega para prvenstvenih točk. Kljub temu da so nastopili močno oslabljeni (Canziani in Kocjančič sta bila na šolskem izlet, Mingot je nastopil z vročino, Pintarelh pa se je pridružil soigralcem, kljub temu da zaradi hudih bolečin v hrbtu sploh ni mogel igrah). Toda kljub temu so proti miljskim sovrstnikom začeli zelo dobro in po 5 minutah igre že suvereno vodih 16:5 in vse je kazalo, da bodo tokrat lahko ohranili ritem in umirjenost do konca tekme. Brežani so v prvem polčasu v glavnem igrali dobro, res pa je, da so jih gostje v sklepnem delu polčasa skoraj dohiteli, predvsem po zaslugi odličnega Riaviza. V drugem delu se je ponovila slika iz zadnjega dela prvega polčasa. Brežani so bili stalno v prednosh in še tri minute pred koncem so domačini vodih, predvsem po zaslugi razpoloženega Filipčiča in dobrega sodelovanja ostalih članov moštva. V zadnjih treh minutah pa so Brežani zapravili kar 8 (!!) zaporednih žog v napadu, Miljčani pa so v protinapadih prav tolikokrat zadeli in ob koncu prepričljivo slavili. Končni rezultat nikakor ne odraža poteka celotnega srečanja, saj so si Brežani zakuhali kašo prav v zadnjih treh minutah igre in s tem tudi zapravili kar 37 minut solidne in uspešne igre. (Cancia) Konjske dirke ■ piše: Giorgio Plettersech V Milanu je Raisa Lb izrazit favorit Najbolj negotovo tokrat v Tarantu 1. dirka (Milan): po uspešnem povratku je na tej dirki glavni favorit Rasia Lb (skupina 2), dobrega nasprotnika pa bo imela v Riccioli Ami (l), medtem ko pozornost zasluži tudi Ritaz (X), ki lahko preseneti vse, če bo takoj povedel; 2. dirka (Firence): Mercan-deria (2) je konj, ki ga bodo skušali vsi premagati. V skupini 1 je stalno formo pokazal Orgoglio Or, brez možno-sh pa ni niti Malizia Gius (X); 3. dirka (Montegiorgio): Larsimont (1) je eden od možnih protagonistov, uveljavita pa se lahko tudi Olonga (X) in Mentone (2); 4. dirka (Taranto): napoved je zelo težka, po našem menju pa imajo največ mož-nosh Luego (1), ki ima zelo dober start, Gexon (X) in Narciso San (2); 5. dirka (Rim): Tom Guinn (X) ima vse možnosti, da zmaga. Vse atribute za uspeh ima tudi Astro di Luče (1), oba pa bosta morala dobro paziti na Di Giacama (2); 6. dirka (Rim): Bullo (X) se bo skušal oddolžiti za smolo, ki jo je imel prejšnji teden, če bo teren težak pa se bo za zmago prav gotovo boril tudi Cold Breeze (1). Eden od možnih protagonistov pa je tudi Mom’s Lil Boy (2). Dirka tris NASI FAVORITI: 26) Workable, 13) Isemburg Effe, 7) Nissabi; DODATEK ZA SISTEM1-STE: Manu D’Arc, 16) Matis-se Ferm, 25) Stanley Kosmos 1. — prvi 2 drugi IX 2. — prvi X2 drugi 1 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi X2 drugi I 6. — prvi X drugi 12 KOŠARKA / PO PRVI FINALNI TEKMI KOPAČEVEGA POKALA Stefanel ima realne možnosti za osvojitev Koračevega pokala Prvo dejanje finala Koračevega pokala v Solunu je končano in pri Stefanelu so misli že usmerjene v nedeljsko gostovanje v Reggiu Calabrii, kjer si ne smejo Privoščiti spodrsljaja, če hočejo ostati v boju za najboljši izhodiščni položaj v končnici za naslov italijanskega prvaka. Grki prvenstvenih skrbi nimajo. Do povratnega srečanja s Stefanelom v Trstu nimajo tekem in se bodo zato lahko povsem v miru pripravili na drugo dejanje finala, ki bo 16. marca v Trstu. Toda kljub temu so pri Stefanelu pre-cej mirni. Razlogov zato imajo kar precej. Na prvem mestu so Tržačani lahko kljub Porazu zadovoljni z rezultatom, ki vzbuja realne upe, da bodo Gentile in soigralci tisti, ki se bodo na koncu veselili. Trener Tanjevič poudarja, da je optimist, kar zadeva povratno srečanje in da je zadovljen predvsem z reakcijo, ki jo je ekipa pokazala potem, ko je Paok v začetku drugega dela povedel za 17 točk. Edina stvar, s katero Tanjevič ni zadovoljen, pa so katastrofalni odstotki pri metih z razdalje. Stefanelova ostrostrelca Bodiroga in Gentile najbrž res ne moreta ponoviti tako slabega dne, kot sta ga imela v Solunu. Bodiroga je od 14 metov zadel enega (!), Gentile od 11 pa 2, čeprav je treba poudariti, da je oba meta zadel takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. »Prihodnjo sredo bomo zadeli vse mete, ki smo jih zgrešili v Solunu,« optimistično trdi Gentile. Ob negativnem dnevu zunanjih igralcev pa je pod košem - tako v obrambi kot v napadu - dobro zaigral Joe Calavita, ki je v prvenstvu bolj navajen na dolgo sedenje na klopi za rezervne igralce, pri čemer je večkrat v zapisniku zapisano: ni vstopil. Tokrat mu je Tanjevič od vsega začetka poveril odgovorno nalogo pokrivanja Paokovega Američana VValterja Berryja. Čeprav je bil Berry najboljši strelec srečanja, pa je Calavita povsem upravičil zaupanje. Prvih deset minut Berry skoraj ni dosegel koša, Calavita pa je v napadu ujel nekaj odbitih žog in dosegel nekaj izredno važnih košev. Seveda se morajo Tržačani zavedati, da Paok ne misli poceni prodati svoje kože. Tržačanom je Koračev pokal na dosegu roke. Samo devet točk jih loči od osvojitve prvega mednarodnega pokala v zgodovini kluba. Ali bodo v tem uspeli pa je odvisno samo od njih. Joe Calavita je presenetil vse (Foto KROMA) Obvestilo SD PRIMOREC - Trebče vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 11. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. JKCUPA vabi člane na 22. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 18. t. m ., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športnem centru v Vitovljah. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, poročila predsednika in odborov, pozdravi gostov, razprava in razno. Vljudno vabljeni! SK BRDINA organizira v nedeljo, 13. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki tržaškega prvenstva. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA vabita člane in prijatelje v nedeljo, 13. t. m.na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče in odhod ob 7. uri iz Bazovice. Informacije na tel. št. 200236 -Bruno in 226283 - Viktor. PK BOR sklicuje 7. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo na Stadionu 1. maj v Trstu v soboto, 26. t. m., ob 17.30 z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, razprava in razno.Vabljeni! Danes igra za vas Totocalcio Atalanta - Lecce X Cremonese - Foggia X 2 Genoa - Juventus 2 Milan - Sampdoria 1 x 2 Napoli - Piacenza 1 Parma-Inter 1 X Roma - Reggiana 1 Torino - Cagliari 1 X Udinese - Lazio X 2 Modena - Padova X Ravenna-Lucchese X Chieti - Casarano 1 X 2 Catanzaro - Turris 2 Aleš Plesničar (letnik 78) že več let uspešno vihti teniški lopar. Svojo športno pot je pričel pri Gaji star sedem let in v raznih mladinskih kategorijah požel vrsto uspehov. Trikrat je bil deželni pod-pivak in si z uspehi na turnirjih postopoma izboril prestop v višje kategorije. V lanski sezoni se je na dveh turnirjih prebil v finale, enkrat pa je bil izločen v polfinalnem dvoboju. Priboril si je tudi prestop med teniške C1 kategomike. Aleš je nekaj časa tudi smučal pri Brdini in igral odbojko pri Slogi, zdaj pa vsak dan treni ra izključno tenis. Prejšnji teden je Zoran Jerončič pravilno napovedal 6 izidov. Aleš Plesničar NOVICE Disciplinski ukrepi nogometne zveze V rednem tedenskem seznamu deželne nogometne zveze najdemo spet nekaj nogometašev slovenskih ekip. V promocijski ligi bo moralo Primorje, ki je v precej težkem položaju na lestvici, v nedeljo nastopiti brez Claudia Misleja in Morena Trampuža. Mislej je bil zaradi četrtega opomina kaznovan s prepovedjo nastopa na eni tekmi, dve koli pa bo moral zaradi izključitve počivati Trampuž. V prvi amaterski ligi Zarja nima kaznovanih nogometšev, Vesna pa se bo morala za eno kolo odreči uslugam Sandra Malusaja. V drugi amaterski ligi je bil na udaru tudi FC Kras, ki bo moral zaradi nešportnega obnašanja navijačev, ki so po koncu tekme žalili sodnika, plačati 100.000 lir kazni. Ob tem pa v nedeljo ne bosta mogla igrati Lucio Spazzapan (izključitev) in Alessio Kelemen (četrti opomin). Tudi Primorec ima dva kaznovana nogometaša. Paolo Gargiuolo je dobil četrti opomin, Stefano Cerchi pa je bil izključen in bo moral »počivati« dve prvenstveni tekmi. Pet nogometašev iz naših klubov v izboru za tržaško reprezentanco Selektor tržaške pokrajinske reprezentance Luciane Heller je na skupni trening v okviru priprav na »Turnir pokrajin« za 16. marec (ob 19.15 v Dolini) poklical 18 nogometašev, med katerimi so tudi Gargiuolo (Primorec), Laurica in Rochetti (Dolina) ter Buzzi in Sircelli (Breg). Minibasket- Turnir Obersnel Kontovel - Universith poplare 56:21 (10:10, 22:0, 4:4, 20:7) KONTOVEL: Ražem 34, Nabergoj, Pernarčič, Stoka 2, Turco 2, Budin 6, Jazbec 2, Matjačič, Pi-culin 4, Zavadlal 6, Cecchi. Kontovel je z dobro kolektivno igro dosegel pričakovano zmago. Poleg ostalih velja tokrat izrecno pohvaliti Mitjo Nabergoja za borbenost in Daniela Piculina, ki je pokazal lep napredek. NOVICE Formula ena: Senna izboljšal rekord proge v Imoli IMOLA - Brazilec Ayrton Seima je vCeraj v Imoli s Časom 1:21, 830 postavil nov rekord proge v Imoli. Stari rekorder je bil Nigel Mansell, ki je rekord postavil pred dvema letoma na uradnem treningu pred dirko za veliko nagrado. Medtem ko vvilliams renault vozi vse hitreje, pa tega ni mogoče reci za novi ferrari. Se najhitrejsi je bil Aleši, ki pa je s Časom 1:23, 535 precej zaostal za najboljšim dosežkom Brazilca. Papin odhaja, Papin ostaja... MIT .AN - Bo francoski nogometni as Jean Pierre Papin po koncu letošnje sezone zapustil Miulan? Vse kaže, da bo tako. V intervjuju za francoski dnevnik »Le Meridional« Papin pravi, da je pri Milanu položaj zanj nevzdržen. »Ne igram veC. Fizično sem popolnoma že tri tedne povsem pripravljen, toda očitno pri Milanu nočejo, da bi igral,« pravi francoski nogometaš, ki pa je istočasno tudi zanikal, da bo njegov novi klub 01ympique iz Marseilla, od koder je Papin tudi prestopil k Milanu. Toda v zvezi z njegovim odhodom je še nekaj nejasnosti, za katere pa je kriv sam Papin. Medtem ko v intervjuju za Časopis pravi, da ne more veC zdržati v Milanu, pa je v sredo v intervjuju, ki je bil objavljen v veCemem dnevniku po francoski TV dobesedno dejal: »Za zdaj nimam razlogov, da bi zapustil Milan. Do konca prvenstva sta še dva meseca, nato pa me z Milanom veže pogodba še eno leto.« Pariz - Nica: Švicar Richard dobil 5. etapo in prevzel vodstvo VAUJANV - Švicar Pascal Richard je dobil 5. etapo kolesarske dirke Pariz - Nica od Saint Etienna do Vaujanyja (198 km) in prevzel tudi vodstvo v skupni uvrstitvi. Richard je napadel na zaključnem vzponu in si priboril približno dvajset sekund prednosti pred skupino, v kateri so bili Rus Ekimov, Švicarja Rominger in Ziille ter Francoz Roux. Italijan Fabio Baldato, ki je do vCeraj vodil v skupni uvrstitvi, je zaostal še bolj. Od Tirenskega do Jadranskega morja: drugo etapo dobil Furlan MANCIANO - Italijan Giorgio Furlan je zmagovalec 2. etape kolesarske dirke Od Tirenskega do Jadranskega morja od Santa Marinelle do Manciana v dolžini 186, 5 km. Za njim sta se uvrstila Giuseppe Petito in Andrea Chiurato. Enak vrstni red je zdaj tudi v skupni uvrstitvi, s tem da ima Furlan pred Pehtom 2, pred Chiuratom pa 5 sekund prednosti. Hokej: zmaga Beljaka, poraz celovškega KAC CELOVEC - V prvi tekmi polfinala avstrijskega državnega prvenstva v hokeju na ledu je avstriski prvak VSV/Beljak doma premagal FekUdrch z 8:4 (2:3,2:1,4:0), celovški KAC pa je v gosteh podlegel graškim hokejistom z 2:5 (1:1,1:1,0:3). Obe tekmi so bili odločeni šele v zadnji tretjini, saj sta tako Feldkirch kot tudi KAC dolgo Časa celo vodila, boljši finiš domačinov pa je končno odločal o zmagovalcu. Naslednja tekma v seriji »best of fi-ve« bo že jutri: KAC igra tokrat doma (sejemska hala, 19.15), BeljaCani p ob istem Času na Predarlskem. (I.L.) Gretzky spet brez gola NEW YORK - V severnoameriški profesionalni hokejski figi so v sredo najbolj razoCarah Los Angeles Kings, ki so pred domačim občinstvom gostih Vancouver in izgubih z 0:4. To je obenem že tretje zaporedna tekma, ko Wayne Gretzky, ki lovi strelski rekord Gordieja Howea z 801 zadetkom, ni dosegel gola. Gretzkyju tako še vedno manjkajo trije zadetki. Rezultati: VVashington Capitals - New York Rangers 5:7, Hartford Whalers - Tampa Bay Light-ning 4:1, Montreal Canadiens - St. Louis Blues 7:2, Toronto Maple Leafs - Dallas Starš 4:2, Calgary Fla-mes - Detroit Red Wings 1:5, Edmonton Oilers -Florida Panters 3:5, Anaheim Mighty Ducks - Buf-falo Sabres 0:3, Los Angeles Kings - Chicago Blackhawks 0:4, Vancouver Canucks - New York Islanders 5:4. (M. J.) Na lovu za novim rekordom SOUTHAMPTON - Tik pred koncem Četrte etape jadralne regate VVhitbread okoli sveta Se vedno vodi evropska jadrnica Intrum Justitia s krmarjem Lawrijem Smithom in svojo prednost pred zasledovalci še povečuje. Ob ugodnem vetru se na Intrum Justitii nadejajo, da bodo poleg rekorda v tretji etapi in hitrostnega rekorda v vožnji na 24 ur za enotru-pne jadrnice, postavih tudi rekord Četrte etape, ki znaša 22 dni in 20 ur, postavil pa ga je Steinlager II pred štirimi leti. Na drugem mestu je novozelandski maxi Endeavour, ki za Intrum Jushho zaostaja 44 milj, za tretje mesto pa se borita japonski Tokio in novozeldska Yamaha. Trenutno je v vodstvu Tokio, njegova prednost pa znaša pide tri milje. Modli vetrovi in vihamo morje pa še naprej zdelujejo jadrnice v bližini zloglasnega rta Hom. Poleg britanskega Dolphin & Youtha, ki ima že nekaj dni težave s kobilico, so podobno usodo doživeli tudi na ameriški jadrnici z žensko posadko Heineken, saj so Američanke izgubile pol krmila. (M. J.) I KOŠARKA / »EUROCLUB« n V prvi tekmi gostitelji boljši od gostov Povratne tekme 15. 3. BOLOGNA - V prvih tekmah Četrtfinalne faze evropske košarkarske lige so bili vsi gostitelji boljši, vendar pa jih prihodnji teden Čaka povratna tekma na igrišču sinočnjih poražencev, ki bodo na domačih tleh igrali tudi morebitno tretjo tekmo. Francoski Limoges je z boljšo igro v drugem polčas premagal grški Panathinaikos, pri kateremu je Niko Galis dosegel »samo« 24 točk, Rus Aleksander Volkov pa še osem manj, tako da je bil boljši od njega tudi Fragikosa Alveritis. Med zmagovalci je največ košeb dosegel American Michael Young (24), sledita pa mu Richard Dacoury (15) in VVillie Redden (13). Bolonjski Buckler je popolnoma nadigral 01ympiakos, proti kateremu je zmagal tudi v zadnjem kolu predtekmovanja in se tako skozi šivankino uho uvrstil v to fazo tekmovanja. Bolonjcani, kot znano, nastopajo v »euroclubu« z enim samih tujcem, Danilo-vič, ki si je povsem opomogel od poškodbe, pa je proti Grkom igral odlično (20 točk), zelo dobro pa se je odrezal tudi Colde-bella (14). Ostale koše za Bolonjcane so dosegli Morandotti (13), Binelli (12), Moretti (12), Brunamonti (4) in Carera (2). Pri Grkih je nekoliko pod svojimi sposobnostmi zaigral Žarko Paspalj (24), največ košev pa je dosegel American Tarpley (28), center grške reprezentance Fasoulasa pa je dosegel le sedem točk. 01ympiakos je imel zelo slabe odstotke v metih (le 13:24 v prostih metih in 1:8 za tri točke). V španskem derbiju je Joventut premagal Real Madrid s 17 točkami razlike. V Španiji je padel tudi v predtekmovanju odlični turski Efes. V tekmi obramb je v Barceloni dosegel samo 50 točk (Naumo-ski 19, Oyguc 13), a Spanci (Galilea 20, Massemburg 18) so jih dosegli le štiri veC. Včerajšnji izidi: Joventut Badalona -Real Madrid 88:69, Buckler Bologna -01ympiakos Atene 77:64 (36:30), Limoges - Panathinaikos Atene 75:68 (33:32), Barcelona - Efes Istanbul 54:50. Povratne tekme bodo v torek, 15. marca, morebitna tretja tekma pa v Četrtek, 17. marca na istem igrišCu kot povratna tekma. Zmagovalci Cetrhnalne faze se uvrstijo v final four, ki bo od 19. do 21. aprila v Tel Avivu s sedečimi polfinalnimi pari: zmagaovalec Buckler - 01ympiakos proti zmagovalcu Limoges - Panathinaikos; zmagoavlec Badalona - real proti zmagovalcu Barcelona - Efes Istanbul. SLALOM ZA SP / $E EN USPEH SLOVENSKIH SMUČARK^ Prva Schneider Korenova druga Danes na sporedu še superveleslalom MAMMOTH MOUN-TAIN - Švicarka Vreni Schneider je na včerajšnjem slalomu v Mammoth Mountainu dobila svojo 50. tekmo v svetovnem pokalu, »leteCa« Mariborčanka Katja Koren pa je z drugim mestom dokazala, da bronasta kolajna na olimpijskem slalomu v Lilleham-merju ni bila slučajna. Korenova je po izrednem prvem teku, po katerem je za vodilno Švicarko zaostajala za 49 stotink sekunde, s petim Časom drugega teka zanesljivo ohranila drugo mesto. Za njo se je uvrstila Nemka Martina Ertl, ki je bila po prvem teku peta, Četrto mesto je ohranila Wi-bergova, Italijanka Deborah Compagnoni pa je s tretjega mesta po prvem teku na koncu padla na peto mesto. Švicarka Schneiderjeva je z zmago tudi prevzela vodstvo v skupni uvrstitvi v svetovnem pokalu s 1384 točkami pred doslej vodilno Wibergovo, ki jih ima 1343. Uspeh Korenove so dopolnile še Spela Pretnar, ki je osvojila zelo dobro 7. mesto, Urška Hrovat, ki je bila deseta, in pa Nataša Bokal, ki je ob koncu zanjo zelo nesrečne sezone pri- stala na 18. mestu. Čeprav Hrovatova ni v najboljši formi, pa jo je včerajšnje deseto mesto Se bolj pri' bližalo osvojitvi tretjega mesta v posebni slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. Danes bo v Mamoth Mountainu na sporedu še zadnji superveleslalom j pred finalnimi obračuni V Vailu, kjer bodo nastopili I samo najboljši. Slovenske , smučarke na tekmi v sredo I prav gotovo niso dosegle ti- | stega, kar so pričakovale, zato lahko danes od njih pričakujemo izredno napadalno vožnjo. Bojno razpoloženje je tudi v italijanskem taboru, kjer je posebej »nabrušena« Bibiana Perez, ki je bila v sredo druga za Katjo Sei-zinger. Perezova, ki je letos osvojila dve drugi mesti, upa, da se tokrat ne bo pojavila kaka nova Katja, saj sta bila na obeh tekmah pred njo smučarki z imenom Katja: najprej Korenova, nazadnje pa še Seizin-gerjeva. Rezultati: 1. Vreni Schneider (Svi) 1:18, 52; 2. Katja Koren (Slo) 1:19, 95; 3. Martina Ertl (Nem) 1:20, 18; 4. Pemilla Wiberg (Sve) 1:20, 30; 5. Deborah Compagnoni (Ita) 1:20, 52; 6. Beatrice Filliol (Fra) 1:21, 04; 7. Spela Pretnar (Slo) 1:21, 34; 8.'Cristine Von Grueningen (Svi) 1:1:21, 69; 9. Kristina Andersson (Sve) 1:21, 69; 10. Urška Hrovat (Slo) 1:21, 79 itd. Svetovni pokal, slalom: 1. Schneider 760; 2. VViberg 620; 3. Hrovat 336; 4. Galli-zio 286; 5. Ertl 252. Svetovni pokal, skupno: 1. Schneider 1384; 2. Wi-berg 1343; 3. Seizinger 972; 4. VVachter 925; 5. Compagnoni 841. Katja Koren v slalomu vedno bolj v ospredju (Foto S. 2) ODBOJKA / FINALE POKALA PRVAKOV ZA MOŠKE h SMUČARSKI SKOKI V finalu naj bi igrali italijanski šesterki Edilcuoghi zmagal že dvakrat Maxicono pa nikoli Roberto Cecon v nočni tekmi boljši od konkurentov BOLOGNA - Moški evropski odbojkarski vrh v zadnjem letu ni doživel sprememb, Ce vemo, da se bodo danes in jutri v Bruslju za naslov klubskega prvaka stare celine pomerile iste ekipe, ki so že lani igrale na finalnem četveroboju v Atenah. In tudi letos domala vsi poznavalci ocenjujejo, da se bosta v finalu za prvo mesto spet srečala Maxicono iz Parme in Edilcuoghi iz Ravenne, ki je lani pod imenom Messag-gero zmagal drugič zapored. Belgijski Maes Pils Zelik in grški Qlympiakos naj bi namreč ne mogla ogroziti premoči italijanskih klubov. Maxicono doslej še ni osvojil tega pokala, Čeprav že tretjič igra v finalu (prvič so leta 1991 v Modeni izgubili proti moskovskemu CSKA). »Mislim, da bomo v finalu res igrali s Parmam gotovo bo tudi ta spopad izredno izenačen, kot so bili vsi med našima moštvoma«, meni kapetan Ravenne Fabio Vullo, ki igra letos pri Edil-cuoghiju za pol manj denarja kot lani, a bo zato po končani sezoni prost. »Klubska vitrina je prepolna pokalov, vendar nam ta naslov še manjka, zato si ga zelo želimo osvojiti, tudi zaradi našega sponsorja«, pa pravi brazilski as Maxicona Carlao. V današnjem prvem polfinalu bo Edilcuo- ghi igral proti Maes Pilsu, ki je v predtekmovanju izločil finski Kups Kuopio in nemški SCC Berlin. Pirejski 01ympiakos, ki bo ob 20. uri igral z Maxiconom, pa je do finala prišel po zmagah proti izraelskemu Hapoelu in dunajskemu Donaukraftu. Zanimivo je, da se bosta Maxicono in Edilcuoghi v konCnici italijanskega prvenstva med sabo pomerila že v Četrtfinalu. Zenski finale pokala prvakinj bo jutri in v nedeljo v Zagrebu. Za naslov med dekleti bodo moCi merili šesterki Skup Olomuc (Češka), Mladost Zagreb (Hrvaška), UraloCka (Rusija) in Latte Rugiada Matera (Italija). ORNSKOLDSVIK - Na noCni tekmi smučarskih skakalcev za svetovni pokal je, na srednji skakalnici s kritično točko 90 metrov, zmagal Italijan Roberto Cecon pred Japoncem Kenjijem Sudo in olimpijskim zmagovalcem Jensom Weissflogom. Samo Gostiša in Matjaž Kladnik sta skupaj z Nemcem Hansjorgom Jacklejem delila 29. mesto. Cecon je tako dosegel svojo tretjo zmago v svetovnem pokalu in prvo po Planici leta 1990. Odlično je skakal tudi Suda, ki je z drugim mestom dosegel doslej svoj najveCji uspeh.Tokrat je odpovedal olimpijski zmagovalec Espen Bredesen (Norveška), ki je zasedel šele 19-mesto, vendar je še obdržal prvo mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Danes bo nova, že 16. tekma za svetovni pokal v tej zimi v Falunu. Rezultati: 1. Cecon (Ita) 233.0 (93, 86), 2. Suda (Jap) 232.0 (93, 85.5), 3. Weissflog (Nem) 230.5 (89.5, 88), 4. Thoma (Nem) 227.5 (91, 86.5), 5. Goldberger (Av) 226.5 (93, 83), 6. Nišikata (Jap) 217.5 (88.5, 84.5), 7. Ahonen (Fin) 212.0 (86, 83), 8. Soininen (Fin) 211.0 (86, 83.5), 9. Siegmund (Nem) 207.5 (84.5, 83.5), 10. Kuttin (Av) 207.0 (85.5, 82), ... 29. Gostiša 184.0 (82.5, 76), Kladnik (oba Slo) 184 (83, 74) in Jiickle (Nem) 184.0 (79.5, 78) Svetovni pokal - posamezno: 1. Bredesen (Nor) 1013, 2. Weissflog 970, 3. Goldberger 795, 4. Šakala (Ceš) 606, 5. Cecon 540, 6. Kasai (Jap) 524, 7. Nišikata 473, 8. Okabe (Jap) 425, 9. Ottesen (Nor) 339, 10-Ahonen 334. Petek, 11. marca 1994 m w i '' ■* jar .<$** tmsr' mmmmmmssmmmm tl r\ 1! prodaje. 10. MAREC 1994 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1675,930 — ECU — 1913,910 — nemška marka — 991,090 — francoski frank — 291,040 — funt šterling — 2515,570 — holandski gulden — 882,020 — belgijski frank — 48,086 — španska pezeta — 12,001 — danska krona — 253,660 — irski funt — 2414,510 — grška drahma — 6,816 — portugalski escudo — 9,604 — kanadski dolar — 1234,570 japonski jen — 15,863 — švicarski frank — 1175,430 — avstrijski šiling — 140,870 — norveška krona — 228,470 — švedska krona — 211,330 — finska marka — 303,780 — avstralski dolar — 1192,420 10. MAREC 1994 v ŠILINGIH J valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,8500 12,3500 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt šterling 17,6000 18,4000 švicarski frank 822,0000 852,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 203,2500 211,2500 holandski gulden 614,0000 638,0000 nemška marka 690,1000 716,1000 italijanska lira 0,6930 0,7330 danska krona 176,0000 183,0000 norveška krona 158,0000 165,0000 švedska krona 146,2500 153,2500 finska marka 210,0000 220,0000 portugalski escudo 6,8000 7,2000 španska peseta 8,3500 8,8500 japonski jen 11,2000 11,6000 slovenski hrvaški dinar - - j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO 30 Petek, 11. marca 1994 SRBIJA IZLET ZA KONEC TEDNA Boj za moralno preživetje (i) Vače so izhodišče za izlet v železno dobo (2) Balkan se začne že na peronih, ki vodijo nanj Pot Budimpešta-Novi Sad Balkan so s svojim vonjem po smodniku in z vsem, kar sodi zraven, začne že na postajah in peronih, ki vodijo proti njemu. Potnikov za Srbijo oziroma Jugoslavijo, kakor se ta nesrečni preostanek nekdanje države sam imenuje, je razmeroma malo. Kot izvem pozneje, temu botrujeta predvsem dva razloga: precejšnja vsota, ki jo morajo državljani Jugoslavije plačati svoji državi, da jo lahko zapustijo, in zadnja denarna reforma, imenovana superdinar. Spekulacije in koristi od inflacije, ki so jo vsemu navkljub imeli tudi navadni državljani, so trenutno nikakršne. PlaCe oziroma kakršnikoli zaslužki so le tolikšni, kolikor znese njihova protivrednost v nemških markah (v povprečju, ki sicer uradno ni izračunano, je to približno 30 mark). Enako velja za cene izdelkov in storitev, ki jih ti državljani plačujejo; slednje so v marsikaterem primeru celo višje kot v Evropi, vse to pa pri dohodkih, ki so komaj omembe vredni. V Budimpešti sem že na peronu spoznal poslovneža iz Novega Sada; ta je na moje presenečenje potoval iz Slovenije. Tam je bil skupaj s poslovnimi prijatelji iz Rusije na obisku pri neki uspešni slovenski delovni organizaciji, in sicer v vlogi poslovnega gosta in vodje ruske delegacije. Med potjo, ki je trajala dobrih šest ur, sva se zapletla v pogovor, ki se je seveda ves Cas sukal okoli balkanske drame, razlogov zanjo in možnosti za razplet. Težav oziroma nevšečnosti na meji ni bilo: celoten postopek je bil ko- rektna formalnost. Problematična ni bila niti moja obilna prtljaga, v kateri so bile tudi - med sicer Cisto običajnimi vsakodnevnimi potrebščinami - stvari, ki so jih znanci, begunci iz BIH, pošiljah svojim sorodnikom, prav tako beguncem iz BIH, v Vojvodino. VeC težav kakor jaz so imeli potniki v sosednjem kupeju, državljani Jugoslavije albanske narodnosti. NatanCen, tudi osebni pregled je povzročil enourno zamudo sicer skoraj praznega vlaka. Prvi stik z balkansko moro je sledil takoj, ko smo prečkali mejo. V kupe, v katerem sva sedela sama z omenjenim poslovnežem, je vstopila ženska srednjih let. Izkazalo se je, da prihaja iz Bosne, natančneje iz Ilidže (predmestja Sarajeva). Drago Pintarič (Se nadaljuje) Razvrednoteni dinarji so zanimivi le Se za zbiralce (Foto: Soban Plavevski / B+D) Zasavska Sveta gora slovi po lepem razgledu in čudežih Ko hodimo danes mimo grobišč, se jih niti ne zavedamo. Vidimo le gozd in travnike in dodobra zaraščene kraje nekdanjih izkopavanj, medtem ko o sami naselbini ni sledov. Prerasla jo je teža tisočletij. Kljub temu je pot skozi že-leznodobne VaCe (povprečnež bi dejal, »kakšno mesto, to so samo travniki in gozdovi«) dovolj nenavadne, da bomo mogoCe segli po kateri od knjig, ki opisujejo življenje naselja starejše železne dobe (npr. F. Stare: Prazgodovinske VaCe, 1954, ali D. Vuga: Zeleznodobne VaCe, 1982) in si z njimi odprli pot v zanimivo preteklost teh krajev. Kadar nam bo dovolj preteklosti, se lahko prestavimo v sedanjost, ki jo doživljamo kot prijeten sprehod po gozdni cesti do vasi Vovše in po stezi navzgor na Sveto goro. Po dveh urah hoje s Klenika stojimo na enem najbolj razglednih vrhov Posavja. Kar izbirajte: Dolenjska z Gorjanci, kočevski gozdovi, hribi in doline Posavja, vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp, tudi Julijske Alpe se dvigujejo v daljavi. Poleg razgleda in romarske cerkve je Sveta Gora znana tudi po Čudežih. Valvasor piše o slepi ženski, ki je v cerkvi spregledala, ter navaja, da se je na gori sploh zgodilo veliko Čudežev. To in druge zanimivosti iz zgodovine gore in cerkve izvemo iz knjižice Brede Vilhar Zasavska Sveta gora, ki jo lahko kupimo v župnišču pod cerkvijo. Ko se spuščamo proti planinskemu domu, je na hribčku na desni grobišče GEOSS je nedaleč od Vač Langobardov. Ne vidimo ga, vendar to ne moti. Nekaj je bilo. Ravno tako je sestavni del pokrajine in kraja, le da je veliko težje dosegljivo in predstavljivo kot travniki in gozdovi, ki nas spremljajo ves Cas poti in skozi katere se vračamo nazaj na VaCe. Dario Cortese (Konec) »Visokogorska« steza z Vovš na Sveto goro Sveta gora (Vse fotografije: Dario Cortese) Skrita dolina med Trebnjem in Mirno m Trnova Glavarjeva pot do mašniškega posvečenja a? NASLEDNJIH 50 LET Zato pa je ta skriti del Dolenjske toliko bolj tesno povezan s Petrom Pavlom Glavarjem, Človekom, ki zaseda v slovenski zgodovini pomembno mesto. Rodil se je 2. maja leta 1721 kot nezakonski sin revne bajtarjeve hčere, ki je služila pri duhovniku Te-staferrati, komendatorju posestva malteških vitezov v Komendi. Komaj rojenega otroka je v svoji bedi odložila kar na prag župnišča. V rejo sta ga vzela zakonca Jeras in ga vzgajala ob izdatni župnikovi podpori. Že zelo mlad je Peter Pavel izrazil željo, da bi postal duhovnik in se tako oddolžil ljudem, ki so se zanj žrtvovali. Ker je bil zelo nadarjen in je kazal veliko zanimanje za knjige, je župnik Rogelj ustregel nje- govi želji in mu omogočil šolanje v Ljubljani in Gradcu, kjer je konCal študij bogoslovja. Po končanem študiju pa bi mladi bogoslovec zaradi svojega nezakonskega stanu skoraj ostal brez mašniškega posvečenja. Edini, ki bi zanj lahko izprosil posvečenje, je bil komendator Testaferrata, tedaj le domnevni, kasneje pa dokazani Glavarjev oCe. Peter Pavel ga je šel iskat v Senj in celo na Malto. Našel ga je šele v italijanskem Asco-liju, a mu ostareli komendator prošnje ni uslišal. Poslal ga je v Senj k škofu Benzoniju, ki ga je potem, ko se je prepričal v njegovo poklicanost, posvetil v duhovnika. K temu je pripomoglo tudi skesano ko-mendatorjevo pismo, v katerem je potrdil, da je "Pe- ter Pavel sin oCeta iz odlične rodbine Testaferrata" in da "se bo zadržek njegovega rojstva pri Najvišjem spregledal". In res je leta 1746, dve leti po mašni-škem posvečenju, papež Benedikt XTV. podelil Petru Pavlu Glavarju dispen-zo od nezakonskega rojstva. Sele tedaj se je Peter Pavel mogel povsem posvetiti kaplanovanju in oskrbi malteškega posestva v Komendi. Komendski podložniki so ga zaradi dobrega značaja in delavnosti hitro vzljubili, janzenistična duhovščina pa mu je pridno metala polena pod noge. S prizadevnim upravljanjem posestva si je pridobil znatno premoženje, ki ga je večinoma porabil za cerkvene in izobraževalne namene. (P.S.J (Se nadaljuje) Portret Petra Pavla Glavarja iz leta 1750 Danes goduje Evlogij, kordovski mučenec Državo Vizigotov na Pirenejskem polotoku so leta 711 uničili Arabci. Le na severu polotoka se je ohranila neodvisna krščanska država Leon in nekaj manjših kneževin. Arabski oblastniki so krščanskim podložnikom pustili versko svobodo, enakost z Arabci pa so priznali le muladijem oziroma spreobrnjencem. Krščanski podložniki so bili v državi v veliki večini-Konec 8. stoletja je emir Abd-ar-Rahman I. dovolil razmah nestrpnega gibanja, ki je razglasilo sveto vojno proti kristjanom v mohamedanski državi. Nevarnost za množični odpad od krščanske vere je zavedne kristjane izzvala k obrambi. Eden glavnih krščanskih voditeljev v 9. stoletju je bil sv. Evlogij iz Cordobe. Okrog leta 850, ko so pritiski na kristjane dosegli enega od vrhuncev, so ga vrgli v jeCo, ker je vernike spodbujal, naj ohranijo vero tudi za ceno muceništva. Ko so ga izpustili na prostost, je nadaljeval s pridigami in pisanjem, s katerim je utrjeval kristjane. Konec leta 858 so ga duhovščina in verniki kot enega najvecjih mož v španski Cerkvi izbrali za toled-skega nadškofa, vendar mu ni bilo dano, da bi nastopil to visoko službo. Oblasti so ga zaprle, ker je skrival neko mohamedansko deklico, ki je prestopila h krščanstvu. Sodniki so zahtevali, naj se odreče svoji veri, Evlogij pa jim je začel razlagati evangelij-Niso ga poslušali, ampak obsodili na smrt. Usmrtili so ga 11. marca leta 859. (Vir: Leto svetnikov) PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Petek, 11. marca 1994 IZ STARIH ČASNIKOV / MARIE JEANNE GAUTIER Gledališki blišč je zamenjala za puste samostanske zidove K usodni odločitvi jo je napeljalo razmišljanje o minljivosti sveta Življenjske odločitve Predstavljajo marsikomu »udo breme. Nemalokrat )e Človeka strah, da se bo otuoeil napačno in da bo zato imel drugačno življenje, kot ga je načrtoval ali 0 njem samo sanjal. Sposobnost, ali bolje rečeno Pogum, odločiti se za popolnoma novo življenje, Pa je dana le nekaterim. ^ Popolnoma novem ^/jonju, za katerega so se odločile nekatere franco-s. igralke, je leta 1931 fnsal sarajevski dnevnik Vecernja posta. Pisal je o igralkah pariškega gledališča Comedie Francaise, ki 80 glodališke deske zame-n,)ale.za puste samostanske zidove. . Kot piše avtor članka, )e bil za javnost najbolj revolucionaren odhod iz gledališča v samostan, od- hod igralke Marije Jeanne Gautier v 18. stoletju. Kot Sestnajstletnica je bila Marija ljubica maršala VViirttemberškega. Ko je odšel v Nemčijo na novo službeno dolžnost, jo je vzel s seboj. Prav kmalu pa se je naveličal njene ljubezni in jo »poslal« nazaj v Pariz. Tu se je za lepo Marijo zavzel sin kraljevega guvernerja Chame-rollesa in ji našel delo v Comedie Francaise. Prvič je nastopila v Cidu. Ves dvor je bil na predstavi, na kateri je mlada igralka dosegla velik uspeh. Njena barva kože je bila Cma, piše novinar, telo pa lepo in moCno. V svojih spominih je zapisala, da je nekoč popila nekaj steklenic burgundca in to po petih steklenicah šampanjca. Ko je bila Marija Jeanne stara 36 let, je nekoč odšla k maši. Od takrat je začela razmišljati o minljivosti sveta. Potem je zapustila gledališče, se odrekla posvetnemu življenju ter veseljačenju in odšla v samostan. Antiquillski samostan, v katerega je najprej stopila, se ji je zdel premalo strog. Odšla je h karmeličankam v Lyon, kjer je za samostanskimi zidovi preživela nadaljnjih sedemintrideset let. Dvor je menda ni pozabil. Kraljica in dvorjanke so ji Čestokrat pisale in ji pošiljale darila. Marija pa je v »kloštru« pisala spomine in slikala nabožne podobe za cerkve. Kljub temu, da je proti koncu svojega življenja oslepela, je še vedno pisala poezijo. Iz zapisov njenih spominov se vidi, da ji preteklost ni dala miru in da je svojo pobožnost drago plačala. Yvonne Hautin je igrala v Comedie Francaise tri leta in obetala se ji je lepa prihodnost. Nenadoma pa se je odločila, da gledališče zamenja za samostanske celice. Najprej je odšla v Lurd, kjer je negovala bolnike. Nato se je za vedno zaprla v pariški benediktinski samostan. Redki so primeri, piše avtor, da postane igralka nuna, vendar se dogaja tudi to. Pred njo se je za to odločila Eva Lavalliere z istih oderskih desk. Burno življenje, ki ga je zajemala z veliko žlico, je na vrhuncu svoje slave zamenjala za premišljevanje in meditacijo. Nihče ni verjel, da bo njena odločitev dokončna. Vendar je Eva ostala odločna in preživela za zidovi samostana kar nekaj desetletij. Prav herojsko je prenašala bolezen, ki jo je mučila zadnja leta življenja. Nikakor ni mogla preprečiti Časnikom, da ne bi o njej pisali in objavljali njenih pisem. O njej in njenem življenju pa so pisali še po smrti. A ne samo Članke, celo knjige so pisali. Sicer pa je v večini primerov takšnim odločitvam igralk botrovala nesrečna ljubezen. Teh pa je na svetu toliko, komentira avtor prispevka, da je zaradi tega neumno bežati stran od gledališke umetnosti ah celo iz tega sveta. Sicer pa ta korak tudi ni nekaj, nadaljuje, kar bi Človek imel za plemenito odločitev. Marjeta Smolnikar LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto.ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... Ime in priimeki Telefonska številka: Naslovi Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Hovoskop zapisal B. R. K. IT OVEN 21.3. - 20.4: Želeli boste doseči spremembo svojega službenega položaja, a se pri tej svoji zahtevi ne boste hoteli zavedati, da vam manjka nekaj pomembnih lastnosti. BIK 21. 4 - 20. 5.: Zahvaljujoč svojim izkušnjam bo vaše spuščanje tako zelo počasno in nežno, da se vam bo zdelo, kakor da padate skozi pernate oblake. Bodo tudi tla pernata? DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Nekdo, la bi vas rad spoznal, je v dilemi: boji se namreč, da ste zares taki, kot ste videti skozi ccala tujih mnenj in predsodkov. Seveda se globoko moti. RAK 22. 6. - 22. 7.: V spoznanju ničevosti denarja tokrat ne bo sprenevedanja: prišlo bo namreč iz tistih vaših globin, ki jih ni mogoče niti kupiti niti prodati. IEV 23.7. - 23.8.: V odločilnem trenutku, ko naj bi vas nevidni varuhi pravočasno opozorili na zanko, se boste zapletli in napaki dodali še obtoževanje nic krivih pomočnikov. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Med novimi izzivi bo tudi tak, ki mu ne bo ustrezala nobena od vaših starih izkušenj. Morah jo boste spoznah na novo, s posebnim Čutom in pozornostjo. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Problem je v zapletenosti nalog, ki ste jih sprejeli kot sestavino vaših načrtov in ki naj vam bi, ko bodo seveda uresničeni, občutno olajšah življenje. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Vznemirjala vas bo bojazen, da vas bo nekdo, ki vas je nekoč presenečal s prijetnimi darovi, grdo okrcal. Vendar se zaradi tega ne boste preveč žrli. STRELEC 23.11. - 21.12.: Zasmilili se boste Se samim sebi, zato si boste za tolažbo kupih nekaj ekspresnih srečk. Imeli boste srečo: dobili boste vec kot boste zapravili. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznali boste da je niti, s katerimi oblikujete svoje življenje in usodo drugih, za vaših deset prstov in dvoje oci odločno preveč. VODNAR 21.1. -19. 2.: Startali boste z naj-vecjim možnim uspehom. Vendar se ne boste prilepili; Cim se bo projekt utekel, ga boste predah drugim ter jim pomagali le se občasno. RIBI 20.2. - 20.3.: V svojih dnevnih sanjarijah si boste privoščili osebo, ki vam je fizično sicer dokaj blizu, intimno pa vam je povsem nedostopna. Toliko slajse! KRIŽANKA Vodoravno: 1. ime slovenske pevke Prodnik, 4. rimski pesnik, ki ga je cesar Avgust izgnal v Tome ob Črnem morju (Publius Naso), 8. naraščaj, 11. nekdanji naslov in nagovor francoskih kraljev, 12. reka, ki teCe skozi Firence, 13. stara površinska mera, 14. pravi priimek francoskega šansonjerja in filmskega igralca Yvesa Mon-tanda, 15. ime italijanske sopranistke grškega rodu Callas, 17. japonska denarna enota, 18. manjši javni nasad med zgradbami ali sredi trga v angleških mestih, skver, 20. slovenska slikarja na Štajerskem v 17. in 18. stoletju, oCe Franc Mihael in sin Janez Andrej), 23. ime finskega voznika rallyja Vatanena, 24. knjiga zemljevidov, 28. vplivna interesna skupina, 30. up, 31. angleška površinska mera, acre of land, 32. nekdanji prebivalec Apeninskega polotoka, 33. liker iz višnje maraske, 35. denarna enota v Južnoafriški republiki, 36. izvirni krak reke Menam v Indokini. Navpično: 1. grenka sol, ki se imenuje po angleškem mestu Epsom, 2. grška boginja usode, 3. gorovje v Sahari, 4. pijaCa starih Slovanov, 5. reka v Južnoafriški republiki, pritok Oranja, 6. slovensko mesto z rudnikom živega srebra, 7. glavno mesto ameriške zvezne države Colorado, 9. vrtna ustnatica, iz katere listov kuhajo Caj, 10. grški jezik helenistične dobe, 16. latinski izraz za vodo, 19. nastavek pri pihalih in trobilih, 20. arabski pozdrav, 21. triogelna kirurška igla za jemanje tekočin iz telesnih votlin, 22. španski slikar (Juse-pe de), 25. antični prebivalec Lacija, 26. mesto v jugovzhodni Turčiji, 27. večja soba za sprejem gostov, 29. Perzija, 34. zaCetnici makedonskega književnika Drakula. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 uejq ‘puer ‘oup[SBJBm ‘pni ‘jm[e ‘upeu ‘iqoi ‘sepu ‘ijy ‘snnns ‘areubs ‘uaf ‘biibim ‘iAiq ‘jbio ‘omv ‘ajis ‘^apBpupod ‘ptAO ‘euig :OUABIOpOy\ A3JIS3H ŠAH e f g h a b c Petrosjan - Parma / Bled 1961 Mladi Parma- takrat svetovni mladinski prvak - je proti velikemu velemojstru Petrosjanu dosegel obetavno pozicijo in pričakovati je bilo, da bo z majhno kombinacijo dosegel prednost. Toda Parma ,ki je bil na potezi, ni bil pri tem dovolj dosleden in ostal je le na pol poti. Kako poteka kombinacija, ki vodi Črnega v prednost? Rešitev naloge Parma se ni ustrašil nasprotnika in hrabro krenil v kombinacijo, ki mu je obetala prednost l...Td4:l 2.Td4: Sf3:? Z igrano potezo je Črni krenil s prave poti. Moral bi nadaljevati 2...Sg3:+! 3.hg3 Dh6+ in nato 4...Del: s prednostjo kmeta.V partiji je beli po 2...Sf3:? 3.Tddl Sd4 4.Dh5: Sb3: S.Tfl Dg6 6.Dg6: prišel v prednost! a b c d e f g h KorCnoj - Matanovic / Beograd 1956 Pozicija je precej zaostrena in Cmi, ki je na potezi, se je znašel na križpotju. Ah nadaljevati z mimo pozicijsko igro ali pa z žrtvami nadaljevati napad na belega kralja. Cmi se je odločil za prvo možnost, saj se je ustrašil žrtve in tako se je moral v nadaljevanju potruditi za remi.V rešitvi bomo opisali to neodigrano žrtveno kombinacijo! Pisalo se je leto 1944 Odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Proti koncu druge svetovne vojne je ljudska oblast v Sloveniji hkrati z drugimi dejavnostmi začela razvijati tudi finančno gospodarsko poslovanje. Z razvrednotenjem dinarja je okupator dezorganiziral bančni sistem v zasedeni Sloveniji in si povsem podredil gospodarske zmogljivosti. Vodstvo osvobodilnega gibanja je v okviru gospodarske dejavnosti začelo razvijah tudi denarništvo. Na seji IOOF dne 3. marca 1944 so sklenili ustanoviti denarni zavod Slovenije in emisijo 10 milijonov bonov po eno liro, 5 milijonov po pet lir in 3 milijone po 10 lir. Odlok predsedstva SNOS o ustanovitvi Denarnega zavoda je izšel 12. marca leta 1944 in je določal njegove ključne naloge: skrb za osredotočenje in poenostavljanje denarnega prometa javnopravnih ustanov in denarnega prometa na ozemlju Slovenije. Denarni zavod Slovenije je bil prva in edina svobodna emisijska banka, delujoča v Evropi na ozemlju, ki so ga okupirale armade fašističnih držav. Rešitev naloge Cmi s potezo l...Lg2:! napade oslabljenega belega kra-Ija.Po 2.Kg2: De2+ 3.Kgl / na 3.Tf2 dobiva 3...Dg4+ in 4...Tdl+/ je Cmi s potezo 3...Td2! zaprl drugo vrsto.Slabše je 3...Sg4 4.Ta2. Po 4.Ld2: Sg4 5.Tf3 Df3: 6.Lel ima Črni zmagovito poanto s potezo 6...Se3!!, ki omogoči Črnemu mat v naslednji potezi. Silvo KovaC PREBLISK Denar je Sesti čut, brez katerega ne moremo uporabljati preostalih petih. Somerset Maugham Petek, 11. marca 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NA ZAHODU IN SEVERU PADAVINE ALPE JADRAN / SONČNO, TODA HLADNEJE Vremenska slika: Po hitrem prehodu oslabljene hladne fronte se nad srednjo Evropo, severnim Blakanom in Alpami krepi območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad naše kraje hladnejši zrak. C A srediSCe središče ciklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 4 * pod 5 44 ** 10-30% 5-10 44« *** 30-50% 10-30 4444**** 50-80% 30-60 444 *** 444 *** nad 80% nad 60 VETER | NEVIHTE t 5-10 m/s t nad 10 m/s MEGLA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.23, zašlo pa ob 18.02. Dan bo dolg 11 ur in 39 minut. Luna bo vzšla ob 05.36, zašla pa ob 17.31. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so vednoma suhe m normalno prevozne. Promet po notranjosti države, kakor tudi na mejnih prehodih poteka tekoče in brez večjih zastojev. SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-JK Piancavallo 20/90 cm Fomi di Sopra 10/80 cm Zoncolan 20/100 cm Trbiž 10/130 cm Nevejsko sedlo 40/270 cm Sauris 10/30 cm VENETO Sappada 20/80 cm SLOVENIJA Cerkno 20 cm Golte 40 cm Kanin od 20 do 200 cm Kope od 20 do 40 cm Kranjska gora do 20 cm Krvavec do 60 cm M. Pohorje do 40 cm Pokljuka 40 cm Rogla od 50 do 70 cm Soriška planina 50 cm Vogel do 145 cm Zelenica do 70 cm IBHEISuSCOISSBI Danes: Danes: ob 3.04 najnižje -34 cm, ob 8.35 najvisje 39 cm, ob 15.04 najnižje -50 cm, ob 21.25 najvisje 48 cm. Tutri: ob 3.31 najnižje -38 cm, ob 9.23 najvisje 38 cm, ob 15.28 najnižje -47 cm, ob 21.46 najvisje 49 cm. Slovenija: SonCno bo. Pihal Sosednje pokrajine: Prevlado severovzhodnik, na Pri- dovalo bo sončno vreme, le v morskem zmerna burja. noranjosti Hrvaške in po-Dnevne temperature bodo od nekod na Medzarskem se bo 10 do 15, ob morju 18 °C. popoldne pooblačilo. 3 PORDENONE .N. GORICA O ZAGREB ER O KARLOVAC O UMAG V Slovenije Od zahoda se bo Obeti: V nedeljo bo vedno- postopno pooblačilo in v masuho. noti na nedeljo bo ponekod rahlo deževalo. Pihati bo začel jugozahodnik. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA 4/19 TRST VI' CELOVEC 5/1? BRNIK 2/19 MARIBOR 6/18 CELJE 2/20 j NOVO MESTO NOVA GORICA.. 3/20 1 MUR. SOBOTA 5/,!6k PORTOROŽ 5/15 POSTOJNA -1/19 ILIRSKA BISTRICA. o/- KOČEVJE 2/20 CRNOMEU SLOV. GRADEC.. 3/18 BOVEC '/' < RATEČE 1/19 VOGEL 7/14 KREDARICA 4/7 VIDEM 7/- GRADEC 5/T7 MONOŠTER 6/17 ZAGREB 4/18 REKA 10/18 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI -2/4 STOCKHOLM 3/7 MOSKVA -1/2 1 BERLIN 8/14 VARŠAVA 7/8 LONDON 5/12 AMSTERDAM 6/10 BRUSELJ 8/14 PARIZ 7/19 DUNAJ 7/12 ZGRICH 6/19 ŽENEVA 4/17 RIM 7/15 MILAN 6/20 BEOGRAD 0/14 BARCELONA -/19 ISTAMBUL 4/9 MADRID -/21 LIZBONA 10/23 ATENE 9/15 BUCAREST 3/8 MALTA 8/17 PRAGA 8/13 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE I IRA prevzela odgovornost za atentat na londonsko letališče Heathrovv LONDON - Teroristična organizacija IRA je prevzela odgovornost za sredin atentat proti londonskemu letališču Heathrovv. Scotland Yard je sicer že takoj po napadu na letališče sporočil, da atentat ne more biti kaj drugega kot delo irskih skrajnežev, ki so ga med drugim eno uro prej napovedali. Teroristi so streljali proti severni pristajalni stezi letališča z minometom, postavljenim na strehi terenskega vozila datsun, parkiranega na parkirišču letališča. Na srečo takrat na stezi ni bilo letal, tako da atentat ni povzročil žrtev, ampak samo materialno škodo in veliko zmedo. Sicer je letališče - eno najpomembnejših na svetu, skozi katerega gre letno 47 milijonov potnikov -ostalo odprto ter niso odpovedali niti enega poleta, nastale pa so znatne zamude, avtomobilski promet okrog letališča pa je bil nekaj ur povsem ohromljen. Tudi vCeraj so varnostniki in gasilci ves dan pregledovali napadeno stezo, ki so je že spet usposobili (na sliki - te-lefoto AP). Britanski premier Major je kljub atentatu odločen nadaljevati po poti pogajanj in ne misli preklicati ponudbe Sinn Feinu, da bi se udeležil pogovorov za iskanje politične rešitve irskega vprašanja. V Londonu so tudi prepričani, da naj bi bil atentat delo skrajnega krila IRA, ki bi želelo preprečiti, da bi vodstvo organizacije sprejelo poziv k spravi britanskega premiera Majorja in njegovega irskega kolega Alberta Rey-noldsa. - Tudi milijarderji začenjajo varčevati LOS ANGELES - Znana modna oblikovalca Ralph Lauren in Giorgio sta se letos prvič odločila za prodajo po znižanih cenah. Prodajalce na ulici Rodeo Drive, kjer so nekatere najdražje trgovine na svetu, je obšlo malodušje, ko so uvideli, da so tudi ameriški milijarderji sklenili (po svoje) varčevati. Novih rolls roycev je vse manj, pri Ferrariju pa je celo mogoCe kupiti najnovejši model na obroke. Prodajalci so se skratka morali sprijazniti z dejstvom, da je recesija prizadela tudi bogataše. Fakturiranje trgovin Be-verly Hillsa je padlo od rekordne vsote 1,1 milijarde dolarjev leta 1990 na 958 milijonov lani. V škripcih je tudi nepremičninski trg, saj so se cene vil in zemljišč znižale za 50 odstotkov v zadnjih 5 letih. Petičnim turistom na voljo majhna podmornica za ogled legendarne pošasti iz Loch Nessa INVERNESS - Na stotine ljudi, ki bi radi vsaj za trenutek videli pravljično pošast iz Loch Nessa, se je že prijavilo za izlet s podmornico, neki par pa se celo želi poročiti pod jezersko gladino. Družba, ki ponuja izlete v globine škotskega jezera na majhni raziskovalni podmornici, je sporočila, da se je že 400 oseb prijavilo in že vnaprej plačalo 70 funtov (105 dolarjev) na osebo. Podmornica, ki so jo zgradili v Kanadi in lahko prevaža pet potnikov in pilota, bo začela delovati konec tega meseca. Zadnjič so pošast z dolgim vratom za- gledali v sedmem stoletju, toda znanstvenikom doslej v jezeru še ni uspelo najti živali, ki bi bila vsaj malo podobna pošasti. Večina tistih, ki so se prijavili za izlet, želi videti pošast, neki parček pa se hoče celo poročiti na podmornici. Alan Whitfield, menedžer družbe, ki upravlja podmornico, je izjavil, da bo družba nevesti in ženinu z veseljem ustregla, Ce bosta sama uredila prostorske in druge probleme v zvezi s poroko. Podmornica bo do septembra prevažala turiste po jezeru in opravljala raziskovalno delo za raziskavo Rosetta Project o usedlinah na je- zerskem dnu, iz katerih bi po mnenju znanstvenikov lahko dobili dragocene podatke o naravnem razvoju 270 metrov globokega jezera. Kot neke vrste podvodna opazovalnica bo podmornica s svojimi žarometi tudi preučevala redke ribe ter ostanke podvodnega peščenega usada. Družba, ki ponuja izlete s podmornico, potnikom ne obljublja, da bodo res videli pošast. »Približno 70 odstotkov ljudi pravi, da si želijo videti Nessie,« je dejal Whitfield. »Ostalih 30 odstotkov ljudi pa pravi, da si niti najmanj ne želijo videti pošasti.« »Dolgi pohod« priletnega Kitajca PEKING - Pri sedemdesetih letih je uresničil svojo najvecjo željo: pes je prehodil vso Kitajsko. V Štirih letih, kolikor je trajala njegova 40.000 kilometrov dolga pot, se mu je marsikaj zgodilo. Padel je v ledeniško razpoko, v pušCavi ga je zajel peščeni vihar itd., vendar je Hou Lumdan preživel. Se veC: povsem se je znebil srenih motenj in previsokega pritiska, ki so mu v preteklosti delali preglavice. Na Kitajskem največja zbirka dinozavrovih jajc PEKING - Kitajski zasebni podjetnik Li Guanglin, 52 let, je lastnik najveeje zbirke dinozavrovih jajc na svetu. Pokupil jih je v pokrajini Henan, kjer jih vsako leto izkopljejo na tisoCe. Jajca so sicer po zakonu zaščitena, vendar jih pogostoma prodajajo v tujino. Li Guanglin pa je zaveden Kitajec in jih je daroval državi. Čelada po predpisih? Eden od pisanih udeležencev srečanja motociklistov v Daytona Beachu. Ali bo njegova rogata čelada ustrezala strogim ameriškim varnostnim predpisom? (foto AP)