PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni t Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-*i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je iz§la zadnja Itevilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TS&gfrzgr" Cena 700 lir - Leto XLII. št. 199 (12.524)
Trst, nedelja, 24. avgusta 19£
TRST
Ul. Montocchi 6 - PP 559
o- —
O' >
O "
O ►

O
■f,
0-i
ro
o
1
%
I

m
rrr.
Z
2
©
45'
S'
Gorbačov potrdil pripravljenost na vrh SZ-ZDA
MOSKVA — Sovjetska zveza je naklonjena novemu sestanku na vrhu z ZDA pod pogojem, da ta omogoči normalizacijo odnosov med velesilama, zboljšanje mednarodnih razmer in pospešitev dialoga o omejitvi orožnih potencialov, a je tudi pripravljena skleniti sporazum o ukinitvi jedrskih poskusov. Tako piše v sporočilu, ki ga je Gorbačov naslovil »skupini šestih« (Argentina, Mehika, Indija, Švedska, Grčija, Tanzanija) v odgovor na njihovo ponudbo o sodelovanju v prizadevanjih za postopno razorožitev in nadzorstvo nad njo z inšpekcijami na kraju samem. Šesterica je v ta namen predlagala sestanek njenih in sovjetskih ter ameriških izvedencev, kar je Gorbačov zdaj podprl s pripombo, da bo pristal na inšpekcije, seveda če bo to vzajemno. Državnik se je zavzel tudi za dogovor z ZDA o odpravi napadalnega orožja v vesolju in zemlja-vesolje in o prepovedi protisatelitskih sistemov
SZ je tudi optimistka glede soglasja z ZDA na stockholmski konferenc; o varnosti v Evropi, ki zadeva konvencionalno oborožitev, čeprav ji Bela hiša očita, da ne mara vsestranskih inšpekcij v svojih oporiščih.
Demokrščanski sekretar doliva olja na ogenj polemike
De Mita ostro kritičen do Craxija in zaveznikov v večinski koaliciji
RIM — Bolj kso se bliža konec počitnic, se stranke začenjajo »drezati«. To zlasti velja za največji stranki večinske koalicije KD in PSI. Krščanska demokracija spet očita socialistom odgovornosti gleide vladne krize, dejansko spomo vprašanje pa je reforma volilnega sistema. KD namreč predlaga predhodne volilne dogovore, da bi omejila tako imenovano »pozicijsko rento« manjših strank. Vendar temu samoumevno nasprotujejo zlasti socialisti, iz drugih razlogov pa tudi KPI.
A pojdimo po vrsti. V intervjuju za revijo Panorama, ki so ga včeraj povzele tiskovne agencije, je sekretar KD De Mita spet naglasil, da je njegova stranka nasprotovala vladni krizi. V tem okviru je poudaril, da je Amaldo Forjani, preden se je sestala vlada in sklepala o odstopu, povedal Craxiju, da demokristjani nasprotuje^ jo odstopu. Kljub temu, pravi De Mita, je vlada sklenila odstopiti, čeravno je ocenjevala tajno glasovanje kot nemoralno. Dejstvo, je polemično pripomnil sekretar večinske stranke, dokazujejo, da KD ni hotela krize. »Ne izključujem sicer, da je kdo med demokristjani volil proti vladi, vendar vodstvo stranke tega ni hotelo.« Namig, da So vlado zrušili socialistični
Ciriaco De Mita
ostrostrelci, je dokaj prozoren.
In da bi dolil še olja na ogenj polemike, je De Mita dodal, da »je cilj KD odpraviti protislovje, ki dopušča, da je ista stranka (PSI, op. ur.) lahko os današnje pa tudi morebitne drugačne jutrišnje večina.« Ob tem je De Mita obtožil še ostale zaveznike, da niso sposobni oblikovati predlogov, ki bi omogočili večjo bero glasov, pač pa upoštevajo predvsem »generično željo ljudi po novem«.
Del Mita ni mehak ne s socialisti ne
z ostalimi zavezniki, čeravno je tarča njegove polemike predvsem Craxi. Pa tudi komunistom ni prizanesel. Obtožil jih je odsotnosti
Na komuniste pa se vsekakor obrača direktor Popola Galloni, ki izliaja iz demokrščanskega predloga o spremembi volilnega sistema in pravi, da bi se nasprotno skupine v tem primeru razlikovale le v izbiri sredstev za u-resničitev skupnih ciljev.
Vendar ta predlog ne navdušuje komunistov. Član tajništva KPI Angius odgovarja na Rinasciti, da italijanskega sistema ne hromijo zakloni, pač pa stranke, ki že pred volitvami onesposabljajo sistem s tem, da izključujejo iz vladne večine silo, ki ima 30 odst. glasov. Ravno tako nezadovoljen je tudi socialist Salvo Ando, ki vidi v demokrščanskem predlogu le poskus, da bi spet uvedli neko prvenstvo med strankami in zagotovili pozicije strank, ki preživljajo krizo identitete ali pa v sedanji situaciji nimajo tolikšne politične teže, da bi jim avtomatično pri-tikalo vodstvo vsakega možnega zavezništva. Pravilno je torej, meni Ando, stališče tistih, ki zavračajo tako hipotezo reforme, ki bi jih oškodovala po nepotrebnem. Ni kaj reči: brutalno jasen ne.	G. R.
Neurje v Furlaniji in Venetu V Srednjih Alpah zapadel sneg
VIDEM — Zgodilo se je, kot so napovedo-valj vremenoslovci: včeraj popoldne je Furla-zajel frontalni val z izdatnim deževjem. ./Cnaden vdor hladnega zraka je spremljalo čudo neurje, ki ga je spremljal močan veter.
onekod je padala tudi toča, v gorskem svetu Pa sneg.
v Neurje, med katerim se je stemnilo do tak-jP?. mere, da so morali avtomobili prižgati jCch. se je najhuje razbesnelo v srednji Fur-jcpji, v občinah Mortegliano, Lestizza in Tal-jCassons. Zračni vrtinec je veliko škode po Pcvzroeii posebno v Morteglianu. Močan veter t? l !2ril drevesa, podrl drogove električne na-^cjiave in klestil po poljih, kjer je povzročil ecko Škodo koruzi, soji in grozdju, št	drevesa in odlomljene veje so po-
dei ■°Va^ številne avtomobile. Po prvih in inih ocenah znaša škoda, nastala v tej ob-več stotin milijonov lir. Močni nalivi so kj1 '-udi v Lignanu in Gradežu, pa v Vidmu, ■ler je dež pričel padati pozno popoldne, sn ^'UC^ P° vsem Venetu je nevihta, ki so jo jPreinijpii sunki vetra preko 90 km na uro, 'uča, povzročila hudo škodo, do • •	Je veter podrl več barak, v Pa-
rn'? je padala tako debela toča, da se je pro-oKi , Ustavil. Na obali v Jesolu se je utrgal ak. ki je skupno
v Jesolu se z močnim vetrom povzro-
či hude skrbi turistom v kampih. Veter je prevračal avtomobile in rulotke, trgal šotore in podiral drevesa, ki so padla na cesto in za več ur onemogočila promet. Toča je povzročila hudo škodo kmetijstvu. Po prvih podatkih ni bilo hujših nesreč, pač pa so morali nuditi zdravniško pomoč osebam, ki so nanje padle veje dreves in korci.
Thatcherjeva gre v Moskvo
LONDON — Predsednica britanske vlade Margaret Thatcher je formalno sprejela vabilo, naj obišče SZ. Vest prihaja iz londonskih uradnih virov, iz katerih se je tudi razvedelo, da je Thatcherjeva sporočila svojo odločitev Gorbačovu z osebnim pismom.
Vabilo je predsednici britanske vlade izročil sovjetski zunanji minister Ševard-nadze, ko je pretekli mesec obiskal London. Thatcherjeva bi rada potovala v SZ na začetku prihodnjega leta. Šlo bo za njen prvi obisk v Moskvi. Zadnji britanski premier, ki je potoval v SZ, je bdi Harold Wilson. Od tega je minilo 11 let.
ZDA poostrile izvajanje embarga proti Kubi
WASHINGTON — Ameriška administracija je pioostr-la svoj odnos dp> Kube. Uvedla je vrsto ukrepov, ki naj bi omogočili doslednejše izvajanje trgovinske zapore, in to v trenutku, ki je za srednjeameriško državo z gospodarskega ozira že tako nelahek.
Ukrepe je naznanil sam predsednik Reagan. Washing-ton namerava z njimi onemogočit; delovanje podjetjem, prek katerih se v brk embargu odvijajo trgovinske izmenjave med Kubo in ZDA. Gre prevsem za 118 kubanskih družb s sedežem v Panami. Ameriške oblasti bodo tudi skrbneje nadzorovale turistične agencije, ki prirejajo potovanja na Kubo.
Kot je povedal funkcionar ameriškega državnega tajništva Charles Redman, bi ZDA hotele zmanjšati pritok ameriške valute in blaga v karibsko državo. ZDA so trgovinsko zaporo proti njej uvedle že na začetku šestdesetih let, zdaj pa jo poostrujejo z namenom, da bi škodile že tako šibkemu kubanskemu gospodarstvu. Sam predsednik Fidel Castro je pred kratkim priznal gospodarske težave. Med drugim je izrazil zaskrbljenost zaradi drastičnega padca dohodkov, ki jih Kubi zagotavlja prodaja presežkov sovjetske nafte (šlo naj bi za stojne milijonov dolarjev).
Ukrepi ameriške vlade pa so uperjeni tudi proti priseljevanju Kubancev v ZDA. Reagan je namreč prepovedal prihod kubanskih državljanov prek tretjih držav. Po podatkih, ki jih je posredovalo ameriško državno tajništvo, se je v zadnjih časih razvila prava trgovina s kubanskimi izseljenci. Le-ti naj bi si možnost izselitve v ZDA priskrbovali s podkupovanjem državnih funkcionarjev.
Ob prekinit
PRENIZ
EDINI RA/lu„ °
LJUBLJANA — V bližini znane ljubljanske gostilne pri Ruskem carju je na neki hiši vzidana plošča v spomm na protidraginjske demonstracije, ki jih je pred vojno organizirala koniunistična partija. Znanec, novinar humorističnega časopisa, se je pred leti rad zaobljubljal, da bo lepega dne objavil fotografijo omenjene plošče s pripisom: »Kaj ko bi demonstracije ponovili — organizator bi lahko bil isti. . .«
Kolegi so se nasmihali domislici, še bolj pa novinarjevemu zatrjevanju, da si to zares upa objaviti. No, fotografijo je čez nekaj let časopis res objavil (le avtor je bil drugi) — in nič posebnega se ni zgodilo. »Štos« pač, kakršnih je v časih inflacije in krize veliko.
Morda je ta anekdota dovolj zgovorna ilustracija odnosa slovenske in jugoslovanske javnosti, sredstev obveščanja in politike do kočljivih vprašanj, kakršna so demonstracije, stavke in še kaj. Medtem ko je bil prvi jugoslovanski povojni štrajk trboveljskih rudarjev leta 1956 dolgo zavit v strogi molk in so se tudi kasneje stavke oziroma prekinitve dela le stežka prebile v časopisne stolpce, dandanes jugoslovanski časniki pogosto kar tekmujejo, kdo bo izčrpneje in bolj zanimivo razčlenil posamezne prekinitve ali obdelal pojav na splošno. In obdelati se ga vsekakor splača, saj jugoslovanske prekinitve tudi danes še niso izgubile prizvoka ideološkega absurda: delavec - samoupravljalec teoretično še vedno stavka proti sebi, če naj bi držalo, da je prav on lastnik proizvajalnih sredstev
Toda teorija je eno, praksa drugo, to zadnje čase priznavajo tudi najtrši dogmatiki. V razmerah, ko gospodarstvu ostaja vedno manj prostora zo odločanje o dohodku, ko mu zvezna in druge vlade predpišejo domala vse parametre, bi težko »zmerjali« delavca, da stavka proti sebi. NI, recimo, lahko miriti kolektiva, ki (v skladu z družbenimi usmeritvami) uspešno izvaža, dosega evropsko produktivnost in zaradi tujih naročil dela ob sobotah in nedeljah, potem pa ga spremenjeni predpis iz Beograda udari po žepu. Če pride do prekinitve dela v takšnem podjetju, bi se tudi državna birokracija težko tolažila, češ a delavci stavkajo zaradi »neinformiranosti« ali »nesposobnega ali neprožnega vodstva podjetja«. To je bilo v večini primerov doslej res, vendar se s krepitvijo državnega urejanja gospodarstva krog tisth, proti katerim stavkajo jugoslovanski delavci, gotovo širi — izven podjetij, in tudi navzgor.
Marjan Orožen, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, je pred dnevi novinarjem zatrdil, da število prekinitev dela letos ne narašča. To je sicer res, toda za razliko od prejšnjh let se zdaj pojavljajo tudi stavke, ki so bolj odmevne, spektakularne, saj v njih nastopajo veliki kolektivi, kot je primer v ladjedel-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O
8
8
Brez čelade na stadion
RIM — Ljudje ne bodo smeli s čeladami na stadion. Tako je včeraj poldne dokončno sklenila posebna komisija za varnost javnih manifestacij a„ “Mijafiskem notranjem ministrstvu. Komisija se je sestala, da bi da a °dila o ravnanju glede čelad, saj je problem postal še kako aktualen, o čelade po zakonu obvezne za vse motocikliste.
Komisija je tudi dodala, da na pokrajinski ravni policijski orgam v sode-r), CJU s športnimi društvi že rešujejo problem, kje hraniti čelade. V ti a m!?1 Poročilu j® rečeno nadalje, da je komisija preučila varnostne ukrepe PTOprečevanje nasilja na stadionih.
Končalo se je SP v plavanju v Madridu
Italijanu Battistelliju srebro
□
V 1. kolu italijanskega nogometnega pokala
Triestina in Udinese danes doma
Medtem ko se odpor proti Pinochetu opaža tudi v sami hunti
V"
Čilska policija aretirala 20 duhovnikov
SANTIAGO DE CHILE — Pinochet je pokazal zobe tudi duhovščini. Potem ko jo je v petek obtožil, da pričenja zavzemati »ateistična in komunistična« stališča, je njegova vojaška policija včeraj aretirala dvajset duhovnikov. Zakaj? Po maši zahval-nici, ker je univerzitetna študentka Carmen Quintana, ki so jo vojaki 2. julija hoteli živo sežgati (to jim je uspelo z njenim kolegom fotografom Rodrigom Rojasom), še živa, je o-krog sto duhovnikov v povorki odkorakalo proti bolnišnici, kjer nesrečnica lež; hudo opečena, a prestregla jih je vojaščina: kar jih ni ušlo, šo morali v zapor. Združenje cerkvenih dostojanstvenikov je tudi sprožilo denarno nabirko za Carmenine svojce.
Preiskava 0 srhljivem dogodku se odvija sredi velikih težav, saj jo vo-
di vojaški sodnik. Ta je zavrnil zahtevo predstavnikov zasebne stranke, naj preiskovalec pozove na zaslišanje Pinochetovo ženo, ki je rekla, da sta se dekle in pokojni Rojas sama po nesreči zažgala, medtem ko očividci trdijo, da je to zagrešila skupina 24 vojakov, od katerih je bil formalno obtožen le poročnik Pedro Fernandez.
Medtem ko se iz dneva v dan stopnjuje nenasilen pa tudi nasilen protest proti fašistični hunti (včeraj so neznanci z neko razjedljivo kislino hudo opekli dva »karabinerosa«), p;i se zaostrujejo tudi nesoglasja v re žimskem vodstvu. Bivši notranji minister Sergio Onofre Jarpa, ki naj bi bil eden od najzvestejših diktatorjevih sodelavcev, je zahteval, naj se leta 1989, ko se bo Pinochetu iztekel
mandat, skličejo predsedniške in parlamentarne volitve. To je v nasprotju z ustavnim določilom, odobrenu-n z referendumom leta 1980, po katerem bo generalovega naslednika imenovala vojaška hunta in le v primeru, da njen kandidat na ljudskem glasovanju ne bi prodrl, bi leta 1390 sklicali redne volitve. Pinochet je, kot znano, dal razumeti, da hoče ostati v Palači Moneda do konca stoletja. Jarpa sicer ni kdo ve kakšen demokrat: najprej je vodil desno »nacionalno stranko«, zdaj pa je na čelu pravtako desne »nacionalne fronte dela« in je žolčen protimarksist.
Ob vsem tem se režim poteguje za izdatno posojilo pri Svetovni banki, kar pa ne bo tako lahko, saj temu nasprotujejo celo nekateri krogi v ameriškem senatu.
• Prenizki dohodki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nicah. Doslej je šlo največkrat za izbruhe nezadovoljstva v posameznih tozdih, manjših enotah, ki jih je tudi javnost »lažje« spregledala. Scenarij je bil v večini primerov silno podoben: skoraj vse prekinitve so izbruhnile po prejemu plač, ko so delavci v kuvertah ali nd bančnih lističih zagledali manjše vsote, kot so jih pričakovali (ali želeli). Nato sledi sestanek z odgovornimi, ki pojasnjujejo, zakaj so plače takšne in ne večje, takoj za tem pa so že na vrsti obljube, da bodo poskušali nekaj ukreniti (oziroma popraviti napako, če je prišlo do nezadovoljstva zaradi nje). Zaradi preplaha, ki ga prekinitev povzroči med vodilnimi v podjetju (in občini), se domala vse stavke končajo nadvse uspešno: plače se povečajo, samo da je mir. Globljih vzrokov za prekinitev praviloma ne raziskujejo, saj bi v tem \primeru vodilne strukture morale kakšno slišati tudi o svoji odgovornosti, kar ne bi bilo prijetno in je bolj udobno izbrskati potrebne cekine. Toda to še zdaleč ne pomeni, da so vsi razlogi za nezadovoljstvo delavcev res in samo v prenizkih plačah.
Pred dnevi so prekinili delo zdravstveni delavci v Mariboru, v reški ladjedelnici 3. maj, sinjski Dalmatinki, vinkovškem Metalu, lani je bila nadvse odmevna stavka v Luki Koper (pet udeležencev je zaradi nje še vedno na cesti) . . . Stavke so tu, pa naj jim rečemo tako ali drugače (Orožen je, recimo, ponovno opozoril, da jugoslovanskih prekinitev dela ni mogoče enačiti s klasičnimi stavkami na Zahodu, kjer so le te organizirane, napovedane in navadno ne nastanejo spontano). In ker že so, bo prej ali slej treba urediti tudi njihovno pravno plat, kajti stavk v jugoslovanski zakonodaji za zdaj u-radno ni. Ustava in zakon o združenem delu bosta morala verjetno dobiti še po kakšno novo stran, saj je navsezadnje Jugoslavija podpisnica mednarodnega akta o državljanskih in političnih pravicah. Le-ta pa o-menja, da imajo delavci pravico do stavke (mirnega shoda) v skladu z državno zakonodajo . . .
Čeprav ne več redke, so jugoslovanske stavke torej še vedno politično dokaj kočljivo vprašanje. Znajo pa postati tudi drage, kajti neredko prekinitve izsilijo višje plače tudi tam, kjer niti Bog ne bi znal najti več denarja za tisto delo oziroma gospodarjenje.	Z. š.
Peking potrdil incident ob sovjetski meji, ki pa nima političnih posledic
PEKING — Kitajski viri potrjujejo, da je pretekli mesec prišlo do incidenta na meji med Kitajsko in SZ. Vest je v preteklih dneh kot prvi priobčil japonski dnevnik Voumiuri; sovjetske oblasti je doslej niso hotele ne potrditi ne zanikati, včeraj pa je pekinški uradni glasnik izjavil, da »je prišlo do izoliranega incidenta ob ki-tajsko-sovjetski meji.«
Glasnik ni k navedeni izjavi ničesar dodal razen tega, da je Kitajska uradno nastopila pri sovjetskih oblasteh. Toda iz neuradnih kitajskih virov so se včeraj razvedele podrobnosti, ki v bistvu potrjujejo pisanje japonskega časopisa. Do incidenta naj bi prišlo 12. julija na nekem puščavskem območju v prefekturi Yili, ki spada pod avtonomno deželo Xinjiang. Spopadli naj bi se sovjetska in kitajska patrola. Življenje naj bi izgubil neki kitajski politični komisar, neki kitajski vojak pa naj bi bil hudo ranjen.
Neuradni viri k temu pristavljajo, da so sovjetske oblasti nekaj dni po incidentu protestirale pri kitajskih, češ da je do streljanja prišlo na sovjetskih tleh. Toda
v Pekingu so nasprotnega mnenja in trdijo, da se je incident pripetil znotraj kitajskih meja. Isti viri pa poudarjajo, da kitajske oblasti nočejo obešati zadeve na veliki zvon. Vest o incidentu je doslej objavila edinole publikadja, ki je namenjena članom partije in vlade.
Čeprav je torej do streljanja ob kitajsko-sovjetski meji resnično prišlo, pa incident po vsem sodeč ni imel političnih posledic. V zadnjih časih je mogoče celo za-, beležiti odločno izboljšanje kitajsko-sovjetskih odnosov, zlasti po pomembnem govoru, ki ga je glavni tajnik CK KPSZ Mihail Gorbačov imel 28. julija v Vladivostoku. Med državama so zdaj v teku številni diplomatski stiki, po 25 letih pa se obnavljajo tudi odnosi na partijski ravni. Vse to posredno potrjujejo tudi vesti, da se bodo v kratkem zvrstila številna srečanja med kitajskimi predstavniki in voditelji partij in držav sovjetskega tabora. Čez nekaj mesecev bo Deng Kiaopng sprejel vzhodnonemškega prvaka Honeckerja, kmalu za tem pa naj bi se s kitajskimi delegacijami srečali madžarski, poljski, češkoslovaški in bolgarski voditelji.
Več tujih gostov v Jugoslaviji
BEOGRAD — V prvih šestih mesecih letos je v Jugoslavijo po podatkih zveznega zavoda za statistiko vstopilo 5,753.000 potniških vozil, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. S temi vozili je v Jugoslavijo prispelo 19,480.000 potnikov, kar je za 16 odstotkov več
O maloobmejnem prometu statistični podatki navajajo, da se je povečal v prvi polovici letošnjega leta glede na enako lansko obdobje, in sicer v prometu potniških vozil za 18 odstotkov, v številu potnikov pa za 16.
Primerjava letošnjega junija z lanskim enakim mesecem kaže, da je bil promet potniških vozil večji za 1, motociklov pa za 34 odstotkov, medtem ko jel bilo avtobusov za 12 odstotkov manj. Hkrati se je zmanjšalo tudi. število potnikov za tri odstotke. Sicer pa je junija prišlo v Jugoslavijo največ vozil z italijansko registracijo, sledijo pa vozila iz ZRN, Avstrije, Madžarske, Švice, Francije in Grčije, (dd)
Gen. Viviani še v zaporu že spet govor o loži P 2
Minister za obrambo Spadolini o razmerah v italijanski vojski
BENETKE — Preiskovalni sodnik Mastelloni, ki je v četrtek dal aretirati bivšega šefa vojaške protiobveščevalne službe gen. Ambrogia Vi-vianija, je včeraj zadevno dokumentacijo iz pristojnostnih razlogov izročil pretorju Romei Pasetti, pred katerega bo general moral v začetku prihodnjega tedna.
Mastelloni, ki je bil zadolžen za preiskavo o mednarodnih vezeh »rdečih brigad« in v tem sklopu tudi o nezakonitem delovanju tajnih služb, je, kot znano, priprtega častnika zaslišal v zvezi s strmoglavljenjem vojaškega letala »argo 16« jeseni 1973 v Margheri pri Benetkah. V nesreči so se ubili polkovnik Enano Borreo, podpolkovnik Mario Grande in ma-rešala Francesco Bernardini ter Al-do Schiavone. Viviani je v intervjuju za tednik »Panorama« izjavil, da je letalo vrste C 47-dakota sabotirala izraelska tajna služba Mošad in s tem posvarila Italijo, naj ne podpira Gadafija in palestinskega terorizma^ V resnici so z istim letalom le tri dni pred nesrečo peljali iz Italije v Libijo pet arabskih teroristov, ki so
bili malo prej aretirani, ker naj bi pripravljali atentat na izraelsko potniško letalo'. Nesreči pri Benetkah je ušel peti član posadke, polkovnik Minerva, ki se je iz Libije rajši vrnil z letalom Alitalie.
Preiskovalni sodnik je od generala hotel izvedeti, kaj so mu o zakulisju nesreče povedali kolegi protiobveščevalne službe in načelnik Mošada, ki je Vivianiju prijatelj, zaslišani pa je odgovarjal zamolčljivo in odtod tudi aretacija. Še danes ni npr. znano, kaj je bilo z »argom 16« med poletom iz Libije do beneškega letališča Tessera, s katerega je po kratkem postanku odletelo proti vojaški bazi Aviano (Pordenon) in brž nato' padlo. Preiskava naj bi pokazala, da ni šlo za sabotažo, ni pa pojasnila vzrokov tragedije.
Včeraj je Mastelloni kot pričo zaslišal polkovnika karabinjerjev Boz-za, ki dobro pozna rovarjenje tajne prostozidarske lože P2 med oboroženimi silami in ki je že pred leti pravil, da obstaja znotraj vojaškega aparata »paralelna oblastvena skupina«. Več se o zaslišanju ne ve.
VIDEM — Vsi imajo svoje dolžnosti: mladi do poveljnikov, poveljniki do mladih. Če mora služenje vojaškega roka usposobiti državljane, da bodo sposobni premagovati težave in biti pripravljeni na žrtve pri obrambi domovine, kot je zapisano v ustavi, mora biti vsem jasno, da je prva dolžnost starešin, da mlade usposobijo v vojaških veščinah in jih vzgojijo v skladu s pravih o »prozornosti« in demokraciji, da se bo vse dogajalo »v stekleni hiši«.
To je izjavil minister za obrambo Giovanni Spadolini na vojaškem manevru 800 alpincev na Prelazu Col v Dolomitih, kjer so bili tudi komandanti raznih vojaških rodov in člani senatne in poslanske parlamentarne komisije za obrambo.
Ko je odgovarjal na vprašanje, ali naj ima Italija vojsko nabornikov ah poklicno vojsko, je minister izjavil: »Pogledati si moramo v obraz in razumeti, na kateri stopnji lestvice je danes vrednota ustavne obrambe in obrambe Evrope... Razumeti moramo nadalje, koliko je še veljavna ustavnost ljudske vojske, torej obvezno služenje vojaškega roka v civilnem in strokovnem pogledu. Vsekakor ima prav Toqueville, ki pravi: bolezni vojske lahko reši samo družba.
Združenje roditeljev žrtev v vojski, ki ji predseduje Falco Accame, j® pred obrambnim ministrstvom priredilo demonstracijo, v kateri so nosili transparente, ki zahtevajo pravico za umrle vojake v vojašnicah, odpravo »nonnizma« v vojski (nashja starejših vojakov nad mlajšimi), ki jo vojaška hierarhija dovoljuje itd. Demonstranti so obsojali dejstva, da toliko mladeničev premožnih družin ne pokličejo v vojsko. Opozarjali so tudi na P°' vršno vodenje obrambe in to ponazorih z napisi »Spadolini, ne igraj se z vojački«, »Nič protekcij za priporočene«, »Spadolini, mj ti ne zaupamo več naših otrok; če jih hočeš, jih naredi«. Starši se nosili slike svojih otrok, ki so izgubih življenje med igrami »nonnotov«, zaradi pokvarjenih vojaških vozil, slabih vojašnic.
Pisatelj G. Pari se v globoki nezavesti
TREVISO — Zdravstveno stanje italijanskega pisatelja Goffreda Pari-seja je še vedno sila kritično. Po zdravniških poročilih ie v globoki nezavesti. Parise je od ponedeljka v oddelku za ledvične bolnike v bolnišnici v Trevisu. Zdravniki so včeraj ugotovili zanemarljivo izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja, vendar je bil bolnik še vedno v komi. Pisatelju, ki ga zaradi slabega delovanja ledvic že šest let zdravijo s hemodializo, so včeraj prečistih kri.
Pisatelj Parise, ki ima 57 let, je prišel v bolnišnico zaradi možganske kapi. Zadnja leta živi v kraju Ponte di Piave v bližini Trevisa. Kap je dobil, ko je bil v družbi neke prijateljice in svoje življenjske družice, slikarke Giosette Fiorini, ki sedaj v bolnišnici skrbi zanj.
Parise je postal znan s svojim romanom iz leta 1954 z naslovom II prete bello (Lepi duhovnik), ki ga je prvič založil Garzante. Roman je izšel v času, ko je »industrija kulture« komaj shodila in je Parisejev roman postal prva italijanska uspešnica. Ta beneški pisatelj je pred tem že objavil roman Mrtvi deček in kometi, ki pa ni zablestel.
Parise pa ni znan samo po svojih romanih in polemičnih protikonfor-mističnih izjavah (ko je bila kontestacija na višku, je izjavil: Zaljubljen sem v razkoeje velikih hotelov), ampak je bi tudi med prvimi, k; je obsodil bedno življenje ljudi v tretjem svetu. Maocetungova Kitajska ga je očarala in je po povratku napisal knjigo Draga Kitajska, ki je bila nekaj med pamfletom in pripovedjo. Pisatelj je v zadnjih 30 letih napisal nekaj v Italiji najbolj znanih romanov kot je denimo tudi Zaroka.
U EDI MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
tt»morchJzzD
Olajšave pri plačilu
25 let gibanja neuvrščenih - »vesti človeštva« (S)
Srebrni jubilej beograjske konference
Tito je ob tej priložnosti tudi porušil teorijo o nastanku »tretjega bloka«, ki naj bi ga sestavljali neuvrščeni, češ da je to »d priori za gibanje neuvrščenih, ki ima svetovni značaj, nepojmljivo in nesprejemljivo«. Problemi, so, je pristal, kot je mir, ki jih seveda ni mogoče reševati skozi bloke, pač pa »v svetovni razsežnosti in s skupnimi močmi«.
Glavnine svetovnih problemov niso samo navrgli na beograjski konferenci, pač pa so jih analizirali in sicer skozi fazo ugotovitve vse do faze predloga. Prvo in najtežje vprašanje je seveda bilo mir. 17-deleženci konferenčne, ki so domala enotna izpostavili najprej ta problem, so si bili soglasni, da je trenutek, ki ga je dosegla hladna vojna, nevaren tako, da lahko vsak hip pride do svetovne tragedije. Nehru je dejal, »da je mir na svetu ogrožen in da je zategadelj treba vse storiti za mir«. Niso bili redki govorniki, ki so v bistvu u-gotavljali, da je vojna med narodi
ne le anahronizem, pač pa naravnost zločin zoper človeštvo.
Izhajajoč iz stališča, da s pozicij sile ni moč reševati spornih vprašanj (rešitve s silo, je rekel tedanji predsednik Malija, Modibo Keita, so vselej ali zgrešene ali kratkotrajne), so se na beograjski konferenci zavzeli — in ta naglasili v sklepni deklaraciji — da bi bilo treba poenotiti napore za mir in jih uveljavljati predvsem v Organizaciji združenih narodov. Tudi pri tem je prozorna analogija z današnjimi stališči, saj še zmeraj ugotavljamo, skladno s težnjo za utrjevanje svetovne organiza-cilje, da bi morali poglavitne pro-
bleme razčiščevati v Združenih narodih.
Odgovornosti za prihodnost človeštva ne more imeti le nekaj držav, so menili na beograjski konferenci. Blokovska »ekskluzivnost«, kot jo je tedaj imenoval Tito, pa ne samo, da je nevarna za mir v svetu, pač pa se ji je treba zoperstaviti tudi za to, ker drugim državam preprečuje, da bi enakopravno sodelovale pri reševanju problemov.
V zvezi z drugim problemom, ki so ga obravnavali v Beogradu, se pravi z razorožitvijo, prav tako niso varčevali s stvarnimi priporočili. Ob ugotovitvi, da je nakopičenih vojnih sredstev toliko, da z nji-
mi lahko hipoma uničimo ves svet (danes je teh sredstev, vedo povedati na konferenci za razorožitev v Ženevi, dvajsetkrat več kot takrat) so se zavzeli za sklicanje prve svetovne konference o razorožitvi (vemo, da so pozneje Združeni narodi namenili posebno zasedanje temu problemu).
V deklaraciji so zapisali, da je »razorožitev najnujnejša naloga človeštva«, pristavili pa še naslednje: »Predsedniki držav in vlad poudarjajo, da mora splošna in popolna razorožitev vsebovati: odpravo oboroženih sil, oborožitve tujih oporišč, proizvodnje orožja, kakor tudi ustanov in naprav za vojaško usposabljanje z izjemo tistih za no-
uLuiju l/ui nuni, ru/ZUTUcueu	j
ra tudi pomeniti popolno prepove proizvodnje, posesti ter uporabe J drskega in termonuklearnega, terlološkega in kemičnega oroZ^.-J kakor tudi odstranitev opreme 1 naprav za izročanje, uskladišcev nje in operacije z orožjem za wn žično uničevanje na nacionalnih zemljih.«
Torej, že tedaj v Beogradu so ve uvrščeni predlagali splošno in P ■ polno razorožitev, ki »da ni ne)Za nerealnega, temveč edina wwz ^ pot«. In so posvarili, da je Prec*S. goj, če resno mislimo na razor tev, da se mahoma nehamo oho ževati. Nekateri govorniki, med J mi tudi naš predsednik, so oine^ia’-da se ponekod igračkajo z vP,ueV njem, kaj je prioritetno, razorozr.ino ali nadzorstvo. Seveda so en° z0. menili, da gre v prvi vrsti za/ rožitev, nadzorstvo pa ^iP-J/a-meni »nadzorstvo nad razoroz
njem«.
MIRO KOCJAN
(SE NADALJUJE)
Skupna streha še ni skupna šola kaj šele skupen pouk otrok...
CELOVEC — 14 dni pred začetkom novega šolskega leta sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev - Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) - temeljito zavrnili načrte strankarske koroške pedagoške komisije, ki predvideva občutno poslabšanje (že danes nezadovoljive) šolske situacije za slovensko Narodno skupnost. Slovenski organizaciji zavračata vsakršno ločitev otrok po narodnostnih kriterijih. Stališče koroških Slovencev je bilo odposlano koroškemu deželnemu glavarju Leopoldu Wagnerju in zveznemu prosvetnemu minis-tru dr. Herbertu Moritzu. Z objavo celotnega stališča v Slovenskem vestniku" pa so bili seznanjeni tudi pripadniki narodne skupnosti.
S tem svojim stališčem so koroški Slovenci ponovno dali kvaren prispevek v aktualni šolski diskusiji, ki traja že Celih pet let. V tem neenakem boju so koroški Slovenci aPrila letos imeli rahlo upanje, da se tokrat koroške nacionalistične sile ne bodo mogle uveljaviti. Tedaj je namreč avstrijska zvezna pedagoška komisija, ki jo je v ta namen Posebej ustanovil minister Moritz, zavrnila razdvajalne načrte in kazala več posluha za želje narodne skupnosti. Toda kot odgovor tej zvezni komisiji so koroške stranke (SPOE, PEVP in FPOE) ustanovile posebno koroško komisijo Praktikov". Očitno naj bi ta strankarska komisija zavrnila Predstave zvezne komisije in se približala predlogom koroškega heimatdiensta in svobodnjaške stranke.
Z neverjetno naglico je ta koroška komisija že začetek junija - po triinpolurnem zasedanju - zaključila svoje delo. Uresničitev njene predstave bi pomenila degradiranje uči-teljev, ki so usposobljeni za dvojezični pouk in izrivanje slovenskega jezika iz dvojezične šole.
V sodelovanju z dvojezičnimi učitelji in znanstveniki sta osrednji organizaciji ta načrt sedaj temeljito zavrnili. ZSO ju NSKS ne ugotavljata samo, da zastopniki Slovencev niso uneli možnosti pri tej razpravi povedati mnenja prizadetih, Prideta tudi do zaključka, da predlagani model krši določi-ur o zaščiti manjšine v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Z ločitvijo otrok po materinem jeziku bi porinili v geto otroke, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Zvišali bi
število razredov z izključno nemškim učnim jezikom. Z nastavitvijo nad 80 - pretežno nemškogovorečih - učiteljev pa bi zmanjšali pomen dvojezičnih učiteljev. S tem bi sprožili erozijo celotnega manjšinskega šolstva, ki se je začela leta 1958 z možnostjo odjav od dvojezičnega pouka in povzročilo, da precejšen del otrok s slovenskim materinim jezikom ni imel več dvojezičnega pouka.
Koroški Slovenci v svojem stališču opisujejo tudi ozadja aktualne šolske diskusije (prilagajanje strank heimatdien-stovskemu stališču) in kritizirajo načelne zamisli koroške strankarske komisije, ki se demagoško sklicuje na "pravico staršev", s katero zastopniki heimatdiensta utemeljujejo, da imajo starši pravico šolarjem "onemogočiti tudi poslušanje drugega deželnega jezika." V zaključkih svojega šolskega dokumenta koroški Slovenci zavračajo navidezno demokratične ukrepe za zbliževanje obeh narodnosti v šoli. Kajti ni mogoče "najprej ločiti", potem - ko pa že delujejo razdiralni mehanizmi - ' pa integrirati".
"Osrednji organizaciji koroških Slovencev menita, da naj otroke poučuje v skupnem razredu - kakor doslej - en učitelj ali ena učiteljica". Izgraditi pa bi bilo treba veljavne učne načrte, ki predvidevajo izobrazbo šolarjev v nemškem in slovenskem jaziku in jih seznaniti s kulturnimi vrednotami obeh narodov. Za resno strokovno - in ne strankarskopo-litično - obravnavanje šolskega vprašanja pa bi po zamisli osrednjih organizacij bila najbolj primeren skupni in stalni posvetovalni gremij: izobražbeni svet za manjšinsko šolstvo. To naj bi bila mešana strokovna komisija, sestavljena iz zastopnikov deželnega šolskega sveta, učiteljev, staršev, institucij za izobraževanje, slovenskih osrednjih in znanstvenih organizacij in po potrebi tudi strokovnjakov iz tujine.
Napeto čakajo koroški Slovenci na odgovore politikov. Saj je minister Moritz zagotovil, da ne bo privolil rešitvi, ki je manjšina ne sprejme. Deželni glavar Wagner pa - ki se pripravlja na prihodnje državnozborske volitve in ki bo jeseni postal predsednik delovne skupnosti Alpe-Jadran je v zadnjih dneh glasno razmišljal, da bo o "spremembah na šolskem področju treba še naprej razpravljati..."
VINKO WIESER
Prve denarne podpore družinskim posvetovalnicam
TRST — Med številne koristnike finančnih podpor iz deželnega sklada je deželni odbor vključil tudi družinske posvetovalnice. Na predlog deželnega odbornika za higieno in zdravstvo Renzullija je namreč deželni odbor porazdelil prve denarne vsote za tekoče leto. Finančnih podpor bodo deležne posvetovalnice, ki jih upravljajo Krajevne zdravstvene enote in tudi tiste, ki jih po dogovoru upravljajo zasebne ustanove. Letno porazdelitev podpor v znesku skoraj 3 milijard lir je deželni odbor odobril 23. julija letos.
Poleg posameznih prošenj družinskih posvetovalnic bo deželna uprava upoštevala tudi potrebe po razvoju nekaterih sektorjev, ki delujejo v njihovem sklopu, intervencije pa spadajo v okvir deželnega zdravstvenega načrta. V tem pogledu je odborništvo za zdravstvo že pred leti vzelo na znanje problem preos-nove v delovanju družinskih posvetovalnic, v katere spada tudi določevanje posameznih operaterjev in njihovo izobraževanje.
V preteklem letu se je potek dela v družinskih posvetovalnicah nekoliko spremenil: veliko manj je bilo napotnic za prekinitev nosečnosti, istočasno pa so zabeležili večjo odgovornost pri tovrstnih posegih zlasti v tako imenovanih rizičnih družinah. Prav tako je poraslo povpraševanje po zaščitnih sredstvih oziroma kontracepciji.
Na finančni ravni pa je deželno odborništvo za zdravstvo določilo, da bo odobrilo zneske denarnih podpor šele po predstavitvi letnih proračunov in obračunov za stroške, ki so jih upravni odbori krili v preteklih letih do vključno 31. 12. 1984.
• VIDEM Deželni odbornik za krajevne uprave Bertoli je včeraj v Ravas-clettu podčrtal pomen in ugodnosti, ki jih bo nudil nov zakon o pogozdovanju gorskemu svetu. Tako so na srečanju s predstavniki tamkajšnje letoviščarske ustanove pregledali tudi možnost za prenovitev smučarske proge na Zoncolanu in gradnjo nove vlečnice Madesse.
SESTAVLJIVE POLICE Z UTORI
IZREDNO ENOSTAVNA MONTAŽA BREZ VIJAKOV
OBRTNIŠKA DELAVNICA
DOBERDOB — Ul. Gorica 22 — Tel.: 0481/78033
Nov prospekt o največji
partizanski tiskarni na Primorskem
IDRIJA - Založništvo tržaškega tis-je izdalo v 35 tisoč izvodih v slovenščini, italijanščini in angleščini n°v prospekt "Partizanska tiskarna Slovenija ". S tem je ugodilo vse števil-•ejšim obiskovalcem tega pomembne-9a Partizanskega spomenika, ki so pogrešali publikacijo z opisom razvoja in delovanja največje partizanske tiskar-ne na Primorskem, ki je delovala neprekinjeno do osvoboditve v strmi 9rapi "v studencih" pri Vojskem.
Ob tem naj omenimo, da sta 19. no-Vembra 1985 v Cerknem slovesno podpisali listino o pokroviteljstvu nad Partizansko tiskarno Slovenijo največ-U slovenski oziroma zamejski časopis-ni in založniški hiši Časopisno grafič-Pn podjetje Delo iz Ljubljane in Založništvo tržaškega tiska - Primorski dnevnik iz Trsta.
Sedaj odlično ohranjeno partizansko iskarno, za katero skrbi Mestni muzej drija, obnavljajo. Predlani in novem-ra lani jo je namreč poškodoval žled, hekaj izruvanih dreves pa je poškodovalo streho stavnice in temelje barake, gozdarji idrijske enote Soškega goz-nega gospodarstva so do tiskarne na-Psjjali žičnico, po kateri bodo odvaža-2 izruvano in polomljeno drevje, do-azali pa gradbeni material. Istočasno
bodo
•	- prenovili še notranjost stavnice
d kuhinje, prihodnje leto pa bodo pri-j^n^vrsto še knjigoveznica, jedilnica
Obnovo edinstvenega partizanskega jPonrenika NOB na Primorskem so fi-ančno podprle kulturni skupnosti re-Pdblike in idrijske občine ter Zavaro-aIda skupnost Triglav.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Pred slabim letom dni je zvezna vlada ukinila možnost za najemanje potrošniških posojil na podlagi prodaje deviz iz deviznih hranilnih vlog. Že precej pred tem je ukinila skoraj vsakršno možnost za najetje potrošniških posojil na podlagi dinarskega depozita in tako si Jugoslovani pri nakupu vrednejših izdelkov (na primer avtomobila ali pohištva) niso mogli pomagati z bančnim denarjem. Potrošniška posojila je še zdaj moč dobiti samo za nakup ozimnice ali goriv za ogrevanje. Nova vlada razmišlja drugače kot prejšnja. Napoveduje, da bodo lahko občani že jeseni spet najemali potrošniška posojila. Vendar za zdaj ponuja to možnost le tistim, ki imajo devize v bankah.
Zvezni finančni minister in guverner narodne banke sta namreč pred nevadnim povedala, da bodo varčevalci, če bodo prodali bankam devize, na podlagi prodanih deviz lahko dobili 200-odstotno posojilo. Kakšni bodo pogoji za odplačevanje posojil ni še znano.
Takšno napoved so gospodarski komentatorji sprejeli z odobravanjem. Zapisali so namreč, da je prejšnja vlada naredila veliko napako, ko je »devizna« posojila ukinila. Zdajšnji pa tudi očitajo, da se ne bi smela vpletati v bančne posle in določati pogoje za dajanje posojil, kajti kaj takega ne počne nobena vlada v svetu, saj je to povsem bančniški posel in naj ga zato tudi jugoslovanska prepusti bankam.
Posojilna politika v Jugoslaviji je svojevrsten fenomen. Pogoje za dajanje posojil namreč neposredno določa vlada: od tega kolikšna so lahko posojila in za katere namene jih banke lahko odobravajo, pa do tega, kakšne naj bodo obrestne mere za posojila in kako dolgi bodo doplačilni roki. Tisto, kar je v svetu povsem v rokah bank, je v Jugoslaviji povsem v rokah zvezne administracije. To naj bi ji namreč omogočilo, ‘da bi ustrezno ravnala, kadar se na blagovnem in finančnem trgu začnejo podirati normalna razmerja. Takšna nenormalna razmerja so na primer za vlado nastopila pred nekaj leti, ko je ugotovila, da je povpraševanje na trgu preveliko in je zato ukinila večino potrošniških poso-
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Spet posojila
jil. S to ukinitvijo je hotela zmanjšati povpraševanje. Ker potrošniških posojil pod normalnimi pogoji ni bilo več mogoče dobiti, so se začeli kupci zatekati k edini možnosti, ki jim je še ostala: k zamenjavi deviz za potrošniška posojila. Vlada pa je pred letom dni menila, da tudi ta posojila podirajo normalne razmere na trgu in je zato posojila ukinila. To je naredila hkrati s tem, ko je začela zagovarjati načelo, da mora biti v Jugoslaviji denar edino plačilno sredstvo in da ga lahko okrepi le na ta način, hkrati s tem pa zniža tudi inflacijo. Toda od vseh teh zagotovil ni ostalo skoraj ničesar: inflacija se zaradi tega posojilnega ukrepa ni prav nič zmanjšala, dinar ni postal nič bolj trden denar, kot je bil pred tem, povpraševanje pa se je malo zmanjšalo. Pač pa je država izgubila stalen dotok najcenejših deviz. Dotok deviz iz občanovega žepa pa je bil pred tem znaten.
Zaradi takšnih posledic je državna gospodarska politika slišala precej kritik. Ekonomisti in gospodarski komentatorji so ji namreč očitali, da je povsem razvrednotila varčevanje. Kako naj ljudje še varčujejo, če pa pri tem nimajo nikakršnih ugodnosti. Ne morejo najeti potrošniških posojil, ki šo najbolj naravna oblika sodelovanja med varčevalcem in banko, in ki varčevalca najbolj pritegne k varčevanju. Posojila bi morala biti toliko bolj pomembna možnost za večje varčevanje, kajti samo varčevanje prinaša varčevalcu neprestano škodo, ker so obresti (tudi za vezan denar) nižje kot pa je inflacijska stopnja. Doslej namreč niti ena oblika varčevanja občanom ne omogoča, da bi obdržali realno vrednost svoje hranilne vloge.
Zaradi teh ukrepov se varčevanje sicer ni bistveno zmanjšalo, pač pa so se povsem podrla varčevalno-posojilna razmerja v bankah. Še leta 1982 so dale banke občanom za vsa-
kih 100 dinarjev, ki so jih imeli varčevalci na hranilnih knjižicah, 27 dinarjev posojil, lani pa šele 17 dinarjev (v svetu je povprečje 40 odstotkov). Večino tega denarja s hranilnih knjižic je bilo preusmerjenih za financiranje gospodarstva, ki je na primer lani iz svojih virov zagotovilo komaj 14 odstotkov vsega obratnega denarja, za vsa ostala potrebna sredstva pa je gospodarstvo moralo najemati posojila. Pred letom dni je na primer imelo gospodarstvo sposojenega bančnega denarja že skoraj za deset tisoč milijard dinarjev, tako da je moralo lani dati za obresti prav toliko denarja kot za celotne plače. Poleg tega so zaradi ukinitve potrošniških posojil imele banke manj zaslužka, ker se denar pri potrošniških posojilih hitreje obrača kot pri drugih, država pa manj deviz. Samo povpraševanje pa se ni toliko umirilo, kot je bilo pričakovati, čeprav so posamezne industrijske dejavnosti, ki so svoje izdelke vedno prodajale na kredit, zašle v težave. V takšnih težavah se je znašla predvsem pohištvena industrija, ki se ji je zaustavila prodaja na domačem trgu, poleg tega pa jo tepe tudi premajhna konkurenčnost na tujih trgih.
Takšne posledice najbrž narekujejo, da skuša zdajšnja vlada nekoliko obrniti krmilo. Očitno se zaveda, da so devize, ki se zberejo tako, da zanje dobi kupec potrošniško posojilo, najcenejše, celo precej cenejše kot tiste, ki jih zaslužimo s turizmom.
Močan pa je najbrž tudi pritisk tistih, ki zaradi povsem omejenih posojilnih možnosti ne morejo tekoče prodajati svojih izdelkov (k prej omejeni pohištveni industriji bi lahko prišteli vsaj še avtomobilsko industrijo).
Vendar pa se pri tem vsiljuje vprašanje, ali namerava zdajšnja vlada res bistveno spremeniti posojilno politiko. Torej: ali res namerava polagoma prenesti odločanje o potrošniških
posojilih v pristojnost poslovnih bank, s tem, da bi sama določala le splošne (okvirne) pogoje, ali pa jo v uvedbo potrošniških posojil na podlagi prodanih deviz žene huda devizna suša. Pi-hodnji ukrepi zvezne vlade bodo pokazali, kaj namerava. Za zdaj pa se nam zdi, da je pomanjkanje deviz tisto, ki sili v take spremembe. Dokaz za to na primer lahko dobimo tudi drugod. Po precej letih omahovanja je letos država le omogočila uvedbo takih prodajaln v turističnih krajih, kjer bi lahko tujci (in zdomci, ki so zaposleni v tujini) kupovali naše in uvoženo blago brez carine in z zmanjšanimi prometnimi davkami (duty free shop). Lani so te prodajalne, ki so bile samo na mejnih prehodih, prodale za 11 milijonov dolarjev blaga, z novimi prodajalnami v turističnih krajih naj bi vrednost te prodaje že letos poskočila na 50 milijonov dolarjev, prihodnje leto pa celo na 100 do 200 milijonov dolarjev. To vsoto pa je predlani zbrala z odkupom deviz za potrošniška posojila ena sama večja jugoslovanska banka.
JOŽE PETROVČIČ
Tradicionalni
Kraški sejem
SEŽANA,
30.-31. avgusta 1986
SOBOTA, 30. avgusta
-	9.00 Bogata trgovska ponudba
KULTURNI PROGRAM
—	10.00 risanke
—	16.00 Godba na pihala s Proseka Lovski srečelov
—	17.30 Folklorna skupina KUD »Karel Pahor« Piran in Aktiv kmečkih žena občine Sežana
—	19.00 Javna radijska oddaja Radia Koper-Capodistria
Večerni zabavni program z ansamblom »TAIMS«
NEDELJA, 31. avgusta
— 9.00 Bogate trgovske ponudbe Obilo domačih jedi in pijače
Philipp Vandenberg
Hetera
Tq Tennistokles je držal roke na hrbtu in molče hodil od Polnega ležišča do belih stebrov v tinu in spet nazaj; je n171 ie stoPH pred hetero in odprl desno dlan. Dafne se
kod . ec^ njenimi očmi je ležal medaljon z globom. »Od ,rnaš to« je vprašala in njene oči so nemirno vztrepe-
neo ^°iskovodja dolgo ni odgovoril. Užival je v dekletovi vUo° - OS?i in 1° le kaznoval z molkom. Šele na novo glaJ0ce vprašanje je rekel z zagrenjenim prizvokom v kot ^ >>LePa si kot Afrodita, toda tvoje misli so grozljive urezana glava Gorgone.«
rQZ,,al le Dafne še tako razmišljala, strategovih besed ni šaiaeIa- »Kdo ti je dal ta medaljon?« ga je proseče vpra-
»Jorej je le tvoj?«
rniggjj0' Kloj oče mi ga je podaril, ko sem bila še čisto
»Kako pa je potem prišel v roke barbarskih vohunov?«
»Vohunov?« Dafne ni razumela. »Neki Magnesijec je v Olimpiji stopil k meni,« je rekla, »trdeč, da je srečal mojega očeta Artemida.«
»Mislim, da je tvoj oče Artemid mrtev!«
»Tudi sama sem tako mislila,« je odgovorila hetera in se borila s solzami. »Toda črnobradec je rekel, da je videl mojega očeta na dvoru Spartov, in ta mu je naročil, naj me poišče.«
Temistokles se je škodoželjno zasmejal. »Črnobradca smo premagali na odprtem morju. Bil je na begu v Milet. Med prtljago je imel tablo z merami naših bojnih ladij. In ti si njegova umazana sokrivka! Vohunka barbarov!«
»O popoi!« Dafne je planila v glasen jok. »Gorje meni! O, vi olimpijski bogovi, pomagajte mi! Dafne sem z otoka Lesbosa. V mojih prsih bije srce Helenke, in nikoli v življenju ne bi izdala svoje domovine.« .
Debele ustnice stratega so se zožile v črto. Temistokles se je tresel od jeze, zavpil je, da je odmevalo od golih sten: »Vsaka beseda iz tvojih ust je nesmislena. Ta amulet te je zapeljal; s črnobradcem tičiš pod eno streho. Koliko atenskih mož si že zmešala s svojo lepo masko in jih izprašala? Na dvoru Ahemenidov verjetno poznajo že sleherno besedo, izgovorjeno v posteljah atenskih vodij, in se zabavajo nad našimi obrambnimi ukrepi.«
»Molči!« S presunljivim krikom se je Dafne zgrudila na tla. Kleče ne marmorju, si je pokrila obraz z obema rokama. Mehki kodri so se dotaknili kamna. Jokala je. Zmagoslavno kot zmagovalec po bitki je Temistokles užival v trenutku maščevanja, njegova usta so se odprla in izrekla škodoželjne besede: »Aristid in vsi drugi slabiči so morda podlegli tvojim čarom, Temistokla pa nisi premagala! Ti že ne!«
Tedaj je Dafne dvignila glavo in s solznimi očmi pogledala vojskovodjo. Vendar to ni bil pogled, ki bi prosil Temistokla za sočutje, niti sovraštvo ni velo iz njega. Dafne se je obrisala solze in rekla s tihim glasom: »Temistokles, sin Neokla, poslušaj me. Vsakdo, ki je obtožen, ima pred sodiščem možnost, da se brani.«
»Tudi ti jo boš dobila pred areopagom!«
»Za zdaj pa me samo ti obtožuješ? Zato me poslušaj: kako naj bi vedela, da se za črnobradcem skriva vohun? Stopil je k meni in mi povedal, da je moj oče živ. Hotela sem se prepričati, ali se tujec morda samo prilizuje. Navsezadnje je v Atenah znano, da je moj oče Artemid utonil v valovih pri Maratonu. Toda imela sem drobno iskrico upanja. Zato sem dala črnobradcu medaljon z golobom, naj ga pokaže človeku, ki se izdaja za mojega očeta. Samo Artemid iz Mitilene pozna namreč skrivnost. Zdaj je izgubljeno sleherno upanje.
stran 4 □ tržaški dnevnik
•________________
S petkove okrogle mize v okviru praznika komunističnega tiska na Opčinah
Naša narodnostna skupnost mora zahtevati pravico do aktivne soudeležbe pri odločanju o teritoriju
V Prosvetnem domu na Opčinah je bila v petek zvečer okrogla miza o temi "Teritorij, krajevna skupnost in gospodarski razvoj", posegi udeležencev okrogle mize pa so zajeli tudi probleme, ki zadevajo lokacijo bodočega sinhrotrona, premogjovno centralo ENEL in seveda kmetijstvo in urbanistiko, ki sta s tem povezana.
Šlo je torej za tematiko, ki še buri duhove prebivalstva, predvsem slovenskega, ki je v zadnjih desetletjih doživel številne razlastitve svoje zemlje, ker je tako "terjal" gospodarski razvoj, kot sedaj "terjajo" obče koristi nove razlastitve za gradnjo sinhrotrona v neposredni bližini Bazovice.
»Menili smo, da je prav, da začnemo tridnevni poletni praznik našega tiska, glasil "Unita" in "Dela" na Opčinah z okroglo mizo o problematiki, ki je izredne važnosti za gospodarski napredek našega območja, ki pa zadeva, prav zaradi svojih obsežnosti, vse prebivalstvo: predvsem seveda slovensko, ki tu na kraški planoti kompaktno prebiva«, je v uvodu okrogle mize povedal predstavnik sekcije KPI za Opčine in Bane, pokrajinski svetovalec Dolfi Wilhelm. »Naj nam Slovencem nihče ne očita«, je še pristavil, «da smo proti napredku, proti pobudam, ki lahko koristijo gospodarstvu na našem območju. Ni pa prav, da se vse to odvija le v našo škodo, ne da bi nas odgovorni sploh vprašali za mnenje ter nas kot subjekte vključili v razpravo o tako pomembnih problemih, kot je na primer tu pri nas gradnja sinhrotrona, v miljski občini pa gradnja premogovne centrale, ki bi močno onesnažila ozračje in seveda prizadela tudi kmetijstvo.«
Na številne dileme, ki jih odpirajo vprašanja gradenj novih objektov, kot na sploh o problemih urbanistične ureditve naše pokrajine, so na petkovi okrogli mizi v svojih posegih spregovorili predsednik Kraške gorske skupnosti in zgoniški župan Miloš Budin, profesor zgodovine in filozofije Stelio Spadaro in sociolog Emidij Susič.
Tem so se v diskusiji pridružili še nekateri udeleženci, med temi tudi predstavnik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi, ki so jasno in odločno poudarili, da morajo biti prebivalci vasi in krajev, kjer so v teku velika urbanistična dela, kjer so v načrtu velike gradnje, ki spreminjajo značaj ozemlja samega, subjekt, torej tisti, ki morajo biti soudeleženi pri izdelavi teh načrtov in katerih mnenje mora biti merodajna pri sestavi in seveda tudi pri uresničitvi teh načrtov.
Kljub počitniškemu vzdušju je bila udeležba na petkovi okrogli mizi nadvse zadovoljiva, kar pomeni,, da je bilo lanskoletno prvo predavanje o problematiki Opčin in vsega, kar k temu predelu tržaške okolice spada, več kot spodbudno in je predstavljalo posredno tudi vabilo za tokratno okroglo mizo, ki je, iz različnih zornih kotov, vendarle v bistvu tudi enotno, poudarila zahtevo, da ne more in ne sme biti le slovenska manjšina tista, ki na lastni koži plačuje davek za razne posege, ki sicer pomenijo v splošnem merilu velik prispevek k razvoju tega območja, temveč naj nosi to breme vse prebivalstvo.
Preden so spregovorili govorniki, so organizatorji prikazali vrsto diapozitivov, ki so nazorno pokazali stanje Krasa in njegovih vasi, od Opčin do
Bazovice, potem ko so kraško planoto prepredli z naftovodi, plinovodi, elek-trovodi, hitrimi cestami in drugimi strukturami.
»Mesto se je razvijalo in se še razvija«, je med drugim poudaril Budin, »ne da bi kdorkoli od odgovornih pomislil tudi na nas Slovence, ki smo pri novih gradnjah izgubili zemljo, za vse to pa nismo prejeli ne dovolj denarne, še' manj pa moralne protivrednosti, ki bi to škodo nekoliko ublažila. Če smo danes plebiscitarno proti takšnim posegom, ki ne upoštevajo naših zahtev in koristi, potem bi se morali odgovorni nujno vprašati, zakaj je tako in se odločiti, da nas upoštevajo in da nas smatrajo za enakovredne prebivalce tega teritorija, na katerem so v načrtu, ali pa so bile že izvedene velike spremembe.«
»Vsa kulturna dejavnost, vse pobude na tem področju so osredotočene na samo mesto«, je dejal med drugim Spadaro. »Nihče ne upošteva, da je tu še slovenska manjšina, ki je tesno povezana z zemljo, na kateri živi in na njej razvija tudi vse svoje dejavnosti. Deželna konferenca, ki jo odgovorni načrtujejo, bi morala to dejstvo upoštevati in v vse razprave in odločitve
vključiti tudi glas domačega prebivalstva.«
»Problem kontestacije glede ekologije, je sedaj zelo razširjen v svetu«, je med drugim poudaril sociolog Susič. »Tu je ta kontestacija še občutnejša, saj vključuje etnično manjšino, kar lahko sproži vrsto procesov. Glavni problem je vključitev te manjšine v
vse to dogajanje, kar lahko da potem dobre rezultate, tako na socialnem, psihološkem kot tudi kulturnem področju.«
Zanimiv večer, ki je seveda le nakazal vrsto problemov, ki pa je bil pravilen začetek družabnega praznika, ki se je nadaljeval sinoči in se bo zaključil danes.	N. L.
Izjava deželnega odbornika za industrijo Francescutta
Deželni odbornik za industrijo Gio-acchino Francescutto je v posebni izjavi izrazil obžalovanje, ker je neko krajevno občilo objavilo oceno o vsebini študije, ki jo je pristojna deželna direkcija izdelala o učinkovitosti zakonskih inštrumentov, oblikovanih v dvajsetih letih obstoja dežele. S tem je nedvomno odprlo predčasno razpravo, povsem neprimerno pred sprejemom organskega deželnega zakona za industrijo.
»Zdi se mi čudno, da se na tako občutljivo temo odpre razprava, čeprav deželni odbor in niti odborništvo za industrijo doslej še nista izrazila konkretnih predlogov. Ocene študije, objavljene v nekem krajevnem sredstvu obveščanja, po naslovih sintetizirajo še nedokončano delo. Manjkajo predvsem elementi raziskave, iz katere izhajajo, s čimer lahko ustvarijo napačna prepričanja«, je izjavil odbornik Francescutto in dodal, da bi bilo mnogo bolj umestno, če bi obveščevanje javnega mnenja sledilo uradnemu koraku deželnega odbora, ki ga je vsekakor pričakovati v najkrajšem času.
Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da je vabila za predstave Kresne noči, ki bodo 5., 6. in 7. septembra na starem devinskem gradu, mogoče rezervirati telefonsko na št. 201018 v dopoldanskih urah.
Jutri obnovitev pogajanj za rešitev politične krize v krajevnih upravah
Jutri se bodo na Tržaškem obnovila pogajanja za rešitev politične krize, ki že vrsto mesecev pretresa krajevne ustanove. Sestali se bodo predstavniki strank petstrankarskega zavezništva in Slovenske skupnosti, da bi potrdili program, s katerim se bodo nato podali na pogajanja z avtonomističnimi silami. V prvi vrsti se bodo še naprej pogajali z Listo za Trst z namenom, da bi prišlo do sestave večinskih odborov tako na Občini kot na Pokrajini. Po mnenju strank petstrankarske vladne koalicije je namreč za upravljanje mesta in njegove Pokrajine neobhod-no potrebno sodelovanje z Listo za Trst. Drugih možnosti te stranke sploh ne jemljejo v poštev, ker so strogo
vklenjene v logiko petstrankarskega zavezništva, ki resnici na ljubo, ne preživlja najboljših časov kljub rešitvi vladne krize.
Pogajanja se bodo torej obnovila; ni pa še znano, če se jih bo udeležila tudi Giuricinova Mestna lista, ki ima v svojih vrstah tudi predsednika Pokrajine. In prav položaj predsednika Pokrajine bo v veliki meri pogojeval nadaljnja pogajanja. Prof. Marchio je namreč že večkrat potrdil, da ne bo odstopil v primeru, da bi prišlo do oblikovanja takih odborov, v katerih bi sodelovala tudi Lista za Trst, iz katere je pred meseci izstopil. Kaj več o njegovem položaju bomo vsekakor izve-
deli na torkovi seji pokrajinskega sveta, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega odbora. Vendar pa je prav spričo sedanjega stanja že skoraj gotovo, da bo pokrajinski svet to obveznost odložil na poznejši datum.
Pri tem pa pride v poštev predvsem 10. september, ko se bo ponovno sestal občinski svet. Glavna točka dnevnega reda bo razprava o odstopu župana Agnellija. Prav okrog županskega mesta se namreč sedaj razvija tudi zelo ostra zakulisna razprava, v kateri imajo glavno besedo KD, PSI in LpT. Potem ko se je temu mestu Lista za Trst že odpovedala (njen kandidat bi namreč v nobenem primeru ne mogel prodreti) je tudi zelo malo verjetno, da
Fašistični mazači so se vrnili s počitnic
Tudi Kalimero (cosi piccolo e cosi nero) si je verjetno privoščil daljši poletni oddih, če naj sklepamo iz dejstva, da že dolgo časa ne poročamo o fašističnih mazaških akcijah. Očitno pa so se mazači sedaj vrnili s počitnic, kajti te dni (oziroma noči, ker so fašistični mazači navajeni delati samo v zavetju teme) so se pri Ricmanjih in Borštu pojavile sveže črne packe, kot prikazuje slika.
Kot običajno, nam ne preostaja drugega, kot da še enkrat izrečemo željo, da bodo policijski varnostni organi nekega dne le stopili na prste črnim izzivačem. Novi tržaški kvestor Vito Mattera je pred dnevi izjavil novinarjem, da "bomo skušali vsekakor ukrepati in tudi iti zadevi (fašističnim mazaškim akcijam - op.ur.) do dna, če se bo pojavil problem". No, problem se je, kot vidimo, pojavil.
bi najvišji stolček v občinski palači lahko zasedla tako sedanji župan socialist Agnelli kot tudi prejšnji, demokristjan Richetti. Prvega ne bodo demokristjani nikoli podprli predvsem zaradi načina, po katerem je bil izvoljen na zadnji občinski seji, Richetti pa ne uživa nobene podpore s strani Liste za Trst, poleg tega pa je tudi v socialističnih vrstah dokaj malo priljubljen. Križni veti toraj onemogočajo, da bi bil župan izvoljen z večinskim soglasjem, kar odpira vrsto drugih možnosti.
Iz dobro obveščenih krogov namreč prihajajo določene vesti, po katerih naj bi bile LpT, PSI in PLI pripravljene sestaviti manjšinski odbor na Občini, ki bi štel 25 svetovalcev (od skupno šestdesetih), seveda v primeru, da bi možnost oblikovanja večinskega odbora propadla. Po teh vesteh naj bi kot župan ostal socialist Agnelli, nje; gova stranka pa naj bi prejela še štiri odborništva, deset naj bi jih pripadlo Listi za Trst, podžupansko mesto Pa liberalcu Traunerju, ki se sedaj na vse načine poteguje, da bi prevzel Agnellijevo mesto. Glavna diskusija se v teh krogih sedaj odvija le okrog stolčkov in porazdelitve oblasti; o drugih problemih, ki zadevajo krajevno stvarnost, pa v sedanjem trenutku ni vredno govoriti!
Kako pa se bo razvila sedanja p°l‘j tična situacija, bomo sicer lahko viden že v prihodnjih dneh.	(A. S.)
Skupina Vecchia Vienna bo gost SPD Tabor
Četrtkov koncert na Opčinah v znamenju slovitih Straussov
Domiselni kabaretisti »Karst Brothers« botrovali rojstvu »zamejskega teleta«
Za ljubitelje valčkov in polk, se pravi za sladokusce tiste glasbene zvrsti, ki je tako izrazito kulturna značilnost dunajskega glasbenega izročila s konca prejšnjega stoletja, se obeta na Opčinah v naslednjih dneh privlačno glasbeno srečanje, ki ga ne gre zamuditi.
V tem poletnem času, ko se v našem mestu odvijajo razne prireditve, ki obujajo (včasih morda v pretiranem nostalgičnem tonu) avstroogrsko, mittelevropsko dušo Trsta in njegovega kulturnega obraza, se nastop glasbene skupine z nazivom Vecchia Vienna skoraj kot nalašč najumestneje vključuje v celotno vzdušje manifestacij. Komorna skupina Vecchia Vienna bo torej v četrtek, 28. avgusta gost openskega KD Tabor. Nedvomno je ansambel v naših krogih že poznan. Posebno velja poudariti, da obsega sestava skupine od 8 do 15 mladih članov, ki izhajajo v glavnem iz tržaškega Konservatorija in iz naše Glasbene matice. Skupina je nastala leta 1981 in je od svoje ustanovitve dalje žela vedno lepe uspehe, tako da jo danes prištevajo med najboljše ansamble v omenjeni glasbeni zvrsti. Valčki, predvsem Straussovi, zasedajo v repertoarju nedvomno najpomembnejše mesto. Njihova izvedba je lahkotna, rafinirana in spontana, tako kot je bilo zelo verjetno značilno za vzdušje salonske glasbe. Glasbena skupina Vecchia Vienna se zelo ak-
tivno udejstvuje na koncertnem področju, saj ima za sabo zelo številne koncerte po Italiji, Švici, Avstriji in Jugoslaviji.
Četrtkov koncertni spored obsega v glavnem valčke in polke slovitih Straussov, vključuje pa tudi plesno glasbo drugih njim sodobnim skladateljev. Koncert, ki se bo pričel ob 20.30, bo predvidoma na odprtem, in sicer na dvorišču Prosvetnega doma. V primeru slabega vremena pa bo nastop v dvorani.	N. K.
Tiskovna konferenca pred 30-letnico CGIL
V torek, 26. avgusta, ob 10.45 bo v prostorih sindikalnega sedeža CGIL v Ul. Pondares 8 tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili program razstav, razprav in kulturnih srečanj v okviru prireditve "La CGIL in piazza", ki bo od 28. avgusta do 1. septembra na Trgu Duca degli Abruzzi, v bližini pristaniškega poveljstva. S to prireditvijo bo tržaška CGIL praznovala 30-letnico svojega obstoja v našem mestu. Vse pobude bodo imele za skupni imenovalec temo "Načrti za razvoj Trsta".
Na torkovi tiskovni konferenci bodo predstavili likovna dela Navarre, Palčiča, Perizija in Spacala.
S slavnostnimi besedami: »rodilo se je zamejsko tele«, se je v petek pričel zabaven kabaretni večer na velikem vrtu starinske, že nekoliko razpadajoče, a sugestivne Vile Diana v Sesljan-skem zalivu. Naši domiselni mladi kabaretisti, ki so se duhovito prekrstili v "Karst Brothers", so izkoristili za svojo predstavo željo in trud zamejskih Slovencev, da bi končno lahko imeli svo-
to
priložnost pridružila še Marinka Počkaj, so torej nastopili kot ekipa, ki pripravlja prvo slovensko zamejsko televizijsko oddajo, oziroma prvo oddajo »zamejskega teleta«. Na odru pred Vilo Diana, ki so jo osvetljevale raznobarvne luči, so se naenkrat pojavili vsi člani mlade kabaretne skupine v izredno originalni, prav nič televizijskemu ekranu primerni opravi. Malce kričava in spogledljiva napovedovalka je nadvse številnemu občinstvu predstavila program »teleta«: na vrsti so bila tako poročila z zabavnimi, satiričnimi in zbadljivimi novicami, ki zadevajo našo zamejsko sedanjost, reklamami, dražbo (obiskovalec si je lahko za pičlih 250 lir zagotovil »paket za Trst«, — majhno škatlo, zavito v ljubek, barvast papir), napovedjo kinematografskih predstav, predstavitvijo knjižnih novosti (kot npr. delo Miloša Budina — »Kristus se je ustavil v Zgoniku«) in hit lestvico, parodijo znanih popevk.
jo samostojno televizijsko postajo. "Karst Brothers", ki se jim je za
S svojimi ostrimi puščicami so »Karst Brothers« zadeli vse najpomembnejše politične in kulturne može v našem zamejskem življenju prav na nikogar niso pozabili. In ponovno so se z izredno pikrostjo in zbadljivostjo dotaknili najpomembnejših trenutkov naše sedanjosti in preteklosti.
Sestavni del vsake kabaretne predstave je seveda tudi glasba. Program kabaretne skupine so večkrat popestrili glasbeni vložki, duhovite priredbe znanih popevk. Parodije so delo samih članov skupine — Mirana Košute, ki opravlja tudi klavirsko spremljavo, kitarista Marka Ferija, in še Igorja Malalana in Borisa Devetaka. Na bobne je spremljal glasbeno izvajanje Vlado Mljač, v vlogi »histeričnega« režiserja, ki je sedel na balkonu in dajal
svoji ekipi navodila preko stare9 zvočnika, pa je nastopil Franko Kor šec. Na žalost je bilo tokrat ozvočoN pri glasbeni spremljavi premoč11 ' tako da se je ob kričečih zvokih strumentov izgubljal glas nastop3!^ čih. Duhovitih besedil pesmi, ki . bile vezni člen vse predstave, priso tako sploh niso mogli slišati. . :e Ob splošni zabavi in smehu, ki J skoro neprekinjeno trajal P° . r uro, torej ves čas predstave, se 1® .tr0 stop »Karst Brothersov« kar Pietlnh. končal. Prav ob zaključku pa zve __ činstvo še tole: prvemu dnevu Pr°iLj-ma tako težko pričakovanega »z3”1^. skega teleta«, ni sledil noben Slo^a nec — samo zato ne, ker sta raztres ^ snemalca pozabila sneti objektiv s^
Od pokrajinskega nadzornega odbora
Zavrnjena sklepa o gradnji sinhrotrona pri Bazovici
Tržaška občinska uprava pa bo verjetno potrdila prejšnjo odločitev
Pokrajinski odbor, ki nadzoruje akte krajevnih ustanov, je tržaški občinski upravi vrnil sklepa štev. 45 in 46, ki predvidevata določila o varianti občinskega regulacijskega načrta; le-ta prinašata razne predpise, !>a osnovi katerih bo sinhrotron zgrajen v neposredni bližini Bazovice.
Kateri pa so razlogi, zaradi katerih je pokrajinski nadzorni odbor vrnil omenjena sklepa tržaški občinski u-Pravi se ni znano. Glavni občinski taj-oik nam je včeraj izjavil, da sploh ni seznanjen o tem sklepu pokrajinskega nadzornega odbora, v kolikor pa bi te-ta sprejel — nam je dodal — tak ukrep, bi po njegovih besedah verjet uo zahteval od občinske uprave, da ki se izrazila o ugovorih, ki so jih k omenjenima sklepoma predložili nekateri prebivalci.
Občinski upravi naj bi to vprašanje bilo torej neznano. O zavrnitvi ome-ujenih sklepov pa je dobro seznanje-
Prispevajte za
Dijaško matico
Cvetica kot drevo
Josip Giorgi, ali Pino, kot ga ime-bujejo prijatelji, ima v Dragi lepo Urejen vrt. Januarja meseca je R-u° sadil nekaj sončnic. Ena od teh Pa je tako hitela rasti, da meri se-buj, po sedmih mesecih, kar 4 me-tee in 60 cm v višino, kar je za te rastline, posebno v naših krajih ne-bavadno.
(mm)
no Koordinacijsko združenje vzhodno-kraških vasi. Predsednik Karel Grgič nam je včeraj potrdil, da je združenje prejelo obvestilo s strani pokrajinskega nadzornega odbora, v katerem ga ta ustanova obvešča, da sta bila omenjena sklepa vrnjena občinski upravi upoštevajoč člen štev. 23 odloka predsednika republike štev. 1116 z dne 26. 8. 1985.
Kaj pa predvidevajo predpisi omenjenega zakona je bilo v teku včerajšnjega dne nemogoče ugotoviti. Ni namreč izključeno, da je v sporočilu pokrajinskega nadzornega odbora pri navedbi zakona prišlo do napake. Vsekakor: utemeljitev, zaradi katere je pokrajinski nadzorni odbor vrnil o-menjena sklepa občinski upravi bomo izvedeli že jutri.
Pri tem gre dodati, da smo v poizvedovanjih na Občini ugotovili, da se bo občinska uprava verjetno krat-komalo požvižgala na ugovore prizadetega prebivalstva in da bo pač potrdila omenjena sklepa. Tudi politična kriza, ki pretresa to ustanovo bo seveda pogojevala rešitev vprašanja; kdo bo sedaj sklepal o tem problemu je težko predvideti; občinski odbor, ki je sprejel omenjena sklepa je že odstopil, doslej pa še ni bil izvoljen novi; tudi župan Richetti, ki je predsedoval prejšnjemu odboru je odsto-
Kot vsako leto, je tudi letošnjo relativno praznino poletnih mesecev zapolnila vrsta zaskrbljujočih informacij o porastu davčne utaje v Italiji. Naključje je pač tako naneslo, da v finančnih uradih ravno v poletnih mesecih za kak milimeter odmaknejo pokrov Pandorine vaze, v kateri so podatki o davkih, ki bi jih morali Italijana plačevati in o davkih, ki so jih v resnici plačali.
V vsakoletno polemiko, ki se je tudi letos brez nikakršnih sezonskih zamud razvnela po Italiji, se je včeraj vključil tudi sindikat CGIL, ki je naslovil daljše odprto pismo na vse finančne urade v Trstu. V tem pismu, ki se začenja prav z omembo neizpodbitnega dejstva, da je sezonska polemika o davčni utaji spet v teku, je CGIL postavila v ospredje predvsem netaktnost tako finančnih uradov, kot javnih občil pri objavljanju podatkov o davčni utaji. »Zdi se nam netaktno ter brez pravega političnega in socialnega pomena,« piše v odprtem pismu CGIL, »da mo-
pil, ostavko pa je podal tudi sedanji župan Agnelli. Nahajamo se torej v pravi upravni »praznini«, ki dejansko
rajo biti uslužbenci in upokojenci, ki dosledno plačujejo davke na svojih plačah ali penzijah,' vsako poletje seznanjeni s tem nepravičnim davčnim ustrojem države, ki ne zmore ali noče, da bi bili vsi državljani enako podvrženi davčnim dajatvam.«
»Davki, ki jih plačujejo nekatere kategorije, predvsem svobodnih delavcev in profesionalcev, niso le smešno nizki, pač pa predstavljajo pravo žalitev za vse tiste ljudi, ki vsak mesec redno plačujejo državi njene pristojbine. Ob tem pa je ravnanje države, ki ji "ne uspe zaustaviti davčne utaje, še bolj krivično, saj se je odločila za radikalno črtanje stroškov za socialno oskrbo in tako še enkrat penalizirala finančno šibke sloje in upokojence.«
Cilj odprtega pisma CGIL tržaškim finančnim ustanovam pa je predvsem lokalnega značaja. CGIL se namreč sprašuje, kako je mogoče, da je Italija, v dobrem ali slabem, seznanjena z makroskopskimi primeri davčne utaje, na Tržaškem pa o
onemogoča rešitev vsakega še tako važnega vprašanja, ki zadeva tržaško stvarnost, (a. s.)
teh podatkih ni ne duha ne sluha. Davčna utaja je prav gotovo doma (o tem so na CGIL trdno prepričani) tudi v tržaški pokrajini in CGIL sprašuje v svojem odprtem pismu po teh podatkih. Sprašuje sicer tudi po dejanskem stanju davčne utaje v našem mestu ter koliko davkov plačujejo posamezne kategorije, kdo preverja verodostojnost podatkov posameznih davčnih prijav in kdo kaznuje davčno utajo.
Odgovor na ta vprašanja bi bil prav gotovo v zadovoljstvo poštenim Tržačanom, (tistim, ki redno plačujejo davke), obenem pa bi bil to dokaz uspešnega delovanja javnih u-stanov . . .
CGIL je v svojem odprtem pismu, bi sta ga v imenu sindikalnega tajništva podpisala Roberto Treu in Clyde Cofone, potrdila svoje zanimanje za probleme, ki jih državljanom povzroča žal tako razširjena davčna utaja in sprašuje vse urade, na katere je naslovila svoje pismo, naj ji po možnosti javno odgovorijo.
Umrla je
Mara Sosič
(BROLKOVA)
Pogreb pokojnice bo jutri, 25. t. m., ob 12- uri iz mrtvašnice glavne bolnice v opensko cerkev.
SVOJCI
Opčine, 24. avgusta 1986
V 97. letu starosti je dmrla naša draga sestra in teta
Anica Martelanc
upokojenka
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 27. t. m., ob 10. uri na ljubljanskih Žalah.
Žalujoči brat Slavko, sestra Tatjana in nečakinje z družinami.
Ljubljana, 24. avgusta 1986
ZAHVALA
Družina in vsi sorodniki
Aleksandra in Helene Janoušek
se ganjeni zahvaljujejo vsem prijateljem, sodelavcem in oblastem, ki so jim bili blizu ob nesreči, ki jih je tako hudo prizadela.
Trst, Barkovlje, 24. avgusta 1986
25. 8. 1985	25. 8. 1986
Ob prvi obletnici smrti dragega
Ivana Ogrina
se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi svojci
Dolina, 24. avgusta 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in none
Emilije Vremec roj. Sosič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, g. župniku V. Žerjalu, dr. Vinku Miliču in gospe Irmi Farraglia.
SVOJCI
Opčine, 24. avgusta 1986
ZAHVALA
Iskreno so zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Ferdinanda Rukina
Posebna zahvala nabrežinski občini, vsem organizacijam za poslovilne govore, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin.
SVOJCI
Nabrežina, 24. avgusta 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Rozalije Cavrini por. Gregori
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili k zadnjemu počitku.
SVOJCI
Trst, 24. avgusta 1986
Na mejnih prehodih so včeraj zabeležili kilometrske vrste
5 prvimi oblaki, ki so se zgrnili d turističnimi središči naše deže-ter s prvimi plohami, ki so se eraj postopoma bližale Trstu in v večernih urah tudi dosegle, je Našem mestu ponovno zaživel tu-lem. Veliko avtobusov je namreč 'Peljalo v Trst tiste kopalce, ki zaradi slabega vremena niso upa-na plažo in so se zato raje odlo-i za kulturno obarvan obisk naše aksirnilijanove razstave v Mirama-.ak Sv. Justa. Sicer pa se je v ‘teni mestu zbralo tudi precejšnje “vtl0 italijanskih turistov in med jN' so letos najštevilnejši tisti o-, ovalci, ki prihajajo iz milanske
'krajine.
^ mestu, ki je ob nestalnem vre-“tei zaživelo, pa beležimo v tem Ndzadnjem koncu tedna letošnjega &usta, tudi živahne premike »do-Cega« turista. Včeraj so namreč . mejnih prehodih ponovno zabele-i nekaj pristno poletnih vrst. Na sku se je	jj kilometrov dol-
vrsta vozil, ki so jo sestavljali ^m turisti ob povratku domov.
I r.4adi v smeri proti Jugoslavi-^ 0^ej Proti kampingom in morju ral ce'° »neverinom«), se je slov preceišnia S niča lokalnih tu-
^ndi na ostalih mejnih prehodih, ,.n odpirajo predvsem na Istro, ...'Jo včeraj dopoldan kar živahno. | ,. Kotovo se je veliko Tržačanov i n^0 va nddih ob koncu tedna, epa pačenja sedaj svoje septembr-Pocitnice, ko je turistična po-
nudba boljša, število gostov pa upada in z njimi tudi cene.
Precej prometa so včeraj zabeleži-tudi na avtocestah. Nadpovpreč: število avtomobilov je bilo tudi v tem primeru deloma odvisno cd turistov, ki se vračajo domov in jim je avtocesta Trst - Benetke najbolj enostavna pot do Nemčije, Švice in Francije, deloma pa od domačinov, ki se v prvih jutranjih u-rah odpravljajo na letovanje nedaleč po deželi. Deželni trend domačega turizma dokazujejo tudi daljše vrste na avtocesti, celih 5 kilometrov, v Mestrah, po dva do tri kilometre pa pri izhodih za Lignano, Gorico in Videm.
li
no
Sam župan se bo menda lotil problema ferlugovskih anten
»Odbor za zaščito radijskih oddaj«, ki ga sestavlja velika večina zasebnih radijskih in televizijskih postaj iz Trsta, je z zadovoljstvom sprejel vest, da se namerava novopečeni tržaški župan Agnelli spopasti s tako imenovanim problemom »ferlugovskih anten«. Kot znano, si odbor prizadeva uskladiti upravičene zahteve prebivalcev od Ferlugov s potrebami, ki jih imajo zasebne radijske in televizijske postaje.
Odbor je večkrat prddočil problem prejšnji občinski upravi, a je vedno naletel na gluha ušesa. Da bi našel primerno lokacijo za številne oddajnike, ki trenutno obratujejo pri Ferlugih, se je nekajkrat sestal s prebivalci. Glede problema lokacije oddaj-
Številne poplave po silovitem nalivu
Tudi Trst je včeraj pozno popoldne doživel naglo in precej »nasilno« ohladitev. Nekaj po šesti uri se je iz nizkih sivih oblakov, ki so se kako uro prej počasi zgrinjali nad mesto, sprostil silovit naliv s precej močnimi sunki vetra. Stemnilo se je, kot da bi legla prezgodnja noč, gosta megla dežnih kapelj pa je zmanjšala vidljivost na minimum. K sreči neurja ni spremljala toča, ki so je bili deležni drugod po deželi in že po dobrih tridesetih minutah se je nebo spet razsvetlilo. .
Kot se ob takih priložnostih dogaja, so imeli gasilci dela na pretek. O-pravili so kakih 40 nujnih posegov, predvsem zaradi poplav. Tako so morali priskočiti na pomoč avtomobilistom, ki so se znašli v največjih težavah pod železniškim nadvozom v Miramarskem drevoredu in v bližini Športne palače pred Hotelom Riviera pa. so s svojim motornim čolnom pomagali na obalo kopalcem, ki jih je nevihta zalotila v gumijastem čolnu. Na Ulici Flavia je močan veter podrl drevo v nekem vrtu, ki so ga gasilci nemudoma odstranili, čeprav ni povzročilo nobene škode. Vsi preostali posegi pa so bili koncentrirani v nižjem predelu mesta, kjer je prišlo do številnih poplav v stanovanjih, trgovinah in skladiščih.
nikov pa se je večkrat posvetoval s strokovnjaki in dal opraviti več strokovnih raziskav. Septembra 1985 je odbor vložil prošnjo za postavitev oddajnikov na področje, kjer regulacijski načrt predvideva namestitev tehničnih objektov, a je finančno poveljstvo to prošnjo žal zavrnilo.
Odbor je prepričan, da je kot zasebnik opravil vso svojo dolžnost in da bi morald sedaj zadevo prevzeti v roke krajevne uprave.
• Kaže, da so stanovanjski tatovi v tem času neprenehoma na delu. Zadnja žrtev je 31-letna Giulia Pic-cin, ki je predsinočnjim zvečer le za nekaj ur zapustila svoje stanovanje V Ul. Martiri della Liberta 11. Ko se je nekaj pred 23. uro vrnila, je ugotovila, da so ji neznanci, ki so verjetno prišli skozi odprto okno dnevne sobe, odnesli 800 tisoč lir gotovine ter zlato zapestnico in ogrlico.
ZAHVALA
Družina Gerdol
se zahvaljuje vsem prijateljem iz Lo-njerja, s Katinare in iz Rovt, ki so z njimi sočustvovali ob izgubi dragega
Giorgia
Trst, 24. avgusta 1986
Brigadirji obiskali našo redakcijo
Včeraj popoldne so bili na krajšem obisku na Primorskem dnevniku jugoslovanski brigadirji, ki v Vanganelu sodelujejo pri delovni akciji Istra 86. Fantje in dekleta, ki so prišli v Istro iz vseh jugoslovanskih republik so si ogledali uredništvo in tiskamo in se v razgovora z novinarji seznanili z bistvenimi problemi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Mario Magajna pa jih je seveda ujel v svoje »tretje oko«.
Odprto pismo CGIL tržaškim finančnim uradom
Dobro bi bilo vedeti v podrobnostih kako je z davčnimi utajami v Trstu
poletne prireditve		kino		čestitke
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI
V	torek, 26, t. m., ob 21. uri v anglešči-niin ob 22.15 v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA (Dvorana Caprin)
Jutri, 25. t. m., ob 21. uri: Avdiovizualni posnetki koncerta, posvečenega F. Lebarju, ki je bil 14. 7. v gledališču Cristal-lo.
CANKARJEV DOM Poletna violinska šola
V	nedeljo, 31. t. m., ob 20. uri v paviljonu Vile Bled na Bledu in v ponedeljek, 1. septembra, ob 20. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje: Zaključna koncerta gojencev poletne violinske šole, ki jo vodi prof. Igor Ozim in asistentka Christine Hutcap (Kbln).
Avdicija bo danes, 22. t. m., ob 16. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje.
Kongresni center
Od 24. do 29. avgusta: Četrti mednarodni simpozij mikrobne ekologije.
razna obvestila
Mladinski pevski zbor Glasbene matice vabi vse tiste, ki se mu želijo pridružiti, da se udeležijo srečanja z dirigentom v torek, 26. avgusta, ob 10. uri na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29 -tel. 41-8605. Zaželeni so letniki 1974, '75 in '76.
Prireditelji 6. mladinskega raziskovalnega tabora KANALSKA DOLINA
’86 obveščajo, da je odhod jutri, 25. avgusta za Tržačane ob 8. uri z Odseka za zgodovino v Trstu v Ul. Petronio 4 ter za Goričane ob 8.30 iz Ul. Croce 3 v Gorici.
razstave
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja.
V	Palači Costanzi (Trg Unita) je do konca meseca na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji.
Na Gradu sv. Justa so do 31. t. m. razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE.
mali oglasi
DIPLOMIRAN ORGANIZATOR DELA,
smer računalništvo išče zaposlitev v računalniški stroki. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Računalništvo«.
OSMICO je odprl v Sovodnjah Marko Kovic (Mihelčov). Toči belo in črno vino, na razpolago ima domač prigrizek.
KUPIM knjige za 1. letnik znanstvenega liceja. Tel. 040/228658 ali 228803.
PRODAM rulotko, staro 7 let, v dobrem stanju, trenutno v kampingu Stelama-ris v Umagu. Tel. 228390.
PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, prenovljeno. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Boljuncu; prostorna, z avtonomnim gretjem in dvoriščem. Tel. 228390.
300.000	lir nagrade dobi najditelj 4 mesecev stare psice rodovnika nemškega ovčarja, temnega kožuha. Na levem uhlju ima tetovirano številko 69034. Zadnjič so jo videli na poti Sovodnje-Peč. Tel. 0481/882317.
OSMICO ima Romano Purič v Repnu št. 13.
PRODAM knjige za trgovski tehnični zavod za 3., 4. in 5. letnik po polovični ceni. Tel. 824389.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. 414542.
PRODAM vinsko kad iz murve 10 hi, domače izdelave, v dobrem stanju. Tel.
_ 229234.
ČEBELE v AŽ panjih ali brez njih prodam. Tel. 003867/72778 — popoldne.
PRODAM staro hišo z vrtom pri Komnu. Tel. 040/745654.
IŠČEM hišno pomočnico in pomočnico za likanje. Telefonirati v torek, 26. t. m. na št. 64222 - urnik trgovine.
DIPLOMANT trgovskega zavoda L Cankar, z odsluženim vojaškim rokom, išče zaposlitev kot knjigovodja ali uradnik. Tel. (0481)798026.
PRODAM fiat 128 v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 211893 v večernih urah.
DEKLE išče manjše stanovanje v najem -lokacija mestno središče, Opčine ali Prosek. Telefonirati od 14. do 15. ure
ARISTON - 21.00 Speriamo che sia fem-mina, dram., It. 1985; r. Mario Monicel-li; i. Liv Ullman, Catherine Deneuve.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 L'anno del dragone, akc., ZDA 1985; r. M. Cimino; i. M. Rourke, Aria-ne, J. Lone. □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 St. Elmo's Fire, kom./dram., ZDA 1985; r. Joel Schumacher; i. Emilio Estevez, Ally Sheedy.
NAZIONALE III - 17.00, 22.00 Un mer-coledi da leoni, dram., ZDA 1982; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, William Katt.
NAZIONALE I - 15.45, 22.00 Mesec srhljivke: Reanimator.
EDEN - 16.00, 22.00 Caldi piaceri, porn.,
□ □ __________________
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 I 5 della sguadra d'assalto, krim., ZDA 1985, 110'; r. Paul Michael Glaser; i. Stephen Lang, Lauren Holly.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985; r. Lewis Teague; i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Rocky III, ZDA 1982; r. S. Stallone; i. Sylvester Stallone, Thalia Shire.
EKCELSIOR II - 17.30, 22.15 Scuola di sesso, porn., □ □
FENICE - 17.30, 22.15 Cobra - Mission,
akc., ZDA 1986; r. George Pan Cosma-tos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Niel-sen.
MIGNON - 16.00, 22.00 Tootsie, r. Syd-ney Pollack; i. Dustin Hoffman, Jessica Lange.
ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Happening, deside-ri maliziosi, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Danes praznuje mama ROZALIJA 60. rojstni dan. Vse najboljše ji želi hčerka Lidija z družino.
V Samatorci praznuje danes svoj 10. rojstni dan ALEKSANDER GRUDEN. Mnogo zdravja in sreče mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
Danes se vzameta RENZO in PATRICIJA. Da bi jima bila skupna pot posuta s samim cvetjem jima želijo stric Stano, teta Angela in bratranec Branko z družino.
Blizu nas hišica stoji, v njen BARBARA GROPAJC rojstni dan danes slavi. Še veliko veselja, zdravja, sreče v življenju z mamico in očkom ji nazdravlja in kliče Aleksija z družino.
Jutri praznuje KLARISA LEGIŠA iz Šempolaja rojstni dan. Da bi bila vedno tako pridno in dobro dekle ji želijo oče Franc, mama Žita in sestra Elena.
Malemu Petru se je pridružila sestrica MAJA. Srečnima staršema čestita KD F. Venturini od Domja.
Danes bo ugasnila svojo 6. svečko VANJA GLAVINA iz Doline. Da bi bila pridna in se dobro učila v šoli, v katero bo letos vstopila v prvi razred, ter da bi postala ubogljiva deklica, ji želijo mama, očka in vsi, ki jo imajo radi.
razne prireditve
izleti
Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. septembra v Piancavallo. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30-2. nadstr., tel. 61011.
Lovska družina Žavlje - Trst prireja 3. LOVSKI PRAZNIK danes, 24. in jutri, 25. t. m., od 17. ure dalje na športnem igrišču pri Domju (vhod s parkirišča Grandi Motori). Delovali bodo kioski z raznimi specialitetami (lovski golaž itd.), ki jih boste zalili z domačim belim in črnim vinom. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Pomlad.
Zadruga Ban priredi v soboto, 30. in v nedeljo, 31. avgusta v Banih tradicionalno ŠAGRO POD KOSTANJI. Zabavala bosta ansambel Taims in Novi baroni.
Danes je v Mačkoljah PRAZNIK ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA - SV. JERNEJA. Ob 10.30 bo slovesna maša; popoldne ob 17.uri pete litanije, tradicionalni blagoslov avtomobilov, otvoritev športnega igrišča na prostoru Praznika češenj, krajši športni igri in družabno srečanje.
Nova trgovina čevljev »SONJA«
Prosek 6
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI
od 20 % do 80 °/o
obv. občni 23/7/86
Telefon 299139 Urnik nonstop: 8.30 - 20.00
)
VSE ZA NA PLAŽO, KAMPING in VRT široka izbira po izrednih cenah
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 24. avgusta
JERNEJ
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.43 - Luna vzide ob
22.00	in zatone ob 11.24.
Jutri, PONEDELJEK, 25. avgusta
LUDVIK
PLIMOVANJE DANES: Ob 00.14 najvišje 25 cm, ob 6.17 najvižje -39 cm, ob 12.51 najvišje 41 cm, ob 19.12 najnižje -25 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: Ob 00.44 najvišje 16 cm, ob 6.31 najnižje -29 cm, ob 13.11 najvišje 37 cm, ob 19.52 najnižje -22 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1005,9 mb pada, veter 5 km na uro jugozahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo skoraj jasno, morje
rahlo razgibano, temperatura morja Z4 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimiliano Coccolo, Alex Sovič, Aliče Policastro, Michela Pu-lin.
UMRLI SO: 80-letna Maria Sossi, 71-letni Albino Zaccaron, 79-letna Maria Demarchi, 73-letni Cristoforo Coppi, 82-letni Ugo Wagner.
VS£ 0#US£f]
- ^/1?
•	fotostudio •	barvni posnetki	VL J •kupon ,	/\uS£o s popustom	w	ilflillj! ‘“‘optika TRSI Ut Mo 1 um 5/
OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739	
menjalnica	nakupni tečaji 22. s. 1986	
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 24. avgusta 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), UL S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
Nočna služba - od 20,30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, UL Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 (Milje).'
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 25. do sobote, 30. avgusta 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Ros-setti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (TEL. 226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
Ameriški dolar		
Nemška marka 		
Francoski frank		
Holandski florint 			 608.—
Belgijski frank			 32.--
Funt šterling		
Irski šterling			 1.880,-
Danska krona			 181.
Grška drahma 			 10,
Kanadski dolar 			 990,
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 853.—
Avstrijski šiling.......... 97.
Norveška krona ............ 189.—
Švedska krona.............. 201.—
Portugalski eskudo......... 9.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 800.—
Debeli dinar................... 3,10
Drobni dinar................... 3,20
BARI	1	83	6	27	88
CAGLIARI	71	90	52	70	46
FIRENCE	66	80	50	13	18
GENOVA	45	20	37	24	86
MILAN	47	76	70	49	1
NEAPELJ	63	86	74	6	34
PALERMO	42	43	5	21	65
RIM	63	80	79	56	48
TURIN	83	75	67	74	80
BENETKE	6	10	86	35	72
I ” BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
ENALOTTO
122 X X 2 X 2 2	122
KVOTE:
12— 91.617.000 lir 11 —	1.342.000 lir
10 —	100.000 lir
Za osemdeseti rojstni dan MARIJE DERMAN iz Lonjerja
voščijo in želijo obilo zdravja in ...
Bruna, Stojan, Alenka in Iztok
Včeraj je praznovala 18. rojstni dan
ELENA ZOBIN
Vse najboljše in vse najlepše v življenju /i želijo
mama Adriana, oče Genio, vsi sorodniki in vsi, ki jo imajo radi
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino (1^ kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
29., 30. in 31. avgusta v Zgoniku
FESTIVAL
KOMUNISTIČNEGA
TISKA
V L
DROGERIJA
PARFUMERIJA
IVAN ŠKABAR
vam nudi bogato izbiro lakov in barv za stanovanja in avtomobile,
najrazličnejše kozmetične preparate,
plastične predmete, termična stekla TERMOPAN, šipe po meri, pralne praške

OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi)
Tržaški glasbeni september
V Trstu od 1. septembra do 2. oktobra 1986
1. 9. Lorenzo Baldini - klavir (Schubert, Chopin, Liszt, Schumann)
4. 9. Črtomir Šiškovič - violina in Igor Lazko - klavir (Schubert, Brahms, Čajkovski, Grieg)
8. 9. * La Cappella Civica di San Giusto (Zbor sv. Justa)
dirigent Marco Sofianopulo, organist Mauro Macri, kontralt Marta Valetič, bas Paolo Albertelli, deklamator Mario Pardini (Liszt)
11. 9. Giuseppe Massaglia - klavir (Schubert, Liszt)
15. 9. * Mauro Macri - orgle
(Bach, Liszt, Widor, Franck, Sofianopulo, Viozzi)
18. 9. Salzburški trio: Lavard Skou Larsen - violina, Ramon Jaffe -violončelo, Nicola Frisardi - klavir /Mozart, Beethoven, Sainl-Saens)
22. 9. * Lucienne Antonini - orgle
(Nikolai-Liszt, Liszt, Rheinberger, Franck, Durufle, Messiaen)
25. 9. Pihalni kvintet RTV Ljubljana
Jože Pogačnik - flavta, Božo Rogelja - oboa, Alojz Zupan -klarinet, Jože Falout - rog, Jože Banič - fagot (Mozart, Klughardt, Milhaud, Barber, Rota)
29. 9. * Michael Schneider - orgle
(Froberger, Sweelinck, Bach, Mozart, Schumann, Brahms, Pepping, Kopfreiter)
2.10. Polifonski zbor Claudio Monteverdi
dirigent Orlando Dipiazza, violončelo Federico Riccardi di Netro, orgle Roberto Jaiza (Mendelssohn Bartholdy, Liszt)
Koncerti brez oznake bodo v Evangeličansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili), tisti z zvezdico pa v Katedrali sv. Justa. Začetek koncertov je predviden ob 20.30, vstop je prost, čeprav omejen na razpoložljiva mesta.
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C sne
Nabrežina 35/c Tel. 200371
ZASTOPSTVO
panto
7	'4BB

Ul. Carducci 15	^
TRST - Tel. 64610
TRGOVINA OBUTVE
Nadaljuje se
izredna prodaja s popusti
OPČINE - ULICA NAZIONALE 32 - TEL. 211062
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
IH
::::::::::
nedeljski televizijski in radijski sporedi
						a;					
								
C RAM__________________________
10.00	Športna oddaja: Replay
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: Giorno di testa
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Balet: Maratona d'estate - Da Martha Graham a Pina Bausch
13.30	Dnevnik
13.45	Toto TV, vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi
13.50	Zabavni spored: Italiamia
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Dora del mistero - Ao cadde a Praga (r. John Hough; i. Susan George, Patrick Mower)
21.45	Glasbena oddaja: Hit Parade
22.30	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Dokumentarec
Šahovski komentar ob 10. uri
^ RAI 2	|
10.00	Oddaja simfonične glasbe
10.45	Dokumentarna oddaja: Deta del-1'incertezza
11.40	Film: Charlie Chan e il Drago rosso (ZDA 1945, r. Phil Rosen, i. Sidney Toler, Benson Fong)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi -Combustione spontanea
14.10	Neposredni športni prenosi: Motociklizem - VN San Marina
17.20	Film: Pazzo per la mušica (kom., Fr. 1936, r. Christian Jague; i. Jo-sette Fernandel, Fernandel)
18.40	Nanizanka: Cera una volta un Samurai - II serpente gigante
19.45	Vremenska napoved
19.50	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami vice sguadra antidroga - Fatti uno per 1'altro
21.35	Nadaljevanka: A116 Beatrice -Suor Beatrice dell indice di as-colto (1. del)
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Dnevnik. Trentatre
23.10	Glasbena oddaja: Premio Tenco ■85
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
|	RAI 3
13.55	Šport: Svetovno prvenstvo v veslanju
18.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne in vsedržavne vesti
19.25	Glasbena oddaja: Di Gei Musiča
20.30	Komedija: Le donne de časa soa (Carlo Goldoni)
21.30	Dnevnik
22.55	Športna oddaja: Domenica gol
22.40	Informativna oddaja: Vita degli
animali
23.25	Dokumentarec: Vita degli animali
Velika nagrada - Misano, RAI 2 ob 14.10
[	RTV Ljubljana
9.05	Poročila
9.10	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke in nadaljevanka Smrkci
10.05	Nanizanka: Flipper (16. del)
10.35	Nadaljevanka: Kitajec v Scot-
land Yardu (13. del)
11.20	Praznični dnevi slovenske folklore
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
17.00	Poročila
17.05	Film: Teheran 43 (vojni, Fr./SZ 1981, r. Aleksander Alov in Vladimir Naumov; i. Alain Delon, Igor Kpstolevski)
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Nanizanka: Kako najti srečo
20.40	TV nocoj in jutri
20.45	Reportaža: Kamen, les, ljubezen
21.15	Glasbena oddaja: Tri srca - Radenci
21.45	Dokumentarni film: Plavalni ma-taron - 42 km morja
22.00	Reportaža z nogometne tekme: Željezničar-Hajduk
22.30	Športni pregled
23.00	Poročila
ffi) TV Koper
17.00	Otroški spored, vmes risanka Lamu deklica iz vesolja in nanizanka L amico Gipsy
18.30	Rubrika o modi: Alta moda in Italia dal 1940 al 1980
19.00	Nanizanka: Avventure in alto mare
19.30	Nadaljevanka: II ritorno dei predestinati
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.30	Politični magazin: Sette giorni
22.00	Nadaljevanka: Vuoto di memo-ria (r. Pier Nico Solinas; i. Alfred Pea, Carole Andre, Ivana Monti)
23.00	Madrid: svetovno prvenstvo v plavanju
Zaradi neposrednega prenosa evropskega atletskega prvenstva v Stuttgartu, Odprte meje ne bo od torka 26. do petka 29. avgusta.
JU CANALE 5__________
8.30	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore
9.00	Film: II capitano della legione (kom., 1957, r. Jean Boyer; i. Fernandel)
10.30	Film: Cyrano e D'Ar-tagnan (pust., 1963, r. Abel Gance)
13.00	Glasbena oddaja
14.00	Film: Uno scozzese alla corte del Gran Kan (pust., ZDA 1938, r. Archie Mayo; i. Gary Cooper, Sigrid Gurie)
15.45	Film: I giganti del mare (pust, ZDA 1959, r. Michael Anderson; i. Gary Cooper)
17.35	Nanizanke: La Penice,
18.30	Fifty Fifty, 19.30 Kojak
20.30	Nadaljevanka: L'ese-cuzione
22.30	Nanizanke: Mac Gru-der & Loud, 23.30 Sce-riffo a New York, 1.00 Ironsfde
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: I giorni di Brian, 9.30 Strega per amore
10.00	Film: Addio vecchia
Anne (dram., ZDA 1971, r. Fielder Cook; i. Mia Farrovv
11.20	Film: Occhio alla palla (komični, ZDA 1951, r. N. Taurog; i. Jerry Le-wis, Dean Martin)
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
15.00	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn, 17.30 Arniči per la pelle, 18.20 Cas-sie and Company,
19.10	Con affetto Sid-ney, 19.30 New York New York
20.30	Kviz: II buon paese
22.50	Nanizanke: Houston Fronto Soccorso, 23.40 Vicini troppo vicini 0.40 Film: Big Boss (krim., ZDA 1974, r. Menahem Golan; i. Tony Curtis)
fj... ITALIA 1
8.30	Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke
10.15	Film: Gli eroi della domenica (kom., It. 1953; r. Mario Camerini; i. Raf Vallone)
12.00	Nanizanka: Master
13.00	Športna rubrika
14.00	Glasbena oddaja
16.00	Nanizanke: College,
16.25	La banda dei sette, 17.15 Hardcastle and McCormick, 18.05 Dimensione Alfa
19.00	Risanke: Mister T, Gary Coleman show, Hazzard
20.30	Kviz: Help, vodijo F. Carminati in I Gatti di VicoloMiracoli.
22.30	Film: Fuga dalLarcipe-lago maledetto (pust., ZDA 1982, r. A. M. Dawson; i. David War-beck, Annie Belle)
(IMaM TELEPADOVA
13.00	Film: Tutti gli uomini del re (dram., ZDA 1950, r. R. Rossen)
15.00	Nanizanki: La saga del Padrino, 16.00 I nuovi Rookies
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: La grande lotteria
20.30	Film: Lili (dram., ZDA 1953; r. C. VValters; i. L. Caron, M. Ferrer)
22.30	Nanizanka:	Patrol
Boat
1.15	Nanizanka: Missione impossibile
t TELEFRIULI
13.15	Film: Gli eroi sono stanchi (dram., r. Y. Ci-ampi; i. Y. Montand)
15.00	Nanizanka: L'uomo e la citta
16.00	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: II sindaco e la sua gente
20.30	Film: Ouesto nostro simpatico mondo di pazzi (kom., r. J. Yan-ne; i. B. Blier)
22.00	Športne vesti
22.30	Film: Asino d'oro: pro-cesso per fatti strani (kom., r. Sergio Spina;
i.	Barbara Bouchet)
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30-10.30 Glasbeni almanah;
9.00	Maša; 10.30 Mladinski oder: Pripovedke iz davnine: 11.10-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Pesmi za poletni čas; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Poletni mozaik; 14.25 Srečanje tamburaš-kih skupin v gledališču F. Prešeren;
15.00	Slovenski zbori: Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; 16.00 Na počitnice (ponovitev); 17.00 Klasični album; 18.00 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21,00 Poročila; 5.00-
8.00	Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.57 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Tekmovanje Naša pesem; 16.05 Humoreska; 16.30 Melodije za vas; 16.50 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.36 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00-22.00 V nedeljo zvečer; 22.20-23.00 Glasba;
22.50 Literarni nokturno; 23.00-4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30-17.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00-14.00 Glasba po željah; 14.00 Ma-rika in Drejče; 15.00 Humoreska; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi;
12.00	Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored; 15.30 Kaj je novega?; 16.00-19.30 Splash; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji "; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina.
C
□E
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi		■I—					
| C RAI 2	1	1 A* RAI 3	RTV Ljubljana			^P) TV Koper			
RAI 1
11-15 Televideo
13.00	Balet: Maratona d' estate
13.30	Dnevnik
13.45 Film: Idolo infranto (dram., VB 1948, r. Carol Reed; i. Ralph Ric-hardson, Michele Morgan, Bob-by Henrey)
15.20 Lutkovna serija: Muppet Show
15.50	Risanka: Pac Man
16.35 Nanizanka: Sette spose per sette fratelli
17-25 Risanka: Tom Story
18.30	Nadaljevanka: Una coccarda per il re (i. Mario Valgai, Anna Mi-serocchi, Gastone Moschin, 1. del)
19-40 Jutrišnji almanah
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Zorba il Greco (dram., Gr. 1965, r. Michael Cacoyannis; i. Irene Papas, Anthony Quinn, Alan Bates)
22.50	Dnevnik
23.00	Dnevnik. Posebna oddaja
23.50	Filmske novosti
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15 Nanizanka: Saranno famosi -Non ho mai ballato per mio padre
14.10	Zabavni program: L'avventura, vmes risanka Scooby Doo in nanizanka Il mistero della settima strada
17.00	Film: Le belle della notte (kom., Fr. 1952, r. Rene Clair; i. Gerard Phillipe, Martine Carol, Gina Lollobrigida)
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Cera una volta un samurai - Il serpente gigante
19.40	Vremenska napoved
19.45 Dnevnik
20.20 Športne vesti
20.30	Dnevnik. Cinecitta
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Nadaljevanka: Capitol
23.10	Rubrika: Protestantizem
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Film: Il piede piu lungo (komični, ZDA 1963, r. Frank Tashlin; i. Danny Kaye, Čara Williams, Kay Stevens)
17.45
19.00 19.10 19.25
20.00
20.30
22.15
22.45
23.10
Šport: atletika Dnevnik Vsedržavne in deželne vesti Glasbena oddaja: L altro suono Dokumentarec: L Artico - Guer-ra fredda nel freddo Gledališka predstava: Pippin (i. Ben Vereen, VVilliam Katt, Martha Raye)
Informativna oddaja: Donna di cuori, vodi Carlo Castellaneta Dnevnik
Film: Les heritieres - Due donne un erede (1980, r. Marta Mesza-ros; i. Isabelle Huppert, Lili Mo-nori)
18.20	Poročila
18.25	Otroški spored. Akvarij
18.40 Video serija: Vroče hladno (5. odd.)
19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in vreme
19.55 Poletni festival: Državni ansambel gruzinske folklore
20.30	Nadaljevanka: V senci velikega hrasta (3. del)
21.20	Risanka
21.30	Dnevnik in vreme
21.58 TV in radio nocoj in jutri 22.00 Aktualno: Naš poletni utrip smmmi
Gled. predstava Pippin, ob 20.30
La notte di nozze, Canale 5, ob 14.30
17.00	Otroški program
18.00	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55 TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Ob začetku 6. mladinskega raziskovalnega tabora. Razgovor z mentorjema Pavlom Stranjem in Marinko Pertot. Pripravila B. Pa-• bor
SESLJAN — Nastop kabaretne skupine »Karst Brothers«
ŠPETER — Intervju z Mirkom Novoselom o pripravah na zagrebško Univerziado
19.30	TVD Stičišče
19.45 Tedenska rubrika: Body Body
20.30	Nadalj.: Madame Bovary (5. del)
21.30	TVD Vsedanes
21.40 Nadaljevanka: I giochi del dia-volo
23.00	Dokumentarec: Delta - Da due a otto anni (4. del)
'J! CANALE 5
1986 8.25 Nanizanke: Mary Tyler Moore, 8.45 Ma-ude, 9.10 Dalle nove alle cingue, 9.40 Aliče,
10.00	Una famiglia americana, 11.00 Navy, 11.45 Love Boat,
.	12.40 Lou Grant,
13.30 Navy
4.30 Film: La notte delle nozze (dram., Fr. 1954, r- Mario Bonnard; i. Lucia Bose, Pierre 1 c o Cressoy)
•30 Nanizanke: Hazzard, 17.30 II mio amico Ric-ky, 18.00 Ualbero delle niele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-2n ,n baldo, 19.30 Kojak 0 Nadaljevanka: L'ese-22 cuzione
u Dokumentarec: I con-oo „„ bni deli' uomo
0 Nanizanke: Gavilan,
24.00	Sceriffo a New York, 1.30 Ironside
Robert Collins; i. Sam VVanamaker, Vera Mi-les, Ray Milland)
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.15 Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: Faccia a faccia con Tassassino (krim., 1983, r. Ivan Nagy; i. Karen Valentine)
17.50 Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Westgate
20.30	Nadaljevanka : Il ricco e il povero (13. del)
22.30	Nanizanke: A cuore aperto, 23.20 Vicini troppo vicini, 23.50 I
Ropers
0.20 Film: Battaglia sulla spiaggia insanguinata (vojni, ZDA 1961, r. Herbert Coleman; i. Audie Murphy)
f|) . Italia! |
8.35 Nanizanki: Sanford & Son, 9.00 Daniel Boone 9.45 Film: I giovani fucili del Texas (vestern, ZDA 1962, r. Maury Dexter; i. James Mit-chum, Alan Ladd)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T. J. Hooker
14.15 Glasb, odd.: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam vmes risanke Tarzan, Thunder-birds, Lo specchio ma-gico
17.55 Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Manimal
20.00	Risanka: Memole, dol-ce Memole
20.30 Nanizanka: Magnum P. I. (i. Tom Selleck)
21.25 Glasbena oddaja
23.00	Nanizanke:	Toma,
23.50 Lanigan, 1.50 Ka-zinsky
glJiaW TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
15.30	Nanizanki: Missione • impossibile, 16.30 Vi-
17.30
predatori del tempo,
aggio in fondo al mare Risanke: Kimba, 18.001
18.30 Uomo tigre, 19.00 Charlotte
19.30	Nanizanki: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro in amore
20.30	Film: S.O.S. Titanic (dram., VB 1979, r. B. Hale, i. D. Jannsen)
22.30	Nanizanka:	Patrol
boat
1.15 Nanizanka: Brett Ma-verick
[ ^ TELEFRIULI
13.15 Film: Il planeta degli uomini spenti (fant., r. A. Dawson, i. C. Rains)
14.30	Risanke: Hanna & Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: California fever
19.30	Dnevnik
20.40 Film: Simbad e il calif-fo di Bagdad (pust., r. P. Francisci, i. S. Wil-son, R. Malcom)
22.30	Dnevnik
23.00 Nanizanka: The Bold Ones
I	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
23.45 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Roman v nadaljevanjih: Plebanus Joan-nes, 1. del; 10.10 Koncert; 11.25-13.00 Glasbeni almanah; 13.20 Primorska poje; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10-
17.00	Poletni mozaik; 17.00 Kultura; 17.10 Klasični album; 18.00 Pesmi za poletni čas; 18.20 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, -21.00 Poročila; 4.30-
8.00	Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja, 17.00 Studio,
18.00	Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Akademija St. Martin in the Fielde, 22.00 Našim po svetu, 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.00-5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila,
6.00	Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki, 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila, 7.15, 12.3o|
15.30,	19.30 Dnevnik, 6.00 Glasba za dobro jutro, 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano,
10.00	Popevka tedna, 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost, 11.00 Kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Ponedeljek z...; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Glasbeni program, 15.45—19.30 Splash;
16.00	Besede in glasba, 16.15 Edig Gal-letti; 16.33 Musič shop, 16.55 Pismo iz ...; 17.45 Evergreen, 18.00 Pulj kliče Koper, 18.45 Ponedeljek z...; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda, 13.30 Kupim, prodam, podarim...,
17.00	Mix time, vodita Paolo in Roberto, 18.30 Športni komentar; med vsako oddajo glasbeni put puri.
Nove investicije in načrti v industrijskem sektorju
Prvi sadovi ukrepov za poživitev gospodarstva?
Prihodnji teden začetek letošnjih popravnih izpitov
Čeprav je gospodarska kriza še krepko prisotna v nekaterih večjih industrijskih podjetjih na Goriškem, zlasti velja to za podjetja z državno udeležbo (ladjedelnica v Tržiču, An-saldo), je po drugi strani opaziti znake, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se je krivulja procesa deindustriali-zacije vendarle zaustavila in da je v prihodnjem obdobju mogoče računati na izrazitejšo poživitev gospodarstva in postopno zmanjševanje brezposelnosti.
V zadnjem obdobju je slišati vesti o novih, pomembnih naložbah, zlasti v tekstilnem sektorju, ki naj bi spet postal ena vodilnih panog industrije na Goriškem. Tako naj bi v Manifatturi Goriziani z novimi naložbami odprli dodatnih sto delovnih mest. Nove možnosti zaposlovanja se bodo odprle, kot kaže, v kemični industriji (Soteco) in z realizacijo nekaterih novih pobud na področju biotehnologije. Novega zagona je opaziti tudi na področju kovinsko-predelovalne in zlasti mehanične industrije, kjer uspevajo in se odločajo za nove investicije zlasti manjša industrijska podjetja, oziroma taka, ki so nekje na meji med obrtniško delavnico in industrijsko organizirano proizvodnjo. Nove pobude je zabeležiti tudi na področju živilske, oziroma živilsko predelovalne industrije. Na ožjem goriškem območju je to primer Copega, ki gradi v industrijski coni nove prostore.
Sicer pa je bilo v zadnjem času prav v goriški industrijski coni uresničenih več novih pobud, o čemer govore nove, ali pa obnovljene proizvodne hale. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, če gre za prve konkretne sadove zakonskih (in finančnih) ukrepov za poživitev gospodarstva v teh krajih, ali pa gre za realizacijo starih načrtov, ki se izvajajo šele zdaj, z dokajšnjo zamudo, zaradi takih ali drugačnih ovir.
Splošen vtis je, da je paket Altissi-mo vendarle pričel dajati prve sadove. To je mogoče sklepati tudi po povečanem zanimanju za možnosti gradnje novih objektov v industrijskih in obrtniških conah. Zato je v prihodnjem obdobju pričakovati tudi realizacijo povsem novih gospodarskih pobud, kar je bil sicer tudi glavni cilj zakonodajalca. Prve konkretne sadove skupka ukrepov za poživitev gospodarstva pa je v kratkem pričakovati tudi v kmetijstvu (investicije za obnovo namakalnih sistemov in nasploh melioracije). Vprašanje je, kako bodo slovenski gospodarski operaterji v zamejstvu znali in uspeli izkoristiti dane
Prometna nesreča
V	noči s petka na soboto se je na Ločniškem mostu pripetila lažja prometna nesreča. Voznik avtomobila fiat 127 Maurizio Kuštrin je vozil v smeri proti Gorici in je na nedovoljen način zavil proti kočniku. V istem trenutku sta privozila v isti smeri z motorjem 16-letni Marco Marconi in pa 15-letni Aldo Zammar. Marconija so sprejeli v ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kjer se bo zdravil 15 dni zaradi zvina ramena.
V	dopoldanskih urah so goriški gasilci odstranili na križišču pri železniškem podvozu ob vstopu v Krmin večji oljnat madež, ki je otežkočal promet.
možnosti in priložnosti, ki so po zatrjevanju predstavnikov vseh družbenih in gospodarskih sil, enkratne in najbrž neponovljive. Zdi se, da spet zamujamo, pa naj bodo razlogi taki ali drugačni.
Občinska sveta v Doberdobu in Sovodnjah
Po poletnem zatišju, se obnavlja dejavnost krajevnih uprav. V prihodnjem tednu je tako napovedana vrsta sej. Jutri, 25. avgusta, ob 18. uri je sklican občinski svet v Doberdobu. Na dnevnem redu je poleg drugih vprašanj tudi načrt posegov za zaščito in ureditev območja Doberdobskega in Laškega jezera ter nekaj sklepov v zvezi s proračunom za tekoče leto.
V sredo, 27. avgusta, ob 20. uri pa se bo sestal občinski svet v Sovodnjah. Dnevni red obsega petnajst točk, med temi najem dveh posojil v skupnem znesku 230 milijonov lir za izgradnjo 2. dela grezničnega omrežja v Gabr-jah, ponovitev postopka za razlastitev v obrtniški coni itd.
Kmalu bo dosežen prvi velik uspeh v boju proti onesnaževanju reke Soče. V industriji cementa in salonita v Anhovem bodo namreč ob 65-letnici te delovne organizacije, v soboto, 20. septembra, dali v obratovanje sodobno čistilno napravo za tehnološke vode. Z napravo bodo očistili okrog 2 tisoč kubičnih metrov odplak na dan, tako, da bo namesto strupenih odplak v Sočo odtekala čista voda. Resnici na ljubo je treba zapisati, da se o čistilni napravi, ki je zelo velikega pomena zlasti za spodnji tok Soče, razpravljali dolgo časa, zgradili pa so jo zaradi pritiska in osveščenosti javnosti in tudi spričo spremenjenega odnosa Industrije cementa in salonita do varstva okolja in sploh do ekoloških vprašanj. Omenjena čistilna naprava je stala nad 30 milijard dinarjev, sredstva pa so zbrali in prispevali anhovska tovarna, Območna vodna skupnost "Soča" v Novi Gorici in Soške elektrarne. To so tri velike organizacije, ki naj bi skrbele tudi
Obisk tatov
Stanovanjski tatovi, o katerih v letošnjem času dopustov v Gorici na srečo ni bilo veliko slišati, so se pojavili v petek. Ne da bi jih kdo pri tem zapazil, so bili na delu kar pri belem dnevu, vendar pri svojem poskusu niso imeli posebne sreče, saj so se morali zadovoljiti z minimalnim plenom. Izbrali so enonadstropno hišo v Ul. gen. Cantore 5. Izkoristili so odsotnost stanovalke, gospe Francesce Muzzo, ki je v dopoldanskih urah šla zdoma zaradi nakupov.
V ponedeljek, 1. septembra, se bodo za dijake višjih srednjih šol pričeli popravni izpiti. Na petih slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici, bo pomanjkljive uspehe popravljalo skupno 66 dijakov. Po vseh šolah so že izdelali podrobne programe izpitov, ki se bodo povsod zaključili že v prvem tednu septembra. Razpored je sledeč.
Državni strokovni zavod za trgovino Ivan Cankar.
Profesorski zbor se bo sestal v soboto, 30. t. m., ob 9.30. V ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 bodo pismene naloge iz splošne izobrazbe, matematike in stenografije, v torek iz italijanščine, nemščine in trgovinstva, v sredo iz srbohrvaščine ter praktična vaja iz telovadbe. V četrtek ob 8.30 bo na vrsti naloga iz trgovskega računstva, za dijake II. B razreda pa se bodo pričeli ustni izpiti. V petek bo praktična vaja iz strojepisja in nadaljevanje ustnih izpitov, ki se bodo zaključili v soboto dopoldne. Popravne izpite bo na tej šoli imelo 21 dijakov.
Trgovski tehnični zavod Žiga Zois.
Seja profesorskega zbora bo v ponedeljek, 1. spetembra, ob 7.45. Isti dan bosta ob 8.30 nalogi iz slovenščine in angleščine, popoldne ob 15. uri pa naloga iz srbohrvaščine. V torek bosta ob 8.30 nalogi iz nemščine in knjigovodstva, v sredo matematična, v četr-
za kakovost velikega in pomembnega vodotoka, kot je Soča.
Svetovalka za varstvo okolja pri Skupščini novogoriške občine, Majda Metličar, poudarja, da se bo s čistilno napravo v Anhovem, v reko Sočo v vsem njenem spodnjem toku, do meje z Italijo pri Solkanu, vrnilo življenje. Motno in umazano sivorjavo barvo vode bo zamenjala znana zelenomodra barva. V tem delu reke pa se bodo znatno izboljšali življenjski pogoji za ribe in rastlinje. Ob tem je Metličarje-va omenila, da bo za popolno sanacijo razmer potrebno zgraditi tudi čistilni napravi za komunalne odplake, ki sta predvideni v Kanalu in Desklah. O teh dveh čistilnih napravah je v pogovoru za Primorski dnevnik govoril tudi inž. Albin Krapež, vodnogospodarski svetovalec na območju Vodne skupnosti "Soča". Povedal je, da bodo oba objekta zgradili najkasneje do leta 1990.
Sicer pa bodo občinske skupščine Nova Gorica, Idrija in Tolmin kmalu
v stanovanju
V hišo so vdrli skozi priprto okno v pritličju. Obiskali so vse prostore, tako v pritličju kot v prvem nadstropju, vendar zaman iskali dragocenosti. Zadovoljiti so se morali z nekaj oblekami in okraski, ki pa niso iz dragocenih kovin.
Obisk tatov je Francesca Muzzo odkrila ob povratku domov, malo pred 14. uro in takoj obvestila leteči oddelek Kvesture, ki vodi preiskavo o dogodku.
Molotovka vojno orožje
Za 26-letnega Alberta Reio, ki ga močno sumijo, da je avtor poskusa požiga stanovanja Paola Gergoleta v bloku IACP v Ul. Furlani v Gorici, utegne nepremišljeno dejanje imeti dokaj hude sodne posledice. Policija ga je namreč včeraj prijavila sodstvu tudi zaradi posesti vojnega orožja. Čeprav se morda čudno sliši, je po zakonu tudi navadna zažigalna steklenica označena kot vojno orožje, za posest katerega so predvidene dokaj stroge kazni.
tek pa še italijanska. Ustni izpiti bodo v petek in soboto, obakrat s pričetkom ob 8.30. Na tej šoli bo imelo popravne izpite 16 dijakov.
Gimnazija - licej Primož Trubar.
Profesorski zbor se bo sestal 1. septembra ob 8. uri, pol ure kasneje pa se bodo pričeli izpiti s pismenimi nalogami iz italijanščine, slovenščine in latinščine. V torek bo na vrsti grška naloga, v sredo pa nemška. Ustni izpiti bodo v četrtek in v petek od 8.30 dalje. Na gimnaziji - liceju se bo s popravnimi izpiti ukvarjalo 10 dijakov.
Učiteljišče Simon Gregorčič.
V ponedeljek, 1. septembra, bo ob 8. uri seja profesorskega zbora, nato ob 8.30 nalogi iz italijanščine in latinščine. V torek bo ob isti uri naloga iz matematike, ustni izpiti pa bodo na vrsti v sredo. Popravljalo bo 9 dijakov.
Industrijski tehnični zavod Gali-leo Galilei.
Prvega septembra ob 8.30 bo začetek izpitov z italijansko nalogo. Isti dan, ob 14.30 bo naloga iz slovenščine. V torek ob 8.30 bo naloga iz tehničnega risanja, v sredo iz matematike in v četrtek iz angleščine. Za dijake prvega razreda bodo ustni izpiti v petek, s pričetkom ob 8.30, za dijake drugega pa isti dan ob 14.30. V obeh razredih bo skupno polagalo izpite 10 dijakov.
sprejele poseben odlok o zaščiti reke Soče kot vira pitne vode. Odlok bo podrobno določal usmeritev, naloge in ukrepe za zavarovanje Soče, pri čemer bodo določene tudi obveznosti organizacij, ki onesnažujejo Sočo vzdolž njene celotne struge, od Trente do Solkana. Te obveznosti bodo posebej obravnavane v posebnem samoupravnem sporazumu o odpravi virov onesnaževanja Soče in njenih pritokov, ki bo sestavni del omenjenega odloka.
MARJAN DROBEŽ
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
Od 17. do 23. avgusta:
RODILI SO SE: Christian Martina, An-drea Franzo, Mario Alessandro Pantuso, Cristiano Crisci, Irena Breganti.
UMRLI SO: 4 mesece stara Valentina DalLOzzo, 64-letni fotograf Valdimiro Vittor, 79-letna upokojenka Francesca Venchiarutti vdova Buttignaschi, 80-letni upokojenec Josef Fenster, 81-letna upokojenka Anna Padovan, 61-letni uradnik Ermis Chiandetti, 79-letni upokojenec Giovanni Danielis, 80-letna upokojenka Giovanna Calusa vdova Forni, 86-letni upokojenec Mario Comel, 78-letni upokojenec Remo Franzot.
OKLICI: oficir Giordano Santinelli in učiteljica Laura Santi, trgovec Gaspare Patrone in uradnica Fiorella Catalano, trgovec Ferdinando Vech in trgovka Rita Petarin, šofer Sergio Cristancig in delavka Fabiola Tollon.
razna obvestila
Prireditelji 6. mladinskega raziskovalnega tabora Kanalska dolina '86, obveščajo da bo jutri, 25. t. m., odhod za udeležence s Tržaškega ob 8. uri iz prostorov Odseka za zgodovino in narodopisje v Ul. Petronio 4. Odhod za udeležence z Goriškega bo prav tako jutri ob 8.30 iz Ul. della Croce 3 v Gorici.
Vpisovanje gojencev v Dijaški dom v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, se nadaljuje vsak delavnik od 10. do 13. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško priredi v torek, 9. septembra, enodnevni izlet v San Marino. Vpisovanje 1. in 2. septembra od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Croce 3. Istočasno bodo sprejemali prijave tudi za piknik ob Soči, ki ga v nedeljo, 7. septembra, prireja pobrateno društvo upokojencev iz Solkana.
j^oMsrNo
S.R.L.
GORICA - Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Čistilna naprava v Anhovem
Pognali jo bodo 20. septembra letos
kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 »La morte di un com-messo viaggiatore«.
CORSO 16.00-22.00 »Voglia di vincere«. VITTORIA Zaprto. V torek: 17.30-22.00 »I vizi del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 17.00-19.00 »Kamion smrti«. Ob 21.00 (Pula po Puli) »Srečno novo leto 49«.
DESKLE 17.00-19.30 »Oficir in gentel-man«.
čestitke
V Gročani pri Trstu praznuje svoj 6. rojstni dan BARBARA GROPAJC. Vse najboljše ji želijo Robert, Alenka in mala Izabel.
Jutri praznuje naš dragi ALEKSANDER RAPOTEC. Veliko zdravja, sreče in zadovoljstva mu kličejo Alenka in Robert ter mala Izabel, ki pošilja no-notu koš poljubčkov.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 11.00 uri Leopolda Mrak vd. Simčič iz glavne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na pokopališče v Pevmo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel, 52 tel, 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. 1. maja, 94 tel. 73328.
t
Nenadoma nas je v petek zapustila v 80. letu starosti naša draga mama in nona
Leopolda Mrak vd. Simčič
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, ob 11. uri iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na pokopališče v Pevmo.
Žalujoča družina
Gorica, 24. avgusta 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Romana Okretija
Se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena, mama in svojci
Jamlje, 24. avgusta 1986
Člani profesorskega zbora in ne-učno osebje srednje šole Ivan Trinko v Gorici izrekajo iskreno sožalje gospe ravnateljici Rozaliji Simčič Lojk ob smrti njene predrage matere Leopolde.
Zavodski svet srednje šole Ivan Trinko izraža globoko sožalje ravnateljici Rozaliji Simčič Lojk in družini ob izgubi drage matere.
Ravnatelji, predsedniki zavodskih svetov, učno in neučno osebje slovenskih višjih srednjih šol v Gorici izrekajo ravnateljici Rozaliji Simčič Lojk iskreno sožalje ob izgubi drage matere.
i na krožni poti pod mont biancom
Osmega avgusta letos je minilo dvesto let, odkar sta se Michel - Gabriel Paccard in Jean Balmat povzpela na Mont Blanc. Pomembna obletnica, ki so jo turistični delavci dežele Aosta, posebej pa v Courmayeurju, kakor sosedi na francoski strani v dolini Arve in v Chamonixu znali zelo primerno izkoristiti. Gostov, takih z izrazitimi alpinističnimi, oziroma planinskimi interesi v krajih pod Mont Biancom prav gotovo ne manjka in to skozi vse leto, kakor tudi ne gostov, ki se zadovoljijo že s tem, da štiritisočake
in ogromne ledenike občudujejo z balkona hotela ali zasebne sobe, ali pa z gondolske žičnice. Običajni naval je bil letos, spričo pomembne obletnice še večji. Različne prireditve so se pričele že v začetku julija, so dosegle vrhunec v začetku avgusta, sklenile pa se bodo šele proti koncu septembra.
Dvestoletnica prvega pristopa na Mont Blanc je spodbudila tudi skupino goriških planincev, ki se je odločila za nekajdnevni treking na tako imenovani montblanški transverzali (TMB - Tom de Mont Blanc). To je planinska krožna pot ob vznožju Mont Blanca, ki poteka deloma po italijanskem, deloma po francoskem in deloma po švicarskem ozemlju. V celoti zahteva približno deset dni hoje, mogoče pa jo je opraviti v dveh ali več delih. Goriški planinci so se tokrat odločili za južni polkrog. Navdušeni nad divjino in lepoto gorske pokrajine pa so se udeleženci trekinga že odločili, da bo treba pogledati še na severno stran. Prihodnje leto ali kasneje. Škoda le ker je Aosta, kljub sodobnim
avtocestam še zmeraj zelo daleč in je treba za vsak obisk nameniti vsaj nekaj dni. Prostega časa pa je, vsaj za nekatere, zelo malo!
Datum večdnevnega izleta je bil določen že pred nekaj meseci: odhod 31. julija, povratek 4. ali 5. avgusta. Izkazalo se je, da je bila izbira, vsaj kar se vremena tiče, posrečena. V štirih dnevih trekinga je udeležence le za kaki dve uri spremljal dež. Sicer je vse dni prevladovalo lepo vreme, spričo katerega smo pozabili na vročino, naporno hojo in težke nahrbtnike. Nekaj pomislekov je bilo na začetku , kako bodo preizkušnjo prestali najmlajši udeleženci desetčlanske odprave, petletni Mario, osemletni Matjaž, Majda, Mirjam. V Courmayeurju, potem ko smo se s sistemom žičnic pripeljali s francoske strani spet na izhodišče naše krožne poti, smo odrasli udeleženci morali priznati, da nas je pot veliko bolj zdelala. Kdo ve, morda je najmlajšim udeležencem pomagala tudi obljuba o orjaškem sladoledu, ki smo jo seveda tudi dosledno izpolnili.
Danes odprtje galerije A. Černigoja
A10GINRE
CEMGDU
V oivoslfvenem programu bodo sodeloval!
dr. Bralko Kreft dr. lure Mikuž Sergij Cesar
Anion Peije Irt trobilni kvartet:
Stanko Praprotnik * irobenla lože Žitnik * irobeeia lože Kocjančld * rog
_________________ Božidar Lotrič * pojavna
Danes ob 16. uri bodo v Lipici odprli Galerijo Avgusta Černigoja. V otvoritvenem programu bodo sodelovali dr. Bratko Kreft, dr. Jure Mikuž, Sergij Cesar, Anton Petje in trobilni kvartet.
Festival Ljubljana
PROGRAM 2. MINIFESTA LUTKOVNIH GLEDALIŠČ
V Lutkovnem gledališču Ljubljana od 24. do 30. septembra
24.	9. Iz oči v oči - Gledališče Bululu iz Pariza (Francija)
25.	9. Hermann - Gledlišče lutk V vetru iz Braunschweiga (ZRN)
26.9.	Rdeča čepica in Pravim, kar pravim - Državno lutkovno gledališče Rabcio iz Poljske
27.9.	Vodnjak življenja - Lutkovno gledališeč Cveta Severja iz Kranja
28. 9. Ptica Peka-neka - Gledališče Črni muc iz Italije
29.9.	Steva Pešič: Goska na mesecu - Pozorište lutaka Pinokio, Zemun
30. 9. Zlatko Krilič: Jajce - Lutkovno gledališče Ljubljana
Vse predstave bodo v Lutkovnem gledališču - Ljubljana na Krekovem trgu 2, ob 20.30.
Vse dodatne informacije nudi Festival - Ljubljana, vstopnice so na razpolago pri blagajni v Križankah.
Poletje v školjki je doživelo tudi ekranizacijo
Knjiga mladinskega pisatelja V. Mala obravnava odnose med starši in otroci
V odmevu poletnega vzdušja se utegne zdeti naj-novejša knjiga mladinskega pisatelja Vitana Mala kot blagi morski vetrič, ki obnavlja in oživlja počit-Nške spomine: igrivo in skorajda poetično, s polno doživete lepote in kopico dogodkov, ki se kar prehitevajo v dobrem smislu. Avtorja že dodobra pozna-mo po »Sreči na vrvici«, po kateri je bil posnet izredno odziven in priljubljen film v režiji Janeta Kavčiča, pa tudi »Poletje v školjki« je doživelo svojo ekranizacijo, ki je vsaj v Ljubljani rekordno dolgo ostala na rednem filmskem sporedu. V tej zvezi lahko opozorimo na tako rekoč realno dejstvo, da bomo lahko ravno »Poletje v školjki« po vsej verjetnosti videli v predstoječi sezoni v okviru »2. Filmskega videomonitorja« v Gorici in seveda tudi v Trstu.
O čem pripoveduje pričujoča knjiga? Takoj uvodoma je nujno naglasiti, da je govor o Malovem prvencu »Ime mi je_ Tomaž«, ki se ga je skupaj z avtorjem lotil Tugo Štiglic, ga filmsko priredil, da bi P° že posnetem filmu izdal Mal novo knjigo, ki sledi filmskemu načinu pripovedi in je po vsej verjetnosti °premljena z dodatnimi domislicami - kar se navad-n° dogaja pri ekranizacijah literarnih predlog. Os-Jednji junak je Tomaž, vse se dogaja v slovenskem Primorju med Piranom in Portorožem, fantje in dekleta enega ali drugega mesta so si seveda v navzkrižnih dvobojih, počitnice privabljajo v to čudovito območje Slovenije še cel kup gostov, ki se priključijo obmorskim peripetijam. Med Pirančani in “ortorožani divja prava vojna, medtem staremu ribiču Luki, ki je Tomažev prijatelj in življenjski učitelj, Ueznanci kradejo ujete školjke, vojna odraščajočih
nadebudnežev se stopnjuje, Tomaža celo ulovijo in ga premikastijo, zaseda sledi zasedi, preobrat preobratu, ob vseh teh dogodkih pa žari morje s svojimi solinami v vsej svoji brezskrbni in osrečujoči lepoti. Tukaj je še mladostna ljubezen, Tomaž se vname za Mileno, ki je v Piranu na počitnicah, nežne in kar prosojne barve mladostniškega prebujanja se kopičijo ena na drugo, dokler se ne izkaže, da školjk ne kradejo »sovražniki« iz Portoroža, ampak trije nekoliko starejši motoristi na čeladah, ki predstavljajo že zametek »problematične« in nič nedolžne generacije. V vojni sprti stranki stopita skupaj in uspeh je zagotovljen, motoristi so razkrinkani in bodo morali odslej pomagati staremu Luki, namesto da mu jemljejo blago, in vse se v tem smislu zaključi lepo, kot so lepe vsake počitnice brezskrbne mladosti.
Ob vseh teh dogodkih, ki si sledijo neverjetno hitro, tako rekoč v zaporedju učinkovitih epizod, ki govorijo že same zase, pa se odvija še ena zgodba, ki je kot dvojni prijem pravzaprav že postala avtorjeva (izpovedna) značilnost. Zgodba, ki je po svoji naravi tehtnejša, da ne rečemo usodnejša, zgodba, ki uvaja v svet mladostnikov svet odraslih, svet, ki pravzaprav ne osrečuje, ampak opozarja na probleme kasnejših let. Gre za Tomaževega očeta, ki je službeno v Ljubljani, družina je razcepljena, Tomaž bi seveda želel očeta ob sebi, kot tudi njegova mati, oče pa bi rad, da se vsi skupaj preselijo v prestolnico. Osvetlitev sodobne družine, ki je lahko za odraščajočega otroka tudi temna senca, se sicer sprehaja v varni razdalji, ki ne more pokvariti radoživega razpolože-
nja knjige, toda problem z očetom zveni v zraku kot akord, ki ga ni mogoče trajno utišati. Istočasno je imenovana tema človeško polna in vsezajemajoča, čustvena, in predstavlja harmonično ravnotežje mladosti in brezskrbnemu življenju. Nekaj podobnega, namreč v smislu globljega čustvenega naboja, se je dogajalo tudi pri »Sreči na vrvici«, kjer pri iskanju ljubljenega pasjega prijatelja ne gre več zgolj za igro in napete situacije, pač pa za globlje motive navezanosti in bistvenejšega nagnenja, ki se tako močno zrcali v odraščajočem otroku in mladostniku. »Poletje v školjki« pravzaprav na koncu že nakaže pravo dramo, Tomaževa družina se odloči, da se vendar preseli v Ljubljano, kar pomeni slovo od morja, slovo od prijateljev, slovo od mladostne ljubezni, toda tudi v tej točki Vitan Mal obsolutno obvlada svoj žanr: trenutku resne zamišljenosti in užaloščenosti sledi docela odprt konec, Tomaž bo pač dobil v Ljubljani novih prijateljev, pa tudi k starim se bo lahko vrnil, življenje gre dalje in vsa prihodnost leži pred svetlobo neugnanega mladostnega doživljanja.
Na vsak način več kot prijetna knjiga (tudi za odraslega) bralca, še posebno dragocena zaradi ne-sladkobnega obravnavanja morda nekoliko idealiziranih junakov, ki pa prepričujejo s svojo zagnanostjo, domiselnostjo in ne nazadnje povsem svojim odnosom do staršev, ki se tudi ob tej knjigi lahko resno zamislijo oziroma ponovno vživijo v svet svojih (večkrat ne do kraja razumljenih) otrok.
JANEZ POVŠE
Scenografija in kostumografija jugoslovanskega filma v Parizu
Kot dopolnilo jugoslovanskim filmom, ki jih prikazujejo v Parizu, so pripravili razstavo scenografije in kostumografije iz jugoslovanskih filmov. Za razstavo sta poskrbela Institut za film iz Beograda in Jugoslovanski kulturni center v Parizu. Filmske projekcije v centru Pompidou in razstava v Jugoslovanskem centru so komplementarno izpolnjevale široko informacijo o jugoslovanski kinematografiji.
Razstava ponazarja najznačilnejše zglede scenografije in kostumografije med letnicama 1945 in 1985. Med skicami je tudi delo akademskega slikarja Joža Janda iz Zagreba, ki je avtor scenografije prvega povojnega filma "Slavica", pa Borisa Kobeta scena za slovenska filma "Na svoji zemlji" in "Trst". Tu so še dela znanih osebnosti, kakršni so Vlastimir Gavrik, Veljko Despotovič, Mirko Lipužič, Željko Se-nečič, Niko Matul, kostumi Mire Čo-harič, Divne Jovanovič, Saše Jakovljevič in drugih. Vladimir Gavrik je napisal uvodne besede za katalog v francoščini.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Razprava o književnosti in izobraževanju
Tradicionalno srečanje slovenskih pisateljev in njiho-. 9°stov se bo tudi letos ponovilo, kot tolikokrat do-*’ei. v lepem okolju sicer že nekoliko razpadajočega gra-(čeprav ga restavrirajo) Štatenberga. Srečanje bo od T 13. septembra.
.. Letos sta se prireditelja, Društvo slovenskih pisate-levin njegova mariborska podružnica, odločila za temo "hjiževnost in izobraževanje. Ta tema se vsiljuje ne amo zato, ker se je v slovenskih šolah v SRS zmanjšal humanističnih ved, marveč tudi zategadelj, ker je iv l fe manj upoštevan vpliv književnosti na vzgojo in zobraževanje. Ta vpliv bi že bil komaj opazen, če ne bi elovale različne organizacijske oblike ukvarjanja s “ligo in njenim sporočilom (bralne značke in druga P°dobna tekmovanja).
le dejavnosti pa so le fakultatitvne in bolj ali manj dvisne od dobre volje posameznih mentorjev. Na sploš-0 Pa je vpliv književnosti na oblikovanje novih genera-
cij prav neznaten. Neizrabljene so možnosti, da bi književnost kot avtentična srž slovenske zavesti posredovala mladim moralnoetične, idejnoestetske, družbenozgodovinske, jezikovne in druge vrednote. Le tako bi se lahko na višji, z novimi spoznanji oplemeniteni ravni ponovno udejanilo vse tisto najboljše, kar se je v narodu oblikovalo skozi stoletja.
Skratka tema, ki bo v tem trenutku vsekakor pritegnila pozornost tudi širše, ne samo književne javnosti, saj je prav problematika humanističnih ved ob neslavnih skupnih jedrih med najbolj perečimi. Pa ne samo to. Gre tudi za samo obliko pouka književnosti. Jasno je, da je tematski sklop okrog tega nadvse zanimiv tudi za naš konec, saj vemo, kakšni so programi pouka književnosti pri nas in boljše ali slabše poznavanje predvsem sodobne stvarnosti v slovenski književnosti je zares prepuščeno dobri volji posameznikov.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN

KNJIGARNA - PAPIRNICA
»LEONARDO«
popolna izbira šolskih in pisarniških potrebščin igrače — knjige
MILJE — Korzo Puccini 6 — Telefon 274688
K vprašanjem o Trubarju in Južnih Slovanih
do zanimivo le današnje razmišljanje zgo-»nVln.arfa Jsnka Pleterskega, ki se navezuje na T^dško« reformacijo pri Slovencih in sklepa na ka °bT0 fedanjo usodo lužiških Srbov in njihovo či(SneT° drugačno pot: »Le z veliko sreče je peš-v a ze zares nenevarnih lužiških Srbov, čeprav duh i ref°riniranih, še učakala, da je v tem u (slovanskem) vsaj po letu 1945 — ob znani prj adii pomoči — dejansko zavladalo tudi nekaj ner,nania uarodnostne enakopravnosti in narod-Tna uP°števanja.« (J. Pleterski, Trubar pač! 315)" Naši raz9ledi XXXV, 12 (827), 20. 6. 1986,
jeVfKo imamo v zavesti dve osvetljevanji Trubar-temJ’0'101’6, tisto, ki jo določajo in označujejo ?-bur 110 RaSčica' le bežno Reka, izraziteje Sal-v 9' odločilno pa Trst (Bonomo) in seveda Celi °Zi Ljubljana, tudi Loka, Dunaj, Laško in obrA P3 tViirttemberg, ob tem pa kratkotrajno le 1557-1562, ki ga osvetljuje delo v biblij-
skem zavodu v Urachu, v »slovensko-hrvaškem podjetju«, kot pravi Trubar sam, ne moremo mimo zgodovinske okoliščine, ki jo poudarjajo
predvsem nemško pišoči zgodovinarji tako pred desetletji kot dandanes. Z zadušitvijo reformacije je iz Kranjske odšlo dve tretjini Nemcev. (Prim.: Giinther Stoki, Die deutsch-slavische Siidost-grenze des Reiches im 16. Jahrhundert, Breslava 1940, 6.-8. pogl.; Wilhelm Baum, Deutsche und Slovvenen in Krain, Celovec 1981.) Kaj je to pomenilo za narodnostno podobo dežele Kranjske, nam brez upoštevanja okoliščine, da so pripadali družbeno, gospodarsko in kulturno močnejšemu, čeprav številčno šibkejšemu narodnemu sloju, nekaj lahko pove primerjava z Južno Koroško in s Spodnjo Štajersko. Ker se tu in tam pojavljajo priložnostne primerjave, je treba poudariti, da to ni bil exodus takšne narave, kakršen je slovenski narod usodno obremenil v našem stoletju — beg po večini nemških protestantov je te množice sicer odgnal iz Kranjske, a jih je povedel med sonarodnjake v nemško državo, med somišljenike in brate v veri. Posledica tega exodusa, ki jo poudarjajo nemški zgodovinarji, pa je dejstvo, da
v naslednjih, zlasti tudi v 19. in v začetku 20. stoletja nemški živelj na Kranjskem ni presegel meje petih odstotkov celotnega prebivalstva, ker so popolnoma prevladovali Slovenci. Ta okoliščina svojevrstno osvetljuje tudi današnje razmere.
Trubar je v svojih slovenskih in nemških predgovorih, ki jih je skupaj za celo knjigo, zapustil veliko zgovornih sporočil. Z njihovim Upoštevanjem ni nemogoče spoznati tistih resničnih pobud, ki so ga v letih 1557 in 1562 usmerjale k delu za južnoslovanske prevode in tiske v daljnem Urachu na Wurttemberškem. Obsežna razprava o teh vprašanjih (Janez Rotar, Delo Primoža Trubarja za glagolsko in cirilsko knjigo, str. 57-88) je priobčena v VViener slawis-tischer Almanach, Sonderband 13, Protestantis-mus bel den Slowenen - Protestantizem pri Slovencih, Dunaj 1984.
(Se nadaljuje)
JANEZ ROTAR
Zadnji dan petega svetovnega prvenstva v plavanju v Madridu
Podvig mladega Italijana Battistellija
Proces o črnih stavah v Rimu
Včeraj na vrsti tudi zagovornika tržaškega drugoligaša
MADRID — Peto svetovno prvenstvo v plavanju v Madridu se je včeraj končalo v znamenju velikega podviga mladega, komaj 16-letnega Italijana Stefana Ratti-stellija, ki je na 1.500 m osvojil kar srebrno kolajno. Bil je to nepričakovan uspeh' za ves italijanski tabor in tudi eno največjih presenečenj tega prvenstva. Mladi Batti-stelli, ki se je že izkazal na pravkar končanem evropskem mladinskem prvenstvu v Berhnu, kjer je osvojil kar tri zlate kolajne, si je včerajšnje srebro priboril z zvrhano mero hrabrosti, saj je v zelo ostri konkurenci plaval sproščeno in obenem agresivno. Premagal ga je samo Zahodni Nemec Henkel, za njim pa sta priplavala Američan Jorgensen in svetovni prvak in rekorder Saljnikov. Sovjet je s četrtim mestom povsem razočaral. Dobro šesto mesto pa je osvojil Jugoslovan Darjan Petrič.
Včerajšnji sklepni dan plavalnega sporeda se je končal s svetovnim rekordom Romunke Tamare Costache na 50 m prosto in z evropsk;m rekordom Madžara Damyija na 200 m mešano. Madžar je tako odvzel evropski primat Italijanu Franceschiju.
SP se je končalo s premočjo Vzhodne Nemčije, ki je žela levji delež zlatih in srebrnih odličij s svojo skoraj nepremagljivo žensko vrsto.
MOŠKI
200 m mešano: 1. Darnyi (Madž.) 2’01”57 (evropski rekord); 2. Bau-mann (Kan.) 2’02”34; 3. Jarošuk (SZ)
2’02”61; 4. Bermel (ZRN) 2,03”75; 5. Morales (ZDA) 2’03”90; 6. Cochran (VB) 2’03”98; 7. Hladky (ČSSR) 2 minuti 4”10; 8. Sternal (NDR) 2’04”38.
1.500 m: 1. Henkel (ZRN) 15’05”31;
2.	Battistelli (It.)) 15’14”80 (it. rekord); 3. Jorgensen (ZDA) 15T6”23; 4. Saljnikov (SZ) 15’18”94; 5. Dassler (NDR) 15’21”88; 6. Petrič (Jug.) 15 minut 22”35; 7. Petrov (SZ)15’25”55; 8. lacono (Fr.) 15’26”41.
4x100 mešano: 1. ZDA 3’41”25; 2. ZRN 3’42”26; 3. SZ 3’42”63; 4. Kanada 3’43”38; 5. V. Britanija 3’45”24; 6. Švica 3’48”45; 7. Nizozemska 3 minute 49”02; 8. Francija 3’50”20.
ŽENSKE
200 m delfin: 1. Meagher (ZDA) 2’08”41; 2. Gressler (NDR) 2’10”66;
3.	Wiegang (NDR) 2’10”68; 4. Mc Grath (ZDA) 2'10”91;	5. Gimnis
(Kan.) 2’12”61; 6. Roussaki (Gr.)
KOLAJNE
2T4”89; 7. Schuster (ZRN) 2’15”34; 8. Takahashi (Jap.) 2’15”86.
50 m prosto: 1. Costache (Rom.) 25’'28 (svetovni rekord); 2. Otto (N DR) 25”50; 3. Armentero (Švi.) 25”93;
4.	Johnson (ZDA) 26”07; 5. Verstap-pen (Niz.) 26”08; 6. Van Bentum (Niz.) 26”14; 7. Dorman (ZDA) 26”15; 8. Kamoun (Fr.) 26”20.
200 m hrbtno: 1. Sirch (NDR) 2 minuti 11”37; 2. Mitchell (ZDA) 2’11”39;
	Z	s	B	3. Zimmermann (NDR) 2’11”45; 4.
Vzh. Nemčija	14	12	4	Green (ZDA) 2’13”34; 5. Šibajeva
ZDA	9	10'	13	(SZ) 2T4”69; 6. De Rover (Niz.) 2
Kanada	4	2	2	minuti 14”94; 7. Patrascoiu (Rom.)
Zah. Nemčija	4	2	1	2T6”60; 8. Schlicht (ZRN) 2’18”03.
Madžarska	3	0	0	
Kitajska	2	4	1	Skoki v vodo
Sov. zveza	2	3	7	Američan Greg Louganis je po zma-
Romunija	1	0	1	gi s stolpa osvojil zlato kolajno tudi
Avstralija	1	0	0	z deske pred Kitajcem Lijem in roja-
Jugoslavija	1	0	0	kom Kimballom. Italijan Rinaldi je
Italija	0	3	0	bil deveti.
Nizozemska	0	1	4	Končni vrstni red: 1. Louganis (Z
Bolgarija	0	1	1	DA) 668,58 ; 2. Li (Kit.) 624,33; 3.
Francija	0	1	1	Kimball (ZDA) 599,91; 4. Haage (N
Švica	0	1	1	DR) 541,44 ; 5. Tong (Kit.) 539,19;
N. Zelandija	0	1	0	6. Gourilev (SZ) 530,26 ; 7. Mondragon
Japonska	0	0	2	(Meh.) 513,30; 8. Starodoubčev (SZ)
Velika Britanija	0	0	2	510,57; 9. Rinaldi (It.) 492,60; 10.
Danska	0	0	1	Yamaghishi (Jap.) 453,45.
RIM — Pričakovani poseg zagovornika Lazia, odvetnika Gianzda, je spričo časovne stiske, s katero se prizivno sodišče vseskozi spoprijema, odpadel. Kongresna dvorana rimskega hotela Hiltoh, kjer poteka prizivna obravnava zoper društva in posameznike, ki so se »pregrešili« nad nogometno pravico, je bila tako priča razvitju svežnjev pritožb in pripomb na račun prvostopenjske razsodbe. Na govorniški oder sta stopila tudi zagovornika Triestine, oz. njenega igralca Braghina, Lozzi ter Stigliani. Podčrtala sta malone popolno pomanjkanje obremenilnih dokazov na račun omenjenega veznega igralca tržaškega prvoligaša in zahtevala takojšnjo oprostitev za društvo, ki naj bi po njunih trditvah ne bilo soudeleženo pri »trgovanju« z izidi nogometnih tekem. Vztrajala sta še zlasti nad neobičajno ter povsem neupravičeno dvojno kaznijo, s katero je prvostopenjsko sodišče postreglo Triestini.
Prizivno sodišče je nadalje prisluhnilo posegom žagovomikov Palerma, Vicenze ter Cagliariju, ki so seveda prisegli nad neoporečnostjo ravnanja svojih varovancev.
NOGOMET: danes v 1. kolu italijanskega pokala
Triestina in Udinese pred domačim občinstvom
NOGOMET: danes v prvi jugoslovanski ligi
Derbi kola v Zagrebli
Prvo kolo italijanskega nogometnega pokala je pred durmi. Po poletnem pripravljalnem obdobju so torej poklicna moštva A, B ter C lige pred prvo uradno preizkušnjo. Prtdprven-stvene prijateljske tekme niso merodajne za ugotovitev dejanske forme posameznih zasedb. Tokrat pa se bodo vse udeleženke letošnje izvedbe italijanskega pokala spopadle za točki, ki bodo bržkone odločilnega pomena za marsikatero ekipo, ki se bo potegovala za vstop v osmino finala. Med slednje nedvomno sodita tudi deželna Ugaša Udinese ter Triestina.
Videmčani nastopajo v drugi skupini s Cavesejem, Catanzarom, Catanio, Interjem ter z današnjim gostom Bologno. V Vidmu se nadejajo zmage, kajti v tem primeru bi Bolonjčane bržkone dokončno izločili iz boja za drugo mesto v skupini; prvo mesto je najbrž že oddano milanskemu Interju, ki razpolaga z daleč najkakovostnejšo igralsko zasedbo. Trener De Sisti se
spopada z dokajšnjimi težavami, zlasti kar zadeva izbiro vratarja: zdi se namreč, da je vratar Brini nekoliko nerazpoložen, za nameček pa gre priznati, da se na dosedanjih prijateljskih srečanjih ni najbolj izkazal. Chierico pa je, kot kaže, prebolel poškodbo in obeta doprinesti napadalni črti svojega moštva izrazitejšo prodornost.
Trener Triestine Ferrari pa bo prisiljen odreči se napadalcu Cinellu, ki še ni okreval po lažji poškodbi. V napadu bo torej z De Falcom sodeloval ScagUa. Skupino 4 sestavljajo poleg Triestine še enajsterice Milana, Sam-benedettelseja, Ascolija, Barlette in Parme. Novopečeni prvoUgaš Ascoli, ki bo gostoval v Trstu, bo ubral nadvse previdno taktiko, saj bo znatno okrepil vezno linijo, za postil vil pa bo napad, kjer bo tržaške branilce nadlegoval »osamljeni« Barbuti. Obeta se torej zanimiv spopad, ki bo bržkone potekal v znamenju vztrajnih napa-
dov Triestine.
DANAŠNJI SPORED 1. KOLA SKUPINA 1: Pescara - Como, Ca-sertana - Fiorentina, Arezzo - EmpoU. SKUPINA 2: Cavese - Inter, Udinese
-	Bologna (20.30), Catanzaro - Cata-nia. SKUPINA 3: Lecce - Juventus, Cremonese - Sampdoria, Reggiana -Monza. SKUPINA 4: Milan - Sambe-nedettesei, Triestina - AscoU (20.45), Parma - Barletta. SKUPINA 5: Cese-na - Lazio (v Riminiju), Spal - Napeli, Vicenza - Taranto. SKUPINA 6: Atalanta - Virescit, Genoa - Palermo, Brescia - Messina. SKUPINA 7: Ca-gliari - Torino, Siena - Avellino, Piša
-	Modena. SKUPINA 8: Roma - Cam-pobasso, Verona - Perugia, Piacenza
-	Bari.
Smučanj‘e na vodi v Trstu
TRST — Zaradi slabega vremena so včeraj na danes odložili šesto tekmo za državni naslov v smučanju na vodi.
Derbi današnjega 3. kola prve jugoslovanske! nogometne Uge bo v Zagrebu, kjer bo domači Dinamo igral proti mostarskemu Veležu, dokaj zanimivo pa bp tudi v Sarajevu, kjer bo Željezničar gostil splitskega Hajduka.
DANAŠNJI SPORED
Dinamo (Z) - Velež; Željezničar -Hajduk; C. zvezda - Sutjeska; Buduč-nost - Spartak; Čelik - Dinamo (V); Rijeka - Sarajevo; Priština - Vardar; Osijek - Radnički.
V včerajšnjem anticipiranem srečanju je v Tuzli beograjski Partizan premagal domačo Slobodo s 3:1.
Motociklizem: VN S. Marina
MISANO ADRIATICO — Jorge Martinez je z včerajšnjim drugim mestom (zmagal je Italijan Bianchi) osvojil naslov svetovnega prvaka v razredu 80 ccm. V ostalih razredih pa bodb tekmovali danes. Na poskusnih vožnjah so bili najhitrejši:
125 ccm: Gresini (It.) garelli; 250 ccm: Lavado (Ven.) yamaha; 500 ccm: Lawson (ZDA) yamaha.
Hinault še v vodstvu
DENVER — Američan Davis Phin-ney je osvojil 15. etapo mednarodne kolesarske dirke »Coors Classic« v ZDA. Hinault je ohranil prvo mesto na skupni lestvici, toda je izgubil skoraj minuto od drugouvrščenega Američana Lemonda, ki sedaj zaostaja za 1’26”.
V ženski konkurenci je zmagala Francozinja Longova, ki je tudi prva na skupni lestvici. Italijanka Maria Canins je 4. po 6’59”.
Memorial Fulvio Costa
VIDEM — Vrsta slovitih atletov (Coe, Campbell, Andrei, Evangelisti in drugi) se bo udeležila mednarodnega atletskega mitinga za memorial Fulvio Costa, ki bo 3. septembra v Vidmu.
Le še nekaj dni nas loči od EP v Stuttgartu
Stari prvaki niso brez možnosti
VESLANJE: svetovno prvenstvo v Nottinghamu
DANES SKLEPNI BOJI
n.
Evropsko atletsko prvenstvo v Stuttgartu bo od torka, 26., do nede-„ Ije, 31. t. m. Do STUTTGART velike atletske pri-1986 reditve nas loči torej le še nekaj dni. V današnjem prispevku vami posredujemo evropske in svetovne rekorderke v raznih disciplinah ter nosilce in nosilke evropskih naslovov iz' evropskega prvenstva v Atenah leta 1982. Za prireditev v Stuttgartu vlada veliko zanimanje. Nekaj reprezentanc je že dopotovalo v ZRN, ostale pa bodo prišle danes in jutri.
ŽENSKE
100 m: ER: Gdhr (NDR) 10”81 — 1983; SR: Ashford (ZDA) 10”76 — 1984 ; 200 m: ER: Koch (NDR) 21”71
—	1979, 1984 in Drechsler (NDR) 21”71 — 1986; SR: Koch (NDR) 21”71
—	1979, 1984 in Drechsler (NDR) 21”71 — 1986; 400 m: ER in SR: Koch (NDR) 47”60 — 1985 ; 800 m: ER in SR: Kratochvilova (NSSR) 1’53”28 — 1983; 1500 m: ER in SR: Kazankina (SZ) 3’52”5 — 1980; 3000 m: ER in SR: Kazankina (SZ) 8’22”62 — 1984; 10000 m: ER in SR: Kristiansen (Norv.) 30’59”-42 — 1985; 4x100 m: ER in SR: (NDR) 41”37 — 1985; 4x400 m: ER in SR (NDR) 3'15”92 — 1984; 100 m ovire: ER in SR: Donko-va (Bol.) 12”29 : 400 m ovire: ER in SR: Busch (NDR) 53”56 — 1985; Višina: ER in SR: Kostadinova (Bol.) 208 cm — 1986; Daljina: ER in SR: Drechsler (NDR) 7,45 m. — 1986; Krogla: ER in SR: Lisovskaja (SZ) 22,53 m — 1984; Disk: ER in SR: Silhava (ČSSR) 74,56 m — 1984; Kopje: ER in SR: Felke (NDR) 75,40 m
—	1985; Sedmeroboj: ER Patz (N DR) 6946 točk — 1984; SR Joyner (ZDA) 7161 točk — 1986.
Na zadnjem EP v Atenah (1. 1982) so naslove osvojili atleti in atletinje iz 15 različnih držav. Samo NDR (13 naslovov), ZRN (8) in
SZ (6) so bile uspešne v obeh konkurencah, medtem ko so prišle VB, Italija, ČSSR, Španija, Finska in Nizozemska do slave pri moških, Portugalska, Poljska, Švedska, Romunija, Bolgarija in Grčija pa pri ženskah. Prvenstvo v Atenah je pomenilo veliko zmagoslavje na splošno nemške atletike. NDR in ZRN sta odnesli kar 21 od 41 možnih prvih mest.
BRANILCI EVROPSKIH NASLOVOV V STUTTGARTU
MOŠKI
Emmelmann (NDR, 100 m); Pren-zler (NDR, 200 m); Weber (ZRN, 400 m); Femer (ZRN, 800 m); Cfam (VB, 1500 m); Wessinghage (ZRN, 5000 m); Cova (Italija, 10000 m); Munkelt (NDR, 110 metrov ovire); Schmidt (ZRN, 400 m ovire); Hg (ZRN, 3000 m zapreke); Mogenburg (ZRN, višina); Krupski (SZ, palica); Dombrovvski (NDR, daljina); Connor (VB, troskok); Beyer (NDR, krogla); Bugar (ČSSR, disk); Sjedih (SZ, kladivo); Hohn (NDR, kopje); Thompson (VB, deseteroboj); Marin (Španija, hoja 20 km); Salonen (Finska, hoja 50 km); Nijboer (Niz, maraton);/ SZ (štafeta 4x100 m) in ZRN (štafeta 4x400 m).
ŽENSKE
Gohr (NDR, 100 m); Wdckel (NDR, 200 m); Koch (NDR, 400 m); Mine-jeva (SZ, 800 m); Dvima (SZ, 1500 m); Ulmasova (SZ, 3000 m); Langer (Polj., 100 m ovire); Skoglund (Šve., 400 m ovire); Meyfarth (ZRN, višina); Ionescu (Rom., daljina); Slu-pianek (NDR, krogla); Hristova (Bolg., disk); Verouli (Grčija, kopje); Neubert (NDR, sedmeroboj); Mota (Port., maraton); NDR (štafeta 4x100 m) in NDR (štafeta 4x400 m).
Predvideva se, da bo predvsem v moški konkurenci precejšnje število starih prvakov startalo z lepimi možnostmi, da ubranijo svoje naslove.
(kb)
KONEC
NOTTINGHAM — Danes bodo v Nottinghamu sklepni boji svetovnega veslaškega prvenstva. V obeh kategorijah (absolutni in lahki) bodo Italijani nastopili kar z devotimi čolni (šest+ tri), kar je doslej za italijansko vesla-štvo najboljši uspeh sploh.
Čeprav sta se v finale uvrstila le po repesažih, pa ostajata brata Ab-bagnale glavna aduta italijanske vrste tudi v današnjem finalu. Tudi v nei-katerih drugih kategorijah »azzurri« lahko posežejo do višjih uvrstitev, konkurenca (predvsem NDR) pa je izredno ostra.
Jugoslavijo pa bo v finalu zastopal le Grafičarjev dvojec brez krmarja.
SP v kanuju in kajaku
MONTREAL — Jugoslovana Matija Ljubek in Mirko Nisovič sta se v kanuju dvokleku na 560 m uvrstila v finale SP, ki bo danes v Montrealu. V kanuju enokleku je podoben podvig uspel tudi Ivanu Sabijanu.
DUNAJ — Vse kaže, da ima Jugoslavija novo zelo perspektivno košarkarsko generacijo. Na evropskem mladinskem prvenstvu v Avstriji so namreč »plavi« sinoči v velikem finalu premagali Sovjetsko zvezo kar s 111:87 in tako osvojili naslov evropskih prvakov.
»Azzurri« so bili na tem prvenstvu tretji. Potem ko so v polfinalu z dvema točkama izgubili proti SZ, so v malem finalu premagali ZRN s 83:53.
OSTALA IZIDA: finale za 5. mesto: Španija - Grčija 129:82; finale za 7. mesto: Finska - ČSSR 97:64.
V kanuju dvokleku na 1.000 m pa sta se v finale uvrstila Italijana Francesco Uberti in Daniele Scarpa.
Tenis: poraz Živojinoviča
JERICHO (Nevv York) — Jugoslovan Slobodan Žavojinovič je izgubil v četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Jerichu. Premagal ga je Andres Gomez iz Ekvadorja s 7:6, 6:4. OSTALI IZIDI: Lendl (ČS SR) - Sundstrom (Šve.) 6:3, 6:4; Gilbert (ZDA) - Tulasne (Fr.) 6:4, 6:3; McEnroe (ZDA) - Annacome (ZDA) 6:3, 6:2.
Turnir v Mahvvahu
MAHWAH — četrtfinalni izidi mednarodnega teniškega turnirja v Mah-wahu:	Graf (ZRN) - Demongeot
(Fr.) 6:3, 6:2; Durie (VB) - Gomez (VB) 7:5, 6:2; Reinach (J. Afr.) -Maršikova (ČSSR) 7:6, 6:3; Van No-strand (ZDA) - Sukova (ČSSR) 6:3, 4:6, 6:1.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Jugoslavija; 2. SZ; 3. Italija; 4. ZRN; 5. Španija; 6. Grčija; 7. Finska; 8. ČSSR.
Turnir v Lignanu
LIGNANO — V prvem kolu košarkarskega turnirja v Lignanu je tržaški Stefanel premagal beneški Giomo s 100:94 (45:62), goriški Segafredo pa je odpravil videmski Fantoni s 94:88 (49:40).
Barry Michael ostal prvak
MANCHESTER — Avstralski boksar Barry Michael je ubranil naslov svetovnega prvaka v superperesni ka-
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Kasparov-Karpov: remi v 10. partiji
LONDON — Garry Kasparov in A-natolij Karpov sta se v deseti partiji šahovskega dvoboja brez nadaljevanja sporazumela z remijem.
Enajsto partijo bosta šahista igrala jutri. Trenutno pa vodi Kasparov s 5,5:4,5.
Odbojka: mladinsko EP
PAZARDJIK (Bolgarija) — V 2. kolu finalnega dela mladinskega EP jf SZ premagala Italijo s 3:1 (14:16> 15:11, 15:8, 15:2), v ženski konkuren' ci pa je Italija premagala Jugoslavijo s 3:1 (15:11, 10:15, 15:6, 15:4).
Zgodovinski uspeh »azzurrov«
z zmago proti SZ
SPRINGFIELD (ZDA) — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju za trofejo »USA Cup« je Italiji uspel zgodovinski podvig, s tem da je v malem finalu premagala SZ s 3:1 (15:5, 7:D’ 15:5, 15:3). V finalu za 1. mesto so ZDA premagale Kubo s 3:0.
tegoriji (verzija IBF), s tem da J® po točkah premagal Angleža Najio3 Dahoa.
Podvig Aile VVinkler
INDIANAPOLIS — Na mladinske^1 teniškem prvenstvu ZDA je Jugosl vanka Aila Winkler v finalu premo gala Američanko Grosmanovo s 6:2 in tako osvojila prvo mesto .n tej pomembni mladinski prireditvi-
Dirka tris
CESENA — Skupna nagrada dirk® tris je bila tokrat 942.^)6.000 lir. iTj dobitnikov pa je prejelo po 3.859P' lir.
KOŠARKA: po visoki zmagi nad Sovjetsko zvezo
Jugoslovani evropski mladinski prvaki
Pogovor s trenerjem evropskih košarkarskih prvakov
J. Drvarič: »Med vami imam veliko število prijateljev«
Janez Drvarič
Kot je pač v navadi (torej ne samo pri nas ...), strokovnjaki v domačem okolju nimajo sreče. To se je pripetilo tudi znanemu slovenskemu košarkarskemu delavcu Janezu Drvariču. Pri ljubljanski Smelt Olimpiji so ga med prvenstvom odslovili. Vse kaže, da ni bil dovolj pripravljen, da bi vodil dru-goligaša... O Drvariču pa so gotovo Imeli povsem drugačno mnenje pri trenutno najuspešnejšem jugoslovanskem košarkarskem klubu, zagrebški Giboni. Ljubljanskega strokovnjaka so najeli kar kot prvega trenerja tudi zato, ker je Željko Pavličevič odpotoval v Španijo.
Ljubljanski strokovnjak je priljubljen tudi v naših košarkarskih krogih. Bil je vaditelj na raznih tečajih, ki so se jih udeleževali naši košarkarji in trenerji. Vselej je bil na razpolago z nasveti, pripomogel pa je tudi, da so naša društva organizirala vrsto prijateljskih tekem z ljubljanskimi klubi. Kot prej tudi sedaj, ko je prevzel vodstvo evropskega prvaka, je ostal skromen, razpoložljiv.
Z Drvaričem smo se srečali na uradni predstavitvi sponsorizacije Kronosa z zagrebškim moštvom.
"Kako se počutiš kot trener, ki je še Pred kratkim vodil moštvo, ki je nihalo med 1. in 2. ligo, sedaj pa si na trenerski klopi evropskih prvakov?"
"Prav gotovo je to zame veliko priznanje, saj je organizacija pri Giboni na zelo visoki ravni in mi to omogoča absolutno posvečanje samo strokovnemu delu. To je izključno delu z ekipo in seveda s posamezniki. Pri tem bi omenil tudi delo z najbolj perspektivnimi mladimi igralci, ki jih imamo sedaj pri Giboni kot novo generacijo."
"Gibona sodi gotovo v ozek krog najbolj organiziranih športnih klubov v Jugoslaviji. Misliš, da je Cibonina pot pravilna za dosego vrhunskih rezultatov?"
"Mislim, da je samo ta pot pravilna. Tako pot je začela Gibona in po tej poti gre tudi jugoslovanska smučarska reprezentanca. Ge bi pri tem navedel osebi, ki sta najzaslužnejši za te uspehe, sta le-ta seveda Mirko Novosel in Tone Vogrinec. Kar je Mirko Novosel v košarki, to je v smučanju Tone Vogrinec."
"Gibone, kot evropskega prvaka, letos ne bo v elitnem evropskem pokalnem tekmovanju. Kateri so letošnji cilji vašega kluba?"
"Gibona ima letos kot prvi in primarni cilj osvojitev državnega prvenstva, ki ga je lani nesrečno izgubila. Drugi cilj je osvojitev jugoslovanskega pokala, tretji pa najvišjo uvrstitev v pokalu pokalnih prvakov. Tudi v tem pokalu bomo skušali osvojiti prvo mesto, seveda pri tem moramo upoštevati, da bo konkurenca izredno ostra."
"Košarka v Sloveniji in pri nekdaj zelo uspešnem klubu Olimpije je v globoki krizi. Kateri naj bi bili recepti, da bi Slovenija in seveda predvsem ljubljanski klub ujela korak z vodilnimi jugoslovanskimi košarkarskimi središči?"
"Glede na izkušnje, ki sem jih imel doslej v Sloveniji, mislim, da bodo morali v Sloveniji glede organizacije mnogo več storiti kot doslej. Kot sem že prej omenil, lahko za dobro delo
vzamemo kot primer smučarje. Pa tudi Zagreb ni daleč, da bi se lahko zgledovali po delu in organizaciji, ki je pri Giboni. Drugič: težko je doseči vrhunske rezultate, ko ni večjega izbora visokih igralcev. Tudi v bodoče bo potrebno iskati visoke igralce v drugih republikah."
"Zelo si popularen tudi med našimi ljubitelji košarke, saj si našim društvom in moštvom večkrat priskočil na pomoč. Kaj meniš o zamejski košarki in če lahko še računamo na tvojo pomoč?"
"Že dolgo let spremljam košarko v zamejstvu, kjer imam tudi veliko prijateljev. Sledim predvsem Jadranu in želim, da bi vaše moštvo še naprej dosegalo tako dobre rezultate. Polno uspeha seveda želim tudi vsem ostalim klubom. Pri tem pa bi podčrtal pomen, ki ga imajo športna društva pri vas, saj združujejo mladino. Tudi na tem mestu obljubljam, da bom v bodoče, kolikor bo le v moji moči, sodeloval z vašimi društvi in bom vedno pripravljen pomagati."
Naj ob koncu tega intervjuja še omenimo, da je Drvarič kar navdušen nad svojimi novimi varovanci ("Njihov je pravi profesionalni odnos do dela. S fanti nisem imel in nimam nobenih težav.") Gibona se bo prihodnji teden udeležila mednarodnega turnirja v Riminiju, nato bo nastopila na turnirju v Valencii, nakar bodo zagrebški košarkarji odpotovali v Buenos Aires, kjer jih čaka v tem delu najzahtevnejša preizkušnja - medcelinski pokal.
(B. Lakovič)
Košarkarji Gibone pred beneško tovarno Beneco
V priredbi ZSŠDI in nekaterih društev
»Jesen 86« - finalni del turnirjev v malem nogometu
Jesen 86, tako se bo imenoval finalni del turnirjev v malem nogometu, ki 30. in 31. avgusta v Gorici v priredbi Združenja slovenskih športnih druš-*-ev v Italiji in društev, ki so pripravila Poletne turnirje.
Turnirji v malem nogometu v poletjih mesecih, ko so uradna nogometna Prvenstva ustavljena, so postali že na-''sda na Goriškem, tako da v zadnjih istih beležimo vrsto takih pobud, na katerih sodelujejo člani raznih ekip in Pa drugi, ki s to panogo niso nepos-tsdno povezani. Uspeh pobud pa je Poslej beležil dokajšen odziv tudi s strani občinstva, ki se je v zadovolji-^prn številu odzvalo raznim tekmam, so se v letošnjem poletju vrstile na °oeh straneh meje. Namen ZSŠDI pa ie bil, da z zaključnim turnirjem da
možnost zmagovalcem posameznih turnirjev, da se pomerijo med seboj.
Prireditelji so sklenili, da se bodo pobude, ki bodo v soboto in nedeljo na igrišču gluhonemih pri goriškem Kulturnem domu, udeležile ekipe, ki so zmagale na turnirjih v Dolu, na Peči, Vojščici in v Opatjem Selu. To so Štandrež, Števerjan, Prvačina in Kostanjevica na Krasu.
Finalni turnir Jesen 86 se bo začel v soboto, 30. t. m., ob 17. uri s srečanjem Štandrež - Števerjan, ob 18.30 bo tekma med Prvačino in Kostanjevico. Naslednjega dne, v nedeljo, bo ob 17. uri srečanje, ki bo odločalo o 3. mestu, veliki finale pa bo sledil ob 18.30. Ob zaključku srečanj bo ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma nagrajevanje ekip.
Netočni podatki
V članku o telovadnicah in igriščih v stvarnosti šolske zamejske telesne vzgoje, ki je bil objavljen 21. t. m., sta bili žal dve napaki: 1. podatek glede števila učnih ur, ki jih imajo nabrežin-ski srednješolci na razpolago, je netočen, kajti odmerjeno jim je samo 12 ur tedensko in ne 16, kot je bilo zapisano; 2. nadalje ni točna navedba, da zavoljo oddaljenosti občinske telovadnice od nabrežinskega poslopja prihaja do zamude pri opravljanju učnih načrtov ter nerednega obiska pouka telesne vzgoje.
obvestila
KK BOR
obvešča mladince (letniki 1969, '68 in '67) in člane, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 1. septembra, ob 18.30 na stadionu »1. maj«.
DOM AGOREST
obvešča vse mladinke, ki se bodo udeležile odbojkarskih priprav na Bledu, naj se danes zberejo ob 10. uri pred železniško postajo v Novi Gorici. Članice Doma pa se bodo z Bleda vrnile danes, in sicer ob 20.20 na železniški postaji v N. Gorici.
Bazni tabor
Popoldne prideta v bazo Bogdan in Beni. Nič dobrega nimata povedati. Bogdan je splezal še sto metrov višje, zahtevna plezarija je bila, po gnilem ledu in krhki skali, potem pa je pri-žvižgal kamen in naredil Beniju luknjo v nahrbtniku. Še dobro, da ni zadel glave. Sestopila sta, ura pa je bila komaj štiri zjutraj.
Zvečer debatiramo in jeziki se nam za nekaj časa celo živahno razvežejo, kot bi pozabili na goro. Lucijan je posrečen, celo apetit je že dobil in hvali dal bat. Šerpe pa že odlično obvladajo raznorazne, dvojezičnef!) izpeljanke iz: putan... in podobnega. Zanimivo je seveda to, da vejo, kaj kakšna beseda pomeni: Nuru nam obljublja, da nam zrihta, higiensko neoporečne, kurbe, ko se vrnemo v Katmandu. Lucijan kajpak že komaj čaka. On enostavno reče: »Fantje, pejte hitro na vrh, da filiramo domov!«
Po dveh dnevih počitka v bazi se odločimo, poskusili bomo še zadnji naskok na vrh, v alpskem slogu po Angleški smeri, in sicer v dveh navezah, ter v enem dnevu razmaha. Sestopili bomo, če pridemo na vrh, po severnih pobočjih, ki niso zahtevna. Tam se je bila pred leti povzpela francoska odprava, ko je človek prvič stopil na vrh osemtisočaka.
Popoldne se pooblači, po gorah se vlačijo megle in drobno sneži. Upamo, da ne bo poslabšanja. Prva naveza, Andrej, Matevž in Beni odrine na enko. Naslednji dan jim sledimo, Tokrat sem z Borutom in Bogdanom. Jutro je sončno in počutim se bolje, kot pač vedno, ko sprejmeš neko odločitev in se rešiš negotovosti. Lucijan in šerpe nam želijo srečo. Tudi ledenik se nam tokrat zdi krajši, povzpnemo se na enko, do prvega tabora. Megle se spet podijo okoli, vendar je nebo jasno. Bogdan pristavi lonec za čaj, Borut pa lovi vezo z malo šumečo škatlico, s prvo navezo, ki se nahaja zgoraj, na trojki. Končno zaslišimo glas, Andrejev, ki je kratek, jedrnat in banalno enostaven: »... odločil sem se, da zapustimo hrib.« Borut nekaj nedoločenega momlja v radijsko škat-Ijico, »no ja, a tko, no prov, pač, tako je, a ne...« Andrej pove, da se je v naši, nameravani smeri, prav v žlebu, kjer naj bi se vzpenjali, podrl velik serak, velik plaz, in pometel po žlebu. Toliko, da ni še njega, Andreja, odnesel.
Bogdan leži v šotoru, nič ne reče, tiho in enakomerno si si s prsti gladi lase. Sedim na nahrbtniku, zmeden, ne žejen, ne lačen. Ko je že dobro kazalo, spet nič. Ali je sploh mogoče govoriti o zmagah in porazih?
Proti večeru se nam jeziki razvežejo in kmalu je spet vse kot po navadi, kot se ne bo dogodilo nič posebnega, Anapurna je za nami, morda ni pomembno, ali smo bili na vrhu ali ne. Že tolikokrat smo bili v tej steni razočarani, da ne moremo biti prizadeti. Z Bogdanom govoriva, kaj vse je še pred nami, prav tako je, kot bi zdaj bili doma v sobi in načrtovali, nove vzpone, potovanja, želje nam odhajajo v svet, slepi smo za vse, kar nas tu oddaja.
Zvečer, ko je že tema, odrinemo naprej proti dvojki, tam prespimo in nato s pomočjo šerp vsi skupaj pospravimo tabore. Nasednjih nekaj dni v bazi pospravljamo, nekateri že močno želijo domov, čakajo jih otroci, družina. Sam se počutim svobodnega, kot volk, gore, ki nas obdajajo, pa so že preteklost, polni smo besed in smeha, življenje polno doživetij, uspehov in neuspehov gre naprej, enkratno in neponovljivo, skozi vselejšnji labirint, razpet med tri reči.
IZGUBLJENA
NUJNOST
V nekaj dnevih smo pospravili in najpomembnejše stvari znosili s hriba, posušili šotore in zadnjega dne v oktobru zapustimo bazo pod Anapurno. Borut je seveda spet najbolj nestrpen in že navsezgodaj začne rogoviliti. Šerpe, Zambu, Nuru in Renzing bodo še ostali tu in počakali na nosače, ostali pa po zgodnjem zajtrku odidemo. Z Bogdanom in Matevžem gremo zadnji iz baze. Vedno je čudno zapustiti kraj, kjer si nekaj časa prebival, se nanj navadil in uživel. To rav-
nico sredi revnih, bornih travnatih pobočij med gorami sem skorajda vzljubil. Domači so mi okoliški vrhovi in na misel mi prihajajo vsi večeri, ko je v zraku tlelo upanje, večni snegovi pa so žareli v škrlatnih barvah.
Zdaj odhajamo, navzdol, v doline in najverjetneje me ne bo več sem gor. Hladno jutro je, ko stopamo po trdi, zamrznjeni zemlji navzdol. Anapurna ostaja za nami, skrivnostno zavita v pajčolan lenih meglic. Počasi hodimo in vsakih nekaj korakov postojimo, se oziramo, vselej kdo izreče kako pametno misel. Toda zadovoljen sem, da odhajamo, veselim se spremembe, hoje po dolinah in vaseh, veselim se novih srečanj. Stena ostaja, nepremična kot neizpolnjena želja, toda to zdaj ni več, ni več želja. Nekateri pa pravijo, da je edina in največja ljubezen tista, ki ostane neizpolnjena. Šestopa-mo v glboko dolino, od koder je že slišati šumenje reke.
Kot smo na kratko že poročali, je jieneralni konzul socialistične federalne republike Jugoslavije v Trstu Mirošič, v sredo opravil na Go-
vifkem vrsto obiskov pri slovenskih Rejskih športnih društvih. Spremljal ya le predsednik ZSŠDI, Odo Kalan.
2 Kot prvo je bilo na sporedu srečanje j odborniki ŠZ Dom v Kulturnem ljjtriu v Gorici. Podpredsednik Doma St n° Roner, je izrazil svoje zadovolj-jp °' da je prišlo do takega obiska in ši sru-nem omend' da bi bili pogostej-r> ^ dobrodošli in vsokcikor zsizoljo-SeKP^kazal je delovanje posameznih p C1i in odsekov in ugotovil, da je živ ViV rjretekli tekmovalni sezoni do-sknu delovanje Doma kakovostni skvi ■ ^ovi odborniki in razširjena tfg P^a sodelavcev so porok za vses-
p K° napredovanje društva. gJpOnzul Mirošič je v svojem posegu kp dJvil, da budno sledi vsem dogod-lov na telesnokulturnem torišču de-s pdfa manjšine in da razume težave, aterirni se mora soočati mestno
ištvo, ki mora potencialne atlete in lelavce zbirati iz vseh mestnih idelov. Zanimali so ga tudi stiki z nejnimi področji ali pa z ostalimi ideli matične domovine. Ugotovlje-je bilo, da so stiki sicer plodni, a da jih lahko še razširili in poglobili.
10	Roner je omenil željo goriških iftnikov, da bi izpeljali odbojkarsko erligo med občinami Gorica in va Gorica; to naj bi bila ne samo irtna prireditev, ampak naj bi polo tradicionalno prijateljsko sreča-
med občinskimi upravami, skratka ;kus poglabljanja prijateljskih sti-r ob meji. Konzul Mirošič je zago-
11	svoje posredovanje in ugotovil estnost take pobude.
iledil je obisk v Sovodnjah pri istoi-nskem športnem društvu. Odborni-in zvestejše sodelavce društva so ;tje dobili pri delu na igrišču in alih športnih objektih. Novo izvoli predsednik Fajt je razkazal teles-culturno središče, ki se vsestransko
razvija. Občinska telovadnica se popolnoma vklaplja v ta kompleks, katerega dopolnjuje stavba osnovne šole, pred katero bo občina uredila še zasilno otroško igrišče in skromno telovadišče. Konzul Mirošič se je pohvalno izrazil o prizadevanju krajanov, da zgradijo in vzdržujejo z lastnimi sredstvi vse te objekte. To je znak, je pripomnil gost, da je društvo popolnoma vključeno v vaško stvarnost in da je povezovalni člen mladine in staršev, kar pomeni, da opravlja važno socialno vlogo. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se sodelovanje z matično SR Slovenijo poglablja in da so ti stiki že tradicionalnega značaja.
Konzul Mirošič in predsednik ZSŠDI sta se kasneje podala na Peč na obisk kulturnega društva Vipava. Ta je namreč že pred leti uredilo svoj športni odsek, ki se aktivno in organizirano bavi s kotalkanjem. Kotalkanje je namreč na Goriškem tradicionalna panoga, tudi če med Slovenci ni bila dosti razširjena. Predsednik društva
Petejan je razkazal kotalkališče in sedež društva, ki je bilo zgrajeno pred desetimi leti s prostovoljnim delom in s sredstvi, ki so jih zbrali vaščani. Na vprašanje konzula, kako je z vaditeljskimi kadri in s stiki z društvi v Sloveniji, je bilo ugotovljeno, da je bila kadrovska pomoč sicer dobrodošla, a da so nastale tudi objektivne težave, saj ta panoga ni zelo razvita v SR Sloveniji. Zaradi tega je bila Vipava prisiljena, da vzgaja svoj vaditeljski kader, ki se izpopolnjuje na raznih tečajih, ki jih organizira italijanska kotal-karska zveza. Predsednik Petejan je omenil, da je želja društva, da se stiki z matično domovino poglobijo in da stalno iščejo možnost sodelovanja, ki je pa včasih omejeno tudi zaradi skromnih denarnih sredstev, s katerimi društvo razpolaga.
Konzul Mirošič je pozitivno ocenil delovanje odbornikov, ki skrbijo za vzgajanje mladine v tem zaselku sovodenj ske občine. »Zavedam se prav do-
bro, da morate premagovati velike težave,« je ob zaključku svojega obiska pripomnil konzul Mirošič, »da žrtvujete mnogo prostega časa za skupnost in zaradi tega je vaše delo vredno občudovanja. Želim vam vsestranski uspeh, ki bi vsaj delno poplačal vaš trud.«
Ob zaključku lahko ugotovimo, da so taki obiski vsekakor obojestransko koristni, saj se na licu mesta lahko ugotovi, s katerimi težavami se soočajo telesnokulturni delavci na našem področju in kaj lahko naredi skupina zavednih in zagnanih ljudi, (zk)
PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj ob 20.45
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 AD|T - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ui. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
24. avgusta 1986
Slovenija
oo
Slovenija gSdjpi
oo
»En hribček bom kupil, bom trte sadil...«
Naslovna stran prospekta »Pot v gorice«, ki je pravkar izšel
To je priljubljena slovenska narodna pesem, ki bo kmalu začela odmevati na trgatvi po slovenskih vinogradih.
Se nekaj pomembnih informacij
Če se boste odločili za obisk teh krajev, vam seveda svetujemo obisk vinske kleti v PTUJU. Prijave sprejema recepcija hotela PE-TOVIA, tel.: 062-772621. Cena je 1900 din po osebi, če je najmanj 20 oseb. Sicer je doplačilo 5000 din za vso skupino. V ceno je vračunana vstopnina z vodenim ogledom kleti, pokušnjo vin, zakusko, vsak obiskovalec dobi še eno bu-tilko vina!
Zelo zanimiv bo tudi ogled Šampanjske kleti v GORNJI RADGONI. Prijave sprejema KK Radgona, Šampanjska klet tel.: 069-74321 (int. 28 in 38). Vstopnina stane 2500 din po osebi. V ceno je vračunana pokušnja 5 vzorcev vina in ogled kleti z vodičem. Vsak obiskovalec dobi eno steklenico šampanjca. Žal je ta klet ob sobotah in nedeljah zaprta, sicer pa je možen ogled le do 14. ure.
Mi pa pišemo te vrstice zaradi tega, da bi vas povabili na tradicionalni vinski praznik v Ljubljano, na sejem VINO 86, ki bo od 29. avgusta do 4. septembra.
A vendar ne gre samo za to. Razstava je le razstava, sejem je sejem, kar pa še ne pomeni, da vemo vse o slovenskih vinih, ki sodijo med najboljše na svetu. Nobene skrivnosti ni, da jih dokaj drago plačujejo in zelo radi pijejo v Angliji, ZDA, Kanadi, Avstraliji, na Nizozemskem in še marsikje. No, kot posebnost velja povedati, da si slovensko vino lahko privoščijo tudi dobesedno na drugi strani sveta, v Novi Zelandiji.
Vino ni samo narodna pesem, ni samo veselje. Vino pomeni pravo gospodarsko zavest, od katere živi veliko ljudi, čeprav moramo takoj dodati, da je vinogradništvo zelo težak poklic, pa še srečo je treba imeti. Mora biti ravno prav dežja, čimveč sonca in še bog nas varuj pred kakšno točo, saj je potem vsega konec.
Vino, tisto pravo in kvalitetno, je nekaj žlahtnega. Dobro vino nastane le, če so vse vremenske okoliščine srečne, če je trta res prava, če je delo potekalo v redu in če je vse skupaj dobro in strokovno obdelano. Nič čudnega, da vino privabi v vinorodne kraje marsikoga, ki bi rad vse to videl, kapljico pokusil tam, kjer se je rodila. In tako počasi nastaja »vinski turizem«. Imamo že »vinske ceste«, imamo kleti, v katerih hranijo arhivska vina, imamo strokovnjake, ki to strokovno razložijo, imamo prospekte, ki nas vabijo, imamo hotele, z dobro turistično ponudbo.
Zdaj bodo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču delili medalje za najkvalitetnejša vina. VINO 86 velja obiskati in poskusiti kupico zlate in kakšne druge medalje. Še prisrčneje pa vas vabimo v vinograd, v vinsko klet, v lepo naravo. Tam, boste marsikaj videli, poskusili in se marsikaj naučili, na primer kako delajo šampanjec...
Pa pridite!!!
Vinska cesta
Zares je skrbno izbrana. Imenuje se vinska cesta, ker se po njej sprehodimo skozi pravo paleto resnično najboljših kakovostnih vin. A na tej vinski cesti ne iščemo samo vina, saj najdemo tudi vse polno naravnih lepot, turističnih krajev, ljudskih znamenitosti, še posebej pa velja poskusiti kako dobro slovensko jed, h kateri sodi gotovo tudi dobro vino.
Če vzamemo za izhodišče Maribor, potem nas POT V GORICE (tako se namreč uradno imenuje) vodi skozi Ptuj, Ormož, Ljutomer, Radence, Gornjo Radgono in Lenart; nato spet nazaj v Maribor. Seveda smo našteli samo najpomembnejše kraje na tej cesti, a je še nešteto manjših. Popotnik se pač ustavi tam, kjer mu je najbolj všeč in kjer je najbolj prijetno.
Najboljši vodič po tej cesti bo najbrž novi prospekt Pot v gorice, ki so »Zlata penina« ima svetovni sloves
ga izdale delovne organizacije s tega področja v sodelovanju s Centrom za turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta Pot v gorice, v Sloveniji, v deželi na sončni strani Alp, je speljana sredi gričevja, poras-
Taki so pogledi na poti skozi gorice
lega z bujnimi gozdovi in bogatimi vinogradi. V jutranjem soncu se bleščijo klopotci, ki se z lahkotno sapico oglasijo po vsej tej lepi pokrajini. Veliko je zanimivega: vinarska tradicija, tipična arhitektura vasi in zaselkov, bogastvo ljudskih šeg in navad ter seveda pravo kulinarično bogastvo.
O vinih s tega področja pa le tole: mesta, skozi katere pelje ta vinska cesta, so prave prestolnice kvalitetnih vin. Tako rekoč po vsem svetu, so znani Laški rizling, Muškatni silvanec, Ritoznojčan, Beli pinot, Renski rizling. Štajerska je znana tudi po penečih vinih, predvsem sta znani Zlata in Srebrna Radgonska penina, ki se ponašata z najvišjimi svetovnimi priznanji.
Pot vas pelje tudi skozi Ptuj, ki velja za eno naj lepših slovenskih mest s svojo značilno arhitekturo in lepim gradom. Ponaša pa se tudi z eno najstarejših arhivskih kleti v Evropi (možnost ogleda!).
Tudi v Radgoni vam bodo radi odprli vrata šampanjske kleti in vas seznanili z načinom pridobivanja šampanjca. Na tej poti bosta srečali stare oblike obdelovanja vinogradov, opazovali preše, brentarje in kopače. Brez težav boste našli tudi bogato obložene mize, skoraj po pravilu p^ spremlja vse skupaj otožni glas harmonike.
Povsod boste prijazno sprejeti. V prospektu, ki so ga pravkar natishilL je obširen seznam gostišč, gostiln, kmetij in tudi hotelov, kjer se boste o vsem, kar smo zapisali, lahko sami prepričali.
Še o šampanjcu
Najstarejša buteljka iz leta 1917
Zlate Radgonske penine ni treba posebej predstavljati, saj jo mnogokrat poskusimo, še posebno kadar gre za slovesne trenutke ali dogodke. To je edino peneče vino v Jugoslaviji, ki ga
proizvajajo po starem francoskem postopku z vrenjem v steklenicah. Ima že 130-letno tradicijo. Da je temu res tako, pravi tudi Blehveis v svojem časniku NOVICE. Takole piše:
Prav je, da vam posredujemo nekaj več podatkov o vinski tradiciji in kulturi s tega področja. Pridni in natančni zgodovinarji so dokazali, da so gojili trto na območju Slovenskih goric in Haloz že Kelti in Iliri. Rimljani so nadaljevali z izdelovanjem te opojne pijače in še danes o tem pričajo številni ptujski spomeniki z vinsko motiviko. Vino so hranili v lončenih posodah trebušaste oblike - amforah. Najbolj se je vinarstvo razmahnilo v 13. in 14. stoletju in velikanske količine vina so se stekale predvsem v samostanske kleti. Že takrat so »izvažali« vino tja do Solnog-raškega in že dlje. Največja tegoba je prišla v 19. stoletju, ko so trte takorekoč propadle zaradi plesni in trtne uši. Vinograde so sicer delno obnovili, a bilo jih je mnogo manj. Mnogo kmetov-vinogradnikov je propadlo, postali so viničarji. Danes je proizvodnja vin moderna, imajo odlične kleti, najmodernejše polnilnice in tudi odlične strokovnjake. Ni čudno, da tako rekoč vsa vina s tega področja nosijo oznako »vrhunsko«.
V Ptuju imajo vinoteko, ki je najstarejša v lugoslaviji in ena najstarejših v Evropi. Ptujska vinoteka ima zares bogato zgodovino. Vinski trgovec Ornik je to klet med II. svetovno vojno zazidal in jo tako skril pred okupatorjem. Odprli so jo po vojni in v njej našli znamenita vina. Na najstarejši butilki, ki je obdana z značilno črno kletno plesnijo, je komajda moč prebrati na lese-
ni tablici napis: zlata trta - letnik 1917. Od leta 1945 imajo v vinoteki vse letine.
Mnogokrat slišimo vprašanje: ali so stara vina res tako dobra? Strokovnjaki pravijo, da se značaj vina z leti spreminja. Mlado vino najbolj6 zori v hrastovem sodu. V prvem letu dobi svoj značilni okus in takrat ga moramo ustekleničiti-Po približno petih letih se prične obdobje staranja vina in približno pri 10 do 20 letih starosti dobi najvišjo kvaliteto. Vina, ki so starejša od 30 ali celo 50 let začno izgubljati svojo vrednost-Pravijo, kot pri človeku. Včasih je 50 letnik zdrav in živahen, včasih pa bolan in betežen-Vsekakor drži, da so vina, ki so stara nad 50 let bolj arhivske vrednosti, kot pa visoke kvalitete-
Pripravil
Center za turistično propagando pri GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE


limeiijskili. ohcrtnijsUli in nnrodsikiii rrfi.
M
Iishaj v> * I.. 'iHliatn < Teki t«dr * 4* »krat . > i'ti-
li ITT
VW,rj A/.
. -
i n-iln.k lir- Jmnrr. ftlrlvirt«.
p«»n »ref 1
V -uihitli. |(l. .!( rrinlu ,i I sr).'!.
• \ .-Ijajc «a?#lo pi> pr.i. i * -rrr 3 fl. . m Ufa 2
.... -	"f 1 gi—'j
BISTVENI STAVKI IZ BLEIWEISOVIH NOVIC od 10. decembra 1853
Tudi v našem cesarstvu so se že nekateri penine lotili ali, slobodno rečem, da še ni nebeden tak izverstne zmogel, kakor zdaj naš verli Radgončan A. Kleinošek. Marsikateri jo čislajo više od francoskih, posebno za važnega vzroka voljo, da zdravju zmirom ljubi.
G. Kleinošek pa je to imenitno reč tudi po pravem začel. Podal se je v Šampanjo (Champagne), kjer je pri izverstnem vinorejcu in peničarju za drage dnarje v njegovi vinarni žez polleta sam pomagal, delal in še drugod pridno zvedaval, dokler je skrivnosti do živega prišel.
Vrativši se počne leta 1850 iz slovenskega vina kraj Radgone penino pripravljati. Konec leta 1852 se je srečno dognana Kleinošekova penina že v prodajo razposlala. Mahom se je tako dopadla, da je v nekih mesecih že 12.000 sklenic poličnih prodano.
G(ojjp: