Tedenske novjce. Snart uglcdnega moža. Poročilo iz Svečine. Dae 26. februarja jc umrl v takajšaji žapaiji aa Špičaiku ugledea niož, dakč na okoli znaa vinogradnik gospod Gašpar Drcisiebner v visoki starosti 87 let. Rajni je oče sedaajega župaaa in je bil aekdaj sam župaa. Bil je globokoverea mož, kakršaih je sedaj malo ia zelo gostoljuben. Svetilu ma večna luč. Rodbini aaše sožalje. Cd dr. Kukovca plačani agent. Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo: Srečaa, trikrat srečna urbaaska fara! Noy prerok je vstal iz tvojih vrst ia hoče osrečiti slovensko ljudstvo. To je znaai Podgoršek iz Brega pri Ptuja. Dozdaj je delal truge za mrliče v svoji mizarski delavaici; ob časa volilev pa je čatil v sebi poklic za T" 'arua i:i boee v kratkem obiskati nas Urbaačane, svoje rojake ia se jitn predstaviti kot kandidat aove Dclavsko-kmelske zveze. Česa le išče revček pri nas? Ali raisli, da saio Urbančani slepi in gluhi, da nc čiiau-o ničesar? Zato laa povemo vnaprej, da je čisto na^auen plačaa ageal, ki ga je poslal raariborski dr. Kukovec na deželo, da dela zgago med kmetsiim ljudslvom in cepi njegove vrste v raziie straake. PoJgoršek ni niidar bi za kmetsko ljadstvo, odkar je odnesel svoj*J pete iz Ločkega vrha; oa je koaiunisl, to jc socijaldefliokrat aajhajše yrsle. Ti Ijndje sovražijo vsakega poscstnika, ajihova edina želja je, da bi odpravili lastnino in si med seboj delili raše kmetije ia želarije. Naj le pride *a prerok k nam, mi aia boaio že posvetili, pa tudi njegovim pomočnikoml čudimo se samo gospodu Ranr" '-ui. da take ljudi sprejme pod svojo strebo. '- : .išljenikoin ptujsko-ornioškcga volilncga okraj"*-! - ..;sem na syojo Ylogo z dne 6. februarja aa do- pust dobil doscdaj aobeacga odgovora, ae morcm me.i tednoni prirejati sesiankov ia zborovaaj. Zato prosim prijatelje ia soaiišljenike, da delajo za našo štvar sami s tem večjo odločaostjo in vacmo! J. Vesenjak. Novico iz Moškanjc. Dae 14. t. m. je bil areliran poseslnik Tomaž Sok, ker je aa sumu, da je rad jedel paraae, ki jih ni sam zredil, ter si tudi «izposodil «luje vozovc, ne da bi jih mislil kedaj vraiti. Bil je cdea tistib, ki pridejo v aedeljo samo do cerkve ae pa tudi noter, ker so preveč bogaboječi, seveda je bil pri tcj hiši vedno «štajerc«, sedaj pa «Kaietijski list«. — Dae 25. t. m. smo pokopali vrlega aašega pristaša, moža neutv.ornega deJa ter bivšega vzomega kmeta, Janeza Šegulo. Kako priljubljea je bil rajni, je pokazal pogreb, ki se ga je adeležila velikanska množica ljudstva in štirje gospodje duhovaiki, med njimi brat in sia rajnega. Blagemu spomin. Vrli rodbini pa iskreao sožaljc. Volitve bodo pri aas za našo straako časlno izpadk, le žkoda, da nioramo iti volit v oddaljeao Dornovo, kar se posebao siarejšim volilcem zdi ležko. Pa jih boir.o že spravili na volišče. Drofenik, kje si? Iz Šmarja pri Jelšah nam piše kruetski volilec, ki sam pravi, da je bil dosedaj saaiostojaež: «Bodite tako dobri in razpišite v «Gospoclarju« nagrado za oncga, ki bi našel kotiček, kjer se skriva vodja štajerske Samostojne, šeatjarski Drofeaik. Ni ga od aikoder, pa ga ni. Ta v Šmarja saio tako željni videti njegov mili obraz ia slišati sladke Drofcnikove besede, ki bi nam razkrile vse skrivne »dobrote«, ki nam jih je Samostojaa priborila v zadajih dveh letib. Drofenik, oglasi se. Ne skrivaj se! Na solace! Na javao plan, dokler je še dan! Mi te pričakajemo!« Tako aaš Šaiarčan! Mi pa smo izvedeli, da si Drofcaik res ne upa aa s>vetlo, ker mu ljudje na vseh shodih izprašujejo njegovo kosmato samostojao vest. Čisti dobiček šolske veselice. (Dopis iz Šmartna ob Paki.) Lansko kto so tukajšnji šolarski otroci pod vodstvom učileljstva priredili šo!sko vcselko z igro ia s petjeia. Reklo se je, da se bo čisti dobiček poiabil za aakup kajig za šolsko knjižait o. Kakor pa smo zvedeli, je tedajni tukajšaji učitelj in Sokol Kristan, sedaj učitelj in baje orjanec v Zavodajem, naročal za otroke list «SokoIič.« Starši teh olrok, kateri so tedaj sodelovali, kakor tudi vsi drugi starši odločao protestiramo proti temu, da bi se naša mladina z deaarjcm, katerega je mogla saiaa zaslažiti, polom takšaih listov ia kajig zastrapljevala. Od šolskega vodstva pa zahtevamo pojasaila, koliko je resaice aa tej zadevi. — Več staršev. Ustanovitev Orjune v Šmartnu ob Paki. Kakor izvemo iz zaaesljivega vira, se bo v kratkem takaj astaaovilo društvo Orjaaa. Pripravljalai odbor skliče g. A. Potočnik, kakor bilro pride iz potovaaja po «tajiai.« Z ozirom na ajegovo že zaano prakso, je uspeh zagotovIjea. Tako namreč govorijo tisti, ki želijo pnstopiti. Bomo videli! Orjunec v Št. Lenartu v S!ov. gor. grozi s požigom. V gostilai pri Zainola v Št. Lenartu je dr. Gorišekov orjuaec neki šiakovec, ki je tajnik Glavne posojilaice izrekel grožnjo: Mi smo orjuaci, kdo ne bo z aarai voHl, bo pogorel. Mi orjunci pobijamo in požigamo! Za to izjavo orjunca Sinkovca so na razpolago priče. Novice iz Makol. Na sedmini Žankovič v Stopnem kot spomia aa rajnega žapaaa Aatona Žunkovič, se je nabralo od ajegovih prijateljev za sklad KZ v Makolah 400 K. Srčaa hvala! Rajni je bi! oWe spošlovaa ia od vseh priljabljea, krščaaskeg prepričanja ter se ob vsaki priliki zavzemal za aašo slranko. Še inlad gospodar, pa je bil že pri zadnjih občinsklh volitvab izvoljon za župaaa. Umrl je nagk, aesrečne smrti. Ubilo ga je drevo. Zastonj se trudi. Dopis iz Špitaliča pri Konjicah. Dae 31. oktobra 1920 je priredil v špitaliču samostojni kaadidat Blaž Jeseaek p, d. Štole iz Draaceij volilai shod, priredil ga je tadi 25. fcbruarja 1923 v krčmi slad kega Brceta, kateri bi rad služil dvema gospodoma. Kaj ne, gospod Jesenek, kaka razlika med obeaia shodoma! Leta 1920 tako zaaimaaje, za shod leta 1923 — vse mrzlo. Nič ne poaiaga dvojai obisk poprej, nič kvateraa aedelja, pošteai volilci aočejo aa shod. Leta 1920 vpijejo malodaae Jeseaeka kot svojema odrešeniku hozaaa, leta 1923 je vesel, da odnese cele zobe. Več kakor dve kti aas je Saiaostojaa sleparila, zdaj nas ne bo več. Saj še osel gre samo enkrat na led. In oglasilo se jih je naeakrat sto — le štole aam nikdar poslančeval ne bo. Naša izobraževalna organizacija Slov. krščansko socijalaa zveza, prireja vsak petek poljudaa predavaaja o aajrazličaejših vprašanjih. Iz vseh slojev posečajo ta predavanja mladi ia stari, možje in žeae. la prav tako! Čiai več izobrazbe, tem kpša bo naša bodočaost. Draš'vcaa dvorana v Lckaraiški ulici ima sedaj lepo električao razsvetljavo ter je opremljeaa z okoli 150 stoli. Vabimo torej vse naše somišljeaike, da se predavanj pridao udeležijo. Jutri zvečer ob pol 8. uri govori gospod profesor Prijatelj o «izvoru življenja«. — Pridite! Kmetijska podružnica Maribor in okoliš priredi v nedeljo, dae 4. marca v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta) predavaaje. Govoril bo g. Fraa Piraat, drž. višji živiaozdravaik o vnžnosti perutaiaoreje y Jugoslaviji. Naj pridejo vsi udje podružaice, zlasti gospodiaje. Začetek ob 9. uri dopoldae. Poštni avtomobil za gorajegrajski okraj. Že dalje časa se potegaje poslaaec Vladimir Pušenjak za zboljšaaje poštaih zvez v aašem okraju. Pred kratkim je dobil zagotovilo od poštaega iavaateljstya, da bodo dali za naš okraj poštni avtoraobil na razpolago. Ker pravi poštao ravaateljstvo, da aima kredita za garažo, jc g. poslanec opozoril iatereseatf, naj sami poslavijo garažo in je stavba garaže od strani inUxi po odvetnika tirjatev od Ignaca Pugorelčnik, konj.«keg i baraatača v Starem trgu, aaj ii»u plača posojenib. mu 185.000 K, kar si je goljuf lepo izmislil ia aajcl tudt krive priče. Goljafija vendar ni aspela in Pogt lelžnik je že na varaem pod kljačcm. — Naša župnija 'e pokazala hibet bahavi Samostojni ia pojde zdražtnn v KZ na volišče. Kako je kaj v Ljubnem? Dac 21. m. m. smo izročili materi zemlji Jakoba Budna, p. d. Joška. Bil je vrl pristaš KZ, dičila so ga katoliška načela. Pogreb je ycdil g. vikar Jurak z asisleneo Ueh gg. duhovnikov \a mu govoril nagrobni govor. Isti dan je tudi uinri gostilaičar Martia Slatiašek, p. d. Bezar. — Pred uekaj daevi si je zlomil nogo Fraac Oprčan, odboraik fukaj šaje krajevne KZ. Dva smrtna slučaja v Olimju pri Podčetrtku. Z globoko žalosijo saio pretckli tedea spremili k zadnjemu počitka vzorno žeao, ljubečo mater in skrbno goepodiajo 'Terezijo Žagar. Zapastila je v aajlepši dobi 40 lel svoje drage, moža in pe.t malih otročičev. Naj ji bo zemljica lahka! — Stejemo si pa tudi v dolžaost, da javimo sairt zveslega našega pristaša g. F. Škorjanca. Dae 22. m. m. je po kratki in mačai bolezai, previaeu s sv. zakrameati, v 82. letu svoje starosti mirao v Gospodu zaspal. V ajem smo Olimjčani izgabili staro slovensko koreniao. Bil je aad 50 let zvest aaročnik «Slov. Gospodarja.« Nikdar se ni sramoval svojega veiskega in aarodnega prepričanja. Naj mu bode trajen spomia! * Mar li naj bodo zaslcpljpni samostajneži Iz Koprivnice pri Rajheaburgu — zadaji? (Dopis iz Kopriv-aice). čudai so aaši samostojaeži: še zdaj ae poznajo straakinega programa. Vedo samo to, da obstoji n«Aa Samostojaa kmetijska stranka, ki jim pošilja glasilb «Kmetijski list«. Sicer je pa njih politično mišljenje ono, za katero se zavzenia SLS, kajti koprivniški samostojaeži so odiočai Slovenci, torej tudi avtoaoraisti, so verai možje ia prav nič ne odobravajo svobodomiselaega kultumega prograiaa razaih straak, so pa tudi za pošteaje v političaem življeaja. Da ae spregledajo iii spozaajo, da so aa krivi poti, da poslušajo krive preroke,, so vzrok blesteči ia goljufivi naslov: Samostojna kmetijska stranka ia pa osebnosti. Toda vedite, da v borbi za avtoaomijo Sloveaije in gospodarsko osamosvojitev sloveaskega kmeta pride v poštev le moderni in socijalnopravičai program SLS, program, ki ga daje sloveasko ljudstvo svojim zastopaikora na pot, da se gredo zaaj po izvolitvi v parlameat bojevat, da ga izvršijo in izrvedejo. Oni, ki jim vi zaapate v svojem nepoznanju bistva ajibovega dobrega aačrta, niso vredni vaših glasov, tako aas ači izza zadnjih volitev bridka izkašaja ia grenka razočaraaja. Tisoči naiih tovarišev so spoznali, da so bili spcljaai na led in so se zopet vmili v slaro, že preiskušeno, pošteno Kmetsko zvezo, ali naj vi zadaji spozaate pravico? Do 18. marca je še čas, da pošteao premislite! Vredaost denarja. Ameri&ki dolar stane 101^0—10150 dinarjev, francoski frank stane 6.28—6.30 dinarjev, za 101 avstrijskih kron je plačati 0.1465-—0.1470, za 100 čehosloyaikih kron 3^-309.50, za 100 nemških mark 0.46—0.475 in z» 100 laških lir 492—492.50 dinarjev. V Curihu znaša vretlnost dindrja 5.12M centima. (1 centim je 1 para). Od zadnjega porotila je vrednost dinarja padla za 2K točki. Za volilnt sklad SLS, oziroma KZ, se je nabralo: aa gostiji Potočn\k-Hudej v Razboru 400 K, na gostiji KmetecSafošnik v Cirkovcah 300 K, na volilnem shodu pri Kapeli (Radenci) 340 K, na sedmini Marije Grčar v Zabukovcii pri Grižah 232 K, na gostiji Vratič-Gerec v Brezini prl Brežicah 288 K, občani občine Litmerk nabrali 660 K. Vse» darovalcem iskrena hvala! Pri Sv. Križu na Slatini je razpisana do 24. sušca sluiV ba cerkvenika, ki zna tudi orglati in cecilijansko petj« voditi. Nastop dne 1. niaja t. 1. Več se izfe pri nadžupneai uradu. VINICARSKI KOTICEK. Viničarjc bodo od 1. marca naprej lovili srbski radikali z nekimi podpisi. Znaai ^erlič od Sv. Petra, ki se je potepal okoli vseh strank knkor Žauderl, obljablja scdaj vinidarjem cr.kratno dcnarno podporo aa račau nckega viničarskega reda. Srbska radikalna slranka bo baje dala v to svrho iz vladne blagajne stotisočak'\ Mi pa pravimo: Viaičarji, le vsi vzpmite srbski radikalski deaar, ki vani ga bodo poaujaU Vrlič, Pfeifer ia drugi »radikali«. Volilne krogljice pa vrzite v skriajico kršč. Slov .ljadske straake, ki je letos druga (št. 2). Saj j« deaar, ki vam ga bodo dali, deaar davkoplačevalcet tudi iz naše straake. Zapcljevanje viničarjev pri kraja. Zaaai Konrad Žauderl je pri Sv. Aai na Kremberga ia v Št. Jurju y Slov. goricah tako pogorel, da so viaičarji svojegn večletaega zapeljivca aagaali z metlo ia lopato. Obljnbljal jim je poleg čevljev sol po polovičai ceni, kdor pristopl k njegovi aarodao socijalističai stranki ia plača 12 K. Ubogi viaičarji so res maogi plačali 12 K Žauderlu, aekateri so si še celo izposodili deaar, a sedaj soli ni od nikoder. Zaaderl je res aesrečno bitje. Najorvo }• iskal srečo pri ptajskeai «Štajerca«, nato pri sooijalnih demokralih, kmalu potera pri liberalcib, y far tedniK žc pri Menaoljevi Samostojai ia sedaj pri brczpomemB ai Narodno socijalističai slraaki. Tako se godi nsk«~ koai. Tavajo kot večni židje iz encga konca y drugegjju Nikjer sreče, Dikjer obsianka!