M - fofihafi Ja III B 21 213 A t t ' - - -T - •••.¡V' VSEBINA ČLANKI Dr. Vladimir Kokole, Razvojne značilnosti pokrajine in naselij v Sloveniji ....... Lojze Gosar, Nekaj misli o preobljudenosti na svetu . Stane Košnik, Zapadna Samoa - nova samostojna država Anton Sore, Nekaj misli ob preizkušanju geografskega znanja celjskih srednješolcev........ Dušan Kompare, Zaključni izpiti iz geografije na gimnazijah.............. France Habe, Naša komuna . . ... . . Stran 1 4 9 .10 11 .15 m. DROBNE NOVICE Promet čez jugoslovansko prosto cono v Solunu — Izvoz boksita iz Jugoslavije — Tovarna aluminija v Grčiji — Albansko gospodarstvo — Italijanski turizem — Italijansko mestno prebivalitvo — Pomorstvo na Poljskem — Sovjet»ka naročila ladjedelnicam Italije — Delavci v Sovjetski zvezi — Saharska nafta — Nafta iz Libije — Svetovna produkcija nafte — Zajezitev Volte (S. Košnik) 18 KNJIŽEVNOST A. Ramovš, Geološki izleti po ljubljanski okolici ... 20 \ DRUŠTVENE VESTI Občni zbor Geografskega društva Slovenije — Letno poročilo celjske geografske podružnice (Anton Sore) . . 21 Slika na naslovni strani: Gradnja žičnice na Veliki planini r v GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo, izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: Francka Hafner, dr. Ivan Gams, dr. Svetozar Ilešič.,, dr. Vladimir Kokole, Polde Oblak, Mara Radinja. Uredila Mara Radinja. Letna naročnina 400 dinarjev. Posamezna številka za naročnike 100 dinarjev. Naročajte in vplačujte na naslov» „Geografski obzornik". Ljubljana, Aškerčeva ul. 12. Stev. tek. rač.s 600-14 5-147 Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Tiskala: Tiskarna Šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. Geografski obzornikLETO1X Časopis za geografsko vzgojo in izof>razno štev. 1 - 2 19 6 2 i/s./ Dr. Vladimir Kokole U Razvojne značilnosti pokrajine in naselij v Sloveniji Čeprav se je človek pojavil na ozemlju današnje Slovenije že pred zadnjo ledeno dobo in pustil za sabo sledove bivanja v mnogih kratkih jamah (Potočka zijalka itd.), se je preobražanje prirodne pokrajine začelo šele v prazgodovinski dobi, od dobe kolišč ob mostiščarekem jezeru (Ljubljansko barje) pa do dobe razcveta prazgodovinske civilizacije Ilirov in Keltov, še bolj pastirske in živinorejske kot izrazito poljedelske. Sodeč po arheoloških najdiščih je bila že sredi prvega tisočletja pred Inašim štetjem naseljena že večina slovenskega ozemlja. Seveda pa so bile to še vedno samo osamljene krčevine sredi gozdov v hribovju ali sploh samo v nižjih legah. Nizka Dolenjska in pa liizko gričevje na Štajerskem (gorice) pa nizki deli Primorske so bili edini še dokaj gosto poseljeni in precej bolj intenzivno izkrčeni. Direktnih sledov iz te dobe pa v naši pokrajini ni več, če izvzamemo gomile, ki tu in tam pričajo o tej zgodnji poselitvi. Rimska doba (v prvih stoletjih mase ere) pomeni prve znake sistematičnega urejanja in povezovanja pokrajin pri nas. Rimske ceste iz Italije proti Noriku in Panoniji (Akvileja — Vipavska dolina — Hrušioa — Vrhnika — Emona — Trojane — Celje — Petovio ter Emona — Noviodu-num — Siscia) z nekaterimi redkimi odcepi so dajale smer rimski kolonizaciji in romanizaciji starega prebivavstva. Na te daljnovodne strateške ceste se je naslonilo omrežje vojaških taborišč, iz katerih se je razvila večina rimskih mest na slovenskem ozeml ju. Tloris Emone je klasičen prototip na novo ustanovljenega rimskega kolonialnega mesta. Nemogoče je zanesljivo ugotoviti, ali je rimska doba pomenila tudi večje širjenje poselitve; toda verjetno je, da je krčenje napredovalo, zlasti na suhih ravninah v okolici mest. kar pa je pomenilo tudi utrditev poljedelstva. Sicer pa se je kmetijstvo obogatilo tudi z vinsko trto (na panonskem obrobju) in s sadnim drevjem. Stopnjevalo se je tudi rudarstvo (verjetno so že izkoriščali toplice). Rimska doba je prinesla tudi druge preobrazbe prazgodovinske pokrajine (kanalizacija Ljubljanice). Doba preseljevanje narodov s Slovenci kot za din jim valom, ki se je na ozemlju Slovenije tudi ustavil, je uničila rimska naselja, rimsko mestno civilizacijo, ,ne pa rimskih cest, ki so — vsaj na nekaterih sektorjih — služile prometu še dolga stoletja. Novi osvajavci so seveda zasedli najprej že izkrčene površine, čeprav so se izognili rimskim naseljem. Zelo dvomljivo pa je, da bi prevzeli, vsaj v ravninah, tudi rimski sistem parcelacije zemljišča. Sodeč po krajevnih in ledinskih imenih, smemo domnevati, da se je krčenje novih kmetijskih površin v prvih stoletjih po slovenski poselitvi povečalo. Po vsej verjetnosti izvira parcelacija polj ,,na grude" ali bloke — tako značilno za naše zaselke in vasice, po hribovju in gričevju — v osinovi že iz te dobe. Višek tako imenovane notranje kolonizacije in krčenja ter urejevanja agrarnega zemljišča pa je nastopil v obdobju razvitega fevdalizma od 12. stoletja dalje. Sistematično osvajanje novih kmetijskih površin se je razširilo tudi visoko v hribovje in gore, tudi v težko dostopne in strme lege. Povsod so začeli izkoriščati tudi ¡najvišje gore za planine oziroma Elanšarstvo. Nekatere nižje planine so postale asmeje celo stalna naselja. Krčenje je zajelo tudi dele ravnin, ki so dobili parcelacijo ,,na delce" (z raztresenimi parcelami) ali .,na proge" z zemljiščem ene kmetije v enem kosu. Na ta način so preuredili pogosto tudi starejše, nepravilne, nesistematične oblike parcelacije. Kmetska pokrajina je dobila videz, ki ga ima z malimi modifikacijami še danes v glavnih obrisih. Proti koncu srednjega veka je krčenje izgubilo značaj kolektivnega osvajanja novih kmetijskih površin in notranja kolonizacija je napredovala samo še v obliki samotnih kmetij z zemljiščem v celkih. Pretežno razgibani relief je pospeševal od vsega začetka nastanek predvsen majhnih, a številnih vasi in zaselkov drugega pri drugem, ne pa večje agrarne naselbinske aglomeracije. Zaradi zgodnje in reorganizirane naselitve (po prihodu Slovanov) so ostale razmeroma majhne (do sred-njevelike) vasi celo na ravninah. Le tam so v glavnem nastale iz istega vzroka tudi vasi z nesistematičnim talnim načrtom (gručaste vasi). Sistematična kolonizacija ali preureditev je tu in tam pripeljala do sistematičnega talnega načrta vasi (oboestJr.e vasi, dolge v asi). Organizacija prostora, kjer sta vas in zemljišče neločljiva enota ni bila slučajna, ampak smiselno naslonjena na prirodne in tehnične pogoje v okviru tedanjega družbenega sistema. c 1 V visokem in poznem srednjem veku je zajela slovensko ozemlje nova, po rimski, druga faza Urbanizacije. Fevdalni družbeni sistem pa je terjal drugo obliko organizacije prostora. Tako je bilo tudi omrežje ¡na novo nastalih mestnih in tržnih, skratka, neagrarnih naselij na drugih osnovah kot rimski kolonialni sistem. Posamezne zaokrožene fevdalne enote so imele vsaka svoje središče: Briksejnško v Radovljici, Freisinško v Skofji Loki. Salzburško podravsko v Ptuju in posavsko v Brežicah. Oglejsko posoško v Tolminu, Habsburško dolenjsko v Novem mestu. Prvotno domala popolnoma, pozneje pa pretežno avtarhično gospodarstvo na majhnem ozemlju je zahtevaloo tudi večje število mest na isti površini. Dostop do mesto, peš ah na konju, v enem dnevn tja in nazaj vključno s časom, ki so ga vaščani porabili v mestu ali trgu, je prav tako terjal, naj tako središče ne bo daleč. Radij okrog 5—6 km je bil povprečje. Vendar je gorati relief Slovenije onemogočil dosledno enakomerno razporeditev no vili urbanskih naselij. Pri namestitvi po sami topografski legi mest so odločali največkrat strateški oziri: lega na pomolu ah v ©kljuki (Radovljica, Kranj, Novo mesto, Kostanjevica), zožena lega med reko in gričjem z gradom (Ptuj, Ljubljana, Skofja loka). Cisto v ravnini, tako kot v rimski dobi, nova mesta niso nastajala. Zaradi prometne odprtosti pa so nastajala seveda na stičiščih dolin, pod prevali, ob prehodih čez večje vodotoke, kjer je bil brod. Kakor je bilo omrežje rimskih cest in mest zgrajeno s širokih medpokrajinskih vidikih, tako so se razvila fevdalna, srednjeveška mesta po drobnih lokalnih vidikih, s stališča majhnih ozemeljskih enot. Omrežje cest so do neke mere — kakorkoli so te bile bolj jezdne kot vozne poti — v nekaterih primerih obdržale vlogo medpokra-jinskih zvez. Vendar so bile glavne smeri marsikje drugod kot rimske ah kot kasnejše v novem veku. Tovor|ni promet, kolikor ¡ni bilo to čolnarstvo, je bil pretežno tovomištvo s konji, ker večji nakloni niso bila taka ovira kot pri voznih cestah. Zato so šla srednjeveška trgovska pota pogosto tudi čez hribe. Srednji vek je poznal ostro ločitev med mestom in deželo; mestno obzidje je bila fizična ločnica, ki se je kazala tudi v pravnih in gospodarskih mejah. Zato se je gostota za zida ve v teku večstoletnega razvoja silno zgostila, čeprav prvotno ni bila pretirana in je mestno ozemlje imelo obilo zelenja. To je pripomoglo tudi k ohranitvi tlorisa naših srednjeveških mest. Nekatera so se res razvila spontano iz naselja na tržnem ali sejemskem prostoru, druga pa so bila načrtno ustanovljena s prej določenim tlorisom. Osrednji tržni prostor s cerkvijo in mestno hišo je bil jedro, na katerega se je naslonilo omrežje ulic. Ker so bila skoraj vsa mesta majhna, je bilo to pogosto le razširjena ulica, redkeje štirikotni trg. Tudi predmestja so nastajala ob mestnih vratih. Toda le redkeje je pri naših mestih prišlo do nastanka le-t*h že v srednjem veku. Po večini so se razvila šele v poznejšem času, ko je vloga obzidja upadla. Obdobje od 16. do 19. stoletja ni podobe Slovenije bistveno spremenilo. Fevdalni družbeni red seje držal vse do srede 19. stoletja, do kmet-ske obveze leta 1848 in „fosihziral'" prostorsko ureditev, kakršna je bila ob koncu srednjega veka. Slovenija ves ta čas res ni bila izključno agrarna pokrajina, kajti raznovrstna drobna obrt, ki je marsikje prišla v pravo manufakturo, je bila razvita domala pov sod. Toda ostala je v glav nem ruralna dežela. Srednjeveška mesta so se komaj opazno večala. Gradnja cest predvsem tržaške ceste, je poživila tovorni promet in Sava, Savinja in Drava so ostale važne prometne žile. Edino Trst, na robu slovenskega ozemlja, je doživel res mogočen razvoj. Kmetijstvo je doživelo v dobi fiziokratizma fazo relativne blaginje, ki pa se je nehala v drugi polovici 19. stoletja z vrsto gospodarskih kriz in z masovnim izseljevanjem v Ameriko, ki je usodno vplivalo na populacijo Slovenije. Pridobivanje novih kulturnih površin ni zastalo. Toda to ni bilo več krčenje celih kompleksov, odpiranje novih predelov za kmetijstvo, marveč le širjenje obdelane zemlje, košček za koščkom, na robu že izkrčenih in obdelanih zemljišč. Kolonizacija Ljubljanskega barja („Mahu") je bil edini večji poseg v 18. stoletju. Četudi to obdobje v velikih obrisih ni mnogo spremenilo podobe slovenske zemlje, so v detajlih mnoge srednjeveške poteze izginile in so jih nadomestile nove. Lesene hiše v mestih so zamenjale zidane, pa tudi na podeželju, kjer so se držale dosti dlje. so v gospodarsko naprednejših pokrajinah ob koncu 18. stoletja na v eliko postavljali zidane domove. Zmaga protireformacije je prinesla v stavbarstvo nekako sočasno tudi baročni slog, zlasti v cerkveno, in kulturni spomeniki iz te dobe so najštevilnejši, pogosto pa samo dodatek starejši gotski osnovi. Rast kajžarskih naselij je še povečala dokaj šnjo razpršenost v poselitvi. Mnogo znatnej-e in bolj mnogostransko spremembo ¡naselij in pokrajine je prinesla industrijska in tehnična revolucija v drugi polovici 19. stoletja. Prej kot s širšim uvajanjem strojne industrije je posegla na slovensko Aozemlje z železnicami. Prve železnice, grajene zaradi čim manjših vzponov in čim krajših tunelov po možnosti ob rekah (Maribor — Celje — Zidani most — Ljubljana: Zidani most — Maribor; Ljubljana — Borovnica — Postojna — Reka — Trst) so sicer močno povečale prometne stike med pokrajinami ob | njih in poživile njihov gospodarski razvoj v teh pasovih, spravile pa so v zatišje in stagnacijo cele druge pokrajine, ki so se jim izognile (Dolenjska, doline med Ljubljansko in Celjsko kotlino). Gorenjska proga je priključila Gorenjsko na osnovno „južno" železnico, bohinjsko pa so šele kasneje zgradili popolnoma z avstrijskega vidika. Dolenjska in Savinjska železnica, kakor 2 tudi vThniška, kamniška in kočevska kot priključki, so bile zgrajene dosti kasneje. Železnice so omogočile naglo rast obstoječih mest, ki so postala tudi železniška križišča, zlasti pa silno rast Trsta, ki je postal največje mesto na slovenskem ozemlju. Ceste so z nastopom železnice stopile v ozadje. Od železnice oddaljeni kraji, ki so bili prej etapne postojanke ob daljnovodnih cestah, so začeli stagnirati ali celo propadati (Vrhnika, Slovenska Bistrica, Konjice, Žalec, Tržič), nekatere je šele kasneje poživila industrija. Industrijska revolucija sama je prišla pozno in z zaostankom. Uveljavila se je predvsem v že obstoječih urbanskih središčih in ustvarila nekaj novih jeder urbanizacije (Jarše, Litija, Hrastnik, Grosuplje, Polzela, Lesce, Ziri, Mengeš), sicer pa je že obstoječa mesta in trge, zlasti mesteca in trge rešila stagniranja in nazadovanja. Samo v zelo redkih primerih je ustanovila res pomembnejša nova mesta (Trbovlje, Jesenioe, Domžale, Velenje). Pri tem so bili deležni nekaj bolj intenzivne industrializacije samo nekateri deli pokrajin ob g Lavnih železniških progah. Teritorialno rast mest so začeli obvladovati novi faktorji. Železniške postaje so bile točke, kamor se je skoraj povsod usmerilo širjenje mestne zazidave. Ce so bile predaleč, pa so ob njih nastajala čisto nova naselja urbanskega tipa (Skofja Loka — Trata, Brežice — Brezina). Zazidava ob vpadnicah je sledila najprej ob njihovi trasi, Icasjneje s i&transkimi ulicami prečno na oeste. Sistematična razkosanja zemljišča za novo izgradnjo so bila izjema (Rožna dolina v Ljubljani), še bolj pa načrtna zazidava večjih površin po enotnem konceptu. Prevladovala je privatna, izolirana gradnja enodružinskih hiš in hišic, ali pa majhnih najemniških ,,vil" zaradi stanovanjske rente. Domala nobeno mesto ni imelo urbanističnega načrta. Moderni urbanizem drugod po svetu pa je komaj našel odsev v akademskih krogih, v življenju pa ni prodrl nikjer. Gradbena regulativa je edina reševala najhujše pomanjkljivosti, toda ne v funkcionalni strukturi mest, ki je bila prepuščena stihiji. Industrializacija ni bila edini agens urbanizacije. Boljša prometna povezava, najprej z železnico, pozneje pa še bolj učinkovito z avtobusom, je sprožila koncentracijo mnogih uslužnostnih dejavnosti v večjih krajih na škodo manjših. Nastala pa je tudi vrsta novih neagrarnih in neindustrijskih dejavnosti in se prav tako razvila v mestih. Poseg industrializacije v ruralmi ambient ni bil manj pomemben, vsaj v nekaterih področjih ne. Staro ravnotežje med mestom in deželo se je podrlo, začel se je „beg v mesto". Odpiranje novih delovnih mest v mestih — toda ne v vseh — (predvsem na Gorenjskem, v Celjski kotlini, v Trstu in Gorici ter v Mariboru) — je Bprozilo tja stalni tok prebivalstva, ki je v jakosti nihal, na splošno pa je bil vedno močnejši. Depopulacija podeželja je bila rezultat tega razvoja. Zajela pa ni le vasi, ampak tudi mnoge stare trge in celo mesteca. Nekatera od teh so bila že prvotno slabo postavljena ali pa jih je razvoj novih prometnih žil in tokov prometa pustil ob strani, da niso mogla več opravljati niti dotedanjih uslužnostnih funkcij. | Podeželje je doživljalo v tej dobi že drugo spremembo. Obseg obdelane zemlje, ki je dosegel višek sredi 19. stoletja, je začel marsikje upadati. Kriza kmetijstva v drugi polovici 19. stoletja je privedla do opuščanja njiv v slabših terenskih legah povsod v hribovju. Modernizacija kmetij -stva s komasacijo se zaradi specifičnih Iastninsko-posestnih razmer ni niti dobro začela in tudi zadružništvo v najširši obliki se ni moglo prav uveljaviti. Pač pa je „šlo na boben" v edno več kmetij in proietarizacija vasi se je tako pospešila. Drobljenje kmetijskega zemljišča na vse manjše parcele je dosegla ponekod neverjetno visoko stopnjo. Industrializacija v moderni obliki je uničila mnoge manjše obrate, ki so bili nastali prej. Stare fužine in glažute, ki jih je bilo v Sloveniji precej, so propadle: propadati pa so začela tudi nekatera druga majhna podjetja in domača obrt. Le tu pa tam se je na staro tradicijo naslonila moderna industrija. Cestno omrežje se ni bistveno spremenilo in izboljšalo. Šele avtomobilski promet je sprožil izboljšave in nekatere novogradnje. Izkoriščanje gozdov na veliko v drugi polovici 19. stoletja je bila važna sprememba v gospodarski strukturi podeželskih naselij, kajti les je rešil propada zelo veliko število kmetij, posebno v hribovskih krajih. Zaposlitev v gozdovih je postala važen stranski zaslužek. Začetna industrializacija iz dobe pred prvo svetovno vojno se je po njej nadaljevala počasi in sporadično. Nekaj področij oziroma bolje rečeno krajev pa je vendar napredovalo hitreje. Kranj, Celje in Maribor je lahka industrija preobrazila v izredno industrijske kraje. Ljubljano je nova vloga središča, čeprav okrnjene Slovenije, precej dvignila. Toda vodne sile — eno glasnih naravnih bogastev — so ostale skoraj neizkoriščene. Le lesno bogastvo so izkoriščali na veliko, ne pa racionalno. Okrog omenjenih industrijskih mest je urbanizacija doživela znaten razmah. Toda bila je domala povsem nekontrolirana in je ustvarila več problemov kot pa jih je rešila (znatne površine z nizko gostoto). Edino v Ljubljani se je središče mesta prestavilo iz starega srednjeveškega jedra. Železniško omrežje se je nekoliko povečalo, a ne bistveno; cestno omrežje pa je prav tako postalo komaj kaj boljše. Bilo je le nekaj deset kilometrov modernega avtomobilskega cestišča, ko je izbruhnila druga svetovna vojna. 3 Lojze Gosar NEKA] MISLI O PREOBLJUDENOSTI NA SVETU Pojem preobljudenosti je starejši od Malthusa in celo od Platona. Najdemo ga že pri (najstarejših grških avtorjih im tudi pri Konfuciju. Pojem preobljudenosti uporabljamo še danes, toda njegova vsebina se spreminja z razvojem tehnike, politike in družbe. Ponovni vznik maltuzijanskih teorij je posledica tega, ker se v sedanji dobi z ¡nekaterih vidi-kiov pojavljajo podobni problemi, kot so bili aktualni za časa industrijske revolucije (konec 18. in začetek 19. stoletja), ko je Malthus zasnoval svoj nauk, da se prebiva vstvo mnogo hitreje množi, kot pa se večajo sredstva za njegovo preživljanje. Posledica tega nauka je bilo skrajno pesimistično gledanje na bodočnost človeškega razvoja in napredka. Sličma psihoza, le še v večjem obsegu, se v času sedanjih naglih socialnih in drugih sprememb širi no vsem svetu. V" sedanjem svetovnem položaju se socialni procesi tako radikalno spreminjajo, da je čisto nemogoče predvidevati, kakšen bo bodoči svet. FCb neomaltuzijanci ugotavljajo, da je velik del človeštva nedohranjen. enostavno iščejo vzroke za to v prevelikem številu prebivavstva. S tem se je pač najlažje izogniti pravim vzrokom trenutne preobljudenosti. Visoko razvite dežele bi se tako lahko otresle odgovornosti za življenjske razmere v mnogih nerazvitih področjih. Tako gledanje je jasno razvidno iz besed Williama Vbgta, enega izmed vodilnih neomaltuzijancev: „ . . . malo je upanja, da bi se v naslednjih letih lahko izognili velikim lakotam na Kitajskem. Toda s svetovnega stališča so te lakote ne samo zaželene, ampak nujne." To so doktrine nečloveškega gospodarstva, ki gredo celo tako daleč, da svetujejo, naj bi najrevnejši narodi niti ne bili deležni sodobnih zdravstvenih in sanitarnih ukrepov. Te vrste teorij so le izraz egoističinega gledanja onih. ki žive v izobilju, vznemirja pa jih obstoj celih narodov, ki sami še ne zmorejo sredstev za olajšanje najnujnejših potreb. Na splošno bi lahko rekli, da pomeni preoblju-denost nesorazmerje med številom prebivavstva na nekem področju in pa količino dobrin, ki so potrebne za njegov obstoj. Pri tem gre lahko za prostor, obdelovalno zemljo, prirodne vire, zaposlitev in tako naprej. Sam izraz preobljudenost je pravzaprav zgrešen. Namesto, da bi govorili o pomanjkanju zemlje. hrane, zaposlitve itd., se poudarja ta izraz le za preveliko število ljudi, ne pa oesa jim primanjkuje in v čem so vzroki za to. Osnovni pojem preobljudenosti je statičen in ga lahko uporabljamo le pri čisto poljedelskem ah celo nomadskem prebivavstvu brez vsakršnega tehničnega napredka. Tu gre kratko in malo za to, da mora obstajati med ljudmi in pokrajino določeno razmerje. Ce na nekem ozemlju ne proizvajajo dovolj za življenje potrebnih stvari, pravimo, da živi tamkaj preveč ljudi, da je tisto področje preobljudeno. Tako se zdi, da je pojem preobljudenosti sam na sebi dosti jasen. Ce si predstavljamo, da je zemlja med ljudmi enakomerno razdeljena lahko tudi ugotovimo, kdaj pri določenem načinu obdelovanja število ljudi prekorači kapaciteto pokrajine. Take primere imamo na nekaterih področjih Daljnega vzhoda. Ce na ta način preučujemo razmerje med proizvodnjo in številom ljudi, se zdi to na prvi pogled dokaj nazorno in jasno. Toda v zvezi s pojmom lastnine in družbenega sestava se ta reč brž hudo zaplete. Predvsem v razvitih deželah nam tako statično pojmovanje preobljudenosti nič več ne zadošča. Tu moramo poleg drugega upoštevati na eni strani celotni gospodarski in tehnični razvoj, po drugi strani pa rast prebivavstva. Tako stopi v tem razmišljanju splošni industrijski in tehnični napredek z vsemi naravnimi viri polagoma na mesto površine orne zemlje. Zato tu ne govorimo več o odnosu števila prebivavstva do zemlje, ampak do celotnega prirodnega bogastva. Dežela, ki njeno prebivavstvo presega število, kakršno bi bilo v sorazmerju z njenimi prirodnimi bogastvi, ne trpi nujno zaradi preobljudenosti, če na primer izvaža industrijske proizvode ali pa opravlja usluge s trgovino, prometom itd. Pri obravnavanju zunanje trgovine v 17. in 18. stoletju so nekateri avtorji prišli do zaključka, da je treba spremeniti čisto poljedelsko stališče pri pojmu preobljudenosti. Primer Nizozemske je pokazal, tla neka dežela lahko hrani del prebivavstva z uvoženimi živih, ki so bila plačana z industrij -skimi proizvodi ali ostalimi uslugami. Proti sredini devetnajstega stoletja je Anglija celo načelno vodila tako gospodarsko politiko in je namerno žrtvovala poljedelstvo, da bi se posvetila trgovini iin industriji, s čimer je lahko en prebivavec pridobil več hrane, kot pa ce bi jo hotel sam neposredno proizvajati. Vendar pa v tem primeru narašča prebivavstvo določene dežele samo s pomočjo prirodnih virov, ki izhajajo iz drugih pokrajin. To bi moglo vplivati ina razporeditev prebivavstva na zemlji, ne pa na celotno število ljudi, ki bi se lahko na zemlji preživljali ob stalno enakem načinu obdelovanja. Na ta način bi obstajale neke meje, ki bi določevale število prebivavstva, ki ga lahko določeno področje preživi. Vendar pa te meje niso stalne, marveč sie s oasotm spreminjajo. To je veljalo prej in velja še danes. Proti letu 1950 na primer eo menih, da je Nizozemska preobljudena in da ji grozi brezposelnost ah vsaj nepopolna zaposlitev in znižanje življenjskega standarda. Na drugi 4 strani pa se je zdelo, da je Belgija v veliko boljšem položaju. Belgijske place so bile znatno višje od nizozemskih in zdelo ee je, da se bo ta razlika še povečala z izgubo Indonezije, kar je odvzelo Nizozemski tržišče in pa surovine. Vendar je razvoj potekal precej drugače. Aktivno, zaposleno prebivavlstvo v Belgiji se je v razdobju 1950—1959 povečalo za 2 o/o, medtem ko je proizvodnja narasla v povprečju za okoli 23 °/o. Na Nizozemskem pa sta se število aktivnega prebivavstva in produktivnost bolj povečala kot v Belgiji. Tako je ¡nizozemsko področje dajalo ne samo možnosti za večje število dodatnih zaposlitev, ampak je bil rezultat tega tudi izdatnejše povečanje produktivnosti na osebo kot v Belgiji. Ta rezultat je v odkritem (nasprotju s predvidevanji, ki na videz logično izhajajo iz običajnih ekonomskih dobrin. 2e dolgo časa skušajo Holandci iztrgati zemljo morju. Z inapravljanjem polder jev povečujejo površino Holandske in se na ta način bore proti preobljudenosti na najbolj preprost in najbolj neposreden način: s povečanjem prirodnih virov. V letu 1952 je M. S jo erd Groenman (L'assèchement du Zuimerzee et le problème de la population auz Pays-Bas. Population, octobre-décembre 1952; cit. Alfred Sauvy) nakazal pomen teh del za narodno gospodarstvo. Po njegovem mnenju naj bi ta dela nadaljevali, čeprav je bil strošek za gradnje enega polderja večji od običajne cene hektara zemljišča iste kvalitete. Socialna vrednost enega hektara več je bila v tem primeru znatno višja od finančnih stroškov zanj. Polder je bil tisti inačin investiranja, ki omogoča ustvarjati nove zaposlitve in reducirati preobljudenost. Glede tega pa se je kmalu pojavil spet drug problem. čeprav se program del ina polderjih ni izpremejnil, se nekateri ekonomisti vprašujejo, ali ima smisel, da bi še ¡nadaljevali s takimi investicijami. Po njihovem mnenju je najbolj jasen rezultat povečanja površine, večja proizvodnja masla. To pa se sedaj težko proda tako ira domačem kot na tujem tržišču, kljub subvenciji, ki znaša več kot 50o/o vrednosti. Potrošniki namreč raje kupujejo s svojimi dodatnimi dohodki, ki so posledica splošlnega napredka industrijske proizvodnje. Pojavlja se torej vprašanje, ah ne bi bilo iotrebno preusmeriti proizvodnjo na blago, po La tereni je pa domačem in na tujem tržišču večje povpraševanje. V tem primeru smo obravnavali Nizozemsko kot najbolj obljudeno zapadnoévropsko deželo, katere prebivavstvo najhitreje narašča. Rezultati, ki ¡nam jih kaže ta zgled, so vsekakor prepričljivi. Vendar to ni edini tak primer. V tej zvezi bi lahko omejnili predvsem še Švico in Zah. Nemčijo. Švica ima tako malo prirodnih bogastev, da tam ¡ne bi mogli pričakovati pomembnejše gostote prebivavstva. Rudnih bogastev ni, dežela je gorata in v precejšnjem delu je ni mogoče koristno uporabiti. Vejndar pa je dosegla gostota prebivalstva » v» • ; i %• 126 ljudi ¡na km2, kar je za vec kot polovico več kot v Franciji. Tradicionalno izseljevanje pa se je po vojni celo zamenjalo s precejšnjim priseljevanjem. Število prijavljenih tujih delavcev se spreminja od 250.000 pozimi do 350.000 v sezoni. Važno vlogo ima pri vsem tem dejstvo, da je za urarsko in ostalo drobno industrijo, ki v Švici prevladuje, potreba zelo malo prostora. Pri tej dejavnosti je največjega pomena strokovna iz-vežbanost ljudi. ' Dogodki v Zapadni Nemčiji so presegli najbolj optimistična pričakovanja. Aktivno zaposleno prebivavstvo se je od leta 1950 do 1958 povečalo za 4,701.000, od leta 1939 pa za več kot 6 milijonov in pol. To pa se ne nanaša na poljedelsko prebivalstvo, ki se je nasprotno zmanjšalo za okoli 800.000 ljudi. Povečanje števila aktivnega prebivavstva velja torej za industrijo, trgovino in javne službe, to ee pravi, za dejavnosti, ki zahtevajo malo prostora, in od katerih mnoge potrošijo tudi malo ¡naravnih bogastev. Tukaj so se spet dozdevne meje preobljudenosti Znatno razširile. Proizvodnja in potrošnja se na splošno vedno bolj oddaljujeta od narave. Vendar to nikakor ne pomeni, da bi lahko brez škodljivih posledic rušili ravnotežje v naravi. V naturalnem gospodarstvu obsega potrošnja v glavnem prehrambene proizvode, ki jih je treba le razmeroma malo predelati. V denarnem (tržnem) gospodarstvu pa je to drugače. V Frajnciji na primer se je prehrambena potrošnja in potrošnja pijač od leta 1950 do 1958 povečala za 28o/o, medtem ko je potrošnja drugih vrst blaga še veliko bolj narasla. Pa tudi pri prehrani se poraba industrijskih proizvodov (konzerve itd.), naglo veča. To pomeni, da se možnost za preživljanje ljudi ina določenem ozemlju vedno bolj širi. Ge bi v skrajnem primeru šlo samo za razmeroma Ičiste usluge, na primer nego (bolnice), pouk (šole) itd., bi glede dopustne gostote prebivavstva pip bilo nobenih meja, razen kolikor gre za prostor, |na katerem na[j. bi ljudje živeli. V tem primeru bi torej bile možnosti za naselitev ljudi skoraj Neomejene. Res da tega v resnici nikjer ¡ni, vendar se moderno gospodarstvo dejansko le razvija v to smer. Položaj v gosto naseljenih evropskih deželah se je v najnovejši dobi izredno izboljšal, medtem ko tega v redko naseljenih nerazvitih deželah zaenkrat še ni opaziti. Vsak delazmožen človek se hoče zaposliti. Ge je število oseb, ki iščejo delo v neki pokrajini, stalno znatno večje od števila razpoložljivih delovnih mest, se na prvi mah zdi, da je to znak preobljudenosti. Vendar je to samo deloma tako. Dostikrat je namreč težko reči, ah gre v nekem primeru za dejansko ali pa samo za navidezno preobljudenost. Stalen pojav določene brezposelnosti v ZDA na primer gotovo ni posledica preobljudenosti, medtem ko v južni Italiji, v An ti I jih, pa nekaterih deltah Daljnega vzhoda, v Egiptu in 5 na javi, lahko govorimo vsaj pri sedanjem stanju tehnike, izrabe tal in kulturnega nivoja prebivav-oev, o dejanski preobljudenosti. Ce bi se v ZDA število prebivava t va nenadoma zmanjšalo, recimo za 10 milijonov, bi brezposelnost zaradi tega brez dvoma ne prenehala, medtem ko bi podoben pojav v drugih, pravkav omenjenih preobljudenih področjih, imel za posledico sorazmerno zmanjšanje nezaposlenosti. Iz predposta\e, da je stalna industrijska brezposelnost posledica preobljudenosti ali pa vsaj določene nasičenosti, sklepajo nekateri, da bi sleherni porast števila zaposlenih moral imeti za posledico sorazmerno skrčenje števila brezposelnih. Zato nasprotujejo nekateri celo pri majhni brezposelnosti v deželi priseljevanju in priporočajo znižanje upokojitvene starosti. Seveda so ti ukrepi večinoma neučinkoviti, večkrat pa celo nasprotujejo svojemu namenu. V resnici nam podatki iz industrijskega razvoja Evrope kažejo, da je razmerje med številom brezposelnih pa nihanjem števila aktivnega prebivavstva dosti bolj zapleteno. Od leta 1860 do 1913, to je, v (najbolj težkem obdobju, se je odstotek brezposelnih med člani delavskih sindikatov v Veliki Britaniji gibal ob 1,9o/o do 7,8o/o, v čemer pa niso všteti primeri delne brezposelnosti. Za Francijo pa obstajajo ustrezni podatki samo za leta 1895 do 1913 in znašajo od 4,7o/o do 10,2o/o. Kljub stalni brezposelnosti pa je število aktivnega prebivavstva v istem času skoraj povsod močno naraslo. V Veliki Britaniji |ra primer se je število aktivnega prebivavstva od 1881 do 1931, to je v teku pol stoletja, povečalo za 65o/o. Aktivno prebivavstvo štirih skandinavskih dežel pa se je od leta 1910 do 1930 povečalo za 30o/o. Na Nizozemskem je aktivno prebivavstvo narastlo od leta 1889 do 1930 za 92o/o. V Belgiji znaša ta porast od leta 1909 dalje sicer samo 7o/o, kar pa se ujema s porastom celotnega števila prebivavstva v deželi. V vseh teh deželah, razen v Franciji, ki tvori zaradi stagnacije v razvoju prebivavstva do druge svetovne vojne stalno izjemo, je bilo število aktivnega prebivavstva okoli leta 1930 znatno večje od oelotnnega števila prebivavstva ob začetku XIX. stoletja. • Gla\ini vzrok za povečanje števila aktivnega prebivavstva pa je bil porast celotnega števila prebivavstva posameznih držav. Bazlika med tem porastom v različnih deželah pa ni bila odvisna od naravnih ekonomskih okoliščin in se sploh ne ujema s pomembnostjo prirodnih virov v posameznih deželah'. | Porast prebivavstva tudi ni imel, vsaj na splošno ne, za posledico znižanja življenjskega standarda. Narodni dohodek na prebivavca je bil ob začetku dvajsetega stoletja v različnih deželah teh področij precej enak. Edino Velika Britanija je bila zaradi svojega kolonialnega imperija in pomorske lege glede tega znatno na boljšem. Danes so razlike glede narodnega dohodka med zapad-nimi državami razmeroma majhne. Oe ne upošte- vamo izseljevanja (o tem bomo pozneje govorili), se torej zdi, da je število aktivnega prebivavstva v raznih deželah raslo v glavnem v skladu z dejanskimi potrebami prebivavstva, ne da bi različne konkretne ovire okolja na to kaj več vpliv aie. Vsa ta opažanja veljajo kajpak le za določene zapadne dežele, ne pa na primer za Španijo in Italijo, vsaj ne za južno Italijo, niti ne za srednjo in vzhodno Evropo. Zapadnim deželam, ki so imele enotno kulturo v najširšem pomenu besede, je prav to omogočilo napredek in zmanjšalo vpliv neenakosti v prirodnih pogojih. * * * Iz pravkar povedanega je razvidno, da je največkrat težko reči, ali je neka pokrajina v določenem času resnično preobljudena ali ne. Prav lahko se (namreč izkaže, da trenutne meje za najboljšo gostoto prebivavstva v neki pokrajini malo pozneje [nič več ne veljajo. V zahodni Evropi na primer je gospodarski razvoj omogočil, da je prenehala tradicionalna preobljudenost in da hkrati demografski prirastek zaradi zmanjšane umrljivosti ni povzročil nove preobljudenosti. Ugodni razvoj v Evropi jasno kaže, da se aktivno prebivavstvo dežela mnogokrat lahko veča v katerem koli ritmu, ne da bi to imelo za posledico preobljudenost. Zato bi bilo bolje govoriti o optimalnem ritmu gibanja prebivavstva kakor o preobljudenosti. V devetnajstem stoletju, posebno v začetku, gospodarski razvoj ni bil dovolj nagel, da bi absorbiral (naraščajoče število prebivavstva. Ne samo, da so plače ostale dolgo časa zelo ¡nizke, marveč se je del naravnega prirastka prebivavstva m oral izseljevati. Polagoma pa so znaki preobljudenosti izginjali drug za drugim. Izseljevanje se je sicer nadaljevalo do leta 1914, vendar je v več deželah (Norveška, Švedska) od začetka 20. stoletja vedino bolj prijemalo. Ker je bil življenjski nivo v ZDA višji, in je bilo tem več možnosti za napredek, to izseljevanje samo na sebi še ni zanesljiv dokaz, da je bil kdaj v deželah, od koder so se ljudje izseljevali, presežen optimalni ritem gibanja prebivavstva. Poleg tega velja pripomniti, da pomeni izseljevanje iz manj produktivnih področij v bolj produktivne navadno hkrati izseljevanje iz redkeje naseljenih področij v gosteje naseljena, ker so ta bolj razvita. To opažamo tudi pri nas, ker v mnogih naših sorazmerno redkeje naseljenih krajih število prebivavstva še vedno pada in se ljudje od tam selijo v gostejše naseljene industrijske kraje. Po prvi svetovni vojni je evropsko izseljevanje v glavlnem prenehalo. Vendar temu ni bil edini vzrok ameriški zakon o priseljevanju. Podpore za brezposelne so omogočale ljudem, ki so izgubili zaposlitev, da so lahko doma čakali na izboljšanje razmer. Poleg tega tudi število prebivavstva v delovni dobi v tem času ni tako naglo raslo. Končno pa je postajalo vedno bolj očitno, da industrijski razvoj in mehanizacija, ki ga spremlja, ustvarjata nove možnosti za zaposlitev. 6 Odnosa med veliko svetovno gospodarsko krizo v letih 1929—1935 in pa med prenehanjem stoletnega izseljevanja v ZDA še niso temeljito proučili. Dejansko je ta kriza, ne glede na vzroke, ki so privedli do nje, precej vplivala na gospodarske in socialne teorije. Stalina brezposelnost po prvi svetovni vojni je že sama vzbujala misel na demografsko nasičenost. Kriza od 1929—1935 teta pa je dala povod, da se je ustalilo bolj ali manj splošno prepričanjo o preobljudenosti. V teh razmerah je prišlo do druge svetovne vojn«- pred koncem vojne pa se je pojavila bojazen, da bo spet nastopila brezposelnost. Ta .splošno razširjena bojazen pred brezposelnostjo je temeljila na navidez povsem upravičenih domnevah. V resnici pa se kronična brezposelnost v večji meri ni pojavila kljub temu. da je število prebivavstva v ¡nekaterih deželah (Nemčija. Nizozemska, Avstrija, severna Italija) v teku prvega desetletja po vojni znatno prekosilo dozdevne meje. Število aktivnega prebivavstva se je po vojni povečalo v Nemčiji za okoli 33o/o, na Danskem za Bo/o. v Veliki Britaniji za 20'o/o, v Italiji za 13ogastev lahko dovolj dela in jela za znatno večje število prebivavtev. Preobljudenost pa ne velja šele danes za znak in dokaz nezadostnega razvoja. Zagovorniki socialističnih idej so to poudarjali nasproti Malthusu že ob začetku 19. stoletja, ko o preobljiudenosti še iniso toliko govorili, kakor govorimo danes. Ovsen pravi, da ne bi smeli govoriti o preob-Ijuddnosti, dokler ne bi bila vsa zemlja obdelana kot vrt. Spoznanje o potrebi in pomenu primerne usposobljenosti ljudi za produktivno ali drugače socialno koristno delo pa se je pričelo uveljavljati šele v novejšem času in še nikakor ni tako na splošno priznano, kot bi bilo treba. Avtorji, ki raziskujejo vzroke ¡nerazvitosti, se vedno bolj pridružujejo Jeauu-Fourastieju, ki pravi: „Nerazvita dežela je neprosvetljema dežela." (Cit. Alfred Sauvy: Population No 3. 1960.) Isto bi lahko rekli o preobljudenih deželah. Tudi gosto naseljenost občutijo kot težko breme le zaostale, še ine prosvet 1 jene dežele. Dejanska ali navidezna preobljudenost se lahko ublaži s primerno ureditvijo pokrajine (regionalnim planiranjem) in boljšo izrabo prostora. V tej zvezi velja opozoriti |na zanimivo dejstvo, da se danes za prebivavoe, ki žive na zelo ozkem in izrabljenem prostoru, pojavlja nova potreba, namreč potreba po naravni, nekultiv irani pokrajini. To se kaže zlasti v času dopustov, ko si ljudje želijo in iščejo oddiha in sprostitve v svobodni naravi. V nekaterih pokrajinah je število prebivavstva tako narastlo. da mora biti ves prostor izrabljen. Ceste, letališča itd. pa ved|no bolj silijo na obdelane površine (na primer ponekod na Nizozemskem). Tako ostaja vedno manj prostora za zado- voljitev sezonskih potreb po svobodnem nekulti-viranem svetu. Nasprotno pa se tudi dogaja, tla ima koncentracija ljudi na nekaterih mestih v zvezi z možnostjo, da si pridobivajo potrebno hrano na manjših površinah, za posledico evakuacijo določenih področij. Zgled za to je Francija. Francosko pre-bivavstvo je v najnovejšem času doseglo rekordno število, vendar ne more zavzeti vse svoje dežele, ali bolje rečeno, ne čuti več potrebe za to, ker se lahko na manjšem prostoru bolje preživlja. . * * Nedavni razvoj v najbolj razvitih deželah je povzročil, da tam običajne meje glede optimalne naseljenosti ne veljajo nič več. Hkrati s tem pa je tudi pojem preobljudenosti postal vse bolj zapleten, ker je skoraj povsem neodvisen od gostote prebivavstva Ha določeni površini. Ede)n najbolj splošnih pojavov domala v vseh razvitih in razvijajočih se državah je neorganizirana koncentracija prebivavstva v mestih in v industrijskih središčih, ter padanje gostote pre-bivavstva Ina deželi. Sicer je res, da poljedelska proizvodnja kljub odseljevanju s podeželja večinoma ni padla, iinarveč j.e zaradi lftehanizacije celo zrastla. Vendar je odseljevanje z dežele marsikje in ponekod tudi pri nas preseglo normalen obseg in povzročilo težave v krajih doseljevanja in odseljevanja. Ponekod se je tudi pokazalo, da posamezna naselja na deželi rastejo in napredujejo, medtem ko ostajajo sosednja področja podeželja vedjno bolj zapuščena. Vzroki te neenakosti v razvoju in napredku različnih krajev pa niso vselej zgolj objektivni, marveč so dostikrat predvsem subjektivni, osebni. Večkrat zadošča, da se najde v | nekem kraju en sam človek ali nekaj sposobnih ljudi, ki dajo kraju potreben impulz za razvoj iin napredek, medtem ko drugje, kjer takih ljudi fii, vse obtiči v stari zaostalosti. izseljevanje iz zaostalih in zanemarjenih oddaljenih krajev in področij ima tudi važen psihološki v zrok. Ljudje se danes nočejo več in ne morejo prav sprijazniti s siromašnim, največkrat prav bednim življenjem ob trdem delu oa brez vsakršnih dobrin, ki jih moderni tehnični in kulturni napredek nudi ljudem v mestih, pa tudi že povsod v količkaj razvitejših in v naprednejših krajih. Zaradi tega se depopulacija, ki je posledica relativne preobljudenosti zaostalih, siromašnih in zanemarjenih področij, ne da drugače uspešno zaustaviti, kakor če poskrbimo, tla se bo materialnemu izboljšanju življenjskih razmer pritlružil tudi primeren dvig civilizacije in kulturnega življenja v takih področij h. Vse to nam kaže kako nujno potrebno je, da se intenzivno lotimo preudarnega, ne le trenutne koristi, marveč tudi bodoče potrebe v polni meri upoštevajočega urejanja naravnih in tudi umetno nastajajočih življenjskih razmer po posameznih 8 pokrajinah. Pri tem pa moramo še posebej paziti, da se ne bi dali od enostavnih teorij in zgrešenih, čeprav morda ina videz znanstveno utemeljenih pogledov na reševanje različnih aktualnih problemov gospodarskega in socialnega življenja zavesti na stranpot«, ki vodijo le v poslabšanje življenjskih razmer. LITERATURA: 1. Alfred Sauvy: Évolution récente des idées sur le surpeulement. ; Population, No. 1960. 2. Alfred Sauvy: Théorie générale de la population.; Volume I-Ëconomie et population, Volume II-Biologie sociale; Paris 1954. 3. Josué de Castro: The geography of hunger; Boston 1952. Stane Košnik , Zapadna Samoa - Zapadina Samoa je z januarjem 1962 postala samostojna. Ta je že 115. država, ki je popolnoma samostojna. Otočje spada k Polineziji in meri okoli 3000 km2. Državo sestavljajo štirje otoki. Na j za pa dne j ši je Savaii (1820 km2), vzhodno ležita neznatna otočka Apolinia in Manono in še naprej najvažnejši Upolu (1114 km2). Otočje je vulkanskega izvora, dviga se strmo iz morja. Obkrožajo ga koralni grebeni. V notranjosti je še precej ugaslih vulkanov. Po pobočjih so vidne dolge reke lave, ki se je pred davmimi časi valila navzdol. Gore dosežejo največje višine na otoku Savaii (1650 m), medtem ko je Upolu znatno ¡nižji. Ne moremo trditi, da bi bil geološki razvoj otoka kolnčan, kajti še pred desetletji se je nedaleč od otočja dvignil iz morja gost oblak vulkanskega pepela do višine 900 m. V klimatskem pogledu vladajo tropski režimi. Poznajo dve letni dobi. Deževno od novembra do aprila in suho od maja do novembra. Dežja pade okoli 2900 mm letno. V deževni dobi piha sev ero-vzhodini, v suhi pa južnovzhodni pasat. Temperature so visoke. V deževni dobi 28° C, v suhi 26° C. Srednja Iebna temperatura je 27° C. Zlasti notranjost otoka Savaii je pokrita z gostimi pragozdovi in je neobljudena. Naselja so se razvila izključpo ob obali. Zemlja je na prepereli bazaltni lavi zelo rodovitna. Dobro uspevajo: kokosova Ealma, kruhovo drevo, oranže, jam, sladkorni trs. avovec in kavčukovec. Od živalskega sveta poznajo svinje, psa, papigo, golobe in želve. V morju je ogromno rib, vendar za ribolov brez večjega pomena. Še najpomembnejši je tun, ki ga lovijo od Samoe do Havajev. Prebivavci so Polinezajci. So svetlejše polti in nimajo črnskih primesi. So vitki n lepe rasti. Kulturno so na višji stopnji kot druge naselitvene plasti Ooeainije. To se tudi kaže v dejstvu, da so že ustanovili lastno državo. Vseh državljanov je okoli sto tisoč (102.860). Od tega je 450 belcev in 164 Kitajcev. Prvo štetje je bilo leta 1874, ko so našteli 34.256 domačinov. Od tega je bilo 300 belcev in 1000 plantažnih delavcev z drugih južnomorskih otokov. Domačini so po večini pro-testajnske vere. Katoliki so naseljeni na vzhodni obali otoka Savaii. Nekaj je oelo mormonov. V samostojna država splošnem velja načelo, da so vsi dobri čolnarji, saj velik del svojega življenja prebijejo na morju (ribolov). Skupino je odkril leta 1722 Roggeveen. Nova Zelandija je že leta 1872 zahtevala aneksijo, čemur so nasprotovali Amerikanci. V tem času so se različne države pričele živo zanimati za otočje. Leta 1878 so ZDA s kraljem sklenile prijateljsko trgovinsko pogodbo, v kateri so dobili pristanišča za skladiščenje premoga in ladijskih potrebščin. Vzhodni deli otočja Samoa pa je še vedno v rokah ZDA. V naslednjih letih so enake pogodbe sklenili z Nemci in Britanci. Vse tri sile so s kraljem podpisale konvencijo, po kateri je bilo mesto Apia podrejeno eni upravi, na oelu te po so bili tuji konzuli. Tako je glavno mesto dobilo kar 3 konzulate. Nemci so pa zgradili bolnišnico in izboljšali pristanišče. Kasneje (leta 1899) so si z ZDA razdelili otočje, in so od takrat do konca prve svetovne vojne zapadni del imeli Nemci. Po vojni pa je nemška kolonialna posest — kot seveda povsod — prenehala tudi nad Samoo in otočje je bilo dano v mandat Novi Ze'andiji (Savaii, Upolu, Apolima in Manono). Leta 1946 so ga dali pod skrbništvo OZN, poverjeno Novi Zelandiji. Januarja 1962 pa je otočje dobilo samostojnost. Glede gospodarstva je treba podčrtati, da ima dobre pogoje za poljedelstvo. Zemlja je rodovitna in dobro uspevajo kokosovi nasadi, ki so večidel v domačih rokah. Dobro uspevajo tudi nasadi kavčuka in kavovca, ki pa so v rokah Evropejcev. Država je znana nadalje po gojenju banan in bisernih školjk. Važen vir dohodkov daje turizem. Sem prihajajo letovat avstralski in novozelandski bogataši. Otočje je najtesneje povezano z arhipe-Iagom Fidži in Novo Zelandijo, saj vodijo med njimi redne ladijske proge. Promet je najživah-nejši ob obali (kabotaža). Vzdržujejo ga motorne jadrnice. Glavno mesto je Apia s slovitim meteorološkim in geofizikalnim observatorijem ter močno radijsko postajo. Ima okoli 1000 prebivavcev s širšo okolico pa 12.000. Siri se po vsem zalivu vzdolž pristaniških naprav. Tukaj pristaja povprečno 140 ladij letno, kar znaša blizu 137.000 nova 9 bruto toin. Mesto leži ha severnem delu otoka Upolu. V bližini so še manjša mesteca (bolje rečeno vasi) kot Faleula. Malua, Tiavea in Solosolo na severni obali, na južni pa Lepa in Lefanga poleg več manjših. Na otoku Savaii, za katerega smo rekli, da je močno gorat, in kjer se gore dvigajo neposredno iz morja, pa so naselja izključno ob obali. To so Asaua, Amoa in Foa poleg številnih manjših. V nasprotju s tem otokom so naselja v notranjosti Upola (na primer Sauniatu). Anton So vre Nekaj misli ob preizkušanju geografskega znanja celjskih srednješolcev V okt. 1961 smo se profesorji (na celjskih srednjih šolah domenili, da preverimo zemljepisno Znanje dijakov, ki so se letošnjo jesen vpisali na srednje šole. Izbrali smo po dva razreda ekonomske srednje šole, gimnazije, srednje tehnične šole in učiteljišča. Na gimnaziji, ekonomski in srednje tehnični šoli srno izbrali po dva razreda, in sicer en izrazito „podeželski" in drugi pretežno „meščanski" razred. Na učiteljišču tega nismo storili, ker so dijaki v obeh razredih pretežno iz širše okolice. Pri testiranju so sodelovali M. Davidovac, E. Kolenik, Z. Strienc-Knez in A. So vre. Naš namen je bil bolj orientacijski, predvsem smo se hoteli prepričati, kaj otrokom po končani osnovni soli resnično ostane za vsakdanjo rabo. Ne smemo prezreti, da velik del otrok ne nadaljuje študija, gre v uk, si poišče službo, ali ostane doma. Naj opozorimo, da so domala na vseh srednjih šolah sprejemali predvsem odlične in prav dobre dijake, in da so dobri dijaki ponekod morali opravljati sprejemni izpit, medtem ko so bili zadostni, vsaj na strokovnih šolah, redke izjeme. Vprašanja so bila iz celotne geografske snovi, ki so jo obdelali na osnovnih šolah, razen matematičnega dela. Omenjeno poglavje smo namreč ponovno razlagali že v letošnjem šolskem letu in bi ocene na ta vprašanja v primeri z ostalimi ne bile enakovredne. Vsa vprašanja morda tudi niso najbolje izbrana in nimajo izrazitega geografskega mehanizma, ki bi pognal posamezne elemente v skupen tok: morda je premalo zajeto gospodarstvo, a vendar se nam zdi, da je lahko tudi tak ..test" barometer našega šolskega dela, fiaših uspehov ali ineuspehovr. Vsak preizkus je lahko po vsebini usmerjen na specialno področje ali pa obsega le splošen pregled, kar je bil ¡naš namen. Sodelovalo je skupno 246 dijakov. Za premišlja-nje so imeli dovolj časi, trfene ni bilo, ker smo dijake primerno opozorili in jili napotili na resno samostojno delo. Odgovarjali so na naslednja vprašanja: 1. Upravino-političma razdelitev celjskega okraja. 2. Gorstva, ki obrobljajo celjsko kotlino. 3. Kaj je stepa, tundra in savana? 4. Kaj vpliva na podnebje neke pokrajine? 5. Germanski narodi v Evropi. 6. Socialistične dežele Evrope. 7. Stockholm, Benn, Bukarešta je glavno mesto. 8. Katere države v Aziji imajo ¡nafto? 9. Nariši obris Afrike. 10. Komu pripada Sueški prekop in katera morja povezuje ? 11. Države Južne Amerike. 12. Katere tropske kulturne rastline poznaš? 13. Površina Jugoslavije, število prebivavstva in jugoslovanski narodi. 14. Tovarne avtomobilov in motorjev v Jugoslaviji. 15. Najvišja gorstva po kontinentih. Vsako vprašanje je lahko dobilo maksimalno štiri točke. Srednje število doseženih točk po vprašanjih na enega dijaka: Vprašanja: Povprečno število točk: 1. vprašanje 1,05 2. S9 0,72 3. S9 0,84 4. SB 1,46 5. 80 1,21 6. SB 1,36 7. 88 1,28 8. $ 1,42 9. SS 1,16 10. 89 2,33 11. S9 1,00 12. 80 1,16 13. 80 2,01 14. 88 1,64 15. 8B 1,04 Vprašanja po vrstnem redu doseženih točk: 10, 13, 14, 4, 6, 6, 5, 9, 12, 8, 1, 15, 11, 3, 2. Pretehtajmo nekoliko posamezne odgovore. Poglejmo si učni načrt za 8. razred pod točko V. Kaj vse se tam navaja! Ali je preveč, da učenec, ki zaključi osnovno šolo, pozna komune domačega okraja vsaj imenoma? Drugo vprašanje je se bolj porazno. Otroci so tu in tam našteli 1, 2 ali 3 vrhove iz domačega kraja, kaj več pa so le redki premogli. Slovenijo obdelujemo po prirodnih geografskih enotah že v 4. razredu osnovne šole. Tn če smo iskreni, priznajmo, da se celo v srednji šob v 4. razredu včasih ob tem vprašanju zatakne. Pravimo, da je za otroka najtežji korak prehod iz narave k zemljevidu. Koliko truda je potrebno 10 da „shodi"! Ati se vam ne zdi, da je v višjih razredih "večkrat težko doseči obratno? Zdi se nam, da nam je podnebje bližje kot rastlinstvo. Tundro in tropski pragozd-džunglo otroci še razlikujejo, savana in stepa pa sta jim že labilna pojma in ju ne poznajo dovolj ter ju brez zadrege zamenjujejo. Za peto vprašanje je značilna brezbrižnost. Medtem ko so se zgornjih vprašanj mnogi izognili s črto, so se pri 5. razpisali in metali, zlasti Germane in Romane pa tudi Grke in Finoe, vse v en koš. Pri socialističnih državah se je večina odločila za FLR.J in SZ, tema dvema so dodajali še Bolgarijo, nekateri Madžarsko, Poljsko, Gehoslovaško, precej se jih je zateklo v Švico, Avstrijo, Italijo, Švedsko itd. In kakšen bi šele bil odmev, če bi iskali osnovno razliko med socialističnimi in kapitalističnimi državami! Se vam ne zdi, da so imena držav in glavnih mest več kot minimum geografskega znanja za vsakdanjo rabo ? Največ nafte so načrpali dijaki v Arabiji. Omenjali so tudi Iran, druge dežele le izjemoma. Prostorna predstava je pri dijakih dokaj nerazvita, kar se je pokazalo pri Afriki, ki je po razčlenjenosti in obrisu zelo enostavna. Nastale so bujne abstraktne tvorbe, razmeroma malo je bilo Afriki podobnih celin. Sueška kriza je močno razvnela tudi dijaške glave; o tem se je v šolah in izven njih dosti govorilo in pisalo, in ni čudno, da je zato tudi otrokom precej ostalo. Malo je šol, ki bi imele dobre barvne slike o tropskih sadežih. Crno-beli diafilmi, zlasti še, če upoštevamo, da je malo res dobrih, ne morejo otrokom vtisniti trajne predstave o sadežih, ki pridejo k nam povečini že v pol predelanem stanju. Drugače je s subtropskimi sadeži. Težko verjetno se nam zdi, da otroci ne bi znali pravilno odgovarjati, potem ko so v petem in osmem razredu obravnavali Jugoslavijo, koliko meri, koliko ima prebivavoev in kateri so jugoslovanski narodi. Največ težav jim povzročajo Bosanci in Heroegovci ter površina. Da živimo v dobi motorizacije, se vidi tudi jpri navajanju av tomobilskih tovarn. Zelo redki so primeri, da ne bi poznali vsaj treh tovarn, pri tem so dekleta prav tako izobražena kot fantje, le da so ti večji 5 strokovnjaki. Na zadnje vprašanje so odgovarjali podobno kot na druge. Omenjali so najvišje vrhove v Alpah, v Himalaji in morda še v Afriki in že smo pri kraju; gorovja Afrike, Avstralije so jim domala nepoznana, nekoliko boljše je s Kordiljeri oziroma Andi. ! ' \ Morda si boste mislili, da smo preveč strogo ocenjevali. Ravnali smo se po enotnem ključu, in četudi je bil kdo izmed nas malo bolj strog ali popustljiv, se je to v povprečku izgubilo. Priznati moramo, da so omenjena vprašanja daleč od sodobnih geografskih pojmovanj in zahtev. Zanimalo mas je predvsem znanje iz obče geografije, da bi mogli prilagoditi pouk v prvem letniku srednjih šol njihovim osnovam. Lahko se bo kdo oglasil in dejal, češ ne poznate objektivnih faktorjev, delovnih pogojev na posameznih šolah in podobno. Ustavimo se še za trenutek pri učnem načrtu in strokovni zasedbi predmeta. Učni načrt predpisuje za vsak razred približno 60 zemljepisnih ur na leto. Koliko pa jih ostane dejansko? Povprečno jih izgubi razred zaradi različnih prireditev, vključenih v šolski koledar pet do deset, ponekod tudi več. Na osnovnih šolah v celjskem okraju poučuje zemljepis 60 moči, od tega je 36 predmetnih učiteljev in profesorjev ustrezne stroke ter 24 učiteljev. 17 moči poučuje redno štiri do šest različnih predmetov, ostali največ po dva do tri. Koliko časa potrebujejo, da se pripravijo za štiri do šest predmetov, zlasti, če upoštevamo da niso specializirani niti za dva. Večina takih primerov je na nepopolnih osnovnih šolah, kjer je učiteljev malo, in ponekod nimajo druge izbire. Vsakdo ve, da so za uspešno delo potrebni osnovni delovni pogoji objektivne in subjektivne narave, družbenega in individualnega izvora. Naš namen ni odpirati obsežne problematike v tej smeri, ampak smo hoteli navesti le nekaj rezultatov ob prvem, zato še neizdelanem in preciziranem geografskem „testiranju", želeč posredovati skrbi in težav |e tudi drugim, da bi skupaj odpravili pomanjkljivosti, oziroma da bi našli nove učinkovitejše metode pri ocenjevanju dijakov in nas samih. i T—7 11« V • • • 1 • • • • • • • 1 Zaključni izpili iz geografije na gimnazijah Zavod zii napredek šolstva LRS je ob zaključku šolskega leta 1960/61 poslal 24 gimnazijam v Sloveniji vprašalnik, s katerim je želel dobiti osnovne podatke o temeljnih vprašanjih zaključnih izpitov iz geografije. Zavod je zanimalo predvsem naslednje: 1. Tematika domačih nalog, njih značaj, nivo in način obdelave. 2. Značaj, obseg in vsebina ustnega izpita. 3. Kako se v praksi izvajajo navodila o izboru tem. 4. Mnenje učiteljev geografije o tem, kako bi bilo treba v okviru sedanjih navodil določiti značaj, vsebino in obseg domačih nalog in ustnega izpita. Z obdelavo gradiva, ki ga prinaša vprašalnik, ne želimo le analizirati dvoletnih izkustev o novi obliki zaključnega izpita iz geografije na gimna- 11 zijati, temveč tudi posredovati te izkušnje in mnenja vsem, ki jih živo zanimajo. Vprašalnik je vseboval naslednja vprašanja: 1. Teme domačih nalog v šolskem letu 1959/60 in 1960/61. 2. Ali so kandidati 8ami izbrali teme nalog? Ali ste jim Vi dali naslove na izbiro po seznamu, ki ste ga sestavili po svojem preudarku? Ali ste jim teme kar določili? 3. Ali so naloge na ravni tvarine, ki jo obravnavate pri pouku v gimnaziji? Ali posegajo znatno čez okvir gimnazijske učne snovi? 4. Ali so naloge vezane na terenska opazovanja, na statistične podatke ali na književne vire? 5. Ali je katera naloga povzeta iz enega samega književnega vira? 6. Ali ste si mogli ustvariti mnenje o tem, če je kandidat sam sestavil nalogo? I 7. Ali se pri ustnem izpitu omejujete le na snov naloge, ali to snov razširjate tudi na področja, ki so v zvezi z nalogo in koliko? j 8. Kako bi bilo treba po Vašem mnenju v okviru sedanjih navodil določiti vsebino ter obseg nalog in vprašanj pri ustnem izpitu? Odgovori, ki jih je na postavljena vprašanja dobil Zavod za napredek šolstva LRS, opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti vprašalnika. Predvsem so nekatera vprašanja v taki meri sugestivna, da je treba odgovore nanje sprejeti zelo kritično. To velja zlasti za 2. in 5. vprašanje. Nekatera vprašanja so preohlapno formulirana, zato odgovori nanje ne dajejo možnosti, da bi zanesljivo posplošili nekatera dejstva. Tako bi bilo potrebno 6. vprašunju dodati še vprašanje, kako so učitelji ugotavljali, ali so kandidati sami sestavili nalogo. Tretje vprašanje je zastavljeno presplošno, zato je po odgovorih nemogoče ugotoviti, koliko domačih nalog presega raven učne snovi, ki je predpisana za gimnazijo. Poleg tega pa so učitelji izrazili svoje subjektivno mnenje, zato je iz njihovih odgovorov nemogoče napraviti točne in objektivne posplošitve. Kljub vsemu pa dajejo odgovori na vprašalnik vendarle vrsto zanimivih splošnih ugotovitev o dveletnih izkušnjah izvajan ja nove oblike zaključnih izpitov. I. Domače naloge v šolskih letih 1959/60 i in 1960/6 1 V šolskem letu 1959/60 si je izmed 1517 kandidatov izbralo geografske teme 180 ali ll,8o/o. V šolskem letu 1960/61 pa je bilo mod 1627 temami 211 geografskih ali 12,9o/0. Tako je bila geografija v šoslskem letu 1959/60 po številu izbranih tem ¡na tretjem mestu za fiziko (16,35 o/o) in kemijo (14,24o/o). Isto mesto je obdržala tudi v šolskem letu 1960/61, vendar s to razliko, da sta bili pred njo fizika s 14,8o/o in zgodovina s 13,5 odstotkov. Po posameznih gimnazijah je bilo število geografskih tem naslednje: 1960/61 otem proda. Takih primerov bi lahko navedli petindvajset. Največ ladij izdelajo za Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Indonezijo, Češkoslovaško. Albanijo, Bolgarijo, Francijo, Švico, Egipt in Kubo. Vidimo, da je ladjedelništvo nad vse pomembna industrijska panoga te države. V splošnem je industrija na Poljskem vedno močnejša. To se kaže v dotoku delovne sile v mesta. Samo od leta 1950—1960 se je prebivavstvo pomnožilo za 47 odstotkov. Ker pa je v večjih mestih več industrije, zato prav ta tudi najhitreje narašča. SOVJETSKA NAROČILA LADJEDELNICAM ITALIJE Znano je, da nekatere italijanske ladjedelnice delajo s jiolovično zmogljivostjo (Trst, Tržič). Zato so se razveselila naročil iz Sovjetske zveze. Ta je naročila 300.000 ton pe-trolejskega ladjevja. Vsaka ladja naj bi imela okoli 48.000 ton in 17,4 milje hitrosti na uro. DELAVCI V SOVJETSKI ZVEZI Leta 1958 je bilo v Sovjetski zvezi že 52o/o vseh delavcev ženskega spola. V industriji je 45 o/o žensk, v gradbeni dejavnosti 30o/o, v kmetijstvu pa 57o/o. Se večji pa so odstotki v prosvetnih in zdravsvenih poklicih. To se pravi, da ženske v Sovjetski zvezi že prevladujejo nad moško delovno silo. SAHARSKA NAFTA Večkrat smo že omenili velike zaloge nafte v Sahari. Na tem mestu pa bi na kratko pogledali, kako napreduje izkoriščanje vrelcev. Ze med alžirsko vojno se je pokazalo, da puščava le ni tako brez vrednosti. Prve vrelce so odkrili pri Endjelehu in Hassi Messaoudu. Do sem so zgradili 550 kilometrov dolg naftovod od mesta Bougie ob Sredozemskem morju, čez Grand Erg Oriental. Od Edjele pa pri- 19 bližno enako dolgega do tunizijskega mesta La Skhira. Po tem naftovodu preteče vsak dan 25.000 ton nafte. Od tega tunizijska vlada prejema en milijon funtov šterlingov čistega dobička na leto, kar znaša eno petino vseh državnih dohodkov. Nameravajo pa zgraditi še več naftovodov, katerih skupna dolžina bo znašala 2400 km. Po njih bo mogoče pretočiti 35 milijonov' ton nafte na leto. Ti naftovodi bodo voditi do vedno novih nahajališč. Tako so v zadnjem času odkrili zaloge še pri Ohanetu v bližini Edjele in E1 Agre blizu Hassi Messaouda. Severovzhodno od tod pa že vrtajo pri Hassi R'melu in Salahu. Od tod do Alžira, ki leži okoli 350 km severno, liodo zgradili plinovod. Sahara ho že letos dala 18 milijonov ton nafte, to se pravi, dvakrat več kot lani. V naslednjih letih (do leta 1965) naj bi proizvodnja napredovala do 50 milijonov ton. Produkcija se izplača, ker je saharska nafta blizu potrošnje, veliko bliže od Perzijske ali arabske. Saharski nafti konkurira edino libijska, kjer so vrelci še bliže obali. Tako so od krili nafto pri Žetonu 160 km od obale. Zc sedaj dela z uspehom trinajst vrtin. Vrtajo pa še na več mestih. NAFTA IZ LIBIJE Konec leta 1961 je pritekla na svetovno tržišče prva nafta iz Libije. Standard Oil Company iz New Yerseyja je zgradila namreč 160 km dolg naftovod od vrelca Bir Zelten do pristanišča Marsa el Brega (zaliv Velike Sirte). Vzdolž naftovoda so zgradili tudi lepo asfaltirano cesto. Vrelec leži južno od pristaniškega mesta. To je moderno naftno pristanišče, ki je odprlo Libiji pot v svet, zlasti v Evropo. Tako se je sedaj sovjetski nafti, ki prihaja v čedalje večjih količinah v Evropo, pridružila še libijska kot tekmec Srednjemu vzhodu. Poleg tega je libijska boljša, cenejša, vrelci so bogatejši, rezerve večje in še obala je bliže. To je tudi nekoliko škodovalo prometu skozi Sueški prekop. Pristanišče Marsa el Brega je sodobno zgrajeno in razpolaga z (naftnim pomolom, ki sloni na pilotih 30 metrov iznad morskega dna. Tu bodo lahko pristajali največji tankerji. V bližini bodo zgradili manjšo rafinerijo z zmogljivostjo 400.000 ton. Čistilnica bo delala za notranji trg. Povezana bo tudi z 171 km dolgim naftovodom na Cire-najki, kjer so odkrili nafto šele leta 1959. Naftovod bo imel zmogljivost 6,250.000 ton letno. Na tem polotoku so odkrili nafto še pri Ragubi, ki bo dala tri milijone ton letne produkcije. Novi vrelci so še pri Dhari in Mebrouku. Od tod gradijo 145 km dolg naftovod do pristanišča El Sider (vzhodno od Tripolisa). Vrelci so južno od pristanišča. Ti naftovodi bodo pretočili iz notranjosti preko 12 milijonov ton nafte. Ko pa bodo zgradili črpalne naprave, ki bodo nafto hitreje potiskale, bo tonaža veliko večja. Zaloge tega pogonskega sredstva znašajo v Libiji okoli ene milijarde ton in so večje od saharskih. Nafto išče zaenkrat kar dvanajst družb. Tako Esso Standard Libya, ki je [>odružnica Standard New Jerseya. Esso Sirte, druga |>odružnica družbe Standard. Oasis Oil, tudi ameriška, Total Libya, podružnica francoske družbe Oil Compagnie Française des Petroles, C. O. II. V. I., podružnica italijanske državne petrolejske ustanove ENI, ki ima minimalen uspeh. Vse te družbe so investirale preko 250 milijonov novih francoskih frankov. SVETOVNA PRODUKCIJA NAFTE Svetovna proizvodnja nafte je leta 1960 prekoračila milijardo ton. Na prvem mestu je še vedno Severna Ame4 rika s 369,000.000 tonami in na dragem Južna Amerika s 195,000.000 tonami. Sovjetska z>eza in Kitajska načrpata skupaj 160 milijonov ton. Kuwait 86 milijonov ton, Saudova Arabija 62 milijonov ton. Iran 49 milijonov ton, Irak 46 milijonov ton nafte itd. Afrika pa je načrpala samo 7 milijonov ton. toda vpoštevati moramo bogate vrelce v Sahari. Celotna svetovna proizvodnja znaša torej 1.023,300.000 ton. ZAJEZITEV VOLTE Vse kaže, da bo Gana v najkrajšem času pričela pospešeno graditi ogromen jez na reki Volti. Dolgo časa je rabila, da si je zagotovila denarna sredstva, največ od ZDA (37 milijonov dolarjev), Mednarodne banke (47 milijonov dolarjev), Anglije (15 milijonov dolarjev) itd. Vsi stroški bodo znašali skoraj 200 milijonov dolarjev. Od tega mora Gana polovico plačati sama. Velik hidroenergetski potencial reke Volte in ogromne količine boksita, ki vsebuje 60o/o aluminija, so privedli državo na misel, da bi zgradila tak objekt. Ne Agre samo za jez, temveč tudi za graditev elektrarn, ki bodo dajale električno energijo tovarni aluminija. Stane Košnik KNJIŽEVNOST A. RAMOVŠ, GEOLOŠKI IZLETI PO LJUBLJANSKI OKOLICI. 231 strani, 69 fotografij, 20 geoloških kartic, 1 profil. Izdala Mladinska knjiga v zbirki „Mladi geolog". Ljubljana 1961. V knjižici so smiselno zbrane in prijetno opisane najbolj markantne izletniške poti na obrobju Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Teh geoloških izletov, kot jih imenuje avtor, je skupaj 23. Priznati je treba, da avtor ni imel najbolj hvaležnega dela, saj vemo, da je obrobje obeh pokrajinskih enot v marsičem precej enolično in nudi zato manj možnosti za živahne opise. Petrografske enoličnotti opisanega ozemlja se je avtor brez dvoma tudi dobro zavedal. Tako je na primer skušal ponavljajoče sc opise karbonskih kamenin ]>opcstriti s | >odrobnostmi ter z opozarjanjem na pojave, ki so za to vrsto kamenin le posredno navezani. Avtorju se je na tak način marsikje posrečilo popestriti snov ter vzbuditi zanimanje bravca tudi na petrografsko bolj enoličnih poteh. S tega vidika je opis skrilolomov v okolici 20 Dolskega zelo osvežujoč, zanimiv in poučen, škoda, da se česa podobnega ni lotil tudi drugod (pri opekarni, pri gramozni jami, pri premogovniku itd.). Domala vsi izleti so opremljeni z geološko kartico ter z vrisano potjo, kar vrednost ¡»osameznih opisov in celotnega dela zelo |>oveča. Med tekstom je sicer veliko fotografij, ki pa žal, zaradi slabega papirja, ne pridejo do prave veljave. Knjižica je napisana poljudno, vendar strokovno neoporečno. Terminologija je skrbna, tudi tam, kjer posamezni izrazi niso še |>ovscm uveljavljeni. Tudi pisavi krajevnih imen ni kaj o|>orekati. Edino neskladje se je vrinilo na strani 22 in 23 (Črnušica in Crnuščica). V celoti je dr. Anton Ramovš tudi to delo opravil s prizadevnostjo in zanesljivostjo. „Geološki izleti" bodo brez dvoma zelo koristen pripomoček pri šolskih ekskurzijah, zlasti za ljubljanske šole, prav tako pa bodo hvaležna literatura tudi za krožke. Po knjižici pa bo rad segel tudi vsakdo, ki ga zanima poljudna znanost in še posebej slovenska zemlja. Geografu-šolniku nudi knjižica sicer le enega izmed elementov pokrajine. Je pa ta element [>odau tako, da bo geograf z njim in na njeni zanesljivo gradil oziroma tolmačil ostala spoznanja iz prirodne in družbene geografije na opisaniih poteh. FT" ! Dr. DRUŠTVENE VESTI OBČNI ZBOR GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Letošnjemu rednemu letnemu občnemu zboru Geografskega društva Slovenije, ki je bil 5. maja 1962 v novih prostorih Oddelka za geografijo filozofske fakultete, je prisostvovalo — tudi zaradi neprimernega termina — izredno majhno število geografov. Poročilom, ki so jih podali posamezni odborniki ter načelniki in poverjeniki podružnic oziroma poverjeništev, je sledila bogata razprava, ki je ponovno opozorila na številne probleme, ki še vedno tarejo geografsko stroko v naši republiki. Obdobje med obema občnima zboroma GDS je iz treh vidikov izredno pomembno za slovensko geografijo: 1. Preteklo jesen je bil v Ljubljani VI. kongres jugoslovanskih geografov, ki je |>okazal, da imamo veliko število strokovno in organizacijsko usposobljenih geografov, ki so tudi pripravljeni sodelovati pri reševanju zahtevnejših nalog. 2. Pred meseci je bil pri univerzi v Ljubljani ustanovljen Institut za geografijo, ki naj bo prvi korak k sistematični in popolni koncentraciji raziskovalnega dela slovenskih geografov. 3. V tem času se je izredno močno povečalo število geografov, ki so zaposleni izven pedagoške službe. Vse to pa zahteva še mnogo več prizadevnosti in smotrnosti v celotni dejavnosti vseh slovenskih geografov. Zato bodo morali tudi geografi vedno bolj usmerjati svoja dela k proučevanjem vseh tistih geografskih problemov v naših pokrajinah, ki bi mogli v prihodnje preprečevati normalni gospodarski in družbeni razvoj vseh predelov naše republike. Živimo v času, ko se |>ogosto pojavljajo tudi v naši stroki, vse močnejše težnje ekipnega raziskovalnega dela, v času, ko se radikalno rešuje tudi materialno vprašanje znanstveno-raziskov alnega ter pedagoškega dela. Vse to pa terja od nas načrtnega in zavestnega dela ter jasno izkri-staliziranih pogledov na metode in vsebino geografije. In prav to nam narekuje, da moramo v prihodnjih letih tudi v naši stroki razvijati kritično misel ter prepotrebno konstruktivno kritiko, ki je žal doslej ni bilo, ali pa je bila preslabotna, da bi mogla polnokrvno zaživeti. Potrebna nam je kritična beseda, ker je brez dvoma poglavitni in temeljni kamen v nemoteni rasti sleherne znanstvene discipline. Poročila večine načelnikov podružnic niso bila nič kaj razveseljiva. Se vedno se morajo geografi po šolah boriti za enakopravno uveljavitev svoje stroke. Ce pa smo tudi slišali, da je med precejšnjim številom geografov nezainte-resiranost za delo njihovih podružnic ali poverjeništev, potem moremo tudi razumeti, da so v toliko težjem položaju vsi tisti, ki se povsod bore za pravilno vrednotenje in uveljavljanje geografije. Obenem pa nas tudi to opozarja. da so oblike in vsebina našega dela ostale neizpre-menjene skozi zadnjih deset let, medtem ko se življenje naše družbe hitreje spreminja. Danes, ko se sorazmerno vedno več geografov zaposli izven šole, bo potrebno tudi bolj razmišljati o novi organizacijski strukturi naše stanovske organizacije, ki naj bi zajela vse slovenske geografe. Zato bo tudi v letošnjem letu ena izmed naših osnovnih dolžnosti in nalog reorganizacija GDS, saj njegova struktura ne ustreza več potrebam in zahtevam ter številčni moči slovenskih geografov. Slovensko geografsko društvo šteje blizu 500 članov, toda kljub vsemu temu pa se pojavljajo tudi tako pereča in boleča vprašanja, ki silijo človeka mnogokrat k resnemu razmišljanju o „stanovski zavesti", o čemer je bilo govora že tudi na prejšnjih občnih zborih. To je pomembno še toliko bolj, ker je z njo tesno povezano vprašanje izdajanja in rednega izhajanja geografskega tiska. Splošna komer-cializacija tiska ter premajhen odkup „Geografskega vest-nika s strani nas — geografov sta pripeljala do tega, da nam je Državna založba Slovenije odpovedala založništvo. Zato bo GV 1961 izšel v samozaložbi ter s precejšnjo zamudo. V krizi je tudi „Geografski obzornik", ki pa je |K>eg vseh drugih skrbi še brez upravnika. Ali naj se obe reviji združita? Proti temu so nastopili skoraj vsi prisotni, ki so poudarjali, da je treba poživiti izdajanje GO, ki naj izhaja celo večkrat na leto. Geografski obzornik naj resnično |K>stane časopis za geografsko izobrazbo in vzgojo, časopis, ki bo mogel koristno služiti našim učiteljem in profesorjem na vseh šolah, po svoji vsebini pa naj postane dostopnejši vsem našim dijakom in tudi drugim ljudem, ki jih geografija zanima. Občni zbor je izvolil nov upravni odbor GDS, ki mu predseduje univ. prof. dr. Svetozar Ilešič, in potrdil načelnike podružnic. Tudi letošnji občni zbor je pokazal, da se bomo morali geografi tudi v prihodnje zavzemati za priznanje in afirmacijo svoje stroke v naši družbi. Skrbeti bomo morali za strokovno in idejno rast slovenske geogrn- 21 fije. To pa ni dolžnost samo posameznikov, temveč naj postane delovni program slehernega slovenskega geografa. M. N. LETNO POROČILO CELJSKE GEOGRAFSKE PODRUŽNICE V letu 1961 smo v skladu s splošno reorganizacijo in zaradi boljšega dela izbrali za posamezne komune organizacijske vodje, ki naj bi skrbeli za živahnejše strokovne stike med člani iste komune. Zborovanja smo imeli skupna. Sestali smo se štirikrat geografi osnovnih in srednjih šol ter enkrat predavatelji srednjih in srednjih strokovnih šol. Naj navedem obravnavano tematiko kar po datumih in po točkah. I. Store, 6. marca: 1. Lokalna geografija kraja. 2. Ogled železarne. 3. Ogled industrijske šole. II. Od 21. do 22. junija: Dvodnevna ekskurzija z dvema av tobusoma čez Kozjansko, Hrvatsko Zagorje, Varaždinsko polje, Medžimurje, Haloze in Rogaško podolje. Ekskurzija je v vsakem pogledu zelo uspela; nanjo smo povabili tudi učitelje petih razredov osnovnih šol. III. Celje, 13. oktobra 1961: 1. Poročilo o kongresu jugoslovanskih geografov. 2. Popotni vtisi iz severne Italije in južne Francije. 3. Poročilo o dosedanjem delu in program za tek. leto. Vsi člani, ne samo geografske podružnice, temveč celotnega aktiva, so pohvalili dosčdanje 10-letno uspešno delo jiodružnice in si želijo enakega nadaljevanja. IV. Velenje, 16. decembra 1951: 1. Spustili smo se v jame k velenjskim premogarjem. 2. Ogled Novega Velenja — lokalno geografski opis. 3. Hospitacija pri zemljepisni uri v 6. razredu. 4. Diskusija o pouku obče geografije v osnovni šoli. 5. Analiza geografskih testov. Predavatelji geografije na celjskih srednjih šolah smo anketirali dijake prvih letnikov, da bi spoznali njihovo geografsko znanje [>o zaključku osnovne šole. Glej članek v tej številki GO. Zemljepisni pouk na srednjih in nižjih strokovnih šolah — trenutno stanje in izmenjava delovnih izkušenj. O našem delu in prizadevanjih je večkrat poročal tudi Celjski tednik. Kongresa jugoslovanskih geografov so se udeležili trije člani, dva sta sodelovala tudi pri sestavljanju ekskurzijskega vodnika. Odbor celjske podružnice jc ostal ncizpremenjen: predsednik: Anton Sore, tajnik: Zvezdana Štrbene, blagajnik: Emil Kolenik. Udeležba na zborovanjih je bila vedno prav dobra. Kako l>o to v bodoče, ko bodo morale kriti potne stroške občine oziroma šole same, bomo še videli. Od Geografskega društva si želimo po potrebi predavateljev, nekateri člani za svoje terensko proučevanje strokovne literature in zemljevidov, vsi pa strokovne in moralne podpore, kadar bi bilo potrebno. Anton Sore TOVARNA USNJA ŠOŠTAN) izdeluje: PODPLATNO USNJE KOMERC GOODYEAR in AGO vse vrste GORNJEGA USNJA TEHNIČNO USNJE ter BLANK Vsi izdelki so prvovrstni — cene konkurenčne! Za cenjena naročila se priporoča kolektiv tovarne! 22 TOVARNA EMA]LIRANE POSODE CELfE Skrajmi čas je, da tudi vi kupile SOKOVNIK ki je za pripravljanje sokov, marmelade, džemov, želejev, sočivinih in zeliščnih sokov. S takim (načinom sočenja ohranimo sokovom vse vitamine, mineralne snovi iin sladkor. SOKOVNIK je lepega izgleda, kvalitetno emaj liram in vsestransko pripraven. Pred uporabo SOKOVNIKA pazljivo prečrtajte pa vodil o! ŠOLSKI IN PISARNIŠKI PRIBOR IZ LESA IN PLASTIČNIH MAS IZDELUJEMO: merila: zložljive metre — metre za merjenje tekstila — mere vodoravnošti — mere za li lodovirvo — gozdarske mere za taksacijo — mere za deske šolske potrebščine: peresnioe — peresnike — ravinila — trikotnike itd. pisarniške potrebščine: peresnike — črnilnike — pivne zibke Zahtevajte posebno ponudbo za precizna ravnila, trikotnike in priložila ravnila iz plastičnih mas! Tovarna meril Slovenj Gradec O AVTOBUSNI izvršuje prevoze na rednih avtobusnih progah s sodobnimi avtobusi, izletniške vožnje pa v sklopu PROMET Turistične agencije _ _ T T _ IZLETNIK" CELJE CELJE O EDINI IZVOZNIK SLOVENSKEGA HMELJA HMEZAD ŽALEC ZADRUZNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA — ŽALEC Telefon: 22 in 18 Brzojav: Hmezad Žalec Teleprinter: 0314 Tovarna peri l a TOPER« CELJE IZDELUJE VSE VRSTE KVALITETNIH MOŠKIH SRAJC PO NAJNOVEJŠIH MODNIH KREACIJAH! Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv! Cene frrezkonkurenčne! SPLŠNO GRADBENO PODJETJE p v, + ZA VISOKE IN NIZKE GRADNJE r\UydbKd OldUlld z lastnim projektivnim birojem ter stranskimi obrati: Umetni kamen, Mizarstvo, SEkopIeskaretvo, Steklarstvo, Elektroinstalacija in Vodoimstalacija se priporoča za cenjena naročila, katera izvršuje po konkurenčnih cenah*. RUDNIK LIGNITA VELENJE proizvaja: LIGNIT v naslednjih vrstah KOSOVEC KOCKOVEC OREHOVEC ZDROB ZA INDUSTRIJSKO IN ŠIROKO POTROŠNJO! Za detajlne ponudbe naj se interesenti obračajo na upravo rudnika, ki je v novozgrajenem centru Velenja v NOVEM VELENJU. TRGOVSKO PODJETJE GOSTINSKO PODJETJE „AGROPROMET" „N AN A" - CELJE CELJE priporoča obisk svojih gostinskiK lokalov: „Turška mačka", Bife „Dalmacija", kupuje in prodaja vse kmetijske pridelBe v skladiščih: Celje, Bežigrajska 13, Šempeter-Doberteša vas in v svojih poslovalnicah: Restavracija „Na-Na", ZELENJAVA, HRUŠKA, CESNJA, STOJNICA, Gostilna „Volk", JABOLKA v Celju ter VIŠNJA v Dobrni, Gostilna in bufet „Mignon" ter PO VRTNINA v Žalcu in Gostilna „Koper". MALINA v Rogaški Slatini Postrežba točna in solidna! LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT „SAVINJA" CELJE Vam mudi po ugodnih cenah' vse vrste mehkega in trdega rezanega lesa, vse vrste embalaže, lesno volno, slepe in plemenite furnirje, kakor tudi lepenko. Gostinska zbornica za okraj Celje priporoča, ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM! Pridite na letni oddih v priznana zdravilišča ROGAŠKA SLATINA DORRNA LAŠKO RIMSKE TOPLICE i|n idilična letovišča Zgornje Savinjske doline LOGARSKO DOLINO LJURNO SOLČAVO MOZIRJE LUCE GORNJI GRAD /J /i / i /-i Slatina je v svojem 300-Ietnem obstoju obdržala vodilno vlogo med našimi zdravilišči. MINERALNA VODA Rogaške Slatine zdravi z velikimi uspehi bolezni žolčnika, jeter, prebavil in presnove. Pitna kura, razne kopeli in dietna prehrana. Moderni hoteli s tisoč sto posteljami, pri zasebnikih tri sto ležišč. Koncerti, gledališke predstave, nastopi folklornih skupin, ples, kino, keglišoe, športni bazen na prostem. ODPRTO CELO LETO! Informacije daje Turistično društvo. Zdravilišče in Zdraviliško gostinsko podjetje. fT ¿81 fe A ¿*S C- % Tovarna volnenifi odej Elektrarna $>Aofja vas pri Celju proizvaja in nudi vse vrste volnenih odej Šoštanj v različnih pastelnih biarvah s hitro in točno postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. se priporoča cenjenim odjemalcem v tuzemstVu in t Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv! inozemstvu za odjem ELEKTRIČNE ENERGIJE! GORENJE - VELENJE PROIZVODNJA EKONOMIČNIH IN ESTETSKIH GOSPODINJSKIH APARATOV „FOTOLIK" CELJE izvršuje vsa v fotografsko stroko spadajoča dela Prodaja fotografski material in foto-aparate po konkurenčnih cenah! TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC "T V« 4 * Vt v | ' T. ' . jK izdeluje raznovrstno podpLatno bLank in galanterijsko usnje ter okvire. Novejša proizvodnja našega podjetja so motoristične in rudarske čelade ter gumirana žima, katera se uporablja za posteljne vložke, kavče, fotelje ter raznovrstne avtomobilske in avionske sedeže. M 1 l 1 TOVARNA a e r g " Celje IZDELUJE : umetniške in oljnate barve ter tempera plakatne barve, pisarniške in gospodinjske kemične artikle v priznani kakovosti. Pri nakupu pazite na nas zaščitni znaKt •Ri r J »NIN« LESNA INDUSTR1IH NAZARJE © PROIZVAJA: REZAN LES STAVBENO POHIŠTVO ZABOJE in LESNO GALANTERIJO O IZDELAVA SKRAJNO SOLIDNA! CENE BREZKONKURENCNE! J j