(ižno obnovo ih zadru Prihodnjo nedeljo bodo volitve testih svetnikov upravnega sveta Pfihodnj do na o nedeljo bo-osrednjem sedežu Delavskih za- Ci*** v Ul. Italo ,16 (bivši prehod Odreja 68) volitve še- bodočega za-'»o nna v°dstva. Volišča ‘•in 1 ,rta od 9- d0 22- u' lahko vsi redkih *’ k* morajo to do-•», va(. s člansko izkazni- ^bitne.1'0 lailko ki je **ialnah>’ d°be v vseh pr0" lJia dvlltVe sta se Predsta-iista T *Candidatni listi: kns/c ' se naziva «Ita-erru-kratična kon-ln Pri njej so- ^ in Lkandidati KD, PS C,p*i 5Jvsa . ^i, so cj0 secjaj; povojna leta že l, inljaU Uel^vske zadru-* >ta Hill Ssci št. 2., ki ima a obnovo De' di *nJ!c!' dei„ a ustanovite- >il0 J? zad™g. bo samo na o-J da s sedežu in to ta-dža]6 na §lasovn'c* r, Jodgov Pr°stor, določen ji ?listo ^riaj°čo kandidat-‘‘ Hc t u bo sistema prejmi u a*° da bodo izvo-H na„ P° vrstnem , listi na kand’" Sbnplltve so zelo po- ' 1jeiavskihadal-jnji raz: Kh * Prve zadrug, saj , deLV,'- v°'itve po dol-Htei fetjih’ ko si je tHdii asizem zadruge Al*« Po S ln potem ko so v°jni S?kom^ upravljali i- H^a t0 ne ^OClO L vo- ? VIadnesrtdVideva °d' l od j =a komisarja št. > na JUnija 1959' da H še v°litvah izvolili Jih v svetnikov, pet . je V1 do. imenovali. S bi, 1 komisar raz-iJk bivše ZVU, Pil uveljav- il I &T S^čninji. resnično demo-8 in a"U*' delavskih H*tičn,°n°Vno uvelja’ H*dju statut-‘Sch*. ga odloka so LPo Vointlst;ib skupin, ki Nh , gospodarile v ^.;t«usah- izvoljenih namreč pre- <'ahdifW imulrec pre-Hela d“tna lista, ki 'as0v Pdjvečje števi-‘ista; °V;i pa nasled-jjh rvfr*-0 Pet ime-ikov P? ličnih pred- strank tako iz vrst Vsiriu’ so vladale do VadrU8ah' ->e « VrCa bod° imele O Ve ’, PRI in PSDI %tu nln° v uprav-ila ' °P°zicija bo to- .VsakBJlpravnern sve-štirj H,primen:1 ko- fci, dohii6 ke’ pa oe-- ld0 ‘a na volitvah de nI6Cino- Vendar £ bodomeni) da voli-h 5r Privedle do leta memb- Vsa dei0^iinatnreč k0' t Sakeen 1 v Praksi tak nadzorstva Hlflc>2račii?kolju in v ta- Sah° tegaPadJe *lujno K, drete-;, ’ da v delo-" 4 hiso 6 komisarske , ■ , člav, Prevladovali Sik idveč ° „ ' ,zadružni-si stfank interesi ‘V» demr v. zlasti Jn-2HlJa ^okristjanskega *--Vov , (3ljlj id je ■ H * ketfe'iPrava ustano- S i ^trm nsorsi pod-S' de vseHv*' pri če‘ No* Ohf,-, -i verjetnosti i» 8 Fe-Sij Je i?v? violino in V1^ k°dcal0 2 veli. Delavske za Iz teh razlogov Delavske zadruge tudi niso vodile tiste borbe proti monopolom in monopolističnim dobičkom v trgovini z živili na debelo in na drobno, za kar so zadruge leta 1903 ustanovili tržaški delavci in kar je njihova prva naloga. Na komisarsko upravo lete v tej zvezi še mnogo hujši očitki, saj smo že \eč let priča postopnemu znižanju števila zaposlenih in likvidaciji številnih pomembnih oddelkov. V zadnjih letih so ukinili oddelek za vino, oddelek za testenine, predali številne mesnice v privatno upravo, ukinili oddelek za salame, ter vztrajno skušali oddati večino prodajaln z živili v družinsko upravo. Delno komisarjem vse njih namere niso uspele zaradi odločnega odpora u-siužbencev Delavskih zadrug. " Iz vseh teh razlogov je prišlo do ustanovitve kandidatne liste, ki ima za geslo «Za obnovo Delavskih zadrug» in ki bo na glasovnici označena s št. 2-Kandidati te liste se bodo v upravnem svetu borili za izvajanje naslednjega programa: 1. Nadaljevati je treba z akcijo, da pridejo Delavske zadruge ponovno v demokratično upravo svojih cianov, da se ukine status moralne ustanove s tem, da se obnovi demokratični predfašistični statut od 1922. leta. 2. Treba je prenoviti gospodarsko politiko Delavskih zadrug v okviru zadružnih načel tako, da bodo lahko prodajalne stvarno izvajale naslednje funkcije: a) Treba je delati za zniževanje cen v korist potrošnikov proti monopolom in špekulacijam. V tej Sveži je zlasti treba izvajati zadružno politiko nakupov (od proizvajalca do potrošnika). b) Delavcem, gospodinjam, in prebivalstvu nasploh je treba zagotoviti usluge, ki bodo v večji meri odgovarjale sedanjim potrebam ter razvoju potreb in okusov in zlasti kakovostno in pristno blago. c) razširiti je treba trgovinsko dejavnost na nove sektorje in zlasti na trgovino z mesom — katerega visoka cena in slaba kakovost je splošno poznana — pa tudi dobrine trajnejše vrednosti in s tem izvajati protimonopolistič-no in protišpekulantsko dejavnost, ki re značilna za zadružništvo. 3. Delavske zadruge morajo delovati na osnovi demokratične tradicije iz predfašistične dobe ter je treba zato obnoviti demokratične organizme, ki lahko edini zagotove stvarno sodelovanje in nadzorstvo članov nad upravo poslovalnic in raznih pomožnih oddelkov Delavskih zadrug. 4. Obnoviti je treba načelo, da se članom sporoča in pove stvarni gospo-c.arski, premoženjski in finančni položaj ustanove na osnovi zadružnega načela «hiši iz steklar odnosno o todprtih registrih>. 5. Osebje, ki je zaposleno v Delavskih zadrugah, je treba upoštevati kot najdragocenejše sodelavce u-stanove, Saj je nesprejemljivo stališče sedanjih upraviteljev do uslužbencev Delavskih zadrug. Ustvariti je treba medsebojno razumevanje in sodelovanje med upravnimi organizmi in voditelji ter uslužbenci in njihovimi sindikalnimi predstavniki. 6. V okviru splošnega za-družniškega gibanja bi treba doseči vrsto ukrepov fiskalnega značaja ter ukrepe za nadzorstvo monopolov na osnovi stvarnega izvajanja člena 45 ustave, ki priznava socialno vlogo zadružništva. Zahtevati je treba plačilo obsežne vojne škode, ki so jo imele Delavske zadruge. Tako bodo imele Delavske zadruge potrebna sredstva za izvajanje postopnega načrta modernizacije in razširitve naprav ter poslovalnic. Preteklo nedeljo je v Tuniziji, nad milijon volivcev in volivk izvolilo 90 elanov zakonodajne skupščine in predsednika republike. Dosedanji predsednik' republike Habib Bur giba, ki je bil edini kandidat, je bil izvoljen z 91 odstotki glasov vpisanih volivčev, ]Va podlagi novega volilnega zakona, ki je bil Izdan letos, so dobile tunizijske ženske volilno pravico in so prvikrat volile. Na sliki vidimo skupino žensk na volišču. 'I •aiiiiiiiitiiiaiiiitiiiiitiitviiiiiiiiiiiiiitiaiiiiiiiiiiiiiiiiicitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiatiiiittiiiiiaiiitnitiitiiiiiriaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiiifiiiiiiitiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivaai.iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiidiiiaiiiiiiacnnmgg,,«,,!, ,iaaf||l|l|l,|lllltirilllf ,altf1,|T(iM(|<|rt|atva]^ Beograjski komentarji o Folehijevem obisku v v Narodne manjšine ne pričakujejo temveč izpolnitev določb sprejetega sporazuma! To bi morali razumeti tisti, ki z besedami pozdravljajo poglobitev odnosov med obema državama, a hkrati! pozabljajo mednarodne obveznosti - Izjave Folchija jugoslovanskim novinarjem - Obisk v Postojnski jami Tržaški Obvezna smer (Od našega dopisnika) Dvodnevni jugoslovansko - italij anski razgovori na stopnji državnih podtajnikov so se, kot se je pričakovalo, uspešno končali. V ozračju odkritosti in medsebojnega razumevanja sta obe delegaciji proučili, aktualna mednarodna vprašanja in vprašanja s področja medse: bojnih odnosov ter ugotovili, da razlike v pogledih na nekatera mednarodna vprašanja ne, ovir rajo stalnega izboljševat nja medsebojnih odnosov, še več,,, delegacij, obeh vlad sta izrazili željo za nadaljnje zavzemanje v smeri poglobitve rnedseboj, nega sodelovanja. V proučevanju vprašanj s področja obojestranskih odnosov niso samo pregledali in ugotovili dosedanje rezultate, temveč so v skladu z izraženo željo po poglobitvi odnosov proučili možnosti v zvezi z nadaljnjim razvojem sodelovanja na raznih področjih in pri tem so bili spre: jeti tudi konkretni sklepi. Za bralce našega lista, ki se i? razumljivih razlogov najbolj vesele izboljšanja cjdnosov med Jugoslavijo in Italijo, in ki jim je nadalj: nji njihov razvoj še posebno pri srcu, je verjetno najbolj pomembno, da je bilo vprašanju narodnih manjšin dano posebno mesto in poudarek v uradnem sporočilu. Za razliko od ostalih vprašanj š področja dvo- 1 stranskih odnosov, ki se bolj ali manj samo na kratko omenjajo, se v uradnem sporočilu v posebnem od-,stav,ku poudarja, da sta se delegaciji obeh držav sporazumeli nadaljevati konstruktivno sodelovanje pri uporabi- ustreznih ukrepov na tepi področju v skladu z doloičli posebnega statuta in drugih veljavnih spora-.zurpgv in v skladu z obstoječimi , dobrososedskimi od-nosi. Omenjena formulacija v uradnem sporočilu o razgo-vurih verje.no ne bo všeč maloštevilnim, ki pozabljajo, da je londonski sporazum o rešitvi, tržaškega vprašanja skupno s priloženim posebnim statutom obnova, na kateri se je pričelo razvijati jugoslovanško-italijansko sodelovanje, ki je dalo toliko obojestranskih koristnih rezultatov, da je od izvajanja teh določil v veliki meri odvisna nadaljnja poglobitev sodelovanja, ki ga želita narodi in vladi obeh držav. Srečna okolnost je da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo ugodno razvijajo, zaradi naporov obeh strani v potrpežljivosti in v razumevanju, da je za popolno uveljavljanje vseh določil posebnega statuta prepotrebno, da čas potlači prenapete občutke. Toda prav ta srečna okolnost zahteva, da se v skladu z željami obeh vlad in narodov tudi po poglobitvi odnosov občutljivemu manjšinskemu vprašanju stalno posveča u-strezna pozornost. Ugodno ozračje, ki veje med Beogradom in Rimom, in novo izboljšanje ozračja v mednarodnih odnosih sploh, zahteva od odgovornih čini- teljev vseh držav, da se to ozračje ne le ohrani, temveč nadalje razvija. Najbolj-, ša. pot„ da ne rečemo edina pot, pa je strogo spoštovanje in izvajanje sporazumno prevzetih obveznosti. To bi . morali. upoštevati tisti, ki sicer pozdravljajo in se z besejlami zavzemajo za izboljšanje in poglobitev odnosov . med Jugoslavijo , in Itajijo,,, a hkrati .pozabljajo na mednarodne obveznpsti.. Narodpe manjšine ne pričakujejo od odgovornih vlad miloščine. Tu ne gre za poklone manjšinam, za neke. koncesije, kot smo imeli priložnost čitati zadnje čase v nekaterih italijanskih časopisih, temveč za izpolnitev jasnih določil mednarodnega sporazuma. Zato je hrabnlno, ugotavljajo v Beogradu, da je v uradnem sporočilu o razgovorih to vprašanje našlo ustrezno mesto in poudarek, kajti od njegove ugodne rešitve je najbolj odvisna nadaljnja poglobitev medsebojnih odnosov. Po vesteh italijanskih časopisov in radia je baje maršal Tito pri razgovoru s Folchijem včeraj na Brionih dejal, da so odnosi med Jugoslavijo in Italijo dobri in da je prepričan, da bi lahko bili še boljši. Ni dvoma, da je predsednik republike pri tem mislil prav to najbolj občutljivo medsebojno vprašanje. Današnje beograjsko časopisje posveča posebne komentarje rezultatom jugo-slovansko-italijanskih razgovorov. «Politika» posebno poudarja sklepe o nadaljnjih naporih za poglobitev sodelovanja, željo, obeh strani, da kljub razlikam v pogledih storita vse, kar je- v korist za popuščanje napetosti, krepitev miru, in dejstvo, da sta obe vladi v nekaterih mednarodnih vprašanjih našli stične točke, ki jim omogočata sodelovanje v naporih za . zagotovitev miru. Takšna orientacija Beograda in Rima, trdnost jugoslovanskv-italijan-skih odnosov je neposreden prispevek miroljubnemu sodelovanju v Evropi in trajen činitelj stabilnosti na tem področju. Zato je popol. noma razumljivo, nadaljuje «Politika», da sta obe državi konkretno manifestirali svo-jo odločnost, da medsebojne odnose še nadalje razvijata. Sporočilo o razgovorih, poudarja »Politika«, našteva konkretne ukrepe za poglobitev sodelovanja na širokem področju od gospodarstva, kulture, obmejnih vprašanj do naporov, da narodne manjšine postanejo most, ki povezuje. Zato lahko rečemo, da je obisk Fol-chija, kot se to poudarja v uradnem poročilu, ustvaril priložnost, da se izoblikujejo doseženi rezultati v medsebojnem sodelovanju, preverijo možnosti njegove poglobitve in določijo smernice nadaljnjega razvoja jugoslo-vansko-italijanskih odnosov. Napori obeh vlad, da se sodelovanje poglobi, dokazuje tudi vabilo italijanskega zunanjega ministra Pelle Koči Popoviču, naj obišče Rim, ki ga je državni tajnik sprejel. »Borba« s svoje strani u-gotavlja, da je obisk Fol- chija logično nadaljevanje razvoja dobrososedskih od- » nosov, ki se je pričelo po ,! rešitvi tržaškega vprašanja, ,i v katerem so bili doseženi , ugodni rezultati v glavnem j na gospodarskem področju. | Sedaj so bili razgovori , raz- j širjeni tudi. na politično' pod- -ročje in to na elemente, >Iti 5 sa skupnj obema narodoma, : za skupne napore za utrdi- i tev miru in miroljubno re- ’ šitev mednarodnih vprašanj. | «Borba« v glavnem parafraz žira sklepe, ki jih vsebuje . skupno poročilo, in ugotav- 5 lja, da ni razloga za dvome, da bodo v nadaljnjih stikih I rešena tudi preostala še ne- : rešena oziroma ne popolno- • ma rešena vprašanja ,kajti ) razlike v političnih in družbenih sistemih med obema » državama ne predstavljajo f ovire nadaljnjemu razvoju i medsebojnih odnosov. B. B. LJUBLJANA, 14. — Dr- ? žavni podtajnik italijanske- , ga zunanjega ministrstva , Alberto Folchi, ki je sinoči prispel z Brionov v Ljub- i ljano, je obiskal danes podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Jožo Vilfana, ki je priredil kosilo na čast gostu. Na kosilu so bili tudi italijanski veleposlanik ' v Beogradu Francesco Ga-valletti, italijanski general-, ni konzul v Zagrebu Luigi j de Giovanni, jugoslovanski konzul v Trstu dr. Ziga Vo-; dušek in drugi. Med kosi-1 lom sta Vilfan in Folchi j izmenjala zdravici. Po kosilu je Folchi z ostalimi. člani spremstva odpotoval vi (Nadaljevanje na S. strani) '■ p nn <• PoStnina plačana v gotovini LiCIia OU llT Abb. postale I gruppo P rTmor sK ' žele v industrijsko, je treba postaviti bodoče odnose med »batna deželama*, zaključuje Fedele. V poročilu « tiskovni konferenci podpredsednika Con-findustrie v Opatiji 'Vittorio Fedele nato pravi, da se je v Milanu osnovala delniška družba SACET kot nekakšen posvetovalni organ za gospodarsko in tehnično sodelovanje. Ta ustanova ne bo služila samo za trgovsko penetracijo na italijansko tržišče, pač pa za industrijsko in tehnično sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Kot je znano, je italijanska trgovina z Jugoslavijo u-smerjena k plasiranju strojev in industrijskih naprav na jugoslovansko tržišče. Jugoslovanski gospodarstveniki vseh šestih republik pa so med obiskom italijanskih gospodarstvenikov izražali e-notno želj« po tehničnem sodelovanju in po dobavah industrijskih naprav. Svoje poročilo o tiskovni konferenci v Opatiji Vittorio Fedele zaključuje, da je Quintieri predlagal, naj bi prišlo v Italijo na študij še več študentov, tehnikov in delavcev, da bi se tu spoznali z načinom dela v italijanski industriji. (Kakor smo pred dnevi poročali, se je 10. t.m. pričelo v Rimu zasedanje mešane jugoslo-vansko-italijanske komisije za znanstveno-tehnično sodelovanje. Zastopniki obeh držav so proučili možnosti nadaljnjega znanstveno-teh-ničnega sodelovanja, ki je že doslej dalo zadovoljive rezultate). V svojem drugem članku, ki ga je list «24 Ore« obja-»11 12. t.m. pod naslovom eLa trasformazlone della struttura economica in atto in Jugoslavias, Vittorio Fedele pravi, da o jugoslovanski industriji ne more dati popolne slike, kajti po obl-»ku 20 podjetij, kolikor so jih italijanski gospodarstveniki iz Confindustrie obiskali, se mu vtisi preveč kopi- čijo. Poleg tega je stvar strokovnjakov, da ta prikaz poglobijo, ker je njegov namen dati le splošno sliko, ki pač ne bo popolna, ici pa naj služi vsaj za vzbuditev radovednosti, če ne zanimanja med italijanskimi poslovnimi ljudmi za «novo lice« jugoslovanskega gospodarstva, kot ga je ocenil sam Quintieri. Nato Vittorio Fedele prehaja k svojim neposrednim vtisom; «V Jugoslaviji brezposelnosti ni. To je prednost, lpi si jo vlada šteje v dobro. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je v industrijskih podjetjih določena' delovna preobremenjenost trt 'sičer v smislu, da je ob strojih več delavcev, kolikor bi jih verjetno bilo treba. To pa im"a svojo razlago političnega značaja in hkrati tudi svojo razlago tehničnega značaja, kajti v industrijo se je bilo steklo precej delovne sil«, ki je bila prej zaposlena v poljedelstvu. Ta del delovne sile ima še svežo strokovnost in se v industriji nujno srečuje z določenimi težavami psihološkega značaja.» «V Bosni na primer je bilo leta 1945 zaposlenih v poljedelstvu 80 odst. prebivalstva, danes jih je ostalo v poljedelstvu še 58 odst., kar pomeni, da se jih je nad 20 odst. docela vključilo v industrijo.« »Razumljivo je, da razmere niso enake v vseh šestih republikah. Tudi v Jugoslaviji, kakor v Italiji, obstaja Sever, ki je bolj razvit od Juga. Posledica tega je tudi drugačna razporeditev delovne sile. Toda država se je odločno lotila vpraša-' nja nepismenosti in delovne kvalifikacije in pospešuje usmerjanje mladine k tehničnemu napredku.« «V tem smislu ima industrija veliko nalogo Ob priliki obiska nekaterim industrijskim podjetjem nam Je bilo, na izrecno zahtevo italijanskih delegatov, potrjeno, da obstajajo pri podjetjih poklicne šole za strokovno usposabljanje njihovih bodočih delavcev. V drugih podjetjih pa smo to mogli sklepati. Več industrijskih podjetij ima poleg strokovne šole z ustrezno delavnico tudi svoj zavod ali internat, v katerem brezplačno Žive vajenci, ki stanujejo daleč od podjetja. Mnoga industrijska podjetja pa ua najrazličnejše načine omogočajo nadaljnjo specializa-cijd svojih delavcev in strokovnjakov. Tako na primer dobe vajenci polno plačo, čeprav delajo manj ur, preostali čas pa porabijo za šolo. Drugi pa uživajo štipendije, da bi mogli obiskovati strokovne šole ali vseučilišča. Tretji spet uživajo druge olajšave.« «Na ljubljanski univerzi je 7000 študentov t*kole razdeljenih: 2000 je vp sanih na tehničnih fakultetah, o-stalih 5000 pa na vsel. ostalih fakultetah. To predvsem zato, ker zelo veliko študijskih podpor navaja mlade I ljudi, da raje izberejo kako tehnično fakulteto, kot kako drugo. Končno zakon dopušča delavcem, ki so brez maturitetnega izpita. da se vpišejo na vseučilišče, seveda potem, ko so opravili ustrezni sprejemni izpit. Na ljubljanskem vseučilišču je* vpisanih 250 delavcev.« Vittorio Fedele nato prehaja na druge vtise, ki jih je dobil, ko je kot dopisnik italijanskega gospodarskega časopisa «24 Ore« spremljal italijanske industrije« po Jugoslaviji. Ne moremo vseh njegovih pozitivnih in tudf kritičnih mnenj navesti, ker nam prostor ne dopušča, vendar smo skušali v kratkem izvlečku prikazati, da so italijanski indu-strijci uvideli, da se v Jugoslaviji dogaja nekaj, česar tudi poslovna Italija ne more in ne sme »podcenjevati«, kot je zapisal Vittorio Fedele ALI VSi — da so Heinza Be<*er‘e‘‘ ki je bil od polov*** do konca 1944. l«la nemškega poslaništva fiji, preteklega;* obsodili v Frankfttf^L velikega vojnega a pred dobrimi 14* dnevi P1 pustili na svobodo vsem nedolžnega. «Res i cer« — tako stoji v bi — «da je Beckerle aretirati in odpeljati ^ ske Žide taborišča v koncentr*-Severne ®fg ivalfr toda on je le izvrsev ze in ni vedel, da čaka te ljudi... kakšn® L Sofij« s sebno nalogo, namreč ■tanžk 11.3« leja so poslali v —j ^ kvidira tamkajšnje Jjd* j redil je aretacijo —- « dov in njihov Prevf*,, d< pečatenih vagonih. T°® j, to ni nič pomagalo, .j, zapadnonemško j, prepričano, da ie "Tj ( transportiral 11.342 ^9 zapečatenih vagoni&s-rističnih razlogov. # * * ...J) — da so mnoge trgovske družbe, svoj sedež v Tokiu, A ^ li Kobeu, odprle svo)* 0 ds oi . tudi v Hirošimi, Vj, 1 gle svoje izvozne .“ značiti z «Made 'n M ma». Iz reklamnih r nit so se tam pojavile * ^ katere nove družbe. ^ ja tega mesta, ki 7° ^ ji ščajo v trgovske naj1 ^ * privedla do tega, “* a i (t ta e P število prebivalstva Jt širni povečalo za trik ^ govine, čajarne, nocn li in velike trgovin1 jj v svojih lokalih e /t bombo. Tudi v neon! klamah se atomska p poudarja do nezaVt* . ^ staja celo tudi skup' jj, letk, ki potuje P o in se imenuje * " rt1* Girls», dasi s tem nima nobene zveze. * ** . kuPijo — da Američani enem letu 180 mil. logramov žvečilnega kar pomeni '200 V s ,ro^> žvečilni gumi prm®, sebo. Samo no blagajno 20 milijo^ larjev. * * * — da dr. Sfl|o< 1» schetz, ameriški ačeM skega porekla, srfia}*- '■ sovjetski materna#** do 15 let pred «*V znanstveniki na P°'. lr|jji linearnih diferencie^^ načb. Po njegovih A sovjetski učenjaki ”keM ljujejo rakete za bi na ta način t> izkusili svojo ^ , rešujejo z“ f ampak mizo probleme K°.?’o0 banja raket in nji" ■' pravljan ja. „ " * * * - » — da je neka a' e0b* f varna, ki proizvaj* t> žo, nedavno patem1^* proizvod: papirnate J prevlečene s PlaS ed tršo _ Glavna prednos jj|j ^ niicov je v tem, treba pomivati, ker porabi odvržejo. it> p prepuščajo maščob rejo zdržati tem^fiub 1 % tu Klj^ da ta papirnati * .,e v» bo povzročil rev0!U,rai'i' spodinjstvu in od*^ pjSf, trebe po pomivanl -fr-j bo vsekakor zelo za bolnišnice, šme’ ške menze, ljudJjr,-cije, campinge I * * * — da v Ne v) ZDA, obstaja vses“ To klub«, ki ima 11 članov, so se rodile na ’ v avtomobilu. ,.,ha jf t med člane tega trebno potrdilo, f matične knjige: # .„ te* in tega... pri tem lometru». i« -v- '..j! r *fr'/ et»>' J Hcklamlka (.orimie Rotterschaffer je bila proglašena za «lepotic(’ . 'f li janska konkurentka pa je prišla na dan, da si je mlada 5“j/ niagala s prijateljstvom nekoga iz žirije. Sedaj pa je prišlo na da*1* -jJ, .j Italijanka I* alehi skušala pomagati z raznimi nedovoljenimi prip0111 et}( potica sveta« torej ni tako majhna stvar... Na sliki Corinnc med 1,1 dimenzij I to delo kljub temu ne prevoda v slovenščini Ta'.- gotovo stično roko. Veljko Kovačevič je mo pozabil Pozabil, nje ® ime *n vsc VALERIJ BRJUSOV jv. a& tatvine so ga ob-( na leto dni ječe. Me-(J: Presenetilo njegovo l h?$e prec* sodiščem -fen« \ sv°jevrstne oko-I; J ločina. Prosil sem, 2 obsojencem lahko - UU5U 1(B1: Sprva je bil neka- n in je molčaI' P0-i* Pa mi je vendarle JJpoval o svojem živ- je začel’ ili Jn sem bil deležen lep-Nlhi s.e nisem zmeraj t Pisem spal, koder 'ibrn Imel sem kar (j j.Vzgojo, bil sem teh-tei >° sem bil mlad sem tu,., denar, sem živel |L' Vsak dan kakšna družba, ples, ki se »it, ~J končal s popiva-. ten časov se do-H^Ptmjam, celo ma- Wi« a v m°Jih SP°-it ,fs vrzel in dal bi iVd7vek sv°i)h ušivih wft ^ vc„ ,J0 zamašil: nam-^ ItnpT’ ^r zadeva Nino. C °vala se je Nina, do->(Prio ’ da> trdno sem tlj v.an’ da se je imeno-ij.JPPa. Bila je omože-'•fcikn lm železniškim u-r" Kotovo, bila je i L. toda kako je znanem °dlična v svojem »C1 vzdušju! Kuhala t> s‘ ampak njene ro-\ j, blle kakor izklesa-jje ..ovojih cenenih cunj \ jn 'a čudovite sanje, it, jf rndi vse vsakda-■ 'bji. i° je obkrožalo, ?enavadno, fantalini sem Pii P°d fe vplivom drugačen, r »šot' ftsem stresel s sebe ^ -zne kaplje vso niz-F *og (“vlienja. " * ie i- Popusti greh, da J bilo jidpiia. Vse naokoli !' mr,. ,0 surovo, da me ^’adegaa ijubiti, mene r1 ton, cuuega, ki je H v‘tko verzov na pa- ^tiai adar kje sem jo i 'darem kak°’ tega S? vec spomniti. ?,.se trgajo slike. «ou sva. Ona je ’!ako\ ko rekoč pije 1smsnSedo na odru, se 'le v mja. Potem sva ne- tvo. (J?v°ie- Ona skloni itioiaPravi: ,Vem, Dri J!reca> ne boš dol- ('■koii ^eni: naj bo ka- 1 živoi ,ncno sem ven- u Pomnf' °h’ te besede Toda kaj je i biu l Za tem — in ali ’ tpoo z Nino sploh Avedf ne vem. frii Sp . Sem jo zapustil. S Stie. Zdelo to razum- HSf11 sem pac kot No, 7* misel mi ni siau * bil° na tem ,He ^Sa- Denar ukra-it izdau Vrnitl dolgov, ko-• a li„v~~ t0 ie slabo; dam?100 zaPustiti je re' nJHanP ie bila ble- Hr)Jjubi Nnia re= ■G(s ^3 Ho m Nks^dnost in zaradi se romantične 1 juta1, 1Sem mogel ve- S£\me Je. toda ®stai bolečino in jo l Slišal' za tern1' da ’e Nina ki? °dbnt? s s voj im mo- SSft t iua in k 'd ‘a. Toda snomi- !*ti ->tel Toda spomi-o njej so Vil, Pogovori tako mučili, da MSto1 ° njej niti sli- iliL^islii Sem se, da ne V* Pisema Nino' NJene bisttia c * več’ nie‘ 7b>iih _..Sem ji vrnil. » ^ Phjateljev nisva sHka in, '■Pko je Nini- Poiagoma zblede-Razumete? — fr Se)?i_prišel do tega, , po-njen o-vso na- ■z mojega živ-da bi je v ne bilo. Ah, • je podlo. S(> minila. Naj-treba pripove-napravil ka-mislil uspeh, na je bilo sem svoj tujini, se o-otroke. Potem ; posli, ki so se izja-le umrla, z o-K Jih"^™ razumel, dal tt vb° Odn,'pdnik°m, naj H dl, rfi eno, saj niti m,8? živijo. Kaj-\ S Sp' 'P igral ... tšlr- se !!■ °dpn trgovini riSeth iz^!. obnesla, in Jiw?ebar f^d svoj zad-Tllši.p0ski!l ?v°je zadnje Su ia rm si lz- jT, sem zaJ z igro, pri 'V,''' Prišel skoraj v S, k.. ,bo Piti ne brez !(ža °d m”anci. so se od-bt^ela mnine in tako se ^6 l°sle(i J P°t navzdol. ^ Sv^padel, kjer S Jetih Jd te-. v zad-Sa. ^kai’nisem pil, tirfdi, L^osecev deial v kad” b^erajUii„ftrašno besen k Tako sem se nekoč pre-mražen in lačen potikal po nekem dvorišču. Vrag vedi čemu, mislim, da me je vodilo naključje. Iznenada me je poklical kuhar: ,Dragec, pa menda nisi navsezadnje ključavničar?’ — ,Pa sem’, sem odgovoril. Rekli so mi, naj popravim ključavnico pisalne mize. Peljali so se v razkošen kabinet; povsod pozlata in slike. Delal sem, popravljal, kar je bilo potrebno, in gospa mi je dala rubelj. Ko sem jemal denar, sem zagledal na podstavku marmornato glavico. Otrpnil sem, gledal in nisem mogel verjeti svojim očem, bila je Nina! Rečem vam, dragi gospod, na Nino sem bil popolnoma pozabil in šele tam sem doumel, da sem jo pozabil. Nenadoma pa se je njena slika pojavila pred menoj in z njo celo vesolje čustev, sanj in misli, ki so bile zakopane v mojih prsih, zbudile so se, vstale in oživele ... Gledal sem marmorno glavico, trepetal in vprašal: .Milostljiva gospa, dovolite vprašanje, kakšna glavica je to?’ — ,To’, je odgovorila, ,je zelo draga reč, narejena pred pet sto leti, v petnajstem stoletju’. Povedala mi je tudi ime umetnika, ki pa si ga nisem zapomnil, rekla, da je glavico prinesel iz Italije rjen mož in da je zaradi tega nastala cela diplomatska afera med italijansko in rusko vlado. .Recite’, me je še vprašala, ,vam glavica ugaja? Kakšen nemoderen okus imate. Ušesa’, je rekla, ,niso na pravem mestu, nos m pravilen ...’ in je klepetala in klepetala ! Kot uročen sem tekel iz hiše. To ni bila samo podobnost, to je bil portret, celo več, to je bilo resnično življenje v marmoru. Povejte mi, prosim, po kakšnem čudežu je lahko umetnik petnajstega stoletja ustvaril ta ista, meni tako znana majhna, malce prenizka ušesa te iste oči mandljeve oblike in nepravilen nos in široko pošev:. 110 .čelo, iz česar je mogoče čisto nepričakovano sestaviti najTčpSt;- iTSjprlvigč-nejši ženski obraz? Kakšen čudež je dal živeti dvema popolnoma enakima ženama, eni v petnajstem stoletju, drugi pa — v naših dneh? Da je bila tista, po kateri je bila napravljena marmorna glava, popolno- 51 so Pač*tnobeval> kamor Ji*.'*« “Sfc.N?.!ti- l®61^sanjaril, da tOVs spa 8Premenila in KL^Satel. Svo-^ id ker tariSe sem zani-Ni. eSa upanja ni- ma identična z Nino ne samo v obrazu, marveč tudi po značaju, duši, v to ne morem dvomiti. Tega dne se je spremenilo vse moje življenje. Sprevidel sem vso nizkotnost svojega početja v preteklosti, vso globino svojega padca. Sprevidel sem, da je bila Nina angel, ki ga je poslala usoda — in ki bi ga moral prepoznati. Preteklosti m mogoče zbrisati. Lakomno sem začel zbirati spomine na Nino, kakor zbiramo črepinje razbite vaze. Kako malo je bilo tega. Navzlic vsemu trudu nisem mogel sestaviti celote. Bili so samo drobci, drobtine Ampak kako sem se radoval, če se mi je posrečilo najti kaj novega v moji duši. V premišljevanju in spominih sem preživel cele ure; smejali so se mi in vendar sem bil srečen. Star sem, zame je prekasno znova začeti življenje. Toda svojo notranjost lahko vseeno o-svobodim zlih misli, sovraštva do ljudi. In v spominu na Nino sem našel to o-čiščenje. Strastno sem si želel še enkrat videti kip. Cele večere sem se potikal v bližini hiše, kjer je stal kip, in prežal na okna; toda stal je predaleč. Cele noči sem prebil pred hišo. Gledal sem ljudi, ki so v njej živeli, si zapomnil lego sobe in se seznanil s posli. Poleti so se lastniki odpeljali na deželo. Svojega ko-prnenja nisem mogel več dušiti. Prepričan sem bil, da se bom lahko spet na vse spomnil, na vse do kraja, če bom le še enkrat videl marmornato Nino. To bi bila moja zadnja sreča. In odločil sem se. Saj veste, da se mi ni posrečilo, zgrabili so me že v veži. Na sodišču se je izkazalo, da sem bil v sobanah že nekoč kot ključavničar in oa so me pogosto videli v bližini hiše. . Berač sem, torej sem nameraval vlomiti ... Sicer pa je moje zgodbe konec, gospod!» »Pritožila se bova!» sem rekel, «oprostili vas bodo*. «čemu?» je odvrnil starec. «Nisem potrt, sodba ne bo nikogar spravila v sramoto in ali ni mar vseeno, kje mislim na Nino, pod mostovi ali v ječi?* Nisem vedel, kaj bi mu odvrnil. Toda ko me je starec s svojimi skrivnostnimi, obledelimi očmi pogledal, je nenadoma še rekel: «Nekaj me vznemirja. Kaj pa, če Nine nikoli ni bilo? Ce si je moj ubogi, zaradi alkohola oslabljeni razum vso zgodbo te ljubezni izmislil, medtem ko sem gledal marmornato glavico?* IZ TRŽAŠKIH^ Dino Predonzani in Penio Wolf Kriza v upravi občinske galerije: celotna umetnostna komisija je odstopila V galeriji »Rektorjev« se vrste zanimive razstave, ki ostajajo vedno na lepi u-metniški višini. Po tem ji pač že lahko prisodimo nekako vodilno vlogo med tržaškimi galerijami. Občinska galerija ima sicer ... pa o tem niže doli. Sedaj razstavlja Remo Wolf iz Tridenta, same grafike, jedkanice in lesoreze. Ni novinec, grafično in sploh likovno tehniko vituozno obvlada, kar je vidno na prvi pogled, ne da bi sodili po lepem katalogu, po nešteti vrsti osebnih in mednarod- Lee Reinick, ki igra glavno žensko vlogo v Premmingerjevem filmu »Anatomija unioran ■MHiiiniuiiiiiiuti^111 iiitiiiiiiiHui m 1111111 m mmnififiitii mmm, iiiiiiiiiiiiiiiuiiiui m uiiiiumiii nu mi minitmin iiiiiiiiiiiiiitiiiniiinimiifiiiiiiiiiiiiimii um, im m, mm nuni, m im tiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiifirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ NEUSAHLJIVIH VIROV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE Nov roman Karla Grabeljška «Most» Grabeijsek Spomini Kovače z novim ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- manom ni dosegel višine svojih prejšnjih del - «V okopih Španije» je zelo zanimiva knjiga bivšega študenta, sedaj pa generala in narodnega heroja Naložba «Borec» je v svoji redni knjižni zbirki za leto 1959 te dni izdala roman Karla Grabeljška z naslovom «Most». To je že četrta knjiga, ki jo je dala na trg ta najmlajša slovenska založba in ki dokazuje, dr se je založba temeljito lotila svojih nalog in da tudi uspešno izpolnjuje svoj široko zastavljeni program. Karel Grabeljšek, ki se je uveljavil po osvoboditvi kot avtor pripovednih del s partizansko tematiko, slovenskim bralcem ni neznan. Njegova dela »Za svobodo in kruh«, »Dolomiti se krušijo«, «Zive brazgotine« poznajo mnogi bralci, ki so v Grabeljškovih knjigah spoznali umetniško oblikovane izseke iz partizanskih dni. Kot je avtor preprost, skromen in tih, taka so tudi njegova dela, Grabeljšek je mojster v oblikovanju malih preprostih ljudi, skritih junakov, ki žrtvujejo vse za osvobodilni boj, tihih in neznanih mater, skratka oblikovalec življenja malih ljudi v težkih letih preizkušnje. Prav tak se nam pokaže Grabeljšek tudi v romanu »Most«, ki smo ga zdaj dobili na naš knjižni trg. V tem delu obravnava pisatelj odlomek iz življenja v okupirani Vrhniki v zadnjem letu vojne. Glavni junak romana je partizan Jan, ki se kot obveščevalec vrne v svoj rojstni kraj, da bi poizvedel vse potrebno za napad partizanskih enot na bližnji Stampetov most. Toda mladi partizan podleže skušnjavi in se skrivoma vrne domov, prvotno samo z namenom, da ostane tam dan ali dva, predvsem pa zato, da bi se pogovoril s svojim dekletom Julko. Z njo je imel otroka, ki pa je umrl. Julka pa se mu je po otrokovi smrti in po njegovem odhodu v partizane izneverila in začela hoditi z belimi. Zdaj hoče Jan razčistiti svoj odnos do Julke in se prepričati o govoricah, ki so prodrle do njega v partizane. Zato sklene, da se ne bo vrnil prej v partizane, preden ne bo prišel na čisto z Julko. Res ga v skrivališču na njegovem domu dekle obišče. Toda pri tem ga pregovori, da ostane doma in se preda belim. Jan postane orodje ” rokah belogardistov, ki ga vodijo s sabo pri svojih krv-niških poteh. In na eni takih poti Jan v spopadu s partizani tudi pade. To Je osnovna zgodba, s katečP se prepleta zgodba preproste vaške aktivistke Marijane, ki ima v svoji hišici na robu gozda partizansko javko in neumorno pomaga partizanom z vsem, čeprav je v neprestani nevarnosti, da jo pobija »črna roka«, ki počenja grozodejstva po okolici. Seveda pa nastopa v okviru romana še vrsta likov iz obeh taborov. Tako spoznamo usodo preprostega aktivista, železniškega čuvaja, ki tragično konča v rokah klavcev. Spo- znamo voditelja črnorokcev Mesarja ter še nekatere like. Prav zaradi več zgodb se r.am morda zdi, da je zgradba romana povzročala pisa- Pisateljevo pripovedovanje je preprosto, včasih celo preveč. Pisatelju se pozna, da je že rutiniran mojster peresa, vendar pa se nam zdi, da ISarava in tehnika: združljivo — nezdružljivo? telju težave in da manjka celovitosti, ki bi jo delo moralo imeti. Zdi se, da je roman preskromen, da bi prenesel dvoje ali troje vzporednih zgodb, ki bi bile vse do kraja izdelane. Tako zgodbi partizana Jana in aktivistke Marijane puščata vtis nedognanosti. Zlasti ravnanje partizana Jana ni vedno dovolj prepričljivo in nas njegove odločitve včasih začudijo. Zlasti spričo Julke, katere lik je premalo dognan, prepričljiv in življenjski. Prav ta lik se je morda pisatelju najmanj posrečil, čeprav ima v življenju Jana odločilno vlogo. Medtem pa vstaja podoba aktivistke Marijane pred bralcem v vsej svoji preprostosti in veličini. Tudi okvir romana, partizanski napad na Stampetov most, je premalo povezan z ostalo zgodbo in zato ostaja nekje pri strani, skoraj odveč ob o-stalem pripovedovanju. Seveda pa to ne pomeni, da roman ni uspelo delo. Nekateri prizon so naravnost mojstrsko prikazani. Zlasti usoda železniikega čuvaja je tako močno upodobljena, da najdemo podobnih mest malo v naši partizanski literaturi. In tudi ves lik preproste kmečke ženske Marijane je eden najbolj dognanih podobnih likov. dosega drugih Grabeljškovih del, zlasti pa ne romana «Dolomiti se krušijo«. Kljub temu pa pomeni roman «Most» dostojen prispevek k umetniškemu oblikovanju dogodkov osvobodilnega boja ter svetal spomenik herojskih likov malih jjudi, ki so v tem boju žrtvovali največ. Glede opreme bi pripomnili, da je v redu, le škoda, da je papir tako slab. To zmanjšuje pc men, ki bi ga morala založba še poudariti s skrbno izdelano zunanjo podobo knjige. * * # V knjigi dokumentarnih del domačih in tujih pisateljev je založba «Borec» izdala knjigo spominov narodnega heroja Veljka Kovačeviča, ki nosi naslov »V okopih Španije«. Zmotno bi bilo, če bi si kdo pod tem naslovom predstavljal suhoparno knjigo o španski državljanski vojni. Vsak, ki bo knjigo s tem prepričanjem vzel v roke, bo prijetno presenečen. Knjiga Veljka Kovačeviča je izredno zanimivo branje. Knjiga zato ne zasluži pozornosti samo zaradi svojega pomena, saj predstavlja oddolži-tev vsem številnim Jugoslovanom, ki so se na strani republikanskih sil borili v Španiji proti fašizmu, temveč je tudi zaradi svoje vsebine in zanimivega pisanja zanimiv prispevek k naši memoarski literaturi. Zato je založba z izdajo tega ime- roko. Kovačevič je leta kot mlad študent filozofske fakultete v Zagrebu odšel v Španijo, da se kot napredno misleč človek vključi v borbo proti fašizmu. Uspelo mu je, da se je po dolgih peripetijah, sprva povrh vsega še neorganiziran, prebil v Španijo. Tu se je udeležil številnih bojev na fronti in ostal v borbi, dokler ni republikanska vlada odpoklicala internacionalnih brigad s fronte in so prostovoljci po porazu republike in zmagi nad-močnega sovražnika morali zapustiti Španijo. Veljko Kovačevič se je nato dve leti in pol nahajal v francoskem taborišču, odkoder se mu je leta 1941 posrečilo pobegniti. Vrnil se je v domovino in se takoj vključil v narodnoosvobodilni boj. Nahajal se je večinoma na Hrvaškem v Liki, Slavoniji in Hrvatskem Primorju in dosegel v vojski najvišje položaje. Bil je odlikovan z redom narodnega heroja in je sedaj general jugoslovanske armade. V svoji knjigi, posvečeni španski državljanski vojni, pa se je izkazal tudi kot dober pisatelj. Kot omenjeno, je pisateljevo pripovedovanje zanimivo, tako da bralca knjiga pritegne in je ne odloži, preden je ne prebere. Bralec spremlja avtorja na poti v Španijo in po raznih odsekih fronte, kjer so se borili jugoslovanski prostovoljci na strani republikanske armade. Bralec spozna tudi življenje v španskih mestih, po bolnišnicah in na koncu še »prijetnosti* francoskega taborišča. Pri vsem tem pa je pisateljevo pripovedovanje posvečeno predvsem ljudem. V knjigi zaživi mnogo človeških likov, tak0 jugoslovanskih borcev kakor tudi španskih, njihovo trpljenje in umiranje v borbi za lepšo bodočnost španskega ljudstva. Iz knjige veje ljubezen do svobodnega človeka in človeka sploh. Seveda pa je knjiga obenem lepo napisan dokument jugoslovanskega prispevka v borbi proti španskemu fašizmu. Tako predstavlja knjiga dostojno počastitev 40-letnice ZKJ, kateri je tudi posvečena. * * * Založba »Borec« v Ljubljani je izdala knjigo spominov na dni osvobodilnega boja z naslovom «Viharm časi«. Radio Ljubljana ima že več let vsako nedeljo dopoldne na sporedu oddaio ki nosi naslov «Se pomnite, tovariši?«. V tej oddaji priobčujejo svoje spomine u-deleženci našega osvobodilnega boja. Da pa ne bi vsi ti, marsikdaj tudi tehtni in zanimivi sestavki utonili v pozabo, bo založba «Borec» vsako leto izdala najboljše sestavke iz teh oddaj v knjigi z naslovom «Viharni časi«. Prva knjiga je zdaj žr na knjižnem trgu. Vsebuje 22 prispevkov različnih avtorjev, več ali manj znanih udeležencev osvobodilnega boja, ki so v njih opisali svoje spomine na viharne dni. Knjiga ne predstavlja visoke umetniške literature, kajti nekateri sestavki so napisani tudi z neokretno roko navadnega človeka, ki bi rad v preprostih besedah povedal, kako je bilo tiste dni, ko je ves slovenski narod in vsak pošten Slovenec stal na preizkušnji. Zato pa so sestavki v tej knjigi toliko bolj iskreni, pa tu- di pretresljivi in neposredni. Prva knjiga bodoče zbirke «Viharni časi« je zanimiv dokument iz osvobodilne borbe in dragocena knjiga spominov na partizanska leta. Sl. Ru. Jugoslovanski umetniki v tujini V zadnjem času so se pričeli močno zanimati za nastope jugoslovanskih umetnikov tudi na Japonskem, po drugi strani pa bodo razni japonski umetniki nastopili v Jugoslaviji. Ze ta in prihodnji mesec bo imel znani slovenski violinist Igor Ozim 20 koncertov v Tok'U in drugih japonskih mestih V Jugoslavijo pa bo prišel prav tako že v tem mesecu pianist Tahiro Sonoda, v februarju pa bo prispela prvakinja opernega gledališča v Tokiu Mičiko Sunahara. Na koncu sezone bo v Jugoslaviji gostoval orkester tokijske radiotelevizije: s tem orkestrom bo poleg japonskega dirigenta v Jugoslaviji gostoval tudi Herbert von Karajan. Orkester bo nastopil tudi v Parizu, na Dunaju, v Rimu in v Varšavi. Znani ansambel ljudskih plesov in pesmi «Kolo» je zaključil svojo turnejo po Japonski in je sedaj že nekaj časa v Avstraliji. Po 28 uspelih predstavah v Sid-neyu je te dni pričel nastopali v Melbournu. V decembru bo »Kolo« gostovalo v Indoneziji, Indiji in nato v Egiptu. Makedonski ansambel «Tanec» pa bo do konca tega meseca v Franciji. Dino Predonzani Kraške skulc nih razstav, ki jih ima v svoji aktivi. Realist, srednje starosti, se ne spušča v kako modernistično eksperimentiranje, dasi ga dobro pozna in so mu vidni sledovi, kjer izkorišča njegove plodne dogratke, seveda po lastnem okusu in slogu. Akte, tihožitja, kompozicije, portrete preveva včasih mehek lirizem, psihološka vsebina ali pri simboličnih zamislih, satiričnost ali vsaj grotesknost. Vsebinska plat je vedno krepko poudarjena, vendar se ne izgublja v literarnost, obratno: često se ponavljajo motivi z različno zamislijo, skoro z nekako težnjo po bistveni tipizaciji z nekolikšno geo-metrizacijo oblik, kar vse kaže, pri umetnikovi s-veii domiselnosti na še precejšnje razvojne možnosti. Vsekakor bi bilo dobro, da tudi naši umetnostni ljubitelji najdejo pot do poznanja male, a tehtne galerije na Starem trgu — Piaz-za Veccnia, nasproti mali cerkvici pri kvesturi. V občinski galeriji' je razstavljal Dino Predonzani, tržaški javnosti že dobro znan slikar, kar predstavlja pravzaprav prvo letošnjo tehtno razstavo v občinski galeriji. Frve, nekako začetniške. razstave slikarske šole Psacaro-pulo — te se tu precej pogostokrat, včasih celo dvakrat letno vrste — nismo še niti omenili. Tudi o predzadnji razst ivi v Trstu že pol stoletja znanega Strac-ce nismo oisali. Njegove o-sladnp romantično - realistične ' krajine, ki jih imajo radi posebno nekateri starejši ljudje tudi v Trstu, so bile pač tudi nekoč moderne, pred več kot stoletjem vsekakor, v Srednji Evropi in dalje proti severu, ki so mu dragi romantični, nekoliko mistično nadahnjeni kotički. Do sedaj je Stracca i.ajveč razstavljal v drugih galerijah, prvič sedaj v občinski galeriji in s tem izzval resno krizo v vodstvu z odstopom celotne umetnostne komisije, ki je odločala o ume‘tnosti ali neumestnosti razstave. Saj ni, da bi jokali za to pokojno umetnostno komisijo, ki je bila premehkih kosti in je dopuščala pogosto občinski u-pravi razne razstave, ki so imele zelo malo ali nič posla z umetnostjo: razne »pedagoške« ali še slabše — politično nadahnjene razsta-vice, turistično ali celo politično propagandne v korist občinske uprave, posebno v predvolilnih dobah, medtem ko n. pr. spominska razstava našega dobro znanega slikarja Alberta Sirka že skoro dve leti čaka na dovoljenje. Vendar moramo načelno stališče odstopivše u-metnostne komisije, ki je s tem protestirala proti vmešavanju upravno - političnih oblasti v njeno umetnostno kompetenco in jo s tem obdolžila nedemokratične samovolje, le v polni men odobravati. Ako je upravna občinska oblast mogla izzvati celo tako pohlevno in u-pogljivo umetnostno komisijo, potem more biti tudi naj-naivnejšemu laiku jasno, kako daleč je že prišla samovolja sedanjih upravnih o-blastnikov, ki jo mi že davno poznamo po njeni izbrani »demokratičnosti«. Predonzani se je bil po nekaj letih pokazal v novi obleki, ki ima sicer dobro vidno razvojno vez s prejšnjo nadrealistično usmerjenostjo. V tej razvojni fazi ni postal kak «čist» slikar abstraktnosti, kot bi se morda ne prvi pogled zdelo. Vse oblike kompozicije še vedno jasno spominjajo na nekaj realnega, pa makar na razpoke v skali, podzemske jame, razpokline v razsušeni zemlji, s poetičnim prizvokom. Ni dvoma, da je ta prikupna rešitev v skladu z umetniškim temperamentom slikarja, kateremu popolna abstraktnost nikakor ne odgovarja njegovemu surealističnemu vsebinskemu okusu, a je tudi vse-kakor bolj dostopna razumevanju umetnostnega občinstva. z. JELINČIČ PFiisFiramk — i — 15. novembra 1555 JU Znanstveni inštitut „Jožef Stefantt i/ Ljubljani gradi mlad rod slovenskih atomskih strokovnjakov Mnoge ugotovitve in aparature izdelane v inštitutu že z uspehom uporabljajo pri vsakdanjem delu v ljubljanskih bolnišnicah, v mežiškem rudniku in drugod m- m* Pogled na inštitut «J. stori Stefana iz letala. Na levi je polkrožno poslopje piedavalniee, v ozadju pro-delavnic, v stolpu na desni pa Van der Graff in betatron Atomi, elektroni, jedrska energija ... Vse to so bili do nedavna ljudem tuji pojmi in so celo danes mnogim le sinonim za grozote atomskega orožja. V resnici pa smo v času, ko nastopajo ti drobni delci zmagovito pot v človekovo vsakdanje življenje. Njihove čudovite lastnosti in, njihovo energijo vedno bolj izrabljajo v industriji, medicini, kmetijstvu, prometu in drugod. V ta namen so v Jugoslaviji že pred dobrim desetletjem ustanovili tri velike inštitute za raziskovanje jedrske energije in njeno uporabo v miroljubne namene. Fizikalni inštitut «Jožef Stefan* v Ljubljani ima namen z znastvenim raziskovanjem na področju jedrske energije pripomoči k napredku te vede v svetu in obenem vzgojiti kader strokovnjakov, ki bodo znali izsledke s tega področja tudi praktično u- porabljati. Da popravimo splošno mnenje o znanstvenikih, moramo takoj povedati, da le-ti niso stari, od življenja odmaknjeni ljudje z dolgimi sivimi bradami. Kot je mlada njihova znanost, tako so mladi tudi njeni raziskovalci. Nekaj starejših izkušenih strokovnjakov v glavnem le usmerja mlado vnemo in ideje na prava pota. V moderni znanosti velja pravilo, da najboljša teorija ni kaj prida toliko časa, da je ne potrdi poskus. Zato tukaj ne i-grajo glavne vloge knjige in papir, ampak raznovrstne aparature za poskuse in merjenja. Celo skupina »teoretikov* kdaj pa kdaj odloži svoje svinčnike in se loti stvarnih meritev. Seznam raziskovanj in sestav instrumentov sta kaj pisana, zato naj omenimo le nekatere izmed njih. Osnovni delci atomov in Jeder so tako majhni, da se niti z najboljšim mikroskopom ne morejo videti. Ker hočemo kljub temu spoznati, kakšni so in kakšne navade imajo, jih ne proučujemo po tem kako izgledajo, ampak kako se v posameznim okoljih obnašajo. To naredimo tako, da jih obstreljujemo z drugimi delci. Njihovo reagiranje na to obstreljevanje pa nam pomaga odkrivati njihove lastnosti. V ta namen imajo na inštitutu velike stroje kot sta Van de Grafi in betatron. Van de Graff je velik elektrostatični pospeševal-nik. Trak prinaša na o-kroglo glavo pospeševalni-ka elektrenino. Krogla i-ma zaradi tega visoko napetost dveh milijonov voltov. Močno električno po- lje daje delcem v pospeševalni cevi na njihovi poti iz ionskega izvora do magneta veliko energijo. Tok teh hitrih delcev magnet usmeri v tarčo in odkloni vse delce s premajhno ali preveliko energijo. S tem v celoti doma narejenim pospeševalnikom raziskujejo notranjosti a-tomskih jeder. Betatron je tudi pospe-ševalnik. V njem velik e-lektromagnet pospešuje e-lektrone (to so delci, ki tvorijo naš vsakdanji e-lektrični tok). Ti krožijo po poti podobni špirali v uri in «dobijo» pri vsakem obratu večjo hitrost. Končno v obliki močnih beta žarkov zadevajo v nastavljeno tarčo. Z be-tatronom raziskujejo prehod elektronov skozi snov. Z njim so obsevali tudi bolnike z globokimi rakastimi obolenji. Za podobne namene proučevanja jedrskih reakcij so si zgradili še nevtronski generator. Skupina za jedrsko spek-trometrijo meri s scintila-cijskimi, Geiger - Mueller-jevimi in njim podobnimi proporcionalnimi števci. Z njimi štejejo delce in merijo njihovo energi.o. Sami so si izdelali največji proporcionalni števec na svetu, s katerim proučujejo izotope z življenjske dobo več milijonov let. Meritve z njim že tečejo in bodo odkrile znanstvenemu svetu mnoge skrivnosti. Poleg fizikov je na inštitutu še mnogo znanstvenikov drugih ved, največ kemikov in biologov. Posebno ti zadnji spravijo pri proučevanju vpuva radioaktivnega zarkovja na žive organizme mnogo miši in zajcev na »drugi svet*. Izmed stoterih elektronskih aparatur, ki so jih izdelali inštitutski elektroniki in bi se lahko najenostavnejše izmed njih po svoji zapletenosti u-spešno primerjale s televizorji, naj omenimo le veliki analogni računski stroj. Ta že rešuje marsikatere zapletene matematične probleme. Dobršen del ljudi, ki delajo na inštitutu, sestavlja tehnično osebje. V e-lektronski, mehanski, ste-klopihaški, fotografski in drugih delavnicah izdelujejo skoraj vse zahtevne aparature, ki jih znanstveniki potrebujejo pri svojem delu. V inozemstvu kupljene bi stale težke denarje. Omenili smo že. da znanstveno delo inštituta ni le samo sebi namen. Mnoge njegove ugotovitve in aparature z uspehom uporabljajo pri vsakdanjem delu v ljubljanskih bolnišnicah, v mežiškem rudniku in drugod. Inštitut; »Jožef Stefan* uspešno sodeluje tudi pri vzgoji novega strokovnega kadra. V okviru inštituta zgrajena velika predavalnica je s stranskimi prostori sedež oddelka za tehnično fiziko ljubljanske univerze. Vsi njegovi predavatelji pa sodelujejo tudi pri delu inštituta. Veliki znanstveni in dru- gi uspehi slovenskih jedrskih znanstvenikov nas postavljajo na tem področju v vrsto naprednih narodov, tako da ne bomo v času, ko bodo jedrske sile postale sestavni del našega življenja, za nikomer zaostajali. BORIS LASIČ ~ J? Notranjost akseeieratorja - - Van der Graffa na ZMV. Sneta sta glava pospešavalnika in kotel, ki vzdržuje celo aparaturo pod pritiskom 10 atmosfer niHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiutiiiiiMtuifrniMiNiiiiitiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiNiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiuiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pestra zgodovina Grad je vedno služil za vojaško trdnjavo - Valvazorjev opis gradu - Pod gradom je jama, ki je nekoč segala do Doline - Sedaj je grad preurejen v lepo restavracijo Dolina med Socerbom in Zanigradom hrani razvaline devetih gradov, zato ji pravijo tudi dolina gradov. Okrog leta 800 je srednji vek prodiral tudi v I-stro in začeli so rasti gradovi. Istrani so hoteli o-hraniti staro občinsko u-pravo (iustinjanski občinski sistem) in so se zato pritožili v parlamentu. Tako je Karel Veliki leta 804 poslal sem svoje odposlance in istrske pokrajine so še nekaj časa obdržale sta-le pravice. Po letu 984 pa je novi red dokončno prodrl in se ustalil tudi v teh krajih. Najbolje ohranjen in zgodovinsko tudi najbolj znamenit je grad Socerb ali Strmec nad istoimensko vasjo, ki stoji na robu pod-slavniške planote. Tu se v višini nad 400 metrov dviga silovita pečina, kjer je bilo v casu Ilirov in Keltov predzgodovinsko gradi- šče, ki so ga Rimljani ob zasedbi prekrojili za svoje potrebe in prezidavah. V srednjem veku so tu sezidali grad. Od 10. do 13. stoletja je pripadal cerkveni gospoščini, to je tržaški škofovski grofiji, leta 1295 pa je bil predan v oskrbo Trstu. Zgodovine Socerba ne prepletajo zgodbe o grajskih gospeh in gospodičnah, katerih lepoto in dra-žest so opevali trubadurji, tudi ne romantične ljubezni in legente o tragičnih usodah grofic. Zgodovina Socerba je zgodovina bojev, kei je grad vedno služil le kot vojaška trdnjava. Stari Rimljani so od tu osvajali Vzhod, v kasnejših stoletjih so to njihovo »poslanstvo* nadaljevali Benečani. Ker je tu tekla meja med Avstrijo in Beneško republiko, si je Serenissi-ma ob njem večkrat razbila glavo in bila prisiljena dvigniti sidra. Bilo je prizorišče številnih bitk in je često menjaval gospodarje in posadko. Nekajkrat je bil porušen in nato spet obnovljen. V letu 1463 so ga zavzeli Benečani, ki so že imeli obrežno Istro; 13. februarja 1508 so utrdbo na Socerbu napadli Tržačani in pognali beneške gospodarje; leta 1510 pa je v grad prišel cesarski kapetan Nikolaj Ravbar, kranjski baron. V naslednjih letih spet igra pomembno viogo v obrambi pred beneškimi napadi. Končno ga je cesar Karel V. januarja 1521 podelil v dosmrtni fevd Nikolaju Ravbarju za njegove zasluge v borbah proti beneški vojski, OP Leta 1615 je ta ponovno napadla Socerb in ga skušala zavzeti Takrat je v njem gospodaril baron Benvenuto Petazzi, katerega listine omenjajo tudi kot Petaz. Ta družina je bila dolgoletni lastnik gradu VELJAVEN OD 16. DO 22. NOVEMBRA Oven (od 21. 3. do 20. 4) Odlič-, n e perspektive sentimentalnega značaja. Dnevi so ugodni in primerni, da se lotite nčvega dela. Telefonski poziv.. Bik (od 21. 4 do 20. 5.) Razpoloženje bo nekoliko otožno zaradi neke srčne zadeve. ki se ne bo takoj ugodno uredila. Več poguma. Novo srečanje in nova upanja. @Lev (od 23. 7. do 22. *•) Obljube v ljubezni niso vedno stvarne, pa čeprav na prvi pogled iskrene. Ostanite na realnih tleh. Nove možnosti zaslužka. Devica (od 23. * do 22. 9 ) Teden je poln odličnih možnosti in to na vseh področjih. Samo ne smete biti zaspani, ker gre sreča samo enkrat mimo človeka. Dvojčka (od 21. 5 do 20. 6.) Prijetne spremembe in ugodne priložnosti bodo razveselile vaše srce, ki išče razumevanja. Bolj morate skrbeti za neko vazno delo Tehtnica (od 23 9 do 22. 10.) Polno obljub, dobre volje in optimizma. Lahko dosežete važen cilj, ker so zvezde izredno ugodne. Pismo. Bak (od 21 6 do 22 7 ) Zadeve se lahko zapleto in boste prisiljeni izpremeniti va-, še načrte. Ne razburjajte se. Neka prijateljska oseba vam bo pomagala. Škorpijon (qd 23 10 do 21 11.) Nedvoumni dokazi ljubezni. Prepirčki. ki pa ne bodo imeli posledic. Nepredvidena srečanja. Zanimive vesti o nekem načrtu. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) U- spelo vam bo zadovoljivo rešiti neko kočljivo vprašanje, ki vam je zelo pri srcu. Nepričakovano in zelo prijetno sporočilo. Kozorog (od 22. S—'N. 12 do 20. 1 ) Sre-f ča na sentimen- talnem področju. \ " ’7 drugače pa neko- \. y liko smole, zlasti če ne boste previdni. Odpirajo se nove možnosti, ki jih lahko izkoristite. Vodnar (od 21. do 19 2.) Zvezde so vam prijateljice. Ne izgubi-zaupanja, vse bo lepo uredilo, saj so okoliščine ugodne. Tudi poslovne stvari ne stoje tako slabo. Ribe (od 20 2. do 20. 3.) Družinsko življenje u-mirjeno, brez novosti, Zanimive stvari pa na poslovnem področju, kjer morate uveljaviti svojo voljo. \ (Dl Bitke med Benečani in cesarsko - plemiško vojsko v teh letih nam opisuje tudi Valvazor v svoji »Slava vojvodine Kranjske*. Beneška vojska je bila številčno vedno v premoči in tudi bolje oborožena, vendar so jo večkrat pognali v beg. Na pomoč so prišli graničarji iz Karlovca, vojska Nikolaja Frankopana i 4 H Grad Socerb Trsatskega in oddelki senj-skega stotnika V eni izmed teh bitk je padlo preko 3.000 beneških vojakov, med njimi sam general Fa-bio Gallo, ki je vojski poveljeval. V naslednjih letih se gospodarji gradu spet menjujejo, med zadnjimi lastniki se omenjata grof Mon-tecuccoli, pred drugo sve- A ♦ Z* Peter - bodi vendar pameten in pusti otroku, da se tudi on guga! tovno vojno pa tržaški baron Economo. Valvazor opisuje njegovo lego in čudoviti razgled. Omenja tudi socerb-sko jamo. Pravi takole; «... Grad je velik in u-trjen, vanj vodita dva pri-dvižna mosta in hodnik s stopnicami, ki so vklesa re v živo skalo. Ob njem je prav tako v skalo vsekan lep raven prostor, kjer so vežbali konjenico (grajska jahalnica) ...» Tudi grajske ječe so bi-te vsekane globoko v živo skalo. Tržaški zgodovinopisec P. Kandler, ki opisuje srednjeveške gradove v naših krajih, jih loči v dve skupini. Prva obsega gradove, k: so zidani sredi ornih polj: prebivalci so svobodni, imajo samoupravo, ki je obenem politična in verska skupnost. Druga obsega gradove, ki so zidani sredi skal, na jalovih tleh in namenjeni izključno za bivališče fevdalnega gospoda; obkroženi so s pridviž-nimi mostovi in pastmi. Včasih je fevdalec imel tudi zasebnega kaplana, ki mu je obenem služil za tajnika, ker plemstvo ni znalo ne brati, ne pisati. Kandler pravi med drugim: »...Istrska grofa Albert II in Albert III, iz XIV. in XV. stoletja, nista znala ne brati ne pisati. Govdrila sta ,il volgarissimo carin-tiano’...» Pod gradom je socerb-ska jama, za katero trdijo. da je nekoč segala do Doline. V njej so se skrivali v času beneških in turških vpadov. Jama i-ina dohod tudi z grajskega dvorišča. Raziskovalci so v njej odkrili predzgodovinske sledove. Jamo krasijo stalaktiti, med katerimi stoji oltar posvečen svetniku Socerbu, ki se je baje tu skrival pred rimsko upravo, ki ga je preganjala kot kristjana. Ko so v bližini gradili cesto, so odkrili tudi predzgodovinsko pokopališče, kjer so kasneje tudi Rimljani pokopavali svoje mrtve. V predzgodovinskih grobovih so našli okrasne predmete in dolge železne meče in sulice. # '# # ŠL V socerbskih razvalinah so sedaj uredili restavracijo in turisti prihajajo sem v vedno večjem številu. Vabi jih lepa razgledna točka in sveži čisti zrak. Z obzidja se obiskovalcem odpira čudovit in prostran pogled: na eni strani valovita zelena pokrajina Istre, proti morju e-ciinstveni razgled na tržaški zaliv in dlje. Po raznih virih prire dila Jasna KosminaJ V | Se vedno neodM nacistični za vreden 52 miliian Skrivnostno potovanje pod' mornice z ženami in nace stičnimi zločinci na krovu Iskalci zakladov, pozor! Na razpolago vam je 30 milijonov šterlingov, oziroma 52 milijard lir vreden zaklad nacističnih piratov. Pet velikih lesenih zabojev zlata, draguljev in umetniških slik, ki so jih nacisti oplenili po zasedeni Evropi in jih je Reichsleiter Alfred Rosenberg po Goerin-govem nalogu hranil v Hamburgu. Ko je maja 1945 nacistična Nemčija hirala v krvi nedoraslih otrok, ki jih je «herrenfolska» blaznost gnala v smrt, so hie-rarhi trpali kovčke z dragocenostmi in se pripravljali na beg, da bi ušli kazni, medtem ko so izčrpanemu ljudstvu pridigali o obrambi svete domovine do poslednjega moža. V teh dneh katastrofe, ko se je prosluli nacistični red razsul, se je kapitan Helmuth vračal s svojo poškodovano podmornico «U 438» v podmorniško bazo. Toda vse nemške luke so bile tako poškodovane, da ni mogel nikjer pristati. Ko je ugotovil, da so Nemčiji dnevi šteti, je brž odplul proti prijateljski Španiji, kjer je našel svoji podmornici zavetišče v nekem skritem zalivčku. A imel je v Bremenu ženo, zato se je čez Španijo in Francijo odpravil ponjo. Kako mu je to uspelo je zelo zagonetno, toda v Bremen je le prišel. Tu je prišel v stik z dvema vojnima zločincema, ki sta mu v zameno za zatočišče na njegovi podmornici priskrbela avtomobil in mu pomagala do Hamburga. V Hamburg, kjer je vedel, da se skriva zaklad, je Helmuth prišel z ženo, svakinjo, podrejenim častnikom Schmidtom in vojnima zločincema Hessler-jem in Brinklom. Ubil je stražarja, natovoril dragocene zaboje in se brž odpravil nazaj k podmornici. Zdi se skoraj neverjetno, toda spet mu je uspelo srečno priti v Španijo. Ker je imel sedaj denarja na pretek, si je lahko priskrbel goriva in živeža in vsaj za silo popravil «U 438», da bi z njo prišel do Japonske. Nekateri mornarji iz njegovega moštva so raje o-stali v Španiji, toda kljub temu je le imel vsaj za silo posadko. Poleg njega so se odpravili na pot še štirje mornarji, podrejena častnika Schmidt in Rosenbaum, vojna zločinca ter poleg žene in svakinje še dve Nemki in neka Španka, ki se je bila zaljubila v njegovega mornarja. Potovanje je bilo dolgo in naporno. Ker jih je večina prvič stopilo v podmornico jim je bilo zelo mučno v tesnih in zatohlih prostorih. Zlasti ženske so se pritoževale in spravljale še moške ob živce. Pluti so morali zelo previdno, da jih ne bi izsledile sovražne ladje, ki so se jim večkrat izognili le za las. Le ponoči so si kdaj upali na površje. Devet moških in samo pet žensk: pojavile so se nove težave. Zlasti dvajsetletna Helmuthova svakinja Helene je bila kamen spotike. Schmidt in Rosenbaum sta se zaradi nje -• i« o«0 spoprijela, vzdušje j, skrajno napeto. H®“ p zbral vse ubežnike^ ^ dopovedal, da brez s s j, bodo prišli daleč. 2 .... predlagal, naj bodo do “a«**, “ J-Z™ ca potovanja zeI(s ImoZ* govo ženo vred, ^ last. V izrednih nah, izredni ukrepi-. jp| A komaj se je re » nadloge, se je že P % druga. Ko so pri. hi ocean, po dveh n ^ potovanja, je Helg1 ^ postalo zelo slabo. ;Jti da je & a jim je, aa je ^ ge ženske niso zual®.^ w bi ji pomagale, ker bena ni imela otr ^ Helmuthu ni kaza*0 ^ ge ga, kot da spremen h prvotni načrt c* ne na kak odročen ' ^ kjer bi ne bilo belce > bi tamkajšnje zens* magale nesrečni n e Ko so obšli Mars v,«) toke in je bila „jtal no slabša, se J® ti t odločil in krenil P t točju Phoenix. Za tr- nek. je izbral PraV I : ffj otok, potem ko s .'peč skrbno preiskal sko» r si > Kit: skop Prestrašene domači j« si pridobili z bntv jo milom, domačinke ^ pomagale Helgi P du. Rodila je ko, a je pri Helmuth si je ,m®nijve izsledili, potem Pa nico razstrelili gl it Vojna zločinca f k.rcala na nekem - s»' Hebridih( ostali «o P[ daljevali pot do • ledonije, kjer so m momico razstreli^- ,-V Helmuthova zena ^ nik Schmidt sta pgiedD či izkrcala, da P^0Vj obalo, medtem o t s nameščali razstre „o, komaj stopila i* «tt 438» ekspiodfieliD je «U 438» eksp °u se naglo potopila;_„t P thova žena se j® zagnala v valoVi.aj0či thova žena se Pj vala proti f/ - nidtD« podmornici. svitalojebil Sch*^ šele pred štirih® 11 ■ v švici na smrtn^ $ izpovedal zgodbo du, in o podmorn 19 terima se je je j £££ SfVM n«?« man trudil, da b g>fi . nil, kje je bU » s® toček, na kater kopali zaklad pr®L?ja Sedaj podrobno P0,g. jejo vse otočke P ju U Phoenix, da hi .»o A p najstletno belop ^i- J co, hčerko Helg® * pP jo bodo našli, odkrit. v. % 4 GRAFOLOG ODGOVA KRISTINA — Posedujete močno voljo, imate zahvaliti, da ste do sedaj premestili vse til I katerih ni bilo malo. Skrbite, da bosle volje; tudi pri povzročenih neprilikah n' -eJ1 w slabega obraza. Trenutno pa je pri vas dojov I čina akutne nepotrpežljivosti, katere vzrok v telesni izčrpanosti. LEPO JE PO SVETU ... — Ne hodite tako skozi življenje, katerega imate še polno P* c* “ S# i"! V istočasno pa ne bodite malenkostni, saj si ni,j ** ne pridobimo prijateljev. Z drugimi oseb8" 4{ft'ji) toplejši kontakt. Ko boste stali s svojimi . kih bodočnost na trdnejših tleh bodo tudi usP večji in vidnejši. .t* •fj KOPRIVA — Med vaše glavne dobre l®6}i? d dajo skromnost, resnost, hitra presoja PoI° p0' kar precejšnja količina samokritike, [mate , -{j8 °Kuuuina sanioarmKe. II,“ jj-pCJ-, 1»; umetnost in bi delovanje na knjižnem P_rno* pt.1' neslo marsikak uspeh. Posvetite še večjo Pt telektualnemu razvoju, vsled česar boste lan i noma opustili sedanjo pomoč instinkta. ***** C?C^C.J>C5C30>c^>C3C5<0< TUDI POLICIJSKE INTERVENCIJE NE BODO PREPLAŠILE KMETOV kavica je na PD „LIPA" na izletu v Istri Zuljan se je uprl. le rekel je, da W, ® dovoliti vstopa v oi (HpJ?- tet od njeoa živi. ? KftiS so prisii pred * k^ledah. pri Domju, so jt Odvetnik U \& ^ industrijskega pri- * f*. ie* ?/casal ie prepis raz-•Hf^ega odloka in za L ' Ce podpišite, da ne boste o-virali dostopa na razlaščeno zemljo in stvar bo v re du. Guido je podpisal. Takoj za tem so prišli v vinograd delavci in začeli izkopavati trte. V se boste še upi- i 10Qo+ ot/ 't - *o u s^° končali. Da 1 i triip ir\r\1ir*4o-H nar. ■*, . Potreba, jih bo k c°- Bodite pametni . čp “ trije policisti, ju- il* ItCitrobm nib hn 90 let *cite Gorinp ^ i^2om Goriupom, tr- lt0 letntV?mbra je d°Po1-?• i)„.;ellc>l> Goriup iz ^ družine s Pro- V.J.*na je bila leta 1869 l .'“»eku jfvJi ^ L \ ’ K1 Se danes ze ln je preživela se danes že 1 r»zr - *it, c as^a v tržaško pred- P- leti se ge orno- C ie bilnr0^estnikomi ka' ®TUžiCa - ldea'"a življenj-y. ga ’ ■ Se posebej v čakanja Va' narodnega \ 'isko P,ostav‘l prav na itjf^ev. jj^lbuno tržaških Sm* ie mestni sve- C1 p^stojnega Trsta in * in ec- «: razgibana je bila J _____ ______________________ 5'ebujj, tniadosti. Kras se cela Primorska ’W_ 2aživela, kultur- *Wrj ® " čitalnice, pev* * s0 v dra^atična druš-du. 4 *Ch°>asle vsepo' po vaseh. ,?l«t ih zrelost na- t.ako v*soki, da ‘iec . /"Pami s?’ da bi b'' %'asu :* Slovenec. V ti- Hh^alj e Goriupova hiša N ''Udi/f*0 tedanjih na- K H eljev- i ie m p',sn>k Anton A-V^je J"!1 Prav tu sno-'*tii:. pelicii anske bispie. C9 Ko. ? Je bila vsem Sb* P(f J! Ijica. H 2a vSPiU?U:vanie Pa i" •e u°‘rel>ni v 50 bili po' ?, i v ‘ vsakogar, V *h\eia'iav^1 nanjo obr- °dprto srce in % je *\j0!iPod;Vet °trok in da-v. itlo Jstvo v veliki • r'dar vVaf njene moči, Jdij* t v»P ^ našla das, J p°sv,.| "laterinsko lju- | >t> a prav vsilke. K Va8ojila‘h °trok’ ka- v zavedne »mn*0 bila Pre Ji je , f°Proga v letu Sl _bvomim breme- ostala sa' S l‘Vov°jni n,Zmo- V prvi ^h!^n o. Je Padel sin V drugi i- '*eiu>n, — vojni pa ,>ljet[’ll\ ‘erorju pod S<*ronomiiin ^ereei- in' v"aka ^v® nado-Padi. N . ^s*ali ‘S>amkaka zre Častiti ji š>Pjemna minula leta Oo^ . da je prav sta naed osvo-v p»r J> l Jr i'«!--C Uiiva nPl S »'I*» doiKo otrok, vnu- ov uživa neo- "vojega za vse v zdrav* 'J*, l1 nji ’ .',V0Jpga živ-Si*ot J ho mirna in ** morja4eSenske Sape Ustanova industrijskega pristanišča je spet s silo uveljavila svojo tpravico> Ivan Zuljan in njegov sin Guido imata pri Domju majhno hišico, okoli nje pa 10.000 kv. m zemlje. Druži na, ki šteje pet članov, se je preživljala izključno s kmetijstvom, pravzaprav z vrtnarstvom in živinorejo Ko so zemljišče s hišo vred razlastili, so rekli, da bodo zanj plačali 1.600 000 lir potem so ponujali 7.500.000 lir, danes ponujajo 10 milijonov. Zuljanovi nočejo o tem nič slišati, kajti če bi hoteli kupiti nekje v bližini, recimo tja proti Do lini slabše zemljišče, bi morali plačati za kvadratni m vsaj dva tisoč lir. In hiša? Postavili so protipredlog Dajte nam 10 milijonov lir in 5.000 kv. m zemlje, ki je Ustanovi industrijskega pri stanišča ne manjka tudi izven področja, na katerem bo zraslo novo naselje Sv Sergija. Gospodje vsaj za sedaj nočejo o tem nič sli sati... ska stiska, ki pomeni kočljivo zadevo. Vsak zakonski par si skuša urediti svoj dom, takšen ali drugačen, kot pač kdo zmore in kakršne so njegove zahteve. In tako so sedaj zasedli vinograd in druge parcele, potem bo prišla na vrsto tudi hiša. In ko se pri Zu-Ijanovih o tem spregovori, se sliši vzdihovanje, kot da bi imeli bolezen v hiši. Kaj ne bi, ko pa so to zemljo obdelovali Zuljanovi predniki še pred 150 in več leti. Kje je pravica, kje naj najdemo človeka, ki nas bo razumel in nas zaščitil, slišimo od ljudi pri Domju, ki jih je doletela enaka u soda kot Zuljanove. Ni je pravice, pravijo, pra vico deli tisti, ki ima de nar in oblast v rokah. Toda čeprav ima Ustanova in dustrijskega pristanišča denar in oblast, ne bomo odnehali. Zavedamo se, da je pravica na naši strani, in ta zavest odtehta vse drugo! KRIZ Poročali smo že, kako se oboževalci nase obale, a tudi špekulanti zanimajo za našo zemljo med obalo in cesto. Mnogo parcel je že menjalo svojega gospodarja. Napeljava luči in vode to še pospešuje n. stavbe v mešanici slogov raglo rastejo. Cena kvadratnega metra zemljišča se sedaj vrti med tri in štiri tisoč lr. Sodimo, da bo ta svet kratkih letih docela razprodan. velike vsote pa bodo skopnele, da ne bo ne zemlje ne kakor koli koristno vloženih denarnih sredstev. Pri nas je precej živa gradbena dejavnost Število vaščanov raste, družine tudi. Tako se poraja velika stanovanj- Da ni pri nas večje brezposelnosti, skrbi SELAD. Ce bi ue bilo te socialne ustanove, bi število brezposelnih močno poskočilo. Sjcer pa se brezposelnost skriva v delni zaposlenosti. Tako vedno visi nad delovnimi rokami zaskrbljenost, ki je velika moralna taka. Križ je med dvema glavnima cestama, a je na poteh za svojo potrebo siromašen. Vas je tako urejena, da je ureditev njenih poti v srni-s.u današnjih potreb težka zadeva, poti za njeno gospodarstvo pa so kolovozi iz dobe lesenih vozov, PoseDno pogrešamo vsaj za silo urejeno pot čez Jesenike, in to ne le za našo krajevno, ampak tudi za splošno potrebo. To je stara in ostalimi ondotnimi vasmi. Ker je krajša in da se izognejo prometni cesti, se je poslužujejo tudi Jugoslovani. Ki prihajajo semkaj čez šemp> lajski blok. Nabrežinska občina bi jo morala vsaj zasilno popraviti, oziroma jo urediti vsaj do tam, kjer je za voz neuporabna. O naši letošnji vinski letini ie javnosti že znano. Na splošno" smo z njo res zadovoljni v vec posameznih primerih pa rje. Slišimo, da je tega in onega naplahtala poskušnja z >■ vitexom». To se je vinogradnikom zamerilo in ga v prihodnje proti peronospori ne bodo več uporabljali. Ce-,ia vinu je okrog 125 lir. 7,a vnovčenje pridelka pa ne bo tako lahko, in se bo treba po-služiti osmič. Tako menijo kmetje. O našem prosvetnem življenju ni, žal, kaj povedati. Kaže pa, da bo kmalu začel delovati vsaj pevski zbor. Ze- pot, ki nas je vezala s po-il;mo, da bi se to zgodilo čim-siajo Nabrežina, Sempolajem ] prej. Preteklo soboto je naš pev-fki zbor nastopil na Škofijah ob 70-letnici obstoja tamkajš-rjega prosvetnega društva ulstrski grmič*. Naše prosvetno društvo je prav z veseljem sprejelo vabilo in se rade tolje odzvalo. Odkar je na- še društvo zvedelo, da bo nastopil zbor na Škofijah in v radiu Koper, so se vsi člani začeli bolj zanimati in so pridno hodili k vajam dvakrat na teden in ne samo enkrat, kakor je to bilo prej. Na Škofijah je zbor zapel kar enajst pesmi. Da je bilo petje lepo in ubrano ter da fe poslušalcem bilo vSeč,' kaže razpoloženje v dvorani, ki je bila natrpana, a občinstvo je nagradilo pevce po vsjiki pesmi s ploskanjem in burnim - dobravanjem, tako da je bilo treba nekatere pesmi ponoviti. Na proslavi je sodelovala folklorna skupina iz Skorklje prosvetnega društva »Rade Pregare«, trio iz Doli-re ter Dario in Darko, ki so prav tako navdušili občinstvo. Potem smo si ogledali razstavo prosvetnega društva ulstrski grmič« in njegov pra- MII III HHIIiMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIiniHtlllllllllllMIMtt milllltllllll IIIHUMIIIIIIIIIIIIIHII IHIIIinilltHIHIIIUIMIMIIftlMIIIIIIIIIIIIMIllllllllHMIIIII'1 HIIIIH PO REKORDNI KMETIJSKI LETINI V JUGOSLAVIJI V koprskem okraju bodo k letu še povečali kmetijsko proizvodnjo Čeprav je bilo letošnje le to v Jugoslaviji rekordno, kar zadeva kmetijske proizvodnjo, bodo prihodnje leto napra vili — v pogojih normalne letine — še en korak naprej. To bo posledica velikih vlaganj v kmetijstvo, predvsem v stroje, agrotehnične izbolj šave, v urejevanje novih površin ter v umetna gnojil*. K povečanju kmetijske proizvodnje bo prispevalo tudi nagrajevanje po učinku v kmetijstvu, ki se je letos pričelo sistematično uveljavljati. V splošnih prizadevanjih za napredek v kmetijski proizvodnji bo imel pomembno vlogo tudi koprski okraj. Družbeni plan za prihodnje leto predvideva, da se bo kmetijska proizvodnja povečala za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. To povečanje bo močno zlasti v socialističnih kmetijskih obratih, kjer predvidevajo, da bo proizvodnja triki at večja kot letos. Praktično to pomeni, da bo koprski okraj prihodnje leto prekoračil proizvodnjo, predvideno v petletnem perspektivnem planu za 41 odstotkov, s čimer bo kmetijstvo koprskega okraja dejansko izpolnilo petletni plan v štirih letih. Takšen nagel skok v kmetijstvu seveda ne more nastati čez noč. Mnogo temeljev za uspehe v prihodnjem letu so postavili že letos. Tako so letos komasirali približno 750 hektarov optantske zemlje in zemljišč splošnega ljudskega premoženja ter jih delno usposobili za namakanje. To zemljo bodo dobila kmetijska posestva in zadru- ge pred začetkom spomladanske setve in seveda lahko pričakujemo visok pridelek. Druga stvar, ki bo vplivala na večji pridelek v prihodnjem letu, so kratkoročne investicije, ki so jih letos vložili v živinorejo ter agro in hidromelioracije. Te investicije te bodo namreč začel* bogato obrestovati že prihodnje leto. In tretja stvar, ki bo vplivala na uspehe v prihodnjem letu, je izgradnja kokošjih farm v Neverkah in Zabičih. Pri vsem pa je treba omeniti še velik pomen organizacijske ureditve kmetijskih posestev ter poveča nje kooperacijske proizvodnje. Plan namreč predvideva, da bodo prihodnje leto povečali obseg kooperacijske proizvodnje skupaj z zasebno proizvodnjo za 10 odstotkov, oziroma od dosedanjih 3.500 hektarov na 8.500 hektarov. Ce se zdaj nekoliko podrobneje pomudimo pri posameznih panogah kmetijske proizvodnje v prihodnjem letu, moramo na prvem mestu omeniti poljedelstvo, kjer predvidevajo za 13 odst. večjo proizvodnjo kot letos. To Vodo dosegli z doslednim u-vajanjem agrotehničnih mer, zlasti z namakanjem in s potrošnjo najmanj 10 metrskih centov umetnih gnojil na hektar obdelovalne zemlje. Posebno pozornost bodo posvetili proizvodnji vrtnin, saj je na tem področju se polno neizrabljenih mpžnosti, zlasti na cbalnem pasu. V primerjavi z letošnjim letom se bo proizvodnja vrtnin povečala za 30 odstotkov. Kmetijska posestva so že zdaj začela skrbeti za potrebno mehanizaci- Kot smo že poročali, je letošnje martinovanje na Proseku zaradi deževnega vremena zelo slabo uspelo. Pred Doleotevo gostilno, kjer so pot končno le popravili, ni bilo običajne sejemske živahnosti, kajti kupcev je bilo malo, pa tudi cena prašičkom Je bila letos pre cej visoka Srednje veliki Drašički, ki jih naši okoličani kupujejo za vzrejo, so veljali okrug # WMl iir. Na »liki vidimo furlanskega prodajalca, ki ponuja prašičke redkim kupcem jo in delovno silo, da bi lahko izpolnila precej obsežen plan. Veliko pozornost bodo posvetili prihodnje leto tudi pridelku krme. Pridelek bo predvidoma nekoliko višji kot letos, čeprav smo imeli letos zaradi obilnih padavin rekorden donos. Da bi lahko presegli letošnji pridelek, bodo morali prihodnje leto povečati površine, posejane s krmnimi rastlinami za okrog 700 hektarov ter povečati intenzivno gnojenje deteljišč. Vprašanje krme bo zelo važno, saj predvidevajo prihodnje leto velik napredek v živinoreji. Plan predvideva, da se bo živinorejska proizvodnja povečala v prihodnjem letu za 26 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. Glavno breme bo na družbenem sektorju, kjer bodo izpitali prihodnje leto okrog 10 tisoč telet !n 1800 mladih goved. Pri tem nismo šteli zasebnikov tei pitanja v kooperaciji z zadrugami. Ker stalež živine v koprskem okraju (zlasti na obmejnem področju) ni preveč zadovoljiv, bodo živino za pitanje morali nabaviti tudi izven okraja. Prašičereja bo ostala v glavnem na letošnji višini. Omenimo naj le pitališče podjetja Gruda v Se-ženi, ki namerava izpitati 800 pršutarjev. Pač pa predvidevajo velik porast perutninarstva z ustanovitvijo farm v Neverkah in Zabičih. Na teh formah bodo prihodnje leto vzredili okrog 80o ton pitancev in kokoši-nesnic. Z vsestranskimi prizadevanji kmetijskih posestev, zadrug in zasebnih kmetov se bo število glav goveje živine povečalo prihodnje leto za 3 tisoč. Naj ob koncu povemo še rekaj besed o sredstvih, ki jih bodo vložili v kmetijstvo v prihodnjem letu. Celotne investicije v kmetijstvo bodo znašale prihodnje leto v koprskem okraju 2 milijardi 130 milijonov dinarjev. Večidel te vsote <1 milijardo 700 milijonov dinarjev) bodo dobili s posojili, drugo pa bo v glavnem lastna udeležba. RICMANJE Iz naše vasi ni posebnih novic. Omenimo naj le, da bi bilo prav, ko bi asfaltirali pot, ki vodi v našo vas bodisi iznad Ključa bodisi spodnji i* neasfaltirani kos med Domjom in Logom. To bi koristilo vaščanom, velikega pomena pa bi bilo tudi za razvoj tujskega prometa. Dejstvo je namreč, da zahaja v našo vas čedalje več izletnikov, ki hvalijo naše dobro vino, našo pokrajino, medtem ko se ne morejo načuditi, da ima mo še neasfaltirane ce«te. por, ki je precej dobro ohranjen. Tovariš tajnik se je v kratkem govoru lepo zahvalil vtem, ki so sodelovali in pomagali, da je prireditev tako dobro uspela. Po končanem sporedu je sledila zakuska z dobro domačo kapljico. Vsi člani našega društva so bili s sprejemom prav zadovoljni. Prenočevali smo v hotelu «Tri-glav« v Kopru. Ob 9. zjutraj v nedeljo smo imeli snemanje v radiu Koper. Zapeli smo osem pesmi, ki so jih posneli na magnetofonski trak za prihodnjo oddajo. Opoldne smo se vkrcali v avtobus in se odpeljali v tovarno motorjev «Tomos». Tam nas je sprejel specializirani tehnik, jci nam je razkazal in razložil kako je tovarna začela oelovati od začetka pa do da-res. Vsi smo pazljivo poslušali tehnikovo razlaganje, nekateri pa so želeii še kaj več vedeti in so prosili za pojasnila. V tovarni smo si o-gledali vse tehnične naprave, ki so nas prav vse prest netile. Po kosilu smo šli k izviru Kržane na ogled farme bobrov. Tudi to je bilo zelo zanimivo. Zatem smo si o-gledali hladilnico v Dekanih. Direktor nam je obširno objasnil vse delovanje hladilnice in rekel, da nam bodo morda prihodnje leto iz te hladilnice pošiljali v Trst neko posebno vrsto piva. O tem je že precej govora. V tej hladilnici smo naleteli na našega vaščana, tovariša Vinka Kalca, ki je tam v službi. Napil nam je z dobro domačo malvazijo. Na sredi velike h’adilnice je zbor za zaključek zapel nekaj lepih pesmi, kar je direktorja in osebje zelo razveselilo. Nato smo se odpeljali v Kopel na večerjo, od koder smo se poslovili in se odpeljali s svojim avtobusom proti domu. Prav koristno bi bilo, da bi r.aie društvo večkrat obiskalo še druge kraje Istre in tudi druge predele Slovenije. I. C. Naše korenine KRIŽANKA BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. skandinavsko moške ime, 3. modeli, vzorci, 8. bivši predsednik ZDA, 14. znak za indij, 15. splošna označba za boljši kruh (množ.), 16. izredno zadovoljen, 17. predlog, 18. denarna enota evropske države, 20. plašiti, spravljati iz ravnovesja. 22. prebivalec otoka Itake, 24. aktivni triatomski kisik, 25. gorovje v Jugoslaviji, 26. zbijam (sadje) s palico, 27. paketen, zavijalni, 29. je potrebno za zaključene prireditve, 31. ogbaja, lovski okraj, 33. brez pameti, neumen, 34. florentinska vladarska 'rodovina, 35 deli pohištva, 36. pritrdil-nica, 37. prebivalec velike celine, 39. lenobni, 41. vas v okolici Ljubljane, 42. nenaraven, 43. vrsta na poseben način zrejenih prašičev, po katerih povprašuje zlasti angleški trg, 44. oblika pomožnega glagola, 45. jesenski posevek, 47. izbran, odličen, 49. gniti, trohneti, 51. črn. 52. obrtnik, ki ima opravka z dragimi ko-v;nami, 53. na poseben način kouservirati, 55. kemična prvina, 57. mitološki letalec. 59. zvit, premeten, 61. rahel, komaj slišen, 62. krepelce, 63. predstavniški dom (množ.), 64. del prebivalstva Asirije, 66. prebivalec naselja pod 41. vodoravno, 68. svinčnica, grezi-!o, 69. domač, družinski, 70. ozdravim, celo napravim, 71. de! glave, 72. nade, 73. žensko ime, 74. otekel, zabuhel. NAVPIČNO: 1. bajeslovna ustanoviteljica afriškega mesta Kartagina, 2. zvezna država v ZDA, 3. zbor, prostor v cerkvi, 4. znak Za srenro, 5 mesto v Istri, S- v znanju doma, ‘7 nalezljiva bolezen, 8 število, 9. kvartaškr izraz, 10. šolska potrebščina. 11. žensko ime, 12. raztelesovaici, medicinski strokovnjaki. 13. časovna enota, 15. razgled na vse strani, 16., stalen, trden, 17. zadušiti, vzeti, uničiti, 19. še nerabljeno, 21. mesto v Romuniji, 23. IjUriski naziv za kokoš, 25. kdor razdeljuje, 26. vrsta stare p.save, 28, srd, bes (množ.), 30. teliček, 32. zelena drevesna žabica, 33. kar človeka predrami, 34. pogovarjati se, 35. preprečevalec, po-vzročevaiec težav, 38. žensko ime. 40. spansko žensko ime. 12 obioževalei, pretepači, 43. prosjakinja, 44 spaialen. združevalen, 46. gorovje v zahodni Evropi, 48. kazalni zaimek, 50. vseučiliško mesto na Angleškem, 52. spregovoriti, široko odpreti usta, 53. daljnogled, 54. zavoi, paket, 56. žensko ime (množ.), 58. podolžne odprtine, 60 delec snovi, 62. deli hiše, 63. nadaljevalec življenja, 65. okrajšava za revizor, 67. potrebuje krojač, 68. glasbena kratica, 69. kra- t ca za smučarski klub, 70. kazalni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. svitfr. 6. Sernjja, U. zato, IS. voli, JS. Alaciar, 18. gladina, 21. Edo, 22. kvedri, 23.- kratek, 24. da, 25. kontrt. 26 prožen, 27. P S, 28. 'ornina, 29. planem, 30. kri, 31. resnica, 33. Platon, 34. gl en, 35. klica, 36. Orišem, 37. brest, 38. psica, 39. Frater, 40. krote 41. lica, 42. glaven, 43. zvezani, 45. Ela, 46. krotek, 47. premer, 48. hi, 49. Gradec, 50. slečen, 51. Pie ter) Zimi- tek J, 52. slineč, 53, Aladin, 54. Kog, 55. Korotan, 57. krivim, 58. Tula, 59. debet, 60. kriket, 61. Solon, 62. rama, 63. Aglaja. 64. .intriga. NAVPIČNO: 1. sveder, 2. voda, 3. ilo, 4. ti, 5. ravnica, 6. sadra, 7. Odra, 8. RAl, 9. ar, 10. agronom, U. zatem, 12. Aden, 13. tik, 14. on, 17. letna, 19. lažen, 20. absint, 22. konica, 23 krater, 25. krnica, 26. plašen, 27. presen, 28. oslica, 29. plitek, 30. kletar, 32. eksili, 33. pra vec, 34. grozen, 36. bratec, 37. Bremen, 38. plehek, 39. ploden, 40. kve. čim, 42. granata, 43. zrediti, 44. izžgana, 46. krite, 47. Plave, 49. globa, 50. slika, 51. polog, 52. Srem, 53. Arij, 54. kuli, 56. oda, 57. kra, r8. tor, 60. ki, 61. st. - *++ MC - S strino zinc.-u s*. več- krat srečala na naših izletih. Niti na misel mi ni prillo, da bi jo poprosil, ako želi tudi ona pristopiti k družini naših starih korenin. Skoro da nisem verjel, ko sem izvedel, da je Ana Novel že prekoračila 84. leto, kajti rodila st je v Bertokih pri Kopru le ta 1875. Njeni starši so imeli v Ber tokih večje posestvo, kjer so redili krave, prašiče in kokoši, pridelovali vino in o-ije in vse drugo, kar je v tistih letih dajala istrska zemlja. S svojim 13. letom je za-telg okušati »sladkosti« življenja, ko je morala t mlekom do oddaljenega Trsta. Petnajst let se je ukvarjala s tem poslom, dokler je ni pokojni Jurij Cok pripfljal u Barkovlje kot svojo ženo Ana Nove lova izhaja iz družine, ki je vzgojila devet o-trok in kakor vsi njeni bratje in sestre, je morala tudi ona že v svoji zgod nji mladosti pomagati pri vsakem delu. ki ga je na kmetiji na izobilje. Ze dve leti živi v Bar kov-Ijah kot vdova in vsi Barkov-ljani jo imaio radi ne samo zaradi njenih let, kajti radi so jo imeli tudi takrat, ko je strina Ančka imela lepe črne lase in še lepše oči in je brzela po barkovljanskem obrežju, kot da bi jo nesel veter. Kljub svoji visoki starosti se strina Ančka ne plati tudi najdaljše poti in zato ■ smo prepričani, da jo bomo še večkrat srečali na naš ih izletih. R. P- m 1 j\ \ sea-tzEč > T'sod: sTEEU /i/ rroEdzejL vam Bew,Ct Mfc —JE ST-IPAhl , VKAG Z r-- l/ZJM/ Z R t?-“I>or£OEV -3£M , svoje OEjLC Z.UALP KcjICoVAvari 2 0002JEM ) BosrA O TZUZO KlOT S ETE.tCC£mCŽAMlr^-' rUAv tSCJJtJ 'V Kozavo _________ ' -----—e ( SEE/eA uijztviTE , DZJ /MZ)7£ S£2A/ —'TEI II k-r i,EBEAMI£‘ 'N V J&up us m * im (&E Bjr, ZJte M/ Jt -20 OSJE) Nit , / JtLl ^ [B£s£*e, -noDA .-.j-r*'h/ulite.onNEvej«, V ___ —I ^ f so 8,C c: > ODkA c S o i?/KXAM KIJECJOVA BO V bo- 2AS.EPLI MCi.ro J SEM i/CDEC./61 2 CciTtL, DU SEM LUTKa H4 ME S£G/FJ TODa ODSLEJ So ________________________ v' Jaz VAM Bo M PACAL Do Konca, TODD ODSLEJ Bo DGuca muzika > TU SMO t PRVI k/zuro- lEKE-z Pl M JAZ, VI pa iktTER-JSkJZBI, vem raj re v PPOVEM C ASU (Nuduljevauje sledij — 6 15. novemora Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.4, najnižja 12.2, zračni tlak 1007.9 stalen, veter 10 km severozahodmik, vlaga 88 odst., ne. bo pooblačeno, morje skoraj mir. no, temperatura morja 13.3. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 15. novembri Polde Sonce vzide ob 7.03 'n.z3.t0,vu°i 16.35. Dolžina dneva 9-St-vzide ob 17.01 in zatone Jutri PONEDELJEK, 1*- B0?' Albert ^ Tiskovna konferenca ustanovnega člana DZ Vittoria Lena Poziv vsem članom Delavskih zadrug naj glasujejo za kandidate enotne liste Na glasovnici naj volivci prečrtajo štev. 2, ki označuje enotno kandidatno listo Ustanovni član Delavskih zadrug in sedanji predsednik združenja ustanovnih članov (ki jih je živih še okoli de-•et) Vittorio Lena je odgovoril predstavnikom tiska na nekatera vprašanja v zvezi z bližnjimi volitvami. Na vprašanje, kakšne so značilnosti teh volitev, je odgovoril sledeče: »Volitve bodo v okviru dekreta vladnega komisarja in bodo zato imele demokristjan-•ki značaj, saj ne bodo demokratične in ne zagotavljajo ilanom večine v upravnem •vetu, temveč samo nekatera mesta ter istočasno zagotavlja KD, PRI in PSDI absolutno večino s pomočjo svet-1 nikov, ki jih bodo imenovali. Vendar pa lahko združena levica, ki sodeluje na enotni listi »za obnovo«, doseže pomemben uspeh, in sicer štiri od šestih svetnikov. Da pa se to doseže, se morajo vsi člani Delavskih zadrug zavedati pomena volitev in morajo priti prihodnjo nedeljo na volišče. Število članov, ki bo volilo, bo lahko odločilno.« Glede programa enotne liste pa je Lena dejal: »Program siedi točno programskim načelom, ki jih je zadal Delavskim zadrugam Valentino Pittoni, ko so se zadruge najbolje razvijale, in to dejstvo razveseljuje nas stare člane in člane ustanovitelje. MtiHHmiiiiiiitimiiHiiiiiiiimiiiiiMiiiititiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sestanek občinske komisije o bolnišnicah Razprava o preureditvi klinike za dojenčke V primeru, da bi kliniko preuredili in jo pridružili bolnišnici Burlo-Garofolo, je treba osebju zagotoviti službo Danes se je na tržaškem županstvu sestala komisija, ki se ukvarja z vprašanjem bolnišnic. Se vedno je bila na vrsti razprava o kliniki za dojenčke v Ulici Manzoni. Komisija je včeraj zaslišala predstavnike treh sindikatov, ki za stopajo osebje. Vsi sindikalisti •o se strinjali v tem, da bi bili interesi osebja najbolj zaščiteni. če bi ostalo glede klinike vse pri starem, Ce pa bi prišlo do vključitve klinike v otroško bolnišnico Burlo Garo. iolo, bi se položaj osebja klinike poslabšal. Uslužbenci Bur. la Garofala so namreč na slabšem. Kljub zakonskim predpisom in točnim obveznostim, ki so bile sprejete s statutom bolnišnici Burlo Garofolo že pred 20 leti, še sedaj niso poskrbeli za uvrstitev uslužbencev v organični stalež in vse akcije sindikatov so bile glede tega jalove. Pri tem se je treba le čuditi prefekturi, ki dopušča takšno izmikanje zakonskim predpisom. Ce bi se klinika za dojenčke vključila v Burlo Garofolo, pa ne bi mdgle združene bolnišnice zaposliti tvojega osebja. Upravni svet Burla Garofola pa obljublja samo, da bo sprejel v ^službo 6 uslužbencev klinike, ki so sedaj v delovnem odnosu z Družbo prijateljev dece, ki kliniko vodi, V kliniki pa je poleg tega še 30 u-službencev, ki so ji jih posodile združene bolnišnice, ki jih seveda tudi plačujejo. V primeru preureditve klinike bi morali torej poskrbeti tudi za teh 50 uslužbencev. Predstavniki uslužbencev so predočili komisiji tudi dejstvo, da je pokrajinski upravni odbor kot nadzorni organ področja že leta 1054, ko je vzel v pretres morebitno preureditev organizacije klinike in njeno vključitev v Burlo Garofolo, postavil kot pogoj, da se mora poskrbeti za neprekinjeno zaposlitev osebja, ki bi moralo tudi uživati enake plačilne in normativne pogoje. to je enake kot v službi združenih bolnišnic. Omenjeni sklep je postavljal takrat tudi pogoj, da mora bolnišnica Burlo Garofolo urediti organični stalež tudi za osebje bolnišnice same. Sindikalisti so končno opozorili občinsko komisijo na veliko strokovno usposobljenost bolničarskega osebja klinike in na veliko vrednost, ki jo to specializirano osebje ne predstavlja le za bolnišnice marveč tudi za vse mesto. Zatem so sindikalni predstavniki odgoorili na razna vprašanja članov komisij« in pojasnili razne probleme. Vse kaze, da se bo komisija borila za priznanje pravic osebja, pa naj bo rešitev vprašanja klinike kakršnakoli. Slavko Rebec Včeraj je umrl v splošni tržaški bolnišnici Slav! o Rebec, ki ga poznamo predvsem po tržaškem radiu, kjer je nastopal stalno v igrah. Odig'ral je zelo veliko najrazličnejših vlog. Pri kmetijski oddaji pa je bil od vsega začetka Pali-tla. Slavko Rebec je bil zaveden Slovenec. Pod fašizmom je bil konfiniran po različnih krajih Italije in je prebil mnogo let po ječah prav zaradi narodnega prepričanja. Tako je seveda njegovo telo poslulo mulo odporno in zato tudi zadnje bolezni m mogel premagati. V rani mladosti je mnogo i-gral po naših prosvetnih društvih, udejstvoval se je v slovenskih športnih društvih v Trstu. Nekaj let je živel v Sloveniji in nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču. V Trstu pa je nastopal v Narodnem domu v reti ji Milana Skrbinška. Po zadnji vojni se je pridružil gibanju za svobodno tržaško ozemlje in bil nekaj časa podpredsednik. Največ pa se je udejstvoval na odru in v radijski igralski skupini «Radijski o-der». Ostal je zaveden Slovenec do smrti. Naj poriva v miru! Obvestilo SGZ glede cestnine Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse zainteresirane in zlasti avtoprevoznike, da so se zastopniki združenja osebno zglasili pri obmejnih carinskih organih, da bi izvedeli točnejše novosti v zvezi z rokom — 15, november — glede plačevanja cestnine. Izvedeli so, da je ta rok podaljšan, vse dokler ne bosta obe vladi ratificirali novega sporazuma o cestnem prometu, ki so ga načelno že sprejeli na zasedanju v Beogradu. Podrobnosti o tem sporazumu še niso znane in bo sporazum verjetno v kratkem objavljen v uradnih listih. Ve pa se, da je sporazum recipročen in zadovoljiv tako za jugoslovanske kot za italijanske avtoprevoznike. Lahko se reče, da je program nastal na osnovi zahteve, da člani dokončno odločajo o zadrugah, in je torej edini demokratični program, za katerega lahko člani glasujejo. Tudi sestav liste za obnovo je izraz volje članov, saj so na njej zastopani vsi predstavniki levice in neodvisni ter gre za sposobne in zaupanja vredne* kandidate. Na vprašanje o drugi listi pa je Lena izjavil: «Z obžalovanjem lahko govorim o tej listi, v kateri ni zadrugarjev. Ta lista se ne more sklicevati na Valentina Pittonija, ki se je znal dobro boriti s stalno opozicijo klerikalcev. Zato pozivam vse člane, naj glasujejo za enotno listo «za obnovo« in da naj prečrtajo številko 2, ki na glasovnici odgovarja naši listi. Poleg tega pozivam vse člane, da se danes udeleže skupščine v kinu Arcobaleno. Jaz bom na tej listi zastopal o-snovna načela, ki so nas vodila, ko smo ustanavljali Delavske zadruge in ki jih je izvajal moj brat Filiberto, ki je bil prvi predsednik Delavskih zadrug 1903. leta.« Odbor za obnovo in izboljšanje DelavsHih zadrug DANES 15. novembra ob 10.30 bo v kinu RCOBALEN O" (Ul. sv. Frančiška) JAVNO ZBOROVANJE na katerem bodo predstavljeni ENOTNE LISTE »RINASCITA« 22. novembra. kandidati-* in program za volitve, ki bodo ter Govorili bodo: kandidati odv. GIUSEPPE POGASSI PIERO ROBBA in FERDINAND FERJANČIČ častni predsednik Vsedržavne zadružne zveze senator ED0ARD0 Dl GI0VANNI Predsedoval bo ustanovni VITTORIO član Delavskih LENA zadrug NOVO GLEDALIŠČE «Revizor» navdušeno sprejet V polni dvorani Novega gledališča je včeraj ansambl tržaškega Stalnega gledališča odigral Gogoljevega •Revizorja*. O predstavi, ki se je končala precej po polnoči, bomo obširneje poročali. Takoj pa lahko povemo, da jo je občin stvo sprejelo z navdušenjem in obisk priporočamo. Predavanje v Društvu slovenskih umetnikov Društvo slovenskih umetnikov v Trstu vabi člane in prijatelje na ponedeljkov večer dne 16. novembra ob 20,30 v Ul. Roma 15. Predaval bo R. Hlavatg »O realnem in nerealnem v slikarstvu». Predavanje bo ponazoril s predvajanjem slik. Vstop prost. Uradi Generalnega Konzulata FLRJ v Trstu ne bodo sprejemali strank dne 28., 29. in 30. t. m. o priliki praznika Republike FLRJ. ■iiHHiiimiiitiiiiiiiMiitiitiititiiiiHiiiitiiitmiimimiiimiMiiMiiitiiHfiitimiiimmiiiiiitiMiiitiimtMiiitiimiiHiiiiiitiiiiiiMiiimtiitiiiiiiiiiiiiiiiiii Vedno manj delavcev v pristanišču PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI Federacija pristaniških delavcev je včeraj izdala lepak, v katerem opozarja, da se je v zadnjem času zelo znižalo število delavcev, zaposlenih v pristanišču. V lepaku navajajo značilni podatek, in sicer da se je letos v primerjavi z letom 1957 znižal dohodek pristaniških družb za nakladanje, razkladanje in druge pristaniške operacije za 490 milijonov lir. Vse to govori o resnični krizi pristanišča, kar prizadeva v prvi vrsti pristaniške delavce in kar spravlja v krizo tudi druge kategorije. V lepaku nato poudarjajo velik gospodarski pomen tržaškega pristanišča in med drugim dejstvo, da je pristanišče pomemben vir valutnih dohodkov, in sicer okoli 40 do 60 milijard lir na leto. Zato je treba pristanišče usposobiti, da bo lahko izvajalo svoje naloge v primernih pogojih Federacija zaključuje s pozivom vsemu prebivalstvu, da podpre zahteve za okrepitev tržaškega pristanišča. Skupno z ostalimi elani delegacije Podtajnik A. Folehi v Trstu na poti iz Jugoslavije v Rim Sprejem na obmejnem bloku Fernetiči • Izjava novinarjem e obiska in razgovorih v Beogradu Sinoči se je vrnil iz Jugo slavije podtajnik za zunanje zadeve Alberto Folehi, ki je vodil italijansko delegacijo na dvodnevnem uradnem obisku v Beogradu in na Brionih. Na obmejnem bloku Ferne tiči je podtajnika Folchija in njegovo soprogo ter ostale čla. r.e italijanske delegacije pred odhodom iz Jugoslavije pozdravil generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Ziga Vodušek, potem pa je kolona avtomobilov ob 19.20 zapeljala na italijansko stran bloka, kjer so podtajnika že dalj časa čakali vladni generalni komisar dr. Palamara, veleposlanik Confa-lonieri, tržaški župan dr. Fran-zil, kvestor dr. Buttiglione in številne druge osebnosti tržaškega javnega življenja. IIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIMIIIIItlllltllltllHIIItllMtllllllMIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIIIMHIIIIIIMIIIIItltMHtMI Kongres tržaške federacije PSDI Izvolitev delegatov za vsedržavni kongres Snoči je bil v Ulici sv. Frančiška 4 pokrajinski kongres tržaške PSDI, na katerem so izvolili delegate za vsedržavni kongres v Rimu. Kongres je odprl odv. Fazzini, ki je dejal, da je v februarju ostalo v PSDI v Trstu samo 21 odstotkov članov, da pa sedaj šteje zopet 78 odstotkov članov. Zatem je tajnik Pierandrei prebral politično poročilo. Dejal je, da se je za časa razkola zdelo, da je stranka odigrala svojo vlogo, da pa se je kasneje , )ot opomogla. Zatem je poudaril, da se je položaj za socialdemokrate zelo poslabšal tudi v Franciji, Nemčiji in Angliji. Kar se tiče Italije, utegne imeti kongres ugodne posledice, saj so prišle na njem bolj kot kdaj koli poprej do izraza socialne zahteve, zaradi česar je prevzel optimizem tudi laično levico. Spričo tega položaja utegne postati kongres PSDl zelo važen. V tem pogledu lahko tudi tržaški delegati nakažejo na kongresu nekatere rešitve, da se pospeši iniciativa PSDI. Tržaški delegati bodo zahtevali, naj parlament okrepi svoje funkcije ter naj razne komisije v njem bolj prizadevno opravljajo svoje naloge, zlasti kar se tiče novih zakonov. Rešiti je treba tudi vprašanje šole, saj je v državi okrog 5 milijonov analfabetov in 8 do 9 milijonov na pol pismenih. Obnoviti je treba tudi birokracijo, ki je postaja nekako rezervirano lovišče za glasove vladni stranki. Končno je treba združiti vse socialno-zava-rovalne ustanove, ki imajo sedaj ogromen birokratični aparat. Osnovna pri vsem tem pa e organizacijska okrepitev stranke, kajti brez organizacije se ne da nič doseči. Nato je Pierandrei kritiziral tudi delovanje bivšega ministra Rossija in nekaterih poslancev. Kar se tiče krajevnih vprašanj, so najvažnejša okrepitev IRI, ustanovitev avtonomne dežele, izboljšanje položaja v trgovini in prometu. Glede dežele bo PSDI sklical v Miljah deželno zasedanje predstavnikov treh pokrajin. Po Pierandreievem govoru je Giorgio Cesare orisal resolucijo skupine «enotnosti», to je levega centra, ki ga v stranki zastopa sedaj Saragat in ki predlaga v v^ržavnem okviru politiko levega centra. Tržaški socialdemokrati predlagajo svojo alternativo sedanji politiki »nujnosti«, to je vrnitev k formuli sodelovanja PSDI z levo usmerjenimi demokristjani. Za takšno politiko so se izrekli italijanski volivci 25. maja, to je, izrekli so se za Vanonijev program. Zato predstavlja tudi kongres PSDI v Rimu nekaj novega in z novo alternativo se postavijo na preizkušnjo tudi demokristjani Po Cesarejevem mnenju imamo v Trstu že levo usmerjeno sredino v občinskem svetu. Kar se tiče mednarodne politike, zagovarja PSDI pomir-jenje in je v zvezi s tem pozdravil tudi potovanje Folchija v Beograd. Glede slovenske manjšine je treba tu odstraniti «psihološko» nerazumevanje in ovire, ki jih postavlja birokracija. Predvsem je treba poskrbeti za juridično ureditev slovenskih šol in položaja šolnikov To bodo tudi tržaški delegati predlagali na kongresu in parlamentarci stranke bodo storili kar bo mogoče. Dr. Petrini je orisal resolucijo skupine »socialistična demokracija«, to je Simoninijeve desnice. V čem se njeno stališče razlikuje od druge skupine, ni bilo iz tolmačenja mogoče razumeti, razen da se zavzema za vlado »demokratičnih sil«, pri čemer je najbrž mislil tudi liberalce. S tem se je Končal javni del kongresa, nakar sta sledila diskusija in izvolitev delegatov Za večino stš bila izvoljena Cesare in De Gioia, za manjšino pa Martini. Po pozdravih so podtajnika Folchija obstopili novinarji, katerim je izjavil, da je rade volje sprejel prisrčno vabilo jugoslovanske vlade, da uradno obišče Beograd, in sicer v okviru izboljšanih italijansko-jugoslovanskih odnosov ter mednarodne pomiritve. Kot ste že zvedeli iz včerajšnjega uradnega poročila, je nadaljeval podtajnik Folehi, sem imel priliko sestati se S predsednikom jugoslovan. ske republike ter odgovornimi osebnostmi za zunanjo politiko, med njimi z zunanjim ministrom Popovičem ter podtajnikom Mieunovičem. S slednjim sem v dveh dneh. ki sem jih preživel v Beogradu, pretresel številna vprašanja, med njimi mednarodne probleme splošnega značaja ter vprašanja, ki zadevajo specifične odnose med obema državama. Potem ko je naštel nekaj takih vprašanj, je podtajnik Folehi takole zaključil: «Kot je jasno razvidno iz uradnega sporočila, se bodo stiki med državniki italijanske in jugoslovanske vlade nadaljevali in zunanji minister Popovič je rade volje sprejel vabilo, ki sem mu ga v imenu mojega zunanjega ministra naslovil«. ganizacijah Osvobodilnega gibanja. Potrebna pojasnila dobe člani na sedežu. Ul. Montecčhi št. 8-II, vsak torek, četrtek in soboto od 18. do 19.30. Sestanek suspendiranih delavcev CRDA V nonedeljek bo ob 10. uri na sedežu CGII^FIOM v Ul. Pondares 8 sestanek delavcev, ki so suspendirani v Tovarni strojev Sv, Andreja in ladjedelnici Sv/ Marka. Sedaj je v obeh obratih suspendiranih okoli1 150 delavcev. -«»- IZ KOPRA Proslava ustanovitve Italijanske unije Sinoči so v Kopru slovesno praznovali 15-letnico ustanovitve Italijanske unije. Najprej je bila v koprskem okrajnem muzeju otvoritev razstave dokumentov, ki prikazujejo sodelovanje pripadnikov italijanske narodnosti v osvobodilnem boju proti fašizmu in v izgradnji socializma. Ob 20. uri pa je bila v na bito polnem koprskem gledališču slovesna akademija. Med gosti smo opazili člana Izvršnega sveta ljudske republike Slovenije Mitjo Ribičiča, sekretarja okrajnega komiteja ZKS Alberta Jakopiča - Kajti-mira, predsednike okrajnih ljudskih odborov Koper, Reka in Pulj ter predstavnike političnega, javnega in kulturnega življenja Kopra. Na akademiji je govoril predsednik Italijanske unije in republiški ljudski poslanec Gino Gobbo. Poudaril je enotnost in bratstvo treh narodov na ozemlju Istre in Itfke, ki je prišla do izraza že med o-svobodilnim bojem in kasneje v skupnih naporih za izgradnjo socializma. Italijanska u-mja,i%i je sestavni del Socialistične zveze delovnega (ljudstva* je' bila in bo tudi v pri hodnje aktiven sodelavec v vseh akcijah, ki imajo za cilj čimboljše življenje narodov Jugoslavije in miroljubno sodelovanje med narodi, je poudaril Gino Gobbo. Govoru je sledil pester kulturni spored, v katerem so sodelovali člani italijanskih kulturnih krožkov iz Kopra, Pirana in Izole ter solisti z Reke. iiiiHiiiitiiifmmmiHtHiitimiiMmmiHiHiMtiitHiiviMiiitiimitmmimmiiiiiiiHimHMfttmim ZLATA P Potem se je podtajnik Folehi v spremstvu vladnega generalnega komisarja dr. Pala-mare odpeljal v Trst, kjer je bila v vladni palači večerja, ob 22.05 pa se je odpeljal v Rim. Obvestilo zveze partizanov Tajništvo Zveze partizanov TO obvešča svoje člane, da je v teku nabiranje podatkov v zvezi s priznanjem naziva »bivšega partizana-borca« m »domoljuba« za državljane bivajoče na Tržaškem, ki lahko dokumentirajo ali kakorkoli dokažejo, da so pripadali operativnim partizanskim edini-cam ali da so sodelovali v or- V petek 13. t. m. sta na Kon-tovelu praznovala zlato poroko Jakob Stoka in Jožefa Skrk. Poročila sta se pred 50 leti v Sempolaju. Slavljenca sta imela devet otrok, od katerih so sedaj živi še štirje. Oba sta bila vedno zavedna Slovenca in sta v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Eden od otrok, Ivan, je padel v partizanski borbi in je sedaj pokopan v skupnem grobu partizanskih borcev na kontovelskem pokopališču. Za časa protifašistične borbe je bila njuna hiša varno zavetišče partizanov in aktivistov, ki so se borili v neposredni bližini mesta. Jakob Stoka in njegova zvesta družica sta zvesta čitatelja «Primorskega dnevnika», saj sta nanj naročena že od vsega začetka. Otroci, vnuki in vnukinje jima želijo ob tem jubileju vse najboljše in jima kličejo: Se na mnoga leta. Voščilom se pridružuje tudi «Primorski dnevnik». Povratek delegacije tržaških gospodinj Iz Rima se je vrnila delega cija 30 žena, ’ki se je udeležila vsedržavne skupščine gospodinj, na kateri je bilo navzočih 5.000 žena iz vse Italije. Delegacija žena, ki so jo vodile poslanka Nilde Jotti in druge voditeljice se je razgo-varjala z ministrom Zaccagni-nijem, ki je dejal, da je zahteva gospodinj po pokojnini upravičena. V prihodnjih dneh bodo delegatke poročale ženam o vsedržavni skupščini. Policija vztrajno išče šoferja, ki je povzročil smrtno nesrečo Agenti cestne policije ne bodo odnehali, dokler ne bodo imeli v rokah šoferja »fiata 500», vrste A ali B temne barve, ki je pred tremi dnevi zakrivil nesrečo na ' križišču Ul. E. De Amicis z Ul. Muzio, ki se je končala s smrtjo komaj 15-letnega dijaka. Agenti so se odpovedali tudi prostim uram in brez prestanka krožijo po ulicah in delavnicah v upanju, da se jim posreči odkriti avto, ki je tudi nekoliko potfcodovan. Poslej so ugotovili, da je nesramni šofer, ki se ni ustavil in nudil pomoč ranjenima skuteristoma kot je njegova naloga in dolžnost, po nesreči vozil še kakih 50 metrov in nato zavil na desno v Ul. Combi. V tej ulici, ko je vozil proti Ul. Franca, je 20 m od križišča prehitel fiat 1100 novejše vrste. Policija vabi te. ga šoferja, da bi se zglasil na poveljstvu v Rojanu, ker so prepričani, da bi jim lahko pomagal pri identifikaciji «eestnega gusarja«. IIIIIIIIIIMIIIHUlllNiniKMIIIIIIIIIIIIIIIMMKnIUIIIIIIIIIIIIIIIIMHIHIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinMIIIIIIIHHIIIIIHIIHIIIIHIHHfHlIlUHHIIIUIHUHHIIIIIimillllNMHnilllllllllllllHllinnilHIIII« DAKOVI 15 Družina Cek-Kr;žnič daru.e namesto cvetja na grob pok. Vinku Grgiču 3.000 lir za Dijaško Matico. Ob osemnajstletnici smrti našega nepozabnega Edvarda, darujeta družni Rusija in lolduzzi 2,008 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojne zene Anke Jereb daruje Milan Jereb 10.000 lir za Dijaško Ma. tico OD VČERAJ DO DANES (± J (J DNK A l*KOMV l'.T A V torek 17. t. m. ob 26.38 bo v društvenih prostorih v Ul. Mon-tecehi ( odherova seja šentjakobskega prosvetnega drus>va »Ivan Cankar«. -«»- ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 14 novembra se je rodilo U v Trstu 8 otrok, umrlo Je oseb, poroki st« bili dve POROČILI SO SE: uradnik Massimlliano Buua in gospodinja Teresa Kegu, težak Giovanm Puz-zer in šivilja lr.es Sirotti. UMRLI SO: 70-letna Giulia Del Gallo por Finzi, 86-letna Ersllia Gori vd. VVeisertfeld, 70-letni Vir-gilio Mori. 59-letni Vincenc Grgič, fO-letna Calerina Cclalto, 65Jetni Giovannl Nenn«, 76-letni Emilio Rovan, 83-letni Rodolfo Tomasini, 92-lelna Anna Cecchmi, 15-ietrii Nevio Tagliapietro, 25-letni Narciso Rajkovič. OKLICI: ladijski komisar Gian-franco Frangipani in prevajalka Bruna Ferugl.o, delavec Enrico Hischedda in gospodinja Jolanda Ludvik, delavec Vito Pegan in oelavka Giuseppina Riosa, mehanik lullio Demchi in šivilja Giu-liana Scherli, ndustrijski izvedenec Vincenzo Meo in šivilja Vir-gilia Cipolla, Stelio Delbello in šivilja Fides Cappellari, barist Bruno Toffoli in gospodinja Ma-r.agrazia Cadelli, visokošolec Giorgio Trevisan in gospodinja Ga-brlella Ciaccla, ameriški letalski podoficir Thomas Phillips In gospodinja Mariza Valenčič, pomorščak Giuseppe Domio in delavka Gabriella Anante, uradnik Giuito Žito in uradnica Luisa Longhl, inženir dr. Ugo Corasaniii in uradnica Karin Sadofsky, trgovec lullio Pavoni in prodajalka Mi-reila Senni, stavbni Izvedenec Sergio Llubich in prodajalka E-velina Ceccolinl, uradnik Argeo Stagni in prodajalka Iolanda Ru-blno, podoficir karabinjerjev Raf. taele Palomba in učiteljica Maria Grazia Viezzoli, dijak Italo Be-nincasa in uradnica Fiorella Srhi-raldi, vrtnar Romano Forza in go- spodinja Anna Gerebizza, radio-tehnik Giorgio Purich in proda-jalka Rosa Iavemig, oficir mar-konist Giuseppe Topazi in učite-ljica Carmela Iovino, stavbni asistent Ferruccio Rella in gospodinja Alma Blasina. mesar Lauro Apollonio in gospodinja Marta Alberi, geometer Giacomo Zan. ch' in šivilja Norma Dtqu*l, inštalater Vittorio Potrata in go. spodinja Eijvina BevlUceua, pomorski kuhar Vittorio Danieli in gcspodinja Stefanla Polese, lekarnar dr. Flavlo Rossi in gospodinja Antcnietta Moz, agent civilne policije Carlo Ciuch in gospo-dinja Milvia Daneu, vratar Um-berto Marcatili in kmetovalka A-mtlia Ricci, delavec Francesco Crlsmani in gospodinja Emilia Goia, Aldo Delneri in Ingrid For-ner, uradnik Ruggero Smeets in gospodinja Lia Vallini težak Do-menico Crevatin in delavka Anila Saule, težak Narciso Craievlch In delavka Rosa Jurissovich, uradnik Calcedonio Inghlllerl in gospodinja Aida Novarese, letalski oficir Umberto Ceraolo In učiteljica Germana Fatigati, zastopnik Valentino Glordant in gospodinja Lidia Ro si, tublst Giorgio Nicon u, delavka Maria Pia Crivelli, pomorščak Giovanni Stossi in go- spodinja Angela Zacchigna, trgovec Bruno Vanich in gospodinja Maria Luisa Ghersa, učitelj Paolo Meneghesso in učiteljica Adriana Llzier, prodajalec Guido Blasina in delavka Maria Dallapietra. —«»------ ( OLEPAUSČA 1 Slovensko gledališče v Trstu V soboto 21. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera NICKY - ZLATI DEČEK komedija v treh dejanjih Spisal: JOSIP TAVČAR Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Pesmi skomponiral: ALEKSANDER VODOPIVEC Osebe: Nicky, »največji pevec našega časa« - Silvij Kobal; Rudy, Nickyjev «manager» -Miha Baloh; Biby, filmska igralka - Bogdana Bratuževa; Gizdalin, gangster - Rado Na-krst; Susy, njegova žena - Štefka Drolčeva; Policaj, Nickyjev oboževalec - Julij Guštin Nastopajo še: natakar, strežnik, reporterji, gledališko tehnično osebje KRSTNA PREDSTAVA ponovitev nedeljo 22. t. m. ob 16.30 v Avditoriju v Trstu Prodaja vstopnic od četrtka 19. novembra dalje v Tržaški knjigarni. Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za druge predstavo Verdijeve opere »Sicilske večernice«, ki bo danes cl. 16. uri. Prodajajo se vstopnice di.-evnih abonmajev za vse vrste sedežev. «»-------- TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri predstava Gogoljevega «Revizorja». — Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. V baru Moncenifio, IM. Carducci 27, je na ogled S temper iz Voloskega prof. Avgusta Černigoji. u i rt o Ezcelsior 14.30 »Orni Orfej«, Mar-pessa Davvn, Breno Mello. Femce 14.00 »Kakor prej«, Mario Lanza. Technicolor. Arcobaleno 14.00 »Prehod v Hong-Kongu«, C. Jurgens, O. Welles, S. Syms. Izkaznice neveljavne. Supercinema 14.00 »Kopališki tipi«, U. Tognazzi, C. Marie),'L. Masiero in Tržačanka Edy VVessel. FRodrammatico 14.30 »Naboj brez imena«, A. Murphy, J. Evans. Grattacielo 14.00 »Velika vojna«. Film, ki je bil nagrajen v Be netkah z «Zlatim levom«. Cri*talH> 14.00 »Sinji angel«, C. Jurgens, M. Britt. Prep. mladini. Capltol 14.30 «StaJingrad», J. Hanzen, Sonja Lieinann. Astra Roiano 14.00 «Meč in križ«, Y. De Carlo, G. Mistral. Alabarda 14.00 «A1 Capone«, R. Steiger, J. Gregory. Prep. mladini. Aldebaran 14.00 »Drevo obešen-cev«, G. Cooper, M. Schell, K. Malden. Arfston 14 00 «Proč od morja!#, G. Ford, technicolor. Aurora 13.30 »Dnevnik Ane Frank«, M. Perkins. Izkaznice neveljavne. Garibaldi 14.30 »Gola med tigri«, G. Riedmann. Ideale 15.00 »Vihar«, S. Mangano, Van Heflin Im pero 14 30 »Ljudje in plemenitaši«, V. De Sica, S. Pinal. M. Carotenuto. Italija 15.00 »Sužnje prestolnice«, J. Derek, M. V ital e. Prep. mladini. Moderno 14.00 »Moža za Cinzijo«. G. Grant, S. Loren. S. Marco 14.00 «La Violetera«. S. Montiel, R, Vallone, technicolor, Savona 14.30 «Grešniki v blue-jeans«, P. Petit. Vlale 1430 »Konjenik brez zemlje«, G. Landry, W Isa Guida Vittorio Venete 14.30 »Gospodo-valec Chicaga«, R. Taylor, C Charisse, L. J. Cobb. Mcrconl 15.00 »Vihar«, S. Mangano. Van Heflin. Marslmo 14.00 »Ponosni upornik«, O De Hav lland in A Ladd Novo cine 14.00 «A»rcdita, boginja ljubezni«, 1. Cerey, M. Se-rao. Ob 21. ur. TV. Odeon 14.30 «2enske so šibke«, J. Sassard, P Petit. Prepov. mladini izpod 16 let. Radio 14.30 »Neskončen svet«, H. Marlavve, R. Tay|or. Sedem novih glasov lahke glasbe; 22.15 »Piedigroltissima 1959». KOFEH poruella v italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30. t-oročila v slov.: 7.30 13.30 15.00 6.00-7.15 Prenos RL; 8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska oddaja: «Priprave za letošnjo kon-tiahažo pridelkov pri K2 — Pripravlja se zaken o zdravstvenem zavarovanju kmetovalcev — Pot po Makedoniji: pripoveduje republiški ljudski poslanec Davorin 'Ferligoj«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša reportaža: »Mlada tovarna, mladi ljudje«; 9.15 Zabavni zvoki; 10 00. 10.30 Prenos RL: 10.30 Operni odlomki (Ponohielli, Puccini, Gounod. Verdi, Leoncavallo in Bizet); 11.15 Nedeljski koncert; 12.00 Pogovori s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski pre. gled zunanje politike; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.30 »Sosedni kraji in ljudje«; 14.00 Glasba po željah: 15.10 Poje ženski vokalni kvartet; 15.30 Igrajo veliki revijski orkestri; 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Plesna glasba. SLOVENIJA Jzv.l m 2*2.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 600, 7.00, 800 10.00, 13.n. 15.00 17 00. 19.30 22 00. 22.55 6.00 Budnica; 6.10 Nekaj domačih; 6.30 Vedri zvoki; 7.30 Prireditve dneva in radijski koledar; .35 Narodne za dva glasova ter instrumentalni ansambel; 8 00 Mladinska radijska igra — Volkov: Čarovnik iz Oza; 9.00 Od melodije do melodije; 10.00 Se pomnite tovariši... — Lidija Potrč: Tudi tako je ubijal fašizem; 10.30 Drobne pesmice velikih mojstrov; 11.30 Zdravko Stefančič: Mesto med včeraj in danes; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Lahek koncert za podeželje; 14.00 Prenos mednarodne nogometne tekme Grčija-Jugoslavija iz Beograda; 15.54 Zabavni zvoki; 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.45 Operetna in lahka glasba; 17.15 »Pod vaško lipo«; 17.30 Radijska igra — Alexander Rivemale-Henri Colpi: Slon v hiši: 18.30 Nikolaj Rimski-Korsa-kov: Zlati petelinček, simfonična suita; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05 Revija zabavne glasbe; 21.00 Operni koncert slavnih pevcev; 22.15 Plesni zvoki; 23.10 Rudolf Kelterborn: Elegija za mezzosopran in komorni ansambel; 23.30 »Italija v pesmi«. rtTV JUGOSLAVIJA Zagreb 9.45 Prenos tekme v malem rokometu med Mladostjo in Viharjem. Zagreb 11.00 Kme. tijska oddaja. Popoldne prenosi športnih dogodkov. Beograd 20.00 TV Dnevnik; 20.20 Kulturna panorama. Ljubljana 20,30 Ilegalna radijska postaja Kričač — dokumentarna oddaja; 20.50 Dokumentarni film; 21.10 Trideset minut z ansamblom Mojmira Sepeta in pevko Majdo Sepetovo. Beograd 21.40 Sedem dni... zanimivi dogodki doma In po svetu. Jutri Zagreb 18.00 Oddaja za družino in dom; 18.45 Atomi v službi človeka — poljudno - znanstvena oddaja. Beograd 20.00 TV Dnevnik’ 20 20 Tedenski športni pregled. Ljubljana 20.30 Nove najemnine in stanovanja — aktualna tema; 20.50 TV reklame; 21.00 »Plaža« — celovečerni francoski film. TELEVIZIJA 10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Aktualna vprašanja; 15.00 Športni popoldan; 17.30 Oddaja za otroke; 18.45 Lahka glasba; 19.45 Znanost in fantazija; 20.30 Poročila; 2100 VVakefieldov vikar, dramatiziran roman; 22.15 «Piedigrottis-sima 1959». Jutri 13 30 Šolska oddaja; 17.00 Odda-a za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Kzko opremiti stanovanje; 1935 Oddaja za delavce: 20.05 Spor ; 20 30 Poročila; 21.00 »II-Rabagas«, komedija v petih dejanjih. KROJACNICA baučer in Ivan SMRD® septembri Ulica XX. Tel. 96-796 nove vzorce. de[° £ Ima lidno, cene zrnern®‘ riča«: bimo Vas, da se PreP"c DOBRO ZNANI KR°Ji’K V. PETEL^r 145 (C‘,llt> ?! iz NABREŽINE št. 1 javlja vsemkliei,t»»J, prijateljem in k , g Nabrežine inJ £* jim od ponedeljka ^ jp lahko postreže . : r fekcijsko izdelan g tudi’Vj.i suknjami jeS kami, sukuj«;--- pc p ženske in n,l0S“' postreže tudi P° Poslužujte se naše kemično čiščenje oble*"1 ZASTONJ! OBLEKO P°Z™SWJ : a £ n ^ j Odlikovana Kr 0J ff|f f P0DG0R® Ulica Oriani 9, danes naprej na v ri klientov eno 0 Joib* meri. Veliki izbor ^ in angleških tkam ške in zensš^ Plačljivo tudi m* MALI OGLASI BRUSINI CARLO Trst, Ul. Bat tisti 21, p r o d a j a gospodinjske električne predmete — štedilnik« na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče nrčl »ARGO« ter na plin in elektriko. Ola<šave pri plačilu. Postrežba plina na dom — Tel 2M4I MILJE Verdi »Cashim. indijski bes«. RADIO NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM, Al Cedro, Trg Oberdair 2: G. Papo, Kjadin 1095; Picciola, Ul, Oriani 2; Alla Salute, Trg Cavana 1. «»- —. LEKARNE ODPRTE DANES INAM, Al Cammello, XX. septembra 4: Roma 15; Giusti, ska cesta 7; dr F NLERMO TURIN BENEIKE Ha 14; Alla ulica 43 24; Se ne i H i i 87 42 67 4 4(1 16 45 76 II 90 NEDELJA, 15. novembra 1(35 RADIO THST A 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kmetijska odda,a; 9.30 Slovenski narodni motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trsiu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po že-Moderm jazz orkestri; vska glasba; elller; 16.00 . . 16.40 Plesna 17.00 »Hasanaginica«, tra-treh dejanjih; 18.25 Pet-inut z ansamblom Van ; 18 40 Koncert slovenskih Pestra glasba; 20.00 album; 21.00 itve; 21.25 NeUelja ifred: Go-Pojeta Jelka *pe ob sprem-. ranka Russa;23 00 Saksofonista Georgie Auld in Coleman Hawklns; 23.30 Nočni ples. 10 73 57 86 34 63 50 31 11 83 27 40 28 23 36 34 83 31 27 1 74 32 48 40 26 ENALOTTO 21 22 II 21 X 2 2 X Kvote: Dvana.N e 18 854 890 Ur; enajstice 361.176 lir; desetice 2u tisoč 554 lir. 7.15 Kmetijska oddaja; 12.30 Glasbeni album; 14.30 »El Cam-panon«; 15.30 Prenos drugega polčasa ene od nogometnih tekem italijanskega prvenstva; 17.30 Šport; 21.00 Ne raztrgajte pobot- nice, oddaja za igralce Enalotto; 22 45 Koncert ansambla »Pro Musiča Antlqua». II i*ROGHAM 13.00 »Astrorascel«, zabavna revija; 15.00 »I! diseobolo«; 16.00 »La mongolflera«; 17.00 Glasba In šport; 18.30 PleSIte z nami; 21.00 OTROŠKE VOZIČKE, športne vo žičke, žimnice originalne Perma ilex ;n vsakovrstno pohištvo do bite ori MADALOSSO v 'Trstu Ulica Torrebianra vogal Trenta Ottobre PECI IN STEDlU NAJMODERNEJŠI^ t LIK NA VSA GOB < ELEKTRIČNI NIKI SESALCI PRAH PRALNI s HLADILNIKI- vseb LESTENCI TEB -VRST ELEKTRI LUCI. pl# dekorativni METI. SERVISI NA IZ POR' ;C£I> , (»*- NAMIZNI steck) Z NE«'*# GA JEKLA ' nas je 13. t. m. za pustil naš dmg1 t |I|, VINKO grg|C Pogreb nepozal’11^ (Iz nikn bo danes 1° --e p" iz cerkve na donl jA lišče v Bazovici- jčfi-,«|l Žalujoči «n* pic«'/ sin Edi. sna ?,» Via Massimo, s«s ofodš in ostalo 5 SOHO za eno osebo oddam. Viale Mi rama re 25-V., desno. Z velikim uspenom M nadaljuje pri BINI VESTE Ul Imbrlani 6, Trst, SPLOSNA LIKVIDACIJA zaradi prenehanja obratovanja Vse konfekcije v zalogi po SKRAJNO NIZKIH CENAH. Ne pozabitel V Ulici Imbriani 6. Oglejte zi naše Izložbe do pozno z\ ečer. Včeraj 14. t. in- !^vo)e vedrio z»pu VENCESLAV F/ PRAŠIČKI osemtedenski, domači, dobre pasme naprodaj, Ivan Mah.' nič, Bazovica. Žalostno svojci. Pogreb bo • *. iz t. m. ob 14.3°, u..'ice Cv snVšnc bn t" ^ zahvala Ob bridki izgubi moje nepozabne žene ANKE JEREB *?'i se iskreno zahvn jujem vsem pi ijntelje,rfl poK j cem z Opčin in Trsta za izražena sožalja- ,nji p njeno cvetje ter spremstvo na njeni pdsle M,, AN Trst, 15.XI.1959. učitelj na Z globoko žalostjo v srcu sporočamo. d*j naš član — radijski igralec in režiser SJ!,p SLAVKO REBEC , deli 1f)i Pogreb dragega pokojnika bo v P®n?I,e b° nov. 1959 ob 14.30 uri iz mrtvašnice spl°-nice. Ohranili ga bomo v živem spominu. radijski «** Goriško-beneški dnevnik Jutri na Goriškem minister za državne udeležbe edsravniki sedmih strank ji lev a jo z njim sestanek koročiti hočejo zahteve delavcev, da se premosti kriza v ladjedelnici v Tržiča j*c i#po£jeiijo- da bi nje' ^ fsbe ^„°^.anje odstram- z napovedanim ministra za dr-Udeležbe Ferrari j a JvMo s& 13. novem-Gorici pred-jjjij.Pekra j inskih fede- **{£?’, PCI- PSI- PLI. ef i Sf.PSDI ter pro-, * tur™*11! položaj podje-i> ^.Pokrajini. Jf »31 Predstavniki top-t MT^Jajo ministrov ••SP® žel' tottedo razmere v podjet-Goriškem, ki po-na vse tu- ^t«lst^SPOdar5tVO- Hjj so poslali zahte- ^ v,; ® jih skupno spredle}1 sP°rocitl teve delavcev: W4; zaP°re oddelka toliko naro-jj Kit* aoseže popolna za- jf™^aaioiti ohranitev se-^Cr?nil!a z zaposlitvi kodiranih delavcev. ^ Rubila oblast .8.30 *e je pred barom K r‘spi pripetila !tl0 Nesreča,, v kateri se pp°s!codovala 60-letna 'Ulil »«Wmmi ekipami ni * t* še . u> se ena L*0 »ria n' m°Bla odtrgati. i^v»nie* n? kraju, ko bo l°bje v zaključ < ko bodo najpo- bodo mivih tekem, ki tV°f,1im, Postregle z nadvse • S M'itki-Tiste eki- i4®*« i L izgubile, bo-1 8or», ^“kazale, da ."llabit Zgoli nesreča, ali ftStav8"*’*' DaneS ■ napravili pr. .^dbo. 4 k* ie °d samega rVfci 0r'* tega Prven-bleščečo zma-N p‘> VUle.se, se bo v C*f?rU s lunijevo e-Prebolela nedelj-li>: Si, Lkl mu 8a je pri- S'>Vort„^UnUta proti Gra-Vm ’ ki bodo imele \ i1 l«ŽW e’ ne bi smele K farrf posla- Enajstori-tta) v ie igrala neto!*4®. p P°dgori, bo šla v 1 ,4 lr«a_8ram bodo izpo- V p°dgori ' srasgram bouo j *pia Sagrado V.dt. o’ >aPrivese H lili 1 i* drugi . i s -“privese 4 in eozo tto Haus- Piedi- mana — Lucinico. SOVODNJE - VILLESSE Za Villesse je bilo prejšnjo nedeljo igrišče S. Canciana zelo vroče; prvo tekmo na nasprotnem igrišču je ekipa porazno izgubila. Danes bo drugo potovanje Villessa v neznano. Ali bodo mladi igralci Sovodenj, ki bodo nedvomno napeli vse sile, izbojevali tekmo v svoj prid in se tako obdržali med prvimi na lestvici, kar je nedvomno potrebno, če se upošteva, da jih čakajo zunaj še hude borbe? Domača ekipa se, na žalost ne bo mogla opirati na vratarja Marsona, ki se poslavlja za daljšo dobo, ker je šel vojakom. Zamenjal ga bo Šuligoj, od katerega vsi pričakujejo, da bo dober naslednik Trener je za 14. uro sklical v slačilnice naslednje igralce: Šuligoj, Hmeljak, Vižintin II., Cijak, Vižintin I., Petejan I Devetak, Podgornik, Anselmi, Ferfolja, Petejan II., Peric in Gabrijelčič. I Juniorji se bodo v Ločniku pomerili s Mocchetto. Tekma se bo pričela ob 10. uri. Ob 9.15 je trener Donda poklical v Corallo naslednje igralce: Ferfolja, Devetak M., Kovic, Cej, Devetak R., Tomšič, Devetak L., Terpin, Vižintin, Mar. son, Petejan, Pelicon in Ferfo. lja II. »Umirajoči konja na razstavi goriskega slikarja pi-trf.'Rudolfa Sakside v prostorih ASK «S, Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 — poleg Prosvetne dvorane. Razstava bo odprta še prve dni prihodnjega tedna aiiiitiiiiilllllliMinmimnillnHlnniuimiiHMnHiHiiimimmiMiiimtiiMiimiiiiHiiiiMiiiMiiMttiiiiilitiiriiuHuiMifnniiiiHtmMiiiMiitiiitiiiiiMt Nezadovoljstvo Oslavcev in Pevmcev Slabe avtobusne zveze povzročajo veliko god rajanja Zakaj ne bi bila končna postaja proge št. 5 v Pevmj? M Žejo neredni prihodi Ribijevih avtobusov z bloka v Števerjanu Pevmci in Oslavci se zelo pritožujejo zaradi slabih prometnih zvez, ki jih imajo z mestom. Odkar je stopil v veljavo novi vozni red in novi režim voženj, s katerim je ATA prepustila Ribiju prevoz potnikov iz teh vasi, imajo tako slabe zveže kot šft nikoli. Ribijevi avtobusi, ki prihajajo iz Jugoslavije, ne pridejo nikoli točno. Lahko pridejo pol ure, lahko pa tudi celo uro kasneje. Ali naj jih ljudje čakajo v mrazu in dežju na prostem, ko pa imajo svoje opravke v mestu? Slabe so tudi zveze iz mesta.' Dijaki na primer končajo pouk ob 12,25, avtolus pa krene ob 12,30; ali ne bi mogli napraviti tako, da bi odpeljal avtcK bus ob 12,40? Dijaki, ki končajo pouk ob 12,30, pa sploh nimajo nobene zveze. Veliko pritožb gre na račun nedeljskih voženj. Iz Gorice odpeljejo vna Oslavje in dalje v’ Steverjan samo 4 avtobusi,, medtem ko so po starem vozili vsako uro. Popolnoma naravno je, da se to pozna na1 številu oseb, ki ob nedeljah žIMljgjo v /tg briške 'vhjir pd našem mnenju bi morati povečati število' nedeljtslcih-">vo." ženj, tako da bi imeio od tega korist 'tudi krajevno prebivalstvo. - r » • Prebivalci teh vasi se sprašujejo, kako je mogoče, da nimajo mestnega avtobusa, ko vendar spadajo pod goriško občino in stanujejo tako rekoč V predmestju, medtem ko vozijo avtobusi po mirenski cesti tja do So vodeni. Ali ne bi bilo mogoč« spremeniti progo št. 5, da bi avtobusi vozili vsaj do trga v Pevmi, kjer naj bi bila končna postaja, ne pa, da se ustavljajo in čakajo 10 minut ,pri pevmskem mostu. Ce bi vnesli te popravke in točno določili odhod avtobusov iz Ste-verjana, tedaj bi imeli prebivalci Pevme in Oslavja tudi ob nedeljah in praznikih kolikor toliko .zadovoljive zveze iz mesta, medtem ko jih sedaj avtobusi proge št. 5 in #CRE» pripeljejo samo do pevmskega mosta. Pritožujejo se tudi prebivalci iz Sovodenj, ker traja vožnja po mirenski cesti predolgo in bi bili bolj naklonjeni stari progi, ali pa krožni progi, ko bo asfaltirana cesta So-vodnie - Gorica. — ■—«»— Avto v motocikel pri mostu IX. avgusta Avtomobilistka Annamaria Fuks, stara 33 let, iz Ul. Zo- v ii ? -| rutti se Je Ob 17.25 pri mostu IX. avgusta zaletela "v 24-let-nega motociklista Daniia Tdf-: fola iz Ronk in ,45-ietneg« Eli-Narduzzija iz .“iRoihansa. Toffolo si je zlomil levo nogo in se poškodoval po glavi, Narduzzi pa po trebuhu in po glavi. Oba so odpeljali v civilno. holr)išnico. Prvi bo o-zdravel v 60 dneh, drugega pa so obdržali na opazovalnem oddelku. —«». . Trčenje kolesarja in motociklista Pri Fari sta ' se - zaletela $9-letni kolesar Gustavo Melia iz Fare in 47-letni motociklist Guido Zampar iz. Foglipna. Ko- OOOOOOQOOOOOOOQ£>OOQi S G IZ TRSTA v PROSVETNI DVORANI v GORICI gostuje danes 15. novembra z ljudsko igro < DESETI BRAT Matineja, ob 10.30 za tnladino in popoldanska pije^staVa ob 16.30. uri .... Cene: vstopnicam: dopoldne za mladino sedeži po 200 in stojišča po 100 lir; pri popoldanski predstavi sedeži po 300 in stojišča po 150 lir. 50000000000000000000 Kino v Gorici CORSO. 15.00; «Moja zemlja«, R. Hudson, J. Simmons, ci-nemaseppe v barvah. VERDI. 14.30: «Dan maščevanja«, K. Douglas, E. Quinn, ,v barvah. VITTORIA. 15:00; nEsterina« C. Gravina, G. Horne. CENTRALE. 15,00: «Griči so- vraštva«, R. Michiurpj. . . S. Barker. MODERNO: 15.00f «Artagna- nov meč«, G. Backer, S. Syms,'"č barvah. -• „ f-if- -.1- : - \ ; ■’ lesar še je potolkel po glavi in po desni nogi, motociklist pa,- Si' je i.z'l»pait djes.no .riogp; Oba so odpeljali v civilno bol-n-Sšftibo' v GdriciJ PrVi bo-> o-zd-ravel v-- petih dneh, drugi pa v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Danes popoldne na občinskem stadionu Kompletna Triestina proti ošlbljeni lioiiari Rezerva Puia namesto Del Negra, ki bo igral z mladinci v Padovi Kino v Tržiču PRINCIPE. 14-22: «Zrcalo živ ljenja«, L. Turner, J. Gkvin, v barvah. EXCELSIOR. 14-22: «General Della Rovere«, V. De Sica, G. Ralli. AZZURRO, 14-22: «-Al Capone«, R. Steiger, J. Gregori, mla: dini vstop prepovedan. NAZIONALE. 14-22: ((Konje- derec«, C. Jurgens, Maria Schell, v barvah. S. MICHELE. 14-22: «Zoper Rojstva, smrti in poroke V goriški občihi se je od 8. do-14. novembra rodilo 11 o-t ri3i-j * h m rl u ;.j k 11 osbtj,. o k 11-cev je bi,Jo 7, poroka pa ena. ROJST^f^:, Fabio .Carraro, Dario Scotti, Gino Terpin, Giorgio Giurini. .Giorgio Brez-za, Valentina de Biasio, Luca Cossi, Cristina Tutta, Giuseppe Doiiani, Carlo Bressan, Pieribigi Vinci. , SMRTI: 80-letna Caterina Za-natta vd, Rizzir ,38-4etni delavec Luigi Cedrone, 64-letni odvetnik Carlo Venuti, 86-letni invalid Bbrtdlolheho Matera, 57-letpi upokojenec Valerio F-e-lettO; -56-letHsl,*B;Btei WJmi9ner por. M^dafferi, 74-let.ni (brusač j Pa^jjr^j pO-letfP: An- tonio Castelli, 82-letni ribič Andrea- -Moscarda, 62-letni - berač. .Vinceriža Savhriso,. 58-lgt-nl’‘Cgrlo OKLICI? pleskar Enzo Man cbig in Norma Sirch, podoficir orožnikov Raffaele Palom-ba fn Učiteljica Maria Viezzo-li, ‘inženir Antonio' Arizzi in bolničarka Mariangela Ticozzi, nameistnik brigadirja orožnikov Mauro ,Marciorii in Sara Fabbri, agent ' jhvne varnosti Fortunato Gumina in Imma-colgta Splimeno, mizar Pa-squale Stigliano in Immaco-lata .Soli-meno, podoficir civilne policije Renato Foraboschi in Giovanna Cociancich. POROKE; šofer Mario Bensa in tkalka tildi a Musig. Se je čas za prijavo na «martinovanje» SPD SPD opozarja vse zamudnike, ki se nameravajo udeležiti »martinovanja« v Tolminu, da se čimprej vpišejo. Vpisovanje se zaključi v ponedeljek 16. novembra. Dahes popoldne ob 14.30 bo na .občinskem'.stadionu pri Sv. Soboti nogohrettia -teklrta za prvenstvo BMjige med Triesti-no in Novaro. Iz izjav, ki jih je dal trener Trevisan že kmalu , po povratku iz Tgranta, kjer je enajstorica dosegla več kot zasluženi remi, je bilo jas, no, da je trener v celoti naklonjen sedanji standardni formaciji, ki jo je včeraj tudi uradno potrdil, s tem. da je kot dvanajstega igralca najavil Del Negra. Toda v zadnjem trenutku se je premislil in je namesto Del Negra določil. za rezervo Puio. Tako je odpadla tudi,vsaka možnost, da bi bila -jčkončna formacija, odvisna od terena oz. da bi Del Negro prej in Puia sedaj zamenjala Fortunata, če bi bilo igrišče razmočeno. Proti Novari bo zaradi tega v Vsakem primeru igrala naslednja formacija: Banditti; Frigeri, Brach; Sžbke, 'Varglien, Radiče; Au-ber, Taccola, Secchi, Magi-strelli, Fortunato. , j Enajstorica Novare je prispela v naše mesto včeraj popoldne in se nastanila v nekem velikem , mestnem hotjelu. Kmalu po svojem prihodu so se gostje podali na igrišče, da ge seznanijo -z njegovim stanjem. - Kot, vse kaže bo. Novara nastopila v Trstu z dvema de-butantoma in sicer s krilcem Testo in levo zvezo Zanetti-jem, pač pa se bo povrnil v formacijo srednji napadalec Gella. Testa bo zamenjal Bai-ro, ki je v slabi formi, Zeno pa bo v krilski vrsti zamenjal Feccio. Formacija gostov bo zaradi tega popolnoma spremenjena v primeri z dosedanjimi in očitno je, da bo zaradi odsotnosti diskvalificiranega P.assarina ter preizkušenih veteranov kot sta Baira in Feccia, znatno oslabljena. Enajstorica Novare bo na-sleduja: Lena; Miazza, Scaccabarozzi; Zeno, Corbani, Testa; Manzi-no, Mentaoi, Cella, Zanetti, Albini. Tekmo bo sodil Ferrari iz Milana. Mlado moštvo Triestine bo danes nastopilo v Padovi proti mladi enajsterici Padove v tekmi za mladinski pokal «De Martino«. To srečanje bo pred prvenstveno tekmo A lige med Padovo in Milanom. Triestina bo nastopila v naslednji postavi: Miniussi; Cordioli, Ceppa; Pellegrini, Barbieri, Rocco; Colaussig, Scala II., Demenia, Del Negro. Pieri. Rezervi: Ver-bacci in Zugna. «»------ ITALIJA - MADŽARSKA V ponedeljek sklicanje kandidatov za reprezentanci MILAN, 14. - Mocchetti, Ferrari in Biancone, člani tehnične komSije za državno nogometno reprezentanco, so se sestali danes v Legnanu na pomenek glede bližnjega sklicanja kandidatov za srečanji v Florenci in v Budimpešti z Madžarsko. Imena sklicanih nogometašev bodo objavljena v ponedeljek in predvideva se. da bo na seznamu 30 imen. Ferrari bo jutri v Padovi prisostvoval tekmi med Padovo in Milanom, Mocchetti v Bologni med Bologno in Ju-ventusom, Biancone pa v Rimu tekmi med Laziom in Ata-lanto. DELNA ZADOSTITEV Italija - Madžarska še isti dan po TV RIM, 14, — Tiskovni urad FIGC sporoča: ((Predsedstvo FIGC je ponovno proučilo prošnjo RAI-TV v zvezi s tekmo med Italijo in Madžarsko, ki bo v Florenci in v pričakovanju dokončne rešitve celotnega vprašanja ter v dokaz svoje dobre volje sklenilo dovoliti izjemoma in samo za to tekmo indirektni televizijski prenos celotne tekme še isU dan, t. j. v nedeljo 29. t. m. po> .18,30. vubo pred 20.000 gledalci pre magala Ugando z 2:1 (1:0). - >€» •- - Kvalifikacija za olimpiado Danes v Beogradu Jugoslavija - Grčija BEOGRAD, 14, Jutri bo na stadionu JLA kvalifikacijska nogometna tekma za olim p i j s k i turnir 1960 med Jugoslavijo in Grčijo. Jugoslovanska reprezentan ca bo nastopila v naslednji postavi: Soškič: Durkovič. Jusufi: Bena, Nikolič, 2anetič; Cebinac, Mujič, Perušič, Ivoš Kostič. Grška reprezentanca je prispela v Beograd že včeraj. V glavnem jo sestavljajo člani Danes v Trstu NOGOMET Triestina - Novara, B liga. Občinski stadion ob 14.30. Libertas • Muggesana, dile-, taoti Igrišče v Ul. Flavia ob, 10,30; Cremcaffe - Pieris, diletanti. Igrišče Pop/.rane ob 14,30; San Giovanni - Pro Romans, diletanti Igrišče pri Sv. Ivanu ob 14,30, KOŠARKA Pallacanestro Stock - Petrar-ca Padova. Prva serija. SROrt- na pplača na MontgfccHv 18*-. -J Pallacanestro Stock - Standa Milano, zenska A serija. Športna palača na Montebellu ob 15,30. ODBOJKA Moško pokrajinsko propagandno prvenstvo. Igrišče U-: stanove vojnih sirot. Sprehaja-., lišče Sv. Andreja. Začetek ob . TO. 7 * * : s RUGBY Fiamma Trst - Cus Trst, -»promozione«. Emilijsko - beneška skupina. Igrišče na Op-- • činah. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 13,30. Nagrada Mi- ’ ramar lir 200.000, proga 1700 ni. Olimpiakosa Zasedanje evropskega atletskega odbora Evropsko prvenstvo 1962 12. -16. IX. v Beogradu •, » ' % > I • ’(** Jugoslovanski delegat Takač podal poročilo o pripravah za prvenstvo O KAMPALA (Uganda), 14. - v kvalifikacijski tekmi za olimpijski nogometni turnir je Etiopija na stadionu Naki- iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii Tenis za pokal švedskega kralja Italija-Poljska 3:0 Pietrangeli in Široia sta v dvojici premagala Piateka in Gasioreka v treh setih P.ADOVA, 14. — V igri dvo- I med Nemčijo in Švedsko sta jic v okviru teniškega dvoboja med Italijo in Poljsko v četrtfinalu tekmovanja za pokal švedskega kralja, sta Pietrangeli in Orlando Sirola premagala poljski par Piatek-Gasiorek v treh setih z izidom 6:1, 7:5, 6:2. Po drugeni dheVu vodi Italija s '3:0 in se je praktično že kvalificirala v finalno šku-pino, ki bo igrala v' Stockholmu. Jutri sta na vrsti zadnji igri posameznikov. —«»— Švedska - Nemčija 2:1 KOELN, 14. — V igri dvojic v okviru teniškega dvoboja Razstava slikarja Rudolfa Sakside ■ v novih prostorih ASK Simon Gregorčič na Verdijevem korzu št. 13 (poleg Prosvetne dvorane) je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. , Šveda Schmidt in Johansson premagala Nemcg Kuhnkeja in Stucka z 9:7, 6:1, 6:4. Po drugem dnevu vodi švedska z 2A. MEDNARODNI BOKS Italija - Jugoslavija samo 21. t. m. v Bologni RIM, 14. — Zaradi državnega prvenstva v boksu jugoslovanska zveza ni mogla sprejeti pbnudbe za dva nastopa svoje reprezentance v Italiji. Zaradi tega bo izveden le u-radni dvoboj Italija - Jugoslavija, ki bo 21. t. m. v Športni palači v Bologni. ZUERICH. 14. — Pod predsedstvom Francoza Paula Ma-ricampa se je danes dopoldne sestal evropski odbor mednarodne atletske zveze. Prisotni so bili: Pain (VB), Bosak (ČSR), Orump (VB). Danz (Zah, Nem.), Ericsson (Šved.), Guabello (It.). Ermes (Bel.), Most (Norv.), Paulen (Niz.), Komenkov (SZ) in Takač (Jug.). Jugoslovanski delegat Takač je podal poročilo o pripravah za evropsko atletsko prvenstvo, ki bo 1, 1962 v Beogradu. Nato je odbor sklenil, da bo to prvenstvo 04 12. do 16, septembra 1962. Popoldne je odbor razpravljal o raznih vprašanjih med Saterimi tudi o načrtu za registrirane televizijske prepose in o,potrditvi nekaterih rekordov. Ločeno so se sestali tudi delegati ABFINS (Zah. Nem., Belgije, Francije, Italije. Niz. in Švice) in, po sestanku objavili n»slednje sporočilo: «šest držav ABFINS je proučilo možnost organizacije srečanja , med reprezentanco tega organizma z drugimi državami oz. skupinami držav. Ker ni bilo doseženo soglasje, so delegati sklenili, da se trenutno odpovedo temu načrtu, o katerem pa bodo še razpravljali.« Proti temu načrtu, ki so ga pripravili Belgijci, je bila predvsem Francija. - Belgijci so predvideli srečanja s sovjetsko, ameriško jn skandinavsko selekcijo, - S AH Filipovič in Lakovič nastopila v Kopru KOPER, 14. — Nocoj je bil v Kopru šahovski dvoboj med domačim društvom in ljubljanskim šahovskim klubom, ki je najstarejše sahovsko društvo v državi, saj deluje že 45 let. Gostje so nastopili v najmočnejši postavi z .velemojstrom Pircem na čelu, domače mo- štvo pa sta pojačala tržaška mojstra Filipovič in Lakovič. Domače moštvo je nudilo hud odpor renomiranim nasprotnikom in srečanje izgubilo z razmeroma nizko razliko 33,5:47,5.-Individualni najboljši rezultat je dosegel inž. Verk (Koper),, ki je od 9 partij dobil 8.; Dobro sta se držala tudi Tržača-. na. Filipovič je osvojil 6 točk, Lakovič pa 5. Še nekaj najboljših individualnih rezultatov: Stupica (Ljubljana) 7, točk, Pire in Vidmar (Ljub-,, ljana) 6 in pol točk, Sikošek (Ljubljana) 5 in pol točk ter, Preinfalk (Ljubljana) in O mladič (Koper) 5 točk. —an «»------- EVROPSKO PRVENSTVO Scholz premagal Muelierja s K. 0. BERLIN. 14. — Evropski prvak srednje kategorije Nemec Gustav Scholz je premagal svojega rojaka Petra Muelierja s k. o. v prvi rundi in s to zmago ohranil evropski naslov. Dvoboj je bil predviden na razdaljo 15 rund —n-.*»—— 14. Danes zju-6,20 so Rrispeli na Te-, OMILAN, traj ob ... tališče Malpensa iz Bejruta člani sovjetskega nogometne-,' ga kluba Spartak. Pp zajtrku . so nadaljevali pot v Bčuselj z istim letalom ob 7,25. Odgovorni urednik . STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst KINOPROSEK-KONfOVEt predvaja danes 15. t. m> ob 16. uri VVarner Bros barvni film: Princ in plesalka Igrajo: MAR1LVN MONROE in LAWRENCK OLIVIER NOVI TRGOVINI Obveščamo naše čitatejje. da v : - :? f * 1 , f f ,J~ ~ — tekstila - konfekcije in različnih volnenih izdelkov EM POR 10 ■’*TTrf* d!< Is/ 1AZZAR0 12 kupite po zelo ugodnih cenah OGLEJTE SI BREZ OBVEZNOSTI j IVAN TA 'N J F ______——— ija n. ____ ™ - usodo«, G. Ford, E. Parker- . ^ .. «Ovsa res ni dosti zobal!« prične Miha ria novo razgovor. «Kdo naj zoblje oves dandanesodgovori starec suhotno. «Ali mislite, da ga imajo oni na Nižavi? Osat in slamo hrustajo, in še tisto plesnivo!« »Oves ste pa vi prodali!« Miha je izpregovoril te besede ponižno, samo besedido «vi« je nekaj bolj naglasil, kar je povzročilo, da se je družina na tihem smejala. «Kaj praviš fante!« zatogoti se v, svojem poštenju zadeti' majordomus višavski. i r.. Mrtva srca^ POVEST ———^ ^na^gia^-u- sta počenjala rtlapca ?vc9? šale' v velik0 K?/* \ ? vp ^ io z, ’ iviiiitt. *aii , Živai . čez Jasli! Hudika, da bi se le nesreča ne pr - Hi talro i« ielrmota I % ..^fužini, ki je bila ravno odkosila in Je od mize vrat opazova vr, danes, da iuu» --j«— ■ =—- - , yPfasa hlapec Miha. »In. ravno danes sem mu na^ L *b-k vefr.iuružini' ki Je u v vrat opazovala čudni ta prizor 11 bo daneS( d£ " * l»a hlapec Mi 10 čez jasli! 1______________ ni taka, žival je iskrnata!« o ____________ u _ jahačico po peščenem tlaku'. Ko ga je brez težave zopet umirila, vpraša še enkrat: «Kdo je tu gospodar?« Stari Jernej ji v prvem strahu ni vedel česa odgovoriti Njegov tovariš, koščeni rjavec, pa je hotel porabiti lepo priliko: dvignil je mršavo glavo in raztezal mehke nozdrvi proti gosposkemu sorodniku iz Soteske. Ali ta ni hotel napraviti tega plebejskega znanja, umaknil je ostro črtano glavo v stran in samo z vitkim kopitom udarih enkrat ali dvakrat ob tla, kakor bi se pri svoji zapovednici pritoževal, da ga je privedla v tako kmetsko soseščino.,, Oni z Višave premaknil je nato okorne »No,,no,» odreže se Miha, »za gospoda, ne zase, za gospoda!«* noge, da bi prišel bliže. ,,. Stari konj, ki je dal povod vsemu temu govoričenju, vonj#! , <5 «E-h»!» zarjove starec, «kam siliš, koščak? Tu ostani no! lai no tleh za drobiem slame in sena. Kar le Ujel ?-do je gospoda*, ste’vprašali? N, dobro, da ravno prihaja! H v vrat opazovala čudni ta prizor. \ vn* 0 danes, da mora koščen jak v gospoekot H - PTR-Šo Ul« __«in r .mm rlnnao TTH1 TIclSUl . ,hotiščaif6 J?e 1)0■» odgovori volar Jaka, «ker ga je P°dk®v Ji Lfoja« a- “es, sreča, drugače bi ga gospod še ne ukrotil.« h,irti muhe!» kriči Miha, »kopita mu moran* oinitk s % 1 une vseka! Žival ni taka, žival je vroč* krvi. siam? e!> Sosedna1?111 Je obrisal kopita. Končavši to delo, pa reče: sopita so še, malo širpki vsaJ bolj varno stdpa!« ta a in VeQdar,» kara ju stari jemej, u, Ali e8a »i miruJta! Naš gospod si napravi lahko konja, . ‘«h C,vidni videla nista in ga žive dni videla ne bosta. \ Jaj pa b -8' mi uzdo, Jaka!« k tadn0 - bon k°Plta so še, malo širpka, kakor lopata. No, pa č9oif?°l6itn ’ vsaJ bolj varno stbpa!« ?ta ta in Vendar,» kara ju stari Jernej, stopivši iz veze, ”, mirujta! Naš gospod si napravi lahko konja, Zlve dni videla nista in ga žive dni videla ne bosta. , . b°8. daj mi uzdo, Jaka!« sfl"0 danes,« vpraša Miha radovedno, »pride U Elijev ev i^ho . 0 odpeljali proti nebesom?« j>i in1k,meJanje razJcači starca: «Ne smejte se! Naš go-StaSti i„ iahko lepega konja, pa ga neče! Hvaljen bodi Hvar denarJa! A tudi ta konjiček je se dober. Star je ^dl Bog, kdo pa se ne postara na svetu! Za V n z »i? konjiček še predober!« Ponosno Je tiščal uzdo v ^d&l» bo vejo odganjal osedlanemu konju muhe, ki so 16 P« velikem trebuhu. je do sedaj po tleh za drobjem slame in sena. Kar je Ujel iz prahu, to je s tiho zadovoljnostjo hrustal s starimi zobrrti? Tedaj je pa živinče hipno dignilo težko svojo glavo, pričelo po zraku vohati in končno je dalo’ od sebe nekaj grdega rezgetanja, kakor da je iztaknilo kaj zelo prijetnega! Začuje se konjskih kopit topot in po poti iz gozda prijezdi grofica Lina. «Ta iz Soteske je!« pravi Jernej. »In kako jezdari,« dostavi Miha. «Ni čudo, da strahuje hlapce in dekle v soteski. B61j se je boje nego li starega grofa!1 Kam neki plazi!« »Gospodar je v Soteski,« vtakne se vmes tudi volar Miha. »in še grof se trese časih pred njo, pravijo. Kam se ji pac tako mudi! Prav po generalsko sedi na konju! Ni napačna taka ženska!« »Hvaljen bodi Bog, k nam gre!« zastoka stari, »in gotovo zavoljo meje!* Bes Je grofica s konjem kači enako bliskoma zavila okrog zidovja in zdajci obstala sredi višavskeea dvorišča. Na mah je ukrotila konja, ki je razključen grizel železo ter otresal ponosno glavo, da so pehe letele naokrog. Z belo ročico ga je DOtrepala po svetlem vratu in izpregovorila nekaj nemških besed konju svojemu v hvalo. Potem šele je dvignila ošabni obraz z nepopisnim zaničevanjem opazovala nekaj pasa osedlanega starega konja in kupe gnoja, ki so pred hlevi od uekdai kužili višavsko ozračje. »Kdo le tu gospodar?« vpraša grofica mrzlo. Pričela je z uzdo nagajati konju, da je prišel v ogenj ter plesal s krasno Stoj no, polt rjava!« V tistem hipu stopi Bogomir iz veže. Najprej opazi samo osedlanega svojega Šarca; a ko ugleda tudi grofico, izpreletelo ga je, kakpr bi se sramoval. Nasproti njeni aristokratsko poe tlčni podobi dozdevalo se mu je to staro, umazano dvorišče silno prozaično. Tisti hip je opazil prvič, kako neokusna je gpojna Ipža pred hlevom in kako je raztrgana lesena streha po poslopjih. Tudi zidovje se mu je zdelo sramotno umazano, kakor bi na Višavi ne poznali rti apna ni zidarjev. Sramoval se je! In sredi vsega pa še ta suhorebrni konj, pe zum-ujoeti čisto onemu enak, na katerega je nekdaj sedal znani vitez špattjolski. »Grofica soteska povprašuje po vas!« kriči mu Jernej naproti. Starec se je odločno bal te ženske in želel je kar najhitreje prepustiti konja gospodarju svojemu. »Smo ga že osedlali, rjavca!« poudarja zavedno, »prav kakor ste ukazali!« Ko mu gospod, ki je bil ob tem še bolj zmeden, ničesar ne odgovori, obrne se h konju. «E-ha! Prestopi se, koščenjak!« In ko se konju ni hotelo prestopiti, pograbi z obema rokama povodec in ga skuša tako po vsej sni spraviti z mesta in na mesto, kjer je stal mladi gospodar. Ali konj ni hotel z mesta in, ko ga je starec z vso močjo vlekel, napele so se mu žile na suhem vratu in v nekako horizontalno lego se mu je spravila glava, da je bilo groza pogledati nestvorno žival. Vmes pa je kričal, stari Jernej svoj «e-ha!» in rotil se je, —jiiiLUJi—.4—Ls-i. j.— kakor bi-se močno srdil. Toda živinče se vendar ni hotelo prestopiti in, ko mu je Jernej takisto pri glavi vlekel in Vlekel, obračalo- je debelo,1 a motno svoje oko proti gosposkemu sose-' du, češ tudi mi, ki smo pri poljskenj delu opešaii, imamo časih svoje trme! Vtem se je bil Bogomir s klobukom v roki in s. primernim poklonom približal kontesi, katere konj ga je z žarečimi očmi ogledoval in nekolikokrat zasopihal proti njemii »Vi ste torej tu gospodar?« izpregovori trdo grofica. Z visokega sedeža svojega mu je premerila osebo oa glave do ‘ tal in potem od tal do glave. Zardel je, ko ji je odgovoril: »Sem, in ime mi je Bogomir Lesovej!» «A jaz sem hči grofa iz Soteske!« dejala je nato ona sko-, raj ironično ter nagnila glavo, toda prav malo. Bogomir se globoko prikloni. Iz njegovih pogledov je morala sklepati, da je radoveden, česa tu išče hči grofa soteškega. ” , »K opravku torej!« izpregovori ponosno jahačica. »Vi sekate danes na Logu, kjer mejite ob našo zemljo, to je ob zemljo, ki je mojega očeta last, ekscelence grofa Antona v Soteski!« »Res! In ravno sem hotel iti na mesto, da bi mi kaj mladega lesa ne posekali!« »Meja, seve, vas ni mnogo skrbela!« odgovorila je trpko. Tu je menil stari Jernej, da je napočila doba njegova. Vsili se brez omahovanja v razgovor. «Meja je tam,« prične počasi, »tako vidna, da jo dobim, če sem slep in ponoči. Tu pri Ločniškarjevi mlaki je tista stara' ‘smreka, ki se ji lubje lušči, ker so ji zažgali smolo. Posušila »se bo, ta je gotova! Od te smreke pa kakor nit dalje do robovja, ki Je z mahom obraščeno. Na tem robovju je umrl onega leta stari ovčar, tisti Tržačan Luka. Zganja se je napil čez mero in to se Je vnelo v njem. Drugo jutro smo mrtvega dobili v gozdu in z glavo je slonel na tistem robu. Od roba dalje pa za dva vatla v krivino in potem zopet kakor nit ravno proti severu dalje! Moj Bog, meja je očita, vsak otrok jo pozna! Seve, kdor je videti neče, ta je ne vidi! In graščinski ste tam zmeraj radi uhajali Čez njo, da ste dosegli kak hrastiček, ki je rasel na našem! Taka je! Hvaljen bodi Bog!« (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 15. novembra 1959 Leto XV. . Št. 272 (M26) UREDNIŠTVO: Cena 30 Hr rel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotov^ postale 1 gruPP<> Tei. it. 37-338 -Upo^KEaCCGORi*cA:' ulic^S PelTico Tu" - “» ~ URRAVA: UL sv- FRANČIŠKA št. 2* - I-V/-1 »o«-...- ... " • a- eemco i-n. lei jj-82 — OGLASI, od 8. do 12.30 In od 15, do 18 — Tel 37-338 — CENE 11 e v Sirl,,i enega st^loca: trgovski 8U. Iiiunčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir Deseaa. OGLASOV: Za NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna' 2500 lir. FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, OZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1 =" i ’ — " ril... r r- - -...n------A Vi '1 ir - T"■ . 1000 » celoletna 4900 ur — Nedeljska številka mesečno 100 UL le polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun. # tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani Togliatti tolmači novinarjem novo politiko pred 9. kongresom Pogoji za morebitno podporo ali vstop v vlado - O možnosti različnih stališč med KPI in KP SZ - Odgovor na zadnje Nennijeve izjave - Fanfani bo Moru odgovoril po nekaj dneh (Od našega dopisnika) RIM, 14. — V zvezi s pripravami za kongres KPI, Je Togliatti novinarjem danes izjavil, aa proces pomiritve prija politiki KPI, ker se s tem začenja propad antikomunizma, vendar pa mora partija pri tem razumeti svoje naloge in funkc.je ter se prilagoditi novemu položaju. Tisto, kar zahteva od PSI, je enotnost ekcije in ne pisano zavezništvo, temveč stiki in posvetovanja o političnih in gospodarskih .vprašanjih, ki jih je treba reševati. Kajti politika KPI ni neko »starce nujnosti* kot je dejal Nenni, temveč nacionalna politika. Pomiritev bo imeia pozitivne posledice na italijansko politiko in jo bo spremljala gospodarska kriza, katere cdraz se lahko opazi tudi v krščanski demokraciji. Na vprašanje, ali je KPI pripravljena na možnost, da sestanek na najvišji ravni ne uspe, je Togliatti odgovoril, da upa, da se kaj takega ne bo zgodilo, vendar pa se tudi ta možnost ne sme izključiti, toda v tem primeru se bo KPI borila, da se neosneh premaga. Na vprašanje. al| obstaja nevarnost, da bi Hruščey spravil KPI v zadrego, kot je to storil s francoskimi komunisti glede alžirskega vprašanja, ie Togliatti dejal, da ne more odgovoriti na vprašanje, ki se tiče KP Francije, ki pa je ponovno zavzela stališče, katerega je imela z« prej. *Ne vidim možnosti, da bi nas Hruščev spravil v zadre- i go. Razlike med nami in so- | vjetskimi tovariši so bile že prej1 kot na primer glede tl- I žaškega vprašanja. Takrat smo I zavzeli 1 različno stališče od < ZSSR in Jugoslavije in kljub temu se ni nič zgodilo; ostali ; smo vsak svojega mnenja.« | VPRAŠANJE: «Glede presojanja Stalinovega delovanja so bile prav tako globoke razlike med vami in sovjeti?« TOGLIATTI: «To niso bile globoke razlike, temveč le glede analize vzrokov. Sicer pa smo sovjetski tovariši in mi ostali istega mnenja. Vsekakor pa ne vidim možnosti, da bi nas Hruščev spravil v zadrego v odnosu do boja, ki ga vodimo. » VPRAŠANJE: * Ali mislite, da bi se KPJ mogla vrniti — spričo take podlage takega razvoja — v analogni položaj s tistim, ki je bil pred letom 1947. t. j. da bi nekateri ministri stopili v vlado?« TOGLIATTI: «Mi smo previdni z analogijami, ki izhajajo iz mednarodnega razvoja ir se odražajo v naši državi, toda ni dvoma, da bo novi razvoj povzročil določeno preobrazbo tudi v naši državi in če se bo to zgodilo, bodo komunisti zavzeli temu primerno in dosledno stališče.« VPRAŠANJE: «Kakšni bi bili minimalni pogoji za podporo vladi?« TOGLIATTI: «Ne bi hotel prejudicirati sklepov, za katere je pristojen kongres. Moralo bi priti do sprememb. Kakš- bi vlada KD sklenila monopolizirati elektrjose morrppole, bi se mi s tem strinjali « Na vprašanje, ali |e podpora vladi pktualna, je To-gliatti odgovoril ije^.itjvno, ker da se mdraj« spremeniti številni pogoji, za katerih o-Stvar lev KPt dela, Jjer je to v korist-držrfvi. ♦ - T VPRAŠANJE; »Ali ne mislite, da bi prenagla borba v tej smeri lahkp povzročila (pjžim Salazarjevega tipa?« TOGLIATTI; «To se lahko vedno zgodi. Leta 1935 niso francoski komunisti stopili v vlado prav zato, da bi onemogočili, da se položaj ne bi .spremenil v korist skrajne desnice.« VPRAŠANJE; «Nenni je dejal, da je vaše razkrinkavanje se taštva in dogmatizma podobno »procesu proti običajnim neznancem«. Kakšno je Vaše mnenje?« TOGLIATTI: »Proces obno- ra danes bolj kot kdajkoli pri- Kar se ve ne pomeni novih voditeljev ali nujnosti nadomestitve sta-.„_ _________ ________ rih z mladimi. Partija se mo- druge opravke in jih ni bral. lagoditi novemu položaju. To je težko in kot se je dogajalo že pri drugih priložnostih v preteklosti, .se pojavlja odpor in nerazumevanje. Toda gre za obširno razpravljanje in napačno bi bilo omenjati imena tovarišev ali kazati na odgovornost v tem ali onem organizmu. V naši partiji ni opozicijske struje. Kazanje na posamezne tovariše in partijske organizme ne bi pomagalo pri premagovanju odpora in pri spravljanju partije na višino novega položaja. Razumem, da gre pri Nennijevem tolmačenju in trditvah za določeno zlobo. Njemu bi bilo prav, če bi se enotnost naše partije razbila. Toda ta enotnost se bo, ravno nasprotno, okrepila.« VPRAŠANJE: »Nenni je dejal, da vaša nova politična linija ni «prepeličij skok«, temveč stanje nujnosti. Ali se s tem strinjate?« TOGLIATTI: «Ne gre za stanje nujnosti, temveč za razumno politiko. Razum pa ve-lju tudi za Nennija.« VPRAŠANJE: «Vsekakor pa Nenni poudarja med obema strankama številne ideološke razlike kakor tudi razlike v zgodovinski presoji.« TOGLIATTI: »Ko smo objavili dokumente 8, kongresa, je imel Nenni najbrž kake tiče različne presoje madžarskih dogodkov, je jasno, da mi nismo mogli in ne moremo sprejeti stališča, ki odklanja že samo misel socialističnih pridobitev uresničenih na Madžarskem. Mi srna priznali napake, toda zato, da bi jih odpravili. Sicer pa so dejstva dala prav našim perspektivam. ne pa Nennijevim.# Glede Gronehijevega potovanja v SZ, je Togliatti dejal; »Koliko odpora proti komaj tako plahemu dejanju!« Ugodno je ocenil Eisenho-vverjevo potovanje v Italijo. Izjavil je dalje, da ustava pred videva možnost revizije konkordata z Vatikanom in vlada bi bila morala nekatere točke že spremeniti, kajti to vprašanje je aktualno in Gronchije-va pripomba je bila glede tega načelna; zate je nerazumljivo, zakaj je bila potrebna tista gonja in najbrž jo je kdo nalašč sprožil. Na današnjem sestanku med Morom in Fanfanijem ni prišlo do popolne soglasnosti, predvsem ne, kolikor zadeva proporcionalnost v vodstvu stranke, ki jo zahteva Fanfani. Dokončni odgovor bo dal Fanfani Moru po nekaj dneh pred sestankom glavnega odbora. A. P. iiHiiii i ki im Hlinil umih miiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiikiiiihiiiiiiiiiiiiiiiii um tuiiii um || mi m mm um ■it n n n n um m iiiiiiitiiiiiiii um im umiti h minil KP Indije podpira stališče vlade glede obmejnega spora s Kitajsko Sedem dni v svetu g (Nadaljevanje z 2. s/rani) ma med obema državama. V posebni resoluciji poudarja, da mora Mac Mahonova črta veljati za mejo med obema državama • Čestitke Čuenlaja Nehruju ob njegovi 70-letnici 14. mh? Danes tega ne morem po. vsndati: politika je umetnost i^ožnih stvari, ne pa umetnost zamišljenih stvari Pozneje bo mogoče določiti te spremembe ip te pogoje. Razume -se na, da bomo lahko podprli delno vladni program, ne da bi s tem podprli vlado v celoti. Ce NOVI DELHI svet indijske komunistične stranke, ki- se je sestal v Nee-rutu, jč odobril resolucijo, s katero sprejema Mac Mahono-vo črto kot severnovzhodno mejo Indije. Resolucij;! pripornim in,'da, je kitajska vlada o-' ztiačila to črto za nezakonito, trdeč' da je bila določena na podlagi izmenjave tajnih not, ter da je ni nikoli priznala o-srednja kitajska pladp. Resolucija ugotavlja, da najsi bo nastanek te črte kakršen koli, se ne sme prezreti dejstvo, da je dolga teta bila meja Indije in da je področje južno od nje bilo pod indijsko upravo. »Glavni svet — pravi resolucija — meni. da je področje južno od Mac Mahonove črte sedaj sestavni del Indije in bi moralo ostati Indiji « Vodstvo stranke je tudi podprlo »tališče vtede o meji ne- severozahodnem področju, t j. na področju Ladaka. Mnenja ».a ie, da »pričoMejttvaJ da i*»ja ni tu točno določena, bi jo morali dolcjčiti s prijateljski- Glavni izreka na koncu zadovoljstvo nad »konstruktivnim duhom« pisma Čuenlaja Nehruju od 7. novembra. Kitajski ministrski predsednik Cuenlaj je danes poslal Nehruju čestitke ob njegovem sPdfemdesetem rojstnem dnevu. V Novem Delhiju so sporočili, da so kitajske oblasti danes izročile deset indijskih u-jetih vojakov in trupla ubitih vojakov, med spopadom na področju Ladak. Moskovski radio je danes v svoji oddaji obtožil zahodni tisk, da skuša poslabšati že napeti položaj na meji med Indijo in Kitajsko. «Namesto da bi mirno pojasnjevala dejstva,« je izjavil komentator, «so nekateri zahodni listi začeli široko propagandno kampanjo proti LR Kitajski in skušajo diskreditirati načelo miroljubnega sožitja.« —»i------ M) mi pogajanji. Dalje ugotavlja glavni svat, da ne bi »me niti Indija niti Kitajska postavljati pogojev še pred začetkom pOE^janj. Resolucija Obisk Folchija (Nadaljevanje t L strani) Postojno. Pred odhodom iz Ljubljane je Alberto Folchi v izjavi ju itiiiiiiiiMiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiitiiiiiiinniniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHl||iiiiiiiiiHiiiWMiiiiiMiiiMiiiiiii«iiiiiiiiii»iiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Soustelle po svoje tolmači načrte de Gaulla o Alžiriji V govoru na kongresu (Zveze za novo republiko> je izjavil, da je treba z vsemi silami preprečiti, da bi se Alžirija izrekla za neodvisnost - Mo/let podpira de Gaulla glede Alžirije PARIZ, 14. — Včeraj se je začel kongres «Zveze za novo ■ republiko« z govorom državnega ministra Soustella. Danes pa je podal poročilo glavni tajnik Chalandon. Ta je izjavil, da zveza za novo republiko »potrebuje de Gaulla, kakor de Gaulle potrebuje močno ZNR, da ga podpira pri njegovi akciji«. Poročilo Charandona sloni na tezi o zvestobi predsedniku republike in takole označuje naloge tega gibanja: «Sčititi mbramo ustanove predvsem proti nepopustljivim nasprotnikom režima. Potrebno je boriti se brez prestanka proti tej stalni grožnji prevrata. Toda na žalost so v državi tudi ljudje, ki niso hoteli, da bi 13. maj privedel k de Gaullu, in ZNR ne sme sprejeti teh ljudi v svojo sredo.« Tajnik je nato kritiziral tiste politike, ki še vedno gledajo na četrto republiko, in je pripomnil, da je de Gaulle »več kakor razsodnik«. Glede Alžirije pa je izjavil: »Francija nima pravice izročiti Alžirijo peščici totalitar-cev, naj bo njihova moč kaki« na koli. Zato se ne bo pogajala na politični podlagi s predstavniki upora. Toda potrebno je spremeniti Alžirijo in v njeno korist zagotoviti življenjskost demokratičnih načel.« Soustelle je v svojem včerajšnjem govoru kritiziral linijo dosedanjega tajnika Cha-landona. Izjavil je med drugim: »Ne bi izpolnili našega poslanstva če ne združimo vseh naših sit, zato da Alžirija glasuje za Francijo. Nasprotujemo vsem oblikam takojšnjega ali pozhejšegu odcepa. Smo proti ysetn oblikam alžirske države, glede katere je general de Gaulle dokazal, da ni nikoli obstajala.« Opazovalci so mnenja, da je hotel Soustelle dati svoje tolmačenje de Oauttovi misli. Toda zdi se,- da sp ne strinjajo vsi z njim, kar so pokazali tudi incidenti, ki so sledili. Dosedanji tajnik Chalandon mu je odgovoril v svojem današnjem poročilu. Pozval je n. pr. Soustella na strankarsko disciplino. »Nekateri med nami je izjavil, trdijo da želi biti de Gaulle razsodnik in da zaradi tega politične stranke, vštevši ZNR, lahko svobodno vodijo svojo akcijo. To-ds pri tem grešijo in mešajo moralno arbitražo, ki jo je moral de Gaulle imeti med dogodki 13. maja, z njegovo vlogo kot državnega poglavarja. kakor ga določa ustava. Kot voditelj naše, diplomacije, voditelj naših oboroženih sil, voditelj skupnosti in ker je poleg tega prevzel s privolitvijo ljudstva odgovornost za Alžirijo, zagotavlja vodstvo velikih državnih zadev.« goslovanskim novinarjem ugotovil, da je jugoslovanski tisa posvetil veliko pozornost njegovemu obisau, in je izrekel zahvalo za njegovo objektivno poročanje o razgovorih, ki jih je imel, kot je Foicbi rekel «z jugoslovanskimi prijatelji«! Razgovori v Beograuu, je dejal Folchi so bili zelo prijateljski in so potekali v duhu obojestranskega razumevanja. Folchi je s posebnipn zadOVolj-' stv.om poudaril, da So se Kljub raznim političnim koncepcijam in stališčem obeh vlad poaaza-li podobni pogledi o raznih vprašanjih, posebno na področju p ipuščanja napetosti m razorožitve in podobni pogledi o konkretnih vprašanjih, posebno glede položaja nerazvitih držav in splošne potrebe gospodarske pomoči tem državam, italijanski državni podtajnik je nadalje izjavil, da je med razgovori na Brionih napravila nanj velik vtis moč-j na osebnost predsednika Tita kot človeka in državnika. Gle. de jugoslovansko-italijanskih odnosov tgko Vi uraunin razgovorih v Beogradu Kakor tudi pri srečanju s predsednikom Titom, je ,izjavil Folchi, je bilo izraženo zadovoljstvo nad doseženimi rezultati in žl va želja, da se ti odnosi še nadalje izboljšajo, Folchi se je zahvalil zvezni vladi in slovenskim oblastem za topel sprejem in izrazil upanje, da bo njegov obisk začetek v vrsti plodnih stikov med obema državama. »Veseli me, je zaključil Folchi, da bo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič v kratkem obiskal Rim na vabilo zunanjega ministra Pelle.« Nocoj je prišel v Bordeaux ministrski predsednik Debre, ki bo govoril ob zaključku kongresa. Glavni tajnik SFIO Guy Mollet je ponovno izjavil, da je po njegovem mnenju samo general de Gaulle lahko reši alžirsko vprašanje, ker sedaj ni. v Franciji drugega politika. ki bi imel potreben ugled, da doseže sprejem neke rešitve. V zvezi s tremi rešitvami, ki so bile predlagane Alžiriji. je Mollet izjavil: »Mi smo za zadnjo rešitev (pridružitev): alžirsko vlado Alžir- cem. Vendar pa se morajo zajamčiti pravice etničnim skupinam in zaščita manjšin. Upam da se bomo obvezali da pozneje zahtevamo od ljudstva potrditev rešitve, ki bi jo izbrali Alžirci.« Kar se tiče gospodarskih in socialnih vprašanj, pa je Mollet izjagil, da se v ničemer ne strinja s politiko vlade. POSTOJNA, 14. — Podtajnik Folchi je svoj obisk zaključil v Postojni, saj je že ob svojem prihodu v Jugoslavijo izrazil željo, da bi obiskal znamenito Postojnsko jamo. Kolona avtomobilov je prispela pred jamsko restavracijo okoli 17. ure, kjer je italijanske goste ter državnega tajnika v tajništvu za notranje zadeve LRS Kadunca in šefa protokola Jančigaja pozdravil ravnatelj Postojnske jame Elo Garzaroli. Po kratkem postanku v jamski restavraciji si je italijanska delegacija v spremstvu ravnatelja in vodičev-iolmačev ogledala Postojnsko jamo. Podtajnik Folchi in njegova soproga sta bila navdušena nad njenimi lepotami ter sta z velikim zanimanjem poslušala razlago jamskih slrokovnja1 kov, ki so goste najprej peljali z električnim vlakom do koncertne dvorane, potem pa so si peš ogledali nove jame. Obisk je trajal več kot eno uro. Po končanem ogledu so se člani italijanske delegacije skupno z jugoslovanskimi spremljevalci spet zbrali v salonu jamske restavracije, kjer so se poslovili. Iz Trsta so prišli v Postojno avtomobili vlad: nega generalnega komisariata, s katerim se je italijanska delegacija ob 18.45 odpeljala pro-ti Trstu. E- K. mantis in zunanji minister Averof, Ta obisk ne spada v vrsto zelo pomembnih do-aodkov, vendar je bil vsaj za Turčijo toliko pomemben, da se ji je zdelo vredno še med bivanjem grških državnikov v Rimu poslati tja svojega zunanjega ministra Zorluja. Ta je res imel takoj razgovor s Pello, čeprav je prišel neuradno in pod neko nevaino pretvezo. Grki so namreč prosili Italijo za podporo v nekaterih problemih. V okviru NATO naj bi Italija Grčiji pomagala preprečiti, da ne bi preveč narastel turški vpliv. In očitno so v tej točki Turki zelo občutljivi, če se Hm je tako mudilo pošiljati zunanjega ministra v Rim, da bi takoj paraliziral prizadevanje Grkov. Drugo, pri čemer si Grčija želi pomoči Italije, pa je njen sprejem v skupno evropsko tržišče, Grčija pač ni dežela, ki bi mogla v tej skupnosti kdove kaj nuditi; in še s tem, kar nudi, dela pravzaprav konkurenco Italiji, ki je na i-stem področju že tako ogrožena — gre namreč zlasti za proizvode sadjarstva, kjer je Italiji nevaren konkurent Francija. Italija je sicer Gr-čiii obljubila pomoč, toda obljuba je le izražena tako da je tudi mogoče, da ta obljuba ne bo tako do pičice izpolnjena. V ostalem pa je ta teden prispel v Rim šef tiskovnega urada Bele hiše Hagertg, ki Se je domenil glede sporeda Eisenhoiverjevega obiska v Rimu, ki že ni več daleč. Hagertg bo v tej funkciji opravil vso pot, ki jo bo pozneje opravil predsednik ZDA. Iz podobnih razlogov pa je iz Rima odpotoval v Moskvo veleposlanik Straneo, da uredi potrebno za obisk Gronchija v SZ. Zlasti pomemben pa je bil v preteklem tednu obisk izven Rima, namreč obisk italijanskega podtgjnika v zunanjem ministrstvu Folchija v Jugoslaviji. Folchi je prišel v Jugoslavijo na povabilo jugoslovanske vlude m njeggv obisk pomeni prvi uradni stik med jugoslovanskimi in italijanskimi vladnimi političnimi osebnostmi po vojni. Kolikor je mogoče po poročilih ter po zaključnem uradnem poročilu ugotoviti, pomeni Folchijev obisk pozitivno postavko v razvoju italijansko-jugoslovanskih odnosov in * tem obenem važen prispevek k pomirjanju v svetu. Italijanska delegacija se je v razgovorih z jugoslovanskimi predstavniki dotaknila vseh važnih mednarodnih vprašanj. Delegaciji, pravi uradno po-ločilo, sta priznali, da razlike obeh držav pri ocenjevanju nekaterih mednarodnih vprašanj, kakor tudi razlika v socialnem in političnem sistemu ne morejo biti ovira za stalno izboljševanje odnosov dobrega sosedstva in nadaljnjega razvoja prijateljskega sodelovanja med FLRJ in italijansko republiko. Glede dvostranskih odnosov je bilo sklenjeno, da se bodo še pospeševali odnosi na gospodarskem področju, ki so že doslej dosegli velik napredek, in dogovorili so se za še nekatere druge sporazume. Med razgovori, je rečeno v poročilu, so se proučili tudi do sedaj doseženi rezultati, kar se tiče položaja narodnih manjšin obeh držuv. Obe strani sta izrekli soglasje, da bosta nadaljevali svoje konstruktivno sodelovanje za izvajanje potrebnih ukrepov na tem področju v skladu s posebnim statutom, z veljavnimi sporazumi in z odnosi dobrega sosedstva. Z izmenjavo not med podtajnikoma pa je že določen program sodelovanja na kulturnem področju za 1. 195.9-60. Sklenjeno je bilo tudi, da se bodo pričela pogajanja za sklenitev kulturnega sporazu- ItlllHIIIIIIHIIilltlllllllHIIHtlHIIIHIIIIIIMIIiltli Medcelinska raketa SZ nad Tihim oceanom VVASHINGTON, 14. — Ameriška revija »Missiles and Rockets« je včeraj objavila no.’ vico, v kateri trdi, da je SZ izstrelila medcelinsko balistično raketo, ki je preletela 4800 milj (7700 km) in je padla v Tihi ocean severno od otoka Midway. Revija dodaja, da je opazovalno središče ameriškega vojaškega letalstva na A-leutinskih otokih sledilo letenju izstrelka. Novice v omenjeni reviji u-radpo ne potrjujejo, vendar pa v ameriških vojaških krogih ugotavljajo, da sta pred dnevi dve sovjetski ladji, ki sta pluli po Tihem oceanu, zapustili to področje in odpluli pro. ti sovjetski obali. Obisk podtajnika Folchija ki je bil sprejet tudi pri predsedniku Titu na Brionih, pomeni novo razdobje v razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kot je to poudarjeno v samem uradnem po ročilu. Med svojim obiskom v Beogradu je Folchi sporočil državnemu tajniku Popoviču vabilo italijanskega zunanjega ministra Pelle, naj uradno obišče Italijo. Upati je, da bo po tej poti prišlo do uspešne rešitve še vseh tistih vprašanj, ki lahko še motijo sicer zelo dobre odnose med obema državama V notranji politiki bi bilo omeniti debato o šolskem za-ki-nu v senatu, a za nas je posebno važno, da je že dobila v roke zadevna komisija poslanske zbornice zakonski predlog, po katerem naj bi bile urejene slovenske šole v Italiji. V okviru večinske stranke so bila ta teden opazna prizadevanja, da bi prišlo do takega vodstva stranke, v ka terem bi bili zastopani tudi fanfanijevci in predstavniki drugih manjšinskih struj. CK PSI pa je imel zasedanje, ki s f je končalo z izglasovanjem resolucije, ki odobrava Nennijevo poročilo. Resolucija daje pozitivno oceno debate na kongresu KD, obžaluje pa, da je zmagala desnica. Kar pa zadeva odnose s komunisti, stoji resolucija na stališču, da morajo socialisti voditi avtonomno politiko. Hruščev v Parizu od 15. do 30. marca V preteklem tednu je bilo mogoče nekoliko jasneje videti, kakšen bo mednarodni diplomatski koledar v prihodnjih mesecih in za kdaj se približno pričakuje sestanek najvišjih predstavnikov štirih velesil. General de Gaulle je v torek na stroji tiskovni konferenci predvsem sporočil, da bo Hruščev obiskal Pariz 15. marca in bo tam ostal do konca meseca. Poleg tega je de Gaulle za sklicanje konference med Vzhodom in Zahodom postavil tri pogoje, ki se morajo prej izpolniti. Prvi pogoj je, d a se izboljšanje mednarodnih odnosov nadaljuje tudi v prihodnjih mesecih, zato da bodo državni poglavarji lahko razpravljali v ozračju pomiritve in ne v ozračju krize. Drugi pogoj je, da se morajo- zahodni državni poglavarji še pred sestankom s Hruščevom sporuzumeti o vseh vprašanjih, ki naj bi jih na tej konferenci obravnavali z enotnega stališča. Tretji pogoj pa je prejšnji o-sebni stik Hruščev a z njim, z Debrejem in s francosko vlado. Poleg tega je de Gaulle zahteval, da bi se morali zahodni voditelji ponovno sestati spomladi, preden odidejo na konferenco s Hruščevom. De Gaulle ni v svoji izjavi, ki jo je prebral, omenil alžirskega vprašanja. O tem je govoril samo v odgovoru na vprašanje nekega časnikarja. Ponovil je svoj prejšnji predlog o prenehanju sovražnosti in je dejal: aCe hočejo voditelji upora razpravljati o pogojih za opustitev sovražnosti, se lahko pogajamo. Pogoji bi bili častni z u-poštevanjem in priznanjem hrabrosti. Ce bodo predstavniki stuje organizacijeM sklenili priti v Francijo, bodo to lahko storili vsak trenutek, bodisi javno ali pa tajno. Na$ poslanik v Tunisu in naš poslanik v Rabatu jim bosta dala vsa sredstva, da pridejo v Francijo. Kvalificirane o-sebnosti so pripravljene sprejeti jih. Ce bodo hoteli spet odpotovati, bodo imeli vso prostost in vsa sredstva, da to storijo. Ce pa ne sprejmejo takega postopka, bodo francoske čete nadaljevale npacifikacijo».» De Gaulle je v svojih izjavah tudi ponovno poudaril, da je Francija trdno odločena preizkušati svojo atomsko bombo v Sahari, in je celo trdjl, da Francija, s tem da se opremlja z atomskim orožjem, prispeva k ohranitvi ravnotežja na svetu. V okviru pripravljalnih razgovorov za poznejše mednarodne konference je prišel pretekli teden v Pariz britanski zunanji minister Sel-uiyn Llogd. Tu se je razgo-varjal z de Murvillom, Debrejem m tudi z de Gostilom, Glavna naloga Sellvgna Llog-da je bila, ustvariti boljše ozračje v odnosih med Anglijo in Francijo, ki so se bili v zadnjem času precej pokvarili, V Londonu so namreč najodločneje dolžili de Gaulla, da sliuša onemogoči- ti nadaljnji potek mednarodnega pomirjehja in odložiti v nedogled sestanek med Vzhodom in Zahodom. Poleg tega sta Francija in Anglija v ostrem sporu v zvezi z evropskim skupnim tržiščem Med razgovori v Parizu je kgr se tiče mednarodnih konferenc, prevladalo de Gauilo-Vo stališče. Selwyn Llogd se je temu vdal spričo dejstva, da za sedaj druge možnosti ni. Da bi prikrili svoj diplomatski neuspeh glede tega, začenjajo v Londonu trditi, da je pravzaprav Hruščev tisti, ki je povzročil odložitev konference na pomlad. V Pa rizu so nimreč iljavili, da je datum 15. marca za obisk Hrijšč^va v , Parizu določila sovjetska vlada in ne fran- coska, Francosko zunanje ministrstvo je prepustilo Hru-ščevu možnost, da izbira čas od 20. februarja dalje. Kakor rečeno,- so med razgovori u-stvarili vsaj navidezno boljše ozračje za nadaljnje razgovore. Nesoglasja pa so še vedno ostala. Zlasti so ostala nesoglasja v zvezi z gospodarskimi vprašanji. Kar se tiče zahodne strategije pri razgovorih med Vzhodom in Za hodom, pa trdijo, da v bistvu ni velikih razlik. Baje je francoska vlada sprejela angleško tezo o potrebi periodičnih sestankov med predsedniki vlad. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo de Gaulle obiskal od 5. do 8. aprila London, kjer se bodo razgovori nadaljevali. Iz Washingtona pa javljajo, da bo de Gaulle verjetno po svojem obisku v Londonu obiskal tudi Washington, in to verjetno maja. To bi torej pomenilo, da bi se konferenca med Vzhodom in Zahodom spet odložila do konca maja ali pa celo na junij. V okviru napovedanih Ei-senhotverjevih potovanj v devet držav so te dni sporočili, da bo ameriški predsednik obiskal tudi Madrid; pied potovanjem po Sredozemlju, pa se bo na križarki «Des Moi-ness sestal s tunizijskim predsednikom Burgibo. Obsodba v OZN proti bombi v Sahari V političnem odboru OZN se je zaključila razprava proti nameravanim francoskim jedrskim poskusom v Sahari. Med razpravo sta Anglija in Italija skupno s Perujem predložili resolucijo, s katero sta hoteli preprečiti obsodbo Francije in poziv, naj e dela poskusov. Toda to resolucijo je večina v političnem odboru zavrnila in je sprejeta afriško-azijsko resolucijo, čeprav ne z dvotretjinsko večino. Ta resolucija poziva Francijo, naj ne dela o-menjenih poskusov in opozarja na njihovo nevarnost. Indija-Kitajska V sporu med Indijo in Kitajsko zaradi meja se nadaljuje izmenjava not. Indijska vlada je 4. novembra posla-a kitajski vladi odločno noto, s katero poudarja, da se bo Indijca še dalje trudila reševati vse Spote 'na miroljuben način. Toda odloing -fe bo uprla vsakemu napadu. Cuenlaj je 7. novembra odgovoril s pismom, v katerem predlaga, naj sr oborožene sile Indije in Kitajske takoj umaknejo 20 kilometrov od beli strani Mac Mahonove Črte na yzhodu ter na obeh straneh črte, »kjer sta do se-, daj obe strani izvajali dejansko nadzorstvo na zahodu» (Ladak). Cuenlaj predlaga tudi čimprejšnji sestanek\z Nehrujem. V V Novem Delhiju izjavljajo, da bb vlada v kratkem poslala v Peking odgovor. Medtem pa je Nehru ponovil, da Indija ne more dovoliti, da bi Kitajska zahtevala dele indijskega ozemlja. Indijska politika je sicer vedno bila v iskanju mirne rešitve sporov. Toda če bo kdo napadel indijsko ozemlje, se bg Indija branila z vsemi sredstvi. Izvršilni odbor kun grešne stranke pa je v zvezi s Cuenlajevim pismom sprejel resolucijo ki pravi, da je potrebno s prejeti primerne ukrepe, da se preprečijo obmejni, spopadi s Kitajsko. Toda ti ukrepi ne smejo škodovatj celovitosti Indije in tudi ne sprejeti napada. Resolucija poudarja tudi, da so nedavne kitajske akcije ustvarile «splošno prepričanje, da ima pekinška vlada premišljen načrt napada». V resoluciji se tudi poudarja, indijskem ozejnlju, >n ^ krog 40 km 9lobok0gsjtt* no bodo torej v 1 j/t odgovoru zahtevali ^ pogoj za pogajanja, ^ tajske sile J skega ozemlja. z začetkom ob 15. ® predvaja danes 15. t. m Mornarske obl j# 1 V ponedeljek 16. t. m. ob 18. uri ponovitev VELEBLAGOVNICA -TRGOVSKI DOM* - ,, ni Ko pridete v Koper, oglejte si nase zaloge v- izdatkov — USNJENI PLASCI IN VETRNI jji .ke‘famičnih izdelkov — BROŠKE itd. A ^ Velika izbira — i:god»e ^ (jgodo* ______ — PARILLA 99 kub.4 takti 4prestave Liri MELIlLir THS'1 ,, J Ulica tud' .. daHiiJ PAKEr m rMST. ui s Tvrdka LORENZI in' mehanična v Ul. S |,ralS« “Ll V Ul. s r‘ vs* J kjer dobite ^ , mestne de fllJpr mestne uv 0ov' skuterje <“ J> «ar MOTORJE 'h tei BILE in PelJ i v Sežano " f-m— --____~----- trS 1 ULICA GIN ima v novem oddelku, po konkurent nih cenah, veliko izbiro blaga l° ženske in moške plašče, za oblel deke, blago za žimnice, zavese SKLICUJTE SE NA TO DOBILI BOSTE POSEBEN P oPl