ERISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 12E CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MAY 25th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po naselbinah Amerike Pevsko društvo Prešern v Pittsfcurghu je IG. maja na zelo Verski pouk odpravljen iz španskih šol. Ločitev cerkve od države Madrid, 23. maja. Kot prvi korak k ločitvi cerkve od države lep način praznovalo 20 letnico j je republikanska vlada v Španiji svojega obstanka. Lepa udelaž- odredila, da se primorani pouk o ba občinstva je hvale vredna za; veri v španskih šolah zanaprej naše ljudi v Pittsburghu. In 30. maja, na Spominski dan, pa praznujejo v Pittsburghu dvajsetletnico obstanka Slovenskega Doma. V prijazni slovenski naselbini opusti. Dasi to še ne pomeni prave ločitve cerkve od države, ker je še vedno v veljavi konkordat med Madridom in Vatikanom, in ki se more zavreči le z obojestranskimi sporazumom, pa je v Girard, Ohio, priredi dne 30. t vendar, nova španska vlada izja- maja slovensko pevsko društvo "Zven" iz Clevelanda velik kon-ccrt.' Začetek je ob 2. uri popoldne v Slovenskem Domu v Gir-ardu. Za plesaželjne bo pa igral Hojerjev trio iz Clevelanda. V Chicagi so se poročili sledeči naši ljudje: Mr. Anton Kra-penc in Miss Ana Ribič, Mr. Lud-vig Bergant in Miss Pavlina Meznarič, Mr. Frank Weimer in Miss Mary Gerbajs, Mr. Anton Dolinar in Miss Josephine Pence, Mr. John McKay in Miss Lillian Poglajen, Mr. Milan Meden in Miss Louise Winter. Vsem iskrene čestitke! Znameniti slovenski slikar v Ameriki, Gregor Perušek, je imel razstavo svojih slik dne 8., 9. in 10. maja v Rock Springs, Wyoming, kjer je precejšna slovenska naselbina, toda udeležba pri razstavi je bila maloštevilna. Prodanih je bilo deset slik. Sicer pa je bil naš umetnik zelo gostoljubno sprejet. Po zaključ- Državniki v Genevi pri posvetovanju radi kruha vila, da vlada ne smatra več katoliške vere ket uradne vere v Španiji, pač pa imajo vse veroizpovedi isto veljavo. To je skrajno značilno za Španijo. Pod monarhistično vlado je bila katoliška vera uradna vera in edina, ki je imela pravico nastopati javno. Pristaši drugih ver so se smeli le privatno zbirati, dočim so katoliki javno nastopali. Nova postava pravi, da so vse veroizpovedi eriako veljavne v republiki, da lahko nastopajo vsepovsod, pod pogojem, da ne motijo javnega miru. Ta odredba pa bo morala biti potrjena od narodne skupščine, ki se bo zbrala 28. junija v Madridu. Zaeno je nova ;vlada odredila, da se odpravi prisilni- pouk o verstvu v javnih šolah. Le oni otroci, katerih 'starši to zahtevajo, bodo dobivali pouk v veroznanstvu. Medtem se tudi sporoča, da je španska vlada imenovala novega poslanika za Vatikan, v osebi v- •• v Vl-'-i-n • V - ;■ • ■ . •■ /. • -'.'v •'.- ii-'Cf■••"' - • 1 .<■(•: •■: • •••• . 1 • - Papež obdolžuje ekonom- Najnovejši ameriški ra-sko diktatorstvo in prosi ket. Bartender ji se bajo za pravico za delavce j nameravajo organizirati Rim, 23. maja. Papež je da-; Detroit, Michigan, 23. maja. nes izdal zopet novo encikliko, v : Policijski komisar Watkins v kateri govori o "pravici, katere tem mestu je odredil preiskavo, mora, biti deležen delavec." Vsak ki naj dožene, ali namerava de-delavec mora toliko zaslužiti, da lanska federacija v tem mestu v lahko srečno in pošteno preživi resnici organizirati s pomočjo s^ojo družino. Ta pravica bi policije in mestnih politikarjev morala biti prva med vsemi pra- natakarje, ki poslujejo v prosto-vicami na svetu, pravi papež, kij t ih, kjer se na nepostaven način obenem ostro obsoja današnje prodaja pijača. Toda pri tem ne gospodarsko diktatorstvo, denar- bi bilo še nič slabega, ako ne bi ne interese. Obenem obsoja so-j bile pri organiziranju združeno cializem in komunizem. Pape|; raketirstvo. Katar i izmed nata-pravi, da prihaja dvojno zlo iz karjev se neče pridružiti organi-modernega industrializma. Enojzaciji, tam postavijo straže ali i zlo je ekonomsko degradiranje i pa zatožijo lastnika policiji, ki delavca, drugo zlo je pa moral- naredi pogon na prostore. Baje no degradiranje delodajalcev, se je grozilo lastnikom prosto-: Papež se trese, ko piše o morali rov, kjer sc prodaja opojna pi-j delavcev in delavk, ki so izpo- j jača, da bodo vsak dan od polici-J stavljeni vsakovrstnim nevarno-1 jc aretirani, ako njih uslužbenci i stim v modernih delavnicah. Pa- i ne stopijo v unijo natakarjev. ; pež priporoča sledeča sredstva, Policija da baje podpira dejav-da se današnji delavski položaj ske fedpracijo bartenderjev. Pri-spremeni: 1. Poštene plače vsem stopnina k uniji bartenderjev delavcem, da bodo lahko zado- znaša $25.00, in članarina pa voljno živeli in tudi kaj prihra- $2.00 na mesec. Za to svoto pa niki. 2. Novo j*azdeljenje svetovnega bogastva. 3. Obmejitev svobodne konkurence. 4. Spora- "garantira" unija, da prostori, kjer se nahajajo linijski barten-'erji ne bodo napadeni od policije, in to je ravno vzrok, zakaj je policijski načelnik upeljal preiskavo, ker je mnenja, da po- ku razstave je Mr. P-erušek od-j Luis du Zueletta, katerega pa v potoval z ženo in hčerko v Idaho, i Vatikanu ne želijo imeti. Zue-Njegovo potovanje je bilo delo-;letta je "persona non-grata" ali ma zelo neprijetno. Dež in sneg nezaželjen na papeževem dvoru. s hribih ga je močno oviral. Bli zu Rawlins, Wyoming, je njegov | avtofnobil obtičal v blatu in so ga morali s-traktorji vleči ven. Upamo, da bo njegovo nadaljno potovanje bolj prijetno. V Detroitu je umrla Katie Markovič, zadeta od kapi. Nadalje je tam umrl Fred Korošec, rojen v Yale, Kansas. Umrl je John Smith, (pravo ime Kovač), star 22 let. Bil je ubit p^i vožnji z motornim kolesom. In rojak z imenom Krol se je obesil v Detroitu. Vzrok ni znan. V Indianapolis, Indiana, je umrla Marjeta Zunk, stara 73 let, doma iz Groblja pri št. Jerneju. Bivala .je tu 32 let. Zapušča sina in več vnukov. "Prosveta," glasilo S. N. P. Jednote poroča, da je jednota v zadnjih štirih mesecih izplačala za $85,000 več bolniške podpore kot so pa znašali asesmenti čla-hov. Obstoječa splošna depresija povzroča izvanredne razmere tudi v bratskih podpornih organizacijah. "Prosveta" sporoča, da bo treba naložiti izvanredno naklado, ker je rezerva bolniškega sklada padla pod določeno svoto po pravilih. Tozadevno bodo članstvo glasovalo o dveh posebnih predlogih. -o—T-- Smrtna kosa V nedeljo zjutraj, je preminula v Warrensville sanatoriju Louise Golf, prej stanujoča na 12815 Austin Ave. Tu ne za- jakov, ki so prišli v Rim. Lepa proslava V nedeljo večer je bila širna dvorana Slovenskega Narodnega Doma zopet enkrat natlačeno polna našega naroda. In še mnogo sto ljudi je moralo stati. Vršila se je ljubka proslava srebrnega jubileja župnika cerkve sv. Vida, Rev. Ponikvarja. Pod vodstvom šolskih sester so naši malčki nastopali na odru tako precizno, tako ljubeznivo, tako dovršeno, da jih je občinstvo zamaknjeno zrlo. Jubilar, Rev. Ponikvar, je z največjim ponosom zrl na to slovensko mladež, ki mu je priredila tako ljubeznivo slavnost, da jo bo gotovo pomnil vse življenje. G. župnika so otroci odeli s cvetjem tako obilno, da je zgledalo pred njegovim sedežem kot ve lik vrt. Do 1,500 ljudi je bilo navzočih^ O slavnosti sami bomo tekom tedna še poročali. Mussolini je padel konja in se ranil s pušča nobenih sorodnikov. Doma je bila iz Petrušne vasi pri Zatičini, kjer zapušča' šest let staro hčerko, starše, brate in sestre. Tu je bivala dve leti. Ranjka je bila članica društva Vodnikov Venec; SNPJ. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi ranjki ^hranjen blag spomin. * Včeraj je bilo v Indiji v splošnem puntu ubitih 500 oseb. Rim, 23. maja.—Benito Mussolini, laški diktator, je danes pri svojem jutranjem sprehodu padel s konja, oziroma ga je konj vrgel s sebe. Pri padcu se je Mussolini dovolj poškodoval, tako da je moral odpovedati sprejem bolgarskih di- Mus- solini je zlasti po obrazu močno ranjen. Garfield samomorilec V soboto zvečer se je na svojem domu v Mentor, Ohio, v bližini Clevelanda, ustrelil 39 let stari John N. Garfield, ki je vnuk bivšega umorjenega predsednika Z e d i n j e n i h držav, James Garfielda. Kaj ga je gnalo v smrt, niso mogli dognati. Bivši notranji tajnik ne V 1* •J • • V • i V»1 zeli iti v jeco. Pritožil se bo na najvišjo sodnijo Washington, 23. maja. Albert B. Fall, kabinetni tajnik notranjih zadev pod predsedništvom Hardinga, ki je podelil za podkupnino $100,000 raznim petro-lejnim interesom za $100,000,-000 vredne zemlje, in ki je b"il obsojen na 90 dni zapora tozadevno, se je sedaj izjavil, da se bo pritožil na najvišjo sodnijo, da revidira njegov slučaj. Obravnava o njegovem slučaju pa ne more priti na vrsto pred enim letom. In če bo Fall spoznan tudi na najvišji sodni j i krivim, tedaj pa ima še vedno priliko, da dobi od predsednika pomilošče-nje, ali pa naprosi distriktno sodnijo, da mu kazen odpusti radi "slabega zdravja." Kot znano, je Albert Fall, ko je bil kot tajnik notranjih zadev, prodal petrolej-nim interesom nad $100,000,000 vrednosti vladne zemlje, iz katere so petrolejni magnatje dobivali milijone dolarjev petroleja. Predsednik Harding je radi tega škandala nagloma umrl, dočim se je obravnava proti Fallu in drugim vlekla leta in leta ter je veljala vlado stotisoče dolarjev, toda republikanci že znajo skrbeti,/da svojih pristašev ne pošljejo' v ječo, katero so tako sijajno zaslužili. -o- Nova slaščičarna Kot nam poroča Mr. Jos. Po graje, je Mr. Jos. Post, 6703 Edna Ave., kupil od Mr. Andy Kav-čnika slaščičarno na 1128 E. 71. St. Mr. Jos. Post in njegova so proga sta člana "Vesele družbe," in gotovo bodo vsi prijatelji in znanci v njih novih prostorih ze lo dobro postreženi, za kar garantira tudi Mr. Jože Pograjc ki si zna vedno dobiti dobrega gospodarja. Rojak ponesrečen Na roki se je poškodoval v tovarni Mr. Anton štrukelj, 12509 Maple Ave. Moral bo ostati do ma par tednov. Ali so nemški vohuni vrgli bombo radi katere je bil obsojen Mooney San Francisco, 23. maja. — Sodnik Wood je danes odredil novo preiskavo v slučaju delavskih voditeljev Mooney in Billings, ki sta bila obsojena v dosmrtni zapor, ker so ju porotniki spoznali krivim, da sta zagna- ubitih in nad 40 ranjenih. Do nove obravnave je prišlo, ko je, . y<1 , , , . , i • ^ i Tv/r m i • je vršila od oktobra meseca priznal neki Carl von Moltke, ki j . . . Nekaj drobnih novic iz naselbine Rarberton Dne 4. junija bo graduiralo iz Barberton višje šole 115 dijakov. Med temi je 14 slovenskih fantov in deklet. In izmed vseh 3e je najboljše odlikovala skozi vsa štiri leta pohajanja v višje "sole Miss Josephine Platnar, ki je edina Slovenka med Šestimi, ' je povzročil včeraj pre_ ljenje narodov sveta. je bil spoznan krivim roparske-! ga vloma, da so bombo v ameri-* ško parado v San Franciscu vrgli baje nemški vojni vohuni. Von Moltke, ki trdi, da je nečak slavnega nemškega generala, ki je poznan izza francosko - nemške vojne, pravi, da ima dokaze, ki so shranjeni v neki veliki banki v New Yorku, in iz katerih se lahko dožene, da so nemški vojaški tajni vohuni povzročili, da je bila bomba zagnana. Sodnik Wood je sedaj svetoval von Molt-keju, da naredi nemudoma pri-ziv proti svoji obsodbi, nakar bo postavljen pod probacijo, in medtem bo u pel j ana preiskava, ki naj dožene resničnost njegove trditve. Von Moltke sam je izjavil, da je bil tajni nemški ogle-duh tekom svetovne vojne v Ze-dinjenih državah. -o-- Državljanska šola V četrtek, 28. maja, se zaključi pouk v državljanski šoli, ki se v dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Pouk se prične ponovno prvi četrtek v cejšno razburjenje, ko je zapustil dvorano, v kateri je bil prirejen banket v počast ameriškim županom, in pri katerem se je serviralo vino. Porter je znan suhač. Toda drugi dan, ko je bil županom prirejen ponoven banket, se je Porter premislil. Naliti si je dal vina, oktobru mesecu. Kdor ni dovr-; nesel kozarec k ustnicam, na-šil'šole, se lahko medtem udele-: kar je postavil kozarec zopet žuje pouka, ki se vrši tekom me- |na miz0- po koga hodi tak žu-seca junija in julija vsak torek,1 Pan v Francijo, ko mora ven-od 7. do 9. ure zvečer v uradu dar dobro vedeti, da je glavna Citizens Bureau, tretje nadstropje, staro sodnisko poslopje. Kdor je plačal za, šolnino v redni šoli, mu ni treba plačati nobene šolnine. Vprašajte za Mr. George A. Green ali za Mr. Joseph Tri- pijača v Franciji—dobro vino. Kaznenci zažgali zapore. 10 obstreljenih Vandalia, 111., 24. Maja—V državnih zaporih v tem mestu nastic, ki vam bosta šla v vseh i je med jetniki nenadoma zbruh- ozirih na roke. Medtem pa opominjamo na veliko državljansko slavnost, ki se vrši na dan 4. julija v Brookside parku. Slavnost bo prirejena v počast vsem onim, ki so letos obiskovali državljanske šole. Uprizorjen bo umetal-ni ogenj, na razpolago bodo naj- nil punt. Eno uro so si prizadevali jetniki, da si priborijo pot iz zaporov, toda poleg stražnikov je dospela policija in ena stotnija narodne garde. Jetnike so kmalu imeli pod kontrolo. Vendar so štirje pobegnili in deself jih je*bilo nevarno boljši govorniki, governer White obstreljenih 7 rliia t' 'o sam navz°č> in med vse učen- Lepe oblike* za graduantinje ^ državljanske šole bodo raz- Kazen je doletela nepo Inmiono \rolilra> Hinlamo r/ "zlorim - m_______ _ ^f«___• dobite gotovo pri našem sloven-!del-iene velike dlPlome 2 2latim skem trgovcu Benno B. Leustig, P^atom. Prihranite si ta dan za 6424 St. Clair Ave. Priporoča-jsebe m za svoj° dru*ino-mo to trgovino našim Slovencem Važna seja in bratom Hrvatom. Listnica uredništva stenega poštarja Milwaukee, Wis., 22. maja. — Veliko zanimanje je povzročila v tem mestu aretacija prvega po- V sredo zvečer, točno ob 8. uri, možnega poštarja H. Pitch, ki je se prične seja združenih druš- bil od poštnega nadzornika obto- Naročnik. — Ne, vi ne morete j tev jare sv. Vida. Ker imamo j žen, da je kradel pisma, v katfih biti deportiran, ker ste prišli v Ameriko pred 1. julijem 1924. Toda tudi prvega, niti drugega papirja ne morete dobiti, ker ste prišli sem nepostavnim potom. * Governer države New York, Roosevelt, se je vrnil iz Pariza v Ameriko. že 31. maja piknik, je potrebno, I rjh je slutil bankovce. Pisma da so vsi zastopniki navzoči. Zadnji pouk Šola za pridobitev ameriškega državljanstva se zaključi v četrtek, 28. maja. Za nadaljna pojasnila se lahko obrnete na uredništvo tega lista. je uničil, ko je potegnil denar iz njih. Pitch se je nahajal preko 30 let v poštni službi in si je ta čas pridobil popolno zaupanje vseh krogov. Ko so ga aretirali, se je skušal umoriti, kar so mu pa pravočasno preprečili. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOMC) SLOVBNIAH DAILY NSWSPAPIR Published daliy except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Ca Ameriko In Kanado na leto :...|5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol lota 11.60 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto $S.S0; pol leta tS.OO Za Evropo celo leto $7.00, pol leta (3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljat ve naslovite: Ameriika Domovina, >117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1831. JAMES DXBEVEC and LOUIS J. PIBC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Ofllce it Cleveland, Ohio, under the Act o I March 3rd, 1171. 83 No. 123. Mon., May 25th, 1931. Verižne trgovine Po Ameriki so se v dobi republikanske administracije tako razpasle takozvane. verižne trgovine, da je obstoj neodvisnemu trgovcu, ki prodaja živež, postal že skoro nemogoč. Te verižne trgovine so znane pod imeni "A. & P. Stores," potem The Kroger Grocery Co., The Fisher Brothers in druge. ^ Ako jih mi zovemo "verižne trgovine," ne smemo misliti izraza "verižne" kot pomeni ta izraz v stari domovini. Izraz "verižni" tolmačijo tam tako, kot da pritiska cene umetnim potom navzgo'r in dela pri tem ogromne dobičke. Ameriške verižne trgovine so pa ravno v nasprotju s tem: one skušajo prodajati ceneje,*toda ker je pod enim vodstvom toliko tisoč trgovin, je uprava cenejša, in lahko prodajajo nekoliko cenejše, toda pri teh tisočerih trgovinah naredijo vseeno ogromne profite vsako leto. Pri tem pa te velike kompanije seveda ne pomislijo, da so uničile tekom let tisoče in tisoče eksistenc. Nedavno pri-občena štatistika pripoveduje, da je tekom zadnjih 15 let zaprlo nič manj kot 27,000 nedo\Hsnih malih trgovcev svoje trgovine radi brezprimerno ostre konkurence verižnih trgovin. Verižne trgovine en čas prodajajo ceno, potem pa, ko se jim posreči izpodriniti neodvisne tekmece, pa začnejo lesti s cenami navzgor. Konkurenca je odstranjena, in kjer konkurence ni, tam se diktira poljubne cene. Res je, da dobite na tem ali onem blagu v teh verižnih trgovinah nižje cene kot pa v neodvisnih, samostojnih trgovinah. Res je pa tudi, da so v verižnih trgovinah mnogokrat zelo dražji kot pa v malih trgovinah. O tem se je že vsakdo prepričal, kdor je kupoval v obeh vrstah trgovin. Od časa do časa imajo te verižne trgovine posebne razprodaje, katere močno oglašujejo. Kvaliteta blaga pa ni kaj posebnega. Ali dobite manjšo kanto ali pa ceneje blago, nekai zastonj vam kompanije gotovo ne bodo dale, ker sicer ne bi mogle plačevati ogromnih dividend. Nekaj pa imajo naši neodvisni trgovci, zlasti naši slovenski mesarji in groceristi,' glede česar se jim verižne trgovine nikdar ne morejo približati, ln to je kredit našim roja kom, ko nakupujejo blago. Pojdite v verižno trgovino in skušajte dobiti blago na knjižice. Smejali se vam bodo. Kompanisti hočejo samo gotov denar, nobenega kredita, nič .zaupanja. Denar sem, je njih geslo. Zato pa te kompanijte ničesar ne zgubijo, pač pa plačujejo svojim delničarjem ogromne dividende! * Kaj pa naši slovenski trgovci! Ko bi dobili skupaj tisti denar, katerega so zgubili naši slovenski trgovci v Cleve-land-u tekom zadnjih 30 let, ko so odjemalci ali umrli, odšli v neznane kraje ali pa odrekli plačilo, tedaj bi ta svotfci znašala dovolj, da bi zgradili deset narodnih domov, vsak vreden $500,000, postavili vse nove cerkve in šole v domovini, pa bi še ostalo dovolj, da bi se za eno leto plačal asesment vsem članom in članicam vseh društev, zvez in jednot v Clevelandu. Mi vemo, da je danes v Clevelandu približno 400 slovenskih trgovcev. In ti imajo knjige, ki kažejo od $5.00 do $1,000.00 dolga od posameznika. In kaj je bilo še leta nazaj ! Tu pride tista ogromna razlika med verižno trgovino in med našo neodvisno slovensko trgovino. V verižni trgovini vas poznajo samo za gotov denar, v naši slovenski trgovini pa vas poznajo, če imate denar ali pa prazen žep. To ve tisočero rojakov in stotero trgovcev. Pa še nekaj! Verižne trgovine ne dajo niti centa v naše narodne namene, za domove, za cerkve, za šole, za društva! Vse to mora podpirati slovenski trgovec, nad katerim so neprestano in mu kličejo: daj, daj! In naš trgovec daje in daje. Ob koncu leta žalostno [ista po svojih knjigah in šteje zgubo. Koliko stotin slovenskih trgovcev je že moralo zapreti vrata radi tega! Medtem pa lastniki verižnih trgovin zadovoljno štejejo ob koncu leta mastne dobičke in se smehljajo dobrosrčnosti ljudi, ki tako drage volje nosijo gotov denar v njih trgovine. Njim ni treba podpirati društev in naših organizacij, njim ni treba pisati v knjige dolgov, kot jih morajo naši trgovci. Srečni lastniki verižnih trgovin! Cleveland, O.—ZAHVALA,— Tem potom se iskreno zahvaliva vsem najinim prijateljem za presenečenje, ki so ga nama pripravili od priliki 25-letnice najine poroke. V prvi vrsti gre iskrena hvala mojim sestram Cilki in Mary, najinim hčerkam in Mrs. Vidergar, ki'so se mnogo trudile, da je party tako lepo izpadel. Lepa hvala Mrs. Mally, naši skrbni kuharici, za pomoč in oskrbo. Ona nama je kuhala tudi pred 25 leti za najino ženito-vanje in želiva, da bi nama kuhala tudi o priliki najine zlate poroke. Najina topla zahvala bodi izrečena pevcem društva Lira in njih pevovodji Petru Sr-novšniku, ki so nam s svojim krasnim petjem napravili večer še bolj pomenljiv in slovesen. Prav lepa hvala najini hčerki Jennie in soprogu Franku Habi-chu in očetu Bartol Habichu. ki so nama prišli čestitat iz Pennsylvanije, kar naju je jako ganilo in razveselilo. Najlepša hvala našim dobrim sosedam in prijateljicam, ki so tako pridno delale in dekletom, ki so tako pridno stregle in pripomogle, da so bili gostje dobro postreženi. Lepo se zahvaliva tudi našemu izbornemu godcu Jackie Zorcu za lepo godbo in poznanemu cvetličarju Slapniku za cvetlice. Najprisrčnejšo hvalo sva dolžna vsem našim dragim prijateljem, ki so nama v tako obilnem številu prišli čestitat in naju tako obdarili ter nama tako izkazali svojo naklonjenost. Ponosna in srečna sva, da sva obdržala vaše prijateljstvo in zaupanje skozi celih 25 let in ta zavest naju bo spremljala in bodrila na potu najinega življenja. V upanju, da nama. bo mogoče v enaki meri poravnati vašo dobroto, se še enkrat vsem skupaj iskreno zahvaljujeva in ostajava udana Mr. in Mrs. Frank Rode. Bela Ljubljana.—Rojaki in rojakinje od tukaj in iz bližnjih okclic; da ne boste pozabili na veliko slavnost, ki se vrši pri nas v Euclidu ali beli Ljubljani 30. in 31. maja! Gotovo nas obiščite ta dva dneva, boste videli, kaj znamo mi Ljubljančani napraviti. Pripeljite seboj svoje družine, prijatelje in prijateljice, da skupno porajamo. Vršila se bo volitev novega župana, "Miss Ljubljana," izvršila se bo krsti-tev nove slovenske ceste in še mnogo drugega zanimivega bo. Natančnejši program bo priob-čen v tem listu te dni enkrat. Kaj takega res še niste videli in ne slišali. Odbor za to slavnost je neutrudno na delu, da pripravi vse najboljše, da bo gotovo vsak najboljše postrežen in da bo dovolj vesele zabave za vse. • Torej 30. in 31. maja naj bo ljubljanski dan in pohitimo vsi v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Pozdrave vsem čitateljem tega lista, Rozi Zdešar. Frank Clark: VRATOLOMNI POLETI V ZRAKU Girard, O.—Kot vsako leto, tako bo tudi letos velik koncert na 30. majal Spominski dan, pod avspico Slovenskega narodnega doma. Na koncertu nastopi vsem poznani pevski zbor "Zvon" iz Clevelanda; pevovodja Mr. Primož Kogoj. Nastopi moški, ženski in mešan zbor ter moški kvartet. V solospevih nastopijo: Agnes agar, Mary Maver in -Vn nes Žagar, • Mary Maver in Vin-ccnc Zimšek. Mešan zbor poje venček narodnih pesmi. Na klavir spremlja Josip Kogoj. Nastopi tudi znani nam hrvatski pevski zbor "Strossmajer" iz Youngstown, O., pod vodstvom profesorja Hermana Gaussa. Ta zbor bo zapel več hrvatskih pesmi. Kot je razvidno iz programa, bo za ljubitelje petja veliko užitka. Občinstvo je vljudno vabljeno, da nas poseti v velikem številu. Pričetekf je ob dveh popoldne. Vstopnina za popoldne in zvečer je 75 centov, samo za zvečer jc pa 50 centov. Za ples bo igral dobro znani Hojer trio, da bo tudi plesaželjnim zadoščeno. Vsak je dobrodošel. Za veselični odbor: John Ivosin. Včasih mi pride na misel, kako smo letali v začetku, zrako-plovstva. ko ni bilo za nočne polete nikakih luči na zrako-plovnem pristanišču, in vendar se je tako malo zrakoplovcev ponesrečilo. Ko sem delal nočne polete na Venice polju v Kaliforniji, je navadno moj mehanik zakuril na prisjtanišču velik ogenj, po katerem sem se ravnal, kadar sem hotel pristati. Neke noči sem pa izostal dlje, kot sem nameraval, in ker je bilo zelo mrzlo, je odšel mehanik domov. Ogenj je ugasnil in še danes mi ni jasno, kako sem mogel pristati z aeroplanom brez vsake nesreče. Kar se tiče nočnih letalcev, bi jaz prisodil prvenstvo Mope Moltrupu. Po vojni je kupil za mal denar že rabljen aeroplan in sklenil, da poleti v Kalifornijo, dasi so mu premožni starši v Pittsburghu zelo branili. Poletel je srečno do Williams, Arizona, ki leži 7,000 čevljev visoko. Radi te višine je bilo skoro nemogoče dvigniti v zrak aeroplan, izdelka kot ga je imel Mope. Prenočil je v nekem hotelu in je navsezgodaj drugo jutro zastartal aeroplan, v veliko začudenje tamkajšnjih ekspertov. Ko leti kakih deset minut, se spomni, da je pozabil plačati v hotelu svoj račun. Ker se je bal, da ga bodo morda radi tega na prihodnjem postajališču prijeli in mu zarubili aeroplan, se je vrnil in zopet pristal v Williamsu. Hotelir je bil zelo začuden nad poštenostjo mladega zrakoplovca, rekoč, da se mu ni bilo treba vrniti, ker bi bil lahko denar poslal. Ko je Mope plačal račun, ki je znašaj par dolarjev, se je hotel zopet dvigniti, toda to pot se mu to ni posrečilo in je treščil s svojim aeroplanom v vrhove bližnjih dreves. Njemu se ni zgodilo ničesar, toda aeroplan je bil zelo poškodovan. Pri sebi ni imel dovolj denarja, da bi dal aeroplan popraviti, niti dovolj, da bi se peljal z vlakom v Kalifornijo, zato še je udinjal, pri nekem farmarju, kjer je delal več mesecev in si prislužil toliko, da je imel za vlak do Los Angtrlesa. Od tam je pisal domov po denar, s katerim je dal svoj aeroplan popraviti in poslati v Los Angeles. Svoj aeroplan je imel \ Rogers zrakoplovnem pristanišču, toda je vsako popoldne pri- letel v Venice, kjer je imel svojega dekleta. Puščal je svoj aeroplan na nekem polju z odprtim stikom, tako, da mu je bilo treba samo propeler obrniti, pa je aeroplan zastartal. Navadno je potem odletel pozno ponoči in ga ni ovirala niti megla, niti dež. Nekega večera bi se mu bila pa skoro pripetila velika.nesreča. Svoj aeroplan je pustil kot navadno na polju, pa so naj-brže otroci stikali tam okrog in odprli ključ za gasolin. Ko je Mope prišel nazaj in zavrtel propeler, je aeroplan zastartal. predno je mogel skočiti Mope na svoj sedež. Hitro se je oprijel krila in aeroplan ga je nosil v krogu po polju, dokler se ni s prednjim koncem zapičil v zemljo in zlomil pri tem propeler. Mope je danes izvrsten pilot pri zračni pošti na vzhodu. Nekoč smo snemali slike za film v bližini mesta Santa Monica. V sliki je fungiral tudi aeroplan, katerega sem vodil jaz. Po končanem delu sem se odpravljal, da poletim nazaj v Los Angeles, ko me igralka Betty Compson prosi, da bi je vzel seboj. Temu se je pa uprl direktor Brenon, in njegova je obveljala. Odpravil sem se torej sam, in komaj so kolesa zapustila zemljo, mi je Betty mah nila z roko v pozdrav. Obrnem se, da ji odzdravim, v tistem hipu pa trešči ^ero^lan v košato drevo, in se prevrne v malo dolinico. Zgodilo se mi sicer ničesar ni, toda bil sem tako jezen na svojo neprevidnost, da sem zlezel izpod razbitega aeroplana in se vsedel pod bližnje drevo. Kmalu prihiti vsa filmska družba na lice mesta, misleč, da sem gotovo mrtev pod aeroplanom. Iskali so me pod aeroplanom, jaz pa sem kadil cigareto in jih opazoval izpod drevesa. Ko me je končno ravnatelj zagledal, čilega in zdravega, je (jil strašno hud, ker sem mu razbil aeroplan in pa menda tudi zato, ker se nisem ubil. Nekega dne je prijatelj Al Johnson zvedel, da neka filmska družba plača $50.00 onemu, ki se spusti iz zrakoplova na tla, na biciklju, seveda s privezanim padalom. Johnson je imel padalo, njegov prijatelj Freddie Hoyt je imel pa aeroplan, toda noben izmed njiju ni imel potrebnega bi-ciklja, oba skupaj sta pa imela $15.00 gotovine. Hoyt je pristal, da se bo lotil podjetja in skupno gresta k trgovcu z biciklji, kjer kupita enega za $45.00. Plačala sta takoj $15.00 jn se s trgovcem dogovorila, da vzame trgovec bicikelj nazaj, ako ga bosta vrnila nepokvarjenega. Drugače pa plačata vseh $45.00. čemu sta kupila nov bicikelj za vratolomno podjetje, mi je še danes uganka. Dvigneta se z aeroplanom v zrak, pod aeroplanom sta pa imela privezan bicikelj. V višini 2,000 čevljev zleze Johnson iz aeroplana na bicikelj in Hoyt prereže vrv. Johnson začne z nogami potiskati pedala, prav kakor bi se nahajal na trdi zemlji, čez nekaj časa potegne za vrvico in padalo se razpne v,per-fektnem redu nad njim. Zmenjena pa sta bila, da bo Johnson deset čevljev nad zemljo spustil bicikelj, da bo tako nepoškodovan padel na zemljo. Toda Johnson je na to pozabil in padel je na zemljo na biciklju, ki se je popolnoma razbil pod njim, dasi se Johnsonu ni ničesar zgodilo. Ko je potem Hoyt pristal z aeroplanom in je videl razbit bicikelj, je hotel Johnsona pre-tepsti in ga je lovil po polju, pa ga k sreči ni vjel. Govorila pa še dolgo zatem nista seboj. Dobila sta za svoje podjetje $50.00, a sta morala plačati $45.00 za razbiti bicikelj, torej jima j« ostalo od vsega samo $5.00. Včasih se kak pilot ponesreči v viharju in nekateri mislijo, da je strela udarila v aeroplan. Tako domnevanje je popolnoma napačno, ker se spominjam samo enega slučaja, da je treščilo v aeroplan in pilot je pozneje po-veda, da se pri tem ni zgodilo nič drugega, kot da se je pokazalo par isker na motorju. Strela ne udari v noben predmet, ako nima ta zveze z zemljo. Včasih so zrakoplovci mnogo pili, danes je pa to strogo prepovedano. če pilot količkaj diši po opojnj pijači, pa ne sme dvigniti aeroplana v zrak. Niti svojega zasebnega aeroplana ne sme pilot dvigniti, ako količkaj sumijo, da je natreskan. To me spominja na zanimiv dogodek, ki se je pripetil, ko smo priredili v Santa Ana banket v počast izdelovalcu aeropla-nov, Glenn Martinu. Na banket je bilo povabljenih mnogo zrakoplovcev, ki so prileteli od vseh krajev skupaj. Dva prijatelja in jaz smo leteli k banketu v aeroplanu s tremi sedeži. Ko smo se odpravljali z banketa, je neki pilot zvedel, da se je eden med nas preskrbel s steklenico dobre pijače, da jo bomo spotoma spili. Na vsak način se je hotel radi tega peljati z nami, dasi je bil naš aeroplan samo za tri osebe. Ko smo bili kakih 5,-0Q0 čevljev visoko; je oni, ki je vzel pijačo na banketu, vzel steklenico in jo podal meni. Napravil sem dober požirek, potem pa zlezel s sedeža na krilo aeroplana in vzel steklenico seboj. Takoj sta začela vpiti name lastnik steklenice in oni žejni pasa-žir, naj se vrnem s steklenico nazaj. Jaz se jima pa smejem, se lepo vsedem na krilu in sj privoščim par poštenih požirikov iz steklenice. To je pa razkačilo oba žejna tovariša in začneta plezati lSroti meni in eden izmed njiju je bil star nad petdeset let.' Pilot zavpije nad njima, naj gresta nazaj, ker se je bal, da bo aeroplan izgubil ravnotežje, toda se nista zmenila za njegovo vpitje. Ko sta prišla blizu mene, sem splezal na gornje krilo in od tam na zadnji konec aeroplana. kamor se mi nista upala slediti in sem tako v miru izpraznil steklenico. In to vse samo iz same prešerne nagajivosti. Nekega dne se filmska družba spomni, da se še ni vzela slika, ko se spusti človek z enega aeroplana na drugega. Al Johnson se ponudi, da bo to napravil. Privezali smo na nek aeroplan, na repu, kake štiri čevlje dolgo vrv, z mnogimi vozli, po kateri bo Johnson splezal na aeroplan. V mojem aeroplanu dvignem Johnsona 5,000 čevljev v zrak. Tam zleze Johnson na krilo aeroplana, nakar poletim pod drugi aeroplan, na katerega bi moral Johnson splezati po vrvi. Johnson se je oprijel vrvi in začel plezati na aeroplan. Pri prvem vozlu je pa Johnson vtaknil svojo nogo skozi vrv in nikakor ni mogel potegniti noge ven, ker se brez oprijemom noge, ni mogel dvigniti kvišku. Ker je bila vrv privezana na repu aeroplana, se je ta z zadnjim koncem pričel nagibati nizdol, a Johnson si ni mogel nikakor pomagati. Jaz sem letel v svojem aeroplanu pri strani in sem dal Johnsonu signal, naj razpne padalo. John uboga in padalo se razpne. Za trenutek se je zdelo, da je aeroplan obstal na mestu, ker ga je potegnilo razpeto padalo nazaj, nato pa se vrv, ki je držala Johnsonovo nogo pretrga in on začne padati s padalom proti zemlji, še dolgo potem je govoril ,da ima eno nogo daljšo od druge, ker jo je vrv nategnila. Johnson je bil sploh eden najbolj predrznih zrakoplovcev, kar sem jih poznal. Nekega božiča se je ponudil, da bo igral sv. Miklavža za dečke na mestni farmi. Oblekel se je v primerno obleko, si naložil v vrečo razna darila, nakar ga je neki pilot dvignil v zrak. Iz primerne višine se je spustil s padalom na tla in pristal na dvorišču te farme, kjer je začel razdajati darila. Nekoč smo snemali sliko, ko se mora pilot spustiti jz gorečega aeroplana na zemljo. Johnson se je ponudil, da zažge aeroplan in se s padalom spusti na tla. V 5,000 čevljev višini, je ustavil motor in zažgal aeroplan, ki je bil ves polit z bencinom, potem pa skoči iz aeroplana. Pri tem se je pa jermen njegovega padala zataknil za žico pri krilu in Johnson ga ni mogel odtrgati. Jaz sem v svojem aeroplanu vrtel kamero in sem vse videl in za gotovo mislil, da je po John sonu. Toda on ni izgubil svoje glave. Zlezel je nazaj v goreči aeroplan, oprostil jermen in zopet skočil ven. Aeroplan je padal proti zemlji, iz njega so pa švigali plameni do 100 čevljev visoko. Z aeroplanu pa je padal tudi Johnson, ki si ni upal raz peti padala, boječ se, da se mu vname. Kakih 400 čevljev od zemlje pa se naenkrat aeroplan zasuče v stran in Johnson hitro razpne padalo in tako srečno pristane na zemljo. Ko je priletel na tla, se je z brado udaril ob svoje 'koleno, da so kar zobje šklepetali, drugače se mu pa ni ničesar zgodilo. -o- MAYTAG PRALNI STROJI SE DOBRO PRODAJAJO "Večja prodaja pralnih strojev pomeni boljše pogoje v delavskem položaju," pravi E. H. Maytag, predsednik The Maytag Company, Newton. "Pralne stro je kupujejo večinoma delavski sloji in jaz smatram našo trgo vino za boljši barometer razmer, kot pa razne druge statistike Delo da masam denar, s katerim morejo kupovati. Naša aprilova prodaja pralnih strojev letos, je bila veliko boljša kot prvih pet mesecev leta 1931. Maytag tovarna je začela obratovati sredi aprila v polnem obsegu. Nekateri dan se dela po 13 ur in nekateri oddelki delajo cclo po 24 ur." --o- Železnice zahtevajo zvišanje pristojbin New York, 22. maja. — Vodstva ameriških železnic bodo zahtevala od Meddržavne trgovinske komisije, da smejo zvišati pristojbino za pošiljanje blaga po železnicah. Ravnatelji trdijo, da radi nizkih pristojbin železnice ne morejo naročevati nobenega novega materijala. Pristojbine za pošiljanje blaga bi se v toliko znižale, da bi to zneslo na leto $500,000,000. Na ta način bi potem železnice lahko naročile mnogo novega materiala in bi s tem tisoče delavcev dobilo delo. To je bilo v dobrih časih, ko je bilo tako težko dobiti stanovanje: Mlad zakonski mož se poda nekega jutra po mestu, da poišče nekoliko večje stanovanje. Proti večeru pokliče svojo ženo po telefonu: "Veselo novico ti moram sporočiti. Ves dan sem trapal po mestu, a končno se mi je vendar posrečilo, da sem našel primerno -stanovanje." "Joj, ali res? pridi no hitro domov, da mi poveš natančno, kakšno stanovanje je." "Se nič ne mudi. V novo stanovanje se bova selila šele čez dve leti, ker ima sedanja stranka še pogodbo za dve leti. A Mož je prišel "malo" bolj kasno domov in "malo" izven reda je bil tudi. žena mu ni nič rekla, ker bi se takrat gluhih ušes itak ne prijelo, ampak zjutraj pri zajtrku je začela drdrati in je drdrala v eni sapi in mu napravila vesoljno spoved brez odpuščanja njegovih smrtnih grehov. Ko ga tako zmiva, pa v. svojo veliko grozo zapazi, da je mož niti ne posluša, ampak mirno bere Ameriško Domovino, katere prejšnji dan ni "utegnil" prebrati. Ta moževa brezbrižnost in nepokorščina jo silno razjari, pa preneha z litanijami in vzdigne glas za pol tona višje in reče: Ali ga vidiš dedca! Saj me niti ne poslušaš!" "Kaj praviš?" se obrne mož od časopisa. 'Pravim, da me niti ne poslušaš, če ti malo izprašam vest." "O, kaj si meni govorila tisto stvar ? Jaz sem pa mislil, da se učiš govora za kako slavnost." A "Ti!" reče žena svojemu možu. ".Tukaj berem, da potrebuje moški-osem ur spanja, medtem ko ga pgtrebuje žena deset ur." "Tudi jaz sem že nekaj takega slišal." "To je pa imenitno: Odslej boš ti ustajal zjutraj dve uri prej, boš zakuril furnez, skuhal zajtrk in mi ga prinesel na posteljo, medtem k6 bom jaz dve uri dlje ležala." A "Zakaj pa iščeta zakonska Ki-bic razporoko?" "Ker ni zastopnosti med njima." "Kaj se ne zastopita?" "Nak!" Vsakikrat,, kadar hoče ona njega vjeziti, se ji on le smeje." A V nekem časopisu sem bral tole: Mrs. W. F. Pity je napravila preskušnjo za policistinjo. Safety direktor je pa ni hotel sprejeti v službo, ker je hotela nositi'mesto policijskega količka —■ valjar. A "Ali te tvoja žena zmerja, kadar prideš kasno domov?" "Nikdar! Ampak vselej, kadar pridem kasno domov, ustane ona ob štirih zjutraj in začne igrati na klavir." A Mr. in Mrs. Adam Bimbo se šetata v kopalnih oblekah na jezerskem obrežju. Nasproti jima pride Mr. Smith tudi v kopalni obleki, ki ni poznal Mrs. Bimbo, zato mu jo Mr. Bimbo predstavi. Par dni zatem se pe-lja Mrs. Bimbo v ulični železnici. Na neki postaji vstopi moški, ki se vsede nasproti Mrs. Bimbo in ji začne galantno kimati z .glavo. Mrs. Bimbo se je moški zdel znan, vendar se ni mogla takoj spomniti, kje ga je videla. Končno ji pa le pride na misel in veselo vzklikne, da se je slišalo po vsem vozu: "Oh, hello Mr. Smith! Oprostite, da vas nisem takoj spoznala. Vzrok, da va« nisem spoznala, je pa ta, ker vas še nikdar prej nisem vit dela v obleki." KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 30. in 31.—"Krstija" v beli Ljubljani, ki jo priredi Ljubljanski klub v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 30.—Društvo Euclid št. 29 SDZ, veselica na štrumbljevih prostorih. 31.—Skupna društva fare sv. Vida prirede piknik na špel-kotovih farmah. 31.—Društvo Warrensville, št. 31 SDZ, piknik pri A. Gori-šek na Green Rd. 31.—Društvo Soča, piknik na Močilnikarjevi farmi. • 31.—Piknik društva Brooklyn št. 135 SNPJ na Železnikar-jevih prostorih, 4002 Jennings Rd. JUNIJ 7.—Društvo Bled št. 20 SDZ, piknik na Goriškovi farmi na Green Rd. 7.—"Zarja" piknik pri Go-rišku v Noble, O. 7.—Društvo Doslužencev, piknik na Pintarjevih farmah. 14.—Clevelandski Sokol piknik v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. 14.—Društvo Napredni sosedje, št. 144 SSPZ piknik na Jennings Rd. 14.—Društvo sv. Alojzija, piknik na cerkvenih prostorih, Maple Gardens, Maple Heights. 14.—Piknik društva sv. Ivan št. 4, na štrumbljevi farmi. 14.;—Podružnica št. 25 S. Ž Z., razvitje zastave v S. N. Domu. 21.—Društvo Zvon, piknik na Goriškovi farmi, Randall, O 21.—Društvo sv. Jožefa, št. 169, KSKJ praznuje 10-letnico svojega obstanja. Dopoldne cerkvena slavnost, popoldne pa piknik na Močilnikarjevih farmah. 21.—Piknik Kluba slovenskih vdov, na Štrumbljevi farmi. 21.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights, Maple Gardens. 28. — Ameriški slovenski "Orel," javna telovadba in piknik na štrumbljevih prostorih. 28.—"Hrvatska S v o boda" piknik v Slov. Društvenem Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. 28.—Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens. 28.—Dramsko društvo Ivan Cankar piknik na Močilnikarjevi farmi. 28.—Društvo Lovci sv. Ev-stahija, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O. JULIJ 4.—St. Clair Rifle kluub, piknik na Močilnikarjevi farmi. '4.—Društvo Kras št. 8 SDZ, piknik na špelkotovih prostorih. 5.—Piknik fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih Maple Gardens v Maple Heights. 5.—Piknik društva sv. Sava št. 1, na štrumbljevi farmi. 5.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, piknik na Močilnikarjevi farmi. 12.—Klub Hinje, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 12.—Društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ, piknik na Špelkotovi farmi. 19.—Piknik skupnih društev Z. S. Z. na štrumbljevih prostorih. 19.—Skupna društva Zapad-ne Slovanske Zveze priredijo piknik na štrumbljevi farmi. 19.—Slovenska Delavska Zadružna Zveza, piknik na Gori-škovih farmah v Noble, O. 26.—Piknik Slovenskega Doma, Holmes Ave., na Močilnikarjevi farmi. AVGUST 2.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo piknik na Špelkotovi farmi. 2.—Društvo Tabor št. 139 SNPJ, piknik v Maple Gardens, Maple Heights. 9.—Društvo Kranj, piknik na Pintarjevih farmah. 16.—Dramsko društvo Naša Zvezda, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O. 23.—Društvo Cvet, piknik na prostorih fare sv. Lovrenca. 30.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O. VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA E2 Ob tem spominu se mu je umeknila groza, samo eno spoznanje se mu je vedno bolj jas-nilo v mislih: "če jo hočem imeti, moram živeti, če hočem živeti, moram v sebi dušiti misel na lastno ovadbo. Da me ne zmrvi. da me ne zmrvi! če me prej ne zmrvi Blaž s svojimi opomini!" In čutil je, kako vedno bolj in bolj sovraži skrivnostnega starca, ki je vseveden, ki gleda prikazni in ki ga ne ovadi. "Samo, da tega ne spozna!" In je odganjal spomin na umor, ter se veselil France, ko je prišla v čumnato, veselil se vsakega obiska ter prosil ljudi, da so ostajali pri njem, se razgo-varjali ter mu nosili novice. Samote, samote, te strašne tovari-šice slabe vesti, se je bal in ple-tel rajši svoje misli, kako bi zasnubil Franco. Na zunaj je postajal vedno bolj zbadljiv in hli-riil veselost. "če enkrat dobim Franco, potem bo misel na samo-ovadbo splahnela. Imel bom druge skrbi." V takih razmišljevanjih se je prizibala k njemu botra Kosma-čka. "Vidiš!'' mu je dejala, "to'je za kazen za tvojo nehvaležnost". Ali ti je bilo treba iti od nas? Mi smo te zredili; ko si zrastel. pa si sel drugam!" ga je karala smehljaje. "Da pa ne boš mislil, da ne mislim nate, še zmerom te imamo radi — tu požirek vina. Pri taki bolezni ga lahko piješ!" In je odmotala izpod predpasnika zelenko vina. "On ne sme vedeti, saj ga poznaš. Za dinar se pusti vreči ob tla. Jaz sem pa rekla, da moram stopili k tebi. Skoraj mati sem ti, samo rodila te nisem." "Saj res, rodili me niste!" je ponovil Tine in nejasno čustvo se mu je zgenilo v srcu. Pomislil je na mater, ki ga je pustila na otroški postelji. Toliko da se je spomnil, ko so ga pripeljali Kosmaču za pastirja iz sirotišča. Na mater je mislil z gorko bolečino, mislil s čudno svetim spominom na bitje, ki je plačalo svoj ENOTNA FRONTA PROTI VERIŽNIM TRGOVINAM greh in svojo materinsko bol s smrtjo. In je pomislil, da je bil Mohorjev France tistikrat že fant, ko ga je, pastirčka, dvignil za ušes»a pri koritu ter mu dejal: "Ti pankrt, zakaj močiš in packaš vodo, da mi konji ne pi-jo!" In je bila Drobeževa Francka njegove starosti, ko je ponovila za Francetom njegove besede: "Ti, pankrt!" In mu je beseda zvenela po ušesu, ko se je vrnil iz vojske ter ga je stari Mohor najel za hlapca. Od Kosmača je hotel proč, ker je stari skoparil ter mu ni dal niti ob nedeljah beliča. "Saj si naš, saj si naš in^o si bil majhen, smo te zastonj redili!" Tine pa je tistikrat udaril po mizi in po dolgem prerekanju mu je Kosmač odštel deset tisoč dinarjev za doto, ki si jo je prislužil pri hiši. Tako je Tine prišel k Mohorju. Ko je danes sedela Kosmačka pri njem, se je spomnil, da mu je res včasi dala denarja: pastirju za cuker, fantu za vino. In tepla ga ni, če ni bil kriv. Nekakšno čustvo hvaležnosti se je zgenilo v srcu, koije ponovil: "Res, rodili me niste! Skrbeli pa ste zame!" "I, kaj pa hočem. Saj me še zdaj skrbiš!" "Zakaj?" se je zdrznil ter oprezno prisluhnil, "če ona kaj ve? Da ni Blaž zblebetal!" "Prav res me skrbiš! Mlad si še, in ko ozdraviš, se boš kam zaletel. Jaz se bojim, da ne boš prav videl!" "Prav videl?" "Da! Da ne boš videl, ker imaš preblizu! Rekla sem, da te moram opozoriti. JNfe opusti prilike. Zdaj je čas. Povej, ali si kdaj pomislil na Franco?" "Teta!" se je navidez začudil. "No, da! Na Franco! Zdaj je čas. Matijec je za enkrat izgubil in prišli bodo drugi!" "Drugi?" se je vzpel Tine. "Seveda, drugi ! In ti boš hlapec pri hiši." "Če bi vedel, kako?" je dejal nenadoma Tine.' "To se mora' pripraviti! Ne smeš kar planiti v hišo in reči: Franca, ali me maraš? — Pripraviti, seveda, in jaz ti pomagam ,če hočeš?" . "Da bi?" je vprašal. "Bi! če mi nekaj obljubiš?" "Obljubim? Kaj takega?" "Da boš hvaležen!" "Saj ne bo nič iz tega!" "če bi bilo!" "Bom!" "še danes bom potipala pri Franci!" "In mi povedala!" "Tak pij no, Tine, zakaj sem pa prinesla!" In sta govorila. O njivi sta govorila, ki bi morala biti Kos-mačeva, in o Franci sta govorila, o gruntu jn o Francini doti. "Ti pa, počasi in počasi, ne prehitro! Saj sam veš. če jo imaš rad. V nesrečo s6 pa ne metaj! Oči ^bi si jaz izjokala zaradi tebe, če bi bil nesrečen!" "Kakor mati ste mi!" "Ko te imam res rada!" In mu je spet segla v roko ter ginjena od vina stisnila solzo iz očesa. "Pa še nekaj, če se nama posreči, potem boš dal tisto njivo z orehom!" "Kako?" "Vidiš, pa praviš, da si hvaležen! Ti nisi hvaležen. Ti bi samo hotel, da pomagamo. Hvaležen pa nisi!" "Tista njiva je pred Bogom naša. Oče jo je možu obljubil, pa je Mohor drugače izvil. Bolnika je osleparil za dobro misel in obremenil njegovo dušo. Ti pa bodi hvaležen!" "Sem, hvaležen sem! In tisto njivo dobite, če dobim Franco!" "Skesal še boš!" "Ne bom se, teta!" "Saj nič ne rečem, ampak zato da ne boš imel skušnjave. Tisto hranilno knjižico svojo mi boš zastavil. Da boš držal besedo!" "Da ne boste rekli!" je dejal Tine. ' In je segel v omarico ob postelji ter dal hranilno knjižico za dvanajst tisoč. Ko je odhajala, je imela rdeč nos ter se nasmihala v predpasnik od zadovoljstva. "Saj tako nič ne velja ta pogodba!" se je veselo domislil sam pri sebi. '"Imej knjižico, bo vsaj bolj varna nego pri meni! ženska neumna! In če pomaga pri Franfci,1 toliko bolje!" Vino mu je stopilo v glavo in čutil je razigranost in se že veselil začudenemu obrazu, ko bo povedal, Pred par dnevi se je vršil v New Yorku sestanek neodvis-1 nih ameriških groceristov, katerega se je udeležil tudi senator George P. Nye iz North Dakote, ki je imel pred zbranimi groce-risti jako zanimiv govor. Dolžil je Verižne (chain) trgovine, ki uničujejo s svojim monopolom posameznega trgovca. Povdarjal je, da se steka bogastvo dežele v roke nekaterih posameznikov, kar je tudi eden vzrokov današnje depresije. "TretinS prebivalstva naše dežele," je rekel senator Nye, "živi na farmah in je danes v velikem pomanjkanju, ne more plačevati davkov, ne svojih dolgov, ne življenskih potrebščin in to samo radi tega, ker so pridelali preveč pridelkov, pšenice in drugega. Druga tretina pa živi v pomanjkanju, ker ne dobi tistih pridelkov, ki jih je farmer preveč pridelal. Torej na eni strani je farmer, ki je pridelal preveč i« ni nobene prave cene za njegove pridelke, na drugi strani jc pa delavec, ki si ne more kupiti pridelkov, ki griijejo v velikih skladiščih, a delavec umira gladu." Konvencija je sprejela sledeče resolucije: Združiti vse družbe neodvisnih grocer j ev v eno družbo. Nastopiti proti vsaki nepošteni trgovini in podpirati predlog . v državnih postavodajah, ki govore proti takemu trgovanju. "Posamezni, neodvisni trgov- ci morajo 'stati ramo ,ob ram i preti monopolu verižnih trgovin," je povdarjal senator Nye. "V tem boju bi se morali združiti vsi.mali neodvisni trgovci Zed. držav v eno močno armado in ta armada bi edina zamogla zadati smrtni udarec monopolu, ki ga sedaj izvajajo verižne trgovine. Treba je velike metle, ki bo po-metla vsako nepošteno trgovanje in preprečila, da se ne bo stekalo bogastvo v ene roke." ■ V kongresu sta sedaj dve predlogii za ustanovitev, državnega trgovskega razsodišča, na katerega se bi lahko pritožil vsak, ki je bil oškodovan pri trgovini rafli nepoštene konkurence. Tisoče in tisoče malih trgovcev je moralo zapreti vrata vsled kompeticije verižnih trgovin, ki hočejo na ta način priti do monopola, na vsej črti trgovine in kadar bodo enkrat zajele vse, tedaj bodo stavile cene, kakršne bodo same hotele. In tj mali trgovci bodo zapirali svoja vrata, dokler ne bo zlomljena meč verižnih trgovin. Poglejmo na primer kaj dela Standard Oil družba in drugi trusti. Sej stavijo cenp, kakor sami hočejo. Več" kot 300,000 neodvisnih tr-Igovcev so spravile verižne trgo-U-jne na zid in velike oljne družijo so pritisnile, k zidu tisoče in tisoče neodvisnih pridelovalcev olja. Izguba teh propadlih trgo-jvin zraša preko dve milijardi i dolarjev. Miguel Maura ima sedaj v roki vajeti nove španske republike in popolno oblast do prihodnjih volitev. Mr. in Mrs. I'grlacij Pigon iz Elyria, O. z svojima otrokoma. V njih..srečno družinsko življenje je posegel Stric Sam-, •ki pravi, do mora biti Mrs: Pigon deportirana v njeno domovino Poljsko, ker je prišla pred sedmimi, leti v Zed. države na potnem listu njene sestre. Ta slučaj je bil od vlade zadnji teden prestavljen, dokler kongres ne naredi nove postave, da bi Mrs. Pigon lahko ostala pri svoji družini. da pogodba njč ne velja, ter zahteval knjižico nazaj. "To boš gledala, teta skrbna! Za njivo ti gre! Kako pa! Njivo naj damo od grunta! če bi bil padel,na glavo! Ti lisica, ti. Ona bo snubila, jaz pa naj dam njivo! Seveda, njivo z orehom! ženska neumna!" Smejal se je na glas. "Njivo.za ženo! Kakopa, tet-ka ljubezniva. To je tvoja skrb in ljubezen. Njjva, pa ne Tine! Mati, kakopa! Ujeda, pa ne mati! Sova grabežljiva!" In S9 je veselo krohotal. "že radi tega, da ti bom lahko ostrgal korenček, že radi tega samega se splača, da se potegnem za Franco." 10. Franca je prenesla Tineta na klop ob postelji, da bi mu pre-stlala, prenesla počasi, najprej hrbet in glavo, potem noge. "Kako znate!" "Svojega brata sem prekladala tri leta; še na večer pred smrtjo sem ga." "Pa je bil brat!" je Tine vzdihnil ter jo pogledal jzpod vek. "Kdor je bolan, je brat!" je naglo dejala ter čutila, da ji je kri udarila v glavo. "Da, brat!" je poudarila. "Namesto, da bi delal, pa Vas še oviram pri delu!" je spet začel, kakor da ni slišal zadnjega poudarka. "Zdaj ni dela. Drva spravlja Matijec, drugo pa gre." "če bi se le spravil na noge! Od zavarovalnice bom vse dal za hlapca. Najemite za ta čas hlapca, da izlezem!" "Bomo že kako! Kaj bi tiste ficke!" "Pa bolj težko. Tako gospodarstvo zahteva dobrih rok. Če bi vedeli, kako mi je to nerodno. Presneta drva! In če bi ne bil Pram tako pameten, po meni bi bilo! Kako mi je dolgčas po konjih!" Franca je razmišljala te besede ter se jim čudila. Da se Tjne, bolan, razbit in ves obvezan, zanima za hišo in gospodarstvo! Kakor pravi zvesti hlapec. Skrben in mu je nerodno, da mora ležati. "Kako je s svinjo?" je vprašal. "In prašičke ste že proda li?" "še ne," je dejala Franca ter rahljala posteljo. \ "Letos jih ne bom jaz peljal na semenj!" je vzdihnil. In je hotel vedeti, ali ima zajklja mlade, ali je Pirha breja. In če Mavra še brca pri molži. Franca je pripovedovala; pripovedovala, jda je teliček ponoči odtrgal vrv ter sesul škaf v hlevu. "Sam si pa ni nič napravil?" se je radovedno vzpel Tine na skrinji. "Nič!" je dejala. "Sreča. To je nevarno, lahko bi se bjl zadušil, če bi se mu zapletla vrv." Nenadoma je utihnil, "čemu mislim na vrv!" se je karal. "Kaj je meni mar?" "Prav na kratko se je utrgal!" je dejala Franca. "To je dobro!" "Deteljo je pulil iz koša!",se, je smejala, "in prav neumno gledal!" "Deteljo? Ali ste že pri detelji?" "Začeli smo!" (Dalje sledi.) dnevnFvesti sinoči ob 8.17 peljan na električni stol, kjer je štiri minute pozneje umrl. Williams je bil obsojen v smrt, ker je na roparskem pohodu ustrelil nekega 73 let starega grocerista. Stara srbska princezinja je umrla Zenta, Jugoslavija, 22. maja. — Princezinja Spadijeva, teta zadnje črnogorske kraljice, je danes tu umrla v starosti 119 let. Zapušča 135 otrok, vnukov in pravnukov. Vojna napovedana proti nadležnim kobilicam Phoenix, Arizona, 22. maja.— V Maricoza okraju v tej državi so se pojavile kobilice v nenavadno velikem številu. Okraj je dovolil $5000.00, da se začne s pobijanjem kobilic, ki povzročajo ogromno škodo. Radi propagande komunizma bo deportiran Detroit, 22. maja. — Naselni-ska oblast je danes odredila, da se deportira George J. Barth, ki je obdolžen, da je širil komunistično literaturo med delavci. G. Barth je bil rojen v Nemčiji in je postavnim potom prišel v deželo leta 1923. V državi Ohio se je poročil. Barth taji, da bi bil komunist, toda v njegovem avtomobilu so dobili vse polno komunističnih letakov. Polži so pregnali angleške zrakoplovce London, 22. maja. — Brzojavke iz Basre, Irak, Azija, poročajo, da so se angleški vojaški zra-koplovci morali umakniti iz svoje postajanke pri Basri in jo premestiti proti Bagdadu. Milijone polžev je preplavilo postojanko. Ti polži povzročajo bacile neke jako nevarne bolezni. Največji pridelek sladkorja v zgodovini Washington, 22. maja. — V sezoni 1930-1931 se je pridelalo več sladkorja kot kdaj prej. Skupni pridelek znaša namreč 31,506,000 ton. Nikdar v zgodovini sladkorja se ni še slednjega toliko pridelalo. * Japonska vlada je znižala plačox vsem državnim uslužbencem. 'I)r. Burnes v Londonu je tekom 40 let izvršil že 22,000 operacij. MALI OGLASI Soba se da v najem za enega fanta. Prost vhod. 5709 Proser Ave. (123) Dvojno stanovanje se odda, eno ima 3 sob, v lepi okolici. Cena je samo $18.00 na mesec. Vpraša se na 6124 Glass Ave., v pekariji. Naznanilo Naznanjam članstvu društva Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ, da je preminula naša članica in sestra Louise Golf. Pogreb se vrši v torek 26. maja ob1 8:30 zjutraj iz Josip Želetovega pogrebnega zavoda, kjer sedaj leži. Prošeni ste, da jo posled-nikrat obiščete in se po možnosti udeležile pogreba. Leo. Poljšak, tajnik. Paid Doumer noin- francoski ministerski predsednik. Novi chicaški župan Čer- mak in štrajkarji Chicago, 22. maja. — Več kot 3,000 mestnih uslužbencev v tem mestu jc odšlo danes na štrajk, ko so protestirali radi novega ekonomskega programa župana Čer maka. župan je začel zniževati plače naj prvo v oddelku za čiščenje ulic. Toda zvečer so se štrajkarji že pobotali z mestno vlado ter se vrnili drugo jutro na delo. Zamorski morilec na električnem stolu Columbus, Ohio, 22. maja. — John Williams, Zamorec, je bil Opremljena soba se da v najem za enega fanta. 987 E. With St. (124) Naprodaj je mesnica delo je za dva človeka. Proda se z ledenico vred. Rent je $20.-00 na mesec. Vprašajte na 3173 W. 105th St., spodaj, po 7. uri zvečer. • (124) Hiša naprodaj moderna, za dve družini, cena samo $7800. Po pet' sob na stanovanja, lot 50 čevljev širok, dve garaži, blizu 156. ceste in Lake Shore Jmlevarda, Vprašajte pri M. Bratelj, 3103 Superior Ave. Tel. KEnmore 4264. (124) Hiša naprodaj za dve družini. Vat! udobnosti v hiši. Se zamenja tuii za farmo v bližini Cleveb.iria. Pišite za pojasnila na Math Rich-ter, C-313 St. Clair Aver., Cleveland,'Ohio. (123) MAYTAG NOW MAKES A WASHER MODEL F (not / illustrated) THAT SELLS FOR - LESS THAN WASHER-TABLE IRONE Vam se vljudno priporočamo Cleveland, O., 25. maja, 1931 vadila; na riivmrv KI GA PRIREDE * Združena društva fare sv. Vida, V NEDELJO, 31. MAJA 1931 NA SPELKOTOVEM VRTU i Vabi se vse rojake od blizu in daleč, da se udeleže tega piknika. Preskrbljeno * * bo z vsem najboljšim. Izvrstna godba bo vsem na razpolago. Ne pozabite tega % s piknika farani sv. Vida! Ves čisti prebitek gre za našo novo cerkev. Truki bodo vozili od pol ene ure naprej od Nottingham kare. Za domove brez elektrike jo Maytag pralni stroj opremljen 7. gaselinskim motorjem HENRIK SIENKIEWICZ POTOP iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE FINE SVILENE OBLEKE ZA GRADUANTINJE Pri nas dobite fine $15 in §16.75 bele ali barvane svilene obleke z dolgimi ali kratkimi rokavi, narejene po meri in to po $9.75 in $10.75 Te obleke so fino izdelane in to iz najfinejše svile, katere lahko perete ali pobarvate, če tako želite. Maytag aluminum Fine bele klobuke za graduantinje dobite sedaj pri nas po $1.85. Ce želite biti popolnoma zadovoljni z obleko vaše graduantinje, naročite isto pri nas po meri in to prej kakor mogoče. Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slov. Narodnega Doma Washer MANDEL HARDWARE 15<04 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1282 ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zveter: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1691 (Nadaljevanje) "Gospod Jezus me ni blagoslovil," je rekel Rok, "ker sem se prejšnji večer napil in pozabil zvečer moliti očenaš!" "Samo ne izkušaj grajati božjih sklepov, da se ne pregrešiš. Kar lahko vzameš na pleča, to vzemi, a na pamet ne jemlji, ker se boš takoj zmotil." "Saj sem bil že tako blizu, da me je že škropil pot njegovega konja. Bil bi ga do sedla pre-sekel! Samo stric misli, da nimam razuma!" Na to Zagloba: "Vsako govedo ima razum. Ti si izboren dečko, Rok, in mi boš napravil še marsikatero veselje. Bog daj, da bi imeli tudi tvoji sinovi tak razum v pesti!" ' "Ne potrebpjem jih!" je rekel Rok. "Jaz sem Kovalski, a to jo gospa Kovalska. . ." VII. Po rudniškem dogodku je šel kralj naprej v klin med San in Vislo in ni opustil, da ne bi šel kakor navadno z zadnjo stražo, ker ni bil le znamenit vojskovodja, temveč tudi junak neprimernega poguma. Sledili so mu gospod čarneeki, gospod Vitovski, gospod Lubomirski in ga preganjali kakor divjo zver. Neredne partije so razsajale podnevi in ponoči nad Švedi, živeža je bilo eimdalje manj, vojska je bila čimdalje bolj zmučena in na duhu upadla, pričakujoč poraza. Naposled so zašli Šved je v sam kot, kjer se zlivata obe reki, in se oddahnili. Tu jih je od ene strani branila Visla, od druge San, kakor navadno spomladi široko razliti, tretjo stran triko-ta je kralj utrdil z mogočnimi nasipi, na katere so potegnili topove. Te pozicije si ni mogel vzeti, a lahko bi v njej umrl od gladu. Toda tudi pod tem pogojem so imeli švedje boljšo nado, ker so pričakovali, da jim poveljniki po vodi pošljejo hrane iz Krakova in iz drugih trdnjav. Todal gospod Čarneeki je pripravljal nove udarce. če bi otal Sandomierz v švedskih rokah, bi vedno lahko prihajal glavni armadi na pomoč, zato je sklenil gospod čarneeki z enim udarcem vzeti mesto in grad in Švede pobiti. "Napravimo jim grozen prizor," je govoril na vojnem posvetu, "gledali bodo z onega brega, kako bomo udarili na mesto, a oni ne bodo mogli priti preko Visle na pomoč; ko pa bomo mi imeli Sandomierz v rokah, ne bomo pustili, da bi jim Wirtz po? šiljal iz Krakova prehrano." Gospod Lubomirski, gospod Vitovski in drugi starejši vojaki so odsvetovali gospodu čarnec-kemu to podjetje. "Dobro bi bilo," so govorili, "če bi zavzeli tako važno mesto in bi mogli na ta način ogromno škodovati Švedom, toda kako naj ga zavzamemo? Pehote nimamo veliko, topov tudi ne, mar naj se spenja konjenica na zidove?!" Nato gospod čarneeki: "Ali se naši kmetje slabo bi-jejo kot pešci? Da le najdem par tisoč takih Mihalkov, pa ne bi vzel samo Sandomierza, tem več tudi Varšavo." Padli so v mesto precej nepričakovano in po ulicah se je vnelo besno klanje, švedje so se obupno branili z oken, s streh, toda niso mogli vzdržati navalu. Pohodili so jih po domih kakor mrčes in jih popolnoma potisnili iz mesta, šinkler se je umaknil z ostanki v grad, a Poljaki so z is-sto silo planili za njim. Začelo se je naskakovanje na vrata.in obzidje, šinkler pa je koj spoznal, da se ne bo mogel držati v gradu. Zato je zbral, kar je mogel ljudi, stvari in prehrane, posadil vse na splave in prebrodil h kralju, ki je gledal z drugega brega na poraz svojih ljudi, ne da b> jim mogel priti na pomoč. Grad je padel v poljske roke. Toda zviti Šved je pri odhodu postavil pod zidove in po kleteh sode s smodnikom in s prižganimi luntami. Ko je stopil pred kralja, mu je koj javil to novico, da bi mu razveselil srce. "Grad zleti z vsemi ljudmi z zrak," je dejal. "Morda pogine tudi sam čarneeki." "Če je tako, tedaj hočem tudi jaz gledati, kako bodo leteli pobožni Poljaki v nebo," je odgovoril kralj. In obstal je z vsemi generali na mestu. Navzlic prepovedi čarneeke-ga, ki je slutil izdajo, so se med tem razkropili prostovoljci in kmetje po vsem gradu, da bi poiskali skrite Švede in ropali. — Trombe so pozivale, naj se vsak skrije v mesto, toda oni niso slišali ali niso hoteli slišati teh glasov. Naenkrat se je str Osla zemlja pod nogami, steber ognja je šinil kvišku in uslužni dvorjani so takoj začeli ponavl j ati n j egove besede: "V nebesa gredo Poljaki, v nebesa!" Toda prerano je bilo to veselje, saj je ostal najmanj Sandomierz v poljskih rokah in ni mogel več preskrbovati z živežem glavne armade, zaprte v rečenem kotu. Gospod čarneeki je postavil tabor nasproti Švedom, na drugi strani reke in pazil na prevož-njo. A gospod Sapieha, veliki het-man litevski in vojvoda vilenski, je dospel z Litvini z druge str a ni in se nastanil za Sanom. Švede so torej popolnoma obkolili; ujeli so jih kakor bi bili v kleščah. "Ptička je v zanki!" so govorili vojaki med seboj v poljskem taboru. Vsakdo, ki"je le količkaj poznal vojno umetnost, je spoznal, da visi neizogibna poguba nad napadalci, rešiti bi jih mogla iz nesreče edino pravočasna pomoč, Spoznali so to tudi švedje. —-Vsako jutro so prihajali oficirji in vojaki na breg Visle in gledali z obupom v o^eh in v srcu na strašno konjenico Čarneckega na drugi strani. Potem so šli nad San; tu so zopet dan in noč čule vojske gospoda Sapiehe, pripravljene jih takoj zgrabiti s sabljo in mušketami. O prevožnji čez San ali čez Vislo, dokler sta stali obe vojski v bližini, ni bilo misliti. Kvečjemu bi se mogli švedje vrniti v Jaroslav po isti poti, po kateri so prišli, toda vedeli so, da v tem primeru ne bi niti eden izmed njih zagledal švedske. Začeli so se torej zanje težki dnevi, tem težji, ker so bili polni nemirov in prepirov, živež je zopet pošel. . . V tem je gospod čarneeki izročil poveljstvo nad vojsko gospodu Lubomirskemu, vzel je za spremstvo lavdanski prapor in prebrodil nad izlivom Sana reko Vislo, da bi se sestal z gospodom Sapiehom in se posvetoval ž njim o nadaljni vojni. Sedaj ni bilo treba- Zaglobine-ga posredovanja, da bi združil oba vojskovodji, zakaj oba sta domovino bolj ljubila kakor samega sebe, oba sta bila pripravljena, ji posvetiti svoje lastno premoženje, lastno ljubezen in častihlepnost. "Raste ljudovlada, veseli se domovina, če se objemata taka dva sinova," je govoril gospod Zagloba Volodijovskemu in obema Skrzetuskima. "S čim so nas drugi zavzeli, če ne radi nesloge in zavisti velike gospode?* Mar so nas premagali s silo ! — Kaj? Evo! Razumem! Duša skače v človeku ob pogledu na tako srečanje. Porok sem vam tudi za to, da ne bo brez pijače, saj Sapieha zelo ljubi gostije, a s takim zaupnikom rad popusti vajeti." "Bog je dobrotijiv! Zlo mine! Bog je dobrotljiv!' je govoril gospod Jan Skrzetuski. Razgovor jim je pretrgal pogled na Babiniča, čigar visoko postavo so ugledali nad valom drugih glav. Gospod Volodijov-ski in Zagloba sta mu takoj začela dajati znamenja, toda on se je bil tako zagledal v gospoda čarneckega, da jih ni takoj opazil. "Poglejte," je dejal Zagloba. "kako je revež shujjšal." "Gotovo ni imel mnogo uspehov proti knezu Boguslavu," je odgovoril Volodijovski, "sicer b> bil veselejši." "Gotovo ni nič dosegel. Saj vemo, da je Boguslav med Mal-borkom, kjer oblega s Steinbo-ckom trdnjavo." "Zaupajmo v Boga, da ne dosežeta ničesar!" Na to gospod Zagloba: "Četudi vzamejo Malbork, mi pa bomo med tem ujeli Karola Gustava in videli bomo, če nam ne dado trdnjave za kralja?" "Glejte! Babinič že gre proti nam!" jih je prekinil Skrzetuski. Jedva jih je ugledal, je začel odrivati ljudi na obe strani in hiteti proti njim, mahajoč s čap-ko in od daleč se jim nasmiha-joč. Pozdravili so se kot dobri znanci in prijatelji. "Kaj je novega? Kaj si napravil s knezom, gospod vitez?" je vprašal Zagloba. "Slabe novice, slabe! Toda sedaj ni čas govoriti o tem. Sedaj sedemo k mizam. Gospoda ostane tukaj čez noč; po gostiji pridite nočevat k meni med moje Tatar je. šotor imam ugoden I Michael Casserman | 18700 Shawnee Ave. | PLUMBING & HEATING b KEnmore 3877 pa poklepetamo pri čašah do ranega jutra." "Samo če kdo pametno govori, jaz ne oporekam!" je odgovoril Zagloba., "Potfej nam le, od česa si tako shujšal?" "Ker me je v bitki ta peklenšček s konjem vred prekotalil kakor glinast lonec, da od onega trenutka pljujem kri in se ne morem okrepiti. V milosti našega Gospoda Krista je nadeja, da bom še enkrat puščal kri. Toda sedaj pojdimo, ker se gospoda SSpisha in čarneeki že prepirata, kdo bo napravil prvi korak. To je znamenje, da so mize že pogrfijene. Z velikim veseljem vas pričakujemo, ker ste že tudi vi precej švedske juhe razlili." "Naj drugi pripovedujejo, kaj sem vse storil jaz!" je rekel Zagloba, "meni se ne spodobi!" V tem so se pomaknile vse trume in vsi so šli na mejdan, kjer so bile postavljene mize. Gospod Sapieha je nastopil na čast gospoda čarneckega kakor kralj. Miza, za katero so posadili ka-štelana, je bila pogrnjena s švedskimi zastavami. Medica in vino sta lila iz sodčkov, da sta, ga naposled oba vojskovodji čutila. Ni manjkalo veselja, dovtipov, napitnic, razgrajanja, zakaj vreme je bilo čudovito in soltice je nenavadno pripekalo, šele večerni hlad je naposled razpršil go-stovalce. Takrat je Kmitic spremil svoje goste med Tatar je. Sedli so v njegovem šotoru na plahte, napolnjene z vsakovrstnim plenom, in začeli govoriti o Kmitičevi zadevi. "Boguslav je sedaj pod Mal-borkem," je pravil gospod Andrej, "drugi pa pripovedujejo, da je pri elektorju, ki ima iti ž njim na pomoč." "Tem bolje, torej se srečava! Vi mladi si ne' znate ž njim pomagati, 'videli bomo, kaj bo storil stari. Z raznimi ljudmi se je že srečal, a z Zaglobo še ne. Pravim, da se še