Imeniki se sprejemajo in velja trist»pua vrsta 8 Ur., če se tisk« lkrat, IV o '»II ti II t, - ti 't* II II II II 3 'I P, i veikrHtiiom tUlemji so cena primerno /.manjša. Rokoplii se no vračajo, nofrankovami pisma so no sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) iu ekapedicija na Dunajski cesti 5t. ir> v Medija-tovi hiši, II, nadstropji. Politiku list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja : Za celo ieto . . 10 jji. — kr. ta poiieta . . 5 _ »a četrt ieta . , 2 „ 50 „ V admlnistraoljl velja: Za celo leto , . 8 gi. 40 kr. ia poi leta . . i ., 20 „ *a četrt leta . Z „ 10 „ V Ljubljani na dom pošilian velja 60 kr. več na ieto. Vredništvo je Florijauske ulice št. 44. izhaja no trikra na toiien in »ioor v torek, četrtek in aonoto. r Vojne Krajine ni več. V Zagrebu je veliko vesolje. Svetli cesar so osrečili naše brate Ilrvate s pismom, v kterem določujejo, da vojnn Krajina pripade b 1. avgustom zemlji lirvatsk', da neha biti neposreduju podložnica vojnega ministerstva, da bo Krajina odslej volila poslance v hrvatski Babor in da bo zastopana po hrvaških poslancih tudi v državnem zboru ogerskem. Kar bo Hrvatje tako željno pričakovali, vtelesenje granice v hrvatsko zemljo, to bo jim je zdaj izpolnilo. Veseli bodo tega v prvi vrsti graničarji sami, kajti še le odslej postanejo enakopravni državljani, ker bb bodo smeli udeleževati po-Btavodaje ter bodo uživali ustavne pravice, ker bodo rešeni dosedanjega strogo vojaškega povelja. Ko je bilo enkrat sklenjeno, da Be ima Krajina razvojačiti (na to bo silili naj več Madjari, ker so se bali 100.000 graničarskih vojakov), bilo je že najbolje, da se stvar izvrši hitro; pa to se ni zgodilo, ampak pola-gama se je razvojačil kos za kosom, banaška iu belovarska granica bili ste razvojačeni kmalo; ogulinaka, ličanska, banovska in diugi polki pa so morali čakati do zdaj. To dvomno Btanje med vojaško in civilno oblastjo bilo je dovolj sitno; toraj bo graničarji gotovo veseli, da se združijo z rnaterno zemljo hrvatsko, kjer bodo stopili izpod vojaškega klobuka v kolo slovanskih bratov, ter so radovali samouprave in ustavnosti hrvatske. Vesel in važen pa je ta dogodek za celo hrvaško deželo, za trojedino kraljevino, ker jej priraste velik kos zemlje. IJozdaj jo štela Hrvatska z belovarsko grau co vred, ki je bila že prej razvojačena, nekaj čez en miljon preb.valcev, sedaj jih pridobi zopet kakih 700.000, tako da bo Hrvatska — brez Dalmacije — štela okoli dveh miljonov prebivalcev. Če je Hrvaška — Slavonija že zdaj zavzemala važno mesto v Avstriji , ter si vedela ohraniti samoupravo, koliko ložej bo zdaj to storila, ko je toliko povečana! Veči in močuejši ko je Hrvatska, toliko več upliva ima po naravnih zakonih na sosedne slovanske dežele, na Kranjsko in Štajersko, na Primorjo in Dalmacijo, na Bosno iu Hercegovino. Krepka in samostojna Hrvatska je početek in središče jugoslovanskega kraljestva pod slavnim žezlom Habsburžanov. Sanje Veliko Hrvatov niso tako prazne, kakor se je mislilo: Teža povečane iu samostojne Hrvatske bo k sebi poteguila kmalo tudi Dalmacijo, pozneje Bosno in Hercegovino, iu naposled tudi slovenske pokrajine: spodnjo Štajersko, Kraujsko in Primorsko, ter iz vseh teh dežel postala bo ena sama velika, avstrijskim čarom zvesto udana, pa vendar samoupravna, samostojna dežela, naj Be imenuje potem žo Hrvatska ali Ilirija ali trojedina kraljevina ali Jugoslavija. Kar so nameravali iu trdili llirci, to Be jame izpolnovati, iu bistveno tudi Starčevičjanci nič druzega ne zahtevajo, samo da so ti preveč strogi centra-listi v hrvaškem smislu, ter da hočejo sloveusko in srbsko narodnost čisto zbrisati iu spojiti b hrvatizmom. Dosti dolgo časa so se Madjari branili vtelesenja granice v Hrvatsko, in ogerska vlada 8' je vso prizadejala, da bi stvar zavlekla, ker je le predobro vedela, da povečana in okrepčana Hrvatska ne bo tako voljno prenašala madjarBke nadvlade. Volja cesarjeva pa je bila močnejši od zavisti inadiarske in tako se je Hrvatom vroča želja izpolnila. Hrvatje se ne veselč zaBtonj, ue kinčajo Zagrebčani zastonj svojih hiš, kajti vtelesenje granice je važen dogodek v zgodovini hrvaški, ker je začetek vresuičenja veliko-hrvatske ideje. Položen je temeljni kamen za veliko jugoslovansko kvaljestvo pod Habsburško kraljevo rodovino, ker je upati, da bo Hrvatska k sebi potegnila tudi Dalmacijo in Bosno. Ta posleduja je zdaj še v izjemnem stanji, kakor prej granica, pa ua vtke tudi to stanje, da Bosna sama nu bi vedela, je li turška ali avstrijska, za zmirom to ne more ostati; tudi Bosna hotela bo deležna biti politične svobodo in ustavnega življenja, in tačas pride trenotek, ko bodo Hrvatje tudi Bosno za sebe reklamirali. Mi danes ne bomo razpravljali, ali bi kazalo tudi Slovencem, pridružiti ae politično hrvatski kraljevini ali ne, ali bi bilo to mogoče ali ne; Btvar še ni tako daleč dozorela, da bi bil tak razgovor potreben ali iia mestu. Vendar imamo mi Slovenci brez ozira na to vprašanje uzroka dovolj, veseliti Be nad povečanjem Hrvatske, ki je tudi močna za-slomba za Slovence in za Iitrijance. Posebno Istrijanc', ki jih lahoni toliko zatirajo, bodo iskali in našli pomoči pri svojih hrvatskih bratih. Pa tudi mi Slovenci ne bomo obupali, čo prav zopet kaka uomškutarska vlada na krmilo pride, ker našli bomo podporo pri hrvaških bratih. Hrvatska je ena od političnih trdnjav za avstrijske Slovane in bo to zdaj še v po- Poljaki in Slovanstvo. „Poljaki! Yaš(^ pror6donjo je nerazložljivo združeno z osodo Rusije." (Car Aloksandor 1.1. 1H18.) (Daije.) Staroslovanska zgodovina vabila je tudi druge učene Poljake, nahajajoča v njih več ali manje srečne gojitelje. Učeni grof Jožef M. Ossolinski (f 1820) v razpravi ,,Pocciiki Slowian" izpeljuje Slovane od Budinov, naroda žo od Ilerodota omenjenega; Majevski poljski sanskritolog pokazuje na sorodnost Slovanov iu Iudov, zlasti v jeziku ( o Slawianech i icli pobratymcah, 181C>); duhovnik Czajkovski v razpravi ,,Badanie historycznogeograliczne o wieltim narodze Scy yjskim, ktory pozniej dat sii,; poznat pod napniBkicm Slavvian" (1815) Bkoraj v vseh narodih starega svetil, kolikor ti niso Grki In Rimljani, Grmani in Kelti, videva svoje Slovane. Šo večo domišljijo o starih Slovanih je prinesel na dan poljski domoljub Kottontacy, v svojih študijaj o najstarejši zgodovini ljudstva (Rozblor krytyczny zasad histoiyi i poc/iUku Bodu ludzkiego (l«05); on vidi skoro v vseh narodih starega svetu Slovane, in v slovanskem jeziku prvotni jezik, iz katerega so se razvili različni drugi jeziki; iuii5 Libye spominja ga na Libušo, Ural na na gorala, Skitjo — Bkotaki, Roksolaui-ltusini, Nevri-Nemci, Džibi-Čehi, Lahoni in Lazi-Lahi, Henioki-Ilanaki, Sirecnni-Sieradzjani itd. V takem duhu je razlagal Kottontaj zgodovino, zlasti poljBko, v Kremeuskoj gimnaziji, kjer je hotel kot mimoreden predmet uvesti tudi ,,splošno slovnico slovanskih jezikov". Vse znanstvene ceno prazna so dela o starodavni zgodovini nadškofa Magilevskega, Boguša Se-strenčeviča (Reeherches hiBtoriquo3 sur 1' originie des Sarmates, des Ssclavons et des Slaves ou Esclavons et des Sarmates 1824, 2. izd. v Petrogradu. O teh delih jo rekel Šaarili, da „so popolnoma ničeva in da le k smehu ali pomilovanju čitateljazbujajo"; čar-uocki pa jo primerja lesu, kjer ni našel niti ene gobe. Da bi si napravili pojme o njegovi „učenosti", omenjamo samo, da deli on Slovane nu Sarmate (Veneti, Srbi, Cehi, Poljaki, Kozaki), „Eiklavouo", Hrvatje, Litvini in „Slove" (Rusi, Moravci in llirci). Pri Bogušu ju hvalevreden samo njegov namen, da bi se namreč v novič pričela bratovska zveza, sloga iu vzajemna zaupnost me.d narodi ene krvi, enega izvora; ob<5 deli ste posvečeni cesarju Aleksandru, čegar država v Evropi dela Slovane. Pozoravredna prikazen na polji poljsko slavistiko in slavjanolilstva je arheolog Adam čarnocki, ali kakor se jo navadno imenoval, Zorian Dohiga Chodakow.dti (f 1825). V njemu se jo brzo vnela misel pregledati vse slovansko zemljo, iskati tu starožitnostij in zbirati narodno pesni, pripovedke, običaje itd. Ta svoj namen jo začel sprovajati od leta 1813, s polnočjo ruske vlade in „radodarnostjo edinega vladarja Slovanov". Ni bilo še primerov, pravi on (Čarnocki), „da bi se Poljak pečal z zgo-doviuanii stare Rusije, in zarad tega bi radostno vstopil ua nezmerno razprostrnno.it njene zemlje. Vzrok temu je bila vzajemna mržnja obojih narodov. Toda cesar Aleksander je pomiril mlajše brate, pomiril jih tč starejiml in pokazal jim skupni blagor. V tak čas, kateri bodočemu pokolenju uinogo obeta, osmelil sem so pozlužiti nekoliko k temu velikemu delu iu zaželim razrešiti vprašanje: kje je nnrod slovanski povsod in v vsem bil enoaten, čo jc bilo to vsaj do sprejetja krščanske vere? Zo-lim pokazati vsem Slovanom tako zrcalo, kjer muoženi meri. Madjarski ia nemški listi ae pač jezravici, ga izročili oderuhom, pustili so mu kmetije razkosavati in po očitni dražbi prodajati. Zdaj pa kmetom obetajo zlate gradove;' kdo jim bo verjel? V devetih letih so se male kmetije na novo zadolžile za 450 miljonov, to zahteva 27 miljonov obresti, ki jih morajo kmetje plačevati. Leta 1874 je bilo 261!) sksekutivnih dražb, leta 1876 pa že 6500. Tako so liberalci za smeta skrbeli in zdaj hočejo njegovo prijateljstvo Madjarski listi „Ejzyetertes", „Naplo" in „Elleubr" niBO nikakor tega mnenja, kakor judovski „Pester Lloyd", da bi zagovarjali našo uatavoverno strauko; nasprotno oni odločno obsojajo njeno delovanje in postopanje napram drugim narodom. Miniater Tisza je v erdeljski Madja-riji, kjer je bil voljen, govoril o narodnostnem vprašanji, ter rekel, da priznava pravico narodov do avobodnega razvitka v narodnem jeziku, da Be morajo pa vse narodne težnje ukloniti pred državno idejo in koriBtjo. S tem se je pridružil nazorom Btarorimskih državnikov, ki so zagovarjali vsemogočnost države, ter trdili, da je človek dolžan za državo vse žrtvovati, vero, svojo narodnost, svoje prepričanje, svoje življenje. Ko se je ukoreniuilo krščaustvo, bilo je tega malikovanja države kouec, prišla je v čast osobna svoboda. Novošeguim liberalcem bilo je prihranjeno , da so premagane nazore o nekem državnem božanatvu zopet začeli pre-slavljati; in v tem smialu je govoril tudi Tisza. Ko bi vlada ogeiBko dežele ne bila v madjar-skih rokah, potem bi Tisza nemara drugače govoril. Lepe bo sicer njegove besede, da pri znava pravico narodov do svobodnega razvitka, pa kaj koristijo Slovakom, Srbom , Rusinom, Rumuncem, Saksom te lepe besede, — ako pa niso resnične, ako so jim narodnost brutalno zatira, uradi in šole pomadjarujejo I Pa naj Tisza še toliko ponosno govori, vendar ogeruki državi ne bo odpuščen dan plačila, ko bodo razne naroduoBti z močnim glasom svoje prirojeno pravice zahtevati začele. Vnaiijc držav«. Francoska vlada je princa Don Har-losa iz Pariza pregnala. V zatiranji mnihov in poštenih katoliških mož bo ti republikanci res junaški, bolje bi bilo, ko bi svoje junaštvo pokazali nasproti Arabcem v severni Afriki, ki Be iz francoskih vojakov norčujejo in jim atruhopetnost očitajo. Kako malo ao 1j»IiI vredni Bvoje bvo-bode in politične Humostojnosti, to so pokazali s tem, ko so pajieža sramotno oropali, ko bo svoje vladarje, kralja napoljskega, vojvode to- skauskega, modenskega, parmanskega iz dežel« pregnali, ko so samostane vse oplenili in jim pošteno premoženje pokradli. Zdaj Be pa zopet enkrat vidi, da se niao v ničem poboljšali. Ko so 8e prenesli ostanki ljubeznjivega, nepozab-Ijivega papeža Pija IX. v cerkev sv. Lorenca, kakor je ranjki sam žele), bilo je pričakovati, da bo rimsko ljudstvo avojega dobrotnika pobožno spremljevalo na tej poti. Zgodilo pa ae je ravno narobe. Ko 60 namreč pobožni ljudje apremljevali pogreb, prišla je druhal divjakov in brezvercev, naščuvana po prostozidarjih, in začela pogrebce b kamni bomtar-dirati. Vpili bo „živela Italija, živio Gariba.d,! Na tla z duhovniki I'' Katoličani so bili razjarjeni in so odgovorili ,,živio papež!" Tako je prišlo do tepeža in neredov. Vse je vpilo, vekalo, žvižgalo, pretepavalo ae a palicami in pestmi. Meatna policija je bila popolnem nezmožna red ohraniti, ali pa morda ni hotela. Vojaki so potem škandalu konec Btorili. Kaj je vredno ljudstvo, ki celo pogreba ne spoštuje, ki mu nobena reč ni sveta? Obnašanje laške druhali mora se pristuditi vsakemu poštenjaku, če bi bi bil celo druge vere. Dunajski škof Angerer je izrazil papeževemu poročnku Bvoje obžalovanje nad Umi dogodki. Brez dvoma Be bo ta dogodek splošno obsodil. Lahi so po celem svetu beračili aimpatij, da so zamogli svoje kraljestvo vkup akrpati; zdaj s e pa kažejo svoje Bamostojnosii prav malo vredne. Nekaj nenavadnega je tudi tredkrist]anski dobi in kar bi prineslo hasen zgodovini vaeh Slovanov, llodakovaki je smatral za neizogibno ozreti se po vseh zemljah slovanskih, vendar je to zamogel storiti le v zemljah poljskih in ruskih, ter zbiral materijal od vseh stanov. Ilodakov-ski Be ni dal motiti z izrečenimi dvoumnostmi in zmožnostmi o izvršenji tako ogromnega na- mena in ni prenehal zbirati vse, kar je poka-zovalo ua enoto in bratstvo Slovanov. Priljubljeni predmet llodakovskega pa bo bile gradišča po Blovanskih zemljah, katerih je mnogo ogledal sam, o drugih pa zajemal sporočila iz ruskih map. Ou si je napravil avojo lastno sestavo: gradišča so bile baje posvečene mesta, kjer so se doprinašale žrtve in vršili obredi; ter so Be stavila v določeni oddaljenosti ena od druge, po določenem pravilnem načinu b vhodom od izhoda. Ali vae to sedanja kritika smatra za golo izmišljotino; gradišča so proti ostavki nekdanjih ataroslovanskih ,,gradov", — kjer so se \<5 tudi doprinušane žrtve — postavljeni ua razne načine. IIodakovBkemu je nasprotovalo jiomanjkanje temeljitejšega znanstvenega izobraženja, ker se pri njem vrlo često nahaja; tako bo mu u. pr. Rusi ljudje rusolasi (rusi), Čehi — ljudje Cestni (častiti) ali kot dobri godci, ljudjč tčšfef (tolažeči ; Ciechovve, od utčcha = tolažbo); Slovani — ljudje slaveči svoje bogove, gorod (grad) ■ beseda sorodna izrazom gora, rod, gorčt; da so na gori gorele žrtve, prižgane rodom, narodom ; tuja plemena v severni Rusiji, čudski Veš in Merja , Povolaki Bolgari so bili neki tudi Slovani in gradišča na Dvini in Kamu ao takisto tudi slovanska itd. Poljski arheolog ni dovršil Bvoje počastne nakane ue samo zarad notranjih razlogov, — že po I. 1821 mu je bila odvzeta državna podpora vsled kritike Kalajdoviče — marveč tudi iz druzih razlogov; ni mogel gotovo dovršiti eden človek vse, brez zadostovalne znanstvene izobražbe, da tudi brez pripravnih del v tej Btroki, takšno nalogo zamorejo dovršiti Bnmo mnoge učene društva po dolgoletnim delovanji. Toda llodakovaki ima to zaslugo, da je pokazal na neizogibno potrebo: podrobno spoznati bitnost Slovanov, kot temelj ataroslovanske zgodovine, misel po vsem pripoznano od našega časa. Potreba je vrfti pod kmetsko streho raznih najoddaijenejših krajih", govori po pravem llodakovaki *), ,,tu Be še opravljajo Bturi odredi, popevajo starodavne pesmi , iu med prostimi plesi se glasd imena pozabljenih bog6v." *) Razpravo in zbirke llodakovskogft so le doloma tiskano: Slo\vianszczyznio pred clirzcdcianfi-stvvcm (1818 in 1835), nekatero reči tudi v ruskih časopisih Včatnik. Evropi (1819) Syn otečo-stvii (1820), Istoričeskij Sbornik (1837 itd.) ; mapa gradišč je izdal nodavno Pogodili v svoji stari zgodovini Rusijo. (Daljo prili.) igra za sjilošoje volitve po Nemčiji, v n e m-6 ki državni zbor, ki Be bodo tudi letos vršile. I« bavarskih volitev razvidimo, da liberalci ua Nemškem vedno več tat zgubivajo in da bodo le v pomanjšanem številu utopili v državni zbor. Odkar jim je Bismark Bvojo prijaznost odpovedal, je ta stranka tako opešala, da bi se človeku skor smilila. Če bi bila zidana na trdue načela, ne bi jo mogel premagati ue Bismark, ne cesar sam ; ker se pa opira na same fraze, zato je brez moči in vpliva uavzdtl iu navzgor. Največje liberalcem škodovala zveza z judi, ker so morali zavolj tega odobriti judovski kupčijski program, ki obstoji v tem , da je kupč.ja povBodi prosta, davku pa skoraj nič podvržeua. Če kmet svojo beraško kmetijo prepiše na svojega sina, mora velike pristojbine plačati, če pa judje na borzi delajo kupčije za tisoče in tiscče goldinarjev, bo vsega davka prosti. Poslanec Hausner je dobro povedal, kako je zdaj brez davka, odkar je svoje posestva prodal in od obresti živi. Glavno načelo judov je, da mora biti gibljivi kapital vsega davka prost, in če se hoče davek nanj naložiti, brž vpijejo, da se hoče s tem uničiti temelj ljudskega blagostanja, kmet se jim pa nikdar ne smili, Če bi imel še tako visoke davke. Bismark je vso to sleparijo sprevidel, zato Be je obrnil od judov proč, pa tudi od liberalcev, ki jude branijo in zagovarjajo. Bismark je katoliški cerkvi veliko krivice sto ril, pa v tem oziru ga moramo vendar pohvaliti, da on pošteno misli z nemškim narodom, ker ga hoče rešiti judovskih pijavk in nesrečnih liberalnih postav. lloljSiM'Nko Nohrmijc, voljeno po pritisku kueza Battenberga čisto po njegovem smislu, je dovolilo knezu vse, kar je želel. Zdaj ima ou za sedem let absolutno oblast. To novo dobo je knez pričel z oklicem do naroda, v kterem obeta spoštovati narodno „sobrauje", kar se pač malo vjema z njegovim prelomom ustave. Mi hočemo počakati, kako bo vladal. Ako ima srce za bolgarski narod, zdaj mu bo lahko koristil, ko ga nihče ne bo oviral; ako mu je pa le za absolutno oblast, pa pri tem svoj narod zaničuje, se bo kmalo prepričal, da so časi uiinoli, ko je Nemec Slovana brez strahu smel zasrnmovati. Da pre-svobodna ustava za Bolgare ni prikladna, to bo vsak sprevidel, če pomisli, du so bili Bolgari še pred kratkim turški sužnji ; za tak narod je najbolj pripraven dobrohoten iu pravičen absolutizem. Cela Evropa je v nekake m preporodu, ker je že sita liberalnih fraz, in vidi, da to ne pospešujejo ljudskega blagra, zato ju imel knez Aleksander lahko delo, ko se je iznebil ustave ; vendar pa bo narodi že toliko dozoreli, da se ne pustč prodati, kakor čeda ovac, kakor je bilo v srednjem veku v navadi; zato mora tudi bulgarski knez paziti, da s svojim absolutizmom nc bo predaleč segel, sicer zna zgubiti Bvoj prestol. Ustavno življenje se je žo tako ukoreninilo, da se ne bo dalo več odstraniti, pa v ljudskih zborih mora vladati krščanski duh, potem pojde vse dobro; parlamenti so prišli le zato v slab glas, ker so se dali navdihovati od framazon-skega, prostozidarskega duha, ki je spodjedal temelj evropske kulure, krščansko vero, ter jo hotel nadomestiti b frazami o človečanstvu, humaniteti, svobodi, napredku it. Pri tem pa so države čedalje bolj obubožavale, v dolgove bredle; brezverski duh jo zatrl pravico in ljubezen , in države ao primoraue, čedalje več vojakov vzdržavati. Vse te nadloge bo prišle iz brezverstva, in tako dolgo ne bo bolje, dokler se poganski duh sovraštva in večnega boja zopet ne zatre. Tega stanja se hoče Evropa znebiti, zato smo rekli, da je vsa v preporodu, in to je tudi res. Krščanska svoboda bo prišla kot zmadovalka iz tega boja, iz te krize. po Izvirni dopisi. 1» Kočevja, 18. jul. — 4. t. m. je Šalkovas pri Kočevji s cerkvijo vred do malega vbs pogorela. Revnim pogorelcem v pomoč je bila včeraj veselica na vrtu tukajšnje gostil ue „na pošti", obstoječa iz petja in godbe na gosle. Petje je izborno izvrševal krepki možki zbor pod vodBUom vrli ga g. prof. G e rdi niča, godbo pa družba več gospodov pod vodstvom g. kapelnika Skale. Vdeležba je bila prav obilna, in nabral Be je lepi znesek za ta blag namen. Vsa čast gre tudi g. poštarju Ilaufu, da je dal pri tej priliki svoj vrt krasuo okiu-čati iu razsvetliti, ter raznobarvino razsvetljavo še povikšal z umeteljuim ognjem. ■ as Št- Petra Iia Notranjskem, 19. julija. (G. Kalun iu nemški Schulverein.) „Slovenec'' nam je prav vstregel, ko nas je opozoril, da se glede naše šile z. nemškim „schulvereiuoui" nekaj plete. Nam bc še sanjalo ni pri tem naši narodnosti tolikanj protivnem društvu iskati pomoči iu kar so je zgodilo, odilo se je nam za hrbtom proti naši volji posredovanji tukajšnjega učitelja M. Kalaua. Poklical je dva moža, ki sta sicer hvalo vredna in poštena, pa nu poznata dovolj razmer, da bi bila zamogla o tej zadevi kaj govoriti Tema je rekel, da ima prijateljev, ki bodo občini pri zidanji na roko šli ln ji prav radi posodili potrebnih denarjev. Kdo iu kje da so ti prijatelji, tega jima pa ni povedal. Tudi naš župau ni druzega vedel, kakor da je učitelj Kalan govoril o nekem posojilu, in se je silno zavzel, ko je slišal, da naj bi naša ob čina za ta denar zapravila svoje pešteuje ter sebe in svoje otroke za vselej zapisala nemškim judom na Dunaji. Tudi drugi možje so bili vsled te novice silno razjarjeni ter so Be 10. t. m. zbrali pred Špilarjem in javno oporekali temu, da bi se pri nemškem „Schulvt-reiuu" iskala pomoč. G. Korošec je naravnost rekel, da raje da ou sam ta denar, kakor da bi občina pri omenjenem Slovencem protivnrm društvu prosijačila iu beračila ter bila v posmeh in pohujšanje vsem deželam Res smo reveži in veliki trpini, smo in pošteni hočemo ostati. G. Kalan te je skušal v nekem v „Nurodu"*) oprati, pa se mu je slabo obneslo Rešil jo sicer čast naše občine, ker tudi on pripoznava, da naša občina pri „Schulvereinu ni denarjev na posodo iskala; samega sebe pa ni opravičel, ker ni mogel povedati, da bi Be bil kdo drug do tega nemčurskega društva obrnil in pri njem posredoval za našo občino Vsa krivda toraj zadeva le njega samega zato pa naša občina reči ue bode v nemar pustila, ampak bodo odločno pokazala, da za nemški ,,Schulverein" in njegove aposteljne in privržence med slovenskimi učitelji ne mara. slovenskim pa pošteni ..Poslanem Domače novice. V Ljubljani, 21. julija, (Nadvojvoda Kari Ludvig) so je v pone deljek zvečer z brzovlakom zopet vrnil nazaj na Duuaj. Kakor se nam je pravilo, so naši vrli Sukolci na kolodvoru zbudili njegovo po aebno pozornost, ter se je jako pohvalno so enaka poslanica tudi njih izrekel. V pondeljek zjutraj se je hotel iti kopat v mestno kopališče v koleziji, pa je svoj namen naposled spremenil ter obiskal deželni muzej. Tudi je ogledal zalogo rodoljubnih ospej in družbo rudečega križa, ki jo imajo za prvo potrebo pripravljeno. Jako ga je zanimal tudi kongres v Ljubljani ter je hotel vedeti, kje so posamezni vladarji stanovali, kje Be k posvetovanji shajali, kakšen je bil sicil janski kralj itd. Velikega kosila se knez u škof niso vdeležili, kakor je bilo zadnjič povedano, ker so bili od birmovanja iu večdnevnega potovanja še trudni, pač pašo vsled želje nadvojvodove ob G. uri zvečer prišli k avdijenci. Nadvojvoda se je potem peljal v kočiji g. deželnega predsednika okoli Rožnika in okoli Grada ter je pozneje obiskal mil. kneza in škofa pa fml. Stubenraucha. Na kolodvoru sta ga pri odhodu zopet pozdravila g. deželni predsednik in fml. Stubenrauch , pa prišlo je bilo tudi mnogo ljudstva, ktero ga je pozdrav-alo z enako navdušenostjo, kakor pri prihodu. Ljubljana jo presvitlcmu gospodu neki prav zelo dopadla, manj zadovoljen pa je bil boje a hrano v gostilni. (Naznanilo in vabilo.) V četrtek, dne 28. julija, bode po zahvalni bv. maši ob osmih jutraj javna preskušnja v orgljarski šoli Cecil. ruštva, h kteri vbb prijatelje cerkvene glasbe vljudno vabi odbor. (Rokodelska družba) napravi v nedeljo 24. t. m. zjutraj izlet na Dobrovo, kjer bode imela ob 9. uri bv. mašo b pridigo. (Veteransko društvo) napravi v nedeljo 24. t. m. popoludne izlet v Vevče. (Deželna vlade svetovalec Schoppel) gre v stalni pokoj. Cesar so dovolili, da se mu pri tej priliki za njegovo mnogoletuo in zvesto službovanje sporoči Njih zahvala. (Za doktorja modroslovja) bil je 16. t. m. na graškem vseučiliščo promoviran č. g. Janez Svetiua, izprašani učiteljski kandidat in pre-fekt v Alojznici. (Zrelostna preskušnja na ženskem učiteljišči) je bila v torek dovršena. Delalo jo je 23 kan-didatinj. Prav dobro ste jo napravile 2, dobro 15, za eno leto ste padle 2, za dva meseca so i bile odstavljene. (O petindvajsetletnici podpornega društva) vradnem listu ne najdemo najmanjšega poročila. Zuano je, da dnevne in domače novice vreduje g. Zupančč, ki je pa goreč ud vsta-voveruo ali nemško stranke, ter je to prav očituo kazal tudi pri vredovauju dotičuega oddelka ,,Laib. Zeituug". To potrjuje tudi s preziranjem gori omenjene slavnosti. Ko bi bilo nemško strelsko društvo ali kaka privatna nemška družbica obhajala kako slovesnost, bi bil g. Zupančič spisal obširno poročilo, kakor se je svoje dni pri raznih prilikah res že če-stokrat zgodilo. Poročilo o 25letnici podpornega društva pa jo vrgel v koš, ker mu njegova vstavoverna vest menda ni pripuščala zapisati in razglasiti vesele prikazni, da med meščani ljubljauskimi tiste razdraženosti, ločitve in nasprotnega mrzenja ni, kakor si ga tukajšnji nemškutarji žele, ampak da vsi prav iz srca žel<5 narodni mir in spravo, ktero Bi je Bcdanje ministerstvo zapisalo na svojo zastavo. In g. *) Nahaja Slovencu". v zadnjem Vred. Zupančič bi pri vsem tem, da Bkuša zatajiti in zamolčati vse, kar bi utegnilo sedanji vladi koristiti in njen program podpirati, še vendar lo rad ostal vrednik vradnega lista? Ou je morda tako kratkoviden to želeti in pričakovati, vlada pa gotovo nikdar no bo tako slepa podpirati iu plačevati ljudi, ki ji pri vsaki priliki nasprotujejo. Zupančič bo takrat pri- meren vredoik vradnega lista, kadar bo Dežman ali Vesteneck deželni predsednik kranjski. (Oospem minam) bo cesar za razširjenje šolskega poslopja darovali 300 gld. Razne reči. — Spremembo pri učiteijBtvu: Gospodičina Ana Demel pride v Kočevje. Umrl je g. Anton Langhof, učitelj v Mozlji na Kočevskem. Izprazujene so učiteljske službe: V Žaljni, (450 gld. letne plače), v Dolu, (400), v llotiču (400), v Toplicah pri Zagorji (500), v Šmartuu pri Litiji (500 in 450). Prošnje naj se pošljejo do 8. avgusta okrajuemu šolskemu svetu v Litiji. (■iiililcjcvn nngrobnica. Sivi starček onemaga, Zgrudi slep «e, omedli; Lepa duša pa, in blaga Iznad odra govori: Z Bogom, moja domovina! Za milejšo gori vem. Svojega pokoplji sina, Zdaj ti v ječo voljno grem. Ojstrih bratov zdaj puščice Naj se mimo ohladč, Ki bo slepe brez pravice Meni ranile serce. Zdaj, ko gledam ,,zmote" svoje, Zdaj, ko v svitlo grem nebo, Naj veaolni svet zapoje Meni to nagrobnico: „Trdil je: e pur Bi muovel Zemlja se vrti okrog — Veki Be podč v valove: „Galileja živi Bog!" — GolBki. — K b m r t i n a v i s 1 i c e bil je 18. t. m. od dunajskih porotnikov obBojen gozdar H i e 11 e r, ki je 10. junija ustrelil bankirja barona Sothena. Zatoženec se je izgovarjal, da je bil tako zmešan, da ni vedel, kaj dela, pa ko se mu je sodba naznanila, padel je v omedlevco. — SlovBtvo. „DaB arm o Leben und bittero Leidcn unBeres Ilerrn n e b s t den GeheimniSBen d e a aiten Buri de s" imenuje se knjiga, ki je začela z mnogimi krasnimi podobami v snopičih izhajati pri Pustetu v RatiBbonu. Limburški škof so izdajatelju zs to izrekli najtoplejšo zahvalo ter novo knjigo z naj večo radostjo sprejeli in jo VBcm vernim živo priporočajo. „Ravno v sedanjem času, pišejo omenjeni škof, ko si materijalizem in nevera s silo in zvijačo prizadevata v IjudBtvu zatreti vero na Boga in na previdnost Božjo, in ko britke Bkušnjo, ki bo zadele sv. cerkev, tudi v marsikterem krščanskem srcu zbujajo skrb, taka knjiga s tolikanj večo močjo človeka povzdiguje in navdušuje za Boga in njegovo sv. cerkev. Svete prikazni od Boga poveliČaue devico in priprave, pota in pripomočke, s kterim je neskončno usmiljeni Bog izvršitev svojega večnega sklepa gledč bv. odrešenja od začetka sveta do dopolnenja pripravljal, tako živo pred oči stavljajo in nam tako natančno popiBujejo Bvct-nike, ktere jo bil GoBpod izvolil kot svoje služabnike in pomočnike pri izvrševanji svojih neskončno usmiljenih namenov, da ae v srcih pobožnih čitateljev vera vtrdi, ter ailno poživi ljubezen do Boga in otročje zaupanje v njegovo mogečuo pomoč in nenkončno modro previdnost. Zlasti pomenljivo iu za notranje življenje in resno prizadevanje za pravo po božnoBt je vse, kar nam prikazni zveličane devico razodevajo iz najsvetejšega včlovečenja, iz življenja in britkega trpljenja našega Božjega odrešenika, kakor tudi iz življenja njegovo preBvete deviške matere in o njenem skrivnostnem sodelovanji pri odrešenji grešni ga človeštva. Ni vsakemu dovoljeno in dano vsaki dan v notranji molitvi premišljevati skrivnosti najsvetejšega življenja in trpljenja Gospodovega. Vsako krščanako Brce pa bo pri či tanj i te pobožne knjige GoBpoda Jezusa Kristusa tako-rekoč prav pred seboj v idilo iu Be dostikrat priBiljeno čutilo v duhu pred njim poklekniti in a sv. apoateljnom Tomažem reči: „Moj Gospod in moj Bogi Zato sem prepričan, da se bo ta knjiga med katoliškimi družinami obilno razširila in veliko dobrega storila. In to bo tudi vam (g. izdajatelju) najlepše plačilo za Vaš trud pri tej novi izduji, g. založuiku pa, ki bc ni zbal nobenih stroškov in nobenega truda, da ju knjigo tako krasno osnoval, bodo gotovo prav Brčno hvaležni vb! katoličani. — Pastyr duhovni donaša v 9. bb šitku L tečaja najprej pridige in obiiovc od VI. do XII. nedelje po binkoštih, govor konec šolskega letu iu o blagoslavljanji šolskega prapora; potlej kateheze za dijake vže bolj odrasle, o katekizmu novem, razne šolske določbe; naposled je adresa čeških romarjev do sv. Očeta, spisal latinski prošt Štulc, več uaukov iz pastirstva, pastirki list o Cirilu in Metodu češki, ki so ga dali Bvojim vernikom skupaj češki škofje, o Velehradu prav zanimive črtice nekoliko iz novo literature itd. Dober kup ure. Jaz pofiiljam uro proti postnemu povzetju, in £o komu ura ni dani mu denar nazaj, toraj kupovalcc ni v nobeni nevarnosti. 1 Cilinder-ura iz srebrnega nikla z verižico, proj 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr. 1 anker-lira iz srobornoga nikla z vcrižico, proj 10 gl., zdaj 7 gl. 26 kr. l srebrna remontoir Washington-ura z verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl. Zlate urice za gospe, prej 40 gl., zdaj 20 gld. z vcrižico, za na vrat. (3) Zlate remontoir ure, prej 100 gl., zdaj 40 gi. N11 pet let dobri stojimo. 1*1». Fromm , urar. (Uhrenfabrikant, RotlionthurmstrasBo , goniibor der Woiizeiio \Vien.) Sveto leto to je a) molitve pri okiskovanji treh cerkev « trojnimi litanijami; b) Poduk o odpustkih. Jutranja in večerna pobožnost, bv. maša in kratek poduk, kako sv. križev pot moliti in e) sostavek popolnih in nepopolnih lahko za-dobljivih odpustkov. Potem takem je knjižica, spisana po vis. čast. gosp. proštu Jarcu, tudi za poznejše čase prav pripravna in podučljiva. Velja z ličnim zavitkom 20 kr., vezana pa 35 kr. Kdor jih 50 vkup vzame, dobi jih 5 po vrhu. (8) K atol. bnk varna. Katoliška bukvama v Ljubljani. Pred nekoliko časom smo ua temu mestu naznanili čisto nov llrevir 1» Tu- rlna- Skazalo se je, da je ta brevir nar boljši za popotovanje, kolikor jih je izišlo s tem, da Be je naznanilo v ,,Slovencu" jako dobro obneslo. Priporočilo od prečast. duhovščino iz vsih krajev, spodbudilo nas je, da ga zopet naznanimo v .,Slovencu", b željo, da bi tega brevirja ne manjkalo pri nobenem duhovnu. Lično v aafjan vezani del, kateri bo VBaki čaa potrebuje, ni debelejši kot 2'/a cm., visok 12 cm. in širok 8 cm. „Proprium de tempore' in ,,Commune sanetrm." so v posamezne sešitke razdeljene. Spredaj in zadaj vezanega dela je taka naprava, da se lahko Bešitek pridene po potrebi. Na popotvanji brevirja, kot je ta, ni prezreti. Tisk je Bicer mal, ali zelo razločen. Ru-menkastorujavi papir jako prijetno upliva ntt očeai. Posebno bodi še opomnjeno priporočilo sv. Očeta, papeža Leona XIII., katero so naročili založniku pisati po nj. emiueuciji kardinalu Nina: Ce JJrčviaire a M, prčpari par vous aveo nne heureuse invention a l' avantage surtout des pretres vogageurs. (2) (Ta brevir ste prav spretno sestavili, po' sebno za rabo popotnih duhovnov.) Cena dela je: 7 gld. 20 kr. BC Če si kdo želi omisliti kakih druzih liturgičuih del, radi mu postrežemo b zapisnikom. K obilnemu naroČevanju vljudno vabi Katoliška bukvama v Ljubljani. Prodaja vina. V farovžu Sempeterskem pri Novomestu se dobi več veder raznega vina od leta 1879. I Cena od 10—12 gld. (1) L e h c ni a 1 o e a h a! ci m 0 o p—I «3 a 4> '■ti o> H-J Samo /a 8 pošljem vsakemu popolno jedilno ojiravo iz britanjo srebra, iu sicer teh le 51 krasnih reči: i! no>.ov iz liritivnjo srebra in angleškega jeklu; li vilie i/, britanjo srebra prav močnik; (i murni h žlio iz britanjo srebra; 12 malih žlieio za kavo iz britanjo srebra; 1 močno veliko žlloo za mleko, iz britanjo srebra; 1 težko velik ) žlloo za juho, iz nnjboljoga britanjo srebra; 2 krasna namizna svečnika; .'I llfino kupice za jajca ; (i ličnih eizeliranih podča&iilo; I lepo posodico za poper ali sladkor I lino preccJHo za čaj ; (i podnoŠnlkov iz stekla; teh lil reči vseh skopaj velja samo 8 gld. To reči so bile nakujiljeno v neki veliki tovarni za brltftliljo srebro, ki jo |>a fulirnln, ter so piej veljalo 40 mark. Dobri stojimo /n, to, da ostanejo to reči lopo bele. Naročila proti |>oštnemu podvzolju (Nachnalimo) so točno izvršujejo, dokler imamo roži še kaj v zalogi; pisma naj se pošiljajo pod napisom.' IleiTii ]?f. Br,iin«lbakin, Wien 11. Tledtoigsstrasso -/. Vsakdo se lahko liro/, škode nropriJa, kako po eeui in kako krasno je to blago, ker se poslano niči, nko niso všeč, v IU dneh lahko pošljejo liaznj in prejete denarje takoj po- ('2 i vrnemo. > 'Ji< ep I i o š d ni a I o č a s a!