155. številka.
Trst, v pontMleljek, 2*2. avgusta 1898.
Tedaj XXIII.
„Ediaoat"
izhaja d v« k m t nn dan, razun nedelj in praznikov. Zjutranje izilanje izhaja oh 11. uri, veferno pa ol» 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Naročnina /naša: Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na meneč raznierno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine «e »prava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Tratu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon si t. s70.
4 nvč.
V edinosti Je moč!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
mittei.
Novejše vesti.
Izubijana 20. S i nori jo bila sijajno bakljada povodom sestanka slovenskih dijakov. Župan Hribar je v krasnem govoru pozival dijake, naj ostanejo zvesti narodnemu naoelu. Na shodu jo l»iln živahna razprava in so jo vsprejela resolucija za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V imenu koroških Slovencev je govoril g. Legat, ki je priporočal, naj se ne pozabijo njegovi rojaki, ki bijejo obupen boj za svoj obstanek, Posl. Žitnik je pov-darjal, da le zložnim in energičnim delovanjem bode možno odbijati napade sovražnika.
Toriitet 20. Zn dan 30. avgusta so pričakuje prihod cesarice Elizabete v bližnji kraj Cause, kjer visoka gospa ostane dlje časa.
l>lllliU 20. Vojni naredbenik objavlja imenovanje generala topništva, de Pictreicha, predsednika višega vojnega sodišča, predsednikom najvišega vojnega sodišča, ter imenovanje general majorja Gustava Katzenhoforju predsednikom višega vojnega sodišča.
Ltov 20. Tu jo provzročilo veliko vznemirjenje, ker se jo zaustavilo delovanje porotnik sodišč. Nekateri listi sodijo, da hoče vlada tudi v vztočni Galiciji proglasiti obsedno stanje, baje zato, da bode imela svobodno roko o oventuvelnih novih volitvah v državni in deželni zbor.
Petrogra«! 20. Potrja se, da povodom bivanja carja Nikolaja v Moskvi pride tjakaj mnogoštevilna deputacija Armenov, da izroči carju obsežno spomenico v imenu Armenov, ki so povodom poznauega klanja pobegnili v kavkaziško pokrajine. Armeni da hočejo prositi carja, da bi smeli ostati v Rusiji dokler ne nastanejo taki politiški od noša j i, ki jim dovole povrnitev v domovino.
Petrogrml 10. Listi naznanjajo, da jo minister za poljedelstvo predložil državnemu svetu znamenitih načrtov za reforme na korist delavskim in poljedelskim slojem.
P O D L I S T E K.	™
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
:>Kdo je?« jo vprašala starka otrorivši usta, ^si-li ti Martin? Imaš kak glas od Nike, imaš-li sinko ?«
»Nimam«, je odgovoril ponositi junak z mehkim blagim glasom, »a jutri pride oče gvardijan z Reke: on nam gotovo donose dobrih vestij, ker mi je obečal o slovesu, da bode povpraševal na vse strani«.
»Bode-li? Bode li ?« je odvrnila starka, »to je dolgo, sinko Martin, ah predolgo! Sinoči sem lepo sanjala o njem. Poljubovala, objemala in glodala sem pi, čuješ-li Martin! gledala ga, ali, slepa sirota. Dolgo je temu. Pomagaj mi Mati Božja s Trsata! A po kaj si prišel, Martin ? Vas jc več tukaj — tudi Klariea jc tu. Si-li, zlato moje? Si-li ?«
»Sem, sladka babica!« je zavpila Klara, spu-stivši se na kolena in položivši lepo glavo v star-kino krilo. Starka se jc pripognila in jo prijela z obema rokama za glavo. »Ali si objestna! Kako sem se preplašita! Pa glej ! glej ! Mokre oči! Kaj
London 20. Kakor javljajo listu »Times« iz Hongkonga od 0. t. m. so nadaljuje klanje ustašev v južnih pokrajinah Kitaja.
Carigrad 20. Po poročilih s Krete so dno 1"). t. m. poskusili Mohamedani, tla bi prekoračili vojaški kordon pri Rhetvmo, a odbiti so bili po r usko ni v o j a S t v u. Dne 1 7. t. m. so sklenili admirali, nahajajoči se na Kreti, da ne dopuste nikakega premikanja turškega vojaštva.
Pariz 20. Brzojavke iz različnih mest vztočne Francije naznanjajo o velikih viharjih, ki provzro-čajo mngo škode. Vsled vročine trpe vojaki močno na vojaških vajah. Mnogo jih je obolelo na soln-čnioi, dva sta umrla. Termometer jo poskočil na 4H stopinj.
U i lil 20. Mej cerkvenimi oblastmi in onimi za javno varnost so so določile potrebne odredbe, da so preprečijo morebitni neredi na onih krajih, kjer se bodo vršili obredi v proslavo imendana papeževega, sosebno pa v cerkvi sv. Joahima.
K i lil 20. Povodom imendana papeževega jc izšel »Osservatore romano« v sijajni obliki. List izraža čestitke papežu in prosi blagoslova za Italijane. Klcrikalci pripravljajo za jutri razsvetljavo.
IMuittj 21. Grof Thun odpotuje dno 31. t. m. v HudimpeSto, kjer prično zopet pognjnnja z mi-nisterskim predsednikom ogorskim. Ako pogajanja tudi to pot no donesojo nikacega vspoha, potem — tako so sodi — pojdeta ministorska predsednika še enkrat prod cesarja na Dunaj. Potom bode na vladarju, da odloči definitivno. Nekateri krogi menijo, da se kriza rosi s tem, da jeden obeh mini-sterskih predsednikov odstopi.
Naiiiicllll 21. Cesarjeva dvojicu nemška je došla sem v obiske k cesarici Elizabeti. Sestanek je bil jako prisrčen.
Killl 21. Praznik sv. Joahina, patrona sv. Očeta, se je slavil letos veliko sijaj noje, nego navadno. Na stotine in stotino jo brzojavk in pisem,
se jc pripetilo mlademu srcu ? Zakaj ste došli, Martin, tla mi nosite nemir v moj mir!»
»Draga mati«, je rekel knez Martin, »nismo Vam donesli nemira, marveč srečo in radost!«
»Srečo in radost, sinko?« je pokimala starka z glavo, »oj, to so redki gosti pri meni; ne znam jim več imena«.
»Zares, mati«, je nastavil Martin. Danes jo doletel na dvor bol golob in me vprašal na junaško vero, jc-li tu bela golobica. A jaz sera mu odgovoril, da se no spominjam prav. A golob mi je rekel, da jo on pozna prav dobro in da bi mu bila lepa družica ter je pristavil Se, da je dobro rodovine in da mu je prazna hiša. Nato sem pozval jaz golobico, a sedaj vprašaj jo, kaj bi rekla, ako bi golob zagolčal, a ona, videla boš, da ne poreče: »Nočem!« Doleteli so tudi bratje golobi in so rekli, da jo bodo varovali s svojimi krili, in da jej ne bode nedostajalo nikdar prosa«.
»Kaj mi pripoveduješ tu bajke, kakor na božič, in čemu te šale; ne vcš-li, da je danes velik post?« se jo razsrdila starka nekako, pritiskuje ži-vahneje Klarino glavo. »Govori trezno, Martin! Kaj je ! Svati? Da mi oženite Klarico; moje dete, mojo Klarico?«
»Dfl, mati«, jo odgovoril knez. »V par besedah rečeno: Mojo Klarico snubi vrli plemič in junak Jurij Daničič, sin mojega pobratima Ivana.
ki jih je prejel sv. Oče, Na vsprojeinu prod papežem jo bilo do 200 oseb: kardinalov, patrijarhov, nadškofov, škofov, diplomatov, aristokracije itd.
Poklonili so papežu raznih darov. Papež se je razgovarjal z mnogimi osebami. Vsprejom se jo vršil opoludno. Papež je vstopil, obdan od svojega dvora. Sv. Oče jo izgledal prav dobro.
Killl 21. Ministarstvo za notranjo stvari oporoka vesti, da bi bil ministerski predsednik Pel-loux odredil preiskavo v ta namen, da izve, koliko uradnikov-socijnlistov je na ministerstvu pošt in brzojava.
Madrid 20. Silvclla sejo izrekel v toni zmislu, naj so takoj skličejo Cortes in si? je izjavil pripravljenega vsprejeti vlado, ako bi tako zahtevala krona. »Liberal« zahteva, nuj so zopet uveljavijo konstitucijonclue garancijo.
Pariz 20. »Ne\v-York Herald« je izvedel iz Gibraltarja, da jc tjakaj došla brzojavka, da je prejšnji generalni guverner nn Filipinih, Pinnr de; Rivcra, umorjen.
Madrid 20. Vest, da je Pinnr de Rivcra umorjen, ni resnična. Brzojavke iz Manzanillo javljajo, da jo jedcu španski eskadron zapodil oddelek kubanskih ustašev. Vodja ustašev, Maluido, je ubit.
Pnrtz 20. Listu »Tempa« javljajo iz Madrida da prasko mod kubanskimi ustaši in A meri kan i vzbujajo tam živo zanimanje. Zeli se, da bi Amerikam kaznovali ustaše ter da hi čim prej zasoli Kubo.
\ew-York 20. Brodovje admiralu Sainpsona je priplulo danes zjutraj v tukajšnje pristanišče.
XtlW-York 21. Brodovje admirala Sainpsona je bilo vsprejeto velikanskim navdušenjem. Topovi so gromeli, a v grom so jo mešalo zvonenjc zvonov. Celo po strehah so stali ljudje. Mestni načelnik je Sel na brod, da prijavi Sampsouu in njegovim častnikom, da so imenovani častnimi občani.
Vi veste mati, da !je to slavna kri. Vi poznate njegovega očeta, Vi ste poznali slavnega strica njegovega Jurija, radi čegar junaštva je podelil cesar Rudolf vsemu plemenu Daničičcv ogrsko plemstvo; Vi ste bila, mati, posestrima Klare Aii-tulovičevc, babice tega mladeniča, kateremu jc junaštvo preraslo brke, sin jc našega naroda, Senjan in vlastelin. Jaz sem rekel: v božjem imenu! Deklica je pordečela kakor rožica in glejte nas, dobra starka, pred Vami, da rečete tudi Vi svojo in da blagoslovite zaročenca«.
»A ti? Ti?« je dvignila starka dekličino glavo in goste kaplje so jej drhtele v ugaslih očeh, »kaj praviš ti, Klariea?«
»Jaz —« jc šepnila deklioa in zardela silno, — »jaz sem tako srečna — srečna, sladka babica!«
»Glej !« je nadaljevala, položivši roke na Klarine prsi, »kako leti to srce — loti kakor lastavica. Tu ni loka, razun smrti, smrti! .laz vem to, kaj so pravi: tok, tok, tok! A m<}ni si tajila, idi, mlada grešnica! Ker po sreu sem izmerila, da da to ni vzplamtelo kar čez noč, da so to sta rej i računi. Modri ste! Izmolili ste litanije, pa sedaj ste prišli semkaj, da babica reče: »Amen!« Modri ste! Da, kaj nas briga slepa babica, v kot z njo, jc-li?«	(Pride So).
London 21. Iz Manile javljajo, tla so zgube Amerikanov pred Manilo znašale 4i> mrtvih in sto ranjenih. Spanci da so imeli l^M) mrtvih in 4<X) ranjenih. Podvodni brzojav jo zoj»et postavljen.
Madrid 21. Vladni krogi zatrjajo, da vlada mir po vsej Španski. Don < 'arlos j«' prepovedal svojim pristašem vsaki revolucionarni pojav.
Ne v Ameriko!
Od državnih oldastnij, s propovednic doli, od deželnih in občinskih činiteljev, od poštenega časopisja, iz rodoljubnih krogov, od povsod, kjer je pravih prijateljev ljudstva, zlasti pa med slovanskimi plemeni avstrijskimi, kolikor jih biva v naših južnih pokrajinah in gori v Galiciji, se neprestano ponavlja rodoljubno svarilo: Ne v Ameriko!
Vemo, da le grozna sila in obup gonita slovanskega kmetu z domače pedi zemlje. Onega kmeta, ki je konservativen do skrajnosti in ki jez vsako žilico v svojem organizmu navezan na ljuba domača tla. Grozne dušne boje mora izvojevati siromak, predno se je odločil v to, da zapušča, kar ljubi tako neizrečeno: domačo vas, domačo zemljo, domačo streho, v kateri je zagledal luč sveta, domače običaje in ljube sosede in brate, katerim je bil od rojstva sem zvest drug v veselju in zvest sobovjenik v trdem boju za borno ekzisteneo svojo. Vendar odhaja. Vemo vse to in poznamo tudi neizprosnega sovražnika, ki potiska našemu seljaku potni les v roke in ga goni tja v daljnji nepoznani svet, iskat — življenja. Ako nisi iz kamena, poka ti sree in solzi se ti oko, saj je on, ki odhaja v svet, ker so ga pregnale od tu žalostne socijalne in gospodarske razmere, tako, da nima na svetu ničesar več, nego drage svojce, za katere mu je skrbeti, pa pot pred seboj in nebo nad seboj — saj je to tvoj brat 110 le kakor človek, ampak se mu preliva po žilah ista kri in porodila in vzgojila ga je ista slovanska mati; saj veš, da njegov in njegovih odhod iz domovine znači — narodno izgubo.
Ta narodna izguba ni le velika in evidentna, ampak je grozna sosebno zato, ker se navadno ne da več popraviti. Zato navdaja slehernega slovanskega rodoljuba z grozo in strahom, ko vidi izseljevanje naših kmetov iz slovenskih pokrajin, iz Hrvatske, Slavonije in Galicije.
Vemo pa tudi, da mnogokateri ne odhaja iz nujne, neizogibne potrebe, ampak, ker je bil zavedo 11 v to po brezvestnih dušah, ki si služijo svoj nečastni kruh ob nesreči nevednih ljudij.
Vemo torej vse in poštevamo vse, vendar vsklikamo in bodemo vsklikali: Ne v Ameriko!
Strah za narodno bodočnost, strah pred izgubami na narodni blaginiji in na narodnem imetju deluje tu, pa tudi zgolj človeško usmiljenje in sočut-stvovanjedo onih siromakov, ki zapuščajo domovino, ker vemo, da večina izseljencev drvi v pogubo. Tu jih je trla beda, tam pa jih čaka — poguba!
To so usodni vzroki, ki silijo vso slovansko javnost,da svari in svari: Ne v Ameriko!
Sodba je torej soglasna, da je izseljevanje iz domovine obzirom na splošno narodovo blaginjo — zlo, nesreča. A komu je prva dolžnost, da pobija zlo in da odvrača od nesreče?! Menda časopisju.
To dolžnost in nič druzega smo vršili mi, ko smo svarili in svarimo: Ne v Ameriko! Vendar nam je to strašno zameril amerikanki »Glas naroda«, da nam bere hude levite :
»Le nič ne obžaluj draga »Edinost« naših rojakov, nihče jih ni zapeljal, z a v e «111 i so, vedo, da so slobodni, in niso siromaki, ali bedni; ti naši rojaki v Calumetu živd v tako dobrih razmerah, da bi se tržaški »odlični« gospodje č u <1 i 1 i, in to brez pretiravanja. Ako bi Slovenci tudi v istimi šli v vojno pod zvezdnato zastavo, jih ni potrebe nikomur obžalovati, ker s tem bi le pokazali, da čislajo in ljubijo drugo domovino, ktera jim je milejša nego prava domovina. Doma so bili vedno siromaki, stiskani po bričih in oderuhih, marsikdo ni imel niti soli, a o mesu molčimo. Tu pa priden delavec živi kot človek in mu ni potreba nositi klobuka v rokah in hoditi od Policija do 1'ilata. Lepše je iti v vojno za tako domovino, ktera dajo vsaj eksistenco, jih pripozna za j ud i in so v njej slobodni, nego pa za domovino, ktera nje sinovom le prerada namesto kruha ka-
men ponuja. Tržaški Slovenci so preveč lojalni, vse pričakujejo od krone, a ponavadi dobč le figo pod nos!
Amerikanski dolarji so že marsikak grunt in hišico na Slovenskem obvarovali bobna, marsikak Slovenec, kteri je v Ameriko prinesel samo pridne roke, si je opomogel in doma domačijo kupil, do ktere ne bi na Slovenskem prišel, ako bi deset dinastij doživel in delal kakor nema žival.
Mi vedno kritikujemo tudi ameriške razmere, a to zato, da ne bi šlo nič nazaj, pač pa le naprej. Ako slab čas pride, ga pretaremo in ni goldinarjev sem in so tudi premajhni.
Le v Ameriko, pridni, zdravi Slovenci, ako le veste h komu, tukaj bodete tako dobro živeli, kakor na Slovenskem uradniki višjih razredov in tudi novce naredite, ne pa le se z dolgovi in briči ukvarjali. Najlepša domovina je slobodna dežela, in to dežela, katera poleg truda tudi zaslužek drf!«
Na opazko, da so tržaški Slovenci preveč lojalni« in da pričakujejo vse »od krone«, smo že odgovorili te dni. Še manje se nam zdi potrebno, da bi reagovali na opazke o »odličnih« gospodih v Trstu, da-si čutimo prav dobro ironijo, ki so jo potaknili gospodje Amerikani mej ušesca, ki so jih postlavili pred in po besedi »odličnih«. Vsakdo mora biti zadovoljen s tem, kar je, in saj ni, da bi morali biti vsi ljudje na svetu — odlični, in niti tako ne, kakor so gotovo naši slovenski Amerikani.
Niti proti temu nimamo ničesar, da Amerikani slovenski, ki žive v »tako dobrih razmerah«, da bi se jim mi čudili, »ljubijo in čislajo svojo domovino, katera jim je »milejša, nego Jprava domovina« — protestovati pa moramo svečano in ogorčeno proti temu, du gospodje generalizujejo, kakor da bi se tako godilo vsem ali vsaj večini izseljencev, ako so le »pridni« in »zdravi«: protestujemo, ker vemo, da to — ni res! Protestujemo, da se takimi rožnatimi slikami naravnost poživlja slovensko ljudstvo na izseljevanje! Protestujemo, da se izrek, ka-koršen je oni: »Najlepša domovina je slobodna dežela, in ta dežela, katera poleg truda tudi zaslužka da« — slovenski narod korumpira in se mu tako rekoč iz srca trže ljubezen do svoje resnične domovine. To je pozivanje na brezdomovinstvo, a brezdomovinstvo je — izdajstvo.
Ako pripovedujejo gospodje o dolarjih, ki so rešili že marsikak »grunt in hišico« obvarovali bobna, pa bi lahko pripovedali mi o tisočih posestev in ekzistenc v Avstriji, ki so se pogubile, ker so slepo begale za fato morgano amerikanskih dolarjev; pripovedovali bi lahko, kako po nekod — zlasti v Slavoniji — posestvo za posestvom prehaja za liičev denar v roke tujinstva, kako se naš rod umika za vedno z svoje rodne grude, tako, da so posledice izseljevanja zadobile naravnost katastrofalen značaj in pomenjajo veliko narodno nesrečo.
»Amerikani« naj le ljubijo svojo drugo domovino, mi pa se trdno držimo te vere, da je vsakemu človeku, ako se noče pregrešiti proti naravi sami, dolžnost, da ljubi svojo prvo in pravo domovino, kakor ljubi vsaka božja stvarica svoje gnezdo.
Zato bodeno klicali vedno in kličemo tudi sedaj: Ne v Ameriko!
DOPISI.
Iz goriške okolice. (Kaj je bilo prav za prav v Pevmi?) [Izv. dop.] Pugubcn ples je bil dne T. t. m. v Pevmi. Ples, katerega so priredili domači : pevtnski, a 110 najboljši fantje; ker dva istih sta že očeta, seveda ne poročena, katerima nekdanji ljubici zibate nedolžna bitja sebi, starišem, domačemu duhovniku, učitelju, poštenim vasčanom v veliko žalost in sramoto; tretji fant pa bo v kratkem oče nezakonskega otroka. Dva fanta sta bila v preiskavi zaradi motenja službe božje dne31. vinotoka min. leta. In ti izbrani fantje so dobili dovoljenje za ples na priprosnjo gosp, Fogarja. V ponedeljek pred plesom so peli v družbi goriških godcev pod mestno zastavo italijansko-iz-zivne pesmi na Fogarjevem dvorišči. Domači duhovnik je bil ta čas v spovedniei. Nekdo je zaprl cerkvena vrata, da ne bi divje rjovenje in tulenje motilo pobožnih ljudi, ki so prišli na predvečer »Poreijunkule« v cerkev k spovedi — pa še ni bilo miru. Duhovnik-spovednikje moral poslati eer-
kvenika v krčmo, da bi krčmar pomiril razgrajale© — a tudi krčmar ni imel vspeha. Že tisti večer in sosebno drugi dan na Porcijunkulo so ljudje v Pevmi in v Gorici mnogo govorili o neotesanosti in surovosti pevmskih fantov in o drznosti in izzivanju goriških godcev.
Dne ;">. t. m. smo bili vabljeni v sejo občinskega starešinstva, v kateri je predlagal starašina preč. g. Budin, naj se nikar ne dovoljuje javnih plesov v pevmsko — podgorski občini. Utemeljeval je svoj predlog, rekši, da so današnji plesi grešni in škodljivi v verskem in gospodarskem obziru. »Nikar ne mislite, gg. starišine«, tako je sklenil, nikar ne mislite, da nasprotujem prihodnjemu plesu v Pevmi zato, ker bo svirala goriška godba, ker meni, kakor duhovniku, je pač vsejedno, ali svira italijanska ali turška godba, ne, plesu kakor-šnega prireja dananašnja mladina, sem in bom nasproten kakor človek in kakor katoliški duhdvnik, ker današnji javni plesi morijo nravne in pobožne občutke, begajo ljudstvo in na stežaj odpirajo mladim in starim vrata v temne ječe, v bolnišnice, v norišnice.«
Da se je pa ples, kljitbu predlogu preč. g. kurata, dovolil, nismo krivi mi starejšine, ker ples sta bila obljubila fantom g. Kogar in župan gosp. Ant. Klančič že JJ tedne pred sejo. Naravno je, da se mi, kakor možje, nismo mogli zoperstavljati županu in ga prisiliti, da bi zabranil že dovoljeni ples, ker on edini ima v takih slučajih škarje in platno v rokah. — Napočil je dan veselja za židovske časopise, dan rajanja za nespametno mladino, dan žalosti za stariše, dan preklinjevanjr., obrekovanja in opravljanja za tiste, ki so hoteli zabraniti ples.
V nedeljo zjutraj 7. t. m. je domači gosji, kurat propovedoval med mašo, po evangelju, o plesu. Prepričati je hotel svoje poslušalce, da so današnji plesi grešni. Tu moramo opomniti, da g. govornik narodnosti niti omenil ni.
Takoj po maši sta prišla dva fanta prosit g. kurata za slovenske zastave. Skrajna predrznost!
Čisto mirno jima je razložil g. kurat, v pričo dveh starešin, da jima on, kakor duhovnik, ne more dati zastav za lepšanje plesišča. »Ce bi prev-zvišeni knezonadškof zvedeli, da sem vam dal zastave, vzeli hi mi gotovo sv. mašo«. Ipsissima verba!	(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
K položaju. Saj poznate tisti instrument, kateremu se pravi kalejdoskop in v katerem se vrste slika za sliko!
Tako se vrste slike v sedanji krizi avstrijski. Danes vidimo, kako zatrjajo Madjari Nemcem, da od njih nimajo pričakovati ničesar; potem vidimo, kako potujeta grof Thun in baron Bantfv v Išl: grof Thun vesel, Banffv kislim obrazom in pripravljen na popoln poraz; hkratu prihaja nova slika: grof Thun na tleh, baron Bantfv pa stoji nad njim zmagonosno kakor triumfutor; zopet nova slika: liberalci in konservativci, Poljaki in veleposestniki se pripravljajo, da potisnejo v stran češki radikalizem ter da ugonobe pošast — panslavizma; najnoveja slika pa nam kaže položaj v nasprotnem zmislu: isti nemški konservativci, ki popred niso videli ure, da se rešijo iz koščenih slovanskih rok, poživljajo dosedanjo večino, vštevši Cehe, naj sklene zopet trdno svoje vrste, da se prepreči vla-darstvo centralistično - nemškega liberalizma, katerega nositelji baje že slutijo, da jim zopet veje pomlndanja sapa in za katere baje delajo z vso silo za dunajskimi kulisami!
Da, zgodilo se je čudo: isti gospod dr. Eben-hoeh, ki se je zadnje čase vel tako čudno proti večini, prav isti Ebenhoch poživlja v svojem »Lin-zer Volksblatt« skupine, sestavljajoče večino, naj izjavijo kategorično, da hočejo ostati skupaj za vse s 1 u č a j e.
Ta poziv v rečenein nemškem listu je izzval kar celo ploho psovk od nemške strani 11a Eben-hoeha in njegove, dočim češka glasila večinoma simpatično pozdravljajo ta poziv.
Naravna je jeza na jedni, kakor zadovoljstvo na drugi strani, kajti, ako je ta poziv iskren, in ako smemo pričakovati, da se bode izvrševal praktično, potem je res, da pomenja veliko črto preko računov nemške obstrukcije.
Da vidimo, kakovo sliko nam prinese jutri naš avstrijski kalejdoakop!
Po dolžnosti kronistov beležimo še, da se je govorilo te dni, da so dnevi ministerstva Thuno-vega šteti, ker da odstopi še predno se sestane parlament. To da se utegne zgoditi dne 12. septembra.
Stvari V Srbiji postajajo resneje od dne do dne. Sedaj je nehalo izhajati 14 opozicijonalnih listov, med temi tudi liberalni Rističev organ »Srpska zastava«. Ta list piše v zadnji svoji številki: »Narodu in novinstvu se je nadela torba (po novem tiskovnem zakonu namreč), zbok česar je zastonj, da bi se bojevali proti zistemu, ki tira Srbijo v moralni, politiški in gospodarski propad. Narodu so se v kratkem času vzele vse praviee, in slednjič tudi pravica volitve svojega zastopa, ki se sestavlja sedaj po vladnem imenovanju. Naroda se ne vprašuje sedaj o ničemer, isti nima nikake praviee več do kontrole. Vse se jo vzelo narodu, razen praviee — plačevanja v krvi in denarju. Posedaj se ni posrečilo še nikomur, da bi vladal brez podpore naroda; vsi, ki so poskušali kaj takega, so našli žalosten konec; zato menimo, da tudi sedanji protikonstitueijonalni zistem ne bode trajal dolgo. Mi prenehujemo z izdajanjem tega lista v trenotku žalosti, ko so vrstč naj h uji dnevi. Bog občuvaj Srbijo !«
Iz Zemuna pa javljajo, da se od tam širijo na tisoče izvodov knjižice, ki je izšla pod imenom: »Ven s ptujcem!« Ta tujee sta Milan, ki je romunskega pokoljenja, in ministerski predsednik Gjorgjevič, ki je baje grškega pokoljenja. Knjižica pravi, da dinastija Obrenovid se bliža svojemu koncu. Veči dve stranki — radikalna in liberalna — ne podpirati več dinastije. Narod se mora pripraviti na svojo odrešitev. Povsodi je opažati agitacijo.
Ker se je raznesla govorica, da se radikalni vodja Tajšid povrača v Srbijo, cla-si je bil in contuma-ciam obsojen na 20 let, izdala je policija ukaz oblastim na meji, naj ga zalotč in zapro. Tajsie je najljuteji sovražnik Milanov.
Uboga Srbija, zares! Bog ve, kaki hudi časi se jej bližajo! In to vse radi lehkoživstva jedne same osebe!
Domače vesti.
Izjava. Ker čujemo, da so se nekaterniki izpodtikali na tem, da na včerajšnji veselici »Del. podp. društva« ni bilo zastopano uredništvo »Edi-nost-i«, prositi moramo že enkrat javno slavno občinstvo sploh in sosebno pa slavna društva, da bi ista blagoizvolila vendar upoštevati razmere pri tem listu, upoštevati dejstvo, da je malone vse breme, uredniško in korektorjevo, na jednem samem človeku in da je tudi ta jeden človek le iz mesa in krvi in ne iz železa, da tudi človek potrebuje vsaj nekoliko odduška in da ima tudi ta človek s v oj i h sveti h dolžnosti do svoje rodbine, katerih dolžnosti pa — ravno v sle d omenjenih razmer — ne more spol nje vati drugače, nego ob nedeljah.
Uredništvo tega lista je gotovo rado na uslugo slavnim društvom, ker ve. kaj in koliko pomenja-jajo ista za našo narodno stvar, ali — brez zamere! — tudi to uredništvo ima zavest, da hodi skoro do skrajne meje v uporabljanju duševnih in fizičnih sil, tako, da bi že smelo zahtevati od slovenske javnosti, in od slavnih društev še posebe, poleg kritikovanj in zahtevanj tudi nekoliko — obzirnosti. Ce pa meni slovenska javnost, da more in sme zahtevati — še več od slovenskega uredil i k a, pa naj pove to gospodom, ki imajo kaj besede pri tem listu: poskrbite nam sposobnimi h ljudij! A sedanji ljudje imajo toliko rodoljubnega čuta v sebi, da bodo vedeli, kaj jim je storiti ter — pojdejo!
Preziranja do skrajnosti. »Soča« piše: »Edinost« je opisala slavnost v Branici tako, kakor je izvestna stran zaslužila. K preziranju, katero se je izvršilo o tej priliki, povemo »Edinosti« še to: Niti gosp. Flor. Cehovin, v čegar hiši seje vršil banket, in katerega bi se bilo spodobilo počastiti prav iskreno, ni bil navzoč na banketu, ker so prostore zasedle razne gospč! Ste slišali?!«
In potem dalje: »Slovenci gledč na braniško slavnost so bili dobri, dokler se jih je potrebovalo, potem so služili za — sta fazo. — »Del* Mohr hat
seine Sohuld gethan, der Mohr kann gehen!« Tako so mislili v nedeljo nekaterniki.«
Občni zbor kmetijske podružnice v Rn-Jailll. V nedeljo dne 2H. t. m. priredi kmetijska podružnica v Kojanu svoj prvi občni zbor po pravilih, katera so že potrjena od visoke e. k. vlade.
Ni treba povdarjati, kolike važnosti je za rujanski okraj ustanovitev kmetijske podružnice, katera bodi krepek branik proti prodirajočemu tujstvu na našem gospodarskem polju. Ako pregledamo, koliko nam je v tem pogledu ugrabilo zemljelačno tujstvo iu da še vedno steza svoje prste, da bi potegnilo na-se vso slovensko last v okolici tržaški — tedaj se nam mora vzbuditi britka nevolja in opravičen srd nad požrešnostjo tujinstva. Zbuditi pa se nam mora tudi ves pogum, da nastopimo vroči boj za svojo pedenj zemlje in da preženemo zmaja tja, od koder je prišel. Slovenec, ako ljubiš svojo rodno prst, ne pusti, da ti jo izpuli iz rok tujec; ne z gorjačo, ne po sili, marveč junaško se bojuj, da se vzdržiš in ostaneš svoj gospod vzlie sovražnikovi premoči. Ako se pripeti, da nas izrineta Lahon in žid tudi iz Rojana, z Grete in iz Barkovelj, prav gotovo je, da nikdar in n i-k o 1 i več ne bo Slovenec tukaj gospodar!
Zatorej Kojanei, in Vi, kar Vas je okoli Rojana : Gretarji in Piščanci in Vi vrli Barkovljani, vsi se združite na skupni boj proti sovražniku, da združenimi močmi odbijemo naval neprijateljev in rešimo vsaj to, kar še ni izgubljeno!
Kmetijska podružnica bodi mogočen ščit našemu domačemu gospodarstvu, ob njo se razbijaj vsaki poskus tujinstva, prodreti v našo last. Kmetijska podružnica nas združi vse pod varno domačo streho in pod to streho se nadalje složimo in jačimo za boljši in boljši napredek v kmetijskem gospodarstvu. Pridite torej vsi, kar Vas premore le količkaj svojega, in tudi vsi, ki se zanimate za domače kmetijstvo dne 28. t. m. na prvi občni zbor novoustanovljene podružnice. Glavni odbor tržaške kmetijske družbe je uredil tako, da se člcnarina za vso okolico po razmerah imetja členov primerno zniža in se omogoči tudi revnišemu kmetu, da postane členom te prekoristne naprave. Torej skupaj na skupno delo, da bo imelo korist in dober vspeh ! Dnevni red in kraj, kjer hode občni zbor, objavimo še tekom tega tedna.
Začasni od bo r. Prvn vesel le« v LonJeru. Pišejo nam: Predminolo nedeljo sem dolgo ugibal, na katero veselico naj bi šel, v Bojan ali v Lonjer, kajti tu in tam se je priredila v dobrodelen namen. Slednjič sem se odločil za Lonjer; bil sem namreč radoveden, kake pevske moči ima menda najmlajšo pevsko društvo v okolici.
Dvorišče konsumnega društva bilo je zelo ukusno odiČeno slovenskimi in cesarskimi zastavami. Na veselici se je zbralo posebno obilo domačega ljudstva, kar mora še posebno veseliti vsakega rodoljuba, kajti ljudstvu so namenjene take zabave, na katerih se izobražuje in plemeniti srce; iz mesta se je udeležilo veselice precej rodoljubov, »Slovansko pevsko društvo« je došlo v lepem številu.
Lonjerski pevski zbor je nastopil v 4 točkah. Dasi to ni mnogoštevilen, vendar smo ž njim lahko zadovoljni, kar se tiče kvalitete. Pohvalno se mora omenjati posebno dobro nijansiranje, kar dokazuje dobro šolo. Glasovi v obče so dobri in čisti. Izvajale so se vse točke povoljno, posebno pa je ugajala pesem »na Nehaju gradu«. Ako bi imeli kaj prigovarjati, bilo bi, da so basi prešibki proti tenorjem, da bi se morali glasovi malo bolj harmonično zlivati jeden v druzega in da jo za sedaj se število zbora malo prešibko, ali poleg vseh teh j nedostatkov, ki pa se dajo s časom lahko odpraviti, treba izreči pevovodji g. Razmu vse priznanje, ker je mnogo dosegel v sedanjih razmerah. Krasno, pravim povdarkom in čutilom je deklamovala gdč. Čokov a Gregorčičevo »Domovini«. Da so znani gg. barkovljanski diletantjc, posebno pa g. Ražem, s svojim humorjem rešili častno svojo nalogo in zabavali občinstvo, ni treba naglašati posebej. Med veselico in k plesu po istoj je svirala veteranska godba gosp. Majcena skoraj izključno slovanske komade.
H koncu še par besedij. V dopisu iz Lonjerja v zadnjem »Brivcu« bilo je rečeno, da vsaka vas v okolici ima svoje narodno ognjišče, z nedeljsko veselico da se položi temelj takemu ognjišču tudi v Lonjeru. Tudi če ste prišli malokasno in če vam je bilo, Lonjerci, tudi nemogoče dosedaj javno na-
stopiti, stopite pa sedaj toliko bolj čvrsti, ko jc zaretek storjen, v vrsto drugih društev v mestu in okolice, pustite vso osebnosti in malenkosti, ki so vas razdvojale, ena misel naj vas vodi na |w»ti, na katero ste stopili, rešitev Slovenije iz sedanjih nesrečnih odnošajev!
Na svidenje! — mogoče na Prošeku ?! kjer bode skorej gotovo zbrano Slovenstvo Trsta in okolice, in pokažite dejansko, da ste stopili tudi vi v bojne vrste! Naprej zastave Slave! N. K.
Vseslovenska delavska slavnost. — Vspo-red vseslovenskega shoda kršč,-socijalnih delavcev in slavnosti blagoslovljenja zastave Slov. kršč. socijalne zveze« so je d oh »čil tako-le: V soboto, dne 17. septembra: Ob polu H, uri zvečer sijajna bakljada po mestu z godbo, serenada presvetlemu gosp, knezoškofu in blagorodni kumici gospej Pollakov!. Po serenadi priredi na vrtu Virantove restavracije Slov. krščansko-soeijalna zveza« večer na čast došlim gostom. V nedeljo, dne 1H. septembra : Ob H. uri zjutraj zbero se društva na Turjaškem trgu pred Katoliškim Domom«, odkoder odkorakajo z godbo na čelu v nunsko cerkev. — Blagoslovljenje zastave, govor, sv. maša. —- Odhod po mestu. — Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Katoliškega Doma«. — Skupni obed pri »Virantu«.— Po obedu ogledovanje mesta. — Ob polu 4. uri popoludne na okrašenem Virantovem vrtu velika ljudska veselica v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva cesarja s sodelovanjem raznih pevskih društev, godb, prologom, slavnostnim govorom, šaljivo loterijo itd. — Vstop udom slavnih društev brezplačen. Podrobni vspored sledi. — Slavna društva se prosijo, da nemudoma naznanijo svojo udeležbo in točno zabeležijo število udeležencev in čas dohoda glavnemu tajniku, g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Udeleženci, ki žele prenočišča, naj to naznanijo pravočasno. Društva, ki imajo zastave, naj naznanijo, ako se slavnosti udeleže z zastavo. Slavna pevska društva se opozarjajo, da morajo pevske točke, katere nameravajo peti, tudi naznaniti poleg udeležbe pristojnim oblastvom. Prosijo se, da pevske točke ob jednem naznanijo tudi pripravljalnemu odboru. Ce kako društvo pomotoma ni prejelo vabila, prosimo je oproščenja in blagohotnega obveščenja. Na naši slavnosti bo vsakdo dobrodošel, kdor slovensko čuti in pošteno misli. Slavnost naša bodi slavnost slovenskih mas. Za posamnike veljajo objave v časopisih. Na svidenje 17. in IS. septembra v Ljubljani!
Slavnostni odbor. Brzojavni in telefonski promet meseca jllllijil iSttH. — Na c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca junija 1898 in sicer
na Primorskem:
oddanih........41214
došli h........49089
tranzitujočih......12H829
vseh brzojavk	2191.' 12
od teh jih odpada na Trst	sam:
oddanih................2722H
došlih........32771
tranzitujočih......115511
vseh brzojavk	175510 na K r a n j s k e ni:
oddanih................8500
došlih.........1020K
tranzitujočih............17507
vsih brzojavk .'16215
Tele f o n s k i p ro m e t:
a)	V interurbanem telefonskem prometu bilo je pogovorov v iste j dobi:
v Trstu . ....... 1405
» Opatiji....... 25.1
» Pulju ........ 181
» Ljubljani...... 179
b)	V lokalnem prometu govorilo seje:
v Trstu ...... 220000 krat
» Pulju........ 5481 »
» Gorici....... 4154 >
» Opatiji....... 111*» »
» Ljubljani..........<H544 »
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so ud 15. julija do 5. avgusta posluli: Slavna »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« v Ljubljani 40 gld. — Slavna Narodna Tiskarna« v Ljubljani 50 gld. — Moška podružnica v Mariboru po g. prof. BI. Mateku 102 gld. 95 kr.; da-
rovali so: po 10 j*l«l. jrospo«lji': dr. J. (ilančiiik, odvetnik; volitev p<>k. pr«>f. Muršoca. l*o o jpltl, gosjMMlje: li«»hino, stolni župnik; dr. K«*rk, zdravnik; llriliovšok, kanonik; Orožen, stolni prost. Po 2 phl. ffos|Mxlje : .Jerovsek, prof.; Kavcic, prof.: dr. Križonič, kanonik ; dr. Mfdvcd, prof.; dr. Mlakar, kanonik: dr. Pajek, kanonik; dr. Trtnik, prof,; Žitck, prof. Po I irld. jrospodje : llaho-vec, poštni otioijal; lleli1, pot« »valni učitelj; dr. Iiczjak, prof. ši/ck, kaplan; Divjak, ura«lnik; Dolenc, trgovec; dr. Dominkus, odvetnik; dr. Kirhas imtar; Frangen, gostilničar; Holuša, železniški uradnik: Hrihernik spiritual. (Pride še(.
Zopet P. k. pošta! Prijatelj na o piše: Te dni sem sel na «*. k. posto pri javnem vrtu. < >d-«lal sem poštno nakaznico v slovenskem jeziku. < to-spo«l uradnik (z eno zvezdo) se jo neolikano zadri nad mnnoj, rekši: Koša o k vesto, mi no kapiso sta lingua ? !< Na moj prigovor, v katerem som po--vediil gospodu, da na uradu v Trstu morajo umeti tudi slovenski, se mi jo zagrozil, rckši: Za sedaj naj hode, sprejmem, toda no nosite mi več takih stvari, ker Vam jih gotovo — vrnem!!!« Moje menenje je, da imajo naši gospodje e. k. uradniki kako tajno ali — javno šolo, kjer se, mesto da hi se učili dež. jezikom — učijo zabavljanju in žaljenju vsega, kar jo slovansko! To je, sove, le moje menenje, postane pa lahko tudi ohčno menenje, ako se tem velikim in mogočnim gospodom ne stopi na pot!	Sitnež!?
Pri povod ku o možu in kavi. V soboto zjutraj je ulovila finančna straža nekoga delavca v svobodni luki, ko jo z voza, naloženega z zaboji kave, mirno kradel žlahtna zrna ter si jih tlačil za srajco. Ko so ga spravili na ondašnji policijski inspektorat ter ga preiskali, našli so pri njem okolo .'»'/a klg. kave v raznih žepih 111 pod srajco. Ker so ga zasačili žc večkrat, ko jc kradel, spravili so ga v zapor.
ZadllniI so jo v soboto zjutraj mali 21etni Rudolf Raje. Igral so je in z veseljem jc gledala srečna mati nanj ter poslušala njegove nežne vzklike. Toda na enkrat jo obmolknil otrok. Kor se jc materi čuden zdel ta molk, pogledala je skrbno za njim in v svoj strah našla ga je ležečega na tleli, vijočega so od bolečine, ker mu jo zmanjkala sapa. Igral so je bil mali Rudolf z velikim strokom fižola. Požrl je istega nehote, ali ostal mu je v v grlu. Nesli so dečka hitro na zdravniško postajo, toda prinesli so ga tjakaj že zadušenega.
Koledar.
Danes v ponedeijek 22. avgustu: Timotej, ni.; Hipolit, &k. Jutri v torek '23. avgusta : Filip Bon., sp.; llogovoljka.
Solneni:	I	Lunin:
Izhod ol» 4. uri 5.r> min.	Izhod ob 11, uri SI min.
Zahod „ 7. „ 9 „ 1 Zahod * 8. „ 15 „
Ta je 36. teden. Danes je 233. dan tega leta, imamo torej Se 13*2 dni.
Različne vesti.
Nenavadna bolezen. Ruski zdravniški list »Vrač« javlja iz Moskve: Neka kuharica je dobila slučajno v roke kos papirja za zamotanje ter ga stavila v usta in pojedla. Na to jc dobila tak tek za popil*, da ni hotela ničesar druzega jesti, nego papir za zamotanje. Ako so jej je to vskra-tilo, postala jc žalostna. Mesto papirja, ki ima ukus po pesku, počela jo jesti pesek, in to zmirom več in več, dokler ga ni pojedla celo vedro. Vslcd tega se je ustavilo probavljanje in ona se je posušila do kosti. Prišla jo v moskovsko bolnišnico, kjer so jo s časom ozdravili, da nima vce želje ni po papirju, ni po pesku.
Kako živi lOOletni človek! V Auzinu na Francoskem živi sedaj 100-letni starec, ki jc tako zdrav, daje uvorjen, da doživi še 130. leto. .Jean liaptist Dubois — tako so zove ta starec — trdi, da mora biti človek zdrav, ako živi kakor on. Dubois pokadi pipioo tobaka, čim ustane, potem poje skled i co mleka z kruhom. Opoludne jd dobro in popije dve čaši vina, a potem črno kavo. Zvečer zopet kaj založi in popije več vina nogo opoludne, a potem se oddahne nekaj v družinskem krogu. Najraje se bavi z vrtnarstvom, sem in tja ziba svojega unuka ter mu zapoje kaj, da zaspi.
Narodno gospodarstvo.
Trgovski podatki.
Piše ,To«. Ulfakar.	1
Surov petrolej (nafta), ki mora imeti vsaj D.H.-J spoe. teže, se uvaža v nalašč zato pripravljenih parnikih (Tangs, ('isternonsohittch ki imajo velike resorvoirjo, iz katerih se potoni tu tekočina izpraznil jo z sesalkanti (pumpanii).
<1iščonjo ali rafiniranje obstoji v tem, da so nafta destilira ( kuha«) in sicer v velikih kotlih pod pritiskom v o« le.
Rafinirani petrolej so razpošilja istotako v posebnih ladijah (tangs), posebnih vagonih (eais-seaux), sodih (barrels), ali pa v zabojčkih i/, pločevino (canistres), ter mora biti »normalno čist« (standard \vhite).
Kadar se pošilja v »tangs« ali vagonih, sc fakturira samo blago; če je petrolej v sodih ali pa v zabojih, jo cona označena za »netto«, ali istoj coni so pridojani troški za sod ali zaboj — «la mora kupec kupno cono plačati. Računa se pa tara: za sode 20°/,,, za zaboje pa okrog l> kg, (zaboj tehta kosmato 'Jo kg., čisto	kg.) V za-
bojčkih se pošilja v Bosno-Hcreegovino, Dalmacijo, Tirol — sploh v tako krajo, kjer so mora blago nositi.
V Trstu in na Reki so cene označene za 100 kg. netto navadno brez soda; na Dunaju pa za 100 kg. netto z sodom vred, carina všteta, na Francoskem in Nemškem pa žil 50 kg. v dotični valuti, v Nemčiji navadno brez carine; Italija označuje za 100 kg. ; Rusija naznanja cono petroleja v kopejkah za 1 pttd (H>*3H kg.). Severna Amerika pa v ecnts za 1 gallon (2*H kg.); gallon za tekočine jc od onega za suhe reči različen.
Carina znaša za nafto gld. 2*5 v zlatu, za rafinirano blago pa gld. 10 v zlatu, ali o kalkulaciji je treba paziti, kajti tara pri sodih znaša 20°/,,, kakor je gori omenjeno, carinski uradi jo pa računajo le 1 H°/0.
Mnogokrat so cone označene tudi za surovo blago (nafto), kar pa je direktnega pomena le za rafinerije.
Zadnje vesti.
Itiulimpešta 22. Tu sodijo, da na predsto-ječili konferencah vendar pride do kakega spora-zumijen ja, ker jo h a j e a v s t r i j s k a v 1 a d a p rji-pravljena, da privoli v nadaljnje koncesije. Konference sc pridno 24. Bržkone se kriza reši na Ogcrskem parlamentarnim potom, v Avstriji pa na podlagi J; 14.
]iii<Um|M'sta 22. Neki člen nemškonaeijo-nalne stranke je rekel jednomu sotrudnikov lista »Pesti Naplo«, da smo v Avstriji na predvečeru velikih dogodkov. Grof Thun da bi hotel odpraviti jezikovne naredbe, ali naleta na velike težave. Vsakako pa hoče odpraviti jezikovne naredbe še le potem, ko bode imel gotovost, da radi toga ne pride češka obstrukcija.
Budimpešta 22. Neki tukajšnji list javlja, da pokliče eesar k sebi nekatero člene ustavovernc stranke, da sc pogovori [žnjimi, ter da jih dovede do tega, da vsprejmejo nagodboni provizorij.
I'raga 22. Državni poslanec dr. Slama jc izjavil na shodu volileev, da čim bi vlada odpravila jezikovne naredbo, bi Cehi uprizorili v parlamentu opozicijo, kakoršne je še ni bilo nikjer na svetu. Govornik jc gotov, da finančni minister dr. Kaizl nc pripusti take krivice. Cc bi so pa isti dal pregovoriti, začne sc boj tudi proti njemu, kakor proti vsakemu sovražniku naroda.
Killl 22. Prefekt propagande jo doposlal samostanom v Palestini navodila, kako sc imajo vesti povodom potovanja nemškega cesarja v sveto deželo. Počastiti morajo cesarja, toda tako, da 110 užalijo Francije, ki uživa pravico posebne protekcije nad katoliki na Vztoku.
Killl 22. Ministorski predsednik in kralj sta ozlovoljcna radi besed posl. Vilic proti Avstriji. Sosebno pa še sedaj, ko se bližajo jubilejne slav-nosti cesarja Fran Josipa. Sicer pa ne bode imel ta dogodek nikakih posledic.
Konsumno društvo pri Sv. Ivann
išče krčmarja
preko kavcije od 100 gld. — Prednost imajo oni, ki nimajo otrok ali jut z odraslimi otroci.
Zahvala.
Vsem onim, ki so nepozabnemu
Ivanu Gulin-u
skazali poslednjo čast, sosebno pa množici poznanih narodnjakov, ter gospodu deželnemu poslancu Franu Dollenzu in Albori ml., izrekamo iskreno zahvalo.
Žalujoča rodbina.
TRŽNE CENE.
(One se razumejo na debelo in s carino vred).
Domači pridelki.
«><1 far.	iln for.
Fižol: Koks.........100 K. —'—	—*—
Mandoloni......... „ —'—	—•—
nvetlorudeči......... „ —■—	—•—
temnorndeči......... „ —■—	—•—
kanarček.......... „ —'—	—•—
bohinjski.......... „ —'—	—*—
beli veliki......... „ —'—	—'—
„ mali.......... ., 7.r>0	—•—
zeleni dolgi.........100 K. —*—	—•—
okrogli _........ „ —■■—	—•—
mešani hrvatski....... „ 660	i>*75
,, Štajerski....... ., —'—	—'—
Maslo tino štajersko...... „ —•—	—*—
Jermen, fitv. 10....... „ 11*—	— '—
„9......... 11-75	— •—
„ H....... „ 13*75	——
Zelje, kranjsko.......... H'—	—•—
Kepa, „ ........ n —'—	—'—
Krompir, Štajerski........ —*—	—'—
Proso, kranjsko....... „ 10'7.r>	—'—
Leča, kranjska........ „ —'—	—'—
Hiieli. . ............ (»O1—	(>1-—
Must.............. 57-—	58--
Kava, Mocca........... 160—	152 —
Cejlon Plant. lina...... „ 168-—	160'—
Portoricco......... „ 160'—	154-—
Guatemala......... „ 103*—	105*—
San Domingo.......... 104*—	106-—
iSnntoa najffiieji.......100 K. 91'—	92 —
„ srednjefini....... „ 87-—	88'—
., srednji........ „ 82*—	83*—
Nantos navadni ....... ,, 78*—	80'—
Sladkor, Centrifugal I. vrste ... „ 37-25	—
,, Centrifugal II. vrste . . „ 3(V50	—'—
Coneassć.......... „ 38'60	—" —
v slavah.......... „ 3825	38'75
razkosani.......... ,, 38-75	39-—
Kiž, italijanski fini......... 9150	22 —
italijanski srednji....... ,, 20*60	21'—
.lapnn, fnii......... ,, 20'—	20-25
Raugoon, extra......... 15'—	15-25
I........... 14-26	14-60
II......... „ 11-25	11-60
Petrolej ruski, v sodih..... „ 18-—	18.25
zabojih od 29 klg...... <»-<»0	6'75
Olje, indijansko najtineje ..... „ 69'—	70-—
italijansko srednjenno..... „ U2-—	<53-—
bombažno amerik......... 28-50	29-60
Malaga............ 38-—	39-—
Limoni mesinski.......zaboj (»•—	8"—
Pomaranče mesinske........ —'—	—*—
Mandeljni dalmatinski..... „ —.—	—'—
Bari.......... 88.—	89'—
PiHjolI........... „ 78-	80—
ItoKIfi dalmatinski....... „ —'—	—*—
„ puljeftki........ n —*—	—'—
Kinokre puljeAke....... „ —'—	—'—
„ grAke v vencih..... „ 1(5-50	17'—
Sullanine............ 54—	57 —
Tamjiei-li novi........ „ 30*—	31*—
Cibehe............. —	-—
Poleaovke, srednje velikosti ... „ 44*—	45,—
„ velike......... -*—	—'—
male-....... 39*—	40*—
Klani k i y velikih sodih....... —*—	—*—
v V«- t...........—
Žvepl o najtineje........ ., <5*20	<5*30
Modra galica........ „ 22—	22*50
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste
od sloveče originalne znamke
„Styria"	v Gradcu,
— naj se obrne do —
L. Colobigf v Trstu,
ulica Commerciale št. 1, telefon fit.	341.
Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
N' prodtijalnici
mrtvaških predmetov
Gr. MONTANELLI-JA
Ponte tlcila Fabbra in Via Torrente
kg dobiva
i/brana priprava za male in odranle. Vsakovrstne mrtvaške krsto. Venci in cvetlice za pogrebe. Venci iz biserov. Sveče iz voska in drugi pogrebni predmeti po najugodnejših cenah.