j^ORSKI DNEVNIK l3 aCel izhajati v Trstu
Predh?!?3 1945, nie9ov DMcw nik partizanski
nad p 3 v vasi Zakriž na erknim, razmnožen ^'klestil. Od 5. do 17. Sfibra 1944 se je ti-v_ v tiskarni «Doberdob» j. ovcu pri Gorenji Trebu-18. septembra
lisSnf0’,ma«1945v
VnieL- ,si°venija» pod m;Sk'm Pri Idriji, do 8. neri?t 945 pa v osvoboje-dn^ Trstu‘ kier ie izšla za-tici9 5tevilka. Bil je edini kar" Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevnik
Poštnina plačana v gotovu« Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 106 (12.138)
Trst, sreda, 22. maja 19i
Gorbačov ne bo šel v OZN
Washington — ugledni a-
“teriški dnevnik Washington Post Irdi v svoji včerajšnji številki, lla je vedno manj verjetno, da bi Sj sovjetski voditelj Gorbačov Udeležil jesenskega generalnega ^sedanja skupščine Organizacijo združenih narodov. Washing-onski list je mnenja, da obstajajo gotova znamenja, iz katerih Se da sklepati, da Gorbačov za sedaj ne bo obiskal OZN. To naj . Postalo še bolj jasno po zad-"Jem dunajskem srečanju med j'Ovìctskim zunanjim ministrom ^forni kom in ameriškim državnim 'Ojnikom Shultzom.
Govorice o skorajšnjem obG Gorbačova v ZDA so začele «ožiti takoj po njegovi umestitvi Uo čelu KP SZ po smrti Konstantina Černenka. Govorilo se Je celo o možnosti neposrednega Ogovora med Gorbačovom in Predsednikom ZDA Reaganom. Te govorice so posredno potrdili tu-l | v sovjetskih krogih,
P° togih diplomatskih normah h do morebitnega srečanja med Gorbačovom in Reaganom mora-lo Priti na ameriškem ozemlju, s‘.li je bilo zadnje tovrstno sreča-nle v Vladivostoku, ko sta se sentala takratni predsednik ZDA Pord z Leonidom Brežnjevom. To Pa je bilo pred 11 leti.
O- —i ' ■ 'rf	
c>- s V- ^ 0 O ' ~ a.	j
0	^ -	
^ Z. -. C S ir S 2 r-: ^ ž c s- -	s
7-0	? r-i	:—	•-0 C"-
r_ rrr.	
: :	z	>
t-i	
n	
-rt > -T:	
	O
,	O
Včeraj vrsta mrzličnih posvetov ministra za delo De Miche
Protislovni odgovori Confindustrie pr CGIL za preprečitev referenduma o dokladi
V511
RIM — V teku so mrzlični poskusi, da bi se v zadnjem trenutku izognili referendumu o draginjski dokladi. Od Confindustrie so prišla včeraj protislovna znamenja, medtem ko je minister za delo De Michelis začel že nekaj dni vrsto posvetov, nekaj celo tajnih. Včeraj se je tajništvo KPI sestalo z voditeljem CGIL Lamo in kaže, da je podprlo enotni predlog sindikata, toda hkrati bo KPI priredila danes na svojem sedežu tiskovno konferenco, na kateri bo predstavila odbor za »da« na referendumu. Položaj je torej zelo zapleten, in tak bo ne le do zadnjega trenutka teh posebnih pogajanj, am-
pak bodo skušali vsi zvračati na druge politično odgovornost za morebiten razdor.
Samo sporazum med družbenimi silami (sindikati in delodajalci) bi namreč omogočil preprečitev referenduma, s postavitvijo v ozadje vprašanje 4 izgubljenih točk ter z novo strukturo draginjske doklade in plače, ki bi ga izvotlila. Na tapeti je zadnji enotni predlog tajništva CGIL, ki je včeraj doživel prve uradne odgovore. Predsednik Confindustrie Lucchini je bil na včerajšnjem občnem zboru zelo oprezen in je izjavil novinarjem, da je CGIL opravil »občuten napor«. Predsednik Fiata Agnelli pa
je bil zelo trd in je dejal, da novi predlog ni zadosten in da se je težko izogniti referendumu, pri čemer bodo industrijci preklicab sporazum o draginjski dokladi.
Minister De Michelis ne soglaša z Agnellijem in je bliže Lucchini ju: po njegovem je Lamov predlog dober, vsekakor podlaga za pogajanja. Včeraj se je zato ves dan sestajal s sindikalnimi, političnimi in delodajalskimi voditelji. Kaj misli storiti? Verjetno bo že danes popoldne predložil vladni kompromis, bržkone na osnovi predloga CGIL, z dodatkom odložitve delovnih pogodb, ki zapadejo jeseni in z obvezo o skrajšanju delovnega
Turinski davčni utajevalci na rešetu
TURIN — Turin je včeraj ob zori doživel eno najbolj širokopoteznih akcij v italijanski zgodovini boja proti davčnim utajevalcem. Več kot 1.500 finančnih stražnikov iz Turina, Rima in Milana je dobesedno prečesalo 500 stanovanj in obratov turinskih trgovcev na drobno in -debelo, obrtnikov, gostilničarjev in cek» čarodejev, ki so v lanskoletnih davčnih prijavah navedli smešno nizke dohodke, 300 oseb so prijavili sodnim oblastem. Od teh je 72 lani prijavilo letne dohodke nižje od enega milijona, 69 manj kot 5 milijonov, 88 manj kot 10 milijonov, 31 manj od 15 milijonov. Tudi za ostale, ki so
prijavili višje dohodke, pa je nesporno, da je bil njihov življenjski standard neprimerno višji. Finančni stražniki so namreč zaplenili zajetno dokumentacijo, ki dokazuje bogastvo teh »davčnih revežev«.
Včerajšnja širokopotezna akcija je obšla profesionalce od odvetnikov do komercialistov, zdravnikov in notarjev, a nedvomno tudi njih čakajo težki časi, saj bodo tudi njim v Turinu prej ali slej stopili na prste. Ob vsem tem je upravičeno vprašanje, zakaj so stopili v akcijo šele sedaj, saj finančni stražniki dobro vedo, kdo so davčni utajevalci.
umika (ki ga na ves glas zahteva Camiti jev CISL). Lama in Del Turco sta namreč že povedala, da predlog CGIL (popolna zaščita pred inflacijo za plače do 750.000 lir mesečno, za višje pa 25-odstotna) nikakor ni tog. Nazadnje bi se lahko domenili o zaščiti plač do 700.000 lir, za višje pa bi lahko kritje bilo 20-odstotno.
Tak sporazum bi mogel zadovoljiti voditelje CGIL, ne pa povsem KPI. Vsi zasledujejo namreč simbolično zmago: vlada bi rada ustvarila taka pogajanja kot ob dekretu 14. februarja lani, če bi se pa razbila, bi skušali naprtiti odgovornost KPI. če bo pa referendum preprečen, bo CGIL notranje razbita, z nezadovoljno bazo. KPI je torej, kot pobudnik referenduma, najbolj izpostavljena. Po včerajšnjem srečanju Natta - Lama niso izdali nobenega sporočila, uradno stališče pa izraža danes partijsko glasilo. Macaiuso ocenjuje predlog CGIL za resnega, ostro pa polemizira s Con-findustrio, češ da hoče ohraniti pozicijo sile.
Tudi stališče KPI je v teh razmerah zapleteno: skuša hkrati podpirati poskuse »dobrega« sporazuma, po drugi strani pa se pripravlja, dasi brez navdušenja, na ta preklemani referendum.	R. G.
Na slovesni podelitvi Tomšičevih
nagrad novinarjem
Tretji dan šiitskega napada
Predsednik CK ZKS Andrej Marinc o vlogi sredstev javnega obveščanja
LJUBLJANA — Včeraj so na priložnostni slovesnosti belili nagrade najboljšim slovenskim novinarskim pe ^ som. Tomšičevo nagrado za življenjsko delo je tokrat Bogdan Pogačnik iz uredništva Dela, nagradi pa Prejela Televizija Ljubljana za oddajo Tednik ter - Gačnik z Delavske enotnosti. Podelili so tudi ■ lri nagrade sklada Toneta Tomšiča. Letošnji nagra-t.nci so: Borko De Corti (Večer), Boris Jež (Delo), Gdja Pengov (Radio Ljubljana) in Robert Škrlj (Pri-«sfce novice).
Slavnostni govornik na podelitvi priznanj najboljšim sZinariem Ìe bil Andrej Marinc, predsednik CK ZKS. ^ygovoril je o osebnosti in delu Toneta Tomšiča, po jerera se nagrade imenujejo, ter omenil tudi sedanje jntoge sredstev obveščanja ter njihov pomen in politič-n° vlogo.
n fV naši družbi ne morejo obstajati tako imenovana mralna sredstva javnega obveščanja. Takšnih sred-^ev javnega obveščanja ni nikjer na svetu. Socialisti-dpi SarnouVravljanje je opredelitev in zgodovinski interes ‘ovnih ljudi. Zato je dolžnost vseh, ki delujejo na Ur°^Ìu iame9a informiranja, brezkompromisen boj za inSn^evante temeljnih načel naše družbene ureditve ^ naše razvojne strategije. Odločno, pravočasno in kontno moramo nasprotovati poskusom razvrednotenja
ali izigravanja te opredelitve, samo to je in mora biti merilo za ocenjevanje uspešnosti sredstev javnega obveščanja,« je dejal Andrej Marinc.
Dodal pa je, da bi morali novinarji več pisati o življenju, o ljudeh in za ljudi, razumljivo in jasno, brez odvečnih nerazumljivih fraz in »zavitih« misli, ki zakrivajo neživljenjsko vsebino. Vsako javno pisanje mora biti kulturno dejanje in pri tem je zelo pomemben profesionalno etičen odnos novinarja do lastnega poklica in dela. Novinarji in sredstva obveščanja si svoj družbeni vpliv, položaj in ugled zagotavljajo le sami.
Marinc je omenil tudi primere poskusov razvrednotenja revolucije, ki ne smejo ostati brez odmeva. V takšnih primerih morajo uredništva organizirati polemike, v katerih bo prišla do izraza socialistična usmeritev: tej odgovornosti se ne smejo izogniti. »Od sredstev obveščanja je odvisno, ali bomo odpravljali različne tabuje zato, da bi bili sposobnejši za spopad s sedanjimi slabostmi, ali pa zato, da bi širili splošni defetizem in malodušje,«
Na včerajšnji slovesnosti so podelili tudi zlata odličja Toneta Tomšiča (prejeli so jih Bogdan Osolnik, Edi Šelhaus, dr. Franc Škerl - Bregar, Vanda Škodnik in Zima Vrščaj - Holy) ter srebrne plakete za 25 let dela v novinarstvu. (Zš)
Palestinci se še upirajo
BEJRUT — že tretji dan divjajo srditi spopadi med šiiti in Palestinci v taboriščih Sabra, šatila in Burž el Baražne. Po še nepopolnih podatkih je žrtev več kot 800, kakih 400 pa je ranjencev. Palestinsko civilno prebi-
valstvo je že tretji dan preživelo v zakloniščih (telefoto AP); v boju za življenje in smrt pa so Palestinci premostili razprtije, da se sedaj borijo proti šiitom tako arafatovci kot pro-sirski Palestinci.
Ministri zavrnili predlog izvršne komisije
Se nerešeno vprašanje pomoči Evropske skupnosti Jugoslaviji
. RUSELJ — Drugič v zadnjih treh £vr 80	za zurtan.ie zadeve
izhivr-!10 s«lPnost' zavrnili predlog čn 0cas^ za pogajanja o novem finan-pJ«1 Protokolu z Jugoslavijo, ki ga je DrfSnav^a izvršna komisija. Le ta je lj ««gala, naj bi Jugoslaviji dodeli-^kt«k le kredite Evropske investicij-r»- banke, temveč tudi sredstva iz
koma^Una skupnosti. Tak predlog je gv«‘s*ia utemeljila z razlago, da je
hitr°r-s^a skupnost zainteresirana za sigisi razvoj infrastrukture v Jugo-sl0v1J1 i^r da je treba podpreti jugo-zim anska prizadevanja na področju stabilnosti.
cii*. Nemčija, Velika Britanija, Fran-rn Nizozemska so tudi tokrat gla-
sovale proti takšnemu predlogu, vendar ne zaradi vsebine. Kot je poudaril nemški minister, je ZRN celo za povečanje posojil Jugoslaviji. Sporni pa so viri te pomoči: menijo namreč, da iz načelnih razlogov ne pride v poštev prelivanje sredstev iz proračuna skupnosti — zlasti ne za pomoč nečlanici. Podobno je stališče Velike Britanije, medtem ko za nastope Nizozemske in Francije opazovalci trdijo, da so bolj »elastični«.
Predsedujoči, italijanski minister Andreotti, je razpravo končal s pozivom, naj bi partnerji čimprej razčistili končna stališča, saj je v juniju sklican sestanek mešanega sveta EGS - Jugoslavija na ministrski ravni, (dd)
Papežev obisk se je končal še z zadnjo kontestacijo
BRUSELJ — Papež Janez Pavel II. se je včeraj vrnil v Rim po 11-dnevnem obisku na Nizozemskem, v Luksemburgu in Belgiji. Tokrat je obračun za poljskega papeža vse prej kot zadovoljiv, saj je obiskal države, ki imajo visok čut za demokracijo in strpnost ter s sumom gledajo vsak integralizem. Že res, da so ga tisoči z o-vaci.jami pozdravili, a glas oporečnikov je nedvomno segel še globlje. Zadnjo tako kontestacijo je doživel včeraj na francoski univerzi v Leuvenu, kjer mu je študentka sociologije Veronique Oruba jasno povedala mnenje naprednih krščanskih in laičnih sil Belgije, ki se ne morejo strinjati z dvojnimi papeževimi merili.
Študentka, ki je za nameček celo poljskega rodu, mu je v bistvu očitala maskilizem, nerazumevanje ženskih vprašanj in problema kontrole rojstev. Izrazila je presenečenje nad papeževimi pobudami glede Latinske Amerike in teologije osvobajanja. »Prepričani smo, je poudarilo dekle, da so tako Nikaragva kot Poljska, Salvador in čile države, v katerih se ljudje borijo, da bi u-resničili načela, ki so last tudi Cerkve, in sicer: pravičnosti, svobode, demokracije in spoštovanja človeških pravic«.
Sabotinska cesta: junija
GORICA — 15. junija bodo svečano izročili namenu Sabotinsko cesto, ki bo delno prek italijanskega ozemlja povezala jugoslovanska Brda z Novo Gorico. Cesto so predvideli v osimskih sporazumih. Tako se uresničuje še ena točka predvidena v tem sporazumu, ki so ga pred desetimi leti podpisali zastopniki italijanske in jugoslovanske vlade.
V Novi Gorici je že na delu komisija, ki bo pripravila potek svečanosti. Te bodo v treh krajih, in sicer v Novi Gorici, Podsabotinu in Šmartnem. Na svečanosti bosta prisotna podtajnika v zunanjih ministrstvih Italije in Jugoslavije Mario Fioret in Marko Kosin. Napovedan je tudi prihod predsednika slovenske vlade Šinigoja in deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Biasuttija.
NA 8. STRANI
V Trstu srečanje predstavnikov trgovinskih zbornic Alpe-Jadran
NA 4. STRANI
Poglobljena razprava na republiški konferenci SZDL Slovenije
Delovni človek in kakovost življenja v osredju načrta za dolgoročni razvoj
LJUBLJANA — V zadnjem času potekajo v Sloveniji izredno kritične in ustvarjalne razprave o tem, kako se bosta republika in država razvijali tja do leta 2GG0. O dolgoročnem razvoju in realnih perspektivah je včeraj tekla poglobljena razprava tudi na republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Na trenutke so privreli na dan tudi povsem lokalistični interesi posameznih območij, kar ni nič čudnega, saj želi vsakdo v planu videti tudi in predvsem sebe, svoje programe, želje in interese, prevladuje pa predvsem bojazen, da vsi tisti, ki ne bodo našli mesta v dolgoročnem planu razvoja, ne bodo mogli uresničiti zastavljenih ciljev. Ob hudo zaostrenih ekonomskih pogojih, ki ne bodo kaj bistveno boljši tudi v prihodnje, predvsem pa ob pomanjkanju denarja na vsakem koraku, so take reakcije pač razumljive.
Izredno veliko pozornosti so razpravljavci namenili zaščiti in varstvu okolja ter zahtevali, da
je potrebno prav ekologiji v prihodnjih letih nameniti še posebno pozornost. Kot refren pa se je ponavljala tudi zahteva, da si Slovenija nikakor ne sme več privoščili zgrešenih naložb, predvsem pa naj bi v prihodnje dobila svoje pravo mesto in pomen predvsem znanje in ustvarjalnost ljudi ter najmodernejša tehnologija.
Seveda je bilo veliko pozornosti namenjene nakopičenim ekonomskim zagatam in predvsem temu, kakšne so perspektive, da bi izplavali iz težav. Menili so, da nepotrebnih, nesposobnih in neracionalnih delovnih organizacij, ki upočasnjujejo razvoj, ni mogoče več vleči za sabo. Posebej dvomljivi so veliki objekti (IMV, Gorenje) torej tisti, ki pridelujejo izgube in še nekateri, ki bi jih bilo potrebno postaviti na noge z zajetnimi naložbami. Ljudi namreč izredno razburja mnenje, da so nekateri velikani že porabili vsa razvojna sredstva, drugi pa so nanje menda že kar abonirani. Zato je nujno, so menili, da iz skupne
košarice vzame le tisti, ki jo bo kasneje lahko spet napolnil. Glavni cilji dolgoročnega planiranja pa so po mnenju mnogih razpravljavcev prav kakovost življenja, gospodarjenja in samoupravljanja.
Še na nekaj velja ob planiranju dolgoročnega razvoja Slovenije posebej opozoriti. Tokrat je dobil polno veljavo človek, torej tisti člen v verigi, ki bo vlekel voz razvoja. Izkušnje so namreč pokazale tudi na to, da brez ljudi, njihove pripravljenosti in motiviranosti za delo, še tako dobrih ciljev ne bo mogoče spraviti pod streho. Torej je smisel proizvodnje v kakovosti življenja, osebni in družbeni standard pa je odločilna spodbuda kot pogoje in posledica boljšega gospodarjenja in življenja. In kot je dejal eden od razpravljavcev, preprosti ljudje gledajo prihodnost in dolgoročni načrt razvoja svoje republike v glavnem skozi vprašanje: kako bodo čez petnajst let živeli in kaj bodo tedaj imeli.
NADA MAVRIČ
Požar uničil hotel na Višarjah !
TRBIŽ — Včeraj ponoči je ** za sedaj še nepojasnjenih rad*' gov na Višarjah zgorel hotel R0-dodendro, last Roberta Autikerja-Škoda znaša po prvih ocenak približno 700 milijonov lir. Gas»' ci so imeli dokajšnje težave, da so sploh prišli na vrh Višanji kjer je še vedno kakih 60 en snega. Morali so spraviti v P°' gon žičnico, ki trenutno ne del3i medtem ko je nekaj oddelkov gozdnih čuvajev skušalo priti Da vrh s pomočjo goseničarja, Pa čeprav je gozdna pot, ki peb® na vrh v nekaj krajih prekinjena.
Karabinjerji, ki so prav tako prišli na Višarje so mnenja, da je požar zakrivil kratek stik ah morda celo strela, vendar za sedaj še ni nič gotovo. V začetku so se zbali, da se bo požar razširil še na bližnje svetišče, katerega izvori segajo tja v 14. stoletje in ki je že stoletja božja poti kjer se zbirajo verniki iz treh sosednjih dežel
Pertini spet v Argentini
Po marčni prekinitvi zaradi Černenkovega pogreba se je Pertini včeraj vrnil v Argentino, kjer bo nadaljeval uradni obisk. Na letališču ga je sprejel argentinski predsednik Raul Alfonsin	(telefoto AP)
V prvem trimesečju 1985 je znašal že 8.229 milijard lir
Zunanjetrgovinski deficit Italije se je v letu dni skoraj podvojil
RIM — Italijanski primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci je marca letos znašal 2.383 milijard lir. Vrednost izvoza je namreč dosegla 12.984, vrednost uvoza pa 15.367 milijard lir. V primerjavi z deficitom v letošnjem januarju (2.710 mrd) in februarju (3.136 mrd) se je sicer zmanjšal, toda v primeri z negativnim saldom v lanskem marcu (1.769’ mrd) je krepko narastek
To je botrovalo močnemu vzponu trimesečnega primanjkljaja januar - marec, ki je z 8.229 milijardami lir bil skoraj še enkrat večji od deficita v obdobju januar -marec 1984 — 4.177 milijard lir. V začetnih treh mesecih tekočega leta je Italija izvozila za 34.507 milijard lir izdelkov in opreme, medtem ko je vrednost uvoza poskočila do 42.736 milijard lir. Letošnji trimesečni deficit je torej kar za 4.052 milijard večji od lanskega.
To pripisujejo statistični izvedenci v prvi vrsti poslabšanju na področju izmenjave energetskih proizvodov in kmetijsko-živilskih izdelkov. Deficit na energetskem področju se je povečal z 9.246 milijard lir v I.
trimesečju 1984 na 11.238 milijard v I. trimesečju l9^j primanjkljaj na živilskem pa je medtem narastel 00 1.407 do 2.983 milijard lir. V izmenjavi metalurših P1^ izvodov se je negativni saldo skrčil z 291 na 141 hov jard lir, a v trgovini s kemijskimi izdelki se je vzp61 s 1.185 na 1.228 milijard lir.
Nasprotno se je - prebitek v izmenjavi tekstila in oblačil povečal od 3.991 do 4.415 in v izmenjavi Pr01?n vodov mehanske industrije ostal bistveno nespremenje okrog 3.6C0 milijard lir. Bilanca na področju prevozni sredstev je konec marca 1985 izkazovala 29, konec laU" skega marca pa 204 milijarde lir presežka. Pri vs® drugih blagovnih postavkah se je razmerje med izvozonj in uvozom poslabšalo: v I. trimesečju 1984 je bilo ^ milijard lir prebitka, v ustreznem času letos pa milijard deficita. Gospodarstveniki vsekakor poudarjaj'5’ da se je v letošnjem marcu izvoz spet pričel boljšat*’ saj se je povečal za 17,8 od sto nasproti lanskemu marcu. Toda uvoz se je medtem povzpel za 20,1 od sto-
Rajiv Gandhi včeraj prišel na prijateljski obisk v SZ
MOSKVA — Včeraj dopoldne je prispel »na uradni in prijateljski obisk« v SZ indijski prvi minister Rajiv Gandhi. Do prvega srečanja med indijskimi in sovjetskimi voditelji je že prišlo ob pogrebu Konstantina Černen-ka letošnjega marca, vendar je sedanji obisk prvi, na katerem se bosta Gandhi in Gorbačov ter sodelavci lahko temeljiteje pogovorili o perečih vprašanjih na mednarodnem prizorišču, predvsem pa o bilateralnih odnosih med državama, ki so posebno tesni in pomembni, zlasti na gospodarskem področju.
SZ je namreč prvi trgovski partner Indije. Protokol za letošnje leto predvideva, da bodo blagovne menjave med državama dosegle vrednost 4 milijard dolarjev. Poleg tega je SZ tudi prva na svetu po uresničevanju načrtov za industrializacijo Indije. Glavni predmet pogovorov v Kremlju bo, kako povečati to gospodarsko sodelovanje, kakor tudi sodelovanje na znanstvenem in tehnološkem področju. Obisku indijskega prvega ministra je sovjetski tisk posvetil veliko pozornost. Včeraj je »Pravda« objavila intervju z Gandhi jem, v katerem leta napoveduje, da se bo pri svojih sovjetskih sobesednikih zavzel tudi za mir v svetu v skladu s politiko neu vrščenih.
V Švedski se je končala najhujša povojna stavka
STOCKHOLM — Na švedskem se je končala najhujša stavka, kar jih pomnijo v povojnem času. Po 18 dneh so se vrnili na delo javni uslužbenci, katerih stavka je privedla celotno gospodarstvo v državi na rob paralize. Roke so namreč prekrižali cariniki, poštni uslužbenci, šolniki, železničarji in letalski uslužbenci, posledice njihove prekinitve dela pa so se poznale v večji ali manjši meri v vseh panogah.
Konec stavke je omogočil poseg samega prvega ministra Olofa Palmeja. Na sestanku s predstavniki sindikata javnih uslužbecev TCOS je opozoril, da toga stališča stavkajočih naletavajo ne le na nasprotovanje vlade, marveč vse bolj tudi javnega mnenja. Jabolko spora je vsekakor predstavljala višina poviškov plač javnih uslužbencev. Sindikat je postavil kot minimalno zahtevo 3,7-odstotni povišek, medtem ko je vlada pristajala na največ 0,7-odstotnega, češ da bi se v drugačnem primeru nedopustno povečal državni deficit in s tem vžgala inflacija. Naposled so se vendarle sporazumeli, kot rečeno, na Palmejevo posredovanje: plače javnih uslužbencev se bodo povišale za 2 odstotka. Sporazum je bil sklenjen v nedeljo in v zadnjih dveh dneh je Švedska spet dobila svoj običajni videz.
Slovo Mubaraka od Huseina
Egiptovski predsednik Mubarak (levo) se prisrčno poslavlja od jordanskega kralja Huseina po zaključku njegovega uradnega obiska v Kairu (telefoto Ar J
S propagandnimi oddajami radijske postaje Marti
Reaganova administracija začela obdobje novih pritiskov na Kubo
NEW YORK — Potem ko je v ponedeljek pod pokroviteljstvom ameriške vlade na Floridi začel oddajati radio Marti, oddaje so v španskem jeziku, namenjene pa so poslušalcem na Kubi, je kubanska vlada razveljavila nekatere najpomembnejše sporazume, ki jih je podpisala z Združenimi državami Amerike. Začetek delovanja te radijske postaje napoveduje novo obdobje pritiskov Reaganove administracije na Kubo.
Kubanska vlada je zaradi tega razveljavila sporazum o emigraciji, ukinila sporazum o izgonu 3000 bivših kubanskih političnih zapornikov v ZDA, ukinila potovanja ameriških državljanov kubanskega porekla na Kubo in zagrozila, da bo proučila sporazum o kaznovanju ugrabiteljev ameriških civilnih letal. Radio Marti, ki nosi ime po kubanskem revolucionarju in osvoboditelju iz 19. stoletja Josè Mar-tiju, oddaja vsak dan 14,5 ure programa v španskem jeziku. Namenjen je izključno poslušalcem na Kubi, zato ga v Združenih državah Amerike ni mogoče slišati. Oddaja pretežno poročila o notranjepolitičnem dogajanju na Kubi. V tem se razlikuje tudi od odaj v španskem jeziku, ki jih oddaja radio Voice of Amerika, namenjene pa so vsem špansko govorečim prebivalcem Latinske Amerike. V kratki
izjavi za radio Marti je predsednik Reagan dejal, da upa, »da bodo radijske oddaje pomagale pomiriti vojno histerijo, ki jo spodbuja sedanja kubanska vlada«.
Več kot očitno je, da se je Reaganova administracija odločila, da sedanjo politiko zaostrovanja v Srednji Ameriki razširi tudi na Kubo. Kljub ameriškim obtožbam, da Kuba »podpihuje komunistično revolucijo v Nikaragvi«, je kubanski voditelj Fidel Castro Washingtonu v zadnjih mesecih nekajkrat ponudil normalizacijo. Ameriška vlada se je za to potezo odločila prav v letu, ko poteka 25 let od uvedbe ameriške blokade Kube, ki se je pokazala kot popolnoma neuspešna. V kongresu je bilo v nedavni razpravi o pomoči antisandini-stičnim silam Nikaragve slišati, pri-
pombe, »da so Združene države Amerike s politiko blokade in zaostrovanja same porinile Kubo v sovjetsko naročje in da zdaj isto napako ponavljajo tudi z Nikaragvo«.
Do tega novega preobrata v ameriški politiki do Kube prihaja v času, ko je Kuba začela normalizirati odnose z večino držav Latinske Amerike. Ta proces se je začel pred približno tremi leti, ko so Združene države Amerike v falklandski vojni kljub posredovanju med Argentino in Veliko Britanijo, podprle vlado v Londonu, kar je v Latinski Ameriki povzročilo pravi šok. Lansko leto je na primer ekvadorski predsednik Leon Febres Corderà obiskal Kubo, argentinska vlada je Havani odobrila 600 milijonov dolarjev posojila, Peru, U-ragvaj in Brazilija pa razmišljajo o
obnovitvi diplomatskih stikov s Kubo. Gospodarski embargo Kube, ki so ga Združene države Amerike razglasile v začetku 1960. leta, v Latinski Ameriki ne spoštuje praktično nobena država več, Organizacija ameriških držav pa ga je na primer kljub ameriškemu odporu razveljavila že pred desetimi leti.
Z zaostrovanjm propagandne vojne proti Kubi poskuša Reaganova administracija vplivati na notranje razmere na Kubi in doseči umik približno 1400 kubanskih vojaških svetovalcev iz Nikaragve. Gospodarski položaj na Kubi se namreč že nekaj let slabša, namen radijskih oddaj radia Marti pa je sprožiti proces notranjega razslojevanja, ob predpostavki, da se bo med prebivalstvom povečalo nezadovoljstvo. Vendar pa nekateri
ameriški strokovnjaki, ki se ukvaJP' jo s proučevanjem vpliva ameriških sredstev množičnega obveščanja h0, Kubo, sodijo, da so računice admith' stracije, da bo mogoče z oddaja^1 radia Marti vplivati na notranje razmere na Kubi zgrešene. Kubanci nhin' reč že več kot 25 let brez kakšne P0' sebne škode za vlado v Havani P°~ slušajo sporede ameriških postaj s Floride.	,
Kubanska vlada je začela motiti oddaje radia Marti, tako, da je nie®Z. va slišnost na Kubi že prvi dan zel zmanjšana v Washingtonu pa ne ključujejo možnosti, da bo Kuba v znak maščevanja začela motiti h1®, oddaje komercialnih radijskih postal v južnih prredelih Združenih držah Amerike, tako, da bo začela oddajat1 blizu njihovih radijskih frekvenc. Na pomolu je torej prava »radijska vojna« med Združenimi državami Anre-rike in Kubo, kar bo brez dvoma s bolj zaostrilo napete razmere v te^1 delu sveta. Začetek delovanja te radijske postaje, ki je mnoge v kongresu presenetil, saj je administracija začetek njenega delovanja že nekajkrat preložila, pa kaže, da bo Reaganova administracija kljub odporu v kongresu nadaljevala z dosedanjo Politiko »pritiskov« v Latinski Ameriki-UROŠ LIPUŠČEK
5 ^IMORSKI DNEVNIK — 22. maja 1985	40-letìlÌCa PD □ 8tran 3
I
Štirideseta obletnica izhajanja Primorskega dnevnika
Pozdravni nagovor in voščila predsednika Društva novinarjev Slovenije Slavka Frasa
TRST — Na proslavi naše 40. obletnice izhajar ttja, ki je bila v petek v Kulturnem domu v Trstu, ie med številnimi gosti spregovoril tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Slavko Fras, ki je Prinesel pozdrave in voščila stanovskih tovarišev iz ®atične domovine; zvestim bralcem PD, gostom, Prednikom in vsem prisotnim, ki so se udeležili Proslave, je tako-le spregovoril:
Dragj kolegi, prinašam vam pozdrave in voščila ^novskih tovarišev iz matične domovine, Društva no-j!!!arÌev Slovenije. Ponosna obletnica je, ki jo praznu-in ki jo praznujemo vsi skupaj. Spominja nas na r-lveličastnejše obdobje zgodomne slovenskega naroda L. njegovega časnikarstva. Za večna bo zapisano, da je !. dnevnik, iz katerega ste se razvili, edini partizan-m dnevnik v okupirani Evropi, da je sredi pušk in ba-'tetou, trpljenja in bojev, prelivanja krvi »in ekstaz Panja na svobodo in pravico« skupina slovenskih bor-,eu s peresom v rokah in s preprostim razmnoževalnim d'ojem, vedno izpostavljena smrtni nevarnosti, dan za Panom razpošiljala med svoje trpeče in bojujoče se ljudi. Poročila' ki so trpljenje lajšala, boj osmišljala. Epopeja ki, -i nikdar ne smemo izgubiti iz spomina. Zavest, ki je y'ovevala časnikarje Partizanskega dnevnika, nam mo-a ostati vir inspiracije in motivacije.
Spominja pa nas ta obletnica tudi majskih dni leta p.etinštiridesetega, ko je tako obetavno kazalo, da se ovni sen o združitvi slovenskega naroda v organsko, nino sebe upravljajočo celoto, približuje uresničitvi. Juniorski dnevnik je tradicijo Partizanskega dnevnika odaljeval brez cezure, bil je bojni dnevnik, bil je iz-P°Vedovalec naših skupnih teženj, teženj, ki so izvirale * 'našega boja proti fašizmu in ki jih je ta boj tudi legi-niiral. Glas Primorskega dnevnika je takrat odmeval P° vsej Sloveniji in Jugoslaviji in po vsem svobodoljub-nem svetu.
Ko je hladna razdelitvena logika svetovnih velesil potegnila dokončne črte na evropskih zemljevidih, je časnik, ki ga danes slavimo, postal znanilec življenjske volje od matice odcepljenega ljudstva, eden od bistvenih utrjevalcev zavesti o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, strasten propagandist ideje o enakopravnosti med narodi in o realnih možnostih mirnega sožitja med njimi, ideje o odprtih mejah, pospeševalec razvoja dobrih in prijateljskih odnosov med dvema sosednima državama in dvema družbenima sistemoma. To je tretje, na kar se moramo danes spomniti, in to že dokončno oznamenjuje tudi izjemen pomen vašega — in našega Primorskega dnevnika — tam, kjer izhaja, in povsod, kjer ga berejo in vedo zanj. Spoštovane tovarišice, spoštovani tovarniši, vloga, ki jo ima Primorski dnevnik, daleč presega meje, ki so mu določene z naklado in dnevnim dosegom.
Dovolite mi še povedati, da novinarji v matični Sloveniji z zavzetostjo in z velikim poklicnim zanimanjem spremljamo vaše delo, kajti vaš časnik, ki je četrti in EDINI ZAMEJSKI slovenski dnevnik, je informativen, bojevit, bralen, jasno naravnan, s profesionalnega vidika na višini in zgledno neposreden. V marsičem bi nam lahko bil spodbuda in vzor in nam tudi je. Ne samo zaradi tega, ker iz Primorskega dnevnika marsikaj zvemo, kar iz naših treh domačih (včasih) ne zvemo, temveč predvsem zaradi tega, ker nam vedno znova potrjuje veljavnost načela, da bodi novinar idejno in osebno opredeljen politični borec, ne pa nevtralni opazovalec in OBRTNIK informiranja.
Dobro delate, dragi kolegi, in odkar izhajate na polovičnem formatu, ste na formatu še pridobili. Dokaz, da Primorski dnevnik delajo ljudje s formatom. To ni samo nam časnikarjem dovoljena besedna igra, temveč predvsem izraz iskrenega priznanja, spoštovanja in prijateljstva do vseh ustvarjalcev Primorskega dnevnika, tudi tistih, ki dopisujejo v Primorskem dnevniku iz matične Slovenije, iz slovenskega novinarskega društva. Še enkrat, iskrene čestitke, vzdržite in uspevajte, vaše delo je smiselno, pomembno in odmevno.
Čestitali
V imenu Gospodarske zbornice Jugoslavije prejmite moje tople čestitke k vaši štiridesetletnici, obenem pa prisrčno zahvalo za izčrpno in kvalitetno obveščanje tukajšnje javnosti o jugoslovanski gospodarski stvarnosti, medsebojnem gospodarskem sodelovanju in še posebej o obmejnem sode-vanju, ki ima in bo vedno imelo pomembno vlogo v medsebojnih odnosih na meji, pa tudi za sodelovanje Jugoslavije in Itabje kot celote.
Predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu dr. Boris Zidarič
Dragi prijatelji in kolegi Primorskega dnevnika,
v imenu kolektiva in časnikarjev TV Koper-Capodistria vam z velikim veseljem izražam iskrene čestitke ob vaši pomembni obletnici.
Kot pripadniki italijanske narodnostno skupnosti v Jugoslaviji in kot delavci na področju javnega obveščanja se vam čutimo posebni blizu, prepričani, da delo vašega dnevnika ni koristilo samo vaši narodnostni skupnosti, marveč vsemu prebivalstvu tega območja, tostran in onstran meje. Vaši boji so zmerom bili tudi naši, kot so sicer naši problemi in zavzetost bili vedno tudi vaši, saj se oboji zavzemamo za vzpostavitev odnosov sožitja, ki naj bodo plod strpnosti, medsebojnega poznavanja in razumevanja.
Kljub temu, da živita v različnih družbenih ureditvah in da pripadata različnima kulturama, sta naši narodnostni skupnosti zmerom videvali v dialogu možnost premagovanja težav in pregrad. Nuditi moramo najboljše
so nam
iz svojega izkustva in sprejemati, kar nam drugi nudijo, v menjavi, ki naj nas vzajemno bogati. Pri tem pa je treba spoštovati posebnosti sleherne skupnosti, tudi naših dveh, ki sta manjšinski in živita v sosednih državah, za dobre in prijateljske odnose med katerima smo se vselej zavzemali.
Direktor Silvano Sau
Čestitamo vam k 40-letnici izhajanja Primorskega dnevnika, enega izmed pomembnih tvorcev dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ter voščimo še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu.
Direktor »Politike« Dragan Markovič
Ob 40-letnici Primorskega dnevnika prejmite v imenu Nove delavske zbornice CGIL - Trst iskrene čestitke.
Vaše delo predstavlja obrambni mejnik pravic slovenske manjšine ter je pomemben prispevek k sožitju in kulturni izmenjavi med Slovenci in Italijani, kar pomeni utrjevanje vezi med ljudmi teh obmejnih krajev. Zato vam želimo mnogo uspeha tudi v bodočem delu.
Giuliano Mauri
V prepričanju, da bo naš dnevnik še naprej odločilno prispeval k utrjevanju narodne zavesti naše manjšine v duhu idealov, iz katerih je nastal, vam ob tem pomembnem jubileju iskreno čestitamo in se vam obenem zahvaljujemo za pozorno spremljanje kulturnega dogajanja našega društva.
Slovensko prosvetno društvo Tabor - Opčine
Veliko mladih proslavi v Gorici
, GORICA — Morda je na mestu še utrinek s proslave v goriškem •ndtumem domu. Raznih proslav ob '"'letnici osvoboditve je že bilo pre-fki- Na vseh je bilo izredno veliko ludi. To je živ dokaz, da so naši Iju-?le s srcem pred štiridesetimi leti dodijali osvoboditev. Prav tako jih je pUliko prišlo na proslavo 40-letnice , rhnorskega dnevnika. Tako v Trstu uut v Gorici. Zbrali so se, še bolj kot .uajkoli, okrog nekdanjih in sedanjih Casnikarjev. Tudi na teh večerih so ?a uho časnikarja prišepetali marsi-*utero vrst, da bi jo posredoval tudi phgim. Predlagali so nam marsika-ero reportažo. V Gorici je bilo veli-
ko
mladih, pa čeprav so s srcem bili
udi v Trevisu, kjer so se s Stefane-borili košarkarji tržaškega Japana. Nekateri mladi pevci štandre-.kega zbora Oton Župančič so komaj ?akali, da je bilo petja konec, pa so tekli v pred Kulturnim domom parlane avtomobile, da so se s poslužujem tržaškega radia seznanili s po-ekom igre v oddaljenem Trevisu.
Na sobotno proslavo so prišli sta-možje in ženice. Tudi tiste, ki .z minimalno pokojnino ne morejo Privoščiti naročnine na naš dnevnik, ®a si strošek razdelijo s kako sose-tako da jim prihaja Primorski
do,
dn,
uvnik vsak dan v hišo. štirideset zvesti bralci in dijaška mladina.
Naš kolektiv ob 40-letnici izhajanja
Kolektiv Založništva tržaškega tiska kot ga je ovekovečil naš fotograf Mario Magajna
Primorski dnevnik je naš prijatelj. Kot vsakodnevnega gosta ga vsako jutro z veseljem sprejemamo in skrbno pregledujemo,, kaj nam novega sporoča iz življenja naših rojakov onstran meje.
Včasih se nanj jezimo, drugič ga hvalimo. Vedno pa si želimo, da bi bil najboljši, ker je že toliko let naš in bi ga težko pogrešali.
Zato mu v imenu Kosovelove knjižnice v Sežani in njenih bralcev ob 40-letnici čestitam in želim še dolgo in srečno izhajanje.
Lučka Čehovin, Sežana
Tebi, dragi Bogo, in vsemu kolektivu svobodnega slovenskega dnevnika, iskrene čestitke in najboljše želje ob jubileju.
Andrej Novak
Ob vašem jubileju se s ponosom in radostjo spominjam da je bil moj prvi članek objavljem v Primorskem dnevniku 1. maja 1949 leta.
Vaš dnevnik je tesno povezan z vsem povojnim bojem Beneških Slovencev za uveljavitev svojih pravic in je danes nenadomestljiv instrument v boju za globalno zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji.
Ob 40-letndci izhajanja pošiljam vsemu kolektivu Primorskega dnevnika s čestitkami tudi borben pozdrav.
Izidor Predan
A1/Š/C0 KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
5.
»Le zakaj gre dež!« je rekla Jožefu.
»Lej jo,« je odvrnil Jožef. »Dež je kakor sonce D* Vse drugo, kar pošilja nebo. Pomisliti moraš, da le mnogo stvari, ki si hočejo tudi zdaj dežja. Zdaj ®re vendar drevje spat in tudi njive se bodo predle snu.«
»Toda dež bo zadržal Korenove v svetu.«
Ako se to zgodi, bo samota prek vse zime ne-2liosna. Kaj naj počneta stara Koštrčeva vse dolge ?ihiske mesece, ko bo zunaj ležal globok sneg, ko t)° nad poljem ležala gosta megla in zakrivala očem Svet in sinjino neba? Stokrat bosta obnovila isti po-Soyor o drobnjarijah nekdanjih dni. Stokrat bo izučena ena in ista beseda, ki bo razodevala brez-Diejno zvestobo in ljubezen. Vendar vse to samote bo moglo pregnati. Ta bo prav tako neprijetna *ia,kor jesenski dež. Nikdar ne bo šel nihče mimo Vitinega okna, mimo ne bo ropotal voz, ker je cesta ^aleč; samo šumenje Mure bo še odmevalo v njuno s°bo. In klicanje divjih rac ju bo spominjalo, da Svet še ni umrl.
Saj nista imela mnogo od Korenove družine, za-i najemnina, ki so jo Korenovi plačevali, je bila 4hna. Pa je bila ta družina vendar nenadomest-
ljiva. Zakaj takrat, ko so živeli Korenovi v mali sobi, sta čutila, da je blizu njiju življenje, da ljudje govorijo tam, da se včasih kdo razjezi ali pa se zasmeje. In naposled zapoje slepa Katica.
Te stvari so zanju tako dragocene, da bi se zaradi njih odrekla marsičemu. Zato s toliko ljubeznijo mislita na Korenove.
Oh, kako prijetno bi bilo, če bi v drugi sobi bilo življenje! Da bi le prenehal ta dež, da bi se ceste spet popravile!
Prenehal je dež, nebo se je zjasnilo in ceste so se popravile. Še je ležalo na njih blato, zlasti po vaških kolnikih; vendar so si ljudje ob kraju izhodili ozko pot. Njive so bile mokre, kipeče, vendar mrtve. Setve so se vlegle. Drevje na vrtu je bilo golo in listje po tleh je zaudarjalo po gnilobi. Sinice so še vedno skakljale po drevju, čebele pa niso več zapuščale panjev. Ob večerih so prvič letele divje race prek hiše s klicem, kakor bi hotele predramiti ljudi in jih opomniti, da bi bilo dobro oditi kam v južnejše kraje.
Ta čas je prinesel tako težko pričakovano Korenovo družino. Prav tisti dan, ko je sonce spet posijalo, čeprav bledo in hladno, se je na ozki poti, ki vodi prek jarka, prikazala družba treh ljudi, ki so nosili v rokah velike košare, moški pa še čez pleča neko muziko.
Moški je imel na sebi nepremočljiv dežni plašč rjave barve, ki ga je prepasal, medtem ko je na glavi nosil potlačena čepico, ženska je imela dolgo, še dosti lepo suknjo, na glavi pa pisano ruto. Dekletce, Li_ je štopalo med njima, je bilo mnogo revneje oblečeno. Zavito je bilo v velik, obledel volnen robec,
na glavi je imelo temno modro čepico, a na nogah slabe čevlje, da je blato švrkalo skoz luknjice.
Jožef Koštrca je stal pred hišo, kakor bi premišljal, ali naj se loti česa ali naj odide delat družbo Ani v sobo. Pri tem je jezikavo otresal pipo, ker ni imel kaj nabasati vanjo. Zganil se je, ko je zagledal ljudi. Ljudje niti poleti niso prihajali sem, zato ni dvomil, da je to lahko samo Korenova družina.
Bili so prav na prehodu prek jarka. Zato je Jožef imel dovolj časa, da je odprl duri na sobo in zaklical Ani ves vzradoščen, vendar zadržano:
»Zdaj prihajajo!«
Ni ji mogel prikriti tako veselega dogodka in počakati, da bi ljudje prišli do hiše.
Ana se je zganila in srce ji je močno zaplalo. Zaprla je molitvenik in vstala, kakor bi hotela pohiteti ljudem naproti. Pa si je le premislila in obsedela na svojem prostoru.
Medtem je Jožef spet stopil pred hišo. Zdaj je razločno videl obraze prihajajočih. Da, bila je Korenova družina. Moral si je priznati, da ga je njihov prihod vznemiril, čeprav je skušal ostati miren in zadržan. Morda se je tudi sam bal samote, saj naposled ni tako malo preživeti oseminsedemdeset let sredi jarkov in gozdov, ob ptičjem petju in šumenju Mure in zavijanju vetra, ne da bi kdaj kdo prišel za daljši čas k njima. Vse to mora prevzeti celo tako odpornega človeka, kakor je Jožef Koštrca. Živeti dolga leta pri ženi, ki ves čas boleha, obnavljati vsak dan iste pogovore in samo včasih za spremembo povedati nekaj toplejših besed, pri tem pa imeti eno samo bitje, kakor je on imel Petra Koštrco, ki te nikakor ne more veseliti to prevzame naposled še tako mrtvega in vsemu vajenega človeka.
V Trstu V. zasedanje predsednikov zbornic v prostoru Alpe-Jadran
Gospodarstveniki skupnosti Alpe-Jadran prepričani v nujnost povezovanja za hitrejši razvoj tehnologije
Zveza pokrajinskih trgovinskih zbornic F-JK Unioncamere je gostiteljica petega zasedanja predsednikov trgovinskih in gospodarskih zbornic dežel članic delovne skupnosti Alpe -Jadran, ki včeraj in danes poteka v Trstu. Vsebinski del srečanja se je v glavnem iztekel že včeraj, ko so delegacije devetih navzočih članic ali opazovalk ves dan zasedale na sedežu Trgovinske zbornice, medtem ko je današnji dan posvečen strokovno tehničnemu ogledu tržaškega, trži-škega in videmskega pristanišča Porto Noghere.
Včerajšnje zasedanje je odprl. gostitelj, predsednik Unioncamere Furlanije Julijske krajine Giorgio Tom-besi, ki je spomnil na petletno prehojeno pot, odkar je delovna skupnost gospodarskim zbornicam zaupala nalogo poglobljanja tistih tem iz skupnih političnih programov deželnih in republiških vlad, ki so gospodarskega značaja. Na prvih dveh zasedanjih, v Linzu in Benetkah, je bilo treba predvsem ugotoviti, katere so te teme in začrtati prvi delovni program, na zasedanjih v Ljubljani in Gradcu pa je že prišlo do natan čne opredelitve področij, na katera zbornica lahko posegajo, bodisi konkretno, ali s predlogi in nasveti. Delovni program petega, tržaškega zasedanja, je specifično posvečen tehnološkemu posodabljanju in inovacijskim postopkom v majhnih in sred-njevelikih podjetjih, novim sporazumom za poenostavitev tranzita blaga in ljudi skozi mejne prehode in novim oblikam sodelovanja na področju turizma in kongresnih dejavnosti.
Udeležence včerajšnjega zasedanja
sta v imenu deželne uprave in tržaške občine pozdravila deželni odbornik za finance Dario Rinaldi in župan Richetti, nato pa so predsedniki zbornic poročali na osrednjo temo »Tehnološke inovacije in širjenje tehnologije v podjetjih ter vloga zbornic pri tem«, h katerim so posamezni strokovnjaki dodali še svoje kooreferate. Ne da bi se posebej spuščali v vsebino posameznih referatov lahko rečemo, da je iz njih brez izjeme izšlo trdno prepričanje v nujnost povezav in izmenjav na področju tehnološkega razvoja, za kar v okviru delovne skupnosti obstajajo možnosti in pripravljenost. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, inž. Marko Bulc, je v svojem poročilu poudaril, da bi
morali čimprej opredeliti nekatere prednostne akcije, ki bi pripeljale do povezovanja zainteresiranih podjetij, organizacij in inštitucij za izvedbo skupnih raziskovalnih projektov.- V ilustracijo je navedel možnosti sodelovanja med tržaškim Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko in ljubljanskim Inštitutom Jožef Štefan, poročilu pa je kot informacijo dodal tudi seznam slovenskih raziskovalnih inštitucij in mednarodnih ustanov. Marko Bulc je poseg zaključil s predlogom, da bi posamezne zbornice določile svoje izvedence za področje tehnoloških inovacij, ki naj bi na temelju predhodnih posvetov izdelali skupen predlog medsebojnega sodelovanja na tem področju, in da bi na
daljevali začeto skupno delo na področju borze industrijskih ostankov z ustreznimi tehnologijami in ob racionalnejši rabi energije, kar za letos pripravlja Trgovinska zbornica Gornje Avstrije.
Tudi obsežno poročilo predsednika Unioncamere F-JK Tombesija se je zaključilo z vrsto konkretnih predlogov, med katerimi naj omenimo dosledno izmenjavo informacij o razmerah in razvojnih usmeritvah tehnoloških procesov, o razmerah na področju znanstvenega raziskovanja in o zakonodaji na področju prenosa tehnologij. Nadalje je Tombesi predlagal večje povezovanje s pristojnimi upravnimi telesi in dogovarjanje s kreditnimi ustanovami ter znanstve-no-raziskovalnimi inštitucijami, kar je neobhodna pot za razvoj tehnološkega sodelovtnja v okviru skupnosti Alpe - Jadran.
Popoldne so udeleženci poslušali informacijo o prikazu prometno komu nikacijske infrastrukture na posvetu v času letošnjega sejma Alpe - Adria v Ljubljani in referate o ' turistično-kongresnem sodelovanju v prostoru Alpe - Jadran, o prenosu težkega tranzitnega tovora s ceste na železnico, o problematiki prevozov z ozirom na nedavno direktivo EGS o prometu znotraj skupnosti ter o položaju teh-nično-proizvodnega sodelovanja med podjetji.
Včerajšnje zasedanje je v popoldanskih urah zaključil ogled Gradu sv. Justa in goriškega srednjeveškega gradu, medtem ko si bodo danes gostje ogledali vsa tri deželna pristanišča. rimske izkopanine v Ogleju in se zvečer ustavili še v Vidmu.
Stavkovne akcije
občinskih uslužbencev
Sindikat občinskih uslužbencev
nji-
IL je oklical vrsto stavk, da bi z m; opozoril na številna odprta 'T. šanja, s katerimi se tačas spop ^ majo zaposleni pri tržaški obč*111' a. činski uslužbenci so predvsem Or dovoljni s skrbstveno službo jjj za ostarele, otroški vrtci. rekrcadJ^ centri). V posameznih sektorjih Je .j, dno več nezasedenih mest, ker o na ni poskrbela za sprejetje nov & osebja v službo; ta položaj Postj-!an0-meseca v mesec težavnejši zaradi vih upokojitev. K tem nevšečnos je treba dodati še zakasnelo uve. re nove delovne pogodbe, zamude P1-* organizaciji uradov in služb in te pogoje dela občinskega osebja-Prav v tej zvezi sta včeraj kom nistična svetovalca Calabria in 1“ falcom naslovila na tržaškega župa
laicon naslovna na tržaškega r ,. vprašanje, v katerem želita izved ^ kaj bo občinska uprava storila, ^ bi zadostila zahtevam občinskih
službencev in tako omogočila učjnk0 vitejše delovanje občinskih služb.
Odbornik SSk Lokar pri tržaškem prefektu
Tržaški občinski odbornik Lokar 3 pred kratkim obiskal prefekta De I liceja v zvezi s prošnjo, ki jo je Prj slala tržaška občinska uprava, da jeseni letos izvedli volitve v jusars odbore. »To je občinska uprava s . rila na zahtevo Slovenske skupnoS ’ ki se je predhodno posvetovala z z v interesiranim prebivalstvom«, pis® tiskovnem sporočilu odbornik ki pravi tudi, da prefekt to za“e..u proučuje, ker ima na tem področl že izkušnje, ker je podobne volit svoj čas že izvedel v krajih belunsK pokrajine. »Verjetno«, zaključuje skovno sporočilo, »bo volitve za 0Vn vitev jusarskih odborov mogoče izv sti že jeseni«.
Biodinamično kmetijstvo korak večjemu ekološkemu ravnovesju
Na pobudo KD Ivan Cankar
Lojze Abram bo govoril o trekingu pod AnapurnanU
Ko je tržaška sekcija za biodinamično kmetijstvo — pod pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo — začela reklamizirati dvomesečni seminar o tej vedi, si ni nadejala, da se bo več kot 150 manjših obdelovalcev s Tržaškega, Koprskega in Tržiškega odzvalo pobudi. Očitno pa je zanimanje za alternativne metode pri obdelavi zemlje, v vrtnarstvu, sadjarstvu in čebelarstvu postalo tako aktualno, da je iz ozkega kroga ekologistov prodrlo tudi do manjšega kmeta, ki je resnici na ljubo vedno skrbel za svojo zdravo prehrano.
V pogovoru z organizatorji seminarja smo tudi izvedeli, da je med slušatelji večina srednjih let in pa takih, ki jim ritem narave in vsi njeni pojavi še niso tuji. Toda v čem je bistvo biodinamičnega kmetijstva? Če zelo poenostavimo, bi lahko rekli, da sloni na treh spoznanjih: da je zemlja živeč organizem in da mora gnojenje hraniti in vzpodbujati to vitalnost. Biodinamična metoda zato odklanja u-porabo kemičnih gnojil, pesticidov in herbidicidov ter vseh drugih sintetičnih preparatov, ki delujejo proti življenju. Drugo temeljno načelo postavlja vsak organizem, ki živi in se razvija, v sklop širšega kozmičnega ravnovesja sil in energij, tako da ni vseeno, v katerem času sejemo, gnojimo ali obrezujemo trte. Tretji mejnik pa je za biodinamično kmetijstvo že pravi cilj: kmetija naj bo organi-
zem, ki naj skuša bjti čimbolj avtonomen in ekološko uravnovešen.
O vedno bolj zaskrbljujočih posledicah onesnaževanja in nespametnega izkoriščanja zemlje s pomočjo kemičnih preparatov, pišemo in beremo domala vsak dan. Zemlja je obubožana, kisle padavine so ponekod v Evropi uničile že dobršen del gozdnih površin (v zadnjih časih so se pojavile tudi v okolici Trenta), rastline postajajo vse šibkejše. Naj spomnimo, da je bilo leta 1975 že 305 vrst insektov, pršic in klopov nedovzetnih za učinke kemičnih preparatov, kar je povzročilo povečano porabo, vse bolj zastrupljalo okolje in prizadelo vrsto
ekosistemov, pa tudi povzročilo obolenja kmetovalcev. Nujno je zato, da v interesu človeštva in posameznika razvijamo sodobno tehnologijo pri kmetovanju. Torej ne vračanje v preteklost, ampak nadzor nad škodljivci in seveda tudi pospeševanje rasti s pomočjo bioloških in torej naravnih, živih preparatov (biokatalizatorjev).
Pa še beseda o omenjenem tečaju, na katerem predvajajo štirje strokovnjaki za biodinamično kmetijstvo: začel se je maja, trajal pa bo še ves junij. Predavanja so vsako soboto popoldne od 15. ure dalje v Ul. Vene-zian 7 (tel. 771720) in so brezplačna.
Zasedanje o prevenciji narkomanije
Minister za zdravstvo posl. Costante Degan' se bo v ponedeljek v Trstu udeležil zasedanja na temo: »Mamila in mladinska emarginacija — perspektive skupnega boja«, ki ga prireja tržaška pokrajinska uprava. Organizatorji želijo s to pobudo ponovno opozoriti javno mnenje na pereč problem narkomanije med mladino in istočasno obnoviti sodelovanje med različnimi ustanovami in javnimi upravami, da bi še bolj zavzeto nadaljevale boj za prevencijo narkomanije in za ponovno vključevanje narkomanov v družbo.
Zasedanje, ki bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2), se bo začelo ob 17.30 z uvodnim poročilom pokrajinskega odbornika za šolstvo, poklicno izobraževanje in za mladinska vprašanja Manfredija Poiluccija. V razpravo bodo posegli deželni odbornik za zdravstvo Renzulli, predsednik 'tržaškega sodišča Boschin, odgovorni pri skupnosti S. Martino al Campo Bruni, odgovorna pri zdravstvenem centru za socialno skrbstvo Maria Grazia Cogliati, predsednik odbora za prevencijo narkomanije pri šolskem skrbništvu Alda Severini Chatila in asistentka družbenih služb pri tržaški pokrajini Ileana Vargiu. Zaključke zasedanja bo povzel minister Degan.
Tržaški novinar Lojze Abram bo jutri zvečer gost KD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, kjer bo predaval o potovanju in doživljajih 12-članske skupine tržaških planincev, ki so, istočasno z alpinistično skupino Slovenskega planinskega društva, odpotovali konec marca v Nepal in tamkaj opravili uspešen treking, to je pohod pod vznožje najvišjih vrhov Himalaje, točneje pod vznožje gore Južna Anapurna, kjer so na višini skoraj 5.600 metrov marsikaj videli in doživeli. Predavatelj je napravil vrsto diapozitivov, s katerimi bo popestril svoje predavanje o tem izredno pomembnem in zanimivem podvigu. Začetek večera ob 20.30.
To bo tudi zadnji tak večer KD Ivan Cankar v letošnji sezoni, ki jo bo društvo zaključilo še z nastopom otroške folklorne skupine, ki jo že drugo leto vodi Majda Fakin, pridružil pa se bo s svojim petjem na prireditvi še otroški zbor Glasbene matice, ki ga vodi Novela Carli.
Prihodnjo sezono se bo društvo prešel Oo v nove prostore, ki bodo imeli vhod v Ul. Giuliani. Novi prostori so lepi, že urejeni, manjka samo notranja oprema. Bodo. pa manjši od sedanje dvorane v poslopju v Ul. Mon-tecchi ter bodo razpolagali s pribli žno 40 do 50 sedeži. To pomeni, da bodo morale odpasti razne večje prireditve, kot na primer nastop kakšne večje gledališke ali amaterske pred-
stave. Bodo pa zato zelo primerni za razna predavanja, okrogle mize, P. seveda za sestanke in tudi za manj ša družabna srečanja.
Vodstvo društva je prepričano, da bodo člani in prijatelji z novimi pra stori zadovoljni, prav gotovo stare) ši, saj je dvorana v pritličju. Pra tako bo skušalo dati vodstvo drustv dvoranico na razpolago tudi drug® društvom in organizacijam, ki bi latl ko imeli tu .morda šahovske tur mrje itd.
FIGISC proti stavki črpalkarjev
Izvršni odbor združenja upravlja ' cev bencinskih črpalk FIGISC je odio čil, da se ne bo pridružil stavki las nikov bencinskih črpalk, ki bodo stav kali danes, jutri in pojutrišnjem. Združenje FIGISC se je tako odločilo razgovorih z javno upravo, kjer so dobili zagotovila, da se bo skušal naj ti način, ki bi črpalkarjem zagotoy Ijal kritje realnih stroškov prodaj naftnih derivatov.
Združenje FIGISC je doseglo tudj sporazum z nekaterimi pomembni t® podjetji za predelavo nafte, da se letu 1985 dvigne znesek, ki prip^u črpalkarju za liter prodanega gonva. kar je omogočilo, da se dogovori na daljujejo.
pisma uredništvu
POZDRAV
IZ »ONOSTRANSTVA«!
Odgovornemu uredniku
Bogu Samsi
V zvezi z uvodnim člankom PD z dne 18. t.m. vas lepo pozdravljam z onega sveta, kamor me prištevate v tem članku, in vam želim nasvidenje.
»Znani linotipist« Mario Čok.
Dragi Mario Čok, kot zelo dolgolet ni »znani linotipist«, ki je znal prebrati tudi najbolj čudne in zavozlane čačke Stanislava Renka, pač dobro veš, da ima tiskarski škrat rad svoje prste vmes in tako se je zgodilo tudi tokrat. Pri tem pa še 'nisem čisto sam kriv, saj sem v dobri družbi Franca Udoviča, s katerim sva skupaj zbirala imena. Opravičilo z iskreno željo, da bo tudi to voščilo pripo-
moglo, da bo nasvidenje »z onega neba« čim bolj kasno in z željo, da boš še dolgo veder in čil,
odgovorni urednik s pepelom na glavi Bogo Samsa
Slovenske maše v Barkovljah
V četrtkovi številki PD (16.5.) v članku o Barkovljah je tudi sledeči stavek: »Kdor bi rad prisostvoval slovenski maši, mora v Rojan, kajti v Barkovljah ni več slovenskega župnika. Katoličani jemljejo ta sklep kot načrtno potujčevanje in so že vložili pritožbo na tržaško škofijo, vendar pozitivne rešitve ni bilo.«
Ker sem v svojem dušnopastinskem
delu zadolžen tudi za Barkovlje in se po svojih močeh trudim za barkovljan-ske slovenske vernike, čutim dolžnost popraviti netočnosti, ki so v omenjenem članku ter pojasniti položaj, ki je nastal po odstopu prejšnjega župnika; zato vljudno prosim spoštovano uredništvo PD za nekoliko prostora v časopisu.
Člankarica, ali ni iz kraja ali se je pomolila ali pa je bila napačno informirana. Ni res, da v Barkovljah ni slovenske maše. V barkovljanski cerkvi sta vsako nedeljo in zapovedan praznik dve sveti maši v slovenskem jeziku in sicer ob 8. uri in 11. uri zjutraj, prav tako so slovenske maše ob delavnikih ter ob drugih priložnostih kakor tudi več običajnih pobožnosti, kot na primer sedaj v maju šmarnice. Res pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da je pri toh obredih v cerkvi, navadno prisotnih zelo malo ljudi. Z veliko žalostjo tudi ugotavljam, kako se starejši rod redči, srednji rod in mladi pa so skoraj popolnoma odsotni.
Za časa fašističnega nasilja, so na-
ši ljudje napolnjevali naše cerkve. Takrat je bila, res, vernost večja, a mnogi so hodili tudi ali predvsem iz narodne zavesti, saj so se dobro zavedali- narodnostnega pomena tega snidenja ob nedeljah, pred, med in po maši. Danes smo, ne nasilno, a nič manj nevarno in usodno ogroženi. Vsi Slovenci bi se morali zavedati važnosti teh versko-narodnih- postojank, katerih obstoj je odvisen ne, od besed, čeprav dobronamernih, ampak, kot vsaka postojanka, od dejavne navzočnosti, pa čeprav na raznih nivojih in odtenkih in raznolikosti in celo drugonazor-nosti.
Glede škofije oz. g. škofa pa tole: ko je prejšnji g. župnik prosil za pre-mestiteev in odšel na italijansko faro, je nastal velik problem, koga poslati v Barkovlje. Vsi. vedo, da je slovenskih duhovnikov pri nas zelo malo, da so zelo obremenjeni in da po večini že starejši in da 23 let noben slovenski fant ni v Trstu postal duhovnik in da moramo biti hvaležni matični domovini, ki nam je v pomoč poslala
nekaj mladih duhovnikov. Spričo vsega toga je škof zelo zaskrbljen za na; šo versko bodočnost, g. škof narn ® samo zelo naklonjen, pač pa se srčne-prizadeto in zavedno zavzema za na' še verske probleme. To je neizpodbi na resnica. Ker je torej najvišja cer kvena oblast škof, tako za nas zaV zet, mu ne očitajmo »načrtnega potujčevanja« in ne bodimo vitimisti, pra tam, kjer tega ni potreba (tako na®' reč zveni omenjeni stavek). Ne moremo se več izgovarjati, da nam ne pestijo. Danes je naša verska in narodna bodočnost odvisna predvsem; od naše zavzetosti in znano Cankarjevo g6" slo velja tudi za tukajšnje razmere.
Albin Gcnnek
Pripis, uredništva:
Rade volje objavljamo pojasnjevalno pismo g. Albina Germeka o Pomanjkanju duhovnika v Barkovljap" Članek smo napisali na podlagi in' formacij, ki smo jih imeli. Po pi^v}}1 g. Germeka so seveda stvari jasnepe in popolnejše.
Sinoči prvo srečanje med komunisti in socialisti
Dolinska KPI je za potrditev levičarskega občinskega odbora
dp- P°nedeljek se je na svojem se-zu v Dolini sestal aktiv komunistov . Wske občine, da bi preučil polo-‘ J po volitvah in izdelal načrt za po-Jar>ja z drugimi strankami za se-aY0 nove koalicije, ki bo upravljala cino nadaljnjih pet let. V svojem odnem poročilu je tajnik sekcije Bo-? Kocijfančič analiziral povolilno sta-Je, ki v občini ni privedlo do tistega Potresa« kot drugod po Italiji, če-av je jasno, da je KPI doživela o-, P glasov, za kar gre iskati mnogo-^ vzroke, v prvi vrsti koncentričen aPad na KPI s strani določenih kro-j ,V’ ki med volilno kampanjo niso birali sredstev, da bi zmanjšali vlo-so m delo, ki ga je opravila občinska ^Prava v prejšnji mandatni dobi. »Tu-' v sami komunistični partiji so bile n M-e,?e naPake, predvsem glede na PPblicizacijo stališč in načrta KPI ed volilno kampanjo samo. Položaj ^.vendarle ni tako črnogled, že se-aJ bo treba zavihati rokave in vztraj-0 delati,« je podčrtal še tajnik, za so se tudi vsi prisotni izrekli, razpravi, ki je sledila, so se čla-
kar
V
ni dolinske KPI ponovno opredelili za enotnost levice, za konstruktiven dialog z opozicijo, ki pa mora biti za to pripravljena in sodelovati brez demagoških posegov ali nizkih udarcev. Ta odprtost in pripravljenost za tako sodelovanje bo prišla do izraza tudi na pogajanjih, ki se bodo zvrstila v prihodnjih dneh (že sinoči je bilo prvo srečanje s socialisti) in ki bodo privedla do sestave nove uprave. Za to je bila imenovana tudi komisija, ki bo sodelovala na teh srečanjih.
Drevi ob 20.30 pa se bodo v Nabrežini zbrali na skupščini aktivisti in člani krajevne občinske sekcije »Enrico Berlinguer«, da globalno ocenijo volilne rezultate in da začrtajo strankino strategijo v pogajanjih s SSk in s socialisti za potrditev dosedanjega političnega in upravnega zavezništva. Uvodno poročilo bo imel sekcij-ski tajnik Ivo Širca. Skupščina bo ob 20.30 na sekcijskem sedežu v Nabrežini. Zborovanje članov in somišljenikov napoveduje tudi devinsko - nabre-žinska Slovenska skupnost in sicer
za ponedeljek zvečer. Tudi na tem zasedanju bo tekla beseda o voiilmn izidih in o perspektivah za bodočnost. Tako KPI kot SSk sta se po volitvah formalno in uradno izrekli za potrditev domače napredne uprave.
V političnih krogih pa vlada medtem veliko zanimanje za jutrišnje srečanje pokrajinskih tajnikov tržaške koalicije (LpT, KD, PRI, PSDI, SSk in PLI) in PSI, na katerem bo govor o morebitni razširitvi občinskega in pokrajinskega odbora na socialiste. »Nekateri (tudi v dnevnem tisku) so že prepričani, da bo PSI gotovo in čimprej vstopila v tržaško koalicijo,« nam je povedal pokrajinski tajnik PSI Seghene, »kar še zdaleč ne odgovarja resnici, čeprav priznam, da obstajajo možnosti za naš vstop v večino. Vse je treba vsekakor še preveriti, nekatere stvari nas združujejo, druge pa še ostro ločujejo. Na jutrišnjem sestanku se bo gotovo govorilo tudi o položaju v Miljah in v Devinu - Nabrežini, čeprav pokrajinska federacija prepušča tamkajšnjim sekcijam avtonomijo odločanja.«
Še o podeljevanju bralnih značk učencem po slovenskih šolah
V zvezi s tistim, kar je bilo že napisanega ob priliki podeljevanja bralnih značk našim šolarjem, želimo povedati, da poleg že omenjenih ustvarjalcev so bili med nami tudi priljubljena zamejska pesnica Ljubka Šorli, pisateljica Kristina Brenkova ter novinar ljubljanskega Dela Jože Horvat.
Po uradnem sprejemu, katerega pripravi vsako leto učiteljstvo pred opensko osnovno šolo »F. Bevk«, so se gostje udeležili zakuske, ki so jo pripravili starši openskih šolarjev, katerim gre naša zahvala za skrb in požrtvovalnost. Ustvarjalci so se nato razkropili po vseh slovenskih šolah na Tržaškem, od miljskih hribov do Devina. Povsod so bili deležni toplega sprejema. Po srečanju z našimi šolarji, so se ustvarjalci in šolniki zbrali na že tradicionalnem kosilu v znani slovenski gostilni Furlan na Repentabru. Po kosilu se je pisatelj Miha Mate najprej zahvalil učiteljici Dragi Lupine za njeno požrtvovalno delo in organizacijo. Nato je ob priliki štiridesetletnice ustanovitve Mladinske knjige podelil slovenski osnovni šoli v Miljah 40 mladinskih knjig ter knjige Berte Golobove »Srce ustvarja, roka piše«. S tem darom se bo knjižnica miljske
Pogrebov ni bilo ^adi stavke osebja
Stavkovne akcije, ki jih je oklical ^dikat občinskih uslužbencev CGIL, ,0 povzročile velike težave pri po-°Pih. Zaradi stavke osebja v pone-pjek v Trstu ni bilo pogrebov, tu-g1 včeraj pa je bilo število pogrebov mejeno zaradi istočasne skupščine aaPoslen:ih pri pogrebnih službah, ki
včlanjeni v drug sindikat. Pogreb-. Piu »black outu« so z zaskrbljenost-i° sledili na tržaški prefekturi in udi odgovorni pri Krajevni zdrav-tyeni enoti, največ težav pa je ak-povzročila seveda svojcem umr-
: le-ti namreč niso vedeli, kdaj bo-0 lahko sploh pospremili svoje dra-"e na zadnjo pot.
^se kaže, da bo pogrebna služba Qanes redno delovala; v prihodnjih Uneh bi morali praviloma »nadokna-Uai« zamudo prejšnjih dni, tako da ^ bo predvidoma konec tedna polo-aal povsem normaliziral.
Kam po maturi?
. Pokrajinsko odborništvo za šolstvo 111 šolski okraji so ob koncu letošnje-?a šolskega leta priredili vrsto sre-panj, na katerih želijo seznaniti inaurante o značilnostih posameznih fa-jUltet, da bi jim tako pripomogli pri zbirj univerzitetnega študija. Eno od ub srečanj bo danes ob 18. uri v ve-pU dvorani liceja »Dante Alighieri«: okrat bo govor o fakulteti za naravo-Jovje, biološke in geološke znanosti.
Na Colu srečanje predstavnikov slovenskih kmetijskih zadrug
V	okviru težavnega boja, ki ga vodi slovenska narodnostna skupnost za svoj obstanek, je ohranitev lastnega ozemlja ena izmed bistvenih postavk. Slovenski lastniki tega ozemlja pa so bili in so predvsem kmetje, ki jim je zemlja pomenila vir za preživljanje in jamstvo za prihodnost. Toda vedno hujša nerentabilnost kmetijskih dejavnosti, posebno v pogojih, ki prevladujejo na kraškem območju, sili kmeta k opuščanju teh tradicionalnih dejavnosti.
V	prepričanju, da se z združenimi
močmi da kaj več narediti za obstanek kmetijstva, so slovenski kmetje v tržaški pokrajini ustanovili več zadrug, ki nam dajejo ne samo novega elana za nadaljnji nemoteni razvoj kmetijske dejavnosti v naši pokrajini, ampak tudi dejansko možnost povečanja kmetijskega dohodka in kmetijske valorizacije. Nedvomno je, da predstavlja zadružništvo kvalitativen skok v razvoju kmetijstva, ki mora sloneti predvsem na medsebojnem sodelovanju. Prav zaradi tega so se prejšnji petek, na pobudo Zadružne
V njegovem stanovanju je eksplodiral plin
Miljčan podlegel poškodbam
51-letni Giuseppe lacaz ni preživel poškodb, ki jih je zadobil prejšnji teden v svojem stanovanju v Ul. Flavia di Stramare 5, ko je eksplodiral plin, ki se je sprostil iz jeklenke. V videmski bolnišnici, kamor so ga pripeljali kmalu po nesreči, ker so tam še posebno opremljeni za zdravljenje hudih opeklin, je bila vsa intenzivna nega zaman, tako da je lacaz v ponedeljek zvečer, po petih dneh boja s smrtjo, podlegel poškodbam.
Kot smo svoj čas poročali, se je plin sprostil iz jeklenke, ki jo je lacaz imel v kuhinji. Mož se je ponoči — bilo je okrog 3. ure — zbudil in si nič hudega sluteč prižgal cigareto. Takrat pa je nastala silovita eksplozija, ki je popolnoma uničila stanovanje in opekla nesrečnega moškega po vsem telesu, tako da ga vsa prizadevanja zdravnikov niso mogla rešiti.
kraške mlekarne, srečali v Mlekarni predstavniki Zadruge Dolga krona iz Doline s predsednikom D. Slavcem, podpredsednikom J. Sancinom in odbornikom G. Švaro, predstavniki Zadružnega kraškega hleva iz Praprota s predsednikom B. Škrkom in članom D. Zidaričem in odbor Zadružne kra ške mlekarne s predsednikom A. Križ-mančičem na čelu.
Do srečanja je prišlo predvsem, zato, da bi se pregledale možnosti o medsebojnem sodelovanju in in-tegri-ranosti posameznega delovanja, kar bi omogočilo skupni nastop naših zadružnih struktur v tako delikatnem sektorju, kot je kmetijstvo.
Udeleženci srečanja so poudarili nujo po izdelavi načrta predvsem za razvoj živinoreje, ki doživlja mnogo nerazumevanja in omalovaževanja, čas pa je, da se ji odmeri pravo mesto v našem gospodarstvu, saj omenjena panoga zagotavlja obstanek in razvoj predvsem Zadružne kraške mlekarne. Na koncu je bilo poudarjeno, da mora jo s prvotnimi smernicami delovanja tako zadružna struktura v Praprotu in Dolini, kot tudi hlevi privatnega sektorja, dati najtrdnejše zagotovilo, da bomo ohranili tisto panogo, Id je za kraško kmetijstvo tradicionalna, t.j. govedoreja.
K. D.
Razstava o nacističnih taboriščih
R Ljudskem domu v Trebčah je odprta razstava o nacističnih taboriščih, restavo so odprli pretekli četrtek v sodelovanju z Vsedržavnim združenjem . lvših deportirancev in spada v okvir številnih manifestaciji, ki so jih priredi-e vaške organizacije ob letošnji 40. obletnici osvoboditve. Na sliki: posnetek 1 °dprtja razstave.
Po rezultatih obdukcije
Smrt dveh moških v Ul. Mauroner povzročilo pomanjkanje kisika
Smrt 32-letnega Antonia Dimattea in 34-letnega Giuseppa Perilla je povzročilo pomanjkanje kisika. Tako je ugotovil sodni zdravnik Nicolini, ki je včeraj opravil obdukcijo Dimatteo-vega trupla in s tem pojasnil okoliščine smrti mladih moških v malem stanovanju v Ul. Mauroner 10. Do odkritja trupel je prišlo v soboto, 18. maja, potem ko je neznanec telefoniral na kvesturo in opozoril, da iz stanovanja Salvatoreja Ditta v Ul. Mauroner močno zaudarja.
Ko so agenti stopili v stanovanje, so se zaradi smradu in vročine skoraj onesvestili. Trupli dveh moških sta ležali na postelji v popolnoma razpadajočem stanju, plinska peč pa je še vedno gorela in neznosno grela stanovanje. Vročina je proces razpadanja tako pospešila, da so agenti
Za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol
. Nadaljuje se nabirka prispevkov za proslavo 40. ob-ietnice obnovitve slovenskih šol v Italiji — 6. seznam.
Otroški vrtec Mara Samsa Dom jo 43.000 lir; sloven-ski vrtec Boljunec 55.000; osnovna šola Finžgar Barkovlje J{j();000; starši 1. b srednje šole Opčine 63.000; Ljuba Nošuta prednaročnina za 3 brošure 30.000; srednja šola ^ittion Gregorčič 2. b 5.000; osnovna šola in otroški vrtec Proseku 220.500; osnovna šola in otroški vrtec na j ioseku, prednaročnina 430.000; prednaročnina — osnovna s°la in otroški vrtec Repentabor 150.000; osnovna šola in °troški vrtec Repentabor 195.000 — prispevek; Boris
in Zdenka Tomažič 100.000 ; 3. razred osnovne šole France Bevk, učiteljstvo osnovne šole France Bevk in otroški vrtec Opčine — prispevki 126.500 ; 3. razred osnovne šole France Bevk, učiteljstvo osnovna šola F. Bevk in otroški vrtec Opčine — prednaročnine 340.000; prispevek 2. b r. srednje šole Dolina 120.000; 3. razred srednje šole Srečko Kosovel, Opčine 54.000 — prispevek; osnovna šola Karel Destovnik - Kajuh, Gropada za predna-ročnino brošure 320.000; osnovna šola K. D. Kajuh —-prispevki 70.000; dijaki 2. klasičnega liceja 97.000; dijaki 4. b znanstvenega liceja za brošuro 70.000, prispevki 122.000.
identificirah trupli le na osnovi dokumentov. Težko je bilo tudi ugotoviti, kdaj je nastopila smrt. Najemnik stanovanja Salvatore Ditto, ki je od 11. maja v zaporu, je povedal, da je prijatelja Perilla zadnjič videl le nekaj ur pred aretacijo in da je le ta zašel v škripce, ker se je skregal z ženo. Nato sta se zmenila, da bo začasno bival v Ul. Mauroner. Usoda pa je drugače obrnila: Ditto je končal še istega večera v koronejske zapore, Perillo in Dimatteo pa sta v njegovem stanovanju našla smrt.
V Borštu huda nesreča na delu
V Borštu se je včeraj popoldne hudo ponesrečil med delom 50-letni Paolo Morgan, ki stanuje v Bnljuncu 494. Mož je delal na železnem ogrodju v višini okrog 3 metrov, ko je zgubil ravnotežje in padel na tla. Z zasebnim avtomobilom so ga pospremili v katinarsko bolnico, kjer so mu ugotovili resne poškodbe po vsem telesu ter ga sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za začasno opazovanje.
• Miljska napredna Lista Frausin prireja danes ob 11.30 tiskovno konferenco, na katri bodo njeni predstavniki obrazložili potek pogajanj za sestavo novega občinskega odbora. Konferenca bo v hotelu Lido v Miljah.
šole obogatila ter nudi učencem večjo možnost izbiranja knjig. Na koncu je še obdaril šolnike, ki več let sledijo ter podpirajo to pobudo, s svojo knjigo »Hopla, hop oprostite!« Knjigo so dobili učitelj Bruno Kralj, učiteljica Mara Kalan, profesorica Olga Lupine ter openski katehet Franc Pohajač.
Za tem je spregovorila učiteljica Draga Lupine — član sveta bralnih značk Slovenije za Tržaško. V imenu vseh šolnikov - mentorjev je izročila pisatelju Matetu za dolgoletno sodelovanje z zamejskimi šolami in kot priznanje slovenskemu ustvarjalcu, knjigo »Prgišče Krasa«, katero je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Enak knjižni dar je sprejela Branka Jurka za sekretarko Zveze prijateljev mladine Slovenije Angelco Žiberna, ki osebno poskrbi, da naši učenci pravočasno prejmejo bralne značke, priznanja in večkrat tudi knjige. Nato je učiteljica Draga Lupine izročila v imenu Zveze prijateljev mladine priznanja šolam, na katerih učenci več kot deset let tekmujejo za bralno značko. Priznanja so dobile naslednje šole: nižja srednja šola »F. Levstik« s Proseka, nižja srednja šola »L Gruden« iz Nabrežine, osnovna šola »F. Milčinski« s Ratinare ter osnovna šola »K. Destovnik - Kajuh« iz Gropade. Sledilo je še podeljevanje priznanj šolnikom -mentorjem, ki nad pet let vodijo na šolah to pobudo. Petnajst mentorjev je bilo nagrajenih s knjigo pisateljice Berte Golobove »Srce ustvarja, roka piše«, katere pa letos žal, zaradi bolezni, ni billo med nami. Ta knjižni dar našim šolnikom je poskrbela ZPMS. Istočasno pa je poslala tudi nekaj knjig učencem na-brežinskega in dolinskega ravnateljstva.
Prepričani smo, da so slovenski ustvarjalci začutili utrip in navezanost naših otrok in naših ljudi do slovenske knjige in do matičnega naroda.
L. S.
Lažni socialni delavki okradli upokojenko za milijon lir
Dve lažni socialni delavki sta včeraj okradli priletno upokojenko za milijon lir, kolikor je znašala njena pokojnina za zadnja dva meseca. Zgodilo se je včeraj okrog 11. ure v stanovanju 83-letne Antoniette Lesa v Ul. sv. Frančiška 36. Ženska, ki je dalj časa boleha, je ležala na postelji, ko je zaslišala zvonec na vratih. Mukoma je vstala in odprla dvema lepo oblečenima ženskama, ki sta bili sicer — kot je sama pozneje povedala policiji — nekako »ciganskega videza«, vendar sta govorili zelo »fino« in o-čitno zelo prepričljivo.
Predstavili sta se ji kot uslužbenki socialne službe in ji takoj na začetku izročili petdeset tisoč lir, češ da je to prispevek socialnega skrbstva, nato pa sta ji natvezali, da morata pre-kontrolirati bankovce po petdeset tisoč lir, ki jih je prejela za pokojnino, ker da so nekateri ponarejeni. Priletna ženska, ki je kljub vsemu nekaj le sumila, je izpod vzglavja potegnila en sam bankovec, ki sta ga »socialni delavki« skrbno pregledali, pa sta se še ponudili, da bi ji malce pomagali po stanovanju. Šele pozneje, ko sta odšli, se je ženica zavedla, da je izpod blazine izginil ves milijon lir, kolikor je prejela za pokojnino. Takoj je seveda poklicala policijo, ki je uvedla preiskavo, za sedaj pa brezuspešno.
• Tehnični vodja športne košarkarske sekcije Stefanel Fulvio Volsi je prijavil policiji vdor tatov v sedež športne organizacije v Ul. Lazzaretto Vecchio 12. Dolgoprstneži so si pomagali v urad z izvijačem. Iz predalov so odnesli okrog poldrugi milijon lir v bankovcih.
Dne 20. pustil
maja nas je za-
Afojz Maiano
Pogreb bo danes, 22. t. m., ob 15. uri iz kapele na nabrežinskem pokopališču in ob, 15.30 v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočata hči Romana in Bruna z družinama.
Briščiki, 22. maja 1985
Draga Romana, ob izgubi očeta ti izrekamo naše občuteno sožalje.
Spremljevalci
Skladatelj Lojze Lebič o problemih sodobne glasbe
Slovenski skladatelj Lojze Lebič je bil v ponedeljek gost Društva slovenskih izobražencev. Lebič je znan kot skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog. Po rodu je Korošec, čeprav sedaj živi in ustvarja v Ljubljani, kjer je diplomiral na Akademiji za glasbo. Lebič je bil dirigent pevskega zbora »Tone Tomšič« ter komornega zbora RTV Ljubljana. S svojimi deli, ki segajo v vrh slovenske avantgarde, se ta skladatelj uveljavlja doma in na tujem. Pri svojem skladateljskem delu ostaja globoko izpoveden in prepričevalen glasbeni oblikovalec ter tolmač čustvenih napetosti sodobnega človeka. Za svoje umetniško delo je Lebič prejel dvakrat nagrado iz Prešernovega sklada. Bil je tudi član skupine »Pro musica viva«, skupine Sedmih skladateljev, rojenih v letih 29 in 34, ki je imela neposreden stik z vsem, kar se je dogajalo na glasbenem področju po drugi svetovni vojni.
Lojzeta Lebiča je predstavil skladatelj Pavle Merku. Večer se je razpletel v zanimiv pogovor med obema skladateljema.
Lebič je poudaril, da ustvarjenje glasbe zahteva določeno disciplino.
Čeprav dandanes sodobni glasbeni ustvarjalec ne podeluje več arhetipske, stalne oblike (npr. sonata, juga...). Nekaj takih oblik upoštevamo tudi danes, vendar mora skladatelj vzeti v poštev predvsem spontanost, instinkt. Glasba nasploh prepušča ustvarjalcu nešteto možnosti in skladatelj sam se mora odločiti za obliko, ki mu najbolj ustreza, pri tem pa se mora seveda držati določenih glasbenih zakonitosti.
Lebič je poudaril tudi vprašanje glasbene oblike in vsebine vprašanje, hi bi ga lahko označili kot »spoprijem lirične zvočne estetike z današnjo, politično vsakdanjostjo. Glasbe človek ni sposoben sprejemati samo na ravni zvočnega, pač pa jo skuša vedno asocirati z naravo, z dogajanjem v svetu ipd. Lebič je pri tem izrazil mnenje, da glasba ne sme vzbujati samo estetsko zadovoljstvo, pač pa mora biti tudi angažirana«.
• Ob koncu srečanja s skladateljem, so* prisotni lahko poslušali posnetek Lebičeve »Skladbe za tolkdni kvartet«. Nato se je razvila debata o splošnih, tudi ne izrazito glasbenih problemih, ki so zanimala prisotno občinstvo...	HJ
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Kraški dom, sekcija VZPI-ANPI Repentabor in občinska uprava se iskreno zahvaljujejo članom bivšega pevskega zbora S. Kumar za denarni prispevek ob pribki proslav 40-letnice osvoboditve.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom, filatelistični odsek L. Košir pri SKD Tabor sporočajo, da so novi in stari filatelisti vabljeni na srečanja, ki bodo vsako soboto od 18. do 19. ure v društveni knjižnici.
KD I. Grbec - Skedenj vabi v petek, 24. t. m., ob 19.30 v društvene prostore v Ul. di Servola 124 vse člane in prijatelje na družabni večer članov in prijateljev. Med nami bo znani čarovnik Marij Pogačnik iz Sežane. Vabljeni !
KD I. Cankar priredi jutri, 23. t. m., ob 20.30 predavanje z diapozitivi časnikarja Lojzeta Abrama: »S pohoda pod Anapumami«.
Podružnica Glasbene maticjj na Opčinah vabi na 1. zaključni nastop, ki to danes, 22. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD Tabor - Opčine in Prosvetni dom v petek, 24. t. m., ob 20.30 koncert mešanega pevskega zbora M. Pertot iz Barkcwelj. Dirigent Aleksandra Pertot. Vabljeni.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 22. maja MILAN
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37 — Dolžina dneva 15.11 — Luna vzide ob 6.48 in zatone ob 23.34.
Jutri, ČETRTEK, 23. maja ŽELJKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1010,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jonathan Apolona, Valentina Coletta, Aaron Giorgi, Nataša Codrich, Monica Pissacco, Stefania Rossi.
UMRLI SO: 79-letna Giovanna Zupin vd. Dussini, 71-letna Italia Leiter vd. Brumat, 65-letna Albina Bercaric; vd. Bercari, 83-letna Anna Rovere, 74-letna Rita Adami, 65-letni Giovanni Chendi, 74-letna Marcella Gombač, 52-letna Maria Sila vd. Magris, 63-letni Sergio Pi-schiutta, 92-letna Genoveffa Vecchie! vd. Biagi, 72-Ietni Bruno Mauro, 32-letni Renato Derin, 73-letni Alberto Mosetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dell’Istria 35, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 26. t. m., izlet skupno s člani pobratenega društva PD Integral iz Ljubljane. Na sporedu bosta pohod po Krasu in skupna družabnost. Zbirališče ob 9. uri na Re-pentabru.
kino
Ariston 17.30 — 22.15 »L'amour a mort«. Režija Alain Renais. Fanny Ardant, Sabine Azema.
Jutri zaprto.
Eden 15.30 — 22.10 »Sexappeal«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »China blue«. K. Turner. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.15 »Intimi racconti di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2	16.00 — 22.00 »Gulag
77». Malcom McDowell, David Keith. Dvorana št. 3	16.00, 18.40 in 21.30
»Amadeus«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Stop making sense«.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »II ritorno d;i morti viventi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 — 22.00 »Innamorarsi«.
Capito! Danes zaprto.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Manuela, una carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »No nukes«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Jesus Christ su-perstar«.
Radio 15.30 .»Marina e la sua bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
čestitke
V Boljuncu praznuje danes rojstni dan RITA ALBERTI. Vse najboljše ji želijo mož Berto, sin Aleksander ter vsi, ki jo imajo radi, posebno pa klapa. Kje so? S. K. Z.
Danes slavi 50. rojstni dan draga botra JOLANDA, še mnogo srečnih in zdravih let ji želi družina Debernardi.
Danes praznuje 80. rojstni dan mama in nona IVANA BUCAVELLI. Da bi še dolgo živela med nami ji želijo sinovi Slavko, Karlo, Danilo, vnuki Drago, Sergij, Sonja, Adrijano ter vsi sorodniki.
Danes praznuje v Dolini št. 7 svoj rojstni dan JOLANDA GLAVINA - SANCIN. še mnogo let zdravja in sreče ji želijo mož Stojan, mati ter vsi svojci in prijatelji.
4
Ob rojstvu drugorojenke FANIKE čestitajo Radotu in Ani
prijatelji.
A
Mali Tini se je pridružila sestrica
SAŠA
Kolegici Mirjani in možu Borisu prisrčno čestita
kolektiv TKB
mali oglasi
PRODAM vhodna vrata hrastova in macesnova, 225 x 94 cm; trifazno žago in motorček peugeot 50. Tel. na št. 040/226-113.
NUJNO IŠČEM hišo ali stanovanje za nakup ali v naj:m na področju de-vinsko-nabrežinske občine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Zahodni Kras«.
REDITELJA za društveni sedež v Ses-Ijanu išče jadralni klub od junija do septembra v tedenskih presledkih. Tel. 040/213-957 v poslovnih urah.
PRODAM citroen DS 23 pallas, letnik dec. 1974, prevoženih 125.000 km. Tel. na št. 040/43463 zvečer.
PRODAM novo zakonsko spalnico z veliko omaro in ogledalom. Tel. na št. 040/43463 zvečer.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. Toči belo in črno vino.
PRODAM štedilnik na drva in plin REX. Tel. 040/71149.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
SLOVENSKO ^-“STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Michael Frayn
HRUP ZA ODROM
(NOISES OFF) (Komedija)
Režija BORIS KOBAL
JUTRI, 23. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in I (mlad.) ob 20.30
ABONMA RED D in E (mladinski v sredo in četrtek) v petek, 24. maja, ob 20.30 ABONMA RED A (premierski)
^Italno*0 "gledališče
V TRSTU
OB 40-LETNICI OSVOBODITVE
MITING
Zamisel in izbor:
MIROSLAV KOŠUTA
Režija:	JOŽE BABIČ
JUTRI, 23. t.m., ob 20.30 — v Ljudskem domu v TREBČAH.
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SSG gostuje danes, 22. t. m., ob 20. uri v Ajdovščini z Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan, ah Matiček se ženi«.
SSG gostuje v Trebčah (Ljudski dom), jutri, 23. maja, ob 20.30 OB 40-LETNICI OSVOBODITVE z lepljenko MITING; pravljica SNEŽNA KRALJICA za osnovne šole in vrtce. Danes, 22. maja: ob 9. uri osnovna šola v Borštu, ob 10.30 osnovna šola v Mačkoljah; jutri: ob 9. uri vrtec na Opčinah, ob 10.30 osnovna šola A. Gradnik (Repentabor) ; v petek, 24. t. m. : ob 10. uri Slovenski center (Milje).
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 22. maja, ob 10.30:	Pred-
stava v gledališki dvorani v Solkanu za NSC.
Jutri, 23. t. m., ob 16.00 in 20.30: M. Frayn »Hrup za odrom«. Gostovanje PDG v SSG v Trstu.
VERDI
V	petek ob 20.30 tretji koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent J. Kovatchev. Solisti M. De Francesca; K. F. Dun, L. Glavina.
ROSSETTI
Jutri, 23. maja, ob 18.15:	»četrt-
kova gledališka srečanja«. Srečanje z občinstvom.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 22. t. m., ob 10.00 in 12.30: Dan glasbene mladine.
V	petek, 24. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
Mala dvorana
Danes, 22. t. m., ob 19. uri: Japonska, dežela vzhajajočega sonca. Ponovitev predavanja I. Kadunca.
Jutri, 23. maja, ob 20. uri:	Bol-
dyn - projekcija poljskega filma. Režija: Eva in Czeslav Petelski.
Srednja dvorana
Danes, 22. t. m., ob 9. in 11. uri Ur ob 12.30: Plesni kulturni dan.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja okroglo mizo
TRŽAŠKO VPRAŠANJE
SODELUJEJO VELEPOSLANIKI:
FAUSTO BACCHETTI — JOŽA VILFAN — VLADIMIR VELEBIT Trgovinska zbornica v Trstu, Ul. San Nicolò 5, ob 18. uri danes, 22. maja
DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV DRUŠTVO SLOVENSKIH NARAVOSLOVCEV SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, ODSEK ZA ZGODOVINO
VABIJO SLOVENSKE DIJAKE NA 5. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »SOVODNJE ’85«
Prijava in vpis udeležencev:
SLORI — Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 13. ure ter od 15. do 17. ure NŠK OZ — Trst, Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure SLORI — Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. ure ter od 15. do 17. ure Pri članih Društva mladih raziskovalcev.
			
razna obvestila	šolske vesti
TPPZ in mladinska skupina P. Tomažič obveščata, da bo v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Bazovici glavna vaja za nastop v Ilirski Bistrici. Vaje naj se udeležijo tudi recitatorji.
SPDT vabi člane na 31. redni občni zbor, ki bo v petek, 24. t. m., v Gregorčičevi dvorani v 1. sklicanju ob 20. uri ter v 2. sklicanju ob 20.30.
Občina Zgonik vabi dekleta, ki so dopolnila 15. leto starosti in razpolagajo z zdravniško knjižico, naj do 27. t. m. vložijo prošnjo za točajke na razstavi vin.
EKONOMIST. Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na redni občni zbor društva, ki bo v petek, 24. t. m., ob 19. uri v restavraciji Daneu na Opčinah. Dnevni red: poročilo o delovanju, blagajniško poročilo, razprava, določitev članarine, volitve upravnega odbora in razno.
Sindikat slovenske šole organizira posvet o reformi višje srednje šole, ki bo v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Franči ška 20, Trst). Vljudno vabljeni šolniki, politični in kulturni delavci in vsi, ki jih zanima bodočnost slovenske višje srednje šole. Spored: uvodno poročilo, stališča posameznih strank in organizacij, razprava in zaključki. Osnutek zakona je vsem na vpogled v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20, Trst) od 9. do 18. ure.
menjalnica
21. 5. 1985
Ameriški dolar............... 1.940,—
Kanadski dolar................1.410,—
Švicarski frank............. 755.—
Danska krona................... 175.—
Norveška krona................. 218.—
Švedska krona ................. 217,—
Holandski fiorini.............. 563.—
Francoski frank................ 206.—
Belgijski frank................. 29,—
Funt šterling................ 2.470,—
Irski šterling............... 1.980,—
Nemška marka................... 636.—
Avstrijski šiling............... 90.—
Portugalski eskudo.............. 10.—
Japonski jen..................... 7.—
španska pezeta.................. 10,—
Avstralski dolar..............1.150,—
Grška drahma................ 14 —
Debeh dinar ......	6.80
Drobni dinar..................... 7.—
lan
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO	61-A4G
Na srednjih šolah Cankar v Trst? in Gregorčič v Dolini je v teku 'T sovanje v tečaj 150 ur za šolsko ‘e\. 1985/86. Vsi zainteresirani za d0®6,®, diplome nižje srednje šole, ki bi li obiskovati tečaj se lahko prijavil v tajništvih omenjenih šol do 8. Iu' lija letos.
____________razstave J
SKD Tabor - Opčine in Prosvet?* dom. Do nedelje, 26. t. m., razstavil® svoje keramike Jasna Merkù. Umik: oD delavnikih od 16. do 19. ure in ob n?" deljah od 10. do 12. ure in od 16. °°
V	galeriji na Korzu Italia 9 bodo danes, 22. t. m., ob 18. uri odprli raS' stavo slikarja Giacoma Ciramija.
V	soboto, 25. t.m., ob 18.30 bodo v galeriji Cartesius odprli peto skupinsko razstavo znanih tržaških slikarjev. RaZ' stava to trajala do 6. junija.
Razstava v znamenju medsebojnega zaupanja v pokrajinskem kraškem niU' zeju v Repnu to odprta v četrtek ia soboto od 18. do 20. ure.
prispevki
Namesto cvetja na grob Rozalije Ote daruje družins. Ota (Boljunec 77) 20.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Rozalije Ote daruje Tiberijo Maver 10.000 lir za SD Breg, 10.000 lir za Zvezo borcev Bo-ljunec in 10.000 lir za KD F. Prešeren-Namesto cvetja na grob Borisa Kra' Ija darujejo:	Vida Grgič (Padriče)
5.000	lir, Rino Kralj 15.000 lir, Dari® čuk in družina 15.000 lir, Atilijo Kralj in žena 10.000 lir, Irma KrižmančiC
10.000	lir, Marina in Marija Milkovič
20.000	lir, Sergio Milkovič (Trebče 192)
20.000	lir, Mario in Albina 20.000 lir’ Angel Kralj (št. 170) 20.000 lir, Mario Colarich z družino 10.000 lir, Mir® Čuk z družino 20.000 lir, Zmaga čuk z družino 20.000 lir, Zofija Možina
50.000	lir, družina Mesar (Trebče)
20.000	lir, Bruna Jarc 20.000 lir, Valerija in Aleksandra 10.000 lir, Olga i® Mimi Stuckler 10.000 lir, Emil in Vaših Kralj 50.000 lir ter Lucijan in Anica Malalan 10.000 lir za godbo na P*' hala V. Parma.
V	spomin na Borisa Kralja darujeta družina Alfredo Kralj 20.000 lir in prijatelj Oh ver Kralj 20.000 hr za godb® na pihala V. Parma.
Namesto cvetja na grob Rozalije Ota daruje Sergio Zerial (Zabrežec 55)
10.000	br za Zvezo borcev Boljunec i®
10.000	hr za ŠD Breg.
V	spomin na tov. Milana Husuja darujeta Anica in Srečko Orel 25.000 li® za TPPZ P. Tomažič.
Natečaj Društva Slovencev miljske občine
Društvo Slovencev miljske občine razpisuje natečaj med učenci in dijaki iz miljske občine na temo:
»ZNAČILNI SPOMENIKI PRETEKLOSTI V NAŠIH KRAJIH«
pri katerem naj učenci in dijaki opišejo in po možnosti tudi narišejo kako značilnost svojega kraja, ki je starejšega nastanka in priča o skrbi in trudu naših ljudi v preteklosti, da si zagotovijo nujne življenjske razmere, kot so: stara poslopja z značilnimi oblikami (loki, stopnišča, ognjišča, krušne peči, hleve in kleti) tudi če so zapuščena in razpadla, vodnjake, studence, obzidana dvorišča z vzhodom in notranjim razporedom poslopij, ograjene vrtove, terasaste njive na strmih pobočjih s stezami in potmi, ki so do njih vodile, hiške za zavetje v oddaljenih njivah in poljih.
Natečaja se lahko udeležijo vsi učenci in dijaki od 3. razreda osnovne šole naprej, z risbico in naslovom ter navedbo kraja, pa tudi učenci 1. in 2. razreda osnovne šole.
iiuivimvm:
1)	Pismeni izdelek in risbo izdela posameznik ali skupina iste starostne dobe.
2)	Pismeni izdelek ali risba naj bi prikazal enega : največ dva taka predmeta, njegovo praktič rabo, dobo nastanka, približne mere, kraj, v k terem se nahaja, kako je zgrajen in s katerim m terialom, če je na njem kak napis letnice j začetnice in ostale značilnosti.
3)	Izdelke naj izročijo učenci svojemu razredniku ali njihovi starši tajniku Društva, ki je na sedežu Društva vsak petek od 19. do 21. ure, ali kateremu koli zastopniku Društva.
4)	Rok za izročitev zapade v petek, 31. maja 1985, ob 21. uri.
5)	Komisija za ocenjevanje izdelkov se bo sestala v prvem skbcanju ob 21. uri 31. maja t.l. ter bo sestavljena iz sledečih oseb: zastopnik Društva, zastopnik učiteljev, zastopnik staršev, po en zastopnik mladinskih bstov Galeb in Pastirček ter pc en zastopnik ostahh ustanov pod predsedstvom zastopnika Društva.
6)	Razglasitev in nagrajevanje izdelkov, po treh najboljših iz 1. in 2. raz. osnovne šole, treh najboljših iz 3., 4. in 5. raz. osnovne šole ter treh najboljših izmed dijakov srednjih šol, bo na vsakoletni VESELICI, predvideni za soboto, 8. junija t.l.
7)	Nagrajene izdelke bo Društvo poslalo v objavo mladinskima listoma in ostalemu slovenskemu tisku Primorske to in onstran meje.
8)	Pritožbe zoper sklepe komisije naj prizadeti izroči zastopniku Društva vsak petek od 19. do 21. ure na sedežu Društva, da bodo upoštevana pri naslednjih natečajih.
9)	Morebitne nasvete, pripombe in predloge bo Društvo s hvaležnostjo sprejelo in upoštevalo prav zaradi tega, ker je namen tega natečaja in Društva samega, da izboljša in okrepi svoje delovanje v povezanosti vseh tukajšnjih Slovencev.
avtomobil in človek
radiotelevizija
Alfa 75 - športna različica v novi milanski proizvodnji
.Ko so pred dvema letoma predstavi alfo 33 so obljubili, da se bo v Maticem vsa proizvodnja milanske tonarne posodobila in da bodo v naj-"fajšem času obnovili vse modele, fako je pred kratkim prišla na trosce alfa 90, katere namen je bil zamenjati dotrajalo alletto, sedaj pa je na vrsti alfa 75, ki se sicer po moto-rizaciji ne razlikuje bistveno od svoje starejše sestre alfe 90, ki pa je, v načrtih tovarne iz Areseja, namenje-r'a. povsem drugi publiki.
Če je alfa 90 limuzina prestižnega ^načaja, so alfi 75 namenili vlogo športnega modela ter se pri tem skli-^10 na staro giuliette iz 50. in 60. let mr na njeno naslednico giulio. Osnov-m koncept pri obeh serijah 90 in 75 'l0 Približno enak: prednji motor po-Sanja zadnja kolesa, vendar sta diferencial in menjalnik vgrajena zadaj, tako da je porazdelitev teže kar se aa enakomerna. To prispeva predvsem k odlični legi na cesti, ki je od vedno oila značilnost vseh alf.
Zunanjost je kar prikupna, saj ne spominja na noben že obstoječi mo-jtal, kot alfa 90, kljub vidnim razlikam, še vedno spominja na svojo PPedhodnico alfetto. Alfa 75 ima v
svoji zunanjosti nekatere stilistične prvine, ki jih lahko kvečjemu zasledimo pri modelu 33. Športni značaj alfe 75 podčrtuje čma črta, ki teče vzdolž bokov in ki podčrtuje agresivnost njenega designa. Za sedaj bosta kupcem na voljo dva modela: dvolitrski štirivaljnik z dvema dvojnima uplinjačema, ki zmore 128 KM pri 5400 obratih ter največji navor 18,2 kpm pri 4000 obratih; drugi model je še šestvaljni 2.500-kubični motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Kot med valji je 60 stopinj, motor pa zmore 156 KM pri 5600 vrtljajih v minuti. Vozne zmogljivosti obeh modelov so odlične in čeprav je šestvaljni motor seveda mnogo prožnejši in požene alfo 75 do najvišje hitrosti 210 km/h, je treba reči, da je alfa 75 2.0 najbrž bolj uravnovešena in da je dvolitrski motor pravšnji za to različico. Najvišja hitrost pa je tudi vsega spoštovanja vredna, saj presega 195 km/h. Alfa 75 ni prav varčna, za športno limuzino z njenimi zmogljivostmi pa ne porabi pretirano mnogo goriva. Kmalu bodo na voljo še tri različice in sicer z 1.6, 1.8 in 2.0-kubičnim motorjem, slednja različica pa bo imela motor dizel s turbinskim polnilnikom.
	
/	1 ti in morje
Trogirski center ACY
Ke bornih 7 milj od splitskega se ^Ghaja trogirski navtični center ACY, k<Jr pa je le na prvi pogled nesmo-‘riio, saj si marsikdo želi daljši postavk v bolj umirjenem mestu, kot je ohho središče Dalmacije — Split, "sekakor pa se nam zdi, da bi bilo bolj umestno, da bi Adriatic Club Jugoslavia zgradili lahko vsaj še en Poletni center med Vodicami in Tro-Slrom. Vsak, ki je kdaj plul v tem oelu Jadrana, dobro ve, kako se ^H-otje in vreme skoraj prevesita pred ln Po Rtu Ploča. Že res, da imamo v. Kremiku pri Primoštenu novo ma-nno, a ta ni vključena v sistem ACY. V primeru potrebe pa bo Kreolk vsekakor dobrodošlo zatočišče.
O trogirskem ACY navtičnem centru je treba omeniti, da se nahaja na otoku Čiovo v kanalu pred samim mestom. Center ima 200 privezov in vse infrastrukture za dobro počutje gostov. Seveda tudi tu manjka črpalka za pogonsko gorivo ob operativni obali, da je treba pesaci-ti do Jadranske magistrale. Obmorska črpalka je šele v 7 milj oddaljenem Splitu. Vsekakor pa je Trogir prekrasno mestece, ki je vredno ogleda, da je nekajdnevni postanek skoraj obvezen. Tudi oskrba je tu dobra predvsem glede sadja in zelenjave, ki ju drugje marsikdaj pogrešamo. Mesto nudi precej zabave, a je vseeno bolj mirno od Splita.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenska slika
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute
14.05	Pronto... Raffaella? -zadnji poziv
14.15	Civiltà:
Le meravigliose storie del prof. Kitzel
15.15	69. Giro d’Italia
16.30	Richie Rich - risanka
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Popoldanski program 18.10 Dnevnik 1 - Kronike:
Sever kliče Jug - Jug klica Sever
18.40 II fiuto di Sherlock Holmes -risanka
18.50	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.35	Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Grisù il draghetto - risanka
20.55	Nogomet: Real Madrid - Video-ton
Vmes Dnevnik 22.45 Gremo v kino
22.50	Linea diretta
23.35	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.25 Dnevnik 2 - Knjižna rubrika
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	-- 16.00 Tandem 15.15 Paroliamo
16.00	Risanka
16.25	Šola in vzgoja:
Tečaj angleškega jezika
16.55	Bratje Karamazov - 9. nadalj.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.10	Programi pristopanja
18.25	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Grandi manovre - film Igrajo Michele Morgan, Gerard Philipe., Brigitte Bardot
22.10	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
22.20	II brivido dell’imprevisto -TV film
22.45	Quelli della notte
00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.50	Šola in vzgoja:
Poklici: izumitelj
16.20	Šola in vzgoja:
Ustvarjalnost in skupinsko delu
16.50	Galleria di Dadaumpa:
Paolo Panelli Studio Uno
18.15 L’Orecchiocchio -glasbeni program
19.00	Dnevnik 3
19.35	Arhitektura dela - 2. del
20.05	Šola in vzgoja:
Umetniki v zrcalu
20.30	Fiamme sullTnghilterra - film Igrajo Laurence Olivier, Flora Robson, Vivien Leigh
22.05	Delta:
Che età la mezza età - 2. del
22.55	Dnevnik 3
23.30	Gli animali parlano - 7. oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	TV nanizanka
16.00	Risanka
16.30	George - TV film
17.00	TV film
17.30	Julie - TV film
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Srečanje presednikov Trgovinskih zbornic dežel Alpe-Jadran VIDEM — Krščanska deokracija ocenjuje volilne izide
GORICA — Razstava o fotorizmu — Intervju s Petrom Krečičem — direktorjem arhitekturnega muzeja Ljubljana
TRST — Tečaj ZSKD za animatorje TRST — Razstava fotografske ustvarjalnosti v Furlaniji - Julijski krajini GORICA — Tekmovanje radijsko vodenih avtomobilov
19.30 TVD Stičišče 19.50 Start 20.25 Film
22.00 TVD Vse danes
22.10 Makedonija -1100 let razsvetljenstva
22.45	Nogomet
Ljubljana
9.15 in 10.35 TV v šob:
Čuvaji našega neba, Poklicno usmerjanje. Na Durmitorju
12.30	Poročila
17.15	Teletekst
17.30	Poročila
17.35 Slovenske ljudske pravljice:
O štirih bratih
17.50	Cyrano De Bergarec. - 2. del
18.25	Notranjski obzornik
18.40	Računalništvo - izobraž. oddaja
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
20.05 Dokumentarec meseca:
Belo in manj belo
20.50	Film tedna:
Noč sv. Lovrenca - film
22.40	TV dnevnik II
Zagreb
9.15	in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.15	Družinski magazin -izobraž. oddaja
17.45	Novi Sad:
Finale jug. pokala v rokometu
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria -TV film
9.30	Milionari a New York - film
11.30	Tuttinfamiglia - kviz
12.10	Bis - kviz
12.45	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - TV nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degli animali
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	Webster - TV film
18.30	Help - glasbeno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	II Gigante - film
23.45	Canale 5 News
00.45 Le bianche scogliere di Dover -film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film 8.50 Brillante - TV novela
9.40 All’ombra del grande cedro -TV film
10.30	Alice - TV film
10.50 Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Batman - risanka
15.30	L uomo ragno - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All’ombra del grande cedro -TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18 50 Piume e paillettes - TV novela
19.25	M’ama non m’ama - tekmovanje
20.30	Maurizio Costanzo Show
23.30	Prigionieri del passato - film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	Pierino la peste - film
11.30	Sanford and Son - TV film
POSTAJE
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn Laura - risanka
Mimi e la nazionale della pallavolo - risanka C’era una volta... Pollon -risanka
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	II grande sogno di Maya -risanka
20.30	OK! Il prezzo è giusto
22.30	Cassie and Company - TV film
23.30	Šport
1.00 La notte della paura - film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV film
16.30	Risanke
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
21.30	L’incontro - film 1. del
22.30	Star Trek - TV film
23.30	L’awenturiero degli abissi -film
TRIVENETA
10.15	Totò aH’infemo - film
12.15	George Superpollo - risanka
13.00	Le spie - TV film
14.00	Squadra speciale anticrimine -TV film
14.45 I cavalieri di ventura - film
16.30	George Superpollo 7 - risanka
17.00	Huckleberry Finn - risanka
20.30	A Sud a Tropici - TV film
21.00	Laramie - TV film
TELEFRIULI
15.20 La meravigliosa favola di Andersen - film 16.50 Risanka
19.30	Andrea Celeste - TV film
22.30	Dedicato a una stella - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.0 Dobro jutro p» naše; Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah :	Gospodarska problemati-
ka; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 -
13.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo;
15.00	Kocka na kocko; 16.00 Od
Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba:	trobentač Stanko Arnold;
18.00	Iz sence večnosti: Meyrinkov Golem: »Fantastika v starem getu«; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE obvešča vse poslušalce, da namesto na frekvenci 93.200 MHz nas bodo lahko sprejemali na frekvenci 98.900 MHz.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.lo Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbena mladina: 14.40 Zanimivost: Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .;
17.35	Kotiček za narodnozabavno glasbo; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15 , 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; Popoldanski spored: popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 16.15 Edig Galletti; 18.00 Na odru; 18.32 Klasična glasba; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00, 7.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 85; 10.30 Ruota libera: 68. Giro d’Italia; 10.40 Glasbeni mozaik; 111.10 II fratello orientale, 3. nadalj.; 11.30 Spomini Stefana Satta Fioresa; 12,03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master, glasba dan za dnem; 13.56 Turistične Informacije; 15.03 68. Giro d’Italia;
17.03	II Paginone; 17.30 Radio 1 jazz; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih: 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 Radijski oder: Casa di bambola; 20.48 Glasbeni odmor;
21.03	Prijetnost vašega doma; 21.30 Močna glasba; 20.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 0.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do
13.00,	Iz naših krajev, Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17.00, Glasba; 18.00 Naj narodi pojo (6. oddaja); 18.30 S knjižnega trga; 19.45 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom s pihalno godbo; 20.00 Koncert simfoničnega orkestra akademije za glasbo v Ljubljani; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Uradno sporočilo v Novi Gorici
Odprtje Sabotinske ceste bo 15. junija ob prisotnosti podministrov sosednih držav
Tako imenovano Osimsko oziroma Sabotinsko cesto, ki bo Novo Gorico čez italijansko ozemlje povezovala z Goriškimi brdi, bodo odprli v soboto 15. junija. To so sporočili v ponedeljek na seji Komisije za stike z zamejstvom pri Občinski skupščini. V Novi Golici se je v ponedeljek sestala tudi komisija, ki pripravlja program slovesnosti, pri njenem delu pa jo sodeloval tudi jugoslovanski predstavnik v raznih komisijah za izvajanje Osimskih sporazumov Tone Poljšak.
Zgraditev prometnice iz Nove Gorice in čez Sabotin v Goriška brda je bila dogovorjena v Osimskih spo-
VABILO
Ob 40-letnici obnovitve slovenskih šol vabijo ravnatelji slovenskih šol na Goriškem na proslavo, ki bo v deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici, v petek, 31. maja, ob 20.30.
Spored : Slavnostni govor.
Srečko Kosovel:
PREPROSTE BESEDE Recital
razumih in z njeno otvoritvijo se bodo dejansko začele slovesnosti ob deseti obletnici podpisa teh pomembnih dokumentov, ki imajo razen dvostranskih tudi mednarodne razsežnosti. Po Osimski ali Sabotinski cesti bo dovoljen promet z vsemi motornimi vozili in v prometu ne bo nobenih formalnosti ali pregledov. Podrobnosti za uporabo in promet določa poseben pravilnik, ki sta ga Jugoslavija in Italija sprejeli že pred časom. Razdalja med Novo Gorico in Goriškimi brdi se bo po novi cesti skrajšala vsaj za eno tretjino in nove prometne razmere bodo lahko spodbujale zlasti gospodarski in turistični razvoj Brd.
Kot je sporočil predsednik občine Danilo Bašin bodo ob otvoritvi tri slovesnosti, v Novi Gorici, Podsabotinu in v Šmartnem. Na osrednji slovesnosti, ki se bo začela ob 10. uri v veliki dvorani Občinske skupščine, bosta govorila podtajnika v zunanjih ministrstvih Jugoslavije in Italije, Marko Kosin in Mario Fioret. Tam bodo podelili tudi priznanja podjetjem, ki so cesto gradila in podpisali pravilnik o uporabi te mednarodne prometnice. Udeleženci se bodo zatem odpeljali po novi cesti do vasi Podsabotin, kjer bodo goste sprejeli tamkajšnji
Lep uspeh Lojzeta Slaka na briškem prazniku
Še kar precej ljudi se je zbralo v nedeljo popoldne v števerjanu, kjer je med Borovci, na povabilo društva Sedej, prišel v Brda znan ansambel slovenske narodnozabavne glasbe Lojzeta Slaka. Godbeniki so zabavali publiko, ki se je navduševala za poskočne polke in druge tradicionalne popevke. Seveda je to veljalo še posebej v števerjanu, kjer imajo domač ansambel narodnozabavne glasbe, ki je tudi prireditelj vsakoletnega festivala. Letos bo to že petnajstič.
V prijetnem prostoru S0‘ se ljudje,
SLOVENSKO ^STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
OB 40-LETNICI OSVOBODITVE
MITING
Zamisel in izbor:
Miroslav Košuta
Režija: JOŽE BABIČ
V petek, 24. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI.
še zlasti mladina, veselili do poznih večernih ur.
Smo pač v času poletnih prireditev in zdaj najbrž ne bo več konca tedna, da ne bo prireditve v kaki naši vasi. Pričelo se je že pred prvim majem. Prva velika taka prireditev je bila 1. maja v Dvoru v Števerjanu v priredbi kulturnega društva Briški grič. Konec tega tedna bo na vrsti Štandrež, kjer bo praznik šparg Ijev.
Promet v Portorosegi
Promet v tržiškem blagovnem pristanišču Portorosega se je v prvih štirih mesecih leta povečal v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Do aprila so namreč ladje raztovorile nad 544 tisoč ton blaga, kar pomeni 4 tisoč ton več kot v prvih štirih mesecih lanskega leta. Tudi kar zadeva mesec april je stanje boljše kot v istem mesecu lanskega leta.
prispevki
Za društvo krvodajalcev iz Sovodenj so darovali: starši in sestra Tatjana v spomin na Mira Corsija 200.000 lir; Zora in Avgust Sfiligoj v blag spomin na zeta Mira 50.000 lir; Marjeta Ušaj ob obletnici smrti moža in brata 20.000 lir.
prebivalci in zastopniki krajevnih o-blasti. V naselju Šmartno 4x1 o potem odprli razstavo dokumentov o gradnji Sabotinske ceste in skupno razstavo del arhitektov iz Nove Gorice in Gorice.
V	Novi Gorici so tudi sporočili, da bosta na slovesnosti Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino predvidoma zastopala predsednika Izvršnega sveta Dušan Šinigoj oziroma deželnega odbora Adriano Biasutti. Ponavljamo, da bodo Sabotinsko cesto uradno odprli v soboto, 15. junija, ko je tudi praznik mesta Nove Gorice. Hkrati bodo v Brdih priredili tradicionalni praznik češenj. Za promet pa bo cesta najbrž odprta že nekaj dni prej.
Marjan Drobež
Nastop odbora za referendum
V	mali dvorani Palače hotela v Gorici bo danes zvečer ob 19. uri tiskovna konferenca pobudnikov odbora za glasovanje v prid referenduma za odpravo omejitev višanja premično lestvice. Konferenco bo vodil docent tržaške univerze prof. Luigi Men-ghini.
V treh večerih skupno komaj 200 gledalcev
Zakaj tako malo publike na prireditvah na gradu?
Poletna sezona pod platneno streho na goriškem gradu se ni pričela na najboljši način. Vreme seveda ni krivo, saj je bilo prejšnji teden tudi v večernih urah zelo toplo. Cene vstopnic prav tako niso bile pretirane. Skupine, ki so nastopale, imajo še zlasti med mladimi kar precej renomeja. Tudi program je bil raznolik. V sredo zvečer kar pet rock skupin, tri iz Italije, dva iz Jugoslavije. V petek kitarist Irio De Paula. V soboto pa gledališko - glasbena komedija »Siam tornati su una nuvola.«
Vseh gledalcev je bilo le nekaj desetin vsak večer, največ še v soboto, ko jih je bilo baje okrog osemdeset.
Premalo za goričko poletje. Premalo za prireditelja, goričko letovi-ščarsko ustanovo, ki se je tokrat potrudila, da je sestavila za vso poletno dobo bogat program do treh prireditev na teden, za vse okuse, za vsak žep in za vse starosti. Seveda ima letoviščarska ustanova tudi precej stroškov.
Ni niti težav s parkiriščem, saj je na grajskem griču dovolj prostora. Kaj je torej krivo, da ni šla gorička publika na grad? Prevelika lenoba Goričanov, da bi zvečer šli iz hiše? Istočasnost nekaterih drugih prireditev (v soboto je bil ob naši
V zvezi s zasebnimi šolami
Zaskrbljenost komunistov zaradi stališča dr. Scarana
Prejšnjo soboto je nekaj sto gori-ških otrok, ki obiskujejo zasebne katoliške šole pri notredamltah in uršu-linkah, šlo v sprevodu po glavnih go-riških ulicah do Travnika. Tam sta jih nagovorila nadškof Bommarco in župan Scarano. Seveda sta potrdila zahtevo katoliških krogov v Italiji, da je treba tudi finančno podpreti zasebna šole, ki so v naši državi predvsem v rokah cerkvenih krogov. O tem sa v zadnjem času bije bitka, ki jo vodi katoliški svet. Druge stranke v državnem merilu pa dopuščajo zasebno šolstvo, vendar pa menijo, da mora država podpirati le javne, državne šole. Goriški župan, ki je veren mož, je v svojem govoru dal prav tistim, ki zahtevajo enakopravnost zasebne šole in v svojem govoru dal tudi nekaj napotkov za bodoče delo.
Njegov poseg se je marsikomu v Gorici zdel čuden. Scaranu seveda dopuščajo njegova osebna gledanja na stvar. Vendar pa, v trenutku ko s* morajo prejšnji župan in odborniki o mejevati na navadno upravljanje dokler ne pride do izvolitve novih organov v krajevni upravi, se je njegov govor zdel zelo pristranski. Najbrž ne na mestu za župana.
Komaj izvoljeni komunistični občin-
ski svetovalci Battello, Ardit, Bucovi-ni, Busolini, Lamberti in Salomoni so mu poslali odprto pismo, v katerem sprašujejo Scarana kakšen pomen dati njegovim besedam. Zaskrbljeni so zaradi tega in omenjajo najnovejše o-krožnice ministrstva za šolstvo, ki dajejo seveda prednost državni šoli. Ne gre za interpelacijo ker ni bil občinski svet še sklican. Vendar se bo brez dvoma v občinskem svetu o stvari šo govorilo.
Okrogla miza o furlanski identiteti
V dvorani Fogarjevega cantra v Ulici Seminario t bo jutri, v četrtek, 23. maja, ob 17.30 okrogla miza o furlanski identiteti v sedanji založniški dejavnosti. Prireja inštitut za socialno in versko zgodovino v Gorici. Na okrogli mizi bodo sodelovali prof . Maddalena Maini Pascoletti iz Gorice, prof. Giuseppe Bergamini iz Vidma iv, prof. Paolo Goi iz Pordenona. Govorili bodo o nekaterih knjižnih izdajah, ki so izšle v Furlaniji v zadnjem času.
proslavi Kulturni dom nabito poln)'
V goričkih listih je bilo o teh Prir'[ ditvah precej napisanega, vendar P? je bila osrednja pozornost v Panjem tednu posvečena volilnim tl dom.	I
Odgovorov je lahko več. Brez | ma pa se bodo morali pri letovišč0 j ski ustanovi spoprijeti tudi s f® vprašanjem, škoda bi bilo, da h* L tošnji poletni poizkus prireditev s v vodo, potem ko je bilo porablje0V, več sto milijonov lir za nakup P^° nene strehe.
prireditve
V Kulturnem domu v Gorici bo soboto, 25. maja, ob 20.30, slavnost® koncert ob 10-letnici delovanja h10' škega zbora Andrej Paglavec iz P®v' me. Na sporedu so nastop zbora A11 drej Paglavec in mešanih zborov Pa glavec in Soča iz Nove Gorice, P0”®” 1 je vanje Gallusovih značk zaslužni pevcem. Odprta bo tudi razstava rikatur podgorskih pevcev.
izleti
Ženski odsek KD Jezero priredi nedeljo, 26. t.m., izlet v Kranj in a Jezersko. Vpisovanje pri Mili.
Ijeni!
SPD - Rekreacija priredi v nedelj^ 26. t.m. zjutraj poldnevni trening' izlet v goriško okolico, 2. junija P celodnevni izlet na Javornik nad <-1 nim vrhom. Za podrobnejše podatk in potrditev, telefonirati na 81363 vsa! dva dni pred napovedanima datumoma.
Društvo krvodajalcev iz Doberdoba priredi v dneh od 27. do 30. juniju štiridnevni avtobusni izlet na D un®! in v Prago. Informacije dobite pri Mariu Periču, tel. 78.000.
GORIŠKA POKRAJINA
razpisuje privatno licitacijo za zakup zidarskih del, ki se nanašajo na gradnjo šolske telovadnice, tipa B z? Državni zavod za geometre v Gorio-Ponudbena cena dražbe znaša milijonov lir, po metodi, ki jo predvideva 1. člen, črka D, zakona št. 14 z dne 2.2.73.
Prošnje morajo biti vložene v roku 10 dni od dneva objave tega razgla' sa. Pogoj za sodelovanje na licitaciji je vpis v 2. kategorijo v razpredelnici seznama gradbenikov (Albo Nazionale dei Costruttori).
Prošnja za pristop k licitaciji ne obvezuje pokrajinske uprave.
Golica, 20. maja 1985
Predsednik
prof. Silvio Cumpet®
GORIŠKA POKRAJINA
Sedem bradačev
Sedem bradačev imamo v goriškem občinskem svetu. Enakomerno so porazdeljeni med več strank, tako da ni brada znak ideološke opredelitve. Najmlajši med njimi je demokristjan Maurizio Tripani. Poleg njega so še z brado opremljeni demokristjana Baresi in Polmonari, komunista Buco-vini in Lamberti, socialist Waltritsch, republikanec Obizzi in zelenec Fiorel-li. Slednjemu bi brez dvoma v morebitnem klubu bradatih svetovalcev pripadlo mesto predsednika. Njegova brada je najbolj razraščena, morda v skladu s težnjo zelenih po povratku k naravi.
Tokrat bo poleg devetintrideset moških v goriškem občinskem svetu samo ena ženska. To je komunistka Liliana Ardit - Ulian, ki je edina ostala od prejšnje trojice. Komunistka Pirella ni več kandidirala, de mokristjanka De Vitis - Piemonti pa ni dobila dovolj preferenčnih glasov. V moški areni bo torej Ardit morala sama braniti ženske pravice.
Še kako zanimivost iz novega občinskega sveta. Ena tretjina svetovalcev je novih, že pred petimi leti se je občinski svet prenovil za eno tretjino. To pomeni, da je še vedno ena tretjina svetovalcev, ki so v vodstmi goričke občine že tretji mandat. Nekateri najbrž še več.
Najmlajši je misovec Cosma, ki je dobil volilno pravico komaj pred kakim mesecem. Ima namreč le osemnajst let. Biva sicer v števerjanski občini, na Jazbinah. Očitno so zanj volili mnogi misleč, da gre za o-
in le ena ženska
četa, ki jz pokrajinski svetovalec iste stranke. Na drugem bregu pa imamo tri svetovalce, ki so starejši od šestdesetih let: liberalec Sergio Fornasir bo konec leta imel 65 let-Tik za njim sta socialdemokrat Zu-calli s 64. leti in socialist Del Ben s 63. leti. Zanimivo je, da ni nihče med starejšimi kandidati napisal v svojo propagando, da je že upokojen. Razen tistih, ki so kandidirali na listi združenja upokojencev. Zakaj so nekateri tako sramežljivi?
Po poklicu so najbolj številno zastopani uradniki. Kar štirinajst jih je. Najbolj številni so v demokristjan-ski skupini. Tu lahko naštejemo kar šest uslužbencev deželne uprave. Sedem je tudi profesorjev oziroma u-čiteljev. Sedem svetovalcev se ukvarja s prostim poklicem. Poleg treh upokojencev imamo dva uradnika nekega združenja, dva bolničarja, z enim svetovalcem so zastopani delavci, gospodinje, novinarji, zavarovalni agenti, oficirji vojske, študentje. Ni med svetovalci trgovcev ali obrtnikov, delavci so že skoro izginili.
Fotografi so pred volilno kampanjo imeli precej posla. Kandidate so morali napraviti kar se da privlačne. Večina moških se je dala slikati s kravato. Nekateri pa so jo ostenta-tivno odklonili. Nasmeh, pa čeprav polovičen, je bil obvezen. Nekateri so se slikali s peresom v roki, kot da so pri pismenem delu. Pa so imeli na mizi pred seboj zaprt zvezek. Tu4i fio, takega prihaja.
Razstava knjižnih ilustracij še danes in jutri v Doberdobu
Še jutri je v Doberdobu odprta razstava ilustracij mladinskih knjig, ki jo je pripravilo Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah v sodelovanju z nekaterimi občinskimi upravami. Razstava bo potem romala še v nekatere druge kraje in sicer v Foljan, Števerjan, Ronke, Šempeter in Zagraj. Na njej so razstavljene slike mladinskih ilustratorjev Kamile Volčanšek in Kostje Gatnika. Na naši sliki trenutek z otvoritvene svečanosti v Doberdobu.
• Danes zjutraj bo tržiško pristanišče obiskala delegacija predstavnikov trgovinskih zbornic v okviru delovne
skupnosti Alpe - Jadran. Gostje iz Avstrije, Slovenije in Veneta bodo obiskali razne strukture pristanišča.
V soboto praznik avtomobilistov
Goriški avtomobilski klub. priredi v soboto, 25. maja, že tradicionalni praznik avtomobilistov. Svečanost bo ob 11. uri na Trgu Battisti. Podelili bodo tudi priznanja učencem gori-ških osnovnih šol, ki so zmagali na natečaju prometne vzgoje, ki ga je priredila goriška občinska uprava.
razpisuje privatno licitacijo za za' kup zidarskih del, ki se nanašajo na gradnjo šolske telovadnice, tipa B za Državni tehnični zavod »L. Einaud® v Štarancanu. Ponudbena caia ^ osnovi dražbe znaša 685.500.000 lin po metodi, ki jo predvideva 1. člen. črka D, zakona št. 14 z dne 2.2.73-Prošnje morajo bili vložene v roku 10 dni od dneva objave tega razglasa. Pogoj za sodelovanje na licitaciji je vpis v 2. kategorijo v razpredelnici seznama gradbenikov (Albo Nazionale dei Costruttori).
Prošnja za pristop k licitaciji ne obvezuje pokrajinske uprave.
Gorica, 18. maja 1985
Predsednik
prof. Silvio Cumpeta
Gorica
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30 »Audaci, fantastiche e viziose«.
CORSO Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Femmine golose« barvni film.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »PoMcijska akademija« ameriška komedija.
SVOBODA 20.00 »Nočni jastrebi«, a-meriška kriminalka.
DESKLE 19.30 »Neonska džungla« a-meriški avanturistični film.
P,UM0IISKI DNEVNIK — 22. maja 1985
kultura □	9
V'	_
»Čudež na vasi« pri Založništvu tržaškega tiska
Razveseljivo ponovno srečanje z Bartolom
tol ^a^.° rek°č nepojmljivo je, da je moral Bar-izri°V- ^ndež na vasi« čakati na svojo prvo knjižno j^jo dobrih štirideset let; toliko hvalevrednejša j.. Poteza uredništva Založništva tržaškega tiska, k 's® je odločilo ponuditi svojemu pa tudi širšemu Pznemu trgu to vsekakor zelo zanimivo in po-tnui delo. Ponatis Bartolovega »Alamuta«, iz-t Pen in navdušenja poln esej Arnolda Bressana Pravkar izdanih esejih »Pustolovščina besede«, v a}'zaprav učinkovito — skupaj s »Čudežem na j0si<< r- sestavljajo neke vrste rehabilitacijo, ki , ta nenavadni pisatelj prav gotovo zasluži. Re-,.Pxlitacija niti ni točno poimenovanje, ker pač 1967) nikoli ni bil do tiste bilo mogoče z že uve-
l^dlmir Bartol (1903 -■ ere priznan, da bi
pav}jenim priznanjem tako ali drugače prenehati. ac pa je $ svojim neobičajnim pisateljskim o-som, nekakšno kombinacijo pisateljevanja in aiistvenih pobud — tukaj velja omeniti v prvi , sfi njegovo silno strast za filozofijo in psiho-9ijo — pmmenil tolikšno posebnost slovenskega yiznega prostora, da ga pač ni bilo mogoče prštiti v nobeno skupino, izraz ali kaj podobnega. °kviru te rubrike smo že obravnavali »Alamu-kot tipičen in berljiv primer filozofskega ro-j0110’ s katerim nismo vedeli kaj početi, in ki še ,arxes nima kdove kako obširne pisateljske druž-e- Vladimir Bartol pa je bil — po Arnoldu Bres-' nu dosledno — v prvi vrsti tržaški pisatelj in ■ to je tolikanj bolj razveseljivo, da doživlja svo-Posthumno priznanje v krajih, ki jim je posve-najplodnejša leta svojega življenja. z »Čudež na vasi« je prav gotovo presenečenje vse tiste, ki so natančneje prebrali »Alamuta«. resnobni pisatelj se to pot loteva svoje sno-vl na humoren in resnično očarljiv način, kar je slovenskem knjižnem snovanju pravzaprav red-°st- Humorni in prizanesljivi pristop v nekem
smislu spominja na Tavčarjev satirični roman »Izza kongresa«, le da tukaj že oznaka pripoveduje vendar o kritičnejšem pristopu do tvarine. Obe deli pa sta si podobni po blagem obravnavanju preprostega, navadnega človeka.
Za kaj gre v »Čudežu na vasi«? Blatni vrh, vas v bližini Vrhnike, obišče hipnotizer Franc Praček, razburi, vaščane predvsem pa dvoje deklet, Faniko in Jožico, ki se tudi po njegovem odhodu nikakor ne moreta osvoboditi magičnega vpliva. Po hipnotizerjevi napovedi ena od njih že po njegovem odhodu zaspi, nastane preplah in začudenje, in presenečenja si sledijo po tekočem traku: vsi se tako ali drugače angažirajo v tem primeru, nesojeni revolucionar Mavrici j Terčelj, za katerega so »čudeži« sramotitev Marxovega »Kapitala« in novega razumevanja sveta; župnik Alojzij Hren, Mario Dreksler, bivši ravnatelj tovarne, ki se tudi spozna na hipnozo 'in preizkuša Faniko; skratka, vse na vasi zaživi, inkriminirani hipnotizer kar na daljavo opravlja svoje čudeže, potem ga zamenja nekdo drug, skrivnostno vzdušje se stopnjuje, dokler se ne odločijo poklicati na pomoč Gorazda Kraševca, študenta iz Ljubljane, ki se spozna na psihologijo in naj bi napravil takšni noriji enkrat za vselej konec. Povsem na koncu zgodbe se Kraševec res znajde na Blatnem vrhu in z nekakšno juridično natančnostjo razkrinka razloge za histerijo, ki je v ozadju celotnega primera. Prej so vaščani še obtožili' hipnotizerja Pračka, na sodišču pa se že razreši razrešeno. Fanika je bila tista, ki je zaradi posebnega nagnjenja ustvarjala »čudežno« vzdušje, že od nekdaj si je želela nenavadnih doživetij, Gorazd Krašovec pa s svojim eksaktnim znanjem resnično pomaga bolni Mariji, ki se že leta — čeprav mlada — ni premaknila s postelje zaradi strahu pred življenjem, prihodnostjo. »Čudeža na vasi« ni več.
toda kaj, ko sedaj vaščani vidijo v Krašovcu ne kaj nadnaravnega in čudežnega.
V dvajseta leta pomaknjena pripoved nenavadno šarmantno riše celo galerijo zanimivih likov, seveda obarvanih blago in nakazano, km pa se imenitno poda, humornemu in prizanesljivemu pristopu do zgodbe in oseb v njej. Avtor svoja bogata spoznanja o psihologiji in ne nazadnje hipnozi, spretno preliva v stil in žanr zgodbe; znanosti in razlaganja ni preveč, tako da resnično zaživi pred nami vas s čudeža željnimi ljudmi. Tiha izpoved zgodbe bi bila, da nemara »čudeži« niso tako škodljiva reč, v sreč ni 'zgodbi prav gotovo ne, tako da prav avtorjev alter ego Gorazd Krašovec s svojo suho znanostjo in odsotnostjo fantazije pravzaprav zaživi v kar nekoliko hladni razčiščevalni oziroma osvešče-valni vlogi. Zgodba pač ne sega preko tistega tragičnega roba, ki bi temo negnjenja do skrivnostnega in nenavadnega izostril v krute in nepovratne posledice. Gre pač za duhovito poigravanje s snovjo, kar je gotovo posebna odlika romana. Poleg tega je pripoved komponirana po principu vzporedne montaže, ki stopnjuje zanimivost in celo rahlo napetost, ter s kar filmskim načinom spreminja zgodbo v vsoto zanimivih epizod, ki govore že same po sebi.
Kot rečeno, ponovno srečanje z Vladimirom Bartolom je več kot razveseljivo: dopolnjuje vse bolj izrazito podobo pisatelja, po drugi strani pa vnaša v slovenski knjižni prostor delo z duhovitim, humornim nadihom, kar v naši literaturi prav gotovo ni pogost pojav, zato pa je seveda toliko bolj dobrodošel. — Uvodoma dopolnjuje roman zanimiva študija Ivanke Hergold, ki je delo tudi uredila in jezikovno redigirala.
JANEZ POVŠE
Cankar v lični knjižni zbirki
-»i».	* V
. 'j svoj jubilej je Cankarjeva založba izdala zbrano delo v šestih knjigah našega vrhunskega pisatelja. Gre za koncen-^’ran prikaz Cankarjeve ustvarjalnosti, kar bo zelo prav prišlo ljubiteljem slovenske besede, a tudi tistim, ki imajo ,lepo knjigo, saj so opreme čudovite in svojevrstne. Zbirko dobite v Tržaški knjigami, kjer kupce calia tudi lepa °rbica, seveda Cankarjeva.,.
Srečanje
pesnikov
začetnikov
Zveza kulturnih organizacij .Slovenije letos štirinajstič razpisuje srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov.
Na razpis se lahko prijavijo avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki. Sodelujejo lahko s prozo, poezijo, dramatiko in kritiškimi članki. Svoje prispevke morajo poslati v treh izvodih, ki naj bodo označeni s šifro (v posebni ovojnici naj bodo avtorjevi podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra).
Prispevke je treba poslati na ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana (za 14. srečanje literatov) do 20. junija 1985.
Avtorji se bodo najprej predstavili na območnih srečanjih, ki jih bodo jeseni in pozimi 1985-1986 pripravile občinske zveze kulturnih organizacij. Najboljši avtorji z območnih srečanj bodo sodelovali še na republiškem srečanju, ki bo marca 1986 v Gradišču v Slovenskih Goricah, kjer bo tričlanska žirija tudi podelila priznanja.
Na bregu zelenega morja
Po razstavi v milanskem Circolu fi-lologicu tržaški Center PHOTO - IMA GO tudi v Trstu — v razstavnem prostoru deželne palače — predstavlja »prekmurski ciklus« slovenskega fotografa Miška Kranjca z naslovom Na bregu zelenega morja. Razstavljene fotografije so nastajale predvsem kot »iskanje izgubljenega časa«, kajti fotograf je z mojstrskim občutkom za tematski izbor in likovno vrednost svetlobe zavestno oživljal svet, ki je
bil predmet literarnemu delu njegovega očeta, pisatelja Miška Kranjca. S tenkim posluhom za resničnost, v kateri se z nostalgijo giblje s svojim fotoaparatom, iz sedanjosti izvablja podobe preteklosti kot zasute plasti sedanjosti same in njenih povesti o dobrih ljudeh.
Tudi Kranjčeva fotografska govorica sama je globoko zasidrana v slovenski fotografski tradiciji, saj ustvarjalno združuje in nagrajuje dve »prvinski« zvrsti slovenske fotografske kulture, ki sta se pojavili in odločilno uveljavili v slovenski vizualni zavesti v času pred drugo svetovno vojno. Gre za lirično navdahnjeno t, im. »umetniško« fotografijo, zlasti krajinarsko, temelječo na premišljenih svetlobnih interpretacijah, ki je spremljala sam začetek fotografije v naših krajih, ter za v letih pred drugo vojno nastalo socialno angažirano fotografijo. Izid sinteze obeh omenjenih zvrsti v seriji fotografij iz Prekmurja je natančen posnetek realnosti, prežet z magično poetičnostjo, zaradi česar lahko, če ljubimo oznake, njegov izrazni način imenujemo tudi smer magičnega realizma.
Kranjčev poznavalski prerez skozi življenje prekmurskih kmečkih ljudi in njihove pokrajine pomeni tudi nadvse dragocen etnografski dokument. Predstavlja izčrpno poročilo o vsakdanjih opravilih, svečanih trenutkih, bivalnih okoljih, o uporabnih in dekorativnih predmetih ter povrhu še o nečem, o čemer nam znanstveniki dokument nikoli ne more pričati, o vzdušju in duši nekega življenja.
MILAN STEPANOVIČ
radijski odmevi
radijski odmevi
Hubert Požarnik:
ALTERNATIVE
Lepa predstavitev poezije
V izboru Borisa Pangerca, pod naslovom »Pesniški rastlinjak«, se upesnitev slovenske in tuje poezije, ki se »nanaša na prirodo in njen na vse živo«, je radijska ekipa pod vodstvom režiserja Sergeja Verča ^.(pravila večer ali predstavitev poezije. Izbor je zajel celo vrsto zanimi-
■	‘n Pesnikov ter jih strnil v zaokroženo celoto, pri čemer se je uspešno }09nil tako imenovani deklarativnosti: bil je namreč ves posvečen poeziji kot okj in mnog o manj izbrani temi, ki bi lahko izzvenela površinsko ali pre-« skonstruirano. Kot vemo, je narava eno tistih poetičnih prizorišč, ki
j^°2i vse čase omogoča pesnikom, da v njej najdejo ne zgolj ekološko am-M-k v prvi vrsti ontološko, se pravi strogo intimno prizorišče.
. Izvedba si je zadala zahtevno nalogo, ne biti zgolj posrednik med iz-0fom [n poslušalcem, pač pa oživljatelj poezije kot takšne — seveda v ra-llskem mediju. Zanimiva je bila domislica dvodelnosti: na eni strani zbo. Pete9a razreda osnovne šole Ivan Trinko - Zamejski iz Ricmanj, ki je v
■	°dlomkih recitiral znane Minattijeve iz zbirke »Nekoga moraš imeti rad« n je uvajal v prostor preprosto, čisto in verodostojno interpretacijo, kot jo Pffč razumejo otroci — in na drugi strani Bogdana Bratuž, Mira Sardoč,
fodimir Jurc in Anton Petje, ki je s poglobljenim in občutenim podaja-Jffjn zarezala v uho in misel eksistencialna doživljanja, že na samem robu Jsine in notranje zbranosti. Omenjena dvodelnost je kontrastirala celotni ečer, vrh tega pa je režija s tako imenovanim »akustičnim designom« skora]-Jj nepretrgoma ustvarjala tisto duševno prostornino, v kateri se notranji ® as giblje kot v kakšnem povodnem ali sanjskem lebdenju. »Pinkflogdovski« ^spotegnjeni zveni, elektronski po izvoru, svetli po značaju, so se sestavki z besedo v dolge odlomke, ki jim ni videti ne konca ne kraja.
; V nekakšni »nirvani«, absolutni tišini, brez impulzov, brez tresljajev,
. zazvenela poezija prepričljivo in čisto, nemara tako, kot jo doživljamo .branju. Pokazalo se je, da je interpretacija poezije — vsaj na radiu podobna popotovanju skozi neznane pokrajine, podobne nežnemu tkivu Usevnosti, zatorej polna miru in mehkih gibov, ter mnogo manj tempe-,arnentnemu dramskemu načinu, ki ponazarja konflikte in odbijanja. Ve-.n° kadar so se interpreti približali »vlogi« nekakšnega občutljivega medija, zovzenel prenos od besede do glasu, pa spet preko slušne povezave, pnst 0 xn nenavadno, pravzaprav presenetljivo.	,
Izbor je v predzadnji sekvenci, verjetno zaradi razbremenitve, natro-tl\ konkretnejšo poezijo o pomladanskem regratu, hmelju, čebuli, in tudi ykoj se je pokazalo, za kakšna občutja je poezija predvsem primerna: ce-yav so takšne trditve nemara preveč kategorične, poezija je končno lahko ?e. pa je pričujoča oddaja razvidno pokazala, da je pač poezija popoto-anie v nevidne notranjosti — tu je ne more zamenjati nobena druga zvrst 77. rnnogo manj ali z manjšo uspešnostjo pa obravnavanje zunanjejsih, tlPljivejših senzacij. — Na vsak način zanimiv in posledično tudf poučen ladijski večer, ki je utemeljil tako govorjeno poezijo kot tudi občutljivost n °bčutenost radijskega medija.	J- P-
Pri zbirki KRT — knjižnica revolucionarne teorije, je izšla zanimiva knjiga Alternative dr. Huberta Požarnika. Gre predvsem za močno in radikalno kritiko obstoječih družbeno ekonomskih mehanizmov, industrijskega in telmološkega razvoja, okolja ter sistematičnega obvladovanja človeštva s strani peščice »elite« na pragu že uveljavljajoče se informatike oz. računalnikov. Seveda je potrebno takoj povedati, da se dr. Požarnik ne omejuje na kritiziranje obstoječega stanja in fanatično udrihanje čez gospostvo ter pošast industrijske tehnologije, prav tako ni to že zoprno stokanje spričo katastrofalnega uničevanja narave in v rokavičke zavita publikacija vladajoče ideologije. »Alternative« prebijejo vse te znane in že prerešetane obrazce varstva narave in podobnih litanij ter konstruktivno udarijo proti oblasti in njeni logiki. Avtor se spopade s celotnim sistemom proizvodnje, loti se vcepljenih načinov razmišljanja s strani manipulatorjev in na teoretski osnovi zavrača tehnološko in gospodarsko rast, kot nujen pogoj za resnični napredek. To opravi temeljito in argumentirano. Vse bolj bi se morali namreč zavedati, da z razliko od nekoč »ko so še take ujme izginile tako rekoč same od sebe, gre pri sedanji krizi za kompleks problemov, ki je< rešljiv le, če bomo v prihodnje zavestno ubrali povsem nove poti.«
Da bredemo v čedalje hujšo krizo verjetno ni potrebno posebej poudarjati, ravnodušnost spričo podatkov, kot so 150 milijonov letno prodanih pomirjevalnih tablet v Sloveniji, dejstvo da b,o čez 15 let ob današnji stopnji izkoriščanja na zemlji 40% manj gozdov, izumrlo kakih 20% rastlinskih in še več živalskih vrst, pa nikakor ni utemeljena. Ekologija je danes zato predvsem »radikalna kritika sedanje kulture in politike industrijsko razvitih dnižb« in še »ne bori le proti nečetmu, ampak tudi za nekaj. To je, da izdela za vsa področja našega dela in življenja realne, človeško in ideološko razumne alternative — drugačno tehnologijo, drugačen način gospodarjenja in kmetijstva, drugačno energetsko politiko itd.«
Avtor temeljito obdela KULT NAPREDKA in nam zelo nazorno prikaže napačnost mišljenja, ko vidimo rešitev le v gospodarski rasti in večjem produciranju. Prav to naj bi bil temeljni kamen spotike, bistvena zmota. Že res, da »nam bruto družbeni proizvod ne pove nič o. kvaliteti življenja«, umestna je tudi trditev, ni »človeški pohlep tisti, ki zahteva gospodarsko rast,« pač pa »sama rast proizvodnje tista, Id v prvi vrsti sili k naraščanju porabe«, mu je vendarle uspe razbiti logiko rasti pov-
sem računsko, saj bi npr. odtod stopnja letne rasti dolgoročno gledano proizvodnjo in porabo za toliko povečala, da je pravzaprav nemogoča.
Knjižica, sicer ne zajetna, vendar vsebinsko bogata, obdela nato še s številnimi problemi današnjega časa. Opravi z energetskimi miti in razsipništvom, se drzno spravi nad sistem izobraževanja in razkrinka- funkcije šolstva, ki so po vrsti — nadzor, selekcija socialnih vlog, indoktrinacija, izobraževanje (predvsem z veljavnim v preteklosti), ne zaustavi se pred očitkom znanosti, ponazarja možnosti popolne manipulacije z računalniki, omenja brezposelnost, kritično obravnava jedrske elektrarne in vselej postreže s stvarnimi podatki. Ob tem avtorju skoraj vedno uspe v še tako brezizhodnem položaju ponuditi razumno alternativo, drugačno možnost, čeprav nas velik del le-teh ne uspe povsem prepričati o realni možnosti preobrata. Vendar avtor sam pravi, da za prehudo nastrpnost ni razloga, katastrofa nas ne bo doletela že jutri. »Do temeljno drugačnega mišljenja in vedenja ljudi se pride le postopoma, če želimo, da poteka proces demokratično. Namesto... paničnih reakcij je sedaj bolj koristno odločneje zastaviti relevantna in radikalna vprašanja o sedanjosti ter pristopiti k izdelovanju realnih alternativ in prihodnjih strategij... Tisto kar rabimo niso zaloge denarja, plače, cene,«... pač pa prere-šetanje vsega, »od ropanja naravnih virov do problema varstva okolja, sistemov izobraževanja, od kulturnega življenja do prometa, komunikacij in vprašanj družine.«
Knjiga dr. H. Požarnika je torej pomemben prispevek h krepitvi dozorevanja družbene kritičnosti do razsipni-štva, nesmotrnemu tehnološkemu »napredku« in oblastniškim oblikam vladajočih ideologij. Ta današnja kritičnost do KULTA NAPREDKA ni nekaj novega, začela se je nekje s študentskimi nemiri leta 1968, pojavom hip-pyjevske subkulture konec 60 in začetkom 70 let ter pun-kom v 80, pa intelektualnim delom Fromma, Marcuseja, Habernesa in drugih, velikimi odmevi na ugotovitve Rimskega kluba o mejah rasti itd. Družbena ozaveščenost je morda višja kot pred leti, vsa ekološka in pacifistična gibanja danes v svetu pa imajo vendar še vedno obliko in videz nebogljenega dojenčka. Morali bi se zavedati, da je prav od nas odvisno, izobrazbe in kulture duha, predvsem mladine, ali se bo svet razvil v podobo, ki sta jo napovedovala Orwell in Huxley, ali pa bo mogoče le živel v duhu, ki tako ganljivo izžareva iz Hessejeve Igre steklenih biserov.
IGOR ŠKAMPERLE
Na 5. etapi kolesarske dirke po Italiji
Včeraj nove polemike
Povratna tekma pokala UEFA
Videoton ima malo upanja
MADRID — V Madridu bo danes povratno srečanje v nogometnem pokalu UEFA med domačim Realom in Madžarsko enajsterico Videotona, ki pa ima kaj malo upanja na uspeh, potem ko je v prvem srečanju doma zgubila kar s 3:0. V Španiji nihče ne dvomi, da bo Real v svojo vitrino drevi ob šestih pokalov prvaka spravil še en evropski pokal, čeprav trener Molowny opozarja na previdnost, saj je Videoton v Parizu zabil kar štiri zadetke Saint Germainu. Za Madridčane ta pokal tudi drugače veliko pomeni. Z njim bi rešili izredno poprečno sezono.
Mapier novi prvak
REGGIO EMILIA — S sinočnjo zmago v tretji, odločilni finalni tekmi italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva proti Panini ju, je Mapier osvojil državni naslov. Mapier je zmagal s 3:1 (15:12, 15:10, 13:15, 15:13).
VITTORIO VENETO — Včerajšnjo 5. etapo od Selve di Val Gardene do Vittoria Veneta je razživela predvsem polemike, ki je izbruhnila, ko so bili kolesarji že skozi cilj. Dotlej se namreč ni dogajalo nič omembe vrednega, če izvzamemo zadnje kilometre, ko so srečo poskusili Bombini, Pa-gnin in Amadori. Cestišče je bilo v zadnjem delu poti precej spolzko in tako glavnina ni hotela preveč tvegati, pa tudi nobene nevarnosti niso predstavljali za prve na lestvici.
Trojica ubežnikov je precej složno vozila vse do cilja, kjer pa je Pa-gnin, potem ko je Bombinija stisnil na rob proge, prvi prišel skozi cilj. Vodstvo Bombinijeve ekipe Del Tongo - Colnago je nemudoma vložilo priziv, ki ga je žirija tudi sprejela in zmago' prisodila Bombini ju, Pagni-nu pa naložila še 100 tisoč lir globe. Odločitve pri Malvor - Sottecchi (Pa-gninijevi ekipi) niso mogli požreti in so najprej žolčno napovedali svoj u-
mik, nato pa so se odločili za proti-priziv, o katerem bodo razpravljali danes zjutraj.
Na skupni lestvici včeraj ni prišlo do sprememb, danes pa čaka kolesarje 232 km dolga etapa od Vittoria Veneta do Cervie.
LESTVICA
1. Bombini (It.) 5.54’40” s poprečno hitrostjo 38,062 km na uro; 2. Pa-gnin (It.) isti čas; 3. Amadori (It.) po 2”; 4. Freuler (Švi.) po 6”; 5. Hoste (Bel.); 6. Glaus (Švi.) isti čas.
SKUPNA LESTVICA
1. Visentini (It.) 24.35’06”; 2. Hi-nault (Fr.) po 48”; 3. Lejarreta (Šp.) 1’36”; 4. Mutter (Švi.) 1’45”; 5. Mo-ser (It.) 1’5”; 6. Seiz (švi.) 2’24”; 7. Lemond (ZDA) 2’29”; 8. Contini (It.) 2’48”; 9. G. B. Baronchelli (It.) 2’54”; 10. Maier (Av.) 3’09”; 11. Giuliani (It.) 3T6”; 12. Prim (Šve.) 3'21”; Van Der Velde (Niz.) 3’32”; 14. Da Silva (Por.) 3’42”; 15. Salvador (It.) 3’50”; 16. Saronni (It.) 4’03”.
Z zmago proti Don Boscu (v prvenstvu »propaganda«)
Borovi košarkarji pokrajinski prvaki
Bor — Don Bosco 49:44 (4:12, 16:18, 35:34)
BOR: Pregare, Pavlica 2, Presi, Prelec 9 (1:1), Gregori 2 (2:2), Oberdan 12, Bajc 8, Arena 10, Doles, Ažman 6 (3:7).
DON BOSCO: Zaverrado 2 (0:2), Ruffini 14 (1:3), Olivo, Covachi 4, Bertoli 3 (1:2), Berano 2 (0:2), Pa-squato 5 (0:1), Grisoni 10 (6:8), Pie-robon 4 (0:1), Colusso.
OSEBNE NAPAKE: Bor 19, Don Bosco 22.
Mladi borovci, ki nastopajo v prvenstvu »propaganda«, so si s sinočnjo zmago že kolo pred koncem zagotovili naslov {»krajinskih prvakov. To je prvič, da je kaka slovenska mladinska peterka na Tržaškem osvojila prvenstvo, v katerem so nastopila vsa najboljša italijanska moštva, med katere sodi tudi sinočnji nasprotnik Don Bosco, ki je pred pričet-
kom končnice tekmovanja veljal za favorita, saj je to društvo prava kovačnica talentov.
Tekmo je začetna peterka »plavih« začela zelo slabo in prva četrtina res ni obetala podviga. Po obveznih menjavah v drugi četrtini in še bolj v drugem polčasu, ko smejo igrati hkrati vsi najboljši igralci, pa se je stanje odločno zasukalo v korist borovcev, ki jim je končno s podajami pod koš in prodori uspelo prebiti odlično obrambo Don Bosca. S hladnokrvnostjo veteranov so nato borovci, večina katerih menda še ni dopolnila 13. leta starosti, zdržali pressing in zasluženo zmagali. Zadnja tekma z Libertasom bo le gola formalnost. Čestitamo! (ak)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Breg — Lavoratori del Porto 69:68
(31:40)
BREG: Igor Pertot, Kapič, Koren,
Zeriali 2, Meneghetti 14 (4:6), Barut 10 (0:4), Race 4, Rajko Pertot 6, Sosič 15 (1:2), Zobec 18 (6:11).
V prvem srečanju play-offa za prestop v promocijsko Ugo so Brežani na domačih tleh po napeti in izenačeni tekmi slavili proti ekipi Lavoratori del Porto. Naši fantje so v prvem delu tekme, tja do 10. min. igrah izredno slabo. V napadu sploh niso mogU doseči koša, če ne iz neposredne bUžine, v obrambi pa so z izjemo Zobca dobesedno spali na i-grišču. Do preobrata je prišlo v drugem polčasu. Brežani so nadaljevali kot prerojeni in so z neobičajno zagrizenostjo v obrambi povsem one-mogočiU nasprotnikove strelce ter tako tudi zmagah. Med posamezniki bi tokrat omenili Meneghetti ja, ki se je izkazal predvsem z veliko borbenostjo iri voljo do zmage. (D. Čok)
naši nogometaši v mladinskih ligah
NAJLMAJŠI (skupina B)
Kras — Fortitudo	0:3 (0:3)
KRAS: Kočevar, Tavčar (Mesar), Kavahč, Leone (Grmek), Lucijan Škabar, Umek, Čeme, Alan Škabar (Grgič), Šuc, Žagar, Ferluga.
Pričelo se je poprvenstvo najmlajših. Krašovci so tokrat srečanje slabo začeh, saj so jim sicer solidni gostje nasuli tri gole že v prvih sedmih minutah. Vsa njihova prizadevanja, da bi zatem spremenili rezultat, so bila zaman, čeprav priložnosti za zadetek ni manjkalo. Že sedaj (ob 18.30) jih čaka težko gostovanje pri Sv. Sergiju proti Costalungi. (B. Raubar) OSTALA IZIDA: Campanelle - S. Luigi A 0:1; Costalunga - Opicina 1:1.
LESTVICA: Fortitudo, S. Luigi 2; Costalunga, Opicina 1, Campanelle, Kras 0.
ZAČETNIKI (skupina A)
Breg — Fortitudo	0:1 (0:0)
BREG: Cah, Buzzi, Ota, M. Gombač, Zupin, R. Gombač, Tence, Cre-vatin, Komar, Kozina, Vižintin (Mauri, Grilanc, Gropazzi).
Srečanje je bilo lepo in dopadljivo. Akcije so si sledile na eni in drugi strani. Breg si je zapravil nekaj u-godnih priložnosti, nasprotnik pa je svojo izkoristil. Vsekakor ob tej zad nji prvenstveni tekmi lahko rečemo, da je obračun med sezono prikazane igre zadovoljiv, saj so Brežani iz tekme v tekmo kazah napredek, manj je zadovoljiv glede končne uvrstitve.
(Švara)
IZIDI: Zaule - Costalunga 2:0; San Luigi - San Vito 2:0; Breg - Fortitudo 0:1; San Sergio - Ponziana 0:3.
LESTVICA: Ponziana 31; San Luigi 23; Fortitudo 22; Domio 20; Zaule, Costalunga 15; Breg 12; San Sergio 4; San Vito 2.
ZAČETNIKI (skupina C)
Portuale - Primorje	1:0 (1:0)
PRIMORJE:	Blažon, Gherbassi,
Ukmar, Prašelj, M. Štoka, Lingozzi, Princival, P. Štoka, Škabar, Trampuš, Tomazetič, Husu in Štolfa.
Priča smo bih res odhčnd tekmi. Domačini so povedli že v 1. minuti, nakar so igralci Primorja odločno reagirali in ustvarih niz zrelih priložnosti za izenačenje. Najboljšo si je v drugem polčasu zapravil Tomazetič, ki se je znašel sam pred vratarjem. Kljub porazu treba pohvaliti vso ekipo, saj je Portuale na lestvici drugi.
razlike v kakovosti pa tokrat ni ^ videti. (W. H.)	..
IZIDI:	Portuale - Primorje }■’
Sant’Andrea - Roianese 2:0; Sup®, caffè - CGS A 1:1; Campi Elisi - W1' cina 7:1.	,
LESTVICA: Triestina 29; Portuale 26; Campi Elisi, Supercaffè 17; S® Andrea, CGS A 16; Opicina IL morje 6; Roianese 4.
CICIBANI (skupina C)
Costalunga — Primorje 8:0 (4-V
PRIMORJE: Savi, Pahor, ŠtoU’ Digovič, Trampuš, Husu, VodopiveC’ (Gherbassi in Osi).	. .
Za dve leti starejši nasprotniki f, bih tudi telesno močnejši, zato je visok poraz neizbežen. Prosečani rus igrah slabo, v zadnjih desetih mnuta so bili celo v premoči in bi lahko tuo* dosegh častni gol. (W. H.)
OSTALA IZIDA: CGS - Muggesaiw 3:0; Portuale - San Giovanni 2:1-
LESTVICA: Supercaffè 30; Costa; lunga 25; Portuale 23; CGS 16; San1 Andrea 15; Breg 13; San Giovanni P’ Muggesana 3; Primorje 1.

V PRVI ŽENSKI DIVIZIJI
Kontovelke zapustile spodbuden vtis
Kontovel Electronic Shop — CUS ^ (15:7, 8:15, 13:15, 15:12, 15:12) TRAJANJE SETOV: 13, 25, 21,
22 minut.
KONTOVEL: Daneu, Štoka, Bn' schia, Danieli, Perini, Ukmar, Bu' pel, Garbini, Starc, Prašelj, Buka' vec.
Letošnjo prvenstveno sezono s° Kontovelke zaključile z zmago, s katero so nekoliko popravile letošnj® številne negativne nastope. Kljub te' mu, da izid tekme ni imel bistvenega pomena za končne uvrstitve na lestvici, sta obe ekipi igrah zelo ruoti virano in požrtvovalno. Kontovelke so prikazale napredek, saj so mnogo bolje igrale tako v obrambi kot tud) in predvsem v napadu. Po prvem dobljenem setu, domačinke niso u' tegnile zaustaviti nasprotnic, vendar je v nadaljevanju prišla do izraz? večja volja do zmage Konto vela, k| je v izenačeni in tehnično kvalitetni tekmi osvojil prestižno zmago.
(Maja Štoka)
Nogometni turnir za »1. memorial R. Devetak«
Sovodnje in Opatje selo v finalu
V pokrajinski fazi atletskega prvenstva
Lepa uveljavitev naših tekmovalcev
Moštvi iz Sovodenj in iz Opatjega sela sta finalista na »I. memorialu R. Devetak«. V polfinalnih srečanjih sta namreč premagah ekipi štandreža in Dola - Poljan. Obe tekmi pa sta se odločih šele v poslednjih trenutkih. Med Opatjem selom in moštvom Dola - Poljan sta bila za določitev finalista potrebna dva podaljška, v drugem spopadu pa niti podaljška nista zadostovala in tako so Sovodnje zmagale šele po streljanju enajstmetrovk. Poglejmo izida:
Opatje selo — Dol - Poljane 3:2 (0:1) (2:2) po podaljških OPATJE SELO: Ž. Pahor, D. Pahor, Cotič, Mautinger, Tomažinčič (Marušič), B. Zavadlav, J. Pahor, (S. Zavadlav), S. Zavadlav (Mozetič).
DOL-POLJANE: S. Peric, F. Peric, P. Peric, K. Vižintin, Šuligoj, Devetta, S. Vižintin, Frandohč.
STRELCI: Šuligoj in Frandohč za Dol - Poljane ter Cotič in Mozetič (2) za Opatje selo.
Sovodnje — Štandrež 6:5 (1:0) (2:2) po enajstmetrovkah SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Kovic, E. Petejan, B. Marson, Batistič,
M.	Marson, Devetak.
ŠTANDREŽ:	Plesničar, Petejan,
Cerva, R. Faganel, Cingerh, D. Faganel (Mučič), Gomišček, Pauhn (Vogrič).
STRELCI: Devetak in Kovic za Sovodnje ter Petejan in Vogrič za Štandrež.
ENAJSTMETROVKE: uspešni so bili Kovic, Devetak, E. Petejan in B. Marson za Sovodnje ter Cingerh, Mučič in Gomišček za Štandrež, zgreših pa so R. Petejan in M. Marson za Sovodnje ter R. Petejan, Corva in Faganel za Štandrež. (zf)
Pokrajinsko fazo ekipnega prvenstva za naraščajnice, mlajše mladince, kadete in kadetinje ter dečke in deklice bi bih morah izpeljati že
27.	in 28. aprila. Zaradi dežja so tekme, ki so bile predvidene za 27. april, odložih in jih izvedh v soboto, ob priložnosti odprtja prenovljenega stadiona na Koloniji. Bor Infondata in Adria sta nastopala z res polnoštevilno zasedbo in se lepo uveljavila. Rezultati žal še niso popolni, ker še vedno ni znana ekipna lestvica. Med najboljšimi dosežki lahko omenimo predvsem rezultat borovke Martine Gherlani v metu kopja, ki je s 35,56 m postavila nov pokrajinski rekord za to kategorijo. Rezultat, ki je le za nekaj centimetrov slabši od deželnega rekorda, ji bo verjetno omogočil nastop na državnem prvenstvu. Dober rezultat je dosegel tudi Igor
Stopar na 2000 m ter z njim izboljšal društveni rekord dečkov iz leta 1975. Omembe vreden je tudi dosežek Vere Krmec (495 m) v skoku v daljino. Rezultati:
DEČKI
200 m: 4. I. Stopar 7’29”5; KROGLA: 1. D. Oberdan (oba Bor In-fordata) 10,35 m.
KADETINJE
KROGLA: 1. A. Bavčar (Bor Infardata) 894 cm; KOPJE: 1. M. Gher-land (Bor Infardata) 35,56 m; 2. S. Sumberaz (Adria) 29,87 m; 4. M. Pilat (Bor Infardata) 22,71 m; 600 M: 5. A. Bavčar (Bor Enfordata) 1’55”06; DISK: 1. S. Sumberaz (Adria) 24,56 m; 300 M: 4. M. Gherlani (Bor Infardata) 47”2; 6. M. Pilat (Bor Infardata) 48”3.
KADETI
DALJINA: 4. I. Antoni (Bor In-
fardata) 472 cm.
NARAŠČAJNICE
KROGLA: 4. L Ažman 735 c®: DALJINA: 1. V. Krmec 495 cm; 3. T-Kalc 478 cm; 5. L. Glavina 433 eto. 6. K. Naturai 414 cm; DISK: L Gerdol 27,80 m; KOPJE: 1. V. G®1" dol 27,30 m; 2. M. Guštin 18,30 tol VIŠINA: 1. L. Glavina 145 cm;
M: 4. V. Krmec (vse Bor Infardata) 13”7.
MLAJŠI MLADINCI
100 M: 1. M. Možina 11”7; 2. ^ Guštinčič 12”1; DALJINA: 1. I. Sedmak 596 cm; SKOK S PALICO: 2-A. Oberdan 230 cm; KOPJE: L Oberdan 48,80 m; TROSKOK: 1. L Sedmak 11,08 m; 200 M: 2. M. M0-žina 23”7; 4. A. Škabar 24”6; 5. M-Guštinčič 24”6 (vsi Bor Infardata)-
Himalajska odprava SPDT sklenila proslave oh 80-letnici društva
S pogledom naprej ob morda neponovljivi sezoni
Zdi se nam primemo, da po komaj zaključeni čudoviti himalajski avanturi naše 19-članske odprave podamo krajšo oceno tega, za naše razmere organizacijsko izjemnega dogodka. Prvi izvenevropski treking ter želja po himalajskem alpinističnem podvigu sta psihološko, predvsem pa realno, finančno pogojevala celotno druš-stveno delovanje.
Brez dvoma imam to prvo, več kot enomesečno nepalsko doživetje, za izreden tehnični, organizacijski uspeh SPDT, čeprav s kančkom grenkobe zaradi neosvojitve vrha Južne Anapurne. Vsekakor mislim, da osvojitev vrha ni bistvenega pomena. No, alpinisti niso imeh sreče in tudi problem stroškov je po mojem mnenju gotovo zmanjšal verjetnost dokončne izpeljave zahtevnega vzpona. Finance so omejevale številčnost odprave, nakupe dodatne opreme, predvsem pa nikakor niso dopuščale daljšega bivanja v Nepalu. Da bi poudaril zavzetost naših alpinistov, bi omenil, da si sami osebno krijejo dve tretjini celotnega visokega obračuna stroš-
kov, za ostalo tretjino pa se v društvenem imenu iskreno zahvaljujem za prispevke članom, prijateljem, tvrdkam in ustanovam. In še nekaj o morda naj lepšem planinskem trekingu okoh skupine Anapurn: po pripovedovanju navdušenih udeležencev in
odličnega vodstva dr. Simuniča obstaja sedaj naslednja dilema: ah spet v Nepal ali v Ande v jeseni 1986.
Pojutrišnjem bo redni občni zbor SPDT. In v obračunu delovanja je himalajska izkušnja le zaključek ču-
dovite, morda neponovljive planinske sezone ob 80-letnici SPDT. Ta jubilej je bil za odbornike in menim tudi za vse člane le čustvena pretreza, kaj lahko največ zmoremo ustvariti v enoletnem obdobju: vsak doživljaj je sad prizadevanja nas vseh za društveno rast. Omenil bi le lanskoletne bistvene trenutke, ki so se vsi zvrstili v okviru proslavljanja 80-letnice: smučarsko tekmovanje za trofejo 80-letnice, planinski tabor Aosta ’84 z vzponi na Matterhom, Monte Rosa, Gran Paradiso, slavje na Planini Jezero ob obnovitvi »naše« koče pobratenega društva Integral, izdaja dveh planinskih knjig D. Jehnčiča »Zgodovina SPDT« in R. Dolharja »Pot v planine«. In še kronološka društvena razstava ter literarni, fotografski in likovni tečaj »Med skalo in morjem« in še zaključna slavnostna’ proslava v veliki dvorani Kulturnega doma. Končno še himalajska odprava in sedaj spodbudno naprej, da v neposrednem podoživljanju narave rastemo sami in z nami tudi SPDT.
PINO RUDEŽ
Krmčeva in Picigova sta se izkazali
Na nedavni pokrajinski fazi dijaš’ kih iger na stadionu Grezar v Trstu je nastopila tudi dijakinja Vera KT' cem (Žiga Zois), ki je tudi članicu atletskega društva Bor Infardata. odličnimi 525 cm v daljini je brc* težav osvojila 1. mesto ter obeneto postavila nov osebni rekord, ki 1°. postavlja v ospredje tudi na deželto ravni. Omeniti treba tudi Ano Picig8 (Jožef Stefan), Id je osvojila 2. to8" sto v disku z znamko 22,82 m. (L. G.)
Tavčarjeva in Kraljeva
se spet vračata v formo
Na nedeljskem atletskem mitingu v Trstu sta zablesteh slovenski atto; tinji Loredana Kralj in delno tud1 Irena Tavčar. Prva je v metu disk8 dosegla kar 42,26 m, druga pa 40, m. Nedeljska rezultata dokazujeta-da se obe metalki vračata v formo. Kraljeva po dveh letih prekinjeneg8 delovanja, Tavčarjeva pa po poškodbi gležnja.
Novi trener pri Australian0
VIDEM — Včeraj so uradno sporočili, da bo videmskega košarkarskega prvoligaša (A-2) v prihodnji sezoto treniral Claudio Bardini.
Šola za šerpe v Manangu, ki so jo ustanovili Jugoslovani (Foto Aleksander Sirk)
Start za osnovnošolce in srednješolce
Že danes več tekem prvega nogometnega turnirja ZSSDI
,2 današnjimi pari prvega kola v ^tegorijah dečkov in cicibanov (mla-pQ bodo startali jutri) se bo začel ' n()gometni turnir za osnovnošolce in ednjošolce, ki ga ob 40-letnici osvo ®°ditve prireja nogometna komisija vr1 Združenju slovenskih športnih dru-tr'V.v IteUji in je seveda namenjen . paškim učencem osnovnih šol in di-"konii nižjih srednjih šol.
.Nogometna komisija je iz organiza-'Jskih razlogov v zadnjem hipu za-, en)ala imena šol z imeni šolskih po-■ /°rtj. Komisija hkrati poziva udele-.?nce. naj se javijo na igrišču najmanj niinut pred pričetkom srečanja. O ®°Pebitnih spremembah sporeda bo Sanizator pravočasno obvestil zain-pesirane ekipe. Spored tekmovanja e torej naslednji:
, CICIBANI (Z. in 3. r. OŠ)
J- SKUPINA (igrišče na Proseku) p Danes ob 17. uri Barkovl je/Rojan -*^Osek; petek, 24. 5., ob 17. uri Pro-
- Šempolaj/SIivno; sreda, 29.5., 17. uri Barkovlje/Rojan - Šempolaj/ ^vno.
SKUPINA (igrišče v Trebčah)
_ Danes ob 17. uri Opčine - Trebče/ Pčine; petek, 24. 5., ob 17. uri Opči-- Bazovica; sreda, 29. 5., ob 17. uri “azovica - Trebče/Opčine.
polfinale se bo uvrstila prvouvr-cena ekipa iz vsake skupine ena drugouvrščena izžrebana ekipa. Poifina-c bo v petek, 31. maja, finale pa v St'edo, 5. junija.
, DEČKI (4. in 5. r, OŠ)
J- SKUPINA (igrišče na Proseku)
Dr,
nes ob 17. uri Barkovlje/Rojan , ‘Osek; petek, 24. 5., ob 17.40 Prosek -?6IUpolaj/Slivno; ob 18.20 Barkovlje/ !l0jan - Devin; ponedeljek, 27. 5., ob D-30 Šempolaj/SIivno - Devin; sreda, j”, 5., ob 17.40 Barkovlje/Rojan - Šem-Maj/Slivno; ob 18.20 Prosek - Devin.
2- SKUPINA (igrišče v Trebčah) ..Danes ob 17.40 Opčine - Trebče/Op-Ctfie; ob 18.20 Milje/Ricmanje - Bazo-!lca; petek, 24. 5., ob 17.40 Opčine -Bazovica ; ponedeljek, 27. 5., ob 17.30 'lilje/Ricmanje - Trebče/Opčine; sre-
da, 29. 5., ob 17.40 Bazovica - Trebče/ Opčine; ob 18.20 MOje/Ricmanje - Opčine.
3. SKUPINA (igrišče v Dolini) Danes ob 17.40 Boljunec/Boršt - Sv. Ana; ob 18.20 Trst - Dolina; petek, 24. 5., ob 17.40 Trst - Boljunec/Boršt; ob 18.20 Sv. Ana - Dolina; sreda, 29. 5., ob 17.40 Trst - Sv. Ana; ob 18.20 Boljunec/Boršt - Dolina.
V polfinale, ki bo v petek, 31. maja, se bo uvrstila prvouvrščena ekipa iz vsake skupine in ena drugouvrščena izžrebana ekipa. Finale bo v sredo, 5. junija.
MLADINCI (1. in 2. r. NSŠ)
1, KOLO: jutri ob 17.30 Prosek - Sv.
Jakob; ob 18.15 Sv. Ivan - Opčine. Počiva: Dobna.
2.	KOLO: ponedeljek, 27. 5., ob 17.30 Dolina - Sv. Ivan: ob 18.15 Sv. Jakob -Opčine. Počiva: Prosek.
3.	KOLO: četrtek, 30.5., ob 17.30 Prosek - Sv. Ivan; ob 18.15 Opčine -Dolina. Počiva: Sv. Jakob.
4.	KOLO: ponedeljek, 3. 6., ob 17.30 Sv. Jakob - Sv. Ivan; ob 18.15 Dolina -Prosek. Počiva: Opčine.
5.	KOLO: četrtek, 6.6., ob 18.15 Sv. Jakob - Dolina; datum tekme Opčine - Prosek še ni določen. Počiva: Sv. Ivan.
Vse tekme bodo igrali na nogometnem igrišču na Padričah.
JVa šahovskem turnirju obmejnih dežel
Reprezentanca ZS8DI četrta
BILČOVS NA AVST. KOROŠKEM—	6:2; Beckstein - Piran 4,5:3,5; Nova
V okviru tradicionalnih prijateljskih srečanj šahistov sosednjih dežel sta Slovenska športna zveza iz Celovca m Slovensko prosyetno društvo Bilka iz Bilčovsa organizirala v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem 6. moštveni šahovski turnir obmejnih mest. Med šestimi 8-članskimi ekipami iz Avstrije, Jugoslavije in Italije je zmagala ekipa Nove Gorice, ki je izgubila samo dvoboj z drugouvrščenimi Piranom, v ostalih dvobojih pa so šahisti Nove Gorice okrepljeni s šahisti Tolmina prepričljivo zmagali. V tej konkuren ci so igrali tudi šahisti Zveze slovenskih športnih društev v Italiji iz Trsta, ki so v skupni razvrstitvi osvojili 4. mesto. Ekipa ZSŠDI je nastopila v naslednji postavi: Filipovič, Lostuzzi, Pertot, Kusterle, laccheo, Benedetič, Lapornik, Prašelj. Rezultati pomembnejših srečanj: Nova Gorica - Piran 3,5:4,5; ZSŠDI - ŠŠZ Celovec (I. ekipa)
Gorica - ZSŠDI 5,5:2,5; Piran - ZSŠDI 3,5:4,5; Beckstein - Nova Gorica 2,5:5,5; ZSŠDI - Beckstein 3:5; ŠŠZ Celovec (II. ekipa) - ZSŠDI 0,5:7,5.
Končni vrstni red: Nova Gorica 28,5 točk; 2. Piran 26,5; 3. Beckstein 26; 4. ZSŠDI 23,5; 5. ŠŠZ Celovec (I. ekipa) 13,5; 6. ŠŠZ Celovec (II. ekipa) 2 točki.
Med posamezniki je Kovač, ki je igral kot gost v ekipi Pirana, na prvi deski dosegel najboljši rezultat in zbral 4,5 točke, Bašič iz Nove Gorice pa je na 5. deski vse partije zmagal. Turnir, ki je potekal v prijateljskem vzdušju in prispeval k utrjevanju stikov šahistov sosednjih dežel, je bil dobra priprava šahistov pred 7. krogom šahovske interlige prijateljstva, ki se bo pričela v nedeljo, 26. maja v Domu šoLsIih centrov Mitja Gorjup v Novi Gorici in v kateri bo sodelovalo 14 ekip.	(Silvo Kovač)
Prodoren uspeh lonjerske dirke
R). izvedba Pokala Lonjerja za cikloamaterje je doživela prodoren uspeh. Posnetek je s starta starejše skupine pri Razklanem hribu
V FINALE LIGURE
Rolkarji Devina ekipno na 3. mestu
V nedeljo so se rolkarji smučarskega kluba Devin udeležili tekmovanja v Finale Ligure. Organizacija in bila najboljša, proga je bila nevarna, saj je bilo treba tekmovati med prometom, tako da je mnogo a-tletov padlo. Tekmovanja se je udeležilo kar 109 rolkarjev, Devinčani pa so nastopili v popoini postavi z e-najstimi člani. Vsi so se dobro izkazali, tako da so pripomogli k odlični uvrstitvi društva na tretje mesto med 24. V kategoriji cicibanov (5.500 m) je najvišjo uvrstitev dosegel Andrej Legiša, ki je bil tretji, takoj za njim pa se je na 4. mesto uvrstil David Širca. Dobri so bili tudi novinci Aljoša Gabrovec (6.), Dean Peric (7.) in Andrej «Mervič (8.). V kategoriji mlajših začetnikov (11.000 m) je Andrej Antonič dospel na cilj kot 6., Mitja Pernarčič je bil 8., Ervin Jori 9., Rajko Žečevič 12., Miloš Šušteršič pa 13. V kategoriji mladincev (16.500 m) je Elio lori zasedel dobro 3. mesto.
(Elio lori)
Na deželnem kotalkarskem prvenstvu
Polet izpolnil pričakovanja
obvestila
z S š D I
obvešča, da bo v petek, 24. t. m., ob ~tt. uri v Ul. Guardiella 7 seja odbojkarske komisije. Dnevni red: uresniče-kje programa in združevanje.
SZ BOR
"bredi v nedeljo, 26. t. m., skupno s ^kratenim Slovanom izlet pod Ilovo ?0l'o, z ogledom bližnje Taborske jame i" izvira Krke. Na razpolagu je v ak-l°busih še nekaj prostih mest. Intor-^acije in prijave v društveni pisarni Del. 513-77).
JK CUPA
Priredi v juniju, juliju in avgustu JADRALNE TEČAJE na jadrnicah in jadralnih deskah za otroke in mladino. '.Pisovanje do 31. maja na sedežu ‘SšDI v Trstu (tel. 040/767-304) in na Sedežu ZSŠDI v Gorici (tel. 0481/33029). PC PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 27. t. m., ob 20. Pri y prvem m ob 20.30 v drugem skli-ka^ju 20. redni občni zbor, ki bo v ~ /oščevi hiši, Prosek 306. Dnevni red Je naslednji:	1. izvohtev predsedstva
Pečnega zbora; 2. predsedniško poroči-(<! 3. tajniško poročilo; 4. blagajniško bPročilo; 5. poročilo nadzornega odbo-ra; g. izvolitev novega odbora; 7. razno.
TPK SIRENA
obvešča, da je tajništvo kluba na raz-®°lago članom in prijateljem vsak dan ‘razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Telefon 422696.
V soboto in nedeljo se je na ploščadi tržaškega Jollyja odvijalo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategorije državnih mladincev in absolutno kategorijo mladincev in članov. Polet so zastopali: Giovanna Su-ban, Roberto Seri, Mojmir Kokoro-vec, Samo Kokorovec in Mauro Re-ner. V kategoriji državnih mladink je Giovanna Suban dobro izvedla obvezne like, vendar je v hudi konkurenci v prostem programu nazadovala za nekaj mest. Na žalost si naša mlada tekmovalka ni priborila pravice do nastopa na državnem prvenstvu.
Za prvo presenečenje sta v nasprotju z napovedjo krajevnega tiska poskrbela M. Kokorovec in Seri, ki sta z dobrimi obveznimi liki in dobrim prostim programom zasedla drugo o-ziroma tretje mesto. Ti dve mesti sta jima omogočili nastop na državnem prvenstvu in prestop v višjo kategorijo. Naj povemo še, da se je pokrajinski prvak Giannino (Dopolavoro Ferroviario) uvrstil šele na 4. mesto
in s tem izpadel iz državnega prvenstva. V absolutni kategoriji lahko tekmujejo atleti v treh ločenih elementih: v obveznih likih, v prostem programu ali v kombinaciji. Mauro Renar je tekmoval samo v prostem programu, kjer je zasedel prvo mesto pred članom Jollyja Simeonijem. To jo zelo lep uspeh za našega kotalkarja, kljub temu, da mu je poškodba na nogi preprečila redno vadbo v zimskih mesecih. V absolutni mladinski kategoriji je Samo Kokorovec tekmoval v vseh treh elementih. V obveznih likih in kombinacijah je zasedel drugo mesto, v prostem programu pa je mladi Samo prepričljivo premagal svojega stalnega tekmeca Sandra Guerro.
Na društveni lestvici je Polet zasedel odlično 2. mesto za tržaškim Jol-lyjem, 3. pa je bil Sketting - club iz Pordenona. Naslednja faza deželnega prvenstva bo 25. in 26. maja, in se je bodo udeležili štirje Poletovi tekmovalci.
(TaHe)
Dosežki na troboju osnovnošolske olimpiade
V soboto je bila v Borovem športnem centru tradicionalna osnovnošolska olimpiada, ki se je je udeležilo okrog 350 otrok. Danes objavljamo prvi del dosežkov posameznih otrok, ki so se pomerili v troboju. Po priimku je naveden skupen seštevek točk, v oklepaju pa je najprej dosežek v skoku v daljavo, izražen v centimetrih, sledita dosežka v metu medicinke v metrih in teka na 20 metrov v sekundah. Kratice v oklepajih imajo naslednji pomen:	GRB = Grbec,
KET = Kette, GS = Gregorič Stepančič, FIN = Finžgar, B-J = Bazoviški junaki, ŠIR = Širok, ŽUP = Župančič, MIE = Milje, MIL = Milčinski, RIB = Ribičič.
Nagrajevanje bo v soboto, 25. t.m. Takrat bo na sporedu tudi finalna tekma v igri med dvema ognjema med Baz. junaki in Župančičem. Prejšnji teden so odigrali tekmo za 3. mesto, u-čenci šole Finžgar pa so z 2:0 premagali Ribičiča.
1.	razred deklice
1.	T. Gruden (RIB) 378 (146-3-4”S);
2.	M. Faimann (ŽUP) 373 (126-4,5-4”6) ; 3. M. Sancin (RIB) 365 (123-
4.5-	4”7); 4. A. Pertot (FIN) 358 (121-4-4”7) ; 5. R. Sosič (GRB) 358 (136-4-4”8) ; 6. L Legovini (FIN) 345 (113-4-4"8) ; 7. Sonja Padovan (RIB) 340 (123-3-4”9) ; 8. M. Stibiel (G-S) 335 (18-4-5”!)); 9.
5.	Dougan (ŽUP) 328 (126-3,5-5”3) ; 10. D. De Paolis (KET) 327 (105-3,5-5”5) ;
11.	I. Candian (ŠIR) 318 (121-2,5-5”2) ;
12.	S. Crevatin (MIE) 316 (94-4-5”);
13.	A. Turko (GRB) 313 (116-2,5-5,2);
14.	M. Kodrič (GRB) 308 (106-3-5”2) in R. Ravasi (MIL) 308 (91-4-5”l); 16.
M.	Fichfach (MIE) 304 (102-3-5”2), P. Morozzi (G-S) 304 (102-3-5”2) in K. Duplančič (MIL) 301 (97-3,5-5”2) ; 19.
N.	Paulin (ŠIR) 287 (90-3,5-5”4) ; 20. B Uršič (ŽUP) 292 (95 3-5”3). 21. E. Manin (MIL) 280 (93-4-5”7); 22. M. Kuret (B-J) 277 (90-3,5-5”63; 23. P. Dolhar (B-J) 274 (97-3-5’ 7) ; 24. J. Pečar (MIL) 273 (91-3-5”6) ; 25. J. Germani (ŠIR) 175 (84-2,5-0).
1.	razred dečki
1.	P. Brazzani (GRB) 428 (141-6-4”1) ; 2. P. Padoan (MIL) 411 (144-6-4”5); 3. M. Babič (KET) 401 (13U:-4”6); 4. L Furlanič (G-S) 400 (138-5-4”4) ; 5. T. Samec (MIE) 397 (140-5-4”5) ;
6.	L Mozetič (GRB) 395 (138-5-4”5); D. Negrisin (MIE) 395 (138-6-4”7), M. Turk (FIN) 395 (143-5-4”6), D. Jagodic (FIN) 395 (143-4,5-4”5) ; 10. M. Feruglio (G-S) 394 (142-4-4”4); 11. W. Stoch (MIE) 391 (139-4,5-4”5) ; 12. A. Omari (B-J) 385 (138-5-4”5); 13. F. Domio (G-S) 381 (134-5-4 7); 14. T. Talotti (KET) 378 (131-4,5-4”6) ; 15. J. Rettura (ŽUP) 375 (143-4,5-4"9) ; 16. F. Čok (G-S) 353 (116-4-4”7) ; 17. L Furlani (B-J) 349 (122-4-4’9); 18. N. Zaina (ŠIR) 347 (115-3,5-4”7) in F. Zarodi (B-J) 347 (130-3,5-5”); 20. L. Ur-dih (KET) 337 (115-4-5”) in S. Smot-lak (G-S) 337 (115-4-5”); 22. A. Berlocchi (MIL) 336 (105-5,5-5”2) ; 23. R. Šušteršič (ŽUP) 333 (121-3-5)”); 24. D. Fischer (KET) 332 (115-4-5’T); 25. R. Scemi (FIN) 330 (118-4 5”2); 26. L Gregori (ŽUP) 311 (109-4-5”4); 27. A. Kozman (B-J) 301 (104-3,5-5”4) ; 28. L Pieri (ŽUP) 300 (103-2,5-5”2) ; 29. A. Kafol (FIN) 295 (88-2,5-5”); 30. G. Verč (ŽUP) 293 (81-3-5”) in P. Nadli-šek (MIL) 293 (16A-5”9) 13. V. Bandelj (ŽUP) 384 (142-3-4”4) ; 33. T. Velikonja (KET) 274 (82-3 5”4).
2.	razred deklice
1 K. Bezenšek (FIN) 534 (162-7-4”6); 2 T. Pitacco (RIB) 437 (155-5’5 4”1) ;
3.	E. Štoka (G-S) 407 (130-6-4”3); 4. A. Mignacca (ŽUP) 406 (139-6-4”5);
5.	V. Cappellini (ŽUP) 402 (140-5-4"4) ;
6.	L Viđali (MIL) 388 (121-5,5-4”4) in K Simunič (ŽUP) 388 (131-5-4”5) 8. M. Piego (ŠIR) 386 (144-5,5-4”9) in F. Mi Ione (KET) 386 (129-4-4”3); 10. K. Komar (MIL) 383 (131-4,5-4”5) ; 11. M. Mamolo (B-J) 380 (133-4,5-4”6) ; 12. M. Colombin (MIE) 358 (121-4-4”7) in S Perosa (RIB) 358 (121-4,5-4”8) ; 14. T Padovan (RIB) 352 (130-3,5-4”9) ;
15.	S. Sternad (RIB) 349 (112 4,5-4”8); 16 M. Crapesj (ŽUP) 345 (113 3,5-4”7); 17. S. Mozetič (ŽUP) 342 (115-3-4”?); 18. K. Puzzer (MIL) 332 (100-
3.5-	4”7) in T. Lorenzi (MIL) 332 (115-
3.5-	5”5); 20. K. Glerija (RIB) 303 (96-5-5”5); 21. M. Cesar (B-J) ‘ 299 (107-
2.5-	5”3) ; 22. K. Furlanič (B-J) 243 (71-4-6”).
2.	razred dečki
1. M. Colja (ŠIR) 471 (169-7-4”); 2. E Lapel (ŽUP) 469 (167-6-3”8); 3. A. Siega (RIB) 456 (164-7-4”2); 4. A. Mez-
zari (KET) 436 (159-5,5-4”2) ; 5. M. Met-tulio (FIN) 427 (155-5,5-4”3) ; 6. M. Balbi (RIB) 421 (154-6,5-4”6) ; 7. D. Beorchia (RIB) 420 (148-5,5-4”3) ; 8.
R.	Buda (RIB) 419 (147-6-4”4); 9. M. Jogan (FIN) 418 (136-6,5-4”3) ; 10. A. Močilnik (MIL) 416 (149-5,5-4”4) ; 11. W. Sancin (ŠIR) 413 (146-6 4”5); 12.
1.	Rolich (G-S) 411 (144-5,54”4) ; 13. M. Uršič (ŽUP) 410 (148-5,5-4”5) ; 14. P. Rasman (B-J) 404 (137-4-4”l); 15. M. Urdih (KET) 403 (126-5,5-4”2) ; 16. M. Viola (MIE) 397 (140-5-4”5); 17. T. Oberdan (ŠIR) 392 (150-3,5A”5) ; 18. M. Coretti (MIL) 389 (142-6-4”9); 19. M. Klobas (MIL) 385 (128-4-4”3); 20.
S.	Lipovec (RIB) 384 (132-4-4”4); 21.
L.	Marchesi (FU) 380 (128-4,5-4”5) in A. Domio (G-S) 380 (128-54”6); 23. D. Sancin (KET) 378 (121-54”5); 24. D. Pussini (ŠIR) 373 (131-3,5-4”5) ; 25.
F.	Tavčar (G-S) 372 12(5-5-4”7); 26. L Gregori (KET) 371 (124-4,5-4”6) in D. Rupini (ŽUP) 371 (124-5-4”7); 28. S. Kovač (ŽUP) 367 (130-3,5-4”6) ; 29.
0.	Nono (RIB) 364 (127-4,5-4”8) in S. Požar (B-J) 364 (127-6-5”l); 31. A. Prašelj (ŠIR) 352 (115-4-4”7); 32. G. Ruzzier (MIL) 348 (121-5-5”!); 33. A. Stanese (MIL) 309 (102-4,5-5”4) ; 34.
M.	Pisani (B-J) 240 (83-4-6"l).
3.	razred deklice
1. A. Ažman (B-J) 467 (160-8-4”l);
2.	S. Grizančič (MIE) 450 (163-6,5-4”2) ; 3. M. Debeljuh (B-J) 439 (152-7-4”3) ; 4. P. Gregori (B-J) 438 (153-
7.5-	4”5) ; 5. I. Lovrečič (G-S) 433 (156-
5.5-	4”2) in A. Mikulus (RIB) 433 (156-6A”3) 7. B. Čok (MIL) 427 (150-7,5-4”6) ; 8. S. Legovich (ŽUP) 422 (140-6-4”2); 9. I. Vitez (FIN) 421 (149 6-4”4) in S. Vianello (ŠIR) 421 (139-
6.5-	4”3) in D. Neubauer (RIB) 421 (144-5,5-4”2) ; 12. A. Bersan (ŽUP) 417 (130-6-4’T) ; 14. A. Giugovaz (ŽUP) 416 (139-6,5-4”4) ; 15. R. Rojc (GS) 414 (152-4,5-4”3) in H. Sigoni (ŠIR) 414 (137-7-4”5); 17. K. Fischer (KET) 412 (150-6,5-4”7); 18. N. Zubalič (ŽUP) 411 (139-5,5-4”3); 19. F. Simoni (ŽUP) 402 (135-5 4”3); 20. R. Orlič (RIB) 400 (133-5-4”47; 21. G. Meucci (B-J) 398 (136-6,5-4”7) ; 22. V. Mercandel (MIE) 396 (134 6,5-4”7) ; 23. A. Fon-tanot (MIE) 393 (156-5-4”9); 24. R. Petronio (KET) 391 (139-3,5-4”3) ; 25. R. Cominotto (MIE) 389 (117-5,5-4”3) ;
26.	D. Pincin (RIB) 388 (131 5-4,5);
27.	S. Mazziere (ŽUP) 381 (134-5-4”7);
28.	A. Fajman (ŽUP) 378 (126-4-4”4);
29.	N. Beliazzi (MIL) 374 (132-4,5-4”78;
30.	K. Cerni (G-S) 372 (130 3,5-4”5) ;
31.	M. Crapesi (ŽUP) 370 (118-5,5-4”7) ; 32. P. Crapesi (ŽUP) 369 (122-5-4”7); 33. S. Arbulla (ŠIR) 366 (119-6-4”9) ; 34. E. Žnideršič (B-J) 365 (133-4-4”8); 35. S. Teršar (RIB) 362 (115-5 5-4”8) ; 36. M. Viola (MIE) 360 (103-o]5-4”8) ; 37. K. Omari (B-J) 354 (137-
3-	4”9); 38. K. Pečar (MIL) 353 (126-
5.5-	5”2) in T. Lampe (ŠIR) 353 (126-
4-	4”9) ; 40. D. Oleni (ŠIR) 346 (94-
5.5-	4”7).
3.	razred dečki
1. L. Grbec (MIE) 485 (73-8-4”); 2.
G.	Bizjak (G-S) 481 (164 8,5-4”); 3. M. Černigoj (FIN) 469 (192 5-4’T); 4. K. Pussini (ŠIR) 468 (166-6,5-3”9) ; 5.
1.	Veljak (FIN) 467 (165 8-4”2); 6. L. Tence (KET) 449 (157-7-4”2); 7. P. Rustja( ŽUP) 445 (158-7-4”3), M. IG-pucci (FIN) 445 (163-7,5-4”5) ; 9. A. Biondi (GRB) 440 (158-6,5-4”3) ; 10. M. Nadlišek (B-J) 439 (147-7-4”2); 11.
F.	Jurinčič (ŠIR) 436 (154-6-4”2); 12. V. Gregorič (RIB) 435 (153-7,5-4”5) ;
13.	M. Poropat (MIL) 432 (135-6,5-4”);
14.	A. Sartori (ŽUP) 430 (153-6-4”3);
15.	M. Verri (B-J) 424 (132-4,5-4”3) ;
16.	L. Fontanot (MIL) 422 (140-6-4”2); 17 P. Bembi (B-J) 421 (144-6-4”3); 18.
G.	Franko (ŽUP) 420 (158 4-4”2); 19. A. Moscarda (ŠIR) 418 (141-6-4”3) in L Gvardjančič (B-J) 418 (13G’~i"i>;
21.	D. Stefani (G-S) 416 (144-6-4”4);
22.	K. Doz (KET) 411 (144-5,5-4”4) ;
23.	V. Ravasi (MIL) 408 (131-7,5”61;
24.	F. Valenti (ŽUP) 406 (129-7,5-4' C) in R. Ellero (MIE) 406 (149-4-4”3);
26.	M. Tegacci (RIB) 404 (162-4-4”6);
27.	D. Korošic (B-J) 403 (131-6-4”4);
28.	M. Ferfolja (GRB) 401 (144-5-4”5) ;
29.	M. Settimi (GRB) 400 (143-5,5-4”6) ;
30.	M. Sancin (GRB) 394 (132-6,5-4”7) in A. Coloni (RIB) 394 (132-5,5-4”5) ;
32.	B. Pipan (KET) 389 (127-6-4”6);
33.	D. Biekar (G-S) 384 (132-5-4”5);
34.	G. Debeliš (G-S) 380 (133-5-4”7);
35.	A. Maver (MIL) 375 (1284A”5);
36.	N. Sabadin (GRB) 359 (122-4,5-4”8) ; 37. D. Dermota (ŽUP) 351 (124-4-4”9) ; 38. I. Kerže (RIB) 340 (118-4-5”); 39. S. Jelenič (GRB) 172 (65-2-5”7).
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 000.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in soialia po formatu Oglasi iz dežele Furlamie • Juli|Ske kraime se naročalo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah- SPI
22. maja 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član Kair^® zveze časop*1*
založnikov FltQ
Za smrtno obsodbo - aplavz občinstva
Zakonca sta s trpinčenjem umorila posvojenca
BRUSELJ — Zaradi prizadevnosti številnih zdravnikov in psihiatrov, ki so pojasnjevali vzroke, zakaj je nek družinski par z mučenjem usmrtil 10-letnega posvojenega otroka, rojenega v Zairu, je belgijska javnost izvedela, da žal, ta primer ni osamljen, ampak da se ponavlja tako znotraj belgijskih meja kakor tudi po drugih zapadnih državah in drugje po svetu.
Vtem ko je sodišče izreklo smrtno kazen za »pošasti iz Dampremia«, so listi zapisali, da podobno kot zakonca Bodu v tistem trenutku pretepa otroke vsaj dvajset takšnih parov. Listi po objavili podatke, da je v zapadnih državah na milijon prebivalcev vsaj 400 mučenih otrok. Dokazano je, da v Belgiji s pretepanjem »vzgajajo« kakšnih 10.000 malčkov, od katerih jih 20 umre, več. tisoč pa preživi s trajnimi poškodbami. Po uradnih podatkih se v belgijskih bolnišnicah letno zdravi vsaj 100 otrok, ki so doživeli fizično mučenje. V ZDA zaradi pretepanja umre več otrok do 5 let starosti kot vsi otroci skupaj zaradi jetike, poliomielitisa, sladkorne bolezni in ostalih predvsem otroških bolezni.
Sojenje »pošasti iz Dampremia« je pomagalo osvetliti lik mučiteljev. Navidez sta bila mož 38-letni Francis Bodu in njegova žena Martin povsem normalna. Zdravniki so spoznali, da sta povsem sposobna usmerjati svoja dejanja. Pa vendar sta v samih petih mesecih usmrtila malega posvojenega Zairca Oskarja Gukaso z udarci po rokah in nogah, obešanjem za roke in noge, kopanjem pod vrelo prho, ugašanjem cigaretnih ogorkov na njegovem telesu in puščanjem golega na mrazu. Zaradi strupov, znanih pod imenom »pili-pili«, so pri obdukciji trupla 10-letnega Oskarja našli na želodcu 5 ran.
Zdravniki so nadalje ugotovili, da sta zakonca Bodu značilen primer ljudi z duševnimi motnjami. Francis je bil slab delavec, prepirljiv, čim pa je nad seboj začutil moč, je postal mlačen in ponižen. Martin je poskušala več samomorov. Zadoščenje je iskala v izvenzakonskem
življenju. Na podlagi fotografij so ugotovili, da je živela s svojim očetom. Zaradi vseh teh okolnosti se ni čuditi, če sta na sodnikova vprašanja, kaj ju je gnalo v takšno gnusno obnašanje, da sta malemu Oskarju pripravila pravi pekel, podoben koncentracijskemu taborišču, odgovarjala z »ne vem«, «ne morem razložiti« itd. Psihiatri so na podlagi zbranih vesti spoznali, da gre za zakonski par z nasilnim otroštvom, ki je zapustilo trajne posledice. »Kot so jih pretepali drugi, tako oni nadaljujeo«, so izjavili sodnild na procesu. Tako kot Bodu se obnašajo alkoholniki, narkomani, histeriki, nevrasteniki, skratka duševno neuravnovešeni.
Zaradi tako dolgega seznama okrutnih staršev in zakonskih parov so zahtevali strožji zakon za posvojitev otrok. Izvedeli so, da je med Belgijo in Zairom več »zasebnih poti« za trgovino z belim blagom, katerih glavni cilj je zaslužek. Siromašni Zairci so bili tem, trgovcem hvaležni, ker so njirovim otrokom »omogočili« šolanje v Belgiji, medtem ko so posvojitelji prejemali dodatke za posvojence, potem pa so »varčevali« pri prehrani ali so jih celo neusmiljeno pretepali.
Belgijski strokovnjaki so opozorili na težavno odkrivanje mučenih otrok, ker ni mogoče prodreti za družinske zidove in ker je okolica do teh primerov ravnodušna. Sosedje so vedeli za Oskarjev pekel, prav tako policija in zdravniki. Tragedija je bila v tem, da je bil tudi zdravnik, ki so ga poklicali, naj pregleda Oskarja, Lo je imel zelo vneta pljuča — kot so kasneje ugotovili — duševno premalo trden in da je na zahtevo mučiteljev izstavil potrdilo, da so poškodbe na otrokovem telesu posledica »padca«.
Prav zaradi spleta brezbrižnosti in odtujenosti so sojenje imenovali »proces roditeljski zavesti.« Ko so nečloveški par sodniki obsodili na smrt, se v javnosti ni oglasil niti en sam človek. Pravijo, da je v Belgiji prvič po drug svetovni vojni ob izreku smrtne kazni odjeknil — aplavz.
Priznanje jugoslovanskemu filmu
CANNES — Ameriški filmski igralec James Stewart ploska Mirku Paša'11’ predstavniku jugoslovanskega podjetja, ki je posnelo film Oče na službene111 potovanju režiserja Emira Kusturice, med izročitvijo najvišjega priznanja’ »zlate palme«
Za papeževo varnost
LEUVEN (Belgija) — Nikjer po svetu papeža niso sprejeli s tolikšnimi pridržki kot ravno na Holandskem, Belgiji in Luksemburgu. Posebno množične demonstracije so bile na Holandskem, kjer je močna struja dominikanskega Eduarka Schillebeecka. Papežu je očital avtoritarizem, ki se ga je navzel na Poljskem, medtem ko vlada na evropskem zapadu pluralizem. Da je bilo papeževo potovanje po teh državah vse prej kot idilično, kaže tudi pregledovanje avtov in policaja v civilu, ki mu štrli pištola iz zadnjega hlačnega žepa. Fotografijo je agencija AP posnela v belgijskem univerzitetnem mestu.
Evropa zastruplja tretji svet
Državam v razvoju prodaja zastarelo tehnologijo in zdravila s kvarnimi učinki
BRUSELJ — Nedavno smo priobčili sestavek o tem, kako zloglasni lobizem kvarno učinkuje na družbeni in gospodarski razvoj držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Pokazali smo, kako velik in često odločujoč vpliv imajo na politiko EGS korporacije industrijcev ali, denimo, finančnikov, ki v zasledovanju lastnih interesov ne izbirajo sredstev in ki se jim prepogosto udinjajo tudi tisti, ki bi jim prvo skrb moralo pomeniti zagovarjanje občih interesov družbe. Dokazali smo tudi, da takšne brezobzirne skupine človeku celo strežejo po življenju, in v tem pogledu omenili trdovratno nasprotovanje prepovedi o rabi hormonov pri krmljenju živine, kar je pa zahtevala evropska zveza potrošnikov.
No, izbruh ustrezne polemike je potisnil v ospredje še druge hude zlorabe, katerih žrtve so sicer tudi-Evropejci, toda predvsem prebivalci držav v razvoju. Mednarodna organizacija, ki se bavi z razmerami v teh državah, je uradno pozvala izvršno komisijo EGS, naj prepove izvoz v tretji svet številnih škodljivih izdelkov, s katerimi si je Evropa uredila na območjih nerazvitih lastno smetišče.
V prvi vrsti gre za pesticide (kemična sredstva za uničevanje mrčesa in škodljivih rastlin) in zdravila, katerih prodaja je v EGS že davno prepovedana, a jih prav zato na debelo pošiljajo tretjemu svetu. EGS krije s svojimi pesticidi kar dve tretjini svetovnega tržišča, zato ima glavno besedo pri cenah in kakovosti, molči pa o učinkih te kakovosti: zaradi zastrupitve s pesticidi so paradižniki in nekatere vrste drugih povrtnin pa tudi sadja postali človeku prav tako nevarni kakor »beli zrezki«, to je meso živali, ki so bile krmljene s hormoni, q katerih izvedenci trdijo, da vsebujejo kancerozne snovi. Enako nevarni kot hormoni so antibiotiki, ki jih prekomerno vsebuje današnje meso. Ti so lani povzročili v Belgiji in Angliji pravo želodčno epidemijo, med
katero je podleglo 30 oseb. Krivdo za to so naprtili veterinarjem, toda na zatožni klopi so tudi sami živinorejci, ki dve tretjini zdravil za živali kupijo na črni borzi. Zveza evropskih potrošnikov je zahtevala naj-strožje nadzorstvo nad rabo antibiotikov v živinoreji.
Če je torej skrajne graje vredno, da zapadna Evropa prodaja državam v razvoju tovarniške stroje in opremo, ki so v tehnološkem pogledu že davno zastareli (to se je zgodilo tudi Jugoslaviji), je naravnost kriminalno, da jim vsako leto pi'oda za več deset milijard dolarjev zdravil, ki ne zdravijo in celo zdravju škodujejo. Neka belgijska tvrdka je npr., z ene strani zahtevala zaostritev nadzora nad farmacevtskim izvozom iz Evrope, z druge pa v Bangladešu delala reklamo, naj matere pri hranjenju otrok uporabljajo njene anabolne preparate, ki da povečujejo tek in težo slabo razvitim, slabokrvnim malčkom. No, spočetka so ti preparati na deteta dobro učinkoviti, potem pa se je začelo: pri punčkah so se kazali znaki moškosti, mnogo otrok je zbolelo za rakom (zlasti na jetrih), večina pa se sploh ni več normalno razvijala ne v telesnem ne v duševnem pogledu.
Države EGS na debelo reklamizirajo v tretjem sve tu tudi mleko v prahu, češ da vsebuje mnogo več hranilnih snovi kot pa prirodno mleko. Zakaj? Zato, ker imajo na zalogi kar nad milijon ton mleka v prahu in bi se qa rade iznebile, še več, zapadla farmacevtska industrija' je razbobnala, da dve tretjini vsega prebivalstva na svetu izkoristita samo petino proizvedenih zdravil, zato da je treba rabo slednjih naglo povečati. Pakistan je odgovoril s tem, da je z domačega tržišča u-maknili 1.700 zahodnih zdravil. Podobno bi morale ukrepati tudi oblasti drugih držav v razvoju, kajti, če he izvajajo strogega nadzorstva nad uvoženimi zdravili, so tudi same odgovorne za usodo tistih, ki jih jemljejo.
(dg)
Jedrsko orožje ogroža kulturo
HELSINKI — V dneh 30. in 31. julija ter 1. avgusta bo tu konferenca 0 varnosti v Evropi, ki se je bodo ude" ležili zunanji ministri 35 držav. Ob tej priložnosti bodo ugledni evropsk1 in ameriški pisatelji ter umetniki izdali proglas s pozivom državni konj. naj preprečijo nadaljnjo oboroževalno tekmo in nadaljnje kopičenje jedrskega orožja, »ki ogroža vsakršno kulturo na Zemlji«.
Med prvimi podpisniki so pevec Harry Belafonte (ZDA), pisatelji Claude Simon (Francija), Guenter Grass (ZRN), Jannis Ritsos (Grčija) in Dario Fo (Italija) ter režiser Ingioiar Bermman (Švedska).
Pritlikavo južno sadno drevje
TEL AVIV — Skupina izraelskih znanstvenikov, ki jo vodi dr. Eduard Salomon, je vzgojila nove vrste južnih sadnih dreves. Gre za pritlikave, dva metra visoke limonovce in pomarau-čevce, ki pa obrodjo enako bogato kot navadno veliki.
Izrael je že od nekdaj uspešen pridelovalec južnega sadja in se je uveljavil tudi na tržiščih EGS. Toda konkurenca je močna. Zdaj se Izraelci v tem smislu boje predvsem Španijf' ki bo vstopila v EGS. Vzgoja novih vrst jažnih sadnih dreves je sad nji; hovih vsestranskih prizadevanj, da h1 ohranili že osvojene trge.
> Mostiščarji «
Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK