>šlo 0.111.1930
Počtnina; piafen8 v cotptu^, lete LVIII. V Uubliani, j soboto, dne 8 marca 1930 Št. 56 1. izdata st 2 «r
игеашмк! /e t KopuurieM ulici ii. « Ul Rokopis» se ne vrata)o. nelranhlrana pisma se ne sprejemajo j- Vreanisiva tclnlon 61. 2050. iinravnlStva SI. 2328
Informativen lisi zrn
■^—ма—имшитшгиммми ■ИИИИ»иуј
oprava /c vn^optiut/cvi ui.si.h — tcAui-ni račun: Lluhliuna Stev. IUMSO In 1U.349 xa insaalc, Sciiajei OŠ1.75G3, /.apreb š». 39.011. Vrana In Dnnai šl. 24.797
Naročnina
Dnevno .гоаја
!• krilitvilto Jugoslavijo meset.no itâ Din poileino ISO Din celoleino ЗОО Din
za inozemsivo mesei no 40 Din nette iskn izdala ceiole no v Juge Slavili 120 Din, za Ina/emsivo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	sSLsSE
Ceneoijlasov
: sioip. pein-vrsia mali oglasi po liti iniD.veCIl ou asi nad mm v.iaie po Din il-SO, veliki po J »n 'I Din, v 'icednSkem delu VrSIlCO OO 10 Dl»l
ci Pr veciem o
naročim populi
Velik državnik
Čeprav se mnoge miselne podlage Masaryk» ve g a svetovnega nazora, preko katerih je že davno šel razvoj sodobnega človeškega duha, ne dajo vzdržati — zlasti ne njegovo pojmovanje in vrednotenje ciste znanosti pa odklanjanje mitičnih osnov življenja — je treba priznati globoki etos, ki prešinja vse mišljenje 111 delovanje prezidenta čehoslova-ške republike. Njegovo življenje je vseskozi življenje sub specie aeternitatis, čeprav ga njegov sistem sani ui zasidral v globine bo-žanstvenega razodetja. Kljub temu seva skozi ves njegov ideal naravne humanitete luč iz onostranstva, zasenčena po danes v marsičem preživeli filozofski umski gradnji. Svetovni nazor Tomaža Masaryka je vseskozi usmerjen v prakso, ker izvira iz celega človeka, ki teži za uresničenjem dobrega tako v kozmosu kakor v ožjem krogu lastnega rodu in domovine. Pojmuje pa Masaryk dobro v bistvu čisto krščansko z močnim optimističnim poudarkom, verujoč v njegovo gotovo zmago po telesno in nravstveno prerojenem človeštvu že v mejah tostranskega življenja. Tudi je njegova etika, ki se izčrpuje vsa v čisto naravnih nalogah praktične ljubezni in pomoči bližnjemu, kljub naglašanju avtonomnosti končno le utemeljena v Bogu in bogodoločenem redu vesoljstva 1er v ideji posmrtuosti.
Na teh osnovah je zgrajen tako socialni kakor politični nazor prezidenta Masaryka, ki nas z ozirom na razmere našega časa najbolj zanima. Teorije so od danes do jutri, sistemi se rušijo, dela velikega moža, ki so privrela iz dna k Bogu ustremljenega duha, večno ostauejo. Masaryk državnik bo preživel učenjaka, zakaj kot državnik je oblikoval svoj narod, dal njegovi svobodi neporušljivo pod-lago in mu j>okazal trdim postavljene cilje, ki niso izumek modrovanja golega razuma, ampak temeljijo v večno Nravstvenem, ki kot vest živi v duši. Toda niso samo politični cilji češkoslovaškega državnika-filozma nravstveno utemeljeni, tudi metode njegovega političnega delovanja so nravstvene, ln prav v tem je največji pomen našega slavijenca za sodobno javno življenje, ki pozna velike politične talente, celo genije : Clemenceau-a, Ljenina, Mussolinija, ima pa samo enega Masaryka, ki mu brezpogojno resnicoljubje in moralna brezhibnost ni samo vodilo zasebnega življenja, ampak v isti meri smernica javnega udejstvo-vanja.
Gledan s te strani, je Masaryk presenetljivo podoben očetu sodobne državne demokracije, Jurju Washingtonu. Tudi sicer se miselnost teh dveh velikih mož. stika v eni črti : strogem vrednotenju resnice, skladnosti etičnih principov s praktičnim življenjem, absolutni poštenosti v zasebnih in javnih poslih, entuziastični veri v ponravstvenje človeka po izomiki in v neprestani napredek družbe ter harmonično vzajemnost vseh stanov. Edina, seveda globoka razlika je v tem, da ortodoksna in zraventega otroška nabožnost angleškega rodoljuba ni bila še nič načeta po kriticizmu, ki je pozneje razkrojil verske osnove prote-stantizma. V pogledu praktičnega življenja pa sta oba državnika po plemenitosti mišljenja, duševni čistosti in pravicoljubju edinstvena primera moderne zgodovine.
Ce se vglobimo v Masarykov mogoče najpomembnejši spis: : Ideali humanitete< pa potem prelistujemo Washingtonovo Politično oporoko:: iz leta 1783., se moramo čuditi istovetnosti političnih smernic obeh mož. Obema demokracija ni gola državna oblika, ampak naravnost nazor sveta in življenja. Pri obeli je fundirana v etosu, ki ne pozna razlike med »privatno« in državno moralo« bodisi v notranjem političnem življenju naroda bodisi v odnosili s sosedi. Kakor Masaryk ogorčeno zavrača nauk o cilju, ki posvečuje vsako, ludi najbolj nemoralno in nasilno sredstvo, tako svarilno kliče Washington svojim rojakom, ki so hoteli prog'asiti državni bankerot, da se rešijo svojih obveznosti, da se je -poštenost vedno izkazala kot najboljša in edino prava politika!:; Kakor je Masaryku neobhoden pogoj zdrave demokracije državljanska zavest o moralnih obveznostih vsakega napram bližnjemu in vsemu občestvu, tako opominja Washington Amerikance, da bodo mogli oču-vati svojo notranjo svobodo in zunanjo neodvisnost le, če iKido »vršili pravico, gojili pravo bratoljubjo in ohranili vero v resnice krščanstva in krščansko nravstvene kulture, ki edina zajamčuje srečo vsakega naroda na zemlji, In obema jo bistvo demokracije v tem, da se pravica do vlade izvaja iz soglasja vladanih pa da resnična demokracija ni mogoča brez avtomonije, samouprave ter svobode in saino-
mesših Jugostavre . -s v f site vfosfave
Sveć-imosi v Beogradu
Belgrad, 7 marca. k. Na svečan način sc je proslavila tukaj 80 letnica predsednika Češkoslovaške republike Toma Masaryka Dopoldne se je vršila v prisotnosti princa Pavla, kot zastopnika Njeg. Vel. kralja ter diplomatskega zbora in vlade v gledališču svečana proslava,
Belgrad, 7. marca. AA Nu svečani akndc ini ji. prirejeni \ počastitev SO letnic e predsednika češkoslovaške republike danes ob II dopoldne v iiuiidnem gledališču je /as opni!, ni ii'-stra /u zunanje zadeve in minister brez lisi it •«.•o dr. Ko:;ta Kunuinutli imel tale . \ i. :
Z a veliko stvar gre, kadar tnali narodi m zaostajajo za velikimi narodi. Vprašanje mnbli narodov je v tem. tla deliio več kol est:-.u. V teli besedah predsednika .»{•>•,чг>kn je ves njegov program. Gluvno je du narod nc. zaostaja da zavzame svoje uit sto do postane tv orce in činitelj na sveti;. Iv temu ' il ju vo li .410 mio sredstvo: Delo. dolgo, nnpoi nti iu nepopustljivo tlo novih naporov. Svrho in sredstvo pa more prestajati moralno poštenje, vztrajno /iiupun.jc in vzvišena zmaga. Vso to jc Mnsarvk proučeval, o tem razmišl jal. Obenem ga je vodila misel postopnega izva janja in 11 aliziraiija njegovih dognanj. T itd i drugi narodi > 1111 tu način doumeli svojo nalogo in svojo misijo, vendar niti eden ni izpolnil svoje misli tako, kot Masaryk in jo v lako popolni obliki poosebil, ustvaril in jo prestavil iz sveta notranjega ro/ glubljanju in doinišljanju v živo stvarnost O11 etlini je pokazal kako je mogoče leti tvorec ideje in njen ustvuritelj. Zato je tlt,regel svoj cilj v polnem ohscgu.
Svoje, dolgo življenje je porabil zn to. tla najorvo pod tujo oblastjo budi in učvrsti zavest češkoslovaškega naroda, zatem, tla ga tekom svetovne vojne osvobodi iu naposled tla v miru položi temelje njegovi državi iu tla jo izgradi. Obkrožen v začetku z učenci in pristaši, zatem z zvestimi sol rudniki in seduj z milijoni svojih sodržavljanov, je Masaryk moral prehoditi v site etape, da se z najnižje stopnje povzpne 11a najsvetlejšo višino. V človeški zgodovini ni primera za njegovo tlelo. Od zaf-eine točke pa tlo svojega cilju. Iti skoro nepregledno prostrano pot je prehodil kakor z enim zamahom s trdnim korakom, ue da bi niti enkrat okleval. Profesor, propagater. politik, organizator, državnik in predsednik republike, vedno je ostal isli. ne da bi menjal svoje osnovni: poglede niti svoje delovne metode in 11e du bi 11111 bilo treba odstopiti od svojih idealov in odstopati od svojega prepričanju. \ tem leži njegova neizčrpnu sila. ki ga je prioeljala do končnega triuinfu.
V njegovem življenju sta dve ločeni dobi. ki prehajata druga v drugo in tvorita celoto. \ eni in drugi dobi je bil zvezan / nami Nujprvo s Srhi in Hrvati, setla.j z Jugoslovani. Oo svetovne vojne je ostal Masaryk v glavne.11 češkoslovaški učenjak in profesor stranke ki je svoja proučevanju posvetil \ prvi vrsti sociološkim in političnim vprašanjem svojega naroda, \ isti muli pn je bil prešinjeu s široko slovansko solidarnostjo, ki jo je njegov veliki duh globoko občutil. Tu gti je vodilu v Petrogrud. Zagreli in Belgrad. Proučujoč resnico in prepovedujoč pravico med svojim narodom, ui mogel osluti rnvnodušen gledalec i/ daljave, ko je \vstro-Ogrska, že omajana v svojih temeljih, grabila zu potvor.jenimi dokumenti in uprizarjala namišljene veleizdujltiške procese. \ teh trenutkih narodnega trpljenja se je Masaryk izkazal s hrabrostjo, s svojim značajem s širokogrud-nostjo svojega duha in z veliko odločnostjo in zato je n jegovo ime že tetin j prešlo v zg-.dovinu našega naroda, kot neustrašnega zagovornika pravične stvari.
Ta piva doba je bila le prinruva za veliko akcijo, ki je kasneje prestopila meje njegovi-
.-.	. i^.- ....лиаиамв»
dejavuosti posameznih organizmov državne celote. Oba pa tudi zavračata malikovanje države, ki bi nasprotovalo ideji humanitete iti demokracije. Washington iu Masaryk se v tem oziru v ničemer ne ločita od krščanskega dr-žavoslovja, in ob proslavi češkoslovaškega misleca in politika je naša največja dolžnost ta. da se pred vsem vglobimo v njegov nazor o državi ter ideal demokracije, ki se tako zelo razlikuje od nazorov in prakse materialistične, utilitaristične in čisto makijavelistične politike sedanjega časa.
To, mislimo, je edino prava resnična počastitev prezidenta Tomaža Masaryka. Njegova oseba in delo pa je sijajna potrditev izreka genijalnega Avguština, ki letos praznuje svet petstoletnico njegove smrti, da je človeška narava v svoji globini krSïanska. Izgraditev človeškega občestva po teh načelih je naloga, ki kliče vse častilce Masaryka 11a resno in neodložljivo delo, da se demokracija po sodobni usodni razrvanosti vsega zasebnega in javnega ži' ljenja zopet uresniči in utrdi pa da se opraviči veliki optimizem češkoslovaškega I mislec«.
na kateri je govoril zastopnik zunanjega ministra dr. Kumauudi, prosvetni minister Božo Maksimovič in odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva dr Vokač: Opoldne je bil svečan sprejem v poslaništvu češkoslovaške republike, ki sc ga jc udeležilo ogromno število ljudstva.
I dežele ga uvedbi v mednarodno politiko. 11a-
I r, !• ,i i i /	. !.. ..... i I i - ''/ ■ t i 1, I t, i Kr;>'/ ,li-/:t.
pravila i/ ii|-.'gu I» uren. državiiikii brez države in t'u:-:;a najvplivnejših mož ie tltibe
.-iliii'l je predstoječi pol en hubsinirške monarhije in zalo ie takoj razumel da bo krvava borili! n.j.-govcgti iiurndn borli.: o>vobojenja. in .;.e preden je bila - ve.ovna vojna koni inu in ko še ni bilo mogoče predvideti njenega izhoda, je Masaryk dosegel od zaveznikov priziunje posebne češkoslovaške v I udi* njim na čelu. še preden je češki slov«-ka dr/uva poslala stvarnost. To je nedvomni dokaz, kolikšni so bili njegovi napori in napori njegov ih -ot rudnikov v iiKj/.eiuslvu, zlasti tir. Beiiesn in štefaneka.
Deset let je minulo od poslanka češkoslovaške republike in odkar je Masaryk njen neprestani predsednik. Ta tlohu je potekla v urejevanju in utrditvi nov ih nalog, v notranji konsolidaciji države in njenih organov. Navzlic tcžkočaui. ki so neizbežne kadar se razkosani deli potu » 110 združijo, jt' vsesplošen napredek nesuniljiv in povsod videli. Ta ogromni napredek je treba predvsem pripisati njegovemu ugledu iu njegovemu vplivu. Danes se sme •■■vabo:!no reči. da so -»e sirtinkurski nasprotniki odkrito združili v priznanju čistih idealov Mu-s j r v kii. ki jih je pri izvrševanju najvišjih in najtežjih funkcij svoje države izpovedoval s p,.:tiim sijajem. I slava češkoslovaške republike je priznala Masaryku izjemno pravo, da ga njegova izvolitev pretvarja v taktičnega dosmrtnega predsedniku. Razen tega 11111 gre pri vodstvu zunanje politike posebno mesto. V mednarodnih odnošajih jc bilo treba n jegov i državi krčiti pot in doznačiti dostojno mesto. Pri tem obilnem in raznovrstnem zunanjem programu se je mogel zanesti 1111 svojega zvestega sotrutl-nika in iskrenega pri jatel ja tir. Bcnešn. Z. izvajanjem te zunanje politike in s takim programom je Češkoslovaški! naglo zavzela eno najuglednejših pozicij v Društvu narodov. Masaryk s svo jo avreolo in dr. Beneš s svojim neumornim iidejstvovanjeni. stu mogla kot moralni veličini prvega reda izvojevuti za svojo državo vpliv in veljavo, ki gre samo nujveč.jiin državam na svetu. Ni majhna zasluga zlasti tir. I5e-nešu, tla je bila uvedena arbitraža za mirno reševanje mednarodnih sporov. Ni dvomu, da je mednarodna vloga, ki jo igra Češkoslovaška v mednarodni politiki v Ženevi, omogočila tudi malo antanto. Ni pretirano reči tla se je nova politična tvorba izkazala kot nuj trajnejša iu svo ji svi lii najbolje ustreza joča otl v seli povojnih.
Otl vsega začetki! češkoslovaške države je Masaryk poudaril vo lilna načelu Resnice, Pravice in Miru. Y 80. letu svojega življenju se ravna po isti misli in hodi po isti poti in z enu-I ko odločnostjo, kakor preti 110I stoletjem, ko je j prvič krenil po njej. Razlika jo samo v leni. : da je nekoč imel proti sebi sum nezaupanju iu ; mržnje. danes gu obdaja spoštovanje, ljubezen i in udanost vsega naroda. Poklonimo se in pozdravimo z globokim spoštovanjem njegov veliki lik ki svi ti Sirom vsega sveta.
j Gm>or mm. Maksïmoviéa
Belgrad, 7. marca. A A. Nato je govoril i prosvetni minister Bcžidar Mnksimović in naglašal. da uživa prezident Masaryk v naši državi in med našim naredom izredne simpatije ki si ,iili ,je stekel s svojim delom za če-
škoslovaški državo in kulturo in s svojimi zaslugami za jugcsluvuiisko misel. Masaryk ni nikoli ostal na pol pota. V vlogi narodnega preroka ie med vojno prepotoval vsa velika središča Evrope. Amerike in jih pridobival za češkoslovaško osvobodilno misel. Nastopal je v Franciji. Italiji. Švici, Holandiji, Angliji, Rusiji in Ameriki. Kmalu je dosegel, da je Francija 17. decembra 1017 priznala posebno češkoslovaško vojsko. V najtežjih dnevih našega narodu se je Masaryk postavil ua branik jugoslovanskih idealov. Med vojno je potova! s srbskim potnim listom in v kroju srbskega oficirja. Od 00 let dalje je bilo pri 11,jem mnogo učencev iz naših krajev, ki so postali pod njegovim Vplivom propovedniki in borci ju gcslovanske osvoboditve in samostojnosti. Pred vojno se je v znanem procesu neustrašeno postavil na stran Srbov in Hrvatov tet branil Srbijo.
Proslava v Zagrebu
Zagreb, 7. niurea. r. Danes ob II dopoldne je imela jugoslovanska akademija znanosti ii umetnosti v Zagrebu svojo svečano sejo v čast 80 letnice predsedniku češkoslovaške republike Tomaža Masaryka. Na seji, kateri jc prisostvovalo okrog 40 akademikov, je bil prisoten tudi bun silovit'-, potihnit Sto ju nov it', komandant ar-niije Matic, komandant mesta general Markovič, finančni minister tir. švrl juga. bivši minister tir. Mažuranič- konzul ČSR ing. Pukel. ves konzularni zbor. veliko število univerzitetnih profesorjev z deknii fakultet ter z rektorje ni dr. Belohrkoni 1111 čelu kipar Mešlrovit- dalje društvo srednješolskih profesorjev, zastopniki društva sv. Jeroniina, zastopniki javnih korpo-rucij in institucij, denarnih zu vodov itd. Sejo je otvoril predsednik dr.Gahro Mnnojlović, ki je oi-rtul pomen M asu rv kovegu imena 1er prečita I brzojavko, katera se je poslala češkoslovaškemu predsednik u.
Nato je govoril rektor zagrebške univerze dr. 15 e I o b r k ter pozdravil v imenu zagrebške univerze Masaryka kol častnega doktorja zagrebške univerze, kateri naslov um je ta podelil« že pred 'desetimi leti.
Nato je imel dr. Albert Buzala predavanje o Masaryku kot mislecu, končno besedo pu je imel dr. Gabro Mumij lov ié, ki je očitni zgodovinski pomen Masarykove osebe. Akademija znanosti je sklenila ua svoji seji 3. marca podeliti Masaryku ob n jegov i 80 letnici kot filozofu in mislecu socialnih naukov, kot borcu za iravic.i in resnico, kot velikemu slovanu naslov častnega člana. Zato je Manojlovit: prosil prisotnega konzulu ČSR, tlu sprejme dokumente o tej izvolitvi iu jih izroči Masaryku
Zu grob, 7. marca. r. Povodom 80 letnice predsednika ČSR se je vršila sinoči v gledališču svečana predstava »Prodane neveste«. Prisotni so liili zastopniki javnih oblasti ter mnogoštevilna zagrebška češka kolonija. Dame so bile v čeških narodnih nošah. Preti predstave je. imel svečan govor dr. Ivan Ksili. — Danes zvečer oh 8 sc jc vršila v hrvatskem glasbenem zavodu svečana p ras I u va pod pokroviteljstvom bana tir. šilovičn ter zagrebškega ČSR konzula ing. Pukelju.
Zagreb. 7. marca. r. Svečane proslave Masarykove 80lclnicc se niso vršile Ic v Zagrebu, temveč tudi po vseh drugih mestih in krajih savske banovine.
Čestitke strank - Masaryk o mrmjs'ns&cm vpraîanju in demokraciji
Praga, 7. marca n. V zgodovinski dežel-nozborski dvorani na Hradčanih so sc vršile danes čestitke predsedniku Masaryku, katerih se je udeležila vlada, predsedništvo obeh zbornic in zastopniki strank, razen madjarskih strank, nemških narodnih socialistov in nemških nacionalcev, ki so se opravičili ter komunistov, ki niso bili povabljeni. Po nagovorih ministrskega predsednika Udržala in predsednikov obeh zbornic jc imel nagovor Masaryk, v katerem je posebno naglasil svoje mnenje o manjšinskem problemu. Izjavil je: Treba je rešitev manjšinskega problema prepustiti obema najnaprednejšima narodamn, Nemccni in Čehom. Odgovornost za uspešno rešitev tega vprašanja pa imajo v prvi vrsti Čehi in Slovaki, ker imajo oblast v svojih rokah. S tem noče reči, da nc bi bili tudi Nemci soodgovorni za odpravo starega sovraštva. Jezikovno vpraranje ni vp tšanjc drz-ivr. .-ga prestiža, temveč vprašanje prakse. Tudi v
tem ozirti sc preveč prepušča drž.avi, kakor je tudi v mnogih drugih vprašanjih.
Masaryk se je nato zahvalil za sprejem zakona o njegovih zaslugah za državo, pri čemer ga najbolj veseli to, da so zakon odobrile tudi slovaške stranke. Rekel je: Bil setn vedno proti političnemu absolutizmu. Demokracija ni samo parlamentarna in volilna tehnika, temveč obstoja v tem, da drug drugemu privoščimo svobodo in ustavno varstvo. Demokracija jc lojalno priznanje meščanskih svoboščin in omogočilcv njihove realizacije. Demokracija jc vlada naroda. Vendar ni no bcnc vlade brez pokorščine in spoštovanja zakonov. Končal jc z opazko, da jc treba v vseh ozirih voditi pametno in pošteno politiko. Z zaupanjem in mirom čaka na nadaljnji razvoj. Iz londa, ki mu ga jc narod dal na razpolago, namerava del porabiti za zdravljenje lupusa in raka. Prisrčno pozdravlja tudi akcijo dežel in občin za ustanovitev nolnic in hiralnic.
Nova atentata
mahedonstvujučih
Belgrad, 7. marca. ЛЛ. Snoti ob 20 -tu dve
aborožciti osebi \ гцII bombo prod kavarno Vn-.Iclu Domuzetoviiu- \ Krivi 1'aluuki. Občinski stražnik, ki je i)i! v bližini v službi, je tekel za atontatorji. 1'ri tem so ga utentatorji lahko ranili t revolverjem. Orožniki, ki.so bili alarmirani od streljanja, so začeli zalezovati atentatorje proti Krivi reki na bolgarski meji.
Davi ob dveh je na obali Krivi- reke \ bližini mosta eksplodiral temperiran peklenski -troj. Od te eksplozije ni bilo nobene škode. Ker ji: si roj eksplodiral uu poti, koder so jki-bcgiiili uteniatorji, je jasno, da s0 ga položili u tenta to rji.
Marinkovlč se m pogajai
z Bethlenom
Belgrad, 7. marcu. Glede na vest dunajske »Ncue Freie Presse* o nek i it razgovorih ki tli so se vršili med ministrom za zunanje zadeve dr. Vojo Mnrinkovičem in pri-dsednikom madžarske vlade grofom Bethlcnom o paktu nemi-padanja med Jugoslavijo in Madžarsko, srno )x>oblaščcni objaviti, du o takem paktu ni bilo nikakih pogajanj. — Agencija . Avala*.
Лтоиа albanska v ada
Tirana, 7. marca. r. Albanska agencija javlja, da jo bila imenovana nova vlada. Predsednik ministrskega sveta je Pangelli Evangelli, pravosodni minister Vasili Avrami, zunanji minister in zastopnik notranjega ministra Sico, prosvetni minister iu zastopnik gradbenega ministra Motti, finančni minsier Faci, gospodarski minister pa Frasceri.
Nekateri bivši ministri so sklenili izdajati svoj list, v katerem bodo kritizirali delo vlade.
50 iefnica mirislta dr. Svr'ruge
Zagreb, 7. marcu. r. Sinoči je priredil mestni župan v zagrebških mestniti prostorih svečani raut na čast dr. Stanku švrljugi, ti- j nančueniu ministru, ki jc obhajal svojo 50!e1-nico. Prisotni so bili socialni minister dr. Male Driukcvič s soprogo in hčerkami, poljedelski minister dr. Franges s soprogo, bivši minister dr. Mažuranic, ban savske banovine dr. Silo-vič, mestui kcmandant Matic, škof Salis Sevis, mnogoštevilni univerzitetni profešerji z rektorjem zagrebške univerze dr. Belobrkotn na ; čelu. viseki državni funkcionarji, konzularni j zbor ter zastopniki gospodarstva, denarnih za- 1 vodov, najrazličnejših društev itd. Prisotnih je bilo preko '200 oseb. Pred rautom se je vršil koncerl, nakar je mestni župan pozdravil dr. švrljugo ter mu čestital v imenu zagrebške >bč ne. Nato mu je čestital socialni minister ir. Driukcvič ter mu izrečil v imenu Nj. Vel. kralja v dar krasno uro iz oniksa in platine, okrašeno z mnogoštevilnimi dragulji.
Senzacionalna aretacija v Belgradu
Bc'grad, 7. marca. k. Policija je aretirala in jc be grajsko sodišče odobrilo aretacijo bivšega šefa kabineta poljedelskega ministrstva Boška Novakoviča. Bil je šef kabineta leta 1926 ter je kot tak dobil od države 320.000 Din, da naj s tem denarjem v Franciji nabavi sviloprejke. No-vakovič je res odšel v Francijo ter izvršil naročilo, obdržal pa zase 120.000 Din. Ker kljub urgencam ni položil od te vsote računa, je bil na zahtevo glavne kontrole aretiran Brani se s tem, da jc porabil denar za zdravljenje svoje bolne žene. Aretacija je vzbudila v vseli tukajšnjih krogih precejšnjo senzacijo, ker je g. Božo Novakovič v Belgradu dobro znan.
U;or koruze v Snanjo prost
Belgrad, 7. marca. \\. Ministrstvo zunanjih zadev je obvestilo ministrstvo za trgovino in industrijo, da jc prejelo od španskega poslaništva v Belgradu poročilo o tcin, dn je ministrstvo za trgovino v Madridu ukinilo prepoved uvoza koruze v Španijo. Uvoz koruze v Španijo jc prost od 25. februarja.
Zračni promet v državi se prične
Zagreb, 7. marca. r. Po zimskem odmoru 6e v prihodnjih dneh zopet otvori zračni promet Zagreb—Dunaj in Zagreb—Belgrad. Proga z Belgradom se otvori 17. t. m. ter odleti ob 8 zjutraj prvi avijon te sezone proti Belgradu. Dne 31. inarca o pol dvanajstili pa se odpelje prvi avijon proti Dunaju.
Nove ooneccrhe odh ite
na zagrebški carinarnic
Zagreb, 7. inarca. r. Komisija finančnega ministra, ki preiskuje poneverbe v zagrebški carinarnici, je odkrila nova pomanjkanja v znesku :00000 Din, katero vsoto bi bila morala dobiti zagrebška carinarnica od carinarnice v Koprivnici iti ki ni bila nikoli vknjižena. Ugotovili so se še nadaljni manjši primanjkljaji, tako, da znaša skupna vsota primanjkljajev uad 4 milijonov dinarjev.
Zagreb, 7. marca. r. Včeraj popoldne ob 5 sc vršila konferenca med poljedelskim ministrom dr. Frangešom in uradniki poljedelskega oddelka banske uprave. Podalo se je poročilo o sianju poljedelstva v Savski banovini ter sc je v zvezi s tem razpravljalo o nadaljnem delovanju
Sporazum o podmornicah
Londonska konferenca pričeta zopet z delom
delegacije
Prihod francoske
London. 7. marca. VA. Danes ji: pomorska razorožitve nn konferenca nadaljevala svoja dela. Francoska delegacija je pod vodstvom zunanjega ministra Briandu prispela v London. Delegacijo jc sprejel angleški zunanji minister Henderson. Hrlanil se je seslal danes zgodaj zjutraj z. ministrskim preilsediokotn Mncdonul-dotn. Pozneje so se sestali vodje vseh delegacij, ki so proučili splošni položaj.
Danes popoldne se sestane pr , i odbor konference in odbor strokovnjakov, ki bo proučil podmorniško vprašanje. Nu včerajšnjem sestanku je odbor strokovnjakov nadaljeval razpravo o vprašanju individualne tonaže podmor-nic. Zastopniki raznih držav so očitali svoja stališča. Zcdinjciie države iu Anglija sta pripravljeni sprejeti temelj /a ruzpruvo maksimalno tonažo podmornic od 1800 ton. Italija je istotuko sporazumna s 1800 tonami. Japonska je zahtevala. kakor se je pričakovalo, maksimalno tonažo za podmornice od 2000 ton. Zeilinjenc države iu Anglija sta prislale tia japonsko zahtevo. Francija jo izjavila, da je priprav ljena sprejet- tonažo od 2000 ion za podmornice pod pogojeni, da se ji dovoli večje število podmornic po 5000 ton. O teh spornih točkah bodo obširneje razpravljali danes.
Poziv HSr-cOonetidn
London. 7. marca. \ A. Izvršni odbor zveze Društva narodov in narodni svet zn preprečitev
vojne jc opozoril ministrskega predsednika MncDonakla nu bojazen, ki je nastala med prijatelji omejitve oboroževanja glede rezultatov pomorske razorožitvene konlcrcncc. Zveza Društva uarodoN je pozvala ministrskega predsedniku, naj uporabi svojo avtoriteto ni vpliv v to. da se zopet obnovi ozračji; zaupanja, v katerem je pričela zborovati konfftrcnca, ki nuj doseže splošno omejitev oboroževanja.
Zméan'e ang'eskeQa mornarskega proračuna
London, 7. marca n. Mornariški proračun za leto 1910-51 znaša 51.74 milijonov funtov, dočim jo znašal lani 55.86 milijonov funtov, ker se je znižal gradbeni program /a leto 1928-29. 1/. programa zadnjih dveh lel so črtali zgradbo 17 ladij, in sccr 4 križark. 4 torpedu i li rušilcev, 5 podmornic, 1 ladje matice /a podmornice in 5 drugih manjših ladi j. O treh podmornic di ki se sedaj grud i jo, se bo sklepalo šele po zaključku mornariške konference v Londonu. Nadaljnje grudbe niso predvidene in mornariški minister jc obljubil, da po zaključku razorožitvene konfercnce lic bo vlagal predlogov /a naknadno krediti-. Mornariško moštvo se je od 99.800 znižalo na 97.050 mož ter se bo /nižalo do konca aprilu za nadaljnjih "000 mož.
Dr, Schacht bo odstopi!
Berlin, 7. marca, n V osrednjem odboru nemške državne banke jc predsednik banke dr. Schacht sporočil, da hoče povzročiti, da se njegova službena pogodba konča predčasno,- Kakor doznava Vaš dopisnik, je vzrok za to njegovo naziranje o haaškem zaključnem protokolu. V uradu pa heče ostati še toliko časa, da se določi njegov naslednik.
Berlin, 7. marca. n. Nenadna odločitev dr. Schachta ima svoj vzrok v tem, ker so se v dolgih razgovorih z osrednjim odborem pokazale velike diference med zastopniki bank in doktor Schachtom. Predvsem se zdi, da so se pojavili ugovori proti višini njegove plače. V levičarskih političnih krogih se pozdravlja njegov odstop, ki bo končno napravil konec njegovim mahina-cijam.
Na borzi je pričakovati panike. Kurzi so padli za 10 odstotkov in še več. Dr. Schacht je.
kakor je to sporočil finančni minister v državnem zboru, že v Haagu izrazil svoj namen, da odstopi, katerega jc potem večkrat ponovil v Berlinu. Vlada ga je skušala od tega odvrniti. Na njegov sklep je najbrže vplival tudi razvoj zunanje politike, kar sc je posebno pokazalo na rimskem sestanku predsednikov emisijskih bank, kjer dr. Schacht svojih zahtev ni mogel uveljaviti. Sedanji čas za demisijo si jc dr. Schacht izbral zato, da more izvesti še znižanje diskont-ne mere, da bi svoje dolgoletno delovanje kot voditelj nemške državne banke zaključil z olajšavami za gospodarstvo. Formalno je dana možnost, da generalni svet zopet lahko izvoli dr. Schachta kot svojega predsednika, vendar je malo verjetno, da bi se poslužil te pravice, ker tudi člani generalnega sveta ne morejo že dolgo časa trpeti stanja, kakor se je pokaza'o posebno na drugi haaški konferenci radi političnega nastopa dr. Schachta.
Italijanski protest radi umora mîsîjonarja
Odškodnina kitajske tlade gre v mis jonski fond
Rim, 7. marca. r. Podtainik zunanjega ministrstva Bani jc izjavil, v fašistični zbornici odgovarjajoč na interpelacije Berga, da je italijanska vlada ukrenila potrebne mere, da dobi zadoščenje za usmrtitev dveh italijanskih misijonarjev na Kitajskem. Bani jc izjavil, da je prišla vest o umoru v Rim 28. februarja. Italijanska vlada je dala svojemu poslaniku v Pekingu instrukcije za protertno noto v Nankinjftt. V tej protestni noti jc Italija zahtevala, da se morilci aretirajo in eksem-piarično kaznujejo. Pri tem si je pridržala
pravico, da še naknadno slavi svoje zahteve za odškodnino in moralno satisfikacijo. Italijanski poslanik v Pekingu je izročil to noto 1. marca in istočasno je italijanski generalni konzul v Honkongu protestiral pri kitajski vladi v Kantonu. Vprašanje odškodnine se bo vršilo direktno v razgovorih med kitajskim zunanjim ministrom in italijanskim poslanikom v Pekingu, ki jc v ta namen žc odpotoval v Nanking. Denar, ki ga bo dobila italijanska vlada kot odškodnino, se bo vporabil za misijonski fond.
2 milijardi shode v Franciji
Nove smrtne žrtve pouodn i — Tramva shi promet v Bordeauxu
deloma us'av jen
Pariz, 7. marca .n. Francoska vlada je prvotni določeno podporo za poplavlence v južni Franciji zvišala od 30 ua 100 milijonov. Skupna škoda se ceni na naj nanj 2 milijardi frankov. V nedeljo se bodo po vsej Franciji zbirali prostovoljni prispevki za pop^vljence. Po zadnjih vesteh se narastla voda že bliža dolnjemu teku Garenne. Tako je \ Bcrdeauxu narastla reka žo za 1 meter in pol. Kljub pravočasnim svarilom pa se je v predmestjih
Avsfr. parlamenti odobrit pogodbo z itam,o
Dunaj, 7. marca. n. Avstrijski zvezni svet in zbornica sta danes odobrili prijateljsko in razsodišČno pogodbo z Italijo, kakor tudi razne druge pogodbe, ki izvirajo iz haaških dogovorov. Poročevalec dr. Hugelmann je izjavil, da je italijanska pogodba enaka drugim sistematičnim pogodbam glede obligatoričnega razsodišča ter reševanja političnih in pravnih vprašanj.
Mad arska dobi posoHo
London, 7. marca. n. Financial News objavljajo članek, v katerem pišejo o madjarskeui gospodarskem položaju in o možnosti, da bo kmalu razpisana emisija velikega inozemskega posojila za Madjarsko.
Aero-taksiji v Nemčji
Berlin, 7. marca. n. Nemška Lufthansa namerava staviti v promet za vso državo 180 letal kol aerotakse. Vsakdo bo lahko najel letala /, enim motorjem zu 6 potnikov, pri čemer bo plačal za vsak kilometer zračne vtž-nje po 1 marko 10 pfenigov brez ozira na lo, koliko oseb je v letalu. Stalna strJišča za le taksije bodo v 00 krajih Nemčije, ki so pri-I pravni za pristajanje.
Bordeauxa zgodilo že več smrtnih nesreč. Prebivalci oteka St. Georges nad Boideautoin niso hoteli zapustiti svojih hiš. Ko je prišla po-vodenj, so jili morali reševati z vlačilci, pri čemer je utonilo 7 oseb. Pionirski oddelki se z največjim trudom prizadevajo, da utrdijo obrambne nasipe. Dasi za mesto Br idéaux tli neposredne nevarnosti, se je moral že ustaviti tramvajski promet v nekaterih predkra'ih. Iz Garonne so dosedaj potegnili 5 mrtvih trupel.
Zoi-a tje obrestne mere v Nemčiji
Berlin, 7. marca. Osrednji odbor nemške državne banke je znižal diskontno mero od 0 na 5 in pol odstotkov, lombardno mero pa od 7 na 6 in pol odstotkov, in sicer radi izdatne razbremenitve v preteklem tednu in radi včerajšnjega splošnega znižanja diskontne mere, četudi se Newyork tega znižanja ni udeležil.
Eks®Sozi;a v premogovniku
Bruselj, 7. marca. n. Danes dopoldne je v premogovniku Marcinelle eksplodiral jamski plin, pri čemer je bilo 12 rudarjev ubitih, 9 pit ranjenih. Pri eksploziji je švignil plamen do rova, ki je 97") m pod zemljo. Reševalna dela so bila razmeroma lahka, ker so rovi p rot i pričakovanju ostali nepoškodovani, tako da ni bilo nobenih nadaljnjih žrtev. Med ponesrečenci so večinoma Poljaki in Marofanl. Vzrok katastrofe jo najbrže v tein ker kou-Irotnn služba ni bila zadostna. Zo včeraj zvečer so je čutilo razvijanje plinov, kljub temu pa so danes spustili v ro\ 80 mož.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Danes južni vetrovi, jutri pa viharni za-padni vetrovi z deževjem v nižavuh in snežnimi viharji na gorah. Južne Aipc: Oblačno, padavine, lOp'Cjv.»	~
Pros'ava v Mariboru
Maribor, 7. marca. in. Masarykovo 801 eb nico so obhajale dunes na svečan litičiu ludi tukajšnje srednjo šole. Dijaštvo jo prisosvo-valo predavanjem o Masnrykii 1er je bil dan pouku prost. Oficielna Masarykova proslava pa se visi v nedeljo dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Proslave se udeleže tudi češkoslovaški konzul iz Ljubljane, ki bo pri tej priliki izročil dr. Pivku iu trgovcu Lenardu češkoslovaški odlikovanji.
MamSesfmciie v IJubVani
Splošen ontuziazeiu, ki jo vladal včeraj in predvčerajšnjim v Ljubljani ob so letnici Tomaža (i. Masarvka, je dosegel svoj višek s snočno veliko manifestacijo
Slavnostna seja občinskega sveta
Ob 7 zvečer se je vršila v magistralni dvorani slavnos.na seja. Dvorana je bila okrašena s palmami, cvetjem in s sliko T. Masnr.vka nad predsedniško mizo. okrog nje pa je bil dekor čeških in jugoslovanskih zastav. Seji so prisostvovali občinski svetniki v svečanih oblačilih 1er višji magistralni uradniki, medtem, ko je bila galerija polna občinstva.
Slavnostno sejo .ie otvoril župan dr. Puc, ki je izvajal:
Izredna mi je časi, (in pozdravim pod bana dr 1'irkmajerjn in našega milega gosta konzula češkoslovaške republike dr. Resla (burni Živiol ).
Danes obhaja 80 letnico svojega rojstva veliki predsednik' češkoslovaške države,-'loniaž Masaryk Mi, gospodje, ne moremo iti.molče mimo tega ve« lilo ga praznika, ki ga dane- slavi s tako euodtiš-nosljo ves češkoslovaški narod. Življenje in delovanje gospoda predsednika je tako lesno zvezano tudi z našo kulturno in politično zgodovino, da moramo dati javnega izrazu svojim čustvom.
Značiina za Masaryka je ujegovu velika ii nesebična ljubezen do naroda, ki mu je bila rnero-dajna zn njegovo delo in življensko naziranje. Ljubit je svoj narod, zato ga je hotel dvigniti moralno kulturno in socialno. Zato ji; zahteval od svojih sorojakov kar najvišjo izobrazbo, globoko pošteujt in dosledno značnjnost.
Bil je neupogljiv borec za resnico in socialni, jiravičnost, bit je neusmiljen v boju proti laži in demagogiji. Nikdar se ni bal nastopiti proli sle-parstvu in obrekovanju, — pa naj je šlo za po-tvorbe v literaturi, ali za politične mahinacije, ali za iavne zablode ali za intrige bivših avstrijskih mogotcev. Vedno in povsod je bil mož in je ostal
1I10ŽI
To je bil tudi v svetovni vojni. Njegovu propaganda v svetovni vojni je šele ustvarila v en.enl-nih državah razpoloženje zn razbitje Avstrijo in osvoboditev slovanskih narodov v njej. Z veliko energijo, neumornim delom iu brezprimenio vztrajnostjo je ovrgel napačne pojme, ki so jih imele za-padne države o naših razmerah. Njegov dokaz, da smo avstrijski Slovani dovolj kulturni in zreli za svobodo, jc popolnoma uspel.
Zato se pridružujemo danes z odkritimi src' čestitkam, ki jih pošiljajo vsi sloji Češkoslovaško brez razlike svojemu predsedniku, česlitnino iz dna svoje duše spoštovanemu gospodu predsedniku, a čestitamo tudi češkoslovaškemu narodu, da se mu jc rodil in da mu jo vzrastel tako velik sin. Naj živi predsednik Masaryk, naj živi Češkoslovaška!
Podžupan dr. larc
je nato predlagal tole brzojavko:
Predsedniku dr. Tomažu Masaryku — 1'raga.
Občinska uprava mesta Ljubljane izraža predsedniku češkoslovaške republike ob 80 letnici naj-iskreuejšo čestilke, mu zagotavlja svojo hvaležnost za bratsko pomoč zatiranemu jugoslovanskemu narodu in gn pozdravlja, pridružujoč se manifestacijam češkoslovaškega narodu, kol pobornika resnice in pravico.
Dalje je izvajal: Tomaža Masaryku pozdravljajo predvsem mali narodi, med vsem prvi Jugoslovani, zn katere svobodo je v besedi in dejanju toliko deloval in dosegel Cenijo in spoštujejo ga svetovni državniki kot politika velikega stila. Veda pa slavi v njem moža, ki jo teorijo presadil v realnost.
Njegova zasluga je, da Češkoslovaška pred-ujnči v socialni zakonodaji (polovica prebivalstva je zavarovana za bolezen) in socialnih institucijah. Legendarna jo ves.nost, s katero opravlja Masaryk državne posle. S svojim političnim laktom in s svojo strpnostjo obvlada vsakega nasprotnika. Velike so njegove zasluge, da so je zrušila avstro-ogrska monarhija in da je bila češka država kol taka priznana od velesil. Masaryk je danes ena glavnih opor svetovnega miru.
Jugoslovani imamo vzroka dovolj, dn se ozremo v metode, njegovega tlela in revidiramo svoje dosedanjo napake. Poleni postane tntiček Masaryk — ludi naš Masaryk.
Zupan je ugoloviJ, da je bila brzojavka soglasno sprejela. (Ponovni Živio klici.) Sprego volil je nnto še
konzul dr. Resi
Km konzularni zastopnik češkoslovaške republike se vain prisrčno zahvaljujem za počastitev, katero ste danes izkazali gospodu predsedniku dr. T. G. Masaryku. Ne enkrat nam je kot študentom akiTiitiral visok etični pomen vsake samouprave, torej predvsem tudi mestne. Ko mu boni releriral o Vašem priznanju njegovega dola /, današnjim izrazom, bo hvaležen, da sie se lako slavnostno spomnili njegovega jubileja. Ne bo pozabil, dn Ljubljana, srce Slovenije, bij,- tnko vroče za njega. Nuj vant ie z.n to izrečena najtoplejša zahvala.
Manifćslacije nred magistratom
2e preti sejo so so. zbirale pred magistratom velike množice ljudi. Grad iu mestna hiša sla žarela v luči reflektorjev. Ob pol S so prikorakale pred _ magistral prve skupino sprevoda: rezervni častniki. Češkoslovaško-jugoslovanska liga, dobro-voljcl, primorski emigranti, skavti in druga narodna društva, dalje dravska in železnlčarska godba. Množica jo popolnoma napolnila ves trg in deloma tudi Stritarjevo ulico.
Dravska godba je krasno zaigrala sérénade, nakar s'.a se med burnimi Zivio klici vse množice pojavila nn balkonu mestne Mše župan dr. Puc in češkoslovaški konzul dr. Resi, medlem ko so tbč. svetniki okupirali razsvetljena okna uradov.
Navdušeni, vedno vzklikajoči množici ,jc spregovoril najprej župan dr. Ptic (njegov govor je bi' prennšan ludi po radiu). Pogovoru jc zaigrala godba: Kdo ilutnov moj -,
Viharno pozdravljen je spregovoril Sc konzul dl". Resi. Izrazil je svoje ganjonjc nnd veličastnimi slininilljaffll predsedniku dr. T. Masaryku, ki ljub Ljubljano in našo domovino 1er visoko spošlnjc našega vladarja Ni. Vel. kralja Aleksandra, knte rumu veljaj iskren , Ziviok (Buren odziv klicev: Živel kralj Aleksander, živel predsednik Masaryk! .) Go.ibn je zaigrala narodno himno, nakar I no se ovnnije nudaljevale. Med živahnim vzklikn-' njem Masaryku so se množice uuto razšle.
Masaryltove proslave v Ljubljani
Ljubljano, 7. decembru.
Slovesno iu dostojno je Ljubljana proslu-vila 80 letnico velikega Slovana, predsedniku bratske češkoslovaške republike Tomaža Masaryka. V vrsti današnjih proslav so bile prve nladinskc: na srednjih šolali in potem nn vseučilišču.
Slovesnosti po srednjih šolah
Nižji razredi srednjih šol so imeli danes interne proslave. V razredih so jim njihovi razredniki predavali o življenju m zaslugah velikega moža.
Višji razredi srednjih šol so imeli ob 9 dopoldne skupno proslavo v veliki unionski dvorani. Dijuki in dijakinje so popolnoma napolnili dvorano z galerijami vred.
Spored se je pričel s petjem češkoslovaške himne »Kde duinov moj?« Pel je učiteljski /boi UJU pod vodstvom g. Srečka k u m a r j a. Tu zbor je v Ljubljani le redkokdaj slišati in je vzbudil že s tem nastopom željo, da bi ga culi še kdaj z obsežnejšim sporedom.
Nato je predaval prosvetni šel tir. Dragotin Lončar o življenju, pomenu in zaslugah Tomaža G. Masaryka. Predavatelj je uvodomu pozdravil konzula ČSR tir. Resla in zastopniku mestne občine ljubljanske prof. Jurca.
Predavanje dr. Lončarja je bilo globoko zasnovano. Čeprav je imel predavatelj pred seboj skoro izključno 1< poslušalce v prvi inla-deniški dobi, vendar je v prikupnem načinu pojasnjeval glavne in vodilne niti, ki so stalno spremljale Tomaža G. Masarvkn v življenju. Obenem pa se je predavatelju posrečilo kurak-terizirati in pojasniti mladini veliko osebnost Masaryku, ki jo je vzporcdil z velikim Rusom Tolstom.
Tolstoj je bil sin Rusije, te ogromne "zakladnice ljudi iu živežu, ki je državno samostojna. Zato je Tolstoj — storil je to v svojih poznejših letih, — lahko zavrgel znanost in umetnost .ter se udul misli: Ne upira j se zlu! s čimer je bila izražena neka pasivnost, s katero so Rusi svoj čus premagali Napoleona, ko so se umikali pred njim v zaupanju nu nepremagljivost svoje ogromne zemlje. Zato je Tolstoj končno lahko zavrgel celo sani današnji poi'-m države, ne da bi bil spravil v nevarnost samostojen obstoj ruskega naroda.
Drugače Masaryk, tn zastopnik državno nesamostojnega zapudnega slovunstvn, zlasti Čehov in Slovakov. Masaryk je poosebljena aktivnost, ki je potrebna posebno malim narodom, da si pribore svoj prostor na solncu. Zato je Masaryk proti tistemu nasilju, ki napada, /ugovarja pa upor zlu, po potrebi tudi s silo, kadar se brani pred napadi drugih, ker je v nevarnosti, du izgine s površja zemlje. Zu male narode vsaj pri današnjem mednarodnem položaju ni mogoč Tolstega nauk pasivnosti, z njim bi najbrže danes ne bilo češkoslovaške države, ki jc sad Masarvkovc aktivnosti, a t tuli postanek naše države je v tesni zvezi z njegovim imenom.«
Govornik jc dulje navajal, kako je Masaryk rustel iz mludosti, vedno z razvitim čutom za ponižane in razžaljene, kako se je vsestransko pripravljal za naloge, ki jih jc pozneje izvršil.
Masaryk je bil dosledno demokratičen. V demokraciji, v skupnem nastopu Nemcev in Čehov je videl rešitev problema Češke.
Tak je Masaryk. Tak je bil, ko jc nastopil proti domoljubarski neresnici Kraljedvorskega in Zelenodvors'kega rokopisa, v ritualnem pro-ccsu proti Hilsnerju in v Fried jungovem procesu. Tak je bil, ko jc med vojno vodil gibanje ia osvoboditev češkega in drugih tlačenih narodov izpod Avstrije.
Vse te napore je Masaryk telesno zmogel, ker je bil sam glasnik abstinen.ee in športa. Naši mladini je Masaryk vzor nepretrganega dela in nezlomljive volje za dosego najvišjih namenov naroda in človeštva.
Mladina je nato sjiontano vzkliknila viharen: »Živel!« predsedniku Masaryku.
Za lepo predavanje in prisrčne ovucije se je g. prosvetnemu šefu in mladini toplo znlivu-lil češkoslovaški konzul dr. Resi;
»Nihče ni gospodu predsedniku tako pri srcu kakor mladina in dijaštvo. Njeno blagostanje mu jc vedno srčna skrb in vedno ji skuša pomagati. To vam sporočam jaz kot konzul in se vam v imenu g. predsednika najlepše zunvaljujem !«
Učiteljski pevski zbor je nato dovršeno zapel Masarykovo najljubšo pesem -»Zašumeli lesi« ..., s čimer jc bila slnvnost zaključena.
Mladina je imela tu dan prosto.
Slavnost na vseučilišča
Nad vse slovesno se je izvršila proslava 80 letnice T. Musuryka v univerzitetni zbornici ob II dopoldne. Dvorana je bila okrašena z ju-biluntovo sliko. Proslave so sp udeležili najod-ličnejši zastopniki javnih oblasti, korporacij in organizacij, posebno častna in mnogoštevilna pa je bila udeležba akademske mladine.
Proslava sc je pričelu s petjem staročeške liimuc »Bivaly Čechove...« Pel jo jc akademski pevski zbor pod veščim vodstvom g. Franceta Marolta.
Nato jc rektor univerze un prof. dr. Dolence kratko očrtal pomen današnje proslave in pozdravil odlične udeležence: gg. ing. D. S e r n e ca , divizijske enerala S. T r i p k o -vičn, konzularni zbor /. doyenom gen, konzulom dr. P 1 e i n e r t o m un čelu :n posebej še konzulu ČSR dr. Resla, dalje knezoškofa dr. A. B. jegliča in škofa kondjutorju dr. G. Rožniunu, vse ostalo občinstvo iu akademsko mladino.
Slavnostno predavanje o Tomažu G. Masaryku je imel un. prof. dr. K. O z v a I d.
Predavatelj jc poleg navajanja zunanjih življenjepisnih podatkov o Mnsarvku pokazal tudi notranje poteze v Masarvkovi duši in njegovem značaju. Podčrtal ga je /lasti v treh potezah: kot proletarskega sinu, kot profesorja na praški univerzi in kot predsednika češkoslovaške republike. Masaryk je ugotovil, <la ima labilno duševno stanje sodobnega človeka svoj velik zgodovinski vzrok: boj novega svetovnega nnziranja s starim. Moderno polovičarstvo iu praznota je po Masaryku glavni vir v samomorilski ninuiji in je v veliki meri zakoreninjeno v sodobni irreligijoznosti.
Življenje se užiga edinole ob življenju. In Masaryk je postal svojemu narodu zares vodnik »tatiček« zato. ker ni iskal s specialistovsko rutiniranost jo in rešetul jalovih, življenju tujih t|unsi« problemov, ampak je načenjal resnična, kulturno-aktualna vprašanja, ki jih jc toku pristnega življenja jemal iz osrčja
kot predsednik ČSR je Masaryk I. 1919. iz-! javil o zahtevanem soeiali/iranju vsega življenja: Zlasti delavstvo si nc sme preveč ob-! ljubljati. Dvomljivo je namreč, ako bi se dc-j lavcem v prvem stadiju socializirunegii proiz-j vunjnnju boljše godilo, kakor pa pod kanitali-stičnim režimom. Ni izključeno, da bi bilo zanje nemara še slabše. Socializiranje ne zahteva žrtev samo od kapitalistov, temveč tudi od delavcev.«
»Pot. kakor jo jc liod.il Masaryk. je edino prava pot: priti iz naroda, dvigniti sc nad povprečni nivo, ako ti jo Bog dal potrebnih darov, potem pa ne držati križem rok, ampak se nesebično posvetiti resničnemu delu — za narodov blagor! Takšen je kolotek kulture, kjer hodi eno /. drugim oboje: demokratski v širino usmerjeni in pa aristokratski, to je v globino in v višino držeči princip.«
Akademski pevski zbor je nato zapel himno Kde d umov moj?«
Po predavanju dr. Ozvalda. ki jc želo mnogo odobravanja, je vnovič spregovoril rektor dr Dolenc c.
Spominjal se je tesnih ve/i. ki so vezale in še vežejo Slovenijo /. Musarykoni Pri njem se jc učil dober del slovenske mladine in nemajhna je njegova zasluga pri snovanju naše države. Naša univerza dunes pri jubileju, ni praznih rok in se more predsedniku dr Г G. Masarvku oddolžiti / najvišjim odlikovanjem, ki ga premore:
s častnim doktoratom.
Rektor je nato prebral brzojavko, ki jo je v četrtek odposlal:
Gospodu prezidentu Češkoslovaške republike.
T. G. Masarvku
Praga.
Profesorski zbor univerze kralja Aleksandra l. v Ljubljani Vas prosi, da blagovolite ob svoji rojstni osemdesetletnici sprejeti njegove najvdanejše čestitke. Čast mi je z radostjo Vam sporočiti, da Vam je univerzitetni svet naše univerze, podelil na svoji današnji svečani seji častni doktorat filozofije, poudarjajoč in priznavajoč s tem izredne Vaše zasluge, ki ste si jih pridobili kot znanstvenik svetovnega slovesa, kot odličen vzgojitelj akademske mladine ne samo Vašega temveč tudi našega naroda in kol soustanovitelj in prvi prezident Češkoslovaške republike. Čast mi je najvdaneje Vas prositi, gospod prezident, dn blagovolite to na jvišjo počastitev nuše univerze blagohotno sprejeti. — Rektor: Dolenc.
Ta brzojavka in sklep profesorskega zbora filozofske fakultete jc bil sprejet z velikim navdušenjem.
Konzul dr. Resi se je nnto zahvalil /a svečanost in sporočil da je predsednik Masaryk
častni doktorat ljubljanski- univerze / največjim veseljem sprejel
Rektor je nato prečita! še uduiiostni brzojavki lia Nj. Vel. kralja Aleksandru in predsednika T. G. Masaryka. ki sta bili sprejeti / navdušenimi Živio«-klici. Akademski pevski zbor je zapel še himno: «Bože pravde«, nakar je bila lepa slovesnost zaključena.
Proslava v liubljanshem radiu
V četrtek zvečer je radio Ljubljana prav lepo proslavil 80 letnico predsednika T. (i. Ma-•saryka. Ob pol 8 je imel pozdravni govor konzul dr. Resi. Rad:oorkcster je nato zaigral češkoslovaško himno, šestletni Jif-ek Resi pa je lepo dcklamiral pesmico tutičku Masaryku na čast. Gdč. Mufenka llnniiš je. pela tli solo speve in sicer: Novak Dve slovaški narodni in Zdenko Fibich: Pesem za glas, violino in klavir. Radioorkester j< nato igral češke skladbe i/ Smetanove Prodane neveste«. Bila je prikupna, dostojna proslava.
Svečana akademija v operi
Slavnostna akademija v p ros lavo Masarvkovc 80 letnice se jc izvršila snoči v opernem gledališču nad vse sijujno. Gledališče jc bilo popolnoma razprodano, občinstvo v slavnostnih oblekah in svečanem razpoloženju. Po ložah so bili navzoči številni civilni iu vojaški dostojanstveniki s svojimi ženami. Slavnost je načel operni orkester pod vodstvom ravnatelju Poliču. Odigral je \ sicer šibki zasedbi overimo opere Libuša« zelo elegantno, enotno vlito.
Znstor se je dv ignil in na odru jc odpel pol-noštevitni pevski zbor Glasbene Matice obe himni (češko in slovaško), ki ju je občinstvo stoje poslušalo.
Za tem jc nastopil bivši niinistei dr. kramar iu orisal potek Masurykovegu življenja: od osnovnošolskega učenčku preko ključavničarskega in kovaškega vajenca srednješolca in vseučiliškegu profesorja do prezidentu republike, poudarjajoč ves čas simbolične momente njegove izobrazbe, ki so bile značilni za njegovo poznejše delo. katero -e je vse sukalo le o bodočnosti, o osvoboditvi lastnega naroda.
Živa slika, zasnutek umetnika Vavpotiču, je v zelo pestri srečno zbrani skupini predstavita vlogo češkoslovaške republike in naše države. Bila je izredno okusna, živa. občinstvo jo je siknila zahtevalo, zuvesa sc je morala trikrat dvigniti.
Naslednja dva odlomka naše in češke glasbe. in sicer drugo dejanje Hasanaginice« in prvo dejanje / overturo : Prodane neveste«, sta prav tako, kot prej živa slika, manifestirala po-brutimsko vez inetl našo in češko državo. Prvo je dirigiral ravnatelj Polič, drugo pa dirigent Neffat. V prvi je bila nu višku gospa Thiery-Kuvčnikovu, v drugi pa je krepko vodil vso igro Betetto. 10j, kako jc bil naraven, živ v igri. kako zvočen v glasu! Orkester zasluži pohvalo za oba dela. vendar je bil v Prodani« zvoč-nejši. Če je bil zbor, ki ima v »HasnnaginicK sekundarno vlogo, v tem delil nekam rezerviran, jc bil \ Prodani nevesti« naravnost razposajeno živahen, poln iu točen. Zaključek akademije ni mogel biti lepši, kakor ga jc z izredno vehemenco podalo prvo dejanje »Prodane neveste« s svojo pestrostjo dejanja, glasbe in vrvenja na odru, kar vse je v podrobnem in v celoti kur najlepše podčrtalo pomen slavnosti.
Obrtniki in zavod zn
pospeševanje obrti
Ljubljana, 7. marca.
Našemu uredniku je I pod; dsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin dal sledeč odgovor na nn slednja vprašanja z ozirom na današnje :Ju'ro>-. :
1 Kaj je resnice, da Zbornica TOI ozir. Za vod za pospeševanje obrti noče sodelovanja z Obrtnimi zvezami, Obrtnimi zadrugami in gre-mijem?
Gosp. Ogrin je odgovoril:
•Zbornica, kakor tudi Zavod za pospeševanje obrli se je vedno, kakor se tudi še sedaj obrača informativno do imenovanih obrtnih in trgovskil institucij zn njihovo mnenje, katero, v kolikor smatra za pravo, tudi upošteva. Ako je iskale Zbornice informacije pri edlnicah, gotovo ni smatrala za potrebno ponavljati to še pri Zvezah, katero bi po svoji preraznoličnosti ne mogle nudit.' detajlnih informacij in bi bilo celo poslovanje prebirokratsko.
2.	Ali je zbornica vezana, se obračati edini, na zakonite (legalne) obrtne organizacije?
Gosp. Ogrin: »Ne! Zbornica, ki je zakonit institucija in sicer najvišja teh gospodarskih panog, je izvoljena i/, pripadnikov, trgovcev, obrtnikov in industrijalcev, ki so i/, svoje srede izvolil ožje zastopstvo, katero kot izvršilni organ deluj« in vsmerja delo in poslovanje v smislu sklepovza stopnikov. Taki sklepi so soglasni ali večinski.«
3.	Ali je res obrtni odsek Zbornice odklonil sodelovanje manjšine?
Gosji. Ogrin: Ne! Tako sodelovanje vedm pozdravljamo in smo stvarna mnenja vedno upoštevali.
4.	Ali ste res iskali zastopnike izven zadrug?
Gosp. Ogrin: Nismo vezani v nikakem oziru
na zadruge, ker je prišlo na zborovanju Zveze obrtnih zadrug lako daleč, da so hoteli zbornici in zavodu ukazovati tf»r se je zbornico blatilo. ZPO se ne more zanesti na informacije takih odposlancev zadrug, zalo se je iskalo zaupnikov, ki postanejo po zakonu o zbornici pravi zaupniki in dopisujoči člani Zbornice. Naloga ožjega odbora zbornice je da lo delo pripravi /,a sklepanje v plenumu zbornice. Iniciativa za to delo izide seveda od pred sednika.
3. Ali je res, da se je Zbornica ozir. Obrtni odsek izjavil za načrt, predložen po banski uprav1 za reorganizacijo obrtnih zadrug in lo brez zaslišanja zadrug?
Gosp. Ogrin: Večina odseka 10 proli 0 je res tak predlog sprejela, ker ni videla potrebe povpraševati za mnenje zadruge, osobilo pa nf Zvezo obrluih zadrug. 1/. prejšnjih večkratno podanih izjav je razvidno, da je velika večina za lo, da se dovoli zadrugam prost razmah in da najbol; uspešno delujejo kot strokovne zadruge, ali p: kol zveze podobnih si strok. Zato .je bil tak predlog vlade z veliko večino sprejet, kol edino prav in umesten.
(i. Ali je res imenovan ožji odbor ZPO Zbornice in zakaj ni zakonitih (legalnih) zastopnikom obrtnih organizacij v njej?
Gosp. Ogrin: Ožji odbor ZPO ni imenovan, ampak izvoljen po 19 članih širšega odbora, ki pa vsi pripadajo kakšni legalni ali zakoniti obrtniški organizaciji. Odbor je lo trojico izvolil 1er se ne da nič spreminjati. Storil jc- gotovo lo v interesu čim uspešnejšega dela. Ker ni bil v ožji odbor izvoljen tisti, ki bi bil v leni odboru tako silno rad, žo javno po časopisu naslavlja razne lesolueije na oblasti, kjer se izjavlja proti delu zavoda, kot pri izdaji lastnega strokovnega lisla, tečajev in vsega dela. kateri zahteva celo razpust Zbornice in je sploh proti vsemu, kar ni po njegovi volji. Zalo je širši odbor prav ukrenil, da je takega sodelavca v ožjem odboru odklonil.
Sloan-ov Uniment
odpravlja bolečinei!
Varuite se pred plîucnîmi Mm !
Ako zapazite, da Vaša pljuča niso v redu. namažite prsa takoj s Sloan-ovo Liniment mastjo Ni treba drgniti, kajti masi gre sama v kož.o do bolnega mesta, kateremu privodi svežo kri, a bolečine in neprijetnosti odstranjuje. Po težkem dnevnem delu ali po zadrževanju v naravi za časa dežja m drugih padavin je Sloan-ova tnasl odlično sredstvo za bolne mišice in skrčene sklepe.
Rabite Sloan -ovo mast proti revmatizmu, išijasu bolečinam v križu, v bokih, proti bolečinam distorzijc in kontu-zijo in proti vsem boleznim mišic.
Gener-Ino zastopstvo
Miš kov ić in Comp.
Beograd, Saraievska 70
Oob've se v vseh 'ekprnah in dregertish
Kîavern pust v Trstu
Trsi, 3. marca.
Pod Avstrijo je bil Trst znan kot najbolj raz- j sipno mesto, ko .je šlo za pustne prireditve. Bogati Tržačani so si takrat privoščili marsikatero drago pustno šalo. Po okoupaciji pu postaja tržaški pust I čedalje bolj pust. Letos so odpadle vse velike j pustne prireditve v mestnih gledaliških, ker se ; lansko leto niso obnesle. Denarja ni
Meščani čedalje manj obiskujejo javne lo- I k"le. Te dni so mtrali zapreti moderno kavarno 1 ,:Roma-. Zguba znaša menda 300.000 lir. V bližini so zaprli ludi restavracijo »Rinascente«, ker ni ne- ,
sta usoda je zadela ludi več drugih manjših loknlov.
I
Trgovka z be'imi sužnjami
Zločini proti človeškemu dostojanstvu.
Poročali smo že, da je bila v Subolici prijeta neka Juliska Lakatoš, ker se je bavila s trgovino z dekleti. V zaporu je Lakntoševa odkrito priznala svoije grde zločine. Ugotovljeno je, da je trgovina z dekleti organizirana in razširjena po vsej Bački. Organizirala pa je trgovino Lakatoševa 1er je Irgoviuo z dekleti izvrševala kakor obrt ter od nje živela, dobro živela.
Z lastnikom nočnega lokala v Kuli je n. pr. imela lajno pogodbo, da za vsako njemu dobavljeno dekle, prejme 50<) Dln. Zato je policija raz-! tegnila svojo preiskavo tudi 1111 druge kraje 1er |je ' bilo več sumljivih oseb zaslišanih že tudi v Novem i Vrb \su, Odžacih in Srbobranu. Ugotovljeno je. da j je Lakatoševa dobavljala žrtve v rednih presled-I kili ludi drugim lokalom na tako premeten način, da je vedno vodila policijo zn nos. Ta trgovina ji je tako dobro nesla, da jc že letos zaslužila več tisoč dinarjev.
Njene žrtve pa, ki jih je policija zaslišala, izjavljajo, da nisi* imele niti pojma, kuj ženska ž njimi namerava. Obljubljala jim je službo pestunj pri bogatih družinah. Tako so žrtve šele zadnji hip, ko je bilo žc prepozno, spoznale, kam so zašle. Sedaj jo v preiskavi 10 lakih loknlov. kjer se je teptalo človeško dostojanstvo in ženska čast.
Belokranjski kotiček
Naš piisi in pust. Bilo je batov in bilo je ma. škerad preko potrebe. Naš kmečki narod si lega več ne more privoščiti, zakaj, žepi so votli do tal. zato pa mestna mladež tembolj skrbi, da se stari običajo ne pozabijo. Dasi mora marsikateri fant šteti zadnje greše, katere bi po naravni in božji postavi moral dati svoji stari, siromašni mamici, da bi si mogla zanje osladiti kavo, pa mu njegova izgrešena stanovska zavest in nepreračunljivost ne more dati toliko uvidevnosti, odločnosti in samostojnosti, da bi pretrgal s tradicionalno zapravlji-vosti.,0, katera nam bo izpila ne le kri — saj ta je že skoro odtekla — marveč nam bo izsrkala tudi mozeg. Že samo gospodarska plal teh pustnih norčavosti nam je usodna da ne govorimo o težkih moralnih posledicah. Pa da bi te norčavosti vsaj pri tem ostale!
V Črnomlju se je priredila niaškerada prav nalašč za otroke. Povabljena je bila šolska mladina, ki naj pride leiiui primerno obiečena.
Mesto iln bi pri doraščajoči in dorastli mladini skušali le komedije čimbolj omejiti, pa se celo naši najmlajši v to navajajo in se jim take vceplja v kri prepričanje, da je to nekaj važnega, pomembnega, da naravnost neobhodno potrebnega V tisoče gredo izdatki za to otročjo maškeradt lega pa nihče noče videli koliko otrok je razcapanih, bosih in lačnih To naj bi bila naša niaškerada, da bi se kupila in razdelila revnim otrokom obleka, pa bi denar ne bil vržen proč, tleča b se pa vzgajala s tem v pravem duhu krščanske ljubezni in vzajemnosti.
Ne bodimo mi. siromašni belokranjci, mega-lomani. Če si Angleži in Francozi privoščijo lake komedije, saj si jih imajo odkod. Naše uboštvo pa tega več ne prenese.
fpo
Pomlad ob JVdriJi
F c h r u n r — m a j
Direktni V070VI via Mmiehcn—Trieeio—Ablta-.i» Vodllnn volcholctn:	иео1ла ex Stéphanie
PaloCH-Dellcvue dir. oh morju Izbo nI iipnzijeki nrnn/.mnji ml Ul mark višjr 500 posiolj. Vnak moderni komfort. Pri v. morslc-knp"Hl v hiši. Zalitovr. io takoj prospekte od votlstvn-. «•:. f unsr
Veličastna manifestacija za krščansko Rusijo v Mariboru
Jako mi je žal, pa gospod je še vedno hripav in Vas ne more sprejeti	— — —
Vem to, in ravno radi tega sem mu prinesel Kresival, tla bi jutri vendar enkrat lahko ž njim govoril.
A
(BAYER!
KRESIVAL vedno si priprav če kašljaš al pa si hripav
Maribor, 7. marca.
P ros v c tu i večer, ki sc je vršil včeraj pod okriljem B. C. M. (bratovščine Ciril-Metodove), se je razvil v ogromno manifestacijo krščanske misli pruti boljševiškemu preganjanju krščanstva v Rusiji Velike množice so napolnile do zadnjega kotička dvorano Zadružne gospodarske banke, ljudje so stali v preddvorani in še na stopnicah, stotine ljudi je odšlo, kor ni dobilo prostora Udeleženci so bili i/ vseh krogov mariborskega prebivalstva, od inteligence, meščanstva do preprostih delavcev, delavk in mladine. Zastopana je bila tudi ruska kolonija v Vurbergu, na čelu ji dr. Boleslav Oko-loknlak.
Točno (»b S je otvoril zborovanje dr Oukala, preds dnik BCM lav. škofije. Poudaril je, da se sirom sveta vršijo manifestacije za pregaujr ne kristjane v Rusiji; v Londonu, Parizu ш Genovi so kristjani vseh veroizpovedi nastopili proti boljševiškemu terorju, sam papež Pij XI. se jc v posebni okrožnici zavzel za mufeniško Rusijo, v Jugoslaviji pa je prvo niaiiitestačno ïborovanje za Ruse danes v Mariboru. V Mariboru je vzkipela eirll-motodijska ideja v slovanskem srcu nepozabnega Slomška, tu se dviga prva topla javna beseda za tlačene naše slovanske brate.
Nato je nastopil vodja ACM, iipš neumorni prélat dr. Grive«, in v sijajnem, pesniško navdahnjenem govoru naslikal vse mučeniško trpljenje ruskih kristjanov in pcmrzoril svoja izvajanja z originalnimi skiopličnimi slikami. V uvodu je ožigosal kratko in jedrnato načela in metode boliše-viških brezbožnlkov in prikazal vso besnost in de-monično zlobnost boljševiškega brezboštva, ki sistematično ruje iz človeštva korenine vsakega verstva. še nikdar ni brezboštvo v zgodovini tako bo-stialno-blasfemično skrunilo Boga in vero! Po vrsti
jo nizal satanska dela boljševiške podivjanosti. V milijonski nakladi izhaja llrezbožnik--. tiska se v ruskem, nemškem, angleškem in francoskem jeziku ; valovi boljševizma pljuskajo že preko Berlina. Pariza in Londona. Z neznanskim nasiljem so ugonobili boljševiki vsako svobodo vesti iu prepričanja, 20 000 najuglednejših ruskih voditeljev krščanstva, duhovnikov, škofov in laikov ždi in umira na Soloveekih otokih v mrazu, tedu in pomanjkanju Na tisoče cerkva so spremenili v niu-gacine, boljševiške pisarne iu agitatorične lokale, med njimi tudi prekrasno katedralo sv. Vladimira v Kijevu. Samostan sv. Simeona pri Moskvi so du tal porušili in z dinamltom razstrelili, lversko Bo-"orcdico so odstranili, njeno kapelico pa razdejali. По solz so bili ginjeni gledalci, ko je g. prelitt jiodal slike nebeško lepih, nedosegljivih ruski!) ina-don, slavnih ruskih katedral v Kijevu, Kas nu, Moskvi — mojstrovine nedosegljivih um 'mikov Nestorova, Vàsneca i. dr Impczantno-strašna jo bila slika boljšoviškogu razdejanja ruskih svetinj in tisočletne krščanske narodne kulture, ki jo je podil g. predavatelj. Uničujoče bi vplivalo njegovo predavanje na duha, ko bi ne znal p. prélat s slikanjem ruske vere iu globoke kršč. ruske preteklosti obudili v poslušalcih nade v boljšo bodočnost Rusije. Njegov preroški glas je ob slikah prekrasne kijevske in kaznnske Bogorodice izzvenel v klic: Rusija bo vstala, ne ho podlegla in obtičala v umazanem blatu, » katoro »o j» pogreznili boljševiki. S to vero v sveto Rusijo je kop' 'voj nepoposno lep govor g prebil.
Po njegovem govoru je prečilal resolucijo B. C. M. in Prosvetne zveze g. dr. Mirt. Nnlo je dr. Cukala ob vsesplošnem odobnvaniu zaključil sijajno protestno zborovanje, pevsko društvo Maribor pa je pod vodstvom g. Gašparifa lepo zapelo mogočno pesem: Povsod Boga.
it V službenih nnvinah št. 52 od ti marca t. 1. jo objavljen rZakon o zdravstvenih občinah, dalje Zakon o bolnicah , »Pravilnik za izvrševanje zakona za zaščito avtorskega prava , :: Pravilnik za ustanovitev strokovnega svela v avtorskih z. de-vah in Pravilnik glavnega sanitetnega sveta kraljevin'1 Jugoslavije .
Gozdarsko-lovska razstava in slikarstvo. Na gozdarsko-lovski razstavi, ki bo letošnjo jesen v prostorih Ljubljanskega velesejma, hočemo pokazati tudi umetnost, ki je vezana z gozdarstvom, posebno pa 7. lovom Poleg starih večkrat prav umetniško izdelanih in okrašenih lovskih predmetov, bomo razstavili tudi lepe pokrajinske in živalske slike . kipe in fotografije. Koliko lepih motivov je v naših gozdovih iu planinah, koliko krasnih prizorov se nudi zunaj v večno lepi prirodi turistu in lovcu. Oba si želita primernih slik in fotografij, ki bi jih za vedno spominjale na dni užite v prirocli. Marsikateri slovenski slikar bo imel priliko razstaviti take slike in bo najbrž med lovci in veleposestniki našel preje kupca za lepo stvar, kakor pa kje drugod. Kdor na še ni delal takih umotvorov se mu nudi prilikn kuj primernega zasnovati in razstavili. V ljubljanskem Zou. ki se nahaia sedaj v prostorih velesejma, so razne živali vredne in primerne za tozadevni studii. S takim delom pa bi bilo zelo ustreženo tudi vodstvu razstave, ki bo pač gledalo na to, da okrasi razstavni prostor s slikami, ki bodo nekai nudile z umetniškega stališča in bodo tudi pokraiinsko in prirodoslovno pravilno izvedene. Vse tozadevne informacije dobite vsaki dan v pisarni za prireditev gozdarsko-lovske razstave na velesejmu.
Splošna malolelezniska družba d. ti. v Ljubljani sporoča, da v interesu rednena avtobus-пеца prometa na progi Vič—Črnuče uvede od ponedeljka dne 10. I. m <H;!e nov vozni red, in sicer tako, dn hod o voz' 'i avtobusi na progi Ljubljana —Jefî'a—Črnuče samo od Kongresnega trga do Črnuč in obratno, avtobusi nn orogl Ljubljana- Vit-pa oïl Hararskera dvom na Vič in obratno. Železniški prelaz črz l)u»"jsko cesto je čosto zaprt radi vlakov, vs'od i*esir je zaostajal promet no samo na progi Liubliana—Črnuče, ampak tudi na progi Ljublrna—Vič in avtobusi niso mogli redno od-lin ati in prihajati. Ker bosta vozila na progi Ljubljana—Črnuče ods'ej redno dva avtobusa samo do Kongresnega trga iu obratno, bodo mogli avtobusi točno prihajati in odbijati po novem voznem redu in bodo odpadle vse dosedanje event. pritof.be radi nerednega prihajanja in odhajanja avtobusov. Nov vozni red je razviden na vseh postajališčih. na kur občinstvo šo posebej opozarjamo.
Splošna maložel. družba «I. d. v Ljublj. it Amerikanski Ave Maria koledar za 1.1930 združen z spominsko knjigo I. vseslovenskega katoliškega shoda v Chicago ima še nekaj izvodov Jucoslo- anska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 40. Knjigo krasi veliko število slik krajev, zaslužnih delavcev, manifestacij slovenskih organizacij v Ameriki, potek katoliškega shoda v besedi in sliki, popis iu poročila slovenskih naselbin ter kratek seznam slovenskih župnij in slovenskih duhovnikov ter redovnikov in redovnic. Znanci in prijatelji na-
ših izseljencev bodo našli več poznanih obrazov in obilo zabavnega materijala v tej knjigi. Priporočamo.
* Oilopedski zavod Aiene v Ljubljani.
Šubiceva ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladini s skrivljeno hrbtenico, z okroglim brbtoni, znaki grbe. visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami. olrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. — Uradne ure vsak šolski dau od 15 do pol 18.
Ljubljana
Kai bo danes 7
Drama: Glavni dobitek-.*. Premijera. Izven.
Opera: rvErnani«. H.
Ivckarn«: Nočno službo iniayo: dr. Piceoli, Dunajska cesta 0 in Mr. Bakartič, Sv. Jakoba trg 0.
0 Naval na Ljubljano. Zaradi Masarykovih svečanosti je bil včeraj p-avi naval iz okoliških občin v Ljubljano. Vsi avtobusi so bili nabito polni. Mnogo ljudi je prišlo tudi z železnico v Ljubljano. Ljudi sta pač zanimali dve točki: sprevod In pa razsvetljeni Grad z magistratom No, vredno je že bilo enega kovača, da »i človek oboje ogleda.
0 Iz pisarile Vincoiicijevp družbe v Ljubljani. Člani Vincencijevlh konferenc so ponovno vabijo, da se jutri (prvo postno nedeljo) poluoštevjl-no udoleže proslave družbenega praznika. In sicer: zjutraj ob tričetrt na 7 skupne cerkvene .slovesnosti v marljaniSčni kapeli, popoldne ob pol štirih pa e'ovesnih lltanij in potem zborovanja v mari-jnnišcni dvorani.
0 Vsi lastniki motornih vozil, ki jih imajo prijavljena pri upravi policije v Ljubljani, se poživljajo, da dvignejo pri upravi policije v Ljubljani, soba ši. 18 nove evidenčne tablice za svoja vozila. Istočasno se morajo pri navedeni oblasti izročiti dosedanje evidenčne tablice.
0 Šentjakobski trg. Živilski (rg na šentjakobskem Irgu se nikakor ne moro razvili. Sedaj prodaja na trgu samo en prodajalec In še ta. vsaj zdi se lako, ne proda bogveknj. Kje je napaka, da se ta trg ni povzpel vsaj do one živahnosti, kakor je na primer na živilskem trgu v Spodnji alški, je težko ugotoviti. Zdi se. do je dobro volje manjkalo povsod: pri mestni občini, pri konzumeutib ln pri prodajalcih.
0 Mali zoološki vrt. V Ljubljani Imamo, oziroma ga še nimamo, večji zoološki vrl. to je društva :>Zoo , ki je pa dostopen javnosti samo ob večjih razstavah, kakor ho na primer spet letos ua velesejmu. Innnio pa v Ljubljàn- še mali zoološki vrl. To je vrl okoli II drž. ginmnzjje. Pozimi so Ijudie ob solilfnih dnevih pogosto opazovali na tem vrtu tri liubke srnp, ki so se sprehajale tod po trati ln se še sprehajajo Sedaj pa sta se poleg srn na tem vrtu pojavili še dve beli štorklji. Njuno filozofsko brezbrižno vedenje povzroča mnoge veselja mladini in vsikomur. kdor pride tod mimo
0 Legitiirucijc in znižane vozovuice za vele-sejem ua Dunaju, Pragi in Budimpešti se dobo samo pri :>Pulniku Tourist Office' v Ljubljani, Dunajska eesta 1, pulafa Ljublj. kreditne banke.
Keîetfa*
Sobota. S. inarca: .Janez od Roga. spoznava-vec; Filemon. mučenec. Prvi krajec ob 10.58 Her-schcl napoveduje za nocoj — dež m sneg.
Osebne vesti
—Porcka. V M o š n j a h sla se 3. marca poročila g. Jože A r h, oskrbnik gradu Podvin in gospodična Angela Globočnik iz Zg. Otoka.
Iz, vojaške slui.be. Po službeni potrebi so odrejeni za pobočnika 'J8. pešpolka peh. poročnik Vladisl v Srbek; za vršilca dolžnosti pomočniku blagajnika glavne blagajne računskega odseka v kontrolnem oddelku in monrriee nižji vojni uradnik 111 razr. ekon. stroke Bogomir Nel.ihli; za vršilca dolžnosti knjigovodje nič. odseka v kontr. oddelku min. vojske in moru. peh. kap. I. razr. Slavko Farkaš; na službo v grab- ni odsek inžonjpr-sko-tehnlčnega oddelka min. vojske in inorn. višji uradnik IV. razr. inž. tehn. stroke Anton Sep in na službo v fortifikacijski odsek inženjersko-tehn. oddelka min vojske in inorn. nižji vojno-tehnični uradnik III r:.zr. inž. tehn. stroke Milan Koprivec.
K o vi grobovi
-f- V Dol. Logatcu je umrl 0. ! ni g. Andrej Mu sec, posestnik na Martin hrihu Pokojnik je bil dolga leta član načelstva Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu ter bil vnet zadn13.tr. Pogreb bo danes ob 5 popoldne.
N. p. v m.!
Mala kronika
■k 70 letnico g. Jožeta Gostinčnrja. ki lio
tO. marca, proslave krščansko sociulintične delavske organizacije na slovesen način 18. in >9. marca. Dne 18. marcu ob 8 zvečer bo v dvorani Delavske zbornice svečana akademija krščanske delavske mladine. Na praznik 19. marca zjutraj ob 8 bo sv. maša s sv. obhajilom v cerkvi sv. Jožefa, ob 10 pa slavnostno zborovanje krščansko soeiulističnegu delavstva.
-k Kdo je zadel glavni dobitek? Pred včerajšnjim se je vršilo žrebanje razredne loterije devetnajstega razreda. Izžrebana je bila srečka 58.824 7. dobitkom 250.000 Din. Srečka ima osem četrtlnk. Štiri četrt.inke so bile prodane v Beleradu, ostale štiri pa v Nišu, Ljubljani in v Zemunu.
•k Prijet sol jut nnših izseljencev. Pred nedavnim smo poročali o drzni goljufiji, ki jo je izvršil neznan slepar v Parizu in ogoljufal sedem nabili izseljencev za zadnje prihranke. Pariška policija je sedaj tega goljufa aretirala. Goljuf ni jugoslovanski državljan, temveč je. knkor sedaj poročajo, neki Bolgar 111 mu jc ime Gedkev. Gedkev je obložen še nekaj podobnih goljufij. Priznal je vse.
if Dve liombi so neznanci vrgli proti nekdanjemu »Narodnemu domu pri Sv. Ivanu v Trstu na predpustni četrtek okoli dveh ponoči. Do devetih zvečer se > vrši! v dvorani, ki so jo pred leli zmedli fašisti, ples Balille; udeležili so se otroci v maskah, škode ni bilo; ena izmed bomb je napravila majhno luknjo v zid
•fr Donavi manjka vode. Zadnjih 14 dni so naše reke, posebno pa Donava, tako upadle, da se je plovba ponekod morala že ustaviti. Ker je biln letos vredno mila zima, se je plovba po Oo!i«v: «'čela že s'c«-ii IV»bruarj». Sedaj pa je Donava z«čelu zelo upadati; od Po/lina do llu-š.'itka jo [iod 110; .1.ido. V Jugo.-I.iviji je na mnogih mislih d<jpn>sku struga danes nižiu kakor kadarkoli doslej Pri čereviču je vodi tam. koder vozijo ladje globoka le še 160 cm Sedaj ni reje tam vo/.iif le ге plitki čoln' n nc-u 1 i«"Ženi vlačilci. Pri Novem Sadu je v teku M dni upad'a voda od t<5 nad uornuilo le.i 4i pod uorninlo.
ir Avtobusni proinct med Bohinjsko Bistrico iu Radovljico se zopel otvori v ponedeljek 10. marca. Vozil bo štirikrat tedensko: v ponedeljek, sredo, petek in soboto. Odhaja iz Bistrice ob pol osmih 111 ima v Lescah zvezo z ljubljanskim in jeseniškim vlakom.
~k Pri zastrupi jen jih. ki jih povzroči pokvarjena Uranu, dalje alkohol, nikotin morfij, kokain in opij, je uporaba narav ne : Frnnz-Josef« grenčicc zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zu-strupljenjih s svincem »Franz-Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. .Frauz-Joset': grenčica se dobiva v lekarnah, tliogerijah in špecerijskih trgovinah.
Aleksa Storženko.
Švanka
(Konec.)
Potočki se je stisni! v kot in ves blažen prisluškoval, kakor da bi mu kdo z maslom potegnil preko duše, tako se mu jc zdelo ob tej molitvi. Takoj je spoznal, da je bil to oni šlahčič, katerega je včeraj tako premlatil. Po molitvi se je obrnil Kondratovicz h Potocke-aiu in ga vprašal:
»Kaj delaš tu, stari?«
■Molil sem, blagorodni gospod,« je dejal Potočki in se globoko priklonil in zakril obraz t beraško malho, da bi ga šlahčič ne spoznal.
■ Imaš li iglo?«
Glej, kako razumno«, je pomislil Potočki, i najbrže že ima iglo."
Imaš iglo«, je zagrmel šlahčič nad Po-tockijem kot razsrjena žival.
»Ne blagorcdni gospod«, je odvrnil Po-lacki. Hitro je hotel k vratom in jc misli; »Tu sem v svojo nesrečo naučil moža! Da me ne bi pretepel tako kot včeraj jaz njega!«
>Ne,l?« je zakričal Kondratovicz in iztegnil roko. Glej sem,« je rekel, »Jaz kot častil šlahčič, ki imam nekaj oralov zemlje, dva konja, kravo, štiri prašiče, imam šivanko, da mi ni treba hoditi strgan in ti lopov, bregešar, cigan je nimaš!«
Tako je rekel in ga prijel za glavo. Najprej ga je močno zlasal, nato je utaknil njegovo glavo med kolena in ga pričel bičati. Bičal ga je in bičal ter govoril: »Tako nam je velel nai oče Potočki Boufiiti butce in Jih pripeljati k
pameti. Nisem jaz, ki le pretepam, temveč njegova lastna roka je, ki te tepe.
Udarjal je po njem, dokler se ni zgrudil Potočki brez zavesti. Ko se fe šlahčiču pomirilo srce in jeza, je še pljunil na Potockega in se vrnil k sorodniku.
»Torej, kaj je?« je vprašal sorodnik, ko je ugledal Kondratovieza.
^Pošteno sem ga j)retepel,< se je smehljal Kondratovicz, »še po lednih se bo spominjal igle,«
Tedaj se pa spravi kmalu odtod, da tc ne prezrači na vešalih.<
»Zakaj?« Ali mi ni ukazal sam poučiti butce!« In jaz nisem pretepe! njega nego nekega berača in to ne s svojo, marveč z njegovo roko Sicer pa, kam se skriti pred Potockim, bilo ludi, da bi šel na drugi svet, ker nu tem svetu se človek ne more skriti.«
Tako je, toda glej! Ti sam veš, da jc pri teh niagnatih pravičnost kot ciganova srajca, prekratka je in zakrpana. In pravičnost je pri njih kot palica v roki, s katerim koncem hoče, s tistim le pa tepe.«
Tako sta govorila in čakala, kak glas bo prišel o Potockem. Tedaj je prišla prav od gospodarjeve hiie dekla k sorodniku in povedala, da se je Potočki včeraj na lovu prehlndil in sedaj leži težko bolan.
Dan nato, baš ko sta prišla iz cerkve, je pritekel kozak:
»Ali je tu gospod Kondratovicz?« je vprašal.
»Tu je«, je odgovoril sorodnik in ga vprašal, zakaj ga hoče.
Hctman ga kliče k sebi, naj hitra pride!-!
Kondratovicz je šel pogumno k Poiocke-mu. »Kar pride, pride in kar bo, bo vrag dal.:< Komaj ga je ugledal Potočki, je že zaklical: »Torej imaš sedaj iglo7« samo da ni vprašal tako kot zadnjič, nego milostno sc smehljajoč.
»Da, preblagorodni gospod« 111 pokazal šivanko. Potočki jo je pogledal, ko da je ni še nikoli videl in vendar niso samo njegove oči temveč tudi njegov hrbet že videli lo šivanko-»In še nisi imel prilike poučiti kakega butca?«, je vprašal hetman in pogledal šlahčiču v oči.
»Kako da bi ne imel prilike, preblagorodni gospod«, je odvrnil jjogumno »Vîeraj sem srečal v kapeli berača, lega sem pošteno pretepel. Dolgo bo pomnil to šivanVo.«
Nato ga je helmnn spraševal, kdo je in zakaj je prišel sem. In šlahčič mu јз povedal vse. Hetman ga jc milostno poslušal, vzel polo papirja, ga popisal in rekel:
»Vzemi to povelje in ga predaj prvemu ekonomu, in vse se bo tako zgodilo, kot se nth ne sanja.«
Kondratovicz se jc zahvalil hetmanu, poljubil rob njegovega oblačila in šel v pisarno. Komaj je ekonom prebral pismo, jc še bolj odprl oči in zaklical:
»2e nekaj let služim njegovemu preblago-rodju in ni mi dal niti desetine te vsote, in sam vrag oče naj ve, zakaj in komu podari zemljšče.«
»To je moja zemlja«, Jc rekel Kondratovicz, »še od očeta. Saj mi ne da svojega, temveč le to, kar mi je uropal gospod Tridurski-« ■ Ne tvojega, čujj Folocki je zaukazal li dati
k tvojemu zemljišču še trikrat toliko in poleg tega šc dvesto zlatnikov.«
>Tako se ti smili tuja zemlja, moj hrbet pa ne. Predvčerajšnjim mi je naštel Potočki dvesto udarcev, danes dvesto cekinov, naj-prvo okusi udarce, potem mi pa zavidaj milost njegovega blagorodja.«
Ko je imel Kondratovicz denar in uka? za gospoda Tridurskega, se je zahvalil sorodniku za svet in se odpeljal domov ves srečen in vesel. Čeprav še ni imel hrbta ozdravljenega, vendar srce in pamet sc nista bala ničesar.
№ šc minil teden, ko se je odpeljal Kondratovicz, ko je pritekel Tridurski in se vrge^ Potockemu k nogam,
»Usmili se me, preblagorodni gospod,« je dejal, »ta pes Kondratovicz me je skoraj umoril, pretepel me je, da sein bil že napol mrtev in mi skoraj odtrgal glavo.
»Zakaj pa?«
»Vrag vedi zakaj. Srečal me je samega v gozdu in me vpraîal: »Imaš iglo. Nc!« sem mu odgovoril. Toda on jc zaklical: ^Ah, li lopov, glej sem«, Je rekel med tem, ko jc pokazal Iglo skrito v rokavu, »jaz meščan gospoda Potockega, jaz jo imam in li hlapce, ki si se prjtcpel od nekod k nam, nimaš nobene. Prijel me je za lase in potegnil s konja ter pretepel. In pri tem je še rekel; »Tako nam je velel naš očka Potočki poučili tepce in jim dati razuma. Nisem jaz, ki tc pretepam, nego nje gova roka jc, ki tc tepe.«
Gospod Tridurski je verjel, da se bo gospod Potočki razsrdil, ko bo zvedel to novico in pustil obesiti Kondratovieza. Temu pa je
RC KOBORBE
HOTEL UNION Danes v sob o to ob 8.15 zvečer Predzadnji večer rokobor)
Tri odločilne borbe
ODLOČILNA BORBA 2QUATORE proti WEHRAM
ODLOČILNA BORBA MRNA proli KOP ODLOČILNA BORBA v prostem ameriškem stilu JOHNSON proti WEHRAM
Predprodajavstopnic où 2 do 4 popoldne pri blagajni v hotelu -Union«!
Maribor
Gospodarstvo
Bodočnost nalili govejih pasem
Z zakonom o Hvinoreji so nam obljublja rajo-ltiranje govejih pasem v celi driavi, za Slovenijo pa ee zagotavlja, da bo vpeljana menda izključno atmentalska pasma. Na vsak način bi bilo potrebno in pravilno, da bi se sklical« pred objavljenjem
pravilnika anketa vseh v lo poklicanih In merodajnih činiteljev, zastopnikov kmetijskih organizacij, živinorejskih zadrug, banskih oziroma okrajnih
b
ooer večer
kmetijskih svetov (zakaj pa imamo te zastope?), kmetijskih Sol Itd., na kateri bi se čulo mnenje interesentov samih. Zadeva je tako važna, da bi
bilii prevelika naglica usodna za dolgo dobo let.
Ce hočemo presojati namero o rajon i ran ju oz. izmenjavi nekaterih naših dosedanjih govejih pa-
□	CHrlknta proslava 25letiike odersko-umet-ftiskegn snovanja J. Diuioš-Oradiša v tukajšnjem teatru je pokuzala. kako Je jubilant prirastel k srcu mariborski gledališki publiki. Hiša je bila čisto razprodana ter zasedena po slavljenčevih številnih prijateljih in čeetilcih; slavnostne predstave sta se udeležila tudi okrožni inšpektor dr. Schaubach ter mestni poveljnik generalštabnl general Živko Sta-nisavljevlf. Pred samo uprizoritvijo -Našega gospodu župnika« se je dvignil za sto r in na odru je stal celokupen ansambl z upravnikom dr. Brenči-čem na čelu ter s slavljeneem J. Danešem v sre-dini. Prisrčne čestitke so izrekli upravnik dr. Brenči?. režiser J. Kovič v imenu ansambla ter zastopnika moškega in ženskega zbora. Nato je gledališki tajnik D. Oorinšek prečita! številne brzojavke, ki jili je slavljenec. prejel iz najrazličnejših delov naše države, pa tudi iz inozemstva. Med drugim so poslali čestitke Narodno gledališče v Ljubljani, dramaturg O. Župančič, okrožni inšpektor dr. Schaubach. klub mariborskih časnikarjev, klub celjskih književnikov itd. Sledila io zahvalna beseda slav-ljenïevtt. šo celo ob slavnostni priliki osvežena s toplini humorjem 1er vedro šega vos t jo; ob zaključku zahvalnega govora se je obrnil tudi do dijaške mladine toi se ii prav toplo priporočil zn nadaljnjo naklonjenost. Vch večer je bil slavljenec predmet živahnega aplavza iu frenetičuega vzklikanja hvaležnega občinstva. O sami uprizoritvi -Našega gospodu župnika sledi podrobnejše poročilo v eni prihodnjih številk.
i..! Smrtna kosa. V visoki starosti 81 let jo preminula zasebni ca Ivana Celerič. iz Pobrežja, Cer-kovška ulica 29. Pogreb pokojnice jutri ob t.5. uri iz hiše žalosti 1111 magdulensko pokopališče. —• V bolnišnici je umrl v -tarosti 39 let krojaški mojster Ivmi Aristovčik. Pogreb jutri ob 16. uri na mag-dulenskem pokopališču.
j Nocojšnjega koncerta ljubljanske Glasbene-Matice se udeleži tudi skladatelj I.ajovic iz Ljubljane.
i j Prosvetni utrinki. Krščanska ženska zveza ima jutri ob po! 17. uri v dvorani Prosvetne zveze predavanje o verskem življenju v Bolgariji. Predava prof. Sedlvv. — V Prosvetnem kinu se predvaja danes in jutri ob pol 17. in pol 20. uri film o gimnastiki; sledi znan» šaloigni >Dobri vojak avejk . — V Ljudski univerzi predava v ponedeljek zvečer prof. dr. Janko Kotnik o največjem angleškemu dramatiku B. Shuwu. Na gramofonski plošči se Iki proizvajal tudi edeu njegovih velikih govorov.
Cl Smuškc tekme nit Pohorju — odpovedmi*.
Radi neugodnih snežnih razmer «o se nameravane, smuške tekme, ki bi so imele vršiti jutri, morale odpovedati.
Гј V krajevni odbor Narodne odbrane pridejo v smislu izvolitve na ustanovnem občnem /.borit ter tozudevnega sklepu na Četrtkovem sestanku: prof. Kenda kot predsednik, polkovnik Publikovic kot podpredsednik, Arnuš, Itode, Peric, dr. Vatovec in dr. Vuuhnik kot odborniki. V okviru pravil so se osnovale tudi posamezne sekcije.
□	Vlomilci v pisarno podjetja Rifmun obsojeni. Včeraj dopoldne se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti obema osumljencema Cesarju in Junžeku, ki stn obtožena, da stn v noči nu 18. december v družbi s Kulohoin izvršila vlom v pisurniške prostore tukajšnje stavbne tvrdke Kitnimi, katera je oškodovanu za približno 70.000 Din. Pri aretaciji omenjeno trojice v Splitu so našli pri njih samo šc. 14.000 Din. Proti hulohu se je postopanje ustavilo, ker pride pred mladinski senat, Cesar pa je bil obsojen nn dve leti in Jnn-šck na tri mesece zuporu.
□	Zdravje v Mariboru. Od 1. do 7. marca so obolele v Mariboru in okolici nu nalezljivi bolezni štiri osebe. I11 sicer ena 11a škrlntinki, dve nn ošpicah, ena na Senu — ena oseba jc pa na posledicah davicc umrl«.
L.....,1 i ,i ii 1 1 BggggggBgggacBg
bilo to vseeno. Smejal se je, da se je držal za trebuh. Da bi vzbudil sočutje, je povedal Tri-durski, kako težke pesti ima Kondratovicz. Temu se je smejal Potočki še bolj, migal z nogami in se burno krohotal.
Kako bi tudi ne vedel, kako roko ima Kondratovicz! Ko se je nasmejal, je vprašal Tridurskega: »V kateri šoli si se li učil?«
»V Mynsyrizu, pri piaristih, prcblago-rodni gospod«, je rekel Tridurski.
In če si se naučil in tvoje učitelje poslušal, a'i si bil zato plačan?«
»Kako tudi ne? Patri so mi obesili bakrene amulete na verižico in mati mi je stregla z marcipanom in mandeljni.«
»No, ko se vrneš na svoje posestvo, tedaj daj Kondratoviczu lakoj sto cekinov, zato ker je bil dober učenec.
Gospod Tridurski je hotel nekaj ugovarjati, tocla Potockega ne prepriča, kakor je enkrat rekel, tako je tudi ostalo. Njegova volja je kol zakon, tudi on sam se ji vkloni kot kmet pred gospodom.
Dolgo so se veselili ljudje šivanke. Prav veliko jih jc občutilo, mnogokaterega je zba-dala. Imel je kdo sovražnika, tedaj ga jc ni-hrulil:
»Imaš šlvanko?« Ako je ni imel, tedaj je bil tepen in obrcan. Do, celo k Potockeimi so sc hodili priloževnt. Tod« on se je smejal in dal denar šc onemu, ki je pretepal. Kakor hudiča s križem, tako so se branili privandrov-cev in potepuhov s to iglo. Ako pa se je kdo kam peljal, tedai mogoče ni v»c! sehol kruha, gotovo je spravil iglo v rokav
sem v Sloveniji, se moramo vprašati: 1. Ali Je potrebno nadomestiti sedanje pasme z drugimi? 2. Kako koristi bomo imeli od tega?
V Sloveniji moremo s pridom in dobičkom gojiti samo pasme za kombiniran užitek in dalje samo one. ki niso preveč razvajene kar se tiče krme in nege. To so dejstva, ki se ne dajo utajiti. Naša živina nam mora dajati primerno množino mleka in mora bili sposobna tudi za delo in pitanje, kor našo tržne razmero niso take, da bi se mogli vreči samo na proizvodnjo mleka ali mesa ali delovne živine. Samo če je živina nn vso tri užitku kolikortoliko dobra, se iz-oguemo velikemu riziku v živinoreji in raznim pretresi jajeni. ki hi nustali vsled nienjajočih se tržnih razmer.
Zato tudi vidimo, d« se v Sloveniji goje v pretežni večini pasme, ki odgovarjajo navedenim zahtevam. Ce izvzamemo monlnfonsko živino, ki jc
vsled svoje velike zahtevnosti in nagnjenosti k tuberkulozi popolnoma neprimerna za naše kmetske živinorejce, če izvzamemo dalje našo izvrstno bohinjsko živino, ki jo lahko prištevamo pinegavski in ic računamo )>oniursko 1er sivo enobarvno živino na Dolenjskem za eno in isto pasmo, imamo v Sloveniji do sedaj razširjene in priznane le -1 pasme: pinegavsko, enobarvno siv o (pomursko), ma. riiadvorsko in siuinntnlsko. 'Ге pasme so se deloma žc od nekdaj gojile, po naših krajih ali vsaj že dolgo dobo lei (pinegavska, marijadvorska), deloma )« so jih v zndujill desetletjih uvažali, bodisi za čisto rejo (stmontalskn) ali pa v svrho križanja in zboljšanja domaČo živine (|>onitiree in moniat'ouce za sivo enobarvno živino). Po nekaierih krajih so živinorejci svojo živino že precej /.bolj-ali, zlasti tam, kjer uspešno delujejo živinorejsko zadruge. To velja za vse pasme. Kjer so živin-,reci svojo živino smotreno odbirnli in kjer je bil živina deležuu dobre nege, zlasti dobre pašo in je imela dobro irav-niško .seno, tam so se užitki živine dvignili, kjer pn leii pogojev ni bilo, tam je bila mlečnost ludi za molžo dobro pasme neznatna. Poznam več krajev, kjer goje simentalsko govedo, ki pa dajo mani mleka kakor piiugavsko ali murijadvor-ko, kjer lii-to dobro negujejo. Nisem proti simentnlski pasmi, trdim samo, da Je pasemsko vprašanje veliko manjše važnosti, kakor se to splošno sodi. Zlasli nepoučeni ljudje, ki v živinorejskih vprašanjih nimajo znanja in izkušenj, zelo radi načenjajo pasemsko vprašanje, mislec, da je vsa bodcčnosl naše živinoreje edvi.--.na ravno od pasme. Kaka zmotni Mirilo lahko I rdim. da naše živinoreje ne bomo 7,boljšali z nepremišljenim menjavanjem pasem, ampak «amo s smotrono, dosledno od biro (.^lekcijo) in i, zboljšanjem trav niš Iva in pašništva. Manjka nam dobro delujočih zadrug, največja zapreka ž.ivinorojl pn so naši zanemarjeni travniki. Tukaj jo hvaležno iu ptodonosno jiolio za udejstvovanje. Hic Rliodus! Dokler pa Ieli pogojev ne zboljšamo, je zastonj vsako menjavanje pasem z žtalitnejšiml. škoda za trud in denar!
Da je temu res tako, vidimo ludi pri drugih narodih, ki so v živinoreji mnogo naprednejši kakor mi. Berite samo nemške strokovne liste. Ali so ne držo Nemci svojih aklimatiziranih pasem, četudi niso prvovrstne ravno za mleko. Imajo mnogo pa-seni (šlezijska rdeča živina, frankovsk», Vogels-lwrgor, IUnterwttlder, Westerwttlder itd.), ki niso za mleko prav nič boljše kakor naša pinegavskn uli marijadvorska. Pač pa z veliko vztrajnostjo iu sniolrenostjo odbirajo svojo živino in sistematično zboljšujejo svojo travniške pridelke, tnko glede množine kakor glede kakovosti Posebno gibanje je nastalo v tem pravcu. imenujejo gu Grtinhmdbe-vvogung. Oni so si v sv est i, da bodo edino na ta način prišli pri živinoreji do boljših dohodkov ir. da bodo le na ta način doseženi uspehi obdržali trajno vrednost.
Uspehi, ki -m jih Nemci dosegli pri teh nekoliko bolj primitivnih pasmah, so nad vse zadovoljivi in mislim, da bi bili mi lahko veseli, {••• bi naša slmentalska živina dajala take. užitke.
(Koncc prihodnjič.)
polepša Ll)as
ELI DA
CREÎ1E DE Ш CHAQUE HEURE
Ta krema medic barve daje telntu nežni izgled alabastra. Ona Jc tajnost vsake kraljice lepote. Rabi f'o vsako uro, ker je zmeraj nevidljiva,
toda vedno deluje.
Se ne sveti, ne maže.
E ( i d a C r e m e de Chaque Heure
Borza
Dne 7. marca 1030.
DENAR
Devizni tečaji so tudi danes nazadovali. Promet je bil srednji. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih. Dunaj, London iu Newyork. dočim je bilo v devizi Trst zaključeno privatno blago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2273.30 bi., Berlin 1353 bi., Bruselj 7S9.87 bi., Budimpešta 901.7S bi.. Curih 1094.40 - 1007.10 (1095.90), Dunaj 797.13 - 800.13 (798.03), London 275.1 Η275.91 (275.51), Newyork 56.47-56.67 (56.57), Pariz 221.81 bi.. Praga 108 bi., Trst 295.85 -297.85 (200.85).
Zagreb. Amsterdam 2270—2276. Berlin 1352.30 - 1355.30. Bruselj 787.87 —7Q0.87, Budimpešta 990.28 903.28, Curih 1094.40—1007.40. Dunaj 797.13-800.13. London 275.11-275.91, Newvork 56.47— 50.67, Pariz 221.81—223.81, Praga 167.60—168.40.
Trst 295.837—297.837. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal danes 11:1 zagrebški borzi 6.6 milijonov Din.
Belgrad. Berlin 13.5150—13.5450, Budimpešta 990.28-993.28, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 797.13-800.1 J, London 275.11-275.91. Nevvvork 56.47—56.67, Pariz 220.81—222.S1, Praga 167.00-168.40, Milan 295.94-297.94.
Curib. Belgrad 9.12.5, Amsterdam 207.40, Atene 6.71, Berlin 123.39, Bruselj 72.05, Budimpešta 90.425, Bukarešt 3.0725, Carigrad 2.255, Dunaj 72.81. London 25.135, Madrid 62.40. Newyork 517.12, Pariz 20.235. Praga 15.32, Solija 3.75, Trst 27.085, Varšava 58.05, Knpenhagen 138.425, Stock-bolni 138.85, Oslo 138.40, Helsingiore 13.01.
Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.51'/», (valuta) 1Z42.
VREDNOSTNI PAPIR)!
K:isu 407.50—410.50 (407.50), marec 407 -412, april 407 den., maj 407.50 den.. dec. 415—417 (417), srečke. Rdeč križa 37 den.. 8?-/ Blerovo pos. 03.25 -93.50. 7% Blerovo pos. 82.50—83. 7% pos. Drž. hip. banke 80—82.50. — Bančne dclnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 49 den., Katolička )o den.. Potjo 66.50 den., Kreditna 101 105 (101), Union 207 -210. Jiigo 88—90 (38). Lj. kred. 125 den., Me-diunarodna 60 den., Narodna 8550—8720. Obrtna 35 den., Praštediona 030 -035 (030), Etno 163 den.. Srbska 163 den., Zeinaljska 137— Г40. — Industrijski' delnice: Nar. šum. 40 b!.. Nihag 46. Guttmann 185-190, Slaveks 83.50—85, Slavonija 200 den., N11-šicc IhOO bi.. Danica 105 110. Pivara Sar. 150— 180. Drava 295 den., Sečerana Osjek 285--390. Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev 190 b!.. Brod. vag. 107.50— 110, Union 140 bi., Vevče 125 den., Isis 20 -29 (27). Ragusea 435.50—437.50 (435), Jadr. plov. 490 bi.. Trboveljska 408 —475.
Belgrad. Narodna banka 8570 (15), 7% inv. pos. 86—87 (13.000), agrari 52, vojna škoda 404.50 -407.50 (2330). marec 410 (500), april 411—412.50 (1100), Lot. I.oz. 87-89, 7% Bler. pos. 85, Brodarsko društvo 760.
Dunaj. D011. sav. jadr. 87.40, Wiener Bank-verein 20.90, Credilanstalt 51, Escompteges. 169,75. Union 26.50, Alpine 34.35, Trboveljska 57.90, Kranj, ind. 32.40, Leykam 5.75, Rima Muranv 101.40.
Žifo
Danes jc ostal položaj ua naših domačih tržiščih vkljub učvrstitvi čikaških tečajev skoro docela neizpremenjen, iz nekaterih postaj so bile ponudbe pšenice celo za malenkost nižje. Povpraševanje po blagu je bilo živahneje iu ludi kupčija je bila danes precej dobra. — Pšc ca gornjebačka notira 215, snodnjebačka 210 in niže, koruza, času primerno suha 100—102.50, bačka nakladalni postaja.
V LJubljani so notacije neizpremenjene.
Tendenca za plenico iu oves čvrsta, za rž stalna in za koruzo slaba.
Novi Sad. Pšenica: bč. 77 kg 202 -207.50, bč. (8 kg 205—210. gorujehe 78 kg 207.50—210. ban. Tisa šlep 78 kg 207.50—212.50, ban. Bega šlep 78 kg 202.50-207.50. gornjeban. 78 kg 202.50—205, sr. 77 kg 202.50—205. sr. 70 kg 190—192.50. Koruza: bč. sremska garant., marec, ladja Bega Dunav 95—97.50, april 100 -102.50, maj 102.50- 105. Moka 00 340-350, 2. 300-310, 5. 240-250, 6. 175-185, 7. 135-145, 8. 95—100. Otrobi: bč. 80-85 Vse ostalo neizpreineiijeno. Promet: pšenica 20 vag., koruza 74 vag., moka 7 vag. — Tendenca mirna.
Sombor. Pšenica: bč Tisa šlep pr. 197.50— 202.50, bč okol. Sombor ici. pr. 77 kg, I'»7.50— 202.50, I« okol. Sombor 78 kg 202.50—207.50, sr. žel. pr. 190- 195, slav. /ei. pr. 180—185, ban. Dunav, Bega šlep 190—195, ban. Bega Kanal 195- 200. Koruza: bč. zrna 90 95, bč. marec 92.50—97.50, april, maj 07.50—102.50, junij, julij 102.50—107.50. Oves: bail., sr., slav. 130 -135. lecuien: bč. 63-64 kg 112.50—117.50, bč. letni 05-06 kg 125-130, bar. 66 -67 kg 130—140. Moka: Ogg 335—345, 0g 330-340, 2 305 315, 5. 235-245, 0. 175-185. 7. 140 -150, 8. 100-110. Otrobi: pšen. bc. 80 -85. Tendenca mirna. — Promet: 392 in pol vag.
Budimpešta. Tendenca trdna, koruza slabcišn. Promet živahen. Pšenica: marec 20.08—20.25, zaključ. 20.25-20.28, maj: 21.05—21.27, zaključ. 21.27 -21.28, okt.: 20.96 -21.12, zaključ. 21.10-21.11. Rž: marec 11.70-11.83, zaključ. 11.83—11.84, maj: 12.30 —12.65, zaključ. 12.62—12.65, okt.: 13.55, zakliuč. 13.70—13.72. Koruza: maj: 11.95—12.10. zaklj. li.07 —11.98, julij: 12.30-12 63, zaključ. 12.32-12.33, transit maj: 11.03-11.10. zaključ. 11.10—11.12.
Celie
Ljubljana. &% Bler. pos. 93.50 bi.. 7% Bler. pos. 83.50 bi., Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 030 deti., Kredit, zavod 160
den.. Stro!ne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešlr 105 tien., Kranj. ind. 240 den.. Ruše 250 —260 den.
Zagreb. Dr/, pap.: 7% inv. pos. 83-84.50, agrari 51J30--54, vojna škoda ar. 407.50-110.50.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 3 vag. hrastovih trainov in 1 vag. tesanega lesa.
Živina
Mariborski sejem. Na svinjski sejem dne 7. t. 111. je bilo pripeljanih 200 svinj in I ovca. Cene so bile za komad: Mladi prašiči 5- 6 tednov stari 80 —200. 7 —9 tednov stari 250— 350, .1—4 mesece 380 —450, 5—7 mesecev 480—550, 8—10 mesecev 050— 950. 1 leto stari 1000—1300, I kg žive teže 10-12-50, 1 kg mrtve teže 17—18. Prodanih je bilo 155 svinj. — Kupčija jc bila nrecej živahna.
-C, Važno za hmeljarje v celjski okolic-?,
Jutri, v nedeljo •). marca ob pol 8 / jutraj se bo vršil v prostorih celjskega okoliškega občinskemu urada redni letni občni zbor podružnice hmeljarskega društva za Slovenijo, podui/nico zu celjsko okolico. Pred občnim zborom bo predaval poljedelski nadzornik g. inž. Janko Do-liiuir o hmeljarstvu. Vabimo vse zavedne hmelja rje i / celjske okolice, da se tegu občnega /bol;i gotovo udeležijo. Prosimo tudi, J> ob to.i priliki poravnajo svojo letno članarino.
Člani Vincencijeve. konference sv. Danijelu imajo jutri ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. mašo 1111 namen konference, tiri kateri priliki naj bi pristopili v čim večjem številu tudi k sv. obha jilu.
O Sv. misijon v Celju. Jutri. 0 marcu, sc prične v mestni župni cerkvi sv. Danijelu sveti misijon. Pridige bodo vsuk dan tri preko celega tedna. Jutri in prihodnjo nedeljo bodo pridigi: ob pol ?, ob lo in ob med tednom pu vsuk dan ob četrt nu sedem zjutraj, ob Ircli popoldne in ob pol sedmih zvečer. Stanovski nauki bodo v torek /a žene, v sredo za dekleta, v četrtek zn faute, v petek za tno/e, vsiikikrut ob " jiopol-dne. V četrtek, petek in soboto ob pol 7 /večer ter nedeljo ob 9 dopoldne bodo v Marijini cerkvi tudi pridige v nemškem jeziku.
Pi Proslava 8(1 letnice predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka. Jtijsoslovansko-češkoslov aška liga in celjski Sokol kraljevine Jugoslavije priredita s sodelovanjem celjskih kulturnih društev v nedeljo 9, muren ob pol II dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju svečano proslavo SO letnice predsedniku čoškoslovuško republike dr, Masaryku. Hišne posestnike vabim, dn ua dan 9. muren okrase svoje hiše z. državnimi zastuvuuii. vse celjsko občinstvo pa, <lu se v čim večjem številu udeleži navedene proslave. — Mestni načelnik: !)■ Oorlfnii.
Ljubljansko Gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer Sobota. 8. marca: GLAVNI DOBITEK. Premijera Izven
Nedelja, 9. marca: GLAVNI DOBITEK. Izven Opera:
Začetek ob po' 2<) zvečer. Sobota, S. marca: KUNAM. Red B. Nedelja, 9, marcu ob 15: TIČAR. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, Ob pol 20: GLUMAOI. Giunni Sehicchi Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Sobota, 8. marca ob .'0: Krog s kredo«. Delov-
skn predstava Nedelja, 9. marca ob 15: -Naš po s pod /upnike — Ob 20: iTukrul v starih časih«. Kuponi
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 12. marca, ob 20 uri: »Naš gospod župnik.« Gostovanje Mariborčanov.
so nailužji pot. po katerem prihaiaio bolezenske kali v naSe »elo V KAVARNI «e bodele nailajije obvarovali nahodu inf.uence In bolerni v grlu, če boste redtiu rabili ANACOl-pastilic dr. Wanderja. uobivaio se v vseh lekarnah. Vnruite se izdelkov, ki v zadmem času uuitirujo ANACOI-paetilje,
J^C I
"o.
O Si
ri n
.. iC	il
'c	» e TS
^ «-	C
jo л д:
Z.
J л o
~ m f- .
je li!
u «'J
E 33
~ "S
je Sic
« 'g
IcS
-C*
a сл
n fv
2o n o
i-, tsj
ŠJ
o *
<
- < C z
or <M
c ««,
= -J °
2 СЛ i - v
Krt — N
S ai c — *
>n rj m
3<s
cZ I
»o C
s^s
'c U o iïo8
"pDS 5 _ f.
- ai
o
— N •
c
a. -c
< .5 z c
sa
ît is;
,-<* «jj
•* - c
■8 v J
Jt ï-j,- <*,
« &. гм
N —
2«
"i —»
sa
_. o* p.
3m E
Léo Gerville-Rćache:	5
S Zeppeiinom okrog sveta
Velik je, močan, plavolas, z nekoliko razredčeno majhno brado — ker jih ima že 60 — velik obraz, velike oči, tak se je vrtil enega julijskega dne med moštvom, ki je pripravljalo zrakoplov.
Lehmann in von Schiller sta mi takrat v kratkih stavkih in zelo spoštljivo pripovedovala o krasni ka-rijeri skromnega dijaka, ki je prišel takoj, ko je postal doktor, v Friedrichshafen iskat miru, (Ja bi mogel spisati učeno filozofsko knjigo.
Vendar je zanimivo, da se usoda včasih poigra in ravno take miroljubne ljudi vrže v največji vrvež življenja.
Samo kratek je bil slučajen sestanek z velikim iznajditeljem, ki je bival takrat v Friedricbshafenu. Dr. Eckener je grofu Zeppelinu na vso moč dokazoval, da zračna plovba sloni na istih načelih kot pomorska. Grof Zeppelin se je najprej smejal, polem se je pa vdal in je bil tudi sam o tem prepričan in že pri prihodnjem poletu z genijalnim iznajditeljem, se ie skromni doktor filozofije izkazal kot rojen vodja zračne ladje.
Tri tisoč poletov na raznih Zeppelinih, vodstvo šole za zračno plovbo vzgajanje pilotov za vse Zep-peline, izvanreden organ izatoričen talent, neprimerna vztrajnost, vse to je več kot zadostovalo, da je glavni ravnatelj Luftschiffbauc-a postal vreden naslednik grofa Zeppelina.
I)r. Eckener je bil oni, ki je z moštvom, katerega si je sani vzgojil, pi vi prevozil Atlantski ocean v zrakoplovu Los Angeles . ki ga je Nemčija na račun re-
paracij morala dobaviti Zedinjenim državam. On je isti polet obnovil, ko je zopet pristal v New Yorku pred slabim letom, z novim zrakoplovom Graf Zeppelin1, to pot pa ne za ameriški, ampak za nemški račun.
Sam si je vzgojil tri izkušene pomočnike, kapitana von Fchilleria, Flemminga in Lehmanna, ki so izšli iz svetovne vojne, v kateri je popi.dalo na tla 69 Zeppelinov.
V teli pilotih in v vsem moštvu je znal dr. Eckener vžgati isto navdušenje in isto strastno veselje do zrakc-plovstva. kol ga je imel sam.
Brez zadostnih sredstev in brez aparatov so se po njegovem zgledu in besedi žrtvovali piloti, merilci, krmarji, radiotelegrafisti in mehaniki za zrakoplov-stvo, delali iu garali so in netili in tudi vzdržali v sebi ogenj navdušenja, ki je najboljše jamtsvo za uspeh ekspedicije. na kateri se nahajamo.
Kdo se ne bi čudil tem naporom in delu, kdo se ne bi zamislil.
Atlantik preleten večkrat, polet okrog sveta pogumno začet.
Naglasiti pa je treba še to, da je dr. Eckener isto navdušenje v svojih ljudeh vzdržal tudi v onih letih, ko je bilo Nemčiji prepovedano grr.diti sploh kak zrakoplov in ko je poleg tega celo pod>tje Luftschiffbau še vsled padca valute popolnoma ustavilo obrate. In takoj, ko je zasijal nemškemu zrakoplovstvu prvi žarek svobode, je isto pokazalo očarujoč uspeh — polet okrog sveta.
Ta slučaj opozarja na veliko zmožnost in moč naroda, ki težko nosi verige mirovne pogodbe in ki črpa iz svoje moči vztrajnosti in deluvnusli upanje, da jih i>o prej ali slei — stri.
»Folir'ki okrog sveta«.
Ob mirnem in lahkem gibanju zrakoplova se mt kmalu poleže ono razburjenje, ki me je prijelo kc smo odhajali.
Kar jc pa glavne, vzšlo je solnce, ki jemlje vsem stvarem ono pošaslnost, s katero jih napolnjuje noč,
Svetlo je, prijetno in veselo. Iz te višine, 500 m, v kateri pluje sedaj Grof Zeppelin , se vidi na zemlji vse neverjetno razločne.
Lahek veter pometa meglo, iz katere se dvigajo osvežene cd nočnega počitka zelene južnonemške pokrajine.
Na pašnikih se vsled ropota motorjev plaše in begajo črede, ljudje pa gledajo kot prikovani ob ograjah, ki obdajajo njihove domove.
Še dolgo traja njihovo navdušeno mahanje in še dolgo vidimo cd temnozelene pokrajine odbijajoče se postave.
V mestih je vkljub zgodnji uri vse na nogah. Ulm je poln veselja, Niirnberg je ves na poljili zunaj mesta.
Do Leipziga jo še precej. Zajtrk, ki ga servi rajo, spravi potnike iz njihovih kabin, od njihovih kovčkov, strojev in misli. Glad začne svoje zbliževalno delo med zastopniki tako različnih narodov in sicer se začne najprej oficijelno predstavljanje. Čas je tudi zame, da se seznanim s potniki okrog sveta., ki jih je ista usoda zanesla v zračne višave.
Dame imajo prednost.
Spoštljivo se sklonim nad majhno nežno ročico, ki mi jo proži lady Hay.
To je pa nekaj novega zame.
Torej je mogoče, da je elegantna in lepa dama obenem časnikarka.
Boj proti domačemu ognjišču
Največje letalo na svetu je »Caproni 6<XJO . ki ga sedaj v Milanu preizKušaju. мичжо ■>/ m, dolgo 28 m. visoko 11 m. Ima šest motorjev s 6000 konj. silami in doseže hitrost 210 km na uro.
Nedavno jc bivša avstrijska nadvojvodi-nja Marija Terezija vložila pri sodišču tožbo proli angleškemu polkovniku Tovvnsendu, kateremu je izročila v prodajo svojo dragoceno biserno ogrlico, toda ta pa je od tistega časa izginil z njenim nakitom vred. Sedaj poročajo iz New Yorka, da so to biserno ogrlico našli pri nekem newyorškcm draguljarju, ki jo je kupil od Townsenda. Kakor poročajo, je bil pri tej prodaji zraven kot »izvedenec« tudi bivši nadv. Leopold, sedaj Leopold Wôlfling. Ta je izjavil, da ogrlica brez svojega zgodovinskega okova, v katerem je Napoleon I. daroval te bisere svoji drugi ženi Mariji Lu-izi, ni vredna več kakor 60 000 dolarjev. Biseri so bili res prodani za to vsoto. Denar je vzel polkovnik in izginil, dočim si je okov pridržal Leopold Wôlfling. Policija zasleduje sedaj goljufa Townsenda, o katerem je zvedela, da sploh ni polkovnik in da mu je nad-vojvodinja Marija gladko nasedla.
Prenos trupla umrleçia bivšega perzi skega šaha Ahemda Mirze v pariško mošejo, kjer so ga postavili na mrtvaški oder. Pokopali ga bodo najbrže v Mezopotamiji.
Ni morda to šala, ampak prava, resnična borba, ki se tiče enega najvažnejših činite-ljev življenja — vprašanja želodca in prehrane.
V	Rusiji so objavili pregled skupnega hranjenja' To je v tesni zvezi z borbo proti zasebni kuhinji, proti kuhanju jedi doma. — Osvojiti to trdnjavo individualizma«, je za Stalina mnogo težje, kakor ukinitev zasebnega poljedelstva (kolektivizacija), ki zavzema od dne do dne estrejše oblike. Mnogo jc namreč samih komunistov, ki raje jedo doma, kakor pa da posečajo skupne kuhinje. Toda Stalin hoče biti dosleden, on hoče, da se želodci sovjetskih državljanov navadijo na komunistično hr..i Radi tega zahteva, da se kolikor mogoče izboljšata organizacija skupne prehrane in aparat javnih kuhinj. Delu za organizacijo skupne prehrane se pripisuje političen značaj. Državljani, ki jedo v skupnih kuhinjah in ki so pupolnoma ukinili svoje domače ognjišče in pripravljanje jedi doma, se smatrajo za odlične in napredne državljane, ki podpirajo trud oblasti za splošno komuni-zacijo in koleklivizacijo življenja.
V	svrho splošnega pregleda skupne prehrane so osnovali sovjeti Centralno komisijo za pregled , ki je izdelala obširna navodili, v katerih so naštete naloge pregleda in način njegovega izvajanja. — Po teh navodilih je osnovana naloga pregleda skupne prehrane sledeča: 1. Pregled že obstoječe mreže javne prehrane od strani delavcev in njihovih družin, kakor tudi proučevanje vseh novih oblik
Dva mrliča v aviomohitu
Na državni cesti Praga — Dux so našli avtomobil z dvema mrličema, \ katerih so spoznali trgovska potnika Franca Tomaška in Franca Valcnto. Oba moža sta se zastrupila z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz avtotomobilovega motorja. Tomašek, ki je šofiral, je najbrž tik, preden se jc onesvestil, ustavil avtomobil, ni pa imel več toliko moči, da bi mogel priti iz avtomobila.
Italijansko vohuna prijet®
Policija v Tessinu jc zopet aretirala dva Italijana, ki sta prišla v kanton Tcssin, da bi prevzela za milansko centralo informacije, ki so jih zbrali švicarski agenti italijanske vohunske službe Enega so aretirali v Belinzoni,
skupne prehrane, ki sc zadnje čase razvijajo (okrajna kuhinja itd.). 2. Odločen nastop k ofenzivi proti kuhinjam doma in skrb za ureditev novih načinov skupne prehrane v podjetjih, kolektivnih gospodarstvih, šolah, delavskih domovih in stanov, hišah. 3. Vso skupno prehrano podrediti stalnemu nadzorstvu delavcev in njihovih družin.
Za pregled skupne prehrane so določeni dnevi od 15. marca do 1. aprila. Ti dnevi bodo obenem tudi doba komunistične ofenzive proti domačemu ognjišču.
Tehnika pregleda jc odrejena sledeče: osnavljajo se posebne komisije, v katere vstopijo predstavniki komunističnih organizacij, uredništva mestnih komunističnih listov, zastopniki delavstva in najmanj dve delavski ženi (gospodinji). Te komisije bodo na vse mogoče načine popularizirale idejo skupne prehrane in to s predavanji, shodi in z izdajanjem brošur.
Temelj tega pregleda predstavljajo državljani, ki so žc sprejeli metodo skupne prehrane, kakovost jeui v skupnih kuhinjah, prednosti skupne prehrane, higijensko stanje skupnih kuhinj.
Rezultate tega pregleda bodo izkoristili v svrho nadaljnega razvoja skupne prehrane v SSSR, ker po Stalinovem idealu jc treba vse prebivalstvo države navadili na skupno prehrano. Ta naloga je zelo ležka in v vaseh skoro neizvedljiva. V mestih pa so žc napravili prve poskuse, ki se žc dosledno nadaljujejo.
drugega pa v Mendrisio ob Luganskem jezeru neposredno ob italijanski meji. Oba sta se izdajala za protifašista in sta trdila, da sta v I zvezah z ravnateljem protifašostovskega lista j Bezzo Giallo-.
Ponesrečen trik
V Pragi so pred neko trgovino pletenin razložili več zabojev blaga, vrednega nad 20 tisoč čeških kron. Kmalu nato se je pripeljal pred trgovino tovorni avtomobil in šofer jc s pomočjo nekega delavca pričel nakladati zaboje. To so pravočasno opazili in oba moža prijeli. Na policiji se jc izkazalo, da gre za j dva poštena delavca, katera jc najel neki neznan mož, naj prepeljeta zaboje na določen j kraj, kjer bosta dobila bogato napitnino. Lopova policija ni mogla več izslediti,, ker je pravočasno pobegnil.
'i'uiii.eu-ieva nova viaoa. V prvi vrsti od leve ua desno: Laurent-Eyiiae (zrakoplovstvo), Germain Martin (gospodarstvo), Rollin (trgovska mornarica), Reynaud (finance), Tardieu (predsedstvo in no-Iranji min.), Briand (zun. zadeve), Perel (pravosodslvo). Dumesnil (vojna mornarica), Magiixit (vojna).
Navidezna smrt
»Journal« poroča iz Madrida, da je v mestu Ecija vstal od »mrtvih;; sin polkovnika Enrilla. Ko so ga hoteli položiti v grob, je -mrtvec« prišel k sebi in dvignil pokrov krste, takoj nato pa je zopet padel v nezavest. Odnesli so ga domov in položili v posteljo. Ko se jc osvestil, ni vedel, da ni dosti manjkalo, da ga niso živega pokopali. Zdravnik jc pred pogrebom službeno potrdil, da je mladenič mrtev, toda kakor se vidi, se je zmotil.
Poročevalec m nervozni Mussolini
Na zadnji skupščini fašističnih tajnikov je neki podeželski poročevalec zato obširno poročal o svojem okrožju, poslužujoč se pri leni statistike in velike množice številk. Na dolgo in široko je razkladal o vsem, kar je bilo storjenega za ljudsko prehrano. Nestrpni Mussolini ga je nenadoma vprašal: »Koliko stane pri vas kilogram kruha? — Tajnik je molčal. Mussolini mu je nato povedal ceno kruha in zaprosil govornika, naj od časa do časa tudi on sani kupi kilogram kruha. »V bodoče pa poročajte na podlagi te številke,« mu je še dodal in podelil besedo drugemu poročevalcu.
Velik denarne polom
v Bo:ogrni
V italijanskih trgovskih krogih je izzval veliko presenečenje polom društva Spada-Varalli , ki je bilo lastnik ivornice ledu v Bo-logni. Pasiva tvrdke znašajo preko 20 miljonov lir, dočim so aktiva malenkostna. Društvo je uživalo velik kredit, ker so člani društva osebnosti iz višjih plemiških krogov. Med temi so grof Walfredo Montevecchio, kneginja Olga Spada-Varalli, markiza Iticci in drugi. Krivce bedo postavili pred sodišče.
Med tovariši«.
Ob priliki nekega slovesnega obhoda sta stala dva prijatelja in gledala. Za šalo je oni, ki je stal zadaj, izvlekel svojemu prijatelju cigaretno dozo iz žepa, ne da bi ta opazil. Za »tatom.; pa je stal še en »gospod«, ki ga je potrepljal po rami in rekel: »Na, vzemi nazaj svojo uro, nisem vedel, da si moj tovariš.c
Biseri nadvojjtvodmîe
Marsie Terezije
/Voua pesniška knjiga V. Me z vala
I zmed imen, ki -ч» .se v češki literaturi pojavil.; v prviU povjnih lelili iu ki niso bila zgolj prazen zvok, ne moremo prezreti imena pesniku: VI-tčzslava Nezvala, s katerim je precej zveuma sko-roda vsa tvorba pesniško generacije, ki si na Češkem tačas išče svojo podobo Pred kratkim je izšla nova Nezvalova knjiga, in sicer je to ena sema razse.žmi pesem z idiličnim naslovom: :»8ni-dAnč v triivfr* (Snidenje v travi; izdal Aventinum, J'raga 1030: dve izdaji: bibliofilskn izd. kot prvi zvezeI; Collectio Plantin v 110 izvodih s ceno 800 Kč. in navadua izdaja s ceno 10,— in 25—. Kč). O tej knjigi in o njenem avtorju naj izpregovorim nekaj besed.
Nezval ;'m čurodej besede. Neizčrpna jo njegova '/akhidnica presenečiijočih prispodob in |>e»niškili oblik, ki le prav vsaka zase z.mirom znova priklene, da jiosežeš spet in spet j>o knjigi in zallatuš vanjo. Nezval je napisal doslej za njegovih trideset let razmeroma precejšnje število knjig. Udej-«tvuje se. v vseh panogah besedno umetnosti; omenim le nekatere njegovo stvaritve: roman ; Karneval in Kronika z konce tistceleti , zbirko esejev ГаЈезпу mariaš , dramo: vSlracht in pu pesniške knjige, ki «o prav za prav nai,veruejši izraz njegove svojevrstne osebnosti: Podivuhodny kou-zelnlks (Čudodelni čarodej), .Premier plan- , Men-šf rfižova zahrada (Manjši cvetlični vrl), : Židovski hrbilovv (Židovsko pokopališče), Л1га v kosi-kyo (Igra s kocko), med poslednjimi pa knjigo — herojsko epopejo o električnem stoletju — -Edison , ki ji no najdemo kmalu jiodobne v vsej pesniški tvorbi teg» času.
In zdajle; »Snidenje v travi . Po obdelavi se no loči od prejšnjih Nezvalovih zbirk, precej nova je pa snov. V poletnih dneh si je iz velikega mesta zaželel v svojo rojstno vas na Moravskem. Ondi je — daleč od sveta in ljudi — napisal pesem, ki iz njo dihu čarobnost moraveke pokrajine iu pa idilično s I kmečkega osredja. Pesem sestoji iz slo šliri-vrstičnili kitic z. rimanimi verzi, ki so mestoma naravnost klasično izbrušeni, V to enolične kitice je \lil pesnik toliko sočnosti iu svo|evrslne izvirnosti, da bravca ta utesnujoča forma ne moti, nasprotno: čudiš se modernemu poetu, ki ti jirtje v trohejih in rimah, pa vendarle ne iz,gubi prav nič na svoji luoderncsli.
Posebnost generacije pesnikov, ki so ras tli 7. Nez v» lom vred je: kezmopolitizem in iskanje snovi jio vsem svetu. Poglejmo izmed njih samo nekatere: Jaroslava Seiferla, ki je šel z.a svojim «nom v Rusijo prav kakor Jouet liora, katerega je pritegnila še Italija (pr. njegova zbirka: >lta-Ијл ). |ioleg njiju pa Konstantina Biebla, ki .si je šel iskat vtisov celo na daljno Javo in za tem izdal eksotično pesniško knjigo: S lodi, jež dovažt čaj a kavu (Z Ldje, ki dovaža čaj ln kavo). Vsi ti poetje so pred leti veljali ob Wolkerju za najboljše češke socialne pesnike, zdaj pa so prav oni glavni proj-iagatorji tkzv. poeliz-iiia 1er najnovejših pariških literarni smeri, torej popolna reakci;;« ua njihovo prejšnjo nacionalno, oziroma socialno usmerjeno poezijo.
Evo dva, tri Nezvalovo verze, ki bi jim lahko napisal motlo: V trenutku objeti ves globus: Jezerska dama joče (v naročju Merlina). Drohua. prav drobna ptica (po.ie iz Berlina) ali — »Iz Du-naja zvone kojiita konj (in kolesa landaurov). Ogromni atrikanski sloni (pobegajo od Maurov). — Pri tain je skoro neizogibno, du zavoljo iskanja eksotičnih prispodob zaide tuputiim verz nevarno v verbalizem. Pa .ie veliko dobrih mest:
Moj Bog, moj dobri Bog: življenje tako naglo gre, pripravi mi v nebesih pôstelj in budilko zraven nje, (da se zbudim vsaj enkrat vsakih tisoč let in se malce spel ozrem na ta blatui svet).
ii' iz lega besednega prevoda lahko čutite posebnost Nezvalove metafore in besede.
Zn vse Nezvalovo ustvarjanje so n i i zdi zelo značilna njegova naklonjenost k Rimbaudii, katere mu ni moči skriti. Sun jo nekfce zabeležil, du so ga Rimbaudove pesmi že kol devetnajstletuega j>o-eta vsegu navdušile. Pred kratkem jo dal Čehom celo zbrano delo tega svojega vzornika v njihovi besedi. Zatorej ni čuda, da se je od njega precej liavzel.
Povzamem: Nezvalova velika posem .Snidenje v travi • je precejšen doprinos k pestrosti sodobne češke lirike. Pa je tudi dostojna priča o .-va.ski darovitosti njenega avtorja, zato jo prav priporočam prijateljem češke besede.	VI. Zorzut.
Vigile
(Publication trimestrielle catholique.) Na podoben način, kakor se ic izvrstno obšel \ četrtletno pri Ciraud-Badinu izhajajoči leposlovno-ese.jističiii reviji . Commerce«, je zamislila založba BI Grusset v Parizu novo revijo z imenom -Vigile . ki obeta |X>siuti ne h- v francoskem, temveč tudi v svetovnem književnem življenju velik dogodek. Naznanilo o izidu revije so glasi: »Ker katolicizma nikakor ni moči 'smatrati za stranko, :>V i g i 1 e ' nima nobenega programa — razen tega. du nudi nekaterim francoskim in tujim katoliškim pisateljem prostor, kjer so lahko sestajajo in sodelujejo v popolni verski edinosti, vendar vsak |i<> tistem načinu izražanju, ki jc njemu lasten. — četrtletni zvezki itimujo drugega namena mimo lega, da hočejo prispevati — čeprav skromno in Jionižno — vzdrževanju razpoloženju, <i katerem 1киП vso podložilo Njemu, ki jo Besniva, iu v katerem služi sleherno udejstvo-vanjo inteligence I.uči dobrote, katere prva dva sadova sta mir duha iu radost ljubezni.«
Г<> skromno naznanilo /udohi mahoma jos-iii) obličje, čim sjioznamo ljudi, ki bodo sotrudniki pri -Vigile . Prvi zvezek obetu prispevke sledečih pisateljev: J.-P. Alterinunn, Charles du Bos, Paul Claudel, Jucqiics Murilaiu, François Mauriac, Cumille Muyriin. Covcntry Pal-more — tedaj najbolj zveneču imena prepri-čunih katolikov v sodobnem svetovnem »lo\-st\u. .Si leč po teli imenih, sinemo pričakovati v Vigile« četrtletnih dragocenih zbornikov, v umetniškem oziru velejioineiubnili, a tudi |x> Cllo no-ti svetovnega nazora sodelujočih še j>ru\ losebnp pov zdignjenih. B«š to poslednje pa je prednost Vigile; pred ž.o omenjeno revijo Commerce.. — Vsak" zvezek izide \ 201)0 Izvodih. Naročnina znaša 120 1rs letlio Nekaj Izvodov bo natisnjenih na luksuzni papir La filma — zanje bo naročnina 400 1rs letno.
Krnil Liiiluig: Lincoln. — Iz liniil Ludvvigove tvornlcc življenjepisov pravkar izšel življenjejiis velikega ameriškega budnika in državnika Lin-coiiin Heslsln strun i I Knjiga izide v enajstih jezi-kiU hkrati! Kdo bi dvomil, da bo lo uspeh? — Založba Krnst Uowohli v Berlinu, ki je knjigo iz-diiln. gotovo ne. Morda CltntelJ. ki so niti bodo tm-posled Ludwlqovl fabrlknti le uprti?.
narodni praznih
Od našega posebnega poročevalca.
nc
Oslo, 4. marca, Holmenkollski dnevi
tvorijo vsakoletno največjo sinuško atrakcijo. Zanimanje zanje je velikansko, obisk vse dni rekorden. Nameščenci dobe posehen dopust, da si zamorejo ogledati prireditve. Trgovina in obrt počivata, šole imajo prost dan!
Teh dnevov ne organizira Norveška Zveza, ki je izpeljala tekme vojaških patrulj ter 17kin tek in skoke solo v petek, temveč .»Fereningen til ski idraettens tremme , po naše Društvo za pospeševanje smuškega športa«, ustanovljeno leta 1883, čigar lasi je tudi Homenkollenbnkken, skakalnica na Holmenkollen. To društvo priredi le enkrat v letu smuške tekme in ludi skakalnica se uporablja samo takrat. Za vežbanje ta velikanska športna naprava ni nikdar odprta.
Organizacija teh velikanskih tekem, ki se dela v 17 km smuški tek kombiniran s skoki in 50 km vztrajnostni tek, mora izvesti le tako močno društvo, kakor je gori navedeno. Dodobra opisali vse to ogromno delo je le zelo težko, to je treba videti. Podobnega mnenja so bili vsi zastopniki inozemskih ekip. Vsi so priznavali, da podobnih prireditev drugod ni možno izpeFati. — St. Moritz in nemška prvenstva so malenkosti v primeru s temi dnevi. Napravili so tudi na nas silen, nepozaben utts.
Poudpnti je, da si šteje vsak »inučur v veliko čast, da sploh sme sodelovati pri prireditvah. Pripuščeni so le imejitelji izrednih smuških odlikovanj in prvaki večjih okrožij.
17 km smuiki tek
je otvoril prvo atrakcijo teh dni. Zopet se je razvila pri smuikem muzeju ona živahna slika kot prejšnje dni. Mazanje vsevprek, nervoza publike, novi funkcionarji. Na startu se je zglasi'o 163 pri-javljencev, ki so bili porazdeljeni v dve skupini: A razred 98 po številu: inozemci in prvaki Norge.s Ski Forbunda in B razred: prvaki okrožij. Sama težka konkuienca: elita smrčarjev. Proga je bila odlično markirana in izpeljana. Publike vzdolž proge polno. Vreme sijajno; nordijsko solnce, prvič odkar smo tu; nižie doli v mestu gosla megla, To pot smo dobili sledeče startne štev ilke: Šramel 77, ing. Janin 81, Joško Janšu 9'. Pripravili smo «e dobro. Namazali s pomočjo Norvežanov izvrstno. Pri tej tekmi nas dihanje ui več oviralo. Že takoj v pečetku smo sami in ludi publika opazili, da smo bolj pr1 močeh: prehitevanje ni bilo več lako pogosto. Posrečilo se nam je celo držati se kakšne »kanone . Tudi .skrili; se nam ni več mogoče. Toliko, da se človek na streljaj p ibliža, že nastane vikanje: »Heijja Jugoslavia , -JanifS« in podobno. Zmaga Norvežanov je bila tokrat rekordna. Pred prvim Fincem se je zvrstilo 15 Norvežanov. Najboljši dokaz njihove sile v kom' ina-ciji. Najboljši čas je dosegel Ola Stenen: 1 ura 11 min. 33 sek., torej za 8 minut boljši od prvega 17 kin leka. Proga je bila seveda druga. Kot četrti se ie plasiral Vinjarengen. ki je favorit v kombinaciji. Najboljši ".rednieevropejec ie postal Otakar Nëmcckv, ĆSR. Takoj za njim sta -e plasirala Bogner, Nemčija in Bussmann. Šv ica, le par sekund za prvini. Joško je bil 74. (' ura ?6 min. 05 sek), pusteč za seboj 4 Norvežane in 2 Nemca: Classa in Kecknagelna. 1 uro 30 min. 36 sek. je vozil Janko Janša ter se plasiral na 80. mesto pred Norvežanom Petersenom. Šiamel je izstopil ter si s tem odvzel možnost starlanja \ skokih. Pri tem teku smo izboljšali čas v primeru s prvim tekom za 16 oziroma 28 minut, najboljši Norvežan pa, kot omeireno, le za 8 minut. Izven dvoma je, da smo uspeli.
B razred skoro da ni zaostajal za A razredom. Prvoplasirani Ilagen je vozil le Л minute slabši čas. Ravno tako zadnji v primeru z poslednjim A razreda. Rezultati so bili za tako progo sijajni. Veselje Norvežanov zopet ogromno, saj jim po teh uspehih skoroda ni mogoče vzeti prvih mest v kombinaciji.
Časopisi so prepolni rezultatov, kritike, domnevanj. Ugibajo o jutrišnjem rezultatu ter napovedujejo za nedeljske .skoke rekorden obisk.
Nedelja, 2. dan Holmenkollen-dnevov in ob enem najinteresautnejši с1г>п za široko publiko.
Skoki na Holmenkollenski skakalnici.
Že zjutraj so bili podani vsi predpogoji za rekorden obisk; tanka plast megle, ki je pokrivala mesto, jc dala slutiti, da bo višje gori topel solnčen dan; nedelja in internacionalna konkurenca par excellence kot se je ni videio doslej na Norveškem. Ing. Hanssen nam je dal žc zjutraj dober nasvet, da se čim preje odpravimo na železnico. Bili smo ob desetih, to je polne tri ure pred pričetkom tekmovanja na postajališču, in vendar je bil že velik dren. »Kača« je segala zopet preko stopnic, trotoarja in ulice. Enaka slika na prihodnji postaji, kjer pride železnica iz predora na svetlo! In ob progi vodeči cesti tudi masa ljudi. Mi smo odhiteli pred nastopom na drugo skakalnimi, da poskusimo par skokov, ker nam je za racionalen training primanjkovalo časa. Za povratek pa nam ni bilo možno pričakovati električne železnice, ker so vsi vozovi vozili le do nižje ležečega llolmenkollena. »Ubrali« smo jo zato kar na skakalnih smučeh tja doli. Sneg na cesti se je vsled toplih solnčnih žarkov že topil in tako smo žal imeli mokre smučke, kar nam je pozneje pri dolžini skokov škodovalo. Čim bližje smo jirišli Holmenkollenu, toliko večja je bila množica, dokler ni povsem prešla v >morje«. Zbralo se je 70,000 gledalcev, skoraj rekord. Pogled na množico je bil z vrha tako mogočen, da ga ni možno popisati. Glava pri glavi Ija v gozd in preko ograje, niti trohice snega ni vidnega, vse je pokrito po ljudeh. Edino nalet in doskok z iztekom se vijela nalik krasni beli preprogi sredi temne okolice. Točno ob 13 jo jirispela kraljeva rodbin i. . In zopet je sledil nepozabno krasni pozdrav z mostu skakalnice ter himna. Takoj nato pa pri-četek
skokov,
ki so bili razdeljeni nu štiri dele: a) in b) razred, seniorji in juniorji 18 do 19 let. V prvi rundi se j je določil vsled mokrega snega z vrha, drugič pa \ vsled pričakovane poznejše sence s sredn ega naleta. Zato so bili skoki krajši kot v petek, pač pa tudi sigurnejši in lepši. Neprestano je vzklikala publika. Bili so nepopisno krasni prizori. Po prihodu prvega skakalca druge nacije je godba into-nirala vedno niegovo državno himno; vse so izzvale frenetičen aplavz. Izmed domačih konkurentov sla bila najbolj pozdravljena lira ta Ruud. Izvedla sta brezdvomno najelegantnejše skoke. Proti koncu je nalet bil že v senci in lako se je juniorjem, ki so startali kol zadnji, nudila prilika daljavo zvečati, kar sc je ludi obistinilo. Priče'i so skakuti do 50 metrov daleč. Nato 50 in pol, 30 — publika je vriskala. In predzadnji skok 52 m! Rekordi Veselja ni bilo konec: Reidar Andersena in Brogcr Ruuda je publika dvignila na rame in
nosila naokrog. Izmed naših sta startala brata Janša, ki sta izvedla vsak po dva stoječa skoka 23, 25 iu 25!., 26 metrov. Prvo mesto \ kombinaciji je dosegel Hans Vinjaresgen ter si ob enem osvojil kraljev pokal. Njemu je sledila Leil Ska-gnes :n Knut Lunde. Do 14. mesta Norvežani. Kot 15. prvi Šved, Kol 19. prvi Finec. Najboljši Sred-njeevropejec je postal Fenz, Švicar, kot 23. 25. ie bil Otakar Nèmecky. 28 najboljši Poljak Bromck Čech. Pri juniorjih je dosegel prvo mesto Borger Ruud. Damski pokal za najboljšega skakalca v kombinaciji si je osvojil Sigmund Ruud.
Po končanem skakanju se je nudil publiki nov interesanten prizor. Po krasnem doskoku se jc vsula publika ter ga popolnoma jiomandrala. Takoj nato sta se otvorili dve partiji in pričelo se je srdito kepnnje, pri katerem so imeli siguruo nadmoč »gornji«. Nato je sledilo strastno drsanje po doskoku, tako so skakalnico popolnoma onemogočili. Nam jo je bilo kar žal. 1 oda tu je to navada: prihodnjič se bo skakalo -.ele 2. marca 1931.
Nazaj grede smo z natrpanega vagona opazovali ogromne mase ljudstva, ki so se »vlile proti mestu ter okupirale takoj vse lokale: tako je končal ta znameniti, nepozabni dani
Ponedeljek je prinesel tekmovalcem:
50 km smuški tek!
i
Napor, kakršnega izberi-: io za holmenkot-lensko petdesetko. Tekmovalci > bili ob\ zno zdravniško pregledani. Startalo je vsega 146 konkurentov. Od naših oba brata Janša. Zadnja preizkušnja! Da-li tudi tu vzdrže Norvežani? Svoje favorite Rudstatnena, Bc.rdahla in Hovdeja niso pustili startati v kombinaciji, da je bolje pripravijo in odpačijejo za težki boj. Start in ci!) je bil zopet pri skimuzeju. Izvanredno zanimanje publike je nudilo dokaz, da se vrii danes najvažnejše in najznamenitejše tekmovan'e, pred k.-le-rim imajo celo Norvežani resjiekt. Proga je vodila po tako zvani Nordmarken. V primeri z obema 17 km tekoma je bila mnogo težja ter zahtevala od vsakega tekmovale» absolutno obvladanje terenskih težkoč, ob enem pa nudile krasno sliko vseh snežnih lepot Norveške. Zopet najodlične ša organizacija. Tek do devet desetin po gozdu. Nu 20., 27. in 35, km sijajno urejena okrepčeva'nica, gosto zasedena po publiki. Tekom proge se je vnel gigantičen boj za prva mesta med nordijskimi narodi. Telefon je sproti obveščal publiko o stanju. ki ie nagibalo enkrat za ene, enkrat za druge in tako znerviral publiko do skrajnosti. No Šved Utterstiin se je izkazal vseeeno kot jačjega 1er z 3.53.14 potisnil na drugo mesto Rudstatnena ki jc bil le za 53 sekund slabši! Kot moštvo pa zopet najboljši Finci, ki so zasedli 3„ 4., 6., 9. in 14-mesto. Najboljši Srednjeevrapejec je postal Josef Némecky, ČSR v 4.33:36, kot 42. Nemški favorit Wahl je postal 48. v 4.41:16, Poljak Čech z 4.48:<K pa 53.
Kol 57. je pasiral cilj
naš prvak Joftko Janla
z 4.54:42! 1er s tem dosegel netreniran sijajen uspeh! Za njim se vrsti še 31 konkurentov! Izmed Srednjeevropejcev: Wampfler, Švica, Kuraš, Poljska, Zeier, Švica. Potolkel je 25 Norvežanovl ter Japonca Take Asoja, ki se je pripravljal za ta tek tri tedne na Finse. Pred njim so se plasirali le Némecky in Ferstauer, ČSR. Wahl, Nemči,a, Czecb, Poljska in Kung, Švica. Cela vrsta konkurentov je izstopila. Med njimi Firere in Mulle nemški p va k. Janko Janša se je plasiral kot 85. v 5 30:04, pusleč za seboj še dva Norvežana. Zadnji je prišel na cilj Madžar Czekev.
Tako se je končal zadnji Holmenkollenski dan, katero težko preizkušnjo smo mi častno prestali. Tega uspeha smo zelo veseli. Čestitali so nam razni vplivni fonkcijonarji. Omenjeni smo bili v posebni kritiki Sportmana, ki je pohvalil formo in stil Joškota. Neka ilustracija je prinesla njegovo sliko.
Zvečer se je vršila razdelitev daril za kombinacijo in 50 km tek, ki je potekla kar najsveča -nejše. Pri vstopu v dvorano smo bili aklam'rani. Spremil nas je naš generalni konzul Sam. Eie s
sinom.
Po razdelitvi smo bili gostje Foren'ngena v sijajnih dvoranah industrijske palače, ki so bile natlačeno polne. Večerji je sledil ples do pozne lire. Pri tem smo spoznali celo vrsto odličnih osebnosti. Predsednik Foreningena nam je speci-jelno nazdravil.
Jutri sledi obisk pri ing. liatissenu v Kungj-bergu in temu sledi povratek v domovino!
Grašbi Sportklub : Svoboda
Grazer Sportklub nastopi danes, v soboto, ob 16 na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, proti SK Svobodi. Svoboda je prav prošlo nedeljo dokazala, da se nahaja v formi. Zanimivo bo, kako se bodo Svobodaši odrezali proti punanjemn močnemu gostu. Upajmo, da bodo skušali doseči vsaj časten rezultat.
Jutri, v nedeljo, se bo nudil naši športni publiki zanimiv dvojni program. Ob 14.15 bo odigrala Ilirija prvenstveno tekmo z Hermesom in sicer kot predtekmo GSK : ASK Primorje. Nastopi med našo Ilirijo in Hcrmesoin so bili vedno zanimivi in upajmo, da bo lako tudi jutri. Oba kluba pošljeta v hoj svoje najboljše sile. Več izgledov nn zmago ima vsekakor Ilirija, toda v nogometu iznenadenja niso redka.
Ob 16 nastopi ASK Primorje proti graškim goslom. Obe tekmi — prvenstvena Ilirija : Hernies in mednarodna ASK Primorje : GSK — se odigrala na igrišču ASK Primorja. Vstopnimi skupna.
Ta aranžma ho našo publika prav gotovo odobrila z velikim posetom tekem,
iz klubov
Slalom tekma za srednješolski prehotlnji pokal, razpisan po SK Iliriji, se vrši \ nedeljo, dne 9. t. m., v okolici Tržiča. Odhod iz Ljubljane (gl. kolodvor) v nedeljo zjutraj ob 7.50. — SK Ilirija.
SK Ilirija (Hazenska in lahkontlelska sekcija). Danes popoldne se vrši zdravniški pregled igralk in atletinj. Pregled je strogo obvezen. S'edečc članice se morajo zglasiti točno ob 15 v šolski polikliniki, t. j. na učiteljišču na Resljevi cesti: Hafner, Janežič, Papež 1, Il in III. Adler, Stadler: ob 16 se morajo javili sledeče članice: Pustišek. Doherlet, Kezele, Jarc I in 11, Srebrnič, Erratli. Za ostale se določi čas tekom prihodnjega tedna. Ob 16.30 cross-country trening. Julri dopoldne ob 10.30 obvezen trening za vse igralke in al'etln'c na igrišču. Apeliram na vse članice, da posečajo treninge točno in polnoštevilno, ker sto imo tik pred novo sezono. Vse one, ki morajo danes k zdravniškemu pregledu, naj oblečejo kopa'no obleko, po možnosti triko. — Načelnik sekcije.
SMom
(Donos k prireditvi SK Ilirije dne 9. I m. pri
Sv. Ani nad Tržičem.)
Beseda »slalom« izhaja, tako mi je raz.lagal Norvežan ing. Hansen, iz »taronordijskega ter pomeni nekaj vijugastega. V današnjem pomenu bc-snde pa je slalom vijugasta črta v snežnem pobočju. Za smučarja je naravni slalom: proga po strmtm pobočju z mnogimi zaprekami (drev.e, skale, gunovje ild.) med katerimi se presmuka navzdol. — Slal oni zahteva pojiolno obvladanje smuči, odločnosti in prisotnosti duha. Predpogo, za izvedbo ju torej brezhibna tehnična izvežbal nost v smučanju.
Propagatorji slđloma so bili predvsem Angleži. Za temi so ga pričeli sislemalično gojili Švi-carii. Sklep 10, mednarodnega smučanskega kongresa 1. 1928 v St. Moricu pa ga priporoča vsen: članom v študij in na mednarodnem smučarskem kongresu, ki se vrši te dni v Oslu, se bo odločilo, da-li se uvede kot jiosebna disciplina v mednarodni tekmovalni program.
Bistvo slalom tekme jc v kratkem sledeče:
Za slalom tekmo se izbere prilično strmo pobočje. Višinska diferenca med sturlom in ciljem naj znaša najmanj 150 m. Proga naj ne bo prekratka. Določena je z zastavicami med kati-rimi mora tekmovalec čim hitreje navzdol, Zasia-vice so postavljene lako, du mora tekmovalec uporabljati vse mogoče like in skoke ako hoče hitro mimo njih. Ako tehnično ui na višku podiru zastavice, ali pa vsled brzine ne ostane v progi V prvem primeru izgubi nekaj točk, v drugem pa mora nazaj do mestu, kjer je zapustil progo in zgubi s tem na času. Zu izvesten del proge se lahko določi zabrano padca in se za vsak padec v tem delu odšteje nekaj točk; siccr padci niso zabranjeni, ker je tekmovalec radi izgube na času itak že kaznovan. Dva do tri pare zastavic nadzira po en nadzornik. Zu vsako odbila točko se jirišteir k ca su od starta do cilja izvesten čus (n. pr. ako podere tekmovalec zastavice 10 sekund, ako smukne samo z eno nogo med parom zastavic 5 sekund itd.). Tekmovalec, ki ima najkrajši čas (ki ie lorti najhitreje presmučal progo in je napravil najmanj napak) je zmagovalec. — Tek mu « se po (sedaj še) začasnem pravilniku in siccr po možnosti na dveh progah. Prvič strjenem snegu, d.ugič v prhkem (mehkem). Najboljši iz lekeni nn Irdem snegu si lahko izvoli startno številko za drugi del tekem v prhken snegu; slede rnti tekmovalci po vrstnem redu do-seženih rezultatih na trdem snegu.
Prvo slalom tekmo v naši državi ie izvedli v zimi 1929 SK Ilirija.
Uvidevši važnost tehnične izvežbanosti jc razpisal prehodni pokal za sredu ešolce. Lani si je uspela prireditev vršila pod Sv. Ano nad Tržičem. Pokal si je p iborila v enoletno posest skupina drž. realke v Ljubljani.
Gledalcem nudi slalom, razen smuških skokov. največ užitka, ker opazuje'i tekmovalca lahko na celi progi od starta do cilia,	Sika.
Radio
Obrtne in trgovske kroge opozarjamo na nc-del sko predavanje g. I. Ogrina v radiu ob lO.'.'O dop. o Obrti in trgovini v preteklosti in sedaj .
Prosirami itafJ'v-Ltublvcmai
Sobota. 8. marca: 12.30 Reprcliic. glasba, i? Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. I3.'A1 t z današnjih dnevnikov. 17 Koncert Rrdio-orkestra 18 Prop-gandno predavanje o Dalmaciji v slovenskem. nemškem in češkem jeziku. 18.30 Dr. Ivan Graieiiauer: Nemščina. 10 Delavska ura 20 Preno.-iz Beograda. 22 Časovna napoved in poročila. 22.13 Lahka glasba.
Nedelja. 9. marca: 0.30 Prenos cerkvene sriasbč
—	10 Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje. — 10.20 I. Ogrin: Obrt in trgovina v preteklosti ir sedaj. 11 Koncert Radio-orkestra. Vmes jioic gdč. Stelka Korenčanova ruski: pesmi. — 15 Ing i.di Fugina: Zamakanje in osuševanje zemljišč. - -15.30 Reproducirana glasba — I o Prenos iz Celja: Pevski koncert celjske Glasbene Matice. — 20 Pevski konccrt gc Pavle Lovšetove ( Ameriške pcsii"
—	jjonovitev). — 21 Koncert Radio-orkestra. — 2'2 Ca-ovna napoved in jioročila, nadaljevanje koncerta.
Drugi programi «
Nedelja. 0, marca.
Belgrad: 4 Prenos službe božje iz Saborne cerkve — 10.30 Reproducirana glasba — 12.30 Koncert orkestra -- 10 Koncert ciganskega orkestra — 17.30 Koncerl nacijoualne glasbe — 19.30 Večer mladih pisateljev — 20.10 Kabaretni večer — 21.55 Narodne |iesini s klavirjem. — Varšava: 10.15 Prenos službe božje — 12.10 Simfonična matineja varšavske filharmonije — 17.40 Koncerl orkestra - -20.15 Ljudski koncert — 21.45 Prenos iz Poznanja.
—	Budapest: 10 Nabožna glasba — 11.15 Prote-stantovska služba božja — 16.15 Glasbena matineja — 17.50 Pestra radio-ura — 19 Tri enodejankc
—	20.45 Pevski koncert, nato koncerl ciganskega orkestra. — Dunaj: 10.30 Orgelski koncert -- II Koncert dunaj. simfoničnega orkestra — 15 Koncert orkestra — 17.10 A. Schaler cita iz lastnih del — IS Golterdammerung«, opera (Wagner). — Milan: 10.45 Nabožna glasba — 12.30 Koncert radio-orkestra — 16 Komedija — 10.30 Koncert radio-orkestra — 10.1.5 Večerni konccrt radio-orkestra 20.30 Prenos operete iz Torina, nato jilesna glasba do (1.30. — Praga: 20 Koncert orkestra na pihala -21 Koncert pevskega kvarteta — '21.30 Violinski koncert J. Stepa neka. — Langenberg: 17.30 Doživljaji dr. Dolittla — 20.20 Don Pasquale«, kom. opera (Donizetti). nato plesna glasba — Rim: 10 Nabožna glasba —■ 11 Dantejeva proslava — 13 Koncerl radio-kvinteta -- 10.30 Popoldanski konccrt orkestra — 21.02 La Bohême-, lirična opera (Plitvini). — Berlin: 19 Zborni koncerl — 20 Madame L,Archiduc«, o|wrelu (Olfenbach). — Kato-vice: 10.15 Prenos službe božje — 12.10 Simfonični koncert — 16 Ljudski koncert radio-orkestra — 17.40 Koncert iz Varšave — 19.20 Malo glasbe — 20.15 Prenos iz Poznanja -- 21.45 Literarna ura — 23.00 Plesna glasba. —• Toulouse: 18.35 Koncerl argentin, orkestra — 10 Orgelski koncert — 19.30 Simfonični orkester — 20 Koncert solistov — 20.31. Slagcrji. — 21 Večerni koncert orkestra. — Morav-ska Ostrava. S.iO Orgeljski koncerl - 0 Nabožni glasba — II Glasbena matineja — 12 Koncert oi kestra — 15.45 Slovaška glasba 10 Koncert češke filharmonije -- 19 Orkestralni koncert — 20 Kon cerl orkestra na pihala — 21 Konccrt zabavne glasbe.
X. (Irazbil kož riivjudi 25. marca 1930 na Ljubljanskem velesejinu1
Kože sprejema do dne 23. marca »Divja koža«, Ljubljano, Velescicm. Lovci, izkoristite to ugodno priložnost zu dobro vnovčenje Vašega blagi ki sv Vam zadnilkral v tem letu nudil
Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 150Din Naimanjši znesek 5Din Oglasi nad 9 vrstic >e računajo višje Zaoqla'ic jtroqo trqovskeqa in reklamnega značaja vsaka vrdica 2Did
Na|man|ii znetok 10 Din. Pristojbina lq šijro 2Din Vtakoqia> treba plačati pri naročilu Na pismena vprašaja odqovarnmf-le.čejepriloiena r.namka.Cei< račun l|ubrane 10349 fpiit
Dekle
želi mesto pri boljših ljudeh, najrajši v Ljubljani, vešča vseh hišnih del, tudi kuhanja. Naslov pove uprava pod št. 2708.
Žagovodja
z dolgoletno izkušnjo — vešč vsakršne manipulacije in popravil, išče mesto na žagi z enim polnim jarmom ali več be-nečanskimi jarmi. Nastopi takoj. Naslov pri upravi lista pod št. 2750.
Sedlarskega vajenca
od pošten, s'aršev sprejmem. - Ivan Miklavčič, sedlar, Cerklje p, Kranju.
Šoferska šola
Služba organista
in cerkvenika se razpisuje v Metliki. - Župni urad Metlika.
Hlapec h konjem
priden in trezen, se sprejme. — Naslov v upravi j :>Slovenca<. pod št. 2625.
Korespondentinjo
samostojno, iščemo za takojšen nastop in stalno službo, perfektno v slovenskem, nemškem in po možnosti srbo-hrvaškem leziku. Obširne ponudbe v navedenih jezikih s sliko, navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače prosimo na Stock Cognac Médicinal d. d., Slav. Požega.
Strojepiska
praktikantinja — vešča nemške in slovenske stenografije, se sprejme takoj. Ponudbe pod šifro »Strojepiska« na upravo rSlovenca« pod št. 2647.
Dva tehnika
sprejme gradbeno podjetje v Ljubljani. Takojšnji nastop. - Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod št. 2667.
Vajenca
pridnega, zdravega in poštenega z zadostno šol. izobrazbo spreime takoj špecerijska trgovina F. Dolenc, Kranj,
Izvežbana kuharica
se i*če za na graščino na Dolenjcem. Ponudbe pod »Zanesljiva kuharica« na upravo »Slovenca«.
Pomočnika
bolišo moč, kateri zna vsako delo,, tudi fino — sprejme takoi Martin Špo-rer, krojač, Sv. Jurij ob juž. žel.
I oblast konc Ćamernik. I uihliana Dunaiska c ЗЛ iJueoavtol - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana Pleiweisova cesta št 52.
Žago v akord
prevzame žagarski mojster, vešč vseh žagarskih del in popravil. Ponudbe na upravo lista pod št. 2751.

I
Dekle
za vsa hišna dela, ne premlado. pošteno in pridno, iščem. Sprejmem le resna dekleta, ki žele traino službo v dobri rodbini. — Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca« pod št. 2032.
Svarilo
Podpisana tem polom svariva vsakogar, da nima nihče pravice denar lfsirati v naiinem imenu, ako se tudi dotični izkaže s kakim od nas izdanim pooblastilom.
Istotako ne priznava nikakih naročil niti plačil, ki niso od naju osebno naročena.
Ljubljana, 7. marca 1930 Filip Pristou starejši & Franc Bricelj,
lastnika tvrdke PRISTOU & BRICELJ, spec. atelje za črkoslikar.
Kot družabnica
se sprejme za novo pre-ureieni hotel na Bledu poštena, krščanska gospodična, ki ie dobro ver-zirana v vseh hotelskih poslih ter more vložiti vsaj 250.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca docI >Samostojna hotelirka« št. 2630.
Več stavbišč
v Kamniku 5 minut od kolodvora, v solnčni legi. v meri circa 300 m'-', po 22 Din m-', naprodaj. Pojasnila daje Janko Stare.
Kamnik, Perovo 40. I
Zidana hiša
z leseno drvarnico, hiša ^ prikladna za ureditev trgovine, v prometnem industrijskem kraju v Mežici, se bo prodala na javni dražbi dne 3. aprila t. 1. ob 9 dopoldne pri sodišču v Prevaljah. Ce-nilna vrednost 80.300 Din.
Šivalne stroje
pod najugodnejšimi pogoji (tudi na obroke! prodaja Avgust Pečnik, Sto-žice, p. Jezica pri Ljublj.
Puhasto perje
kg po 130 Din in čist beli po povzetiu naimani 5 kg Potem čiste bele gosic-kg oo 38 Din razpošiliaro puh kg po 300 Din — L [irozovič Zagreb llica 82 Kemična čistilna oeria
Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine), nekoliko rabljen, proda za nizko ceno Franc Erjavec »Pri zlati lopati; — Ljubljana Wolfova ul. 12.
20% kronske bone
kupuie v okvinu svoie Dotrebe po dnevn> ceni — ali nc pod 62°/0
Ptičkn šterliom». (•ijek.
Rok je kratek kdor prej pošlje bo prodal Požurite sel
4 •• !>■?; .
" '' - t.»* V	W ' ' ■■/
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem * da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, svak in stric, gospod
ANDREJ MUSFC
posestnik in zidarski mojster v Dolenjem Logatcu
dne 6. marca opoldne po krajši, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 66 let, umrl.
Pogreb nepozabnega nam rajnkega se bo vršil v soboto 8. t. m. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Martin hrib št. 10 na župno pokopališče v Dol. Logatcu. Martin hrib, dne 7. marca 1930.
Žalujoče rodbine:
MUSEC, OSTERMAN, CANKAR in COPAR.
Pisarniški lokal
v I. nadstr na Dunajski cesti se odda takoj — Vprašati pri Gospodarski zvezi. Liubliana. Dunaiska cesta
Posestva, hiše, vile,
gostilne, trgovine, proda ugodno Zagorski, Maribor, Tattenbachova ul. 19.
Gostilno
ali lokal za okrepčevalnico (Bufet - vinotoč in delikatese) iščem v najem v prometnem kraiu. - Ponudbe prosim na ogl. oddelek Slovenca« pod: »Prometna točka 2718*.
Gostilno
z nekaj posestva iščem v najem. Lahko je zraven tudi mesarija ali trgovina. Osebne pravice imam. -Ponudite pod »Dobra kuhinja' na oglasni oddelek »Slovenca št. 2717.
PRIMARIJ
Dr. Rihard
3ug
ne orel in ira do 16. marca.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves pregrinjal naiceneiše in najfinejše Matek & Mi-keš Liubliana. poleg hotela Štrukelj — Entlanie ažuriranie. predtiskanie takoi
Vino
zajamčeno pristno, štajersko. dolenjsko in dalmatinsko, se toči v gostilni T. Mencinger. Liubliana. Sv. Petra cesta štev 43. Nizke cenc!
20 % bone
kupi in plačuje najbolje Fra-ic Reisner, trgovec -Kopitarjeva ulica 1 (pri mesarskem mostu).
20",; kronske bone
kupuje A. Krische, Ljubljana. Ilirska ulica 21.
Dežne plašče
za dame in gospode pelerine za dečke in odrasle tople podloge It dežnim plaščem itd. kupite najbolje v špecijalni trgovini Jančigai, Tavčarieva i Sodna) 1 naspr ti kavarne »Evropa«
i 3'remog
in drva, suha — dobavlja I. Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon 2059.
Mizarji!
Zelo lep, na novo zre-zan črešnjev furnir dobite pri Ivanu Zakotniku, Ljubljana, Kobaridska 45 (za Bežigradom).
Debele
ju<kina<tp*trnhp
kupile najceneje pri (vrtlki
A. VOLK, LJUBLJANA
Rcsljcva cesta 24.
Kuno ©česa
\'a|bol]še sredstvo proti 'turjim očesom GLAVEN Ie masi
Dobite v lekarnah drogerijah ali uaravnosl iz tvornice in fjlavueca skladišča
N. URNI AH
eharoar -•
Sveže najfinejše norveško
ribie olie
iz lekarne Dr. G PICCO-Ll-ia v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Jugoslovanska knjigarna v Liubiiani
priporoča nove postne pridige:
Cremers \V., Was tut uns not! 7 Fastenpredigten und 2 Osterpredigten. 63 strani, nevezana Din 23.—
Fiiglein Gaudentius P., Licht vom Kreuze! 7 Fastenpredigten, 91 strani, nevez. Din 34.50.
Fiiglein Gaudentius P., Christentat durch Krcuzes-krait! 12 Fastenbetrachtungen. 153 strani, nevez. Din 59.50.
Gengler Dr. Nikolaus, Die heiligen fiinf Wunden. Fastenpredigten. 50 strani, nevez, Din 18.—.
Gmelch Dr. J., Der Unsichtbare. Fastenpredigten iiber den lebendigen Gott. 77 strani, nevez. Din 25—,
Hamerle A. P., Herodes und sein Nacbtrab. Sechs Fastenpredigten. 66 strani, nevez. Din 20.—.
Homscheid A. Erlosung und Aulbau. Fastenpredigten. 217 strani, nevez. Din 67.50.
Kaim Emil, Fastenpredigten. 233 strani, nevez. Din 20.—, vez. Din 30 —
Linhardt R., Das Geheimnis des Kelches. 15 Fastenbetrachtungen. 150 str., vez. Din 56.—.
Mure -Winands, »In jenen auliersten Stunden«. Fastenpredigten iiber das Leiden und Sterben Jesu Christi. 214 strani, nevez. Din 56.—.
Muré-Winands, »Dos Kor.igs Banner wallt empor«. Fastenpredigten iiber das Leiden und Sterben Jesu Christi. 220 strani, nevez Din 55.—
Muré -Winands, »O du mein Volk, was tat ich dir«, Fastenpredigten tiber das Leiden und Sterben Jesu Christi. 208 str., nevez Din 52.—.
Obweger Jakob, Des Erlosers letzte Stunden. 6 Fastenpredigten mit einer Karfreitagspredigt, 63 strani, nevez Din 26.50
Obweger Jakob, Oelbergstunden. Fastenpredigten. 48 strani, nevez. Din 13.50.
Restle Cyrill P., Das grofle Geheimnis. Fastenpredigten tiber die Ehe. 80 strani, nevez Din 26,—
Rešile Cyrill P., Durch Kami zlim Sieg. Sechs Fastenpredigten iiber die Geheimnisse des sctlnio-zhaflen Rosenkranzes. 62 strani, nevez. Din 20.—.
ïoiron Dr. Thadd. P., Jezus fragt. Fastenpredigten. 5-1 strani, nevez. Din 20.—.
Strdbelc Georg, Der Kampi gcg»n Christus. Passionsbilder 61 strani, nevez. Din 24.50.
Zimolong Dr Bertrand P., Der Kreuzweg Jesu durch unscrc Zeit. Fastenpredigten 64 strani, nevez. Din 23.50.
PISALNI STROJI ZA PISARNO IN POTOVANJE SO IZREDNO PRAKTIČNI -- NA ZALOGI PRI
L UD. BARAGA
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA6 - TEL.29-80
Za Ju«t>sluvansk«j tiskaruu v Ljutdjnni bnrel Ceč.
OBLAČILA
vseh vrst za vsakogar in za vsako priliko
izredna ceno
I. raaceh LJUBLJANA, Aleksandrova 12
o> •d
Afdova moka Din 4-—
Polenta, zdrob	. , • 3'—
Koruzna činkv. moka . . « 2'75
RazpoSUtam vsako množino od 25 kp naprej
Pavel Sedei, umetni mliL laonrnik. Gorenisko.
za izdelavo ajdovih in koruznih
SPECTRlim d.d
ivoinictioitkrt'iinbru^i eâast<hla ♦ IfiibiUina vil
Celovška cesta 81 — Telefno 2343 Zacreb Osnek. Središniica ZAGREB t Zrcalno steklo portalno steklo, mašinsko t steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh Z velikostih in oblikah kakor tudi brušene
•	prozorne 4ipe, izobčene plošče, vsteklevame
med. Fina navadna ogledala.
♦
Prva celotna izilaja l Doktorja Franceta Prešerna
zbrano defo
Cena Din 40'—. eleg vezana Din 55"— Jugoslovanska knitgama v Ljublj- ni.
Traktato tisku
l. tlel
Zgodovinska i ti primerjalna študija o postanku, razvoju zaprekah liska. o vsebini in рошоии 'iskov. prava in
tiskovne svobode
Spisal dr. Vladimir KnafliA. V kratkem izide XI. dol. Skupaj trije doli. Tu spis io
ne s smo
novi mir jen. ШДГМРГ pravnikom lliHHH
ponttk'nm'" pr«<v posebno
avtorjem
sptoli vsakomur.
vzgojttol oni duhovnim iu po vctuiin. šolam,
ob'inam in županom, zdravnikom in lc nikotn. l'un kcljntiarjem gromiJov. ura lom. zavodom in korporaeijam, -kdor kaj pomeni v iavuoui živtionjn
ili zpol'i 'ujo kakšno invno nalogo
Je ena najpomembnejših naših publikacij!
Naroda so po dopisnici pri
Učiteljski tiskarni v Ljubiiani
V knjigarnah se za enkrat no dobi, inarvnA šo lo po kon-''ani ekspediciji «ttbskri bon toni.
(«M»*
Izmed sodobnih književnih izdaj so
i iznrani
j;
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu Vsak zvezek slane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
1-uliijateU Ivan liuhovec.
Uredniki t1 rane Kreuiiar.