rawwrro n vmui LJUBLJANA. KNA7UBV4 ÜUOA «XV. * TELEFON »MJ DO n-M ROKOPISI SB NE VRAČAJO IZHAJA V8AK DAN RAZEN PONEDELJKA IM8BBATMI ODD* ABS LJUBLJANA XELEFO* POSTNI ČEKOVNI BACON LJUBLJANI 8TBV HIW1-1 3 O L A 81 PO CBN I KO MESEČNA NAROČNINA O DIN GLAS I L 0 0 S 0 B o" 1) B Naršal Tito le sprejel delegate kongresa ESJ Beograd, 28. okt. Na čast I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije je priredil snoči maršal Tito svečan sprejem v prostorih Centralnega doma Jugoslovanske armade. Sprejema se je udeležilo 1200 delegatov, udeležencev kongresa iz vseh krajev naše države, člani delegacije Enotnih sindikatov Svobodnega tržaškega ozemlja, člani Politbiroja Centralnega komiteja KP Jugoslavije, predstavniki Prezidija Ljudske Skupščine FLRJ s predsednikom Prezidija dr. Ivanom Ribarjem na čelu, člani zvezne vlade, predstavniki JA, člani Centralnega komiteja KP Srbije in vlade LR Srbije, člani mestnega komiteja KPJ za mesto Beograd, predstavniki množičnih organizacij ter kulturni in javni delavci. Sprejema se je prav tako udeležil predstavnik Svetovne sindikalne federacije Robert Chamberon. Zbrani v slavnostno okrašeni dvorani doma so delegati pozdravili prihod maršala in drugih voditeljev z dolgotrajnimi in toplimi ovacijami Komunistični partiji Jugoslavije in Centralnemu komiteju s tov. Titom na čelu, novi Jugoslaviji in petletnemu planu. Na prisrčne vzklike navdušenih delegatov je odgovoril s krajšim pozdravnim govorom maršal Tito, ki je med drugim dejal: »Tovariši In tovarišice, dragi gostje! Dovedite, da vam poželim dobrodošlico in da vas najsrčneje pozdravim kot naše goste. Izkoriščam to priliko, čeprav morda ni umestno, da vam izjavim, kakega pomena je po mojem mišljenju kongres, ki ste ga priredili. Reči moram, da ste izvršili veliko delo, ko ste analizirali svoie dosedanje delo ter utrdili celo vrsto velikih uspehov pri graditvi naše države, pri gra ditvi socializma v njej, prav tako pa ste tudi ugotovili vrsto pomanjkljivosti pri nas, v našem delu. ki še ob' stojalo. Želel bi tovariši, da bi bil ta vaš kongres pobuda za še večje uspe he v našem nadaljnjem delu, prav tako pa tudi za odstranjevanje pomanjkljivosti, ki še obstojajo. Delavski razred in delavci naše države so danes v novi socialistični Jugoslaviii najvažnejši činitelj, ki nosi na svojih ramenih zgraditev socializma pri nas. Zato, tovariši, je najvažnejša naloga sindl katov, da skrbijo za življenje in kulturni razvoj delavcev Jugoslavije drugače kakor v kapitalistični družbi, ter ie naloga sindikatov, da skrbe za ures nlčenje pogojev za ta kulturni razvoj, za boljše gospodarsko stanje, za boljše življenje v splošnem, kar pomeni, da skrbe za dvig proizvodnje na še višjo raven in za znižanje stroškov Resolucija o poročilu Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Po razpravi o poročilu Centralnega odbora ESJ je prvi kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije sprejel naslednjo RESOLUCIJO: Ko sprejema poročilo Centralnega odbora ugotavlja L kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije: 1. Razredno sindikalno gibanje se je razvijalo v stari Jugoslaviji kot orodje nepomirljive razredne borbe delavskega razreda proti kapitalističnemu izkoriščanju, proti politični in socialni reakciji in sploh proti kapitalističnemu redu, v stalni borbi za čiščenje razrednih^ sindikatov od oportunističnih elementov in za uničenje socialdemokratskih in nacionalističnih agentur buržoazije v delavskem gibanju, neprestano krepeč in u čvršću joč enotnost delavskega razreda. S tem, da so organizirali delavce in nameščence, razvijali njihpvo revolucionarno razredno zavest in jih vodili v borbi, so bili razredni sindikati najmočnejša zaslomba Komunistične partije v borbi za osvoboditev delavskega razreda. Enotnost, ustvarjena v razrednem sindikalnem gibanju pred drugo svetovno vojno, je olajšala med osvobodilno vojno Komunistični partiji ustvaritev popolne enotnosti delavskega razreda, ki mu je zagotovila vodilno vlogo v borbi za osvoboditev Jugoslavije izpod fašističnih okupatorjev in za uničenje blasti izdajalske buržoazije. Ta vodilna vloga delavskega razreda je vtisnila rnši ljudski revoluciji socialistični značaj, zagotovila prehod državne cb! A v roke delovnega ljudstva z delavskim razredom na čelu in pobu Jugoslavijo na pot graditve socialistične družbe. V tem revolucionaru procesu so imeli ogromno zgodovinsko vlogo razredno sindikalno g.ban je in kadri, ki so se v njem vzgojili. ........... 2. Na osnovi tega revolucionarnega razvoja je bilo v novi socialistični domovini ustvarjeno enotno razredno sindikalno gibanje, Enotni sindikati Jugoslavije so s svojimi industrijskimi zvezami na osnovi demolpatičnega centralizma zbrali najširše množice delavskega razreda, skoraj vse delavce in nameščence v državL 3. Od osnovanja Enotnih sindikatov Jugoslavije do danes je Centralni odbor uspešno mobiliziral delavski razred in njegove sindikalne organizacije za izvršitev vseh nalog, ki so se postavljale prednje.^ Z vztrajnim Celom za organizacijsko učvrstitev sindikalnih organizacij in s sistematičnim delom za socialistično vzgojo delavskega razreda v duhu marksiz-ma-leninizma ter za dviganje njegove politične in kulturne ravni so postali Enotni sindikati organizacija, sposobna, da uspešno mobilizira delavce in nameščence za gospodarsko obnovo in nato za socialistično zgraditev države. Postali so organizator socialističnega tekmovanja, organizator borbe za povečanje proizvodnje, za dvig proizvodnosti dela, za izvršitev petletnega plana in za zgraditev socialističnega gospodarstva. Po zaslugi pravilne linije Centralnega odbora in vsakdanje skrbi in zavzemanja osnovnih sindikalnih organizacij in njihovih vodstev so bili doseženi kljub težavam nedvomni uspehi na področju dviganja življenjske ravni delavcev in nameščencev v področju plač, preskrbe, zaščite dela, graditve stanovanj in socialnega zavarovanja. Pravilno povezujoč gospodarsko mobilizacijo delavskega razreda in skrb za materialne koristi in življenjske potrebe delavcev in nameščencev so imeli Enotni sindikati odločujočo vlogo pri obnovi in zgraditvi gospodarstva ter si pridobili polno zaupanje najširših množic delavskega razreda Jugoslavije. i. V mednarodnih odnosih je Centralni odbor dosledno izvajal načela resničnega in aktivnega proletarskega internacionalizma, ki je bil vedno ena izmed bistvenih odlik razrednega sindikalnega gibanja v Jugoslaviji. Posebno se je zavzemal za okrepitev in razvijanje čim tesnejših vezi in sodelovanja z mednarodnim sindikalnim gibanjem, združenim v Svetovni sindikalni federaciji, zlasti pa s sindikalnim gibanjem Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije. Z moralno in materialno podporo sindikalnemu gibanju v vrsti kapitalističnih držav, z aktivnim sodelovanjem pri delu Svetovne sindikalne federacije, z doslednim stališčem in borbo v vrsti vprašanj mednarodnega značaja, z aktivno^ solidarnost jo s sindikalnimi gibanji, ki jih preganjajo fašistični in reakcionarni režimi, so Enotni sindikati Jugoslavije vedno hodili neomajno po poti proletarskega internacionalizma in dali tako' važen prispevek za razvoj mednarodne solidarnosti delavskega razreda v njegovi borbi proti imperializmu in kapitalistični reakciji za zmago miru, demokracije in socializma v svetu, v borbi, ki jo vodi mednarodno delavsko gibanje s prvo državo socializma, Sovjetsko zvezo na čelu. 5. Neomajno prepričan o dosledni internacionalistični politiki Komunistične partije Jugoslavije in njenega Centralnega komiteja, o vdanosti našega partijskega in državnega vodstva skupni stvari Sovjetske zveze in mednarodne socialistične fronte, v zavesti, da so bili kadri in celotno članstvo Enotnih sindikatov neutrudno vzgajani od Komunistične partije v duhu internacionalne proletarske solidarnosti, prvi kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije v celoti odobrava stališče, ki ga je zavzel Centralni odbor na svoji seji dne 13. julija 1.1. glede resolucije Inframbiroja nekaterih komunističnih partij o »stanju« v Komunistični^ partiji Jugoslavije. Kongres ugotavlja, da je pravilnost stališča, ki ga je zavzel Centralni odbor pred več kot tremi meseci, v največji meri potrjena s skrajno^ brez-načelnostjo in izključno klevetniškim značajem kampanje, ki se je vodila na osnovi resolucije Informbiroja v tej dobi proti naši Partiji ter partijskemu in državnemu vodstvu s tov. Titom na čelu, proti naši državi in njeni socialistični graditvi, proti Enotnim sindikatom in^ našemu delavskemu razredu. Ko obsoja to kampanjo kot skrajno škodljivo za medna-rod.no enotnost delavskega razreda, ki je danes potrebna bolj kakor kdaj. kakor tudi razdiralno delo vodstva Generalne konfederacije dela Romunije z razbijanjem sodelovanja sindikalnih gibanj balkanskih držav, izraža prvi kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije Centralnemu komiteju naše Partije s tov. Titom na čelu neomajno zaupanje in vdanost vsega našega delavskega razreda in ljudske inteligence ter poziva vse delavce in nameščence, naj se še trdneje strnejo okrog slavne zastave naše herojske Partije, njenega Centralnega komiteja in tov. Tita, pod katerega vodstvom smo pregnali fašistične okupatorje, odvrgli kapitalistični jarem in stopili na pot socialističnega razvoja naše države. Na osnovi vsega tega prvi kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije ' celoti odobrava dosedanje delo Centralnega odbora. Čitanje predloga resolucije je često prekinjalo viharno odobravanje in vzklikanje Partiji, Centralnemu komiteju in tov. Titu, Resolucija je Mia soglasno sprejeta c* dolgotrajnem vzklikanj* proizvodnje, skratka, da bi se izdelalo čim več dobrin, ki koristijo širokim množicam delavcev. (Soglasni vzkliki: »Hočemo, hočemo!«) Želim vam, tovariši In tovarišice, da bi bili tudi po tem svojem kongresu dosledni nosilci delovnega poleta pri nas. Vsadite v srca vseh naših delavcev idejo, da bi čim prej zmagal socializem v naši državi, da bi čim prej zgradili našo lepo socialistično Jugoslavijo. Naj živi delavski razred Jugoslavije! Naj živi našla slavna FLR Jugoslavija!« Delegati so spremljali maršalove besede s krepkimi vzkliki ter izražali soglasno odločnost, da bodo s svojim ustvarjalnim delom čim prej uresničili socializdln. Po dolgih ovacijah so priredili kratek koncertni program, na katerem so sodelovali člani beograjske Opere, več pesmi pa je odpel pevski zbor Centralnega doma. V razgovoru s skupinami delegatov in posameznimi predstavniki delavcev Jugoslavije se je maršal Tito zadržal cele tri ure in so ga posamezne skupine ves čas navdušeno pozdravljale. Stalin o berlinskem problemu Odgovori geueralisima Stalina na vprašanja dopisnika moskovske »Pravde« Beograd, 28. okt. Po končani razpravi o poročilu tovariša Miše Pavi-čeviča je kongres izvolil kandidacijsko komisijo za izdelavo kandidacijske liste. Oba predloga tovarišev Medenka Karadžiča in Mehmeda Alija je kongres soglasno sprejel. Delegat Pavle Radoman je nato prebral obrazložitev o statutu ESJ, nakar je bil statut soglasno sprejet. Nato je tov. Dušan Petrovič prebral resolucijo o mednarodnem položaju, ki je bila prav tako soglasno sprejeta. Poročevalec kandidacijske komisije Andrija Bujaš je predložil delegatom imena kandidatov za Centralni odbor in finančno kontrolo. Predsednik CO Enotnih sindikatov Hrvatske Marko Belinič je nato prebral resolucijo o neposrednih nalogah Enotnih sindikatov. Delegat Šefket Maglajič je predla gal, naj se odpošlje resolucija Generalni skupščini Združenih narodov glede na smrtno obsodbo španskega borca in sindikalnega funkcionarja Josea Satue, ki ga je obsodil Francov režim. Njegov predlog-so burno pozdravili. Tovariš Maglajič je prebral resolucijo, ki se glasi: PROTEST ZARADI OBSODBE ŠPANSKEGA SINDIKALNEGA FUNKCIONARJA JOSEA SATUE »Generalni skupščini organizacije Združenih narodov — Pariz. Svetovna sindikalna federacija ie s svojim pismom od 9. oktobra 1948. leta obvestila Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije o novem zločinu Francovega fašističnega režima. Francova policija je aretirala in obsodila na smrt tovariša Josea Satueja, tajnika Federacije radioelektričarjev in člana nacionalnega komiteja Zveze delovnih ljudi Španije. Življenje tov. Josea Sa-tueja ie v nevarnosti. Njegovo življenje ograža krvnik Franco samo zavoljo tega, ker se tovariš Satue bori skupno s španskimi rodoljubi za zavarovanje sindikalnih svoboščin in najosnovnejših pravic španskega delovnega razreda. I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki zaseda v Beogradu. najostreje obsoja ta najnovejšl teroristični napad Francovega režima na sindikalne voditelje Španije in pričakuje od vas, da boste čim prej ukrenili vse potrebno za osvoboditev tov. Josea Satueja. Delavski razred in vsi delovni ljudje Jugoslavije, zbrani v Enotnih sindikatih, tudi tokrat soglasno izražajo svoje najgloblje nezadovoljstvo, ker je zločincu Francu še vedno dovoljeno, da neovirano in nekaznovano preganja in ubija najboljše sinove španskega naroda samo zato, ker se bore za osnovne delavske pravice ta so v vrstah fronte proti fa šizmu in proti vojni. Zahtevamo, naj takoj izpuste sindikalnega funkcionarja Španije tov. Josea Satueja ta ostale španske borce za svobodo, ki jih drži Franco v zaporih in taboriščih.« V imenu delovnega predsedništva kongresa je tov. Jovan Popovič nato predlagal, naj se odpošljeta pozdravni brzojavki tovarišu Titu in CK KP Jugoslavije. Njegov predlog je bil sprejet z navdušenjem. Vsi delegati so vstali in vzklikali: »Heroj Tito!, Mi smo Titovi, Tito je naš.« Vzklikanje tovarišu Titu in Partiji je trajalo več minut. Z burnim ploskanjem so sprejeli tudi predlog, da se odpošlje brzojavka Svetovni sindikalni federaciji. POZDRAV MARŠALU TITU Brzojavka maršalu Titu še glasi: »Naš ljubljeni maršal Tito! Delegati kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije izražamo brezmejno ljubezen in čustva vsega delavskega razreda ter pošiljamo Tebi, največjemu sinu delavskega razreda in našita narodov, borbene delavske pozdrave. Tovariš Tito! Sestali smo se zato, da na našem 1. kongresu pregledamo vse svoje dosedanje delo. uspehe ta pomanjkljivosti v delu ter sklepamo o bodočem delu. Kongres ie poudaril vse uspehe, ki iih je delavski razred, združen v svojih sindikatih, dosegel pod Tvojim vodstvom in vodstvom naše slavne Partije v dobi gospodarske obnove in jih dosega danes v socialistični graditvi države. Razvijajoč vsestransko socialistično tekmovanje za izpolnitev in prekoračenje petletnega plana, za novi socialistični odnos do dela. je delavski razred dal iz svojih vrst več tisoč udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev — borcev za povečanje proizvodnje in delovnega učinka, ki z velikanskim delovnim poletom gradijo boljše in srečnejše življenje, gradijo socializem. Sindikati Jugoslavije so bili vsestransko aktivni pri dviganju gmotnega in kulturnega življenjskega standarda delovnih ljudi, pri dviganju ta krepitvi politične zavesti delavskega razreda v duhu naukov Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Zvesti načelom proletarskega internacionalizma ter vzgajajoč delavski razred Jugoslavije v duhu mednarodne solidarnosti delavskega razreda, so sindikati Jugoslavije važen činitelj v borbi svetovne demokratične fronte proti zatiralni politiki in imperialističnim napadalcem, v borbi zasužnjenih narodov in delavskega razreda v kapitalističnih državah za svoje nacionalno in ekonomsko osvoboditev. Kongres ie sprejel pomembne sklepe za nadaljnje delo sindikalnih organizacij v smislu sklepov in nalog, ki iih le postavil pred sindikate zgodovinski V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Prisegamo Tl tovariš Tito, da se bomo v našem nadaljnjem delu kakor doslej nenehno in vztrajno borili za uresničenje sprejetih sklepov ta pod Tvojim vodstvom s še večjim delovnim poletom in s še večjimi uspehi gradili novo socialistično družbo po poti, po kateri nas vodita Ti in naša herojska Partija. V imenu vseb delovnih liudi naše domovine se zahvaljujemo Tebi naši Partiji in naši vladi za vsestransko skrb za zboljšanje živlieniskih pogojev delovnih ljudi Ko tolmači razpoloženje delavskega razreda in vseh narodov naše socialistične domovine, kongres soglasno ostro obsoja klevetniško kampanjo proti naši Partiji nienemu Centralnemu komiteju ta proti Tebi ter proti našim narodom. Naš najboljši odgovor vsem klevetnikom, ki titiijo, da koraka naša država po poti izdajstva socializma in internacionalizma, ie naša socialistična graditev, ie naš, v praksi že neštetokrat preizkušeni in dokazani proletarski taternacionallzem. Prisegamo Ti, da bomo še boli okrepili naše socialistično tekmovanje in se še bolj strnili okrog naše Partije in njenega Centralnega komiteja pod Tvojim vodstvom. Naj živi naš tovariš Tito za blagor delavskega razreda in naših narodov, za korist in razcvet naše socialistične domovine Federativne ljudske republike Jugoslavije.« Branje brzojavk maršalu Titu so delegati rogosto prekinili s ploskanjem. Po prebranih brzojavkah so delegati navdušeno vzklikali: »Mi smo Titovi — Tito je naš!« Moskva, 29. okt. (Tanjug) Tass prenaša naslednje odgovore generali-ssima Stalina na vprašanja dopisnika moskovske »Pravde«. »Kaj mislite o rezultatih proučevanja vprašanja o položaju v Berlinu v Varnostnem svetu, o stališču angloameriških in francoskih predstavnikov v tej zadevi?« »To smatram za pojavo agresivnosti politike angloameriških in francoskih vladajočih krogov.« »Ali je res, da je bil letos v avgustu že dosežen sporazum štirih sil o vprašanju Bedina?« »Da, res je. Kakor je znano, je bil letos 30. avgusta v Moskvi med predstavniki ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Francije dosežen sporazum o istočasnem izvajanju ukrepov za ukinitev transportnih omejitev, o uvedbi nemške marke sovjetske cone kot enotne valute v Berlinu Ta sporazum ne žali ugleda nikogar in upošteva interese strank ter jamči za možnost nadaljnjega sodelovanja. Vendar sta vladi ZDA in Velike Britanije svoje predstavnike v Moskvi pustili na cedilu in razglasili ta sporazum kot neobstoječ, 1 j. prekršiti sta ga s tem, da sta sklenili predložiti to vprašanje Varnostnemu sveto, kjer imajo Angloameričani zagotovljeno večina« »Ali je res, da je prišlo pred pred kratkim v Parizu med razpravljanjem o tem vprašanju v Varnostnem svetu na neuradnih pogajanjih znova do sporazuma o položaju v Berlinu in to še preden je bilo postavljeno na glasovanje v Varnostnem 6vetu?< »Da, res je. Predstavnik Argentine, gospod Bramullia, ki je predsedoval Varnostnemu svetu, je vodil neuradna pogajanja s tovarišem Višinskim v imenu ostalih prizadetih držav in res imel v rokah sporazumen načrt za rešitev vprašanja položaja v Berlinu. Vendar so predstavniki ZDA in Velike Britanije razglasili znova ta sporazum za neobstoječ.« »Ali je mogoče pojasniti z* kaj tu prav za prav gre?< »Gre za to, da ZDA in Velika Britanija smatrajo, da niso zainteresirane na sporazumu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Njim nista potrebna sporazum in sodelovanje, temveč pripovedke o sporazumu in sodelovanju, da bi po preprečenju sporazuma naprtili Isrivdo na Sovjetsko zvezo in s tem »dokazali«, da s Sovjetsko zvezo ui mogoče sodelovati. Hujskači na vojno, ki hočejo sprožiti novo vojno, se boje bolj kot česar koli sporazuma in sodelovanja s Sovjetsko zveza kajti politika sporazumov z ZSSR izpodkopava pozicije hujskačev na novo vojno in onemogoča napadalno politiko te gospode. Prav zato razveljavljajo že sklenjene sporazume, puščajo na cedilu svoje predstavnike, ki so skupno s ZSSR izdelali takšne sporazume, prenašajo vprašanje v Varnostni svet, pri tem pa kršijo Ustanovno listino Združenih narodov, kjer imajo zagotovljeno večino in kjer morejo »dokazati« vse, kar hoče ja Vse to pa zato, da bi »polcazali«, da s Sovjetsko zvezo ni mogoče sodelovati, in »dokazali«, da je treba pričeti novo vojno in s tem pripravki pogoje za pričetek vojne.« »Kako je treba razlagati ravnanje predstavnikov 6 držav v Varnostnem svetu: Kitajske. Kanade, Belgije, Argentine, Columbije in Sirije?« »Očividno je, da ti gospodje podpirajo politiko agresije, politiko prL čenjanja nove vojne.« »Kako se more vse to končati?« »To se more končati samo s sramotnim propadom hujskačev na novo vojno. Churchill, glavni hujskač na novo vojna je že izgubil zaupanje svojega naroda in demokratičnih sil vsega sveta. Ista usoda bo doletela tudi vse druge hujskače na vojno. Grozote nedavne vojne so še preveč sveže v zavesti narodov, družbene sile pa, ki žele mir. so preveč močne, da bi jih mogli Churchillovi vajenci v napadalnosti premagati in poslati v novo vojno.« ČESTITKA PREDSEDNIKA VSESLOVANSKEGA KOMITEJA KL. GOTTWALDU Beograd, 29. okt. Ob 30. obletnici samostojnosti Češkoslovaške republike je poslal predsednik Vseslovanskega komiteja generalni major Božidar Ma-slarić predsedniku Češkoslovaške republike Klementu Gottwaldu tole brzojavko: »V imenu Vseslovanskega komiteja čestitam Vam, vsem Cehom in Slovakom ob narodnem prazniku. Letošnji narodni praznik Čehov in Slovakov sovpada s 30 letnim jubilejem Češkoslovaške republike. Slovanski narodi se pridružujejo proslavi Češkoslova- škega narodnega praznika z željo, da bi se naroda Češkoslovaške še krepkeje lotila izvedbe gospodarskih načrtov, ki ju vodijo v socializem, k utrditvi neodvisnosti in' svobode Češkoslovaške republike. še odločneje se borimo za mir in utrjevanje socialistične fronte s Sovjetsko zvezo na čelu ter proti hujskačem na novo vojno. Živela Češkoslovaška republika! Živela bratstvo in enotnost med slovanskimi narodi!« Ideološko - politične vzgoje članstva. Delovni ljudje naše države, strnjeni v enotnem sindikalnem gibanju, čutijo v vsakdani! praksi veliko skrb Partije In vlade za boljše življenjske pogoje delovnih ljudi Ker se globoko zavedamo, da so doslej vsi uspehi naše države rezultat pravilne politike naše Partiie. pošiljamo vam ta vašemu modremu vodstvu z ljubljenim tovarišem Titom na čelu plamteče proletarske pozdrave zvestobe ta vdanosti. Prisegamo vam, da nas nobena stvar ne bo spravila s poti socialistične graditve naše domovine, da bomo vse sklepe Partije odslej kakor doslej z uspehom uresničevali Naj živi slavna Komunistična partüa Jugoslavije — avantgarda delovnih ljudi naše domovine v borbi za socializem! Živel herojski Centralni komite KP Jugoslavije s čelu! tovarišem na Pismo Centralnemu komiteju KPJ Nato so prebrali pismo Centralnemu komiteju Komunistične partiie Jugoslavije: »Dragi tovariši! I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije ie razsvetlil pot razvoja sindikalnega gibanja v naši državi vsestransko proučil rezultate sindikalne prakse ter na podlagi sklepov V. kongresa naše slavne Partije določil nove naloge za nadaljnji razvoj sindikalnih organizacij. Pod vodstvonl naše Partije, našega Centralnega komiteja s tovarišem Titom na čelu. so postali sindikati šola socializma, v kateri se delavski razred usposablja za še aktivnejšo udeležbo pri upravljanju države in gospodarstva. Pod vodstvom Partiie $o sindikati povezali najširše plasti delavskega razreda s Partijo ter tako postali neizčrpen vir novih kadrov, zavednih graditeljev socializma. Naš prvi kongres ie močna manifestacija enotnosti delavskega razreda Ju- goslavija Potrdil ie še enkrat visoko politično zavest našega delavskega razreda in njegovo pripravljenost, da se bori za zgraditev socializma. Naše organizacije z uspehom mobilizirajo milijone delovnih ljudi za zgraditev socializma, za povišanje proizva-ialnostj dela. za izpopolnitev proizvodnega procesa in zboljšanje kakovosti izdelkov, za izpolnitev Titovega petletnega piana. V tei borbi kažejo delovni ljudje naše države veliko ustvarjalnost ta samopobudo v zavesti da grade zase in za svoie liudstvo. Silni razmah socialističnega tekmovanja ie nepopisen dokaz, da delavskega razreda ne moreta nikakršne kleveta neresnice ta nenačelni napadi na našo Partijo ločiti od edtae pravilne politike našega CK pod vodstvom tovariša Tita. Naše organizacije posvečalo veliko pozornost borbi za izpolnitev Mana BRZOJAVKA SVETOVNI SINDIKALNI FEDERACIJI Svetovni sindikalni federaciji so poslali tole brzojavko: »I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije vam pošilja v imenu vseh delovnih Hudi Federativne ljudske republike Jugoslavije svoie plamteče pozdrave proletarske delavnosti in zvestobe stvari svetovnega delavskega gibanja. Enotni sindikati Jugoslavije pozdravljajo v Svetovni sindikalni iederaciji organizacijo in močno orožje mednarodnega delavskega razreda in vseh naprednih sil čtovečanstva v borbi proti imperializmu in voinl za mir in demokracijo. Od ustanovitve Svetovne sindikalne federacije L 1945 so Enotni sindikati Jugoslavije neomajno v njenih vrstah ter dajejo tako svoj prispevek protilmperialističnemn taboru z veliko Sovjetsko zvezo na čelu. V borbi Svetovne sindikalne federacije proti razdiranju delavske enotnosti in proti vsem plačancem ameriškega imperializma so jugoslovanski sindikati Izpolnjevali svoj dolg in svota obveznost, da bodo okrepiti in razširiti enotnost hi solidarnost mednarodnega proletarijata. I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije ie bil pregled velikih delovnih uspehov delovnih ljudi Jugoslavije v borbi za socialistično zgraditev. Poka ter vprašanjem življenjske revni hf* zal Je, da Enotni sindikati z mobilizi- ranjem širokih delovnih množic za izpolnitev petletnega plana in industrializacije ustvarjajo pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije srečno socialistično domovino deiovnib ljudi. To le naš prispevek fronti miru in demokracija Obljubljamo Svetovni sindikalni federaciji da bomo vztrajali na tej poti, da bomo še nadalje z vsemi silami krepiti demokratični tabor borbe proti imperialistom in kapitalistični reakciJL I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije izraža čustva in težnje vseb delovnih ljudi naše domovine ta obljublja Svetovni sindikalni federaciji da bo tudi odslej kakor doslej nudil popolno podporo in pomoč njeni borbi proti mračnim načrtom razbijačev mednarodne delavske enotnosti. Tudi tokrat izražamo svojo zvestobo mednarodni^ proletarski solidarnosti ter obljubljamo, da bomo tudi v bodoče zastavili vse sile za krepitev Svetovne sindikalne federacija trdne opore in močnega orožja mednarodnega proletarijata ter vseb demokratičnih sil v boju proti imperializmu. S tajnim glasovanjem za izvolitev Centralnega odbora in finančne kontrole se je končalo dopoldansko zasedanje I. kongresa Enotnih sindikatov; Jugoslavije. Zasedanje Generalne skupščine OZW Sovjetska delegacija zahteva umik «seh tujih iet iz Grilje Govor šefa sovjetske delegacije Andreja Višinskega Pariz 28. okt (Tanjug) Na današnji splošni razpravi v političnem komiteju o tako imenovanem grškem vprašanju je govoril za predstavnikom LR Bolgarije šef sovjetske delegacije Andrej Višinski. Od vsega začetka tega zasedanja, je dejal Višinski, je sovjetska delegacija opozarjala, da je napačno postavljati to vprašanje pred Generalno skupščino, kajti ustanovitev balkanske komisije je neposredna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov, neposredno vmešavanje v notnfnje zadeve suverenih držav. Kljub temu je bilo to vprašanje vseeno sprejeto na dnevni red. Ta balkanska komisija je morala ugotoviti, da ni izpolnjena nobena naloga k; jih ji je postavila Generalna skupščina v svoji resoluciji 21. oktobra 1947, češ da so trije severni sosedje Grčije odklonili sodelovanje in s tem ustvarili za njeno delo neugodne pogoje; dejanski pa se balkanska komisija ni ravnala po navodilih Generalne skupščine, ampak se je zanimala za popolnoma druge stvari. Skušala je rešiti problem, ki ga ji Generalna skupščina ni zaupala. Vzrok bojev v Grčiji je želja novih ljudskih sil, da bi uvedle napreden družbeni sistem, medtem ko se majhna klika predstavnikov starega sistema krčevito bori za oblast. Samo tisti, ki ne razumejo smeri zgodovine, samo zagovorniki sistema. obsojenega na propad in smrt, morejo govoriti o nekih tujih voditeljih, ki silijo narode, da se bore proti svojim vladam. Grškega problema ni mogoče rešiti od drugih svetovnih dogodkov. Položaj, ki vlada v Grčiji, in to je tisočkrat dokazano, je posledica vmešavanja tujih imperialistov v notranje zadeve Grčije. Tako vmešavanje je značilno za vlado ZDA in njeno zunanjo politiko, ki stremi po tem, da bi si zagotovila ZDA gospostvo nad vsem svetom. Te svoje načrte hočejo ZDA uresničiti s podporo reakcionarjev različnih držav, vendar nimajo ti načrti ničesar skupnega z mirom in varnostjo narodov. Razumljivo je, da ni v severni Grčiji nastali položaj samo posledica tujega vmešavanja. V prvi vrsti je posledica notranjega položaja, borbe v državi sami med reakcionarnimi silami, ki sem jih omenil in novimi družbenimi silami, ki se bore za odstranitev nekega gnilega, zastarelega družbenega reda. Tega ni mogoče napraviti brez nasilnega uničenja reakcionarnih elementov, kot se je to vedno dogajalo v preteklosti. Interesi OZN nimajo ničesar skupnega s strateškimi interesi katere koli druge države. OZN je organizacija, ki mora krepit; mir in sodelovanje. Sovjetska delegacija nasprotuje predloženi resoluciji in smatra za svojo najsvetejšo dolžnost storiti vse, da bi bila odklonjena. Sprejem te resolucije bi bila sramota za politični komite. Sovjetska zveza bo stavila svoje predloge, ki so popolnoma drugač- nega značaja. Sovjetska zveza bo predlagala, naj sprejme grška vlada vse potrebne ukrepe za opustitev vsakršnega pristranskega ravnanja s svojimi podložniki albanske in makedonske narodnosti, ki prebivajo na grškem ozemlju in jim omogoči razvoj njihove narodne kulture. To pa je prav nek zelo važen moment v odnosih med Grčijo in njenimi severnimi sosedi. Če bomo našli rešitev za ta problem, bomo prispevali k vzpostavitvi miru. Moja delegacija vztraja na tem, naj podpišejo vlade Grčije, Bolgarije, Jugoslavije in Albanije nove konvencije za ureditev obmejnih spopadov, za rešitev problema beguncev v duhu dobrega sosedstva in sodelovanja. Moja delegacija zahteva, naj Generalna skupščina predlaga odpoklic vseh tujih čet in vsega tujega vojaškega osebja iz Grčije. Mišljenja smo, da mora Generalna skupščina zaradi škodljivega dela balkanske komisije, ki hoče lažno obveščati javno mnenje, napraviti vse korake, da preneha delo te komisije, ki je bila ustanovljena z resolucijo 21. oktobra 1947. To je stališče Sovjetske zveze do grškega vprašanja. Moja delegacija se bo borila za to stališče v upanju, da bodo vsi objektivni predstavniki, vsi predstavniki dobre volje podprli predloge, ki sem jih navedel v korist dostojanstva in časti Združenih narodov, v korist* miru na Balkanskem polotoku, v korist varnosti vseh miroljubnih narodov. IlonarSiofašisti pobili naše ranjene vojake Strahovit zločin grških monarhofašistov nad ranjenimi borci Jugoslovanske armade Beograd. 28. okt. (Tanjug) Kakor je znano, je v noči med 6. in 7. septembrom vdrla večja skupina grških vojakov na ozemlje FLR Jugoslavije ter zavzela postojanko ob cerkvici na Kaj-makčalanu, kjer se je utrdila. Na poziv jugoslovanske obmejne patrulje je skupina odklonila, da bi se umaknila. Kasneje se je približal z zahodne strani cerkvici manjši oddelek jugoslovanskih vojakov, ki je ponovno pozval grške vojake, naj zapuste ozemlje FLR Jugoslavije, kar so tudi storili. Na oddelek jugoslovanskih vojakov, ki se je približeval cerkvici na Kajmakčalanu s severovzhoda, je začela druga skupina monarhofašističnih vojakov, ki je bila prav tako vkopana na jugoslovanskem ozemlju, streljati. Oddelek jugoslovanskih vojakov, ki je čistil obmejno ozemlje, je v megli zašel na grški teritorij. Ko se je megla dvignite, so iz neposredne bližine brez kakršnega koli poziva začeli grški vojaki streljati na jugoslovanske vojake. Posledica je bila, da je ostalo po umiku jugoslovanskega oddelka nekaj mrtvih in ranjenih vojakov, ki so zgrešili pot, na grškem ozemlju. Na zahtevo jugoslovanske vlade so izročile 28. septembra monarhofašistič-ne oblasti 3 borce jugoslovanske armade in trupla ubitih borcev. Monar-haiašistične oblasti so ob tej priliki izjavile, da so jugoslovanski vojaki padli v boju ob zgoraj opisanem spopadu, preiskava, ki, so jo uvedle jugoslovanske oblasti, pa je pokazala, da so izvršili monarholašisti strahovit zločin nad ranjenimi borci jugoslovanske armade. Sodno-zdravniški pregled trupel naših vojakov, pričevanje preostale trojice živih borcev jugoslovanske armade in izjave pobeglih ter ujetih monar-hoiašističnih vojakov dokazujejo, da so monarholašisti na zverinski način postrelili naše ranjene vojake. Monarhofašistični vojaki, ki so pobegnili, so izjavili jugoslovanskim oblastem, da je monarhofašistični desetar Evangelos Mirogjarnakis na povelje svojega četnega komandirja postreli ranjene jugoslovanske vojake z ameriško 12 milimetrsko avtomatsko pištolo, tipa »Thompson«. Ranjeni jugoslovanski vojaki, ki so kazali znake življenja, so bili ustreljeni v tilnik in glavo. Ujeti monarhofašistični vojaki so izjavili, da so bila trupla jugoslovanskih vojakov po tem krutem zločinu položena pred poveljstvo čete, kjer so jim monarhofašisti odvzeli uniforme. Ob tej priliki se je monarhofašistični morilec Evangelos Mirogjarnakis hvalil pred četo, da je ranjene jugoslovanske voiake sam pobil. Praga, 27. okt. (Tanjug) Na snoč-nji seji je sprejela vlada vrsto odlokov. Predvsem so dobili ministri ukaz, naj pripravijo vse potrebno v zvezi z novo upravno razdelitvijo države na okrožja. Vlada je nato odobrila spremembe v voli vnem zakonu. na podlagi katerih bodo imeli pravico do glasovanja vsi državljani češkoslovaške republike ne glede na narodnost Po dosedanjem votivnem zakonu so imele volivno pravico samo osebe slovanske narodnosti. Odobrena sta tudi dva zakonska načrta o ustanovitvi centrale za odkup poljedelskih proizvodov in centrale za razdeljevanje živil, ki bosta imeli zadružni značaj. Ti dve centrali bosta zamenjali dosedanje privilegirane organizacije na tem področju. Vlada je sprejela tudi vrsto ukrepov, ki bodo omogočili razvoj živinoreje in krmljenje svinj. V zvezi z odločitvami radio-konfe-rence v Kodanju se je vlada odločila, da bo pospešila graditev radijskih emisijskih postaj. Vlada je odobrila sporazum o izmenjavi blaga ter sporazum o plačilnem prometu Obdukcija trupel je dokazala, da je bilo 9 naših borcev usmrčenih s strelom v glavo, med njimi 8 v tilnik. V truplih posameznih mrtvecev so našli krogle iz pištole ameriške znamke »Thompson« 12 milimetrskega kalibra, s katero je zločinec Mirogjamakis pobil ranjene borce jugoslovanske armade. Zaradi tega strahovitega zločina, ki kaže pravi lik monarhofašistične vojske in ponovno obremenjuje politiko imperialistov v Grčiji, bo vlada FLRJ napravila najenergičnejše korake. med češkoslovaško in angloameričko cono Nemčije, kakor tudi trgovinski sporazum z Dansko. Danes je ljudska skupščina soglasno sprejela zakon o petletnem gospodarskem planu razvoja Češkoslovaške repubbke. Zasedanje poljskega Sejma Varšava, 28. okt. (Tanjug) Danes se je začelo zasedanje poljskega Sfejma. Na dnevnem redu je več zakonskih osnutkov. Anglija namerava še poglobiti trgovinske odnose s Španijo London, 28. okt (AFP) Ta teden bo odpotovala v Španijo nova britanska finančno-trgovinska delegacija, ki se bo posvetovala o padalj-njem razvoju trgovine med Veliko Britanijo in frankjstično Španijo. Delegacija, ki jo sestavljajo visoke osebnosti britanskega ministrstva za trgovino in finance, bo proučila tudi možnost obnovitve bntansko-špan-ske trgovinske pogodbe, ki je bila v mesecu maju sklenjena za eno leto. Zakon o češkoslovaški petletki soglasno sprejet Kiratke vesti Po statističiih podatkih je bilo na češkoslovaškem lani 7836 zadrug s skupno 2,481.600 člani, in sicer na Češkem 6366, na Slovaškem pa 1470. Na Slovaškem so razlastili 300.000 ha gozdov; od tega je dobila uprava državnih gozdov 258.000, posamezne občine več kot 8000, razna gozdna združenja In zadruge pa nad 9000 ha. Obdelovalne zemlje so razlastili nad 296.000 ha in so dobila: državna posestva 12.500 ha, kmetijske šole in javne ustanove 4500 ha, medtem ko je 32.000 siromašnih kmečkih ljudi dobilo skupno 72.000 ha zemlje, 5500 poljedelskih delavcev 24.000, 21.000 delavcev, uradnikov in malih obrtnikov pa okrog 12.000 ha. Zadruge in podjetja so dobila 16.500 ha, posamezne občine in okrožja pa 6500 ha. Na zaplenjeni zemlji se je dosedaj naselilo nad 5000 družin. Letos je Poljska izvozila za 7,8 milijo, nov dolarjev rudarskih proizvodov, za 3,5 milijonov dolarjev cementa, za 3 milijone dolarjev steklenih proizvodov in za 780.000 dolarjev keramičnih proizvodov. Za zgraditev 33-000 kmečkih hiš na področjih, ki so hila v zadnji svetovni vojni močno prizadeta, je odobril» poljska vlada tri milijarde zlotov. Glavni odbor Zveze poljskih rudarjev je poslal zvezi francoskih rudarjev naslednjo brzojavko: »Občudujemo vašo herojsko borbo in želimo, da zmagate v borbi za čast in svobodo Francije ter za kruh vaših družin«. Minister za notranje zadeve Madžarske je izdal uikaz, da lahko vsi madžarski delavci, ki so morali zapustiti deželo za časa Horthyjevega režima zaradi' brezposelnosti, zopet prosijo za državljanstvo. Da bi izigrali zahteve avstrijskih de-lavcev po zvišanju plač in mezd za 25 */«, sta sklenili avstrijska ljudska in socialistična stranka sporazum o zvišanju delavskih plač za 6 */«, medtem ko sta hkrati odobrili, da se povečajo tudi cene živ. ljenskim potrebščinam. Tako so od ponedeljka v Avstriji povišane cene živilom za široko potrošnjo in to kruhu za 5 */», mleku za 80 */■, surovemu maslu za 83 ‘It, s:iru za 63'/«, masti za 55 •/«, klobasam za 100 in mesu za 78 V«. Nemški narodni svet je sprejel resolucijo. v kateri poudarja, da se nemško ljudstvo ne bo odreklo pravic, ki mu jih jamčijo potsdamski sklepi. V Karačiju je bil podpisan Ceškoslo-vaško-pakistanski trgovinski sporazum o izmenjavi blaga v vrednosti nad milijardo kron. Sporazum velja za eno leto. Češkoslovaška bo uvažala bombaž, nanje ter druge surovine, izvažala pa bo sukanec, sladkor, steklo, papir, avtomobile, motorna kolesa, kolesa, tehnično opremo ter potrošno blago. Delovna taborišča za prevzgojo delomrznih oseb, ki ogražajo izgradnjo ljud-sko-demokratičnega gibanja, preskrbova-nje prebivalstva in gospodarsko življenje države, bodo ustanovili na Češkoslovaškem. V ta taborišča bodo poslali tudi tiste osebe, ki so obsojene po zakonu o zaščiti ljudske domekratične republike, kakor tudi črnoborzijance. Gospodarska policija v Budimpešti je odkrila široko razpleteno organizacijo, katere člani so nezakonito vtihotapljali madžarske državljan« v inozemstvo ter manipulirali s tujo valuto. Člani organizacije so bili tudi v tajnih stikih z oblastmi neke tuje velesile. Policija je aretirala 54 oseb. Vsi aretiranci so premožni ljudje in bivši plemiči. Na zahtevo svojih ameriških gospodarjev je filipinsko pravosodno ministrstvo sklenilo postaviti Komunistično partijo Filipinov izven zakona. Novo ameriško posojilo Veliki Britaniji London, 27. okt. (Taes.) Angleška vlada je podpisala 26. oktobra spora, sum o posojilu v znesku 310 milijonov dolarjev, ki ga bo Izplačala Ve. li>k.l Britaniji ameriška uprava za izvajanje Marshallovega načrta do dne 30. junija 1949. Za razliko od pogojev prvega ameriškega posojila Veliki Britaniji Iz 1. 1945., kii določa dve odstotne letne obresti, določa novo posojilo 2,5%ne obresti, ki jih bo morala plačati Anglija vsakega pol leta od 31. decembra 1952. naprej. Rudarska stavka v Franciji S tanki in topovi na slavkujoče Enotnost, vztrajnost in borbenost rudarjev je zaradi nasilstev vlade vedno večja Pariz, 27. okt (Tanjug) Zaradi divjaških nasilstev vladmh čet je včeraj ponovno tekla kri francoskih rudarjev. V Južni Fraendji je padel še en rudar, osem pa jih je bilo ranjenih. V rudarskem bazenu Uzes so policisti orožniki, pehota, enote republikanske garde in efektivi divizije pod poveljstvom generala Vi-leta jurišah na neoborožene rudarje. V operacijah je sodelovalo na desetine tankov. Po kratkem pozivu rudarjem, naj zapuste rudnik, so vladnel čete rudnik obkolile in zavzele bor-l bene položaje. Goste vrste policistov in oklopnih vozil so popolnoma blokirale vse dohode k rudniku. Čim je bilo obkoljevanje končano se je začelo streljanje s topovi in mitraljezom! Za porušenje barikad, ki so jih postavili delavci, so uporabili tanke. Zaradi močnega ognja so se stavkovne straže umaknile. Nekoliko rudarjev jn prebivalcev je skušalo prodreti policijski kordon, toda tanki so takoj otvorili ogenj in ie devet ljudi obležalo na cesti. Neki rudar je kmalu nato podlegel hudim poškodbam. Nad 800 oseb je bilo aretiranih, med njimi starčki, ženske in celo dva otroka. Vse to je izzvalo silno ogorčenje prebivalstva. V Marseilleu je bilo v znamenje protesta proti tem krvavim dogodkom v mnogih tovarnah prekinjeno delo. Delo so ustavili tudi pristaniški delavci in nameščenci tramvaja, avtobusa in trolejbusa. Tudi po mnogih drugih mestih Francije so bile protestne stavke. Upravičena borba francoskih rudarjev uživa vedno večjo pomoč ljudstva. Federacija francoskih rudarjev poudarja da se nadaljuje borba v rudarskih področjih s še večjo enotnostjo. žilavostjo in borbenostjo kakor prve dni stavke kljub vsem na-silstvom Mochove policije. Federacija obenem opozarja ponovno, da se je pripravljena pogajati na podlagi predloženih zahtev in zvrača vso odgovornost za nadaljevanje stavke na vlado. Proletarski pozdrav jugoslovanskih rudarjev francoskim tovarišem Beograd. 29. okt (Tanjug) Zveza rudarjev Jugoslavije ie poslala francoskim rudarjem, katerih vztrajno borbo spremlja s simpatijami proletariat vsega sveta- naslednjo brzojavko: »Vaša junaška borba za boljše življenje delavskega razreda in obrambo življenjskih koristi francoskega ljudstva spremljajo rudarji Titove Jugoslavije z velikim občudovanjem in zaupanjem v zmago vaše pravične stvari. Jugoslovanski rudaril izražajo svojo proletarsko solidarnost z rudarji Francije in so prepričani, da je vaš junaški boj hov prispevek za zmago miru in demokracijo na svetu in za končni poraz imperializma ter mednarodne reakcije.« Francoska konfederacija dela vpliva na solidarnost vseh centralnih sindikalnih organizacij Pariz, 28. okt (Tass) Konfederalni biro francoske generalne konfederacije dela je poslal generalnemu sekretarju Svetovne sindikalne federacije Louisu Saillantu pismo, v katerem je obrazloženo stališče francoskih rudarjev. Biro izjavlja, da so začeli francoski rudarji stavkati zaradi naslednjih zahtev: razveljaviti je treba dekret, na podlagi katerega bi lahko vlada odpustila vse delavce, ki se sindikalno udejstvujejo ali pa zaradi njihovih političnih prepričanj; zaščititi je treba rudarski statut ter socialno zavarovanje rudarjev; razširiti Je treba pooblastila rudarskih delegatov in zboljšati življenjske pogoje z zvišanjem plač in mezd. Stavka je bila razglašena šele po dvomesečnih pogajanjih z vlado. Z razglasitvijo stavke so se rudarji sami zavarovali pred nevarnostmi v rudni- kih. Red m bil nikjer kršen. Javna varnost je bila zavarovana tako dolgo, dokler ni minister za notranje zadeve ukazal, da je treba uporabiti proti rudarjem policijske sile. Francoska vlada Je skušala s silo zatreti gibanje za uresničenje rudarskih zahtev ta je policija že uporabila strelno orožje. V zvezi s tem zločinskim izzivanjem ie biro sklenil prositi Svetovno sindikalno federacijo, naj obvesti o stališču Ifrancoske vlade vse sindikalne centralne organizacije, ki so v njej včlanjene. Biro poziva rudarje, mornarje, pristaniške delavce, posebno pa delavce ZDA in Velike Britanije, naj potrdijo svojo solidarnost s francoskimi rudarji. Komunistične poslance hočejo oropati najosnovnejših pravic Pariz, 28. okt. (Tanjug) Glasovi ki jih je širila degolistična propaganda, da bodo postavili Komunistično partijo Francije izven zakona, so se izrazili tudi v včerajšnjem sklepu komisije za narodno obrambo, na kateri so dego-tisti skupno s predstavniki »tretje sile« izključili komuniste iz razprave o vojaški pogodbi, ki jo je sklenil Rama-dier 27. in 28. septembra v okviru zahodne zveze. Komisija je z 19 : 9 glasovom (komunisti) sklenila preložiti razpravo. Degolistični člani komisije narodne obrambe so se sklicevali na izjave Julesa Mocha, da so komunisti »tuji agenti« in je torej »v njihovi navzočnosti nemogoče razpravljati o vprašanjih narodne obrambe«. Sklep komisije narodne obrambe je zelo razgibal parlamentarne kroge. Protikomunistična koalicija vidi v njem ukrep, ki se ga bo lahko poslužila tudi komisija za notranje zadeve, komisija za zunanje zadeve itd. in b; tako naj-večja parlamentarna skupina in njeni poslanci izgubili najosnovnejše pravice. Diplomatski komentatorji reakcionarnih časopisov sklepajo, da bi degolisti in »tretja sila« v narodni skupščini lahko postavili 183 komunističnih poslancev »izven zakona«, in spominjajo na leto 1939., ko je izdajalec Francije Daladier izločil komuniste najprej iz komisij, nato pa iz parlamenta Prod takim nakanam so komunisti najodločneje protestirali in poudarili da je odlaganje razprave v komisiji za narodno obrambo najboljši dokaz, da se Ra-madier in vlada ne upata javno priznati svoje protiljudske politike in da se pripravljata na vojno na račun ameriških milijarderjev. Kanada bo dobavljala orožje državam bruseljskega pakta Otava 27. okt. (Tass) Sklicujoč se na vladne vire, poroča Canadian Press, da bo prihodnji korak k sklenitvi tako imenovane »severne atlantske zveze« izmenjava mnenj med vladami sedmih držav. Mislijo, da bo Kanada po ustanovitvi tega bloka dobavljala orožje petim evropskim državam, članicam zveze, kakor tudi, da bo poslala svoje vojaške predstavnike v štab bloka, ki bo pod vodstvom Američanov. VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje 2S. oktobra: Kljub premiku se je povečalo ob dejstvu, da je Trst poli učno odcepljen in gospodarsko odrezan od Italije, kjer je koren njegovega gospodarstva«. Ta trditev prikazuje r celoti nerazumevanje in hoteno spletkarjenje, ki je neposredno naperjeno proti interesom, ki jih ima tržaško gospodarstvo po tesnih stikih s svojim zaledjem. General Airey in njegovi svetovalci hote pozabljajo da je gospodarsko življenje Trsta zajamčeno samo,- če postane ugoden gospodarski faktor v zvezi z razvojem gospodarstva v Jugoslaviji Madžarsiki in Češkoslovaški. Da je ta trditev povsem osnovana, nam kaže posebno statistika za letošnje prvo polletje o pomorskem in suhozemnem prometu Trsta. Res je, da se ja promet v pnA polovici letošnjega leta za nekoliko dvignil v primeri z lanskim, vendar še daleč ne taiko, kot bi se lahko v normalnih političnih razmerah. Kljub temu, da lahko mira» trdimo, da je bdio gospodarsko življenje Trsta pod fašistično Italijo v zatonu, vendar letošnji promet še daleč n« dosega tiste stopnje, ki jo je imel n. pr. zadnje normalno leto pred drugo »retovno vojno — t. j. 1. 1933. Pregled blagovnega prometa v prvem polletju 1. 1938., 1. 1947. dn L 1948. nam daje naslednjo sliko: 1. 1938. 2,606.000 ton; 1. 1947. 1,781.000 ton; 1 1948 2,209.000 ton. Od tega odpade na pomorski promet: 1. 1938. 1. 1947. 1. 1948. Prispelo ton 1,156.000 817.000 1,029.000 Odposlano » 495.000 105.000 233.000 Na promet po železnici pa odpade: 1. 1938. 1. 1947. 1. 1948. Prispelo ton 456.000 235.000 184.000 Odposlano » 499.000 624.000 763.000 V tem sumarnem pregledu je dobro vidno, katere skupine so posebno deli citne. Pri tem je treba poudariti, da je Trst od nekdaj bila tranzitna luka in blago, ki je bodisi po morju bodisi po železnici prišlo v Trst, je bilo le v manjši meri namenjeno potrebam mesta in njegovi industriji, zato je bi! večji del tudi odpremljen naprej. V normalnih razmerah morata biti izvoz in uvoz v ravnotežju. Ladje, ki so izkrcale blago, se zopet natovorijo, vlaki, ki odhajajo polni, se tudi polni vračajo. Da danes ni tako, je kriva nepravilna gospodarska polička tamošnjih oblasti, ki hočejo na vsak način preprečiti, da bi tržaško gospodarsko življenje zadihalo s svojim naravnim gospodarskim zaledjem. Neposredno zaledje Trsta predstavlja Jugoslavija, toda v prometu Treta je danes koma;] opaziti to dejstvo. Letošnji promet jugoslovanskega uvoza in izvoza preko Trsta je padel na 50*/« v primerjavi z 1. 1938., a na 20*/• v primerjavi z 1. 1913. Statistika za mesec maj nam pokaže naslednje padalke, ki veljajo za promet z Jugoslavijo: ves železniški pro- met znaša 8.344 ton, a pomorski 563 ton. Na ladje je bilo v tem mesecu vkrcanega za Jugoslavijo vsega 4 tonel Ako poleg tega pogledamo še na deleže Madžarske, bomo ugotovili da so ti povsem neznatni, medtem ko odpade na CSR komaj 50"/• predvojnega prometa. Upravičeno se zato sprašujemo, kako je pri takšnih pogojih Tret sploh mogel zabeležiti podani promet. Trst je danes angloameriška luka ki služi v glavnem za preskrbovanje okupacijskih čet v Avstriji in v delu južne Nemčije. Jasno je, da bo moral ta začasni in nestalni promet čez kratek čas prenehati, kajti Trst ne bo ostal dolgo ameriška luka za Avstrijo, kljub vsemu prizadevanju imperialističnih sil, da si v Trstu čim dalj ohranijo sedanje položaje. Zato so tudi jasne deficitne postavke, ki kažejo, da odhajajo vlaki v Avstrijo polno natovorjeni, a se vračajo prazni, ker Avstrija res nima v današnjih prilikah blaga, ki bi ga mogla izvažati. V svojem poročilu Organizaciji Združenih narodov je bil general Airey sam prisiljen priznati to dejstvo in je napisal o »žalostni reki tovornih vagonov, ki se prazni vračajo s svoje poti v zaledje____« Žalostne posledice ameriških načrtov s Trstom Zaviranje rešitve perečega vprašanja Trsta, zavlačevanje z imenovanjem guvernerja in vsi ukrepi, ki jih je v zadnjem času izdala Zavezniška vojaška uprava STO-ja, jasno opredeljujejo načrte Angležev in Američanov, da želijo zavleči okupacijo Trsta v nedogled. Pri reševanju problemov Treta je potrebno predvsem upoštevati globoke go-spodarsko-socialne spremembe v državah ljudske demokracije, toda pri tem je treba opozoriti, da promet Trsta ni odvisen zgolj od aktivnega gospodarstva zalednih držav, marveč da so pri tem potrebni tudi ugodni pogoji, ki jih mo- ra Trst nuditi zalednim državam- Ako bi tržaški gospodarski krogi pazljivo pregledali samo petletni plan razvoja narodnega gospodarstva FLR Jugoslavije, bi lahko našli v njem postavke, ki hi bile pomembne za gospodarstvo Trsta tako kar se tiče njegovega prometa in kar se tiče njegove industrije. Tržaška industrija ladjedelnice in pristanišča bi morate znati izkoriščati ugodne pogoje, iki jim jih nudti razvoj industrializacije in elektrifikacije Jugoslavije. Trst je za jugoslovansko zunanjo trgovino tehiko močno reeksportno središče, kajti položaj Trsta in možnost neposrednega stika z mednarodnim »vetom more postati pomemben faktor za jugoslovansko zunanjo trgovino. Gospodarska politika, ki jo izvajajo pod vplivom Šovinistično nastrojenih reakcionarnih krogov angloameriške okupacijske oblasti v Trstu, je v diametralnem nasprotju z interesi tržaškega razvoja. Kriza Treta ni samo posledica pasivnega prometa, marveč se bodo pojavile še katastrofalne posledice prav zaradi bedaste-politike izoliranja Jugoslavije in ostalega demokratičnega zaledja. Odločujoči krogi v Trstu ne želijo niti jugoslovanskih surovin niti jugoslovanskih naročil, medtem pa tako Avstrija kot Italija nimata naročil za tržaško industrijo. Italija ima svoje arzenale in ladjedelnice, a avstrijska potreba po tržaških ladjedelnicah in po" drugih Vejah težke industrije ni vredna omembe. Namesto da bi Zavezniška vojaška uprava upoštevala ta dejstva, še bolj navezuje tržaško industrijo v sklop gospodarskega sistema italijanske republike. O tem nam govorijo postavke iz omenjenih finančnih in kreditnih sporazumov, kjer je poleg dolarskih kreditov namenjeno še skoraj 3 milijarde lir za obnovo tržaške industrije. Toda ta industrija pripada v celoti italijanski holding družbi IRI (Istituto ner la Rioostrurione Industriale), s čimer je napravljena čud. na poteza, da bo dajala italijanska vlada kredite svojim lastnim podjetjem na breme Svobodnega tržaškega ozemlja. Namesto, da bi angloameriška vojaška uprava v smislu mirovne pogodbe podvzela vse potrebno za osamosvojitev tržaške industrije, ki predvideva da bo STO dobilo brezplačno italijansko državno premoženje, je ves čas trdite, da podjetja IRI-ja niso last italijanske države. Toda dogodek v rimskem senatu 8. t. m- je jasno pojkazal, da pripada družba IRI italijanski državi, kjer je italijanski mini ster za industrijo in trgovino I. Lombardo pred vsem senatom priznal, da je IRI »last države«. Prve posledice Marshallovega načrta »Rimski sporazumi« sporazum z dne 21. septemb. in pristop k Marshallovemu načrtu že kaže svoje porazne posledice v tržaškem življenju. Prav v dneh, ko je angloameriška vojaška uprava pripravljala povišanje cen predmetom široke potrošnje, je razglasila tudi svoje zamisli z uvajanjem Marshallovega načrta v Trstu. Obetate je obnovo delavnosti tržaške težke industrije, nov razvoj tržaške trgovske mornarice, poživitev srednje in male industrije, a kar je najvažnejše — napovedala je sprejem nekaj tisoč delavcev v indurtrijo in gradbeno stroko. Ti načrti naj bi rešili izredno akuten problem brezposelnosti, saj je znano, da je dane» v Trstu kakih 32 do 35 tisoč delavcev brez dela in namestitve. Toda ti obeh »o se ponovno izkazali kot neosnovani Vzporedno s povišanjem cen na pragu zime, so se zopet začeli nmnžični odpusti iz industrijskih podjetij. Pred nekaj dnevi so iz ladjedehilške-ga arzenala, ki predstavlja najvažnejši industrijski kompleks v Trstu, odpustili na novo 165 delavcev vseh strok, kar da približno 18*/« vsega «apoefcoega delav- stva in nameščenstva v teh podjetjih. Sledili so odpusti v direkciji firme Arri-goni, pripravlja se popolna prekinitev dela v tovarnd oljnih izdelkov ter ladjedelnice v Miljah. Jadranske ladjedelnice (CRDA), ki so že pred časom začele z množičnimi odpusti, so objavile razglas, v katerem obljubljajo vsakemu delavcu, ki prostovoljno zapusti delovno mesto takojšnjo nagrado v znesku 1200 delovnih ur, ki bo vsakomur dana poleg navadne odpravnine. To pa ne pomeni nič drugega bot pripravo za nove številne odpuste v prihodnjih zimskih mesecih. Ako iz vsega navedenega povzamemo zaključke, lahko mimo rečemo, da so tudi v Trstu kažejo prav iste značilne črte, Id jih zapušča izvajanje Marshallovega nečrta v vseh zahodnoevropskih deželah, pri čemer se to najbolj prepričevalno pozna na gospodarstvu Francije in Italije. Ameriški monopoli so si zamislili Marshallov načrt kot sredstvo za saniranje svoje industrije, za pridobivanje tržišč in s tem sesanje profitov Širom sveta. »Pomoč«, ki jo ZDA pošiljajo v obliki najrazličnejših potrebnih in nepotrebnih predmetov v razne evropske države, ne more zamegliti poraznih posledic, ki jih nosi s seboj Marshallov načrt v obliki naglega porasta cen, izgubljanja vrednosti domačih valut, v občutnem zastoju industrije, v naglo naraščajoči brezposelnosti, v upadu kupne moči in v splošni gospodarski krizi, v kalečo zapada in iz katere se ne more izmotati gospodarstvo marshalliziranih držav. D. 1. V včerajšnji peti koloni podlistka »Tria®» gospodarstvo na robu propada« se Je vrinila napaka v dveh postavkah pregleda finančnega sporazuma med italijansko vlado in ZVU angloameriške cone STO-ja. Pravilno se ti podatki glasijo: a) redni izdatki 8.259,889.335 lir; e) redna izgub« 1.259,889.335 Ur; Izpolnili so letni plan Vrsta delovnih kolektivov, ki so Izpolnili letni proizvodni plan, je vsđk dan večja, nepregledna pa je vrsta tistih delovnih kolektivov, ki so si v počastitev kongresa KPJ, kongresov nacionalnih partij in kongresa Enotnih sindikatov postavili roke za predčasno izpolnitev letnega plana. Že v tretjem četrtletju so nekatera podjetja živilske industrije izvršila svojo letno proizvodno nalogo, med drugim zagrebška pivovarna, ki je svoj plan lahko izpolnila že 1. avgusta, ker je uvedla nov način proizvodnje, s katerim je povečala proizvodno zmogljivost za 59% in hkrati znatno znižala proizvodne stroške. Sedaj pa se kar vrstijo delovni kolektivi, ki_ slavijo svojo delovno zmago: izpolnitev letne proizvodne naloge. V celjski tovarni emajlirane posode sta najprej izpolnili letni plan enuijlirnica in pocinkovalnica, v sre-do pa je sledil tudi osnovni oddelek za 'izdelovanje predmetov v surovem stanju. Letno proizvodno na-lo naših proizvodnih kapaci-kar nam je omogočilo za letelo postaviti znatno višjo J:rodno nalogo. Povišanje pro-: sl nega plana v industriji za po- . »v nö 01°,o v primeri s planom za re išnje leto je bilo morda v za-etkiL leta marsikomu teško razum-I, toda že prvi uspehi podjetij, i so reč mesecev pred koncem leta Izrohika plan. nam zgovorno potr-v ii da so naši plani realni, da 'niso aksimum, marveč minimum tega. kar lahko dosežemo. Ob ; spehih v izpolnjevanju letoš- rJadaljmja podjetja, ki so izpolnila plan Me.l lesno-industrijskimi podjetji je te dai izpolnilo letni proizvodni :'hn lesno industrijsko podjetje v Cerknici. Delovni kolektiv tega podjetja je že med tekmovanjem v prvem polletju dosegel prvo mesto med ksno-industrijskimi obrati ter je v znak priznanja prejel pohval-; diplomo glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije. Kolektiv tega podjetja je vrhu tega znižal ' o!no lastno ceno za 5 %. Po normah dela 89°/» vseh delavcev, neopravičenih izostankov pa je le 1%. Delovni kolektiv je opravil tudi nad 5200 ur prostovoljnega dela. Kamnolom Razdrlo pri Postojni njega proizvodnega plana pa lako krati spoznamo, kako odločilnega pomena je za izpolnitev plana, da stalno dvigamo proizvodnost dela, z drugimi besedami, da se delovni učinek vsakega delavca stalno dviga. Tov. Kidrič je v svojem govoru na 1. kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije poudaril, da bi naša država oslala industrijsko zaostala dežela s težkimi delovnimi pogoji, če bi samo dvigali število delavcev, brez istočasnega povečanja produktivnosti dela s socialističnim tekmovanjem in z mehanizacijo. Kolektivi, k} so že izpolnili svoj letni plan, so svojo delovno zmago dosegli prav s tem, da so stalno dvigali proizvodnost dela, da niso prenehali tekmovati in da je vsakdo pomagal pri ukrepih za mehanizacijo in racionalnejšo organizacijo dela. V svojem poročilu kongresu Enotnih sindikatov je tov. Djuro Salaj med drugim poudaril, da se je kot rezultat množičnega socialističnega tekmovanja razvilo med delavstvom široko gibanje za udar-ništvo, novatorslvo in racionaliza-torstvo. Že leta 1957 so delavci na proizvodnih posvetovanjih dali nad 120.000 raznih manjših in velikih ra-cionalizalorskih predlogov. Letos je bilo poleg 105.000 udarnikov - razglašenih še 2655 racionalizatnrjev in 927 novatorjev. Ž}vo prizadevanje delavstva za stalno dviganje proizvodnosti dela je odločilnega pomena za našo socialistično graditev. Že lani je bil delovni učinek povprečno za 37"/«, to je za več kakor eno tretjino večji kakor pred vojno. Letos pa se je v primeri z lanskim letom še nadalje povečal, tako v lahki industriji za 14.5 %. v premogovnikih za 5%, v težki industriji za 17.5 %, v gradbeništvu za TJ % itd. Danes lahko sodimo, da je povprečni delovni učinek že za polovico večji, kakor je bil pred vojno, kar pomeni, da vsak delavec naredi danes za polovico več kakor v stari Jugoslaviji. V tem se zrcali docela spremenjen odnos delavskega razreda do dela v državi, ki gradi socializem. V stari Jugoslaviji delavski razred ni bil zainteresiran, da bi dvigal proiluktiv-nost dela, ker bi to prineslo le povečanje izkoriščanja in povečanje ekstraprofjtov izkoriščevalskega razreda. Danes pa delavec ve, da dela za sebe in za svojo boljšo bodočnost. Tudi v velikem številu drugih podjetij, ki plana še niso izpolnila, so kolektvj ustvarili pogoje, da bodo proizvodno nalogo izpolnili vsaj mesec dni pred koncem leta, to je do praznika republike. Številni kolektivi pa so se zavezali izpolniti letni plan še prej. Celo v premogovni proizvodnji, od katere zahteva letošnji plan zlasti velik dvig, imamo številne kolektive, ki imajo vse pogoje, da bodo plan predčasno izpolnili. Tako se je najboljši kolektiv premogovne proizvodnje v Jugoslaviji, kolektiv rudnika v Brezi zavezal, da bo plan izpolnil že do 19. novembra. Tudi številni drugi kolektivi premogovnikov se navzlic težavam usjoešno borijo za plan. Tako so premogovniki timoškega bazena črnega premoga tudi v septembru stoodstotno izpolnili svojo proizvodno nalogo, čeprav imajo za ■'i0 % manj delavcev, kakor je predvideno v planu. Pomanjkanje delovne sile pa so nadomestili z boljšo organizacijo dela, z mehanizacijo in uvajanjem novih delomih metod. Uspehi kolektivov, ki so svojo proizvodno nalogo za letošnje leto že izpolnil, naj bodo nadaVnja iz-podbuda drugim kolektivom, da v plemenitem tekmovanju napno vse svoje sile za predčasno izpolnitev letošnje proizvodne naloge. je v tekmovanju za počastitev I. kongresa Enotnih sindikatov izpolnil lf;tni proizvodni plan 20. oktobra, štjri dni prej, kakor se je zavezal. Zadnje dni je slabo vreme oviralo delo. vendar pa so delavci v dežju in burji vztrajali pri delu, dokler ni bil plan v celot; izpolnjen. Delovni kolektiv tovarne dušika v Rušah je doslej že izpolnil letni proizvodni plan v štirih proizvodih: v proizvodnji kisika je dosegel 125% letnega plana, v proizvodnji acetilena 128 %. v proizvodnji amonijaka 120% in v proizvodnji žveplenega dioksida 100 %. TOšovaTTSKEj^VEZE Obrtna umetniška šola v Zagorsku V Žago rsku (blizu Moskve) je obrtna umetniška šola, ki pripravlja strokovnjake za vzpostavljanje starih stavbin- &kih spomenikov. Ni slučajno, da je šola ravno v Zagorsku. Zagorsk je veliko mesto blizu starega Sergijevskega samostana, ustanovljenega v 16. stoletju. Samostan je obdan z močnim obročem velikih trdnjav in je zgodovinsko-umetniški spomenik. Da bi se obranite in obnovile krasne etare zgradbe, se tu vrši jo velika restavracijska dela. Zelo težko je vzpostaviti stare freske po stenah, utrjevati konstrukcijo zgradb in postavljati gradbeni zid po starem zidarskem načinu. Zato se je treba poslužiti načina starah zidarjev pri zidanju In obdelovanju gradiva. Dostikrat je veliko laže postaviti novo stavbo, kakor pa prenoviti staro zgradbo, tako da se ta nič ne spremeni. Le, če delajo učenci pod vodstvom arhitektov, izurjenih v restavriranju, in strokovnih mojstrov, a kar j« najpoglavitnejše, če se usposabljalo za ta posel že od mladega, morejo MU ko« svoji nalogi v tej umetnosti. V zagorsko šolo bodi 150 mladeničev Ja mladenk. Po uredbi za obrtne šole Živijo učenci in učenke tri leta na držam» stroške, t. j. preskrbovani so 8 stanovanjem, hrano in obleko. Ko dokončajo šolo, postanejo restavratorji — slikarji in kiparji, zidarji, tesarji In umetniški mizarji. V svetlih in velikih prostorih so predavanja iz raznih predmetov. V delav- n.ci monumentalnega slikarstva se proučuje tehnologija freske. Učenci se seznanijo s primeri starih ornamentov, prenesejo to na papir, a nato na zid, ki si ga sami poprej pripravijo. V šoli je organizirana stalna razstava del najboljših učencev. Tu je videti veliko število raznih kompozicij. Kiparji dajo na ogled razne reliefe, kamnoseške izdelke — zlbžene arhitektonske okraske. Toda najboljša šola za Izvajanje veščine v vzpostavljanju starih spomeni, kov je praktično delo, ki ga opravljajo učenci v zagorskem samostanu pod vodstvom znamenitega sovjetskega arhitek-ta-restavratorja I. Trofimova. Obnovili so trdnjavsko obzidje In eno cerkev iz XVI. stoletja, tako zvano Bolinško palačo (XVII. stoletje), zvonike (XVIII. stoletje) in druge zgradbe. Učend so z velikim zanimanjem delali v novgorodsld ekspedidJTi, M je restavrirala Novgorod. Novgorod je eno najstarejših ruskih mest. V njem je ohranjenih veliko »RO- V jeseniški železarni so nagradili številne delavce za učinkovite delovne izboljšave Da bomo izpolnili wirke naloge naše petletke moramo izkoristiti vse domače proizvodne možnosti in vedno razmišljati o tem, kako bomo izboljšali naše proizvodne naprave, bolje organizirali delo, da bomo lahko proizvajali več blaga ob manjši uporabi delovne sile in z nižjimi stroški. Tako bomo hitreje odpravili našo gospodarsko in tehnično zaostalost, okrepili ekonomsko moč države in dvignili splošno blaginjo; tako bomo hitreje izpolnili naloge naš petletke in uresničili socializem. To spoznanje se je globoko utrdilo v vrstah našega delavstva kar nam pričajo številni predlogi delavcev za zboljšanje delovnega postopka. Prav te dni je komisija za ocenjevanje delovnih izboljšav v jeseniški železarni znova obravnavala take predloge in izboljšave in je v 20 primerih prisodila nagrade. Šestdesetletnemu kovaču Ivanu Kapusu, ki je doma nekje na gorenjskem podeželju in služi 6voj vsakdanji kruh na jeseniškem plavžu, se je zdelo škoda prehitro zgorelih železnih zajemalk, s katerimi se preizkuša tekoče železo, in prehitro izrabljenih drogov za dreganje žarečega grodlja na plavžarskih gredeh. Zato je uvedel nov način izdelave zajemalk in drogov, ki imajo mnogo daljšo delovno dobo kakor prejšnje. Tovariš Avgust Ravhekar, delovodja v oddelku varilne žice in tov. Anton Komljanec, delovodja v ee-varni sta ugibala, kakor omogočiti hitrejše in laže zapiranje zabojev za odpremo elektrod in žičnikov. Obema se je zdelo že nesmiselno, pokrove pribijati na za boj e z žičntki, potem pa zaboje ovijati z železmmj trakovi. V nekaj dneh je tovariš Komljanec izdelal ročni aparat za natezanje železnih trakov okoli zaboja. S tem aparatom se v nekaj sekundah nategne železni trak okoli zaboja tako močno, da se zaje v les in ga je treba pri odpiranju zaboja s škarjami odrezati. Doslej je bilo treba na vsak pokrov zabiti 16 žičnikov in na obeh koncih zaboja skozi železni trak še 24 žičnikov. L uvedbo tega novega načina dela pa bo vse to odpadlo. Na leto bodo prihranili okoli 6000 kg žičnikov, porabili bodo manj delovnega časa in tudi zaboji se bodo manj kvarili. Tovariš Vladimir Pogačnik, delovodja v lokomotivaki delavnici in strugar tov. Nande Hojak, sta pri obnavljanju parnih lokomotiv skonstruirala po lastni zamisli nove sestavne dele, nadomestne dele tn zmesi. Tako sta omogočila nadaljnje obratovanje z nekaterimi starimi lokomotivami. Lokomotiva št. 111. je bila zaradi stare konstrukcije in ker je bila popolnoma izrabljena, že določena za staro železo. Pogačnik in Hojak sta izmenjala staro Stephensonovo krmi-lje z Heusingerjevim, ki sta ga izdelala sama. Ta lokomotiva je sedaj ena izmed najboljših lokomotiv v železarni. Strokovnjaki so bili mnenja, da je za to lokomotivo nemogoče izdelati Heusingerjevo krmilje, Pogačniku in Hojaku pa je to delo po daljšem prizadevanju v celoti uspelo. Pri tem delu sta krepko pomagala tudi ključavničarja tov. Ivan Škofič in Ivan Mazi. Na plavža je povzročal velike težave prah, ki ga je zaradi pritiska plina raiznašalo po vsem delovnem okolju, kar je ogražalo varnost delavcev, ki so delali v bližini. Vodja planinske montažne skupine, tov. Anton Medja, je po zamisli tov. Jožeta Zupana nadomestil stare zapore prahu in plina z novimi, ki se tako tesno zapirajo, da ne moreta uhajati prah m plin, hkrati pa omogočata spuščanje prahu iz sestavov v cevi, ki 6e izpirajo z vodo. Te zapore, ki so v obratu že dva meseca, je ocenil šef kontrolne komisije inž. Šlajmer kot brezhibne. Zaradi premajhnega razkladalnega prostora na Jesenicah, so se morale razkladati velike pošiljke keksa tudi na Blejski Dobravi Koks so morali skladati samo z lopatam; in samokolnicami. Za to delo je bilo potrebnih mnogo ljufji. Tov. Ivan 2an, delovodja v Hrenovci, ki je nadziral to težko im zamudno delo, je z uporabo obstoječih valjčnih in polžastih pogonov sestavil dva po 30 metrov dolga transportna trakova, kakršne smo včasih dobivali iz inozemstva. S temi trakovi je zelo olajšal in pospešil razkladanje koksa, pridobil je delovno silo za druga dela in pospešil obtok železniških vagonov. Na zadnji seji ocenjevalne komisije so obravnavali okoli 30 predlogov za izboljšanje dela. Od teh je bilo 20 nagrajenih, nekateri se še proučujejo, drugi pa so ali neizvedljivi ali pa se ne nanašajo na izvrševanje službenih dolžnosti Razen zgoraj navedenih so bili nagrajeni tudi predlagatelji! Ažman Konrad, nameščenec v žični valjarni, Anton Kodrič, vodja turbine v žični valjarni, Jožef Kogoj, ključavničar v kamnolomu, Edvard Mirtič, inštalater na plavžu, Stane Oblak, ključavničar v Hrenovci, Riko Poženel, obratovodja na prometu, Roman Stane, asistent v opekarni, Albin Svetlin, delovodja v ža-rilnici in Anton Zupančič, obratni ključavničar na plavžu. Novatorjl ln racionalizatorji v Jeseniški železarni: Vladimir Pogačnik, Anton Medja, Ivan Kapus, Jože Zupan, Riko Poženel, Inž. Dragutin Pejašinovič, Ivan Žan Ju Anton Komljanec Davčne komisi,e morajo kontrolirali, ali je pravilno odmerjena dohodnina kmetom Organizacija letošnje odmere dohodnine, pri kateri sodelujejo s krajevnimi in okrajnimi davčnimi komisijami tudi množične organizaege in aktivisti, je bila letos brezdvomno na višji, popolnejši st-opnji, in sicer iz dveh razlogov. Ministrstvo za finance LRS in okrajne davčne komisije so se pripravile s tem, da so zbrale podatke o donosu naših kmečkih gospodarstev in jih primerjale s podatki iz drugih panog, tako da je bilo delo krajevnih davčnih komisij olajšano. Razen tega je postala odmera dohodnine kmetom važna politična naloga, predvsem važna za tisoče in tisoče delovnih kmetov ki morajo pri odmeri sodelovati, »da davek na dohodek kmetov dosledno prilagodimo naši razredni politiki, da še bolj znižamo obdavčenje malih in srednjih kmetov, zvišamo pa obdavčenje kapitalističnih elementov in špekulantov ...« (B. Kidrič). Koncem oktobra morajo biti izdelani in predloženi predlogi za odmero dohodnine kmetov. Velika večina krajevnih davčnih komisij je to že storila. Zato pa lahko krajevne davčne komisije hitreje pridejo k novi, višji fazi dela — k pregledu in kontroli zbramih predlogov, okrajne davčne komisije pa bodo opravljale nesorazmerja pri odmeri dohodnine med posameznimi krajevnimi ljudskimi odbori. Sedaj prihajajo že prvi podatki o kontroli davčnih komisij. Krajevna davčna komisija v Nazarjih, (okraj Mozirje) je ugotovila davčni zavezanki Mariji Remic iz Nazarij št. 52 čistega dohodka 11.107 din iz posestva, ki ima skupaj 10,11 ha površine na katerem redi 3 krave, od tega dve molzni, 2 koirja in 8 prašičev. Na posestvu sta zaposlena dva delavca in hišna pomočnica. Razen tega ima tudi gositilno, a od konj ima zaslužek s prevozništvom. Pri ponovnem pregledu donosnosti tega gospodarstva je kontrola ugotovila, da je komisija prenizko cenila donos pšeni- Tisočletno drevo ▼ Nikitskem botaničnem vrta na Krimu menikov starega stavbimstva in slikarstva iz 9. do 17. stoletja. Med vojno so fašistični barbari sistematično uničevali to mesto. Takoj po osvoboditvi Novgoroda ao se začela dela za obnovo in restavriranje najhuje prizadetih arhitektonskih "znamenitosti. Obnova cerkve Dmitrija Solunskega, ki j« bila zgrajena i. 1382. v spomin na ce na ha, prav tako donos ječmena, koruze, ovsa, ajde in krompirja. Davčna komisija je ugotovila skupili donos žita 1090 kg na ha, medtem ko je sama posestnica izjavila kontroli, da je pridelala 1470 kg na ha. Prav tako tudi krajevna davčna komisija v Medvedjem selu, (okraj Poljčane) ni pravilno zajemala dejanskih dohodkov imovitejših kmetov. Tako je na primer pri posestniku Jožetu Grilcu, ki ima 4 ha orne zemlje, 0,75 ha vinograda, skupaj 22-57 ha zemlje, ki redi 7 govedi (2 molzni kravi), 2 konja in 10 prašičev, ugotovila čistega dohodka 32.000 din. Posestvo leži na srednje nižinskem predelu. Kontrola je ugotovila temu davčnemu zavezancu dejansko doseženi dohodek 120.000 dinarjev. Take napake pri odmeri dohodnine kmetom nam povedo, da krajevne davčne komisije niso dosledno upoštevale postavljenega političnega smotra: pravično oceniti in obdavčiti malega in srednjega kmeta ter vaškega bogataša. Zato se pri preizkušanju pravilnosti odmere postavljajo pred krajevne in okrajne davčne komisije, kakor tudi pred množične organizacije in aktiviste nove naloge. Krajevne davčne komisije morajo dobro poznati donosnost malih, srednjih in velikih posestev, morajo upoštevati, ali ta posestva leže na rodovitnih ali nerodovitnih tleh, da bodo lahko malemu in srednjemu kmetu pravično izračunali osnovo za davek. Krajevne davčne komisije morajo za to imeti več primerov obračunanih gospodarstev, ki nam kot tipična gospodarstva služijo za kontrolo in orientacijo pri kontroli obračunavanja dohodkov drugih gospodarstev enakega tipa. Preizkušanje prve odmere opravljajo krajevne davčne komisije tudi zato, da učvrstimo krajevno ljudsko oblast, ki bo po kontroli z večjo gotovostjo razgrinjala odmero na množičnih sestankih. Nepravilno bi bilo, če bi kon- slavno zmago Dmitrija Donskega nad nomadi, je bila poverjena glavnemu zagorskemu arhitektu I. Trofimovu. V vrste njegove brigade so šli učenci zagorske šole. Strokovna izurjenost, ki jo nudi svojim gojencem zagorska obrtna umetniška šola, jih usposablja ne samo za to, da obnavljajo klasične spomenike, ampak tudi, da delujejo v ustvarjanju novih monumentalnih zgradb. (SIB) Plan lahke industrije presežen za 10 °to Lahka industrija ZSSR je izpolnila septembrski plan s 110V*. Podjetja ministrstva za lahko industrijo ZSSR so presegla v minulih 10 mesecih za 24V, proizvodnjo, ustvarjeno v istem razdobju preteklega leta. Proizvodnja obutve je povečana za 27*/», steklenih predmetov za 37V«, obleke in plaščev za več kot 150*/i. Velik razmah je dobilo gibanje za varčevanje z materialom, surovinami in električno energijo, ki daje na stotine milijonov rubljev. Samo moskovska tovarna obutve »Pariška komuna« bo letos prihranil a z uvedbo racionalnejšega krojenja 13,5 milijonov decimetrov usnja, kar bo omogočilo proizvodnjo nadaljnjih 6000 parov obutve. Obilna žetev v Sibiriji V Sibiriji, veliki žitnici Sovjetske zveze, so zbrali že skoraj vso žetev. Poleg tega so letos končali ta dela mnogo prej kakor prejšnja leta. Vsa glavna kmetijska področja Sibirije so pravočasno oddala žito državi, in sicer nekaj milijonov cen- tralo posameznih primerov prve odmere neposredno opravljala okrajna davčna komisija kakor se je to že zgodilo v Kočevju. Na področju nekaterih krajevnih ljudskih odborov pa še niso končali dela za sestavo predlogov za odmero dohodnine. Tako n. pr. v Mozirju sploh še niso začela z delom. Okrajna davčna komisija v Lendavi, ki je bila že tretjič izmenjana, še vedno ne dela zadovoljivo. V okraju Poljčane pa so okrajno davčno komisijo šele sedaj sestavili. V teh okrajih je delo v zvezi z odmero dohodnine slabo. V vseh teh okrajih in krajih, kjer še niso sestavili vseh predlogov za odmero dohodnine, morajo to storiti v najkrajšem času. To pa bodo izvedli le, če se bodo poslužili tipskega določanja dohodkov po tipih. Pri tem pa morajo paziti, da njihovo delo ne bo imelo značaja naglosti, površnosti in šabloniziranja. če bomo imeli pri letošnji odmeri dohodnine stalno pred očmi politično perspektivo in če bodo tako krajevne kakor tudi okrajne davčne komisije popravile use svoje napake, ki so jih doslej napravile in se bolje lotile dela, lahko trdimo, da bo letošnja odmera dosegla tiste smotre, ki so ji postavljeni: okrepiti zvezo delavca in kmeta in pomagati, da se okrepi materialna in moralna moč malega in srednjega delovnega kmeta v borbi proti vaškemu izkoriščevalcu. G. Industrija umetnega kamna v Ljubljani je izpolnila letni plan Delovni kolektiv Industrije umetnega kamna v Ljubljani je dal svoj delež za izvedbo petletnega plana stem, da je dne 21. t. m. ob 11. uri izpolnil svoj letni proizvodni plan. V tekmovanju na čast I. kongresa Enotnih sindikatov dne 24. oktobra je delovni koleüctiv presegel normo za 18 V«. tov več kakor lami. Letos so povečali površino, posejano z jarim žitom, za več kakor milijon hektarjev. Velikanska večina kolhozov je pridelala povprečno 20 do 25 centov pšenice in rži na hektar. Te dni bodo pospravili žito tudi v altajski oblasti, ki zavzema v Sibiriji največjo površino. Knjiga »Ruske ekspedicije« na Pacifiku Pravkar je izšla nova knjiga z naslovom »Ruske ekspedicije v Pacifiku«, ki jo je spisal sovjetski znanstvenik profesor Aleksej Efimov. V tej študiji; ki sloni na obširnem materialu iz arhivov, obravnava Efimov Številne ruske ekspedicije, ki so obiskale severne predele Pacifika v prvi polovici -18. stoletja. Avtor prikazuje, kako so ruska geografska odkritja popolnoma spremenila pojme geo-gratije o tem delu poloble. * Ce zgodovina trdi , da je Krištot Kolumb odkril Ameriko, tako da se ji je približal iz Evrope, piše Efimov, potem gre zasluga za odkritje Amerike z azijske strani ruskim pomorščakom posebno Prokoplju Nagibimi, Afamasiju Nelniko-vu, Mihajlu Gvozdevu, Alekseju Cinkovu in Vitusu Beringu, ki so jih imenovali »ruske Kolumbe«. Obširne predele severozahodne Amerike in severovzhodne Azije, kakor tudi številne paoifične otoke so odkrili in opisali ruski popotniki. Knjigi so priloženi stari ruski in inozemski zemljevidi, ki potrjujejo geograf, ska odkritja ruskih pomorščakov. Mnogo teh zemlegvidov je bilo objavljenih prvič. Jutri v nedeljo bo množično nakladanje krompirja Odkup krompirja ne poteka zadovoljivo. Po časovnem planu odkupa so vsi okraji v zaostanku. Najboljši uspeh sta dosegla okraja Trebnje in Lendava; prvj ie doslei izpolnil 99% časovnega plana in 97% celotnega plana odkupa, drugi pa 95% časovnega plana in 92% celotnega piana. Drugi okraji so precej slabši v odkupu in nekateri celo znatno pod planom. Da bi se pospešila odkup in odprema krompirja, je bila že preteklo nedeljo organizirana udarniška nedelja za odkup in nakladanje krompirja v vagone. Zaradi premajhnega razumevanja okrajnih ljudskih odborov». okrajnih uprav za odkup, okraj« nih zvez kmetijskih zadrug in krajevnih liudskih odborov ter zaradi vrste izvršenih napak, akcija ni dala tistih rezultatov», ki smo jih upravičeno pričakovali. Okrajni ljudski odbori niso nudili dovolj pomoči kmetijskim zadrugam, a bilo je celo nekaj primerov, da jih sploh niso obvestili o nedeljski akciji. Tudii organizacijsko nista bila dobro pripravljena odkup in nakladanje krompirja. Medtem, ko so se pridelovalci, ki so bili pozvani za oddajo krompirja, z redkimi izjemami odzvali in pripeljali krompir na železniške postaje, ie bil prevzem zelo -slabo pripravljen. Bilo je več primerov, ko niso na po-stajah prevzemali krompirja zastopniki kmetijskih zadrug. Poklicani na postaje so iz« javljali, da jim ni nihče sporočil, da se bo nakladal krompir. Tudi zastopniki krajevnih ljudskih odborov in zlasti krajevnih odkupnih komisij niso bili prisotni prj oddaji krompirja. Na nekaterih postajah so prevzemali krompir le uslužbenci okrajne zveze kmetijskih zadrug. Tako je razumljivo, da je bilo mnogo nepotrebnega čakanja zaradi počasnega prevzema in nakladanja v vagone, ker ni bilo pripravljeno dovolj delovne sile. nit.j specialnih vil^ za nakladanje Bilo pa je tudi nekaj primerov. ko so kmete cb slab; kontroli natovorili nekvalitetni krompir. Zaradi bližajoče se zime ie nujno potrebno napeti vse sile. da se krompir čimprei odkupi in odpremi koristnikom in to še Pred nastopom mraza. Zato ie dolžnost okrajnih ljudskih odborov, okrajnih uprav za odkup, krajevnih ljudskih odborov, okrajnih zvez kmetijskih zadrug in kmetijskih zadrug, da jutri v nedeljo pravilno organizirajo in izvedejo množičnj odkup in odpremo kron« pirja. Predvsem je dolžnost odi ■. e runih podjetij, 'okrajnih zvez oz; orna kmetijskih zadrug, da najpozneje danes do 9. ure dopoldne naročijo potrebno število vagonov. Naj jim bo za merilo odkupa in odpreme tolikšna udarniška norma vagonov, kolikor ijh ie možno postaviti na pos.aji za nakladanje. Okrajni in krajevni ljudski odbori naj pravočasno obvestijo pridelovalce, da že danes nalož jo krompir na vozove zaradi jutrišnjega prevoza. .Množične organizacije imajo skupaj z zadružnimi odbori predvsem naiogo. da s pravilno razlago nujnosti nakladanja v nedeljo pripravijo pridelovalce za nedeljski odkup in oddajo, prikazujoč velikanske napore delavstva v proizvodnji, ki z udarnišk m delom v nedeljah dosega čedalje večjo proizvodnjo. Za prevoz krompirja iz zbiralnic do železniških postaj nrj okrajni ljuc.-lci odbori zajamejo vsa razpoložljiva prevozna sredstv»a v okraju. 2t preteklo nedeljo so mnogi šoferji ..neboma vozili ves dan in zciau, po. manjkanja delovne sile ceio sam. nakladali in razkladali krompir Ti šoferji so zaslužili vso pohvalo Ni pa nik»akor potrebno, da se to v neuiijo ponavlja, kajti šofer odgovarja za vo. žilo, za ostala dela pa je treba pravočasno preskrbeti delovno silo. Kjer pa bi delovne sile primanjkovalo je treba organizirati prostovoljno delo članov sindikatov, kj bodo z vsem razumevanjem priskočili na pomoč, saj je krompir namenjen njihovim soborcem za uresničenje petletnega pla na v drugih republikah. Priprava tehtnic, blokov, specialnih vil za nakladanje, potrebnih desk itd. je dolžnost kmetijskih zadrug, ki naj pošljejo več svojih zastopnikov, da bosta prevzem in odprema hitreje potekala. Uspeh odkupa in odpreme je torej odvisen od dobre organiz?cije priprav in od pravilne izvedbe odkupa. Zato ponavljamo,, da je treba pravočasno obvestiti o odkupu in oddaji vse pridelovalce, ki imajo obvezno oddajo, in tiste, ki so krompir kontrahirali, prav tako pa tudi pravočasno naročit; vagone in v nedeljo, ko je za nakladanje na razpolago znatno večje število vagonov, doseči maksimalno možno odpremo Okraj Murska Sobota napoveduje dodatno tekmovanje v odkupu in odpremi krompirja V čast II. kongresa Komunistične partije Slovenije je okraj Murska Sobota sprejel tekmovanju v odkupih, ki ga je napovedal okraj Radgona. Hkrati napovedujejo izvršilni odbor OLO, Okrajna zveza kmetijskih zadrug in vse politične organizacije v okraju dodatno tekmovanje v odkupu in odpremi krompirja, in sicer v naslednjih točkah: 1 1. Kateri okraj bo po časovnem planu v odstotkih dosegel in presegel odkup krompirja; 2. Kateri okraj bo dnevno dosegel največjo možno zmogljivost nakladanja in odpreme krompirja; 3. Kateri okraj bo preko kmetijskih zadrug najbolje izvedel organizacijo dovoza krompirja na postaje; 4. Kateri okraj bo preko evidentnih birojev dosegel najboljše dnevno evidenčno poročanje o odkupu in odpremi knom-pirja; Ob krsfu Kreftovih Kramslcih komedHantov" Sklepni prizor »Krajnskih komedijantov« Ko že tretjič zapored začenja naše dramsko gledališče novo delovno leto z Bratkom Kreftom, to gotovo ni slučaj: Kreftove zgodovinske igre in družbene komedije so najzrelejši vzpon sodobne slovenske dramatike. I. Že v prejšnjih dramatskih delih so zanimali Krefta predvsem značilni momenti slovenske preteklosti: vloga rujih velikašev na naši zemlji (»Celjski grofje«), kmečkj upori (»Velika puntarija«), pokristjanjevanj e in prve torbe z .Nemci (predelava Levstikovega »Tugomera«). V »Krajnskih komedijantih« je segel še glob je v našo kuimmozgoüGvinsiko in družbeno problematiko: izrisal je dobo slovenskega narodnega prebujenja, dobo, ko so prevetrile mračnjaško vzdušje tudi pri nas sveže, napredne ideje francoske revolucije in so zrasli tudi na Kranjskem prvi možje, ki niso samo »za Krajnšino goreli« ampak so bili prežeti z demokratičnimi, revolucionarnimi idejami. Iz te dobe je zrasel Anton Tomaž Linhart, najnaprednejši Slovenec vse do Prešerna m z njim je zrasla »Županova Micka«, ki ni samo prvo slovensko odrsko delo, ampak tudi in predvsem prvi dokument demokratične miselnosti v slovenski literaturi. Ta dva — Linharta in njegovo »Micko« — je postavil Kreft v središče svoje igre . »Krajnski komedijanti« so zgrajeni na zdravi ideološki osnovi in dajejo tako v poglavitnih črtah veren prerez takratne družbe pri nas; podprti so z zanesljivimi zgodovinskimi dokumenti, saj najdemo za značaje važnejših oseb in za vse večje dogodke oporo v literaturi in virih, ki jih je avtor preiskal; prežeti so z žlahtno umetniško intuicijo in duhovito domiselnostjo. Ti trije momenti pa dajejo igri, ki hoče biti družben in kulturnozgodovinski odsev tako pomembnega obdobja, visoko idejno in umetniško ceno. Hkrati pa kažejo »Kranjski komedijanti« ne le vestno delo kulturnega zgodovinarja in literarni polet, ampak tudi živo razgibano dramaturško gradnjo, kar zagotavlja komediji tudi odrski uspeh. Avtor je ohranil zgodovinsko vernost v tistih bistvenih stvareh, kjer je bilo to potrebno. Prepletel pa je vso komedijo z drobnimi, intimnimi prizori, z duhovitimi dialogi in spretnimi zaplet; (Zoisova ljubezen do Suzane, Matičkov dialog z Linhartom, zaljubljeni prepiri med Micko in Matičkom, zamenjana pisma in »kušelci« itd itd.). Z vsem tem in še z živo govorico tistih dni je razgibal komedijo in ji dal tisto zdravo vedrino, ki io na našem odru tako pogosto pogrešamo. Medtem ko bo gotovo obveljala sodba, da je delo v celot; zgodovinsko in stilno verna podoba svoje dobe, pa se odpirata ob zadnjem dejanju, tib prizoru po predstavi »Županove Micke«, vendarle dve vprašanji. Prvo zadeva nastop škofa Brigide in njegov nagovor krajnskim komedijantom. Že prej izvemo iz Vodnikovih besed, da je prišel škof na predstavo in pozneje še iz Japljevih, da jo je pohvalil. To je zgodovinska resnica in to bi za našo igro zadoščalo, škofov prihod na oder, njegov govor in še udan sprejem vseh prisotnih z Linhartom vred pa vzbuja neprijeten vtis elogaštva, kar gotovo tudi zgodovinsko ni najbolje podprto. Pa tudi če postavimo, da bi bil ta prizor do pieice zgodovinsko dejstvo in četudi bi imeli vse dokaze, da je bil tak odnos škofa Brigide do slovenskega vprašanja, še vedno velja, da 'bi bil to le izjemen primer; če pa srečamo vse to na odru, v zaključni sceni družbene komedije, daje to povprečnemu gledalcu kaj lahko izkrivljeno podobo o vlogi tujega visokega katoliškega klera na naših tleh. Pa tudi sicer se je ta prizor z neštetimi govori preveč razrasel, statičen je in se neprijetno bije s tempom, ki je povsod drugod dobro zadet. Zaključek s kupleti je sicer prisrčen in ustvarja radostno vzdušje, pa je morda — vsaj na odru — le malo pre-opereten. Vse to so kajpak le obrobne pripombe, ki nočejo in bi tudi ne mogle bistveno zmanjšati zmagovitega uspeha Kreftove komedije, knjige in uprizoritve bilo pa bi morda prav razmisliti o njih. n Prvo vprašanje, ki se odpira ob odrski upodobitvi Kreftovih »Komedijantov «, zahteva tale odgovor: ali je prav, da je avtor sam delo tudi Stažiral? To vprašanje ni novo in nanj odgovarjamo navadno z zahtevo, naj avtor ne režira svojega dela sam, češ da nima tistega kritičnega odnosa, s kakršnim se mora režiser dela lotiti. To načelo je vsaj teoretično pravilno in so ga mnoge predstave že ‘tudi v praksi potrdile. Vendar se zdi, da je pri Kreftu ta problem bistveno drugačen. Predvsem bo važna ugotovitev, da je njegova zrela dramatika zrasla iz njegovega gledališkega dela in ne obratno, kot je to navadno, pa četudi vemo, da je pisal prve odrske poskuse že v srednješolskih letih; da je to njegovo literarno delo v veliki meri tudi re-zuliat temeljitega dramaturškega znanja, podrobnega poznavanja odrskih zakonitost^ obvladanja odrskega prostora in se posebej ozke povezanosti z igralcem. Odtod misel, da je bila avtorjeva odločitev le pravilna, zlasti še, če upoštevamo lep uspeh lanskega »Tugomera« in dokaj skromnejšo zmago, ki jo je izvojeval drug režiser e Kreftovo »Veliko puntarijo« leto prej. Preden preidemo k ugotovitvi, koliko je avtorju režija to pot uspela, se ustavimo najprej ob poglavitnih igralcih. Razdelitev vlog je bila za režiserja nedvomno hudo zamotan problem. Komedija daje tako rekoč prerez skozi vse družbene plasti takratne Ljubljane. treba je bilo poiskati v ansamblu ljudi, ki bodo zmogli oblikovati v vsej specifiki plemiča, tujega komedijanta, meščana in človeka iz ljudstva. Poslednje, v našem primeru realistična podoba Matička in Micke, ipa je najusodnejša preizkušnja za igralca, saj zahteva od njega največ pristnega, nenarejenega, ustvarjalnega dela, vse večje kreativne sile in resnične darovitosti kot na primer podoba plemiča, ki jo lahko uspešno oblikuješ tudi z rutino, recimo že s spretnim posnemanjem, torej s cenejšimi igralskim; sredstvi. Zato preseneča, da sta bili rešeni ti dve vlogi, Mickina in še posebej Matičkova, najbolje. Takile Matički in Micke, torej figure, ki se ti zde navidez le spremljevalci dogajanja, v takih igrah v resnici niso obrobne vloge. V našem primeru, tako kot pri Beau-maichaisu, odkoder je potekel Linhartov in po njem Kreftov Matiček, je ne le zastopnik ljudstva, ampak tudi poglavitni nosilec naprednih, revolucionarnih gesel/, tista oseba v komediji, k; zaostruje družbeno problematiko. Kreft je težo te vloge predobro čutil, zato je tvegal zanjo najmočnejšega igralca — gotovo ne lahko, kajti s tem ga je odtegnil tisti vlogi, v kateri smo ga težko pogrešali — Linhartovi. Severjev Matiček je dvojna zmaga: z njim je izpopolnil svoj razsežni repertoar, razsežen ne po številu vlog, ampak po številu tipov, ki jih je doslej postavil, z novo, izvirno, ognjevito podobo; Matiček je v njegovem delu nov vzpon, tak, kot je bil na eni strani Jago ali Wurm in Kruttcki na drugi. Vrh tega pa je to ne le nova zmaga Staneta Severja, ampak tudi tehten prispevek k slovenski igralski umetnosti. Ne toliko novo. vendar zelo prisrčno vlogo je našla Ančka Levarjeva z Micko, gradila jo je od prizora do prizora in zgradila v finalu, v sceni, ko pripoveduje o skrivnem srečanju z grofom Hohenwariom, tako naravno podobo preprosiega dekleta, kakršnih je doslej malo zaživelo na našem odru. Problematična je podoba barona Žige Zoisa, ki jo je ustvaril Janez Levar. Ne gre toliko za vprašanje umetniške potence tega igralca, ki je bila že večkrat podrobno in pravično ocenjena, kot za vprašanje igralskega stila in za vprašanje, kako je Levar zamislil Zoisovo podobo, to se pravi popularno zgodovinsko osebnost, o kateri imamo določeno predstavo. Zdi se, da se zapleta vprašanje prav tam, kjer smo se ustavljali ob lanskem Tartuffu: čp vzamemo Levarjevo stvaritev v njegovi zamisli — ne glede na to, da je Zois zgodovinska oseba itrTartuffe vloga, katere značaj je gledališka znanost neštetokrat precizirala — če sodimo tako in če he sprijaznimo s stilom Levarjeve umetnosti sploh, potem je treba priznati, da je Zoisa tako kot ga je zamislil, tudi perfektno izoblikoval in dal polnokrvno odrsko podobo. Vendar je tako izhodišče za presojo preozko. Zois je bil srce slovenskega preroda, Zois mora biti tudi srce naše komedije, tisti živec, ki nevsiljivo, skoraj neopazno, pa vendar tako živo utripa od prvega do zadnjega prizora. Ko Itereš »Komedijante*, tudi je tako. Levar pa je dal s svojo prepotentno in prehladno interpretacijo Zoisa-junaka, v nekaterih 6cenah celo silaka, ki te tu iu tam neusmiljeno spominja njegovih junaških vlog Prejšnjih let (n. pr. zlasti začetek . dejanja — Herman Celjski). Zdi se, da je e tem usodno grešil proti načelu, ki ga je postavil avtor za svojo komedijo: »Tu ni mogoče paradirati s holističnimi, zvezdniškimi izstopi, temveč je treba skrbno sodelovati s partnerjem.« Središče igre — o »junaku« b; bilo tu zgrešeno govoriti, 6aj predstavljajo Kreftove osebe ubran kolektiv, ki zahteva izrazito ansambTsko igro — je kajpak Linhart, ta »prvi in do smrti dosleden slovenski svobodomislec, demokrat — revolucionar, ki ima .popolno pravico, da sioji v vrsti naših naj večjih mož« (Kreft). Igral ga je Slavko Jan. V njegovem Linhartu srečaš simpatičnega, toplega človeka, ne najdeš pa tistih ostro izrisanih črt, ki bi ga približevale vsaj igognji, skopii karakteristiki Linhartove osebnosti In dajale novo barvo njegovi kreaciji. V tej podobi, ki naj bi pomenila v našem igralstvu vendarle dogodek posebne vrste, saj je to prva odrska upodobitev Linharta, ne najdeš tistih specifičnih potez, ob katerih bi se radosten ustavil z zavestjo, da so obogatile slovensko igralsko umetnost. Tako se je zgodilo, da je prerasel Linharta na eni strani glasni baron in na drug; ognjeviti, vedri Matiček — to pa je skoraj v diametrialnem nasprotju s tem, kar bi moralo biti in kar čutiš, ko prebiraš »Komedijante«. Med ostalimi igralci se je treba posebej pomuditi vsaj še oi> dveh: najprej ob Zlati Gjungjenčevi, ki nas je presenetila to pot v dramski vlogi (Suzana) in srečno izoblikovala 10 »zares lepo laško pevkinjo«, čeprav bi bilo po taki vlogi težko presojati njeno resnično igralsko zmogljivost, ko bi ne imel; o tem določene sodbe že z naših opernih desk; drug primer pa je Drenovec (grof Hohenwart). Njegova vloga sodi nedvomno med najboljše zadete v vsej predstavi. To opombo je treba kajpak pravilno razumeti: Hohenwart ni najuspelejša figura zaradi kake vi-seke umetniške potence, je pa bolje kot večina ostalih zadel značaj nadutega grofa in dal podobo, ki je zgodovinsko gotovo vernejša kot Zoisova ali Linhartova. Drugačna merila je treba porabiti pri presoji »županove Micke«, ki je v celoti vpletena v zadnje dejanje »Komedijantov«. Druga 6tvar je namreč, če gledamo »Županovo Micko« tako, kot smo jo gledali lani v Ga-vellovi režiji, to se pravi z igralci, ki naj v njej zažive, ali pa takole v »odru na odru«, kot je to v našem primeru. Upoštevati je treba, da tu Micke ne igra Mira Danilova, ampak gospa Linhartova in Tulpenheima ne Česnik, ampak gospod Desselbruneer. Zato lahko Česnikovo igro, ki bi jo tako v lanski vprizoritvi gotovo odklonili, v »odru na odru« celo ugodno ocenimo, čeprav je šla v nekaterih prizorih le preostro v karikaturo; zato bi lahko s takimi relativnimi merili ugodno ocenili tudi Micko Mire Danilove, čeprav ni zadela..z njo slovenskega kmečkega dekleta. Po drugi strani pa bo zanimiva ugotovitev, da sta dala Cesar z županom m J. Zupan z Anžetom zreli, Cesar celo mojstrsko podobo, čepTav sta igrala advokata Mraka in Pillerja bolj povprečno. Dve poglavitni zahtevi, ki stojita pred izvajalci v taki »rokokojevski m klasiristično-meščamski komediji«, je nakazal režiser že sam: prva je zahteva po tempu, po igralčevi telesni, duševni in govorni gibčnosti, kajti tu osebe ne psihologizirajo, temveč duhovičijo; druga poglavitna zahteva je ansamblska, skupinska igra, umetniško načelo, ki sta ga uveljavila v gledališki umetnosti Stanislavski in Dančenko. Nam gre le še sodba o tem, koliko je vprizo-ritev ti dve zdrav; načeli uresničila. Ugotoviti to pa pomeni pri »Krajnskih komedijantih« oceniti režijo. Ta ocena pa mora dati avtorju vse priznanje in potrjuje upravičenost njegove želje, da bi sam oblikoval svoje delo na odru. Prav v tem, da je zlil igralski kolektiv, ki pri nas ni kaj ubran in ga sestavljajo v tem primeru mnogi zelo povprečni posamezniki. v toliko gibljivo, uglašeno celoto — v tem je poglavitni uspeh Kreftove režije in s tem uspeh krstne predstave »Komedijantov«, te najvedrejše slovenske komedije in hkrati prve vredne umetniške upodobitve dobe slovenskega narodnega prebujenja, Dušan Moravec Zveza mladih kulturnih delavcev Slovenite V vrstah naše mladine vzrašča lepo število talentov, ki so bodisi že pokazali znatne uspehe v samostojnem ustvarjalnem delu, bodisi obetajo možnost razvoja v take ustvarjalce, bodisi vsaj kažejo veliko zanimanje in smisel za kulturna in umetnostna vprašanja. Tem mladim ljudem — samoukom jn ljubiteljem, študentom naših umetniških šol in univerze, dijakom srednjih šol itd. — mora mladinska organizacija kot prvenstveno vzgojna organizacija nuditi vso možno pomoč pri razvijanju njti hovih sposobnosti. Doslej so se ti mladi ljudje ponekod samoiniciativno združeval}, oblikovali so se literarni krožki (zlasti na gimnazijah n sredn in solati' n aie: .niške družine. vendar so imele te oblike skupnega dela več nedostatkov; skupine so" se preozko omejevale ca problem matiko ene same stroke (literature ali gledališča); premalo je bilo medsebojnih stikov med literati, gledališčniki, upodabljalci in glasbeniki; večina literarnih družin se je bavila le z novimi deli svojih članov, večina gledaliških skupin pa zgolj z vajami za predstavo, ki so jo ravno pripravljali — vse premalo pa je bilo splošnega študijskega dela. ki bi dvigalo izobrazbo in strokovno usposobljenost mladih kulturnih delavcev; neznatna je bila povezava likovnih umetnikov in glasbenikov (razen mladinskih orkestrov, ki pa so še dokaj maloštevilni); predvsem pa je bila vse prešibka naslonitev na osnovne aktive mladinske organizacije — prav ta naslonitev pa bi delu teh skupin in družin posredovala najtesnejši stik z našo življenjsko stvarnostjo, brez česar ne more biti uspešnega kulturnega udejstvovanja. Kljub takim nedostatkom pa so mladi kulturni delavci tudi doslej že dokazali, da so sposobni za delo in da imajo velikansko voljo do nadaljnjega razvijanja svojih zmožnosti. V zadnjih mesecih — ob pripravah na ustanovni občni zbor ZMKDS — pa so se ti mladi kulturni delavci (zlasti v okrajnih središčih) združili v krožke zajemajo mlade kulturne delavce vseh panog, tako da morejo izmenjavati svoje izkušnje literati s slikarji, glasbeniki z igralci itd., s čimer si znatno širijo svojo splošno kulturno razgledanost. V teh Krožkih se razvijajo razprave, člani skupno študirajo in pretresajo svoje delo. Na ustanovni občni zbor (ki je zasedal 27. t. m. v Mladinski dvorani v Ljubljani) so prišli delegati vseh krožkov in zastopniki mladih kulturnih delavcev univerze in umetniških akademij. Z dvema referatoma (Ivan Bratko: »V. kongres KPJ in Zveza MKDS«; Dana Klanjšček: »Organizacija ZMKDS«) ter z bogato razpravo so se razčistili mnogi pojmi o delu Zveze. Ustanovni občni zbor je določil načelne in programske smernice delovanja, utrdil organizacijske oblike dela, izbral operativno vodstvo — osrednji odbor — in s tem položil temelj za uspešno delovanje nove Zveze. ZMKDS v svojem bistvu ni nekako samosvoje društvo, odtrgano od organizacije Ljudske mladina Neposredno je vključena v njen sestav in razvija vse svoje delovanje v njenem okviru. Formirala bo svoje krožke v tovarnah, revirjih, vaseh, gimnazijah in srednjih šolah ali pa v okrajnih središčih. Ti krožki bodo široko zajemali ne le samostojne umetniške ustvarjalce, temveč tudi vse tiste mladince, ki kažejo resnično zanimanje in smisel za kulturno delo. skratka vse tiste, ki imajo resno voljo do tega dela: saj je njen namen, da vzgoji ne samo umetnike, temveč tudi praktične kulturne delavce v najširšem pomenu besede (prosvetne referente, ljudsko prosvetne inštruktorje, publiciste itd.). Pri osrednjem odboru v Ljubljani (kasneje, če se bo izkazala potreba, tudi pri mestnih pododborih v Mariboru in drugod) pa se bodo formirali štirje aktivi: literarni, glasbeni, likovni in gledališki aktiv, ki se bodo razlikovali od krožkov predvsem po tem, da bodo zaradi večjega števila in razmeroma znatno višje strokovne usposobljenosti članov omejeni le na eno stroko. V te aktive se Ob ustanovitvi bodo vključili slušatelji univerze in treh umetniških akademij ter nekateri posameznikL Ti štirje aktivi bodo osrednjemu odboru nudili oporišče za delo na terenu, ker bo odbor iz njihovih vrst dobil kader strokovnih inštruktorjev, M bodo nudili pomoč samoukom in amaterjem. V kratkem bo osrednji odbor s sodelovanjem aktivov sklical republiška osvetovanja mladih glasbenikov, li- ovnih umetnikov ;n gledaliških de-iav ev (graicev in režiserje'1) po vzgledu n-ve konference lnlad'h književnikov in piscev - začetnikov (maja meseca L 1. v Ljubljani). Namen Zveze je v tem, da vzgoji iz našega mladega rodu napredne, sposobne kulturne delavce — ustvarjalce in posredovalce — ter da širi med mladino in vsem delovnim ljudstvom napredno miselnost, kulturo in umetnost, kakor je rečeno v resoluciji občnega zbora Centralnemu komiteju KP Slovenije. Da bo Zveza ta svoj namen dosegala, si je zastavila programske smernice dela, kakor so jasno formulirane v prvih petih odstavkih sklepov, ki jih je sprejel občni zbor na osnovi referatov in razprave: »Zveza mladih kulturnih delavcev Slovenije v okviru Ljudske mladine, pod vodstvom Komunistične partije, bo stremela za tem, da širi in ustvarja visokoidejno, napredno in izrazno dognano umetnost in kulturo. Borila se bo proti vsem pojavom mračnjaštva, malomeščanske miselnosti, idealizma, misticizma, klerikalizma in neznanstvenega pogleda na svet, tako v vsem našem kulturnem dogajanju, kakor se bo tudi borila zoper vse usedline stare miselnosti v njenih članih samih. Zato je potrebno, da: 1. Člani ZMKDS posvete največjo skrb in pažnjo svojemu ideološkemu študiju, da si izoblikujejo napreden znanstveni svetovni nazor in si ustvarijo trdno podlago za svoje delo na osnovah nauka marksizma-leninizma. 2. Dalje, da stremijo za čim višjo možno stopnjo osebne kulture in splošne izobrazbe v vseh panogah đoveškega znanja. ker le na tej osnovi morejo uspešno opravljati svoje kulturno delo. Zlasti pa morajo skrbeti za to. da se v svoji panogi kulturnega udejstvovanja izoblikujejo v resne in dobro podkovane kulturne delavce. 3. V izvrševanju svoje osnovne naloge morajo širiti in propagirati pridobitve napredne kulture in umetnosti med vso slovensko mladino in vsem delovnim ljudstvom. Krožki mladih kulturnih delavcev morajo postati žarišča kulturne dejavnosti naše mladine. 4. ZMKDS mora odločno pobijati vse pojave napačnega pojmovanja borbe med »starimi« in »mladimi«, a mora skrbeti za tesno povezavo med mlajšimi in starejšimi kulturnimi delavci, mora skrbeti za to, da bodo napredni umetniki in strokovnjaki nudili mladim kulturnim delavcem vso pomoč iz zakladnice svojih bogatih izkušenj in znanja. 5. Jžrožki ZMKDS morajo zajeti vse mlade ustvarjalce, tako literate, glasbenike, likovne umetnike, gledališčnike. kakor tudi vse tiste mlade ljudi, ki kažejo veliko zanimanje in smisel za kulturno delo.« Šesti, sedmi, osmi im deveti odstavek govore o praktičnih oblikah dela nove Zveze. Iz njih je razvidno, da bodo krožki prirejali diskusijske večere, predavanja strokovnjakov, javne nastope (literarne večere, koncerte, gledališke predstave, razstave), gostovanja in medsebojne obiske; da bodo člani krožkov skupno študirali primerno snov, izbrano po nasvetih osrednjega odbora in in-štruktorskega kadra aktivov. Seveda ta pomoč ne bo smela dušiti samo-iniejative osnovnih krožkov, temveč jo bo morala podpirati in prav usmerjati. — Delo vseh štirih aktivov se bo razvijalo podobno kakor v krožkih, le na višji ravni strokovne dognanosti in v glavnem omejeno na posamezne stroke (pri čemer pa aktivi ne bodo pozabljali na medsebojne stike, da bodo svoje člane seznanjali tudi s problematiko ostalih strok). Aktivi bodo pretresali ideološka, stilna in teoretična vpra- šanja, zavzemali bodo svoje stališče do zanimivih in problematičnih pojavov v našem kulturnem življenju in to stališče tudi objavljali v Mladinski reviji v obliki izvlečkov iz razprav ali kritičnih člankov in študij, za kar bodo skrbeli aktivi tudi v ’celoti, ne le posamezni njihovi člani. Ena najvažnejših nalog aktivov — poleg javnega nastopanja — pa bo neposredno sodelovanje s krožki: člani aktivov bodo v krožkih predavati, pomagati z nasveti, režirali itd. Važno sredstvo za tako pomoč osrednjega odbora osnovnim krožkom bo tudi Mladinska revija, ki se preoblikuje v glasilo ZMKDS ter bo objavljala poleg del njenih članov tudi študijski material za krožke (izvirne in prevodne eseje, članke in razprav), organizacijske vesti in navodila ter poročila o delovanju krožkov na terenu. Podobno vlogo — v višjem merilu — bosta imeti zbirki »Mlada pota« in »Mladi oder« (v založbi »Mladinske knjige««). V »Mladih potih« bo Zveza objavljala najboljša dela svojih članov - književnikov, v »Mladem odru« pa primerne dramske tekste za mladinske gledališke družine (v skladu z repertoarnim programom, ki ga bo izdelal osrednji odbor s pomočjo gledališkega aktiva) in praktične priročnike za ljudske odre ter poljudao-znanstve-ne študije o gledaliških vprašanjih. Podobno bo morala Zveza najti primeren način za izdajanje glasbenih in umetniških publikacij. Poleg mnogih drugih praktičnih nalog je pred ZMKDS tudi dolžnost, da si za svoje krožke in aktive preskrbi primerne prostore (v obliki rdečih kotičkov, mladinskih sob v domovih kulture, klubskih prostorov in pod. — vse to pač prilagojeno krajevnim razmeram, ki bodo postali žarišča kulturnega dela mladine na območju posameznih krožkov in pravi drugi dom mladih kulturnih delavcev. Volje in veselja do kulturnega dela je med našo mladino več ko dovolj. Tudi talentov ne manjka. Pod idejnim vodstvom Partije bo Zveza mladih kulturnih delavcev Sovenije v okviru mladinske organizacije mogla uspešno doprinesti svoj znatni delež h graditvi naše socialistične kulture in s tem — k oblikovanju našega novega, socialističnega človeka ]\ove knjige Biografija o Heineju V zbirld »Mojstri in vzorniki«, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je izšla biografija o Heinrichu Heineju, ki jo je napisal Franc Mehring in prevedel Mile Klopčič. V uvodu pravi prevajalec o Heineju: »Težko bi bilo reči, da pri nas Heineja ne poznamo, a še težje bi tvegali mnenje, da ga poznamo, pa čeprav je precej njegovih pesmi prevedenih po revijah in je izbor njegovih ljubezenskih pesmi izžel celo v knjigi. Heinejevo delo je premnogostransko, da bi že po seznanjenju z njegovimi ljubezenskimi pesmimi in nekaj baladami in romancami lahko rekli, da ga poznamo. Je Heine, ki je bil s svojimi liričnimi pesmimi dovolj dostojen, da so njegove pesmi ležale po evropskih purgerskih salonih. Je pa še drugi Heine, Heine — politični in satirični pesnik, publicist, potopisec in polemik, 3d je bil zatajevan in preganjan iz salonov in tiska, obrekovan vse žive dni in po smrti do fašistične dobe, ko je hitlerizem vse njegove spise prepovedal, knjige sežgal in skušal izbrisati Heinejevo ime iz nemškega slovstva. Ta drugi Heine je pri nas skorajda neznan in neprevajan.« Heinejevo delo je doživelo največje priznanje po vsem svetu. Izmed tujih pesnikov je v Sovjetski zvezi morda najbolj priljubljen, saj je izšel od leta 1918. v 17 jezikih in v 1,265-000 izvodih. Izmed vseh tujih klasikov verza je Heine v Sovjetski zvezi na prvem mestu po številu naklade in prevodov. Slovenskemu prevodu biografije o Heineju je Klopčič dodal nekaj poglavij jz pesnikove »Nemčije«. Ta poglavja se po zvočnosti in ritmu močno približujejo izvirniku ter lepo dopolnjujejo zgoščeni in- izredno pestri življenjepis slavnega pesnika. IV. občni zbor Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov Na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je bil 23. oktobra IV. občni zbor Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Predsednik društva tov. Božidar Jakac je v svojih uvodnih besedah podal nekaj misli o razvoju svetovne upodabljajoče umetnosti, ki ga je prikazala nedavna razstava v Benetkah. Rekel je: »Tam se bohotno razvija razkrajajoča misel sureatizma rn njeno logično nadaljevanje, ki poganja v skrajno bolne ekstreme razkroja in 'vedno večje odtrganosti od tal resničnosti, posebno od človeka. Ta umetnost, v kolikor še zasluži to ime in ki je značilen izraz miselnosti propadajoče družbe, ne more obdržati svoje eksistence, niti lastno umetnostno likovno gradnjo z uporabo še tako* rafiniranih formalizmov. Srečen ob tej razstavi si bil le, ko si ob zapuščanju razstavnih prostorov zunaj zagledal nepokvarjeno naravo, ki se stalno obnavlja in odlaga vse slabotno in bolno, ki se stalno, spet prikazuje v novem,' svežem življenju... Ni lahka, nasprotno zelo težka je pot, ki smo si jo zadali mi, .ki nas* je osvežujoče prepihal ostri veter novega časa in ki uporno iščemo novo. stvarno obliko za velika spo- znanja in misli, k; nas pretresajo. V sredi borbe za novo plemenitejšo misel, ki naj zajame vse ljudi, smo spoznali, kje in kod gre naša pot. Pogoji, ki jih je ustvarila ljudska oblast, so široki in dajejo vsem možnosti. potrebno je le pravilno razumeti in prijeti za delo. Ne bom ugotavljal, kaj smo mi. tu zbrani, naredili v tem pogledu. Le del tega so pokazale razne, čeprav preredke razstave. Vendar lahko ugotovimo, da so bila ustvarjena dostojna dela, ki nakazujejo pot v bodočnost...« Tajnik društva tov. Slavko Pengov j® v svojem poročilu nakazal podrobne rezultate dosedanjega dela društva. Med drugim je društvo v letošnjem letu organiziralo tri razstave, posamezni člani pa so sodelovali ali samostojno priredili pet razstav. Najvažnejša^ je bila razstava slovenske upodabljajoče umetnosti v Prešernovem tednu v nov} Modemi galeriji v Ljubljani. Ta razstava je predstavljala sodobno slovensko umetnost ne samo po obsežnosti, temveč tudi po kvaliteti. Obsegala je 239 del 62 avtorjev, obiskalo pa jo je 8617 obiskovalcev, odkup; pa so dosegli 863.500 din. V vodstvih po razstavnem prostoru so prednjačiti tovariši Godec, Jakop, Jakac, G. A. Kos. Mihelič. Slapernik, Gerlovič, Pregelj in Pengov Slavko. Z razstavo risb »Po sledovih IV. in V. ofenzive« je Umetniška zadruga odprla svoj nov; lokal. Ista kolekcija je b;la pozneje razstavljena tudi v Trbovljah. Na pobudo Ljudske prosvete v Hrastniku, ki je otvorila svoj novi Dom kulture so slikarji razstaviti manjšo zbirko sljk in nekaj plastik. V Celju je bila prirejena posmrtna, razstava del umrlega slikarja Alberta Sirka, tovariš Stjplovšek je organiziral 'razstavo impresionistov v Brežicah, Alenka Gerlovičeva je priredila samostojno razstavo v Štanjelu na Primorskem, tov. Lamut svojo v Novem mestu. N' Postojni je bila prirejena razstava štirih slikarjev, na kateri je sodeloval tov. Kumar’ Stane in kandidat Rafael Nemec. V tem letu so člani društva tov. Klemenčič. Didek in Alenka Gerlovičeva imeli tri predavanja o umetnost; v Jugoslovanski armadi. Za tovarišem Pengovom je poročal še o delu Umetniškega sveta predsednik sveta .tov. Boris Kalin, nato pa so bile volitve novega odbora Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Tako so bili izvoljeni za predsednika Društva Božidar Jakac, za podpredsednika France Mihelič, za tajnika France Uršič in Nikolaj Omerza, za blagajnika Zdenko Kalin, za člane odbora Zoran Didek, Maks Kavčič, Božidar Pengov, Marij Pregelj in Gabri«! Stupica. n ■Mr- Za mitOZiČnOSt , I A* pregleda uspehov v tekmovanju na čast l. kongresa ESJ g socialnega fonda OF Te dni je uprava socialnega fonda OF pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte Slovenije razdelila vsem okrajnim upravam socialnega fonda OF v Sloveniji milijonsko vsoto 1,030.000 din) z nalogo, da upora-ijo denar za najnujnejše potrebe najsiromašnejših oseb v svojem okraju. Ta vsota je 40 % celotne zbirke »Ar, ki jo plačujejo redni mesečni podporniki socialnega fonda v naši republiki. Glavna uprava socialnega fonda OF je s tem že drugič v tem letu razdelila milijonsko vsoto. Tako je ponovno dokazala svojo pomoč naši ljudski oblasti pri reševanju posebnih in splošnih nalog socialnega skrbstva, hkrati pa je ta vsota ponoven dokaz, da je socialni fond OF močan izraz solidarne odgovornosti naše ljudske skupnosti pri izvajanju in uresničevanju petletnega plana. Tisočerih drobnih socialnih vprašanj, ki se dnevno pojavljajo v najrazličnejših oblikah, ne morejo in ne smejo reševati le oblastveni organi s socialno zakonodajo, z upravnimi ukrepi in podporami. Pri svojem delu morajo biti nujno navezani na pomoč vseh zavednih državljanov, vseh članov Osvobodilne fronte ter množičnih organizacij. Potrebe socialnega skrbstva so še vedno velike in številne. Po osvoboditvi je ljudska oblast rešila s svojo napredno zakonodajo že precejšen del težkih socialnih problemov. Vendar pa so socialne pomoči potrebni še vsi tisti, ki jih iz kakršnega koli vzroka ni mogoče začasno ali stalno vključiti v delovni proces, nimajo pa sredstev za preživljanje, so brez premoženja ali nimajo zakonito urejenih prejemkov iz javnih sredstev, ali pa nimajo nikogar, ki bi bil dolžan ali voljan zanje skrbeti. Zaradi vseh teh nalog je bil osnovan socialni fond Osvobodilne fronte. Ob globljem pomenu ter velikih in važnih nalogah. ki jih opravlja socialni fond, pa je njegova povezanost z množicami še vedno premajhna. Dosedanji uspehi socialnega fonda OF povedo, da socialni fond OF še ni dovolj množično zajel članov Osvobodilne fronte, da so uprave socialnega fonda ponekod osamljene v svojem delu. Frontne organizacije posvečajo še premalo pozornosti nalogam socialnega fonda, tako pri pobudah za boljšo orgnajzacijo pri zbiranju rednih mesečnih in izrednih prispevkov ter dajatev za patronate in za posebne blagovne akcije. Le s sodelovanjem delovnih množic pri načrtnem zbiranju prispevkov in razdeljevanju podpor bo pomoč socialnega fonda dosegla svoj namen: utrdila v naših množicah odgovornost za socialno stanje naše druž- e. obenem pa zagotovila podporo ustim, ki so jo resnično potrebni. Uprave socialnega fonda naj ob pod:-mi političnih aktivistov fronte ir. jgih množičnih organizacij pri-:jo čim več delovnih članov, ki z dobrim organizacijskim in s :■ avilnim politično prepričevalnim čelom vključijo poslednjega člana OF, slehernega delovnega človeka med redne podpornike socialnega j onda. Tako bo socialni fond lahko še več prispeval h graditvi naše nove družbene stvarnosti. Nadaljnja hrvatska podjetja so izpolnila plan Tudi na Hrvatskem so nadaljnja industrijska jn rudarska podjetja te dni izpolnila letno proizvodno nalogo. Delovni kolektiv dalmatinskih rudnikov mavca je prvotni proizvodni plan za L 1948 izpolnil že 93 dnj pred koncem leta, te dni pa je izpolnil še dodatni plan. Letni proizvodni plan je izpolnil tudi delovni kolektiv paromlina v Čakovcu in delovni kolektiv tovarne higiensko-kozmetičnih sredstev »Neva« v Zagrebu. Gradis—Litostroj je presegel svoje obveznosti Delovni kolektiv Gradisa-Titovi zavodi Litostroj se je s tekmovalnim poletom pripravljal na kongres Enotnih sindikatov. Po temeljitih pripravah je začel vztrajno in načrtno tekmovati. Nikogar ni bilo, ki bi stal ob strani. Tekmovalni polet se je z dneva v dan stopnjeval: presegali so dnevni plan, presegali mesečni plan in dosegi! naj-višje povprečno preseganje norm v Sloveniji, in sicer 58 %. Ko so bile proti koncu septembra dosežene že skoraj vse obveznosti, se je tekmovanje še stopnjevalo, tako da so kljub objektivnim težavam presegli do 24. oktobra, t. j. do pričetka kongresa ESJ. svoje obveznosti za 35 %. To svojo novo delovno zmago so proslavili na velikem slavnostnem zborovanju na predvečer kongresa v lepo okrašeni sindikalni dvorani. Ob odru so bile slike udarnikov. Veliki diagrami so prikazovali ves potek in razvoj tekmovanja kakor tudi uspehe posameznikov. Slavnostno zborovanje je pričel predsednik sindikalne podružnice tov. Ljubo Kuret, ki je poudaril pomen proslave ter pozdravil goste. Zatem je šef-inženir gradišča tov. inž. Gorazd Berce podal podroben pregled predkongresnega tekmovanja, orisal napredovanje posameznih del in hkrati uspehe posameznikov. Zahvalil se je delovnemu kolektivu za požrtvovalno in nesebično delo ter poudaril potrebo za čim bolj temeljito strokovno ln ideo-loško-politično izobrazbo. Sekretar »Gradisa« tv. Kreutzer je v svojem govoru podčrtal ogromne zmage, ki jih je dosegel delavski razred Jugoslavije pod vodstvom svoje slavne Komunistične partije. Proglasitev udarnikov hkrati s proslavo delovne zmage je dokaz, kako se v novi Jugoslaviji ceni delavec in njegovo delo. Podčrtal je vlogo ljudske oblasti pri izpolnjevanju planskih nalog in pri dviganju življenjske ravni delovnega ljudstva. Dotaknil se je tudi vprašanja preskrbe in naglasil nujnost čim tesnejše povezave med sindikati in ljudsko oblastjo. Podčrtal je pomembno vlogo, ki jo imajo v novi Jugoslaviji sindikati kot osnovna organizacija delovnega ljudstva. Ob koncu je čestital udarnikom, pohvaljencem in nagrajencem ter jih pozval na še ostrejšo borbo za izpolnitev plana, za utrditev sindikalne organizacije in za razcvit kul-turno-prosvetnega dela. Direktor Gradisa inž. Gašper Muha je razglasil 34 udarnikov ter razdelil nagrade in pismene pohvale najzaslužnejšim delavcem. V imenu delavstva se ie zahvalil trikratni udarnik Anton Dvoržak z zaobljubo, da bo ves delovni kolektiv tudi v bodoče vestno izpolnil vse naloge, ki jih bosta postavila pred deiavski razred KPJ in maršal Tito. Z vzkliki maršalu Titu, KPJ in ESJ so delavci pritrdili njegovim besedam. Tov. Silvo Šubašič je v svojem govoru očrtal borbo delavskega razreda v monarholašistični Jugoslaviji in prikazal ogromne perspektive, ki jih ima delavski razred v novi Jugoslaviji, kjer z lastnimi silami gradi socializem. Predkongresno tekmovanje je znova dokazalo, da se delavstvo zaveda svo-ic vloge in naloge v borbi za socializem. Predstavnik mladine tov. Srečko Grum je podčrtal vlogo mladinske organizacije, ki je skupno s partijsko in skojevsko organizacijo razgibala ves delovni kolektiv. V predkongresnem tekmovanju je bilo opravljenih 8130 ur prostovoljnega dela, od česar je napravila mladina 5657 ur. Povezavo med delavci in kmeti je manifestirala mladina s prostovoljnim delom pri graditvi zadružnih domov v Guncljah, Št Vidu in Savljah. Pod zastavo KPJ bo mladina tudi v bodoče neomajno korakala po poti graditve socializma, zavedajoč se, da dela s tem za učvrstitev miru, za mednarodno solidarnost in daje hkrati najboljši odgovor vsem klevetnikom našega državnega vodstva. Slavnost, ki sta jo vzdignila s svojimi nastopi tudi pevski zbor in godba, se je zaključila s tovariškim večerom. J. S. ¥ eeliskž tovarni kehtnic so izdelali nov st ros Tovarna tehtnic v Celju, ki ima letos za 79°/'o povečan plan proizvodnje, uspešno izpolnjuje svoje planske naloge. Poleg proizvodnje balančnih, decimalnih, magazinskih, vagonskih in mostnih tehtnic delajo izvenplan-sko orodja za proizvodnjo novih tipov tehtnic, katere bodo začeli serijsko proizvajati prihodnje leto. Cim-prej hočejo oskrbeti tudi naše silose z avtomatskim; tehtnicami. V planu naslednjih iet je tudi izdelava 60 tonskih vagonskih tehtnic. V predkongresnem tekmovanju je produktivnost v tovarni tehtnic znatno jvorasLa. Letni plan mostnih tehtnic je bil dosežen že v septembru, plan decimalnih tehtnic pa so dosegli v ponedeljek, 25. t. m., kot so se obvezali v počastitev I. kongresa ESJ. Plan proizvodnje magazinskih tehtnic bodo izpolnili do 20. novembra. Le v proizvodnji vagonskih tehtnic bo predčasna izpolnitev plana težko dosegljiva. V počastitev 1. kongresa ESJ je bil dosežen še en pomemben uspeh delovnega kolektiva, s katerim so rešili vprašanje nabave lesenih Škatlic za medeninaste uteži. Glavno zaslugo ima pri tem vodja mehanične delavnice tov. Derstvenšek, ki je s pomočjo tehničnega vodstva izdelal stroj za proizvodnjo škatlic, katere so doslej nabavljali iz Slovenjgradca. Stroj ima to prednost, da izgotovi škatlico z eno operacijo, doom 60 bile prej potrebne štiri. Proizvodni čas in polna lastna cena se je s tem znižala za 75°/o. Stroj so stavili v pogon 26. t. m. To bo še povečalo zalogo decimalnih tehtnic na trgu, ki ie že danes za 50% večja kakor leta 1945. P. J- V g&rlškem okraju so se sindikalne podružnice izkazale v prostovoljnem delu Delovno ljudstvo goriškega okraja je na slovesen način proslavilo začetek zasedanja L kongresa ESJ. Delovni obraiS, gradišča in mesta večjih industrijskih naselij so bila razsvetljena in lepo okrašena. Na vsa vidna mesta in v izložbena okna so delavci razobesili slike genera-lisiima Stalina dn tov. Tita, Nad kamnolomom apnenice v Solkanu je v žarki rdeči luči odesevala velika zvezda vidno preko goričkega gradu in stare Gorice daleč v furlansko ravan. Ko se je zmračilo, so prikorakali na Srebrničev trg v Solkanu v strumni povorki z baklami delavci in nameščenci iz več kot 20 sindikalnih podružnic ter mladinska brigada gradbenega tehniku-ma. Delavci in nameščenci so z navu, šenjem sledili referatu Staneta Munger-lija ter vzklikali Partiji, Titu in sindikalni organizaciji. Po končanem govoru so stopali na slavnostno tribuno drug za dragim delegati sindikalnih podružnic vseh strok, ki so podali obračun svojega dela in uspehov v predkongresnem tekmovanju. Po pregledu dela so vsi delavci z navdušenjem sprejeli nove obveznosti, da bodo poglabljali svoje znanje v strokah in ideološki izohrazbi, da se bodo usposobili za mojstre svojih poslov. Vse svoje moči bodo Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR vabi vse. ki bi se želeli učiti ruskega jezika, kakor tudi vse, ki so končali lanski tečaj, ter tište, ki ruski že nekoliko obvladajo, na pomenek o tečajih ruskega jezika v torek 2. novembra ob 18. v kiasični gimnaziji, Tomanova ulica (pritličja, soba 8. b razreda. ODBOR, posvetili razvijanju novega tekmovanja za čim prejšnjo izvedbo letnega plana. Z varčevanjem in zboljšanjem organizacije dela, z racionallzatorstvom in nova» forstvom bodo zvišali proizvodne stroške na naj nižjo stopnjo. V nedeljo zjutraj pa je bilo povsod nenavadno živahno. Delavci so z velikim delovnim poletom, s prostovoljnim delom počastili prvi kongres ESJ. Delovni kolektivi so medsebojno tekmovali. Sindikalna podružnica kmetijskih zadrug v Šempetru je tega dne organizirala leteče ekipe, ki so pomagale kmečkim zadrugam po vaseh pri urejevanju knjigovodstva in splošnega poslovanja, 93 članov podružnice pa se je udeležilo prostovoljnega dela pri sekanju in nakladanju jamskega lesa za izvoz. Pri graditvi zadružnih domov se je najbolj izkazala sindikalna podružnica Grgar, katere člani so prišli na gradbišče polnoštevb-no. Delavci okrajnega Avtopodjetja pa so ves dan prevažali gradivo za zadružne domove ter pri tem opravili 106 ur prostovoljnega dela. Delavci splošnega gradbenega podjetja Primorje so tega dne napravili pri raznih deMh 2086 prostovoljnih delovnih nr, otvorili rdeči kotiček in pohvalili obratno mizarsko delavnico, M je s prostovoljnim delom izdelala opremo za rdeči kotiček. Delovni kolektiv okrajnega gradbenega podjetja Zidgrad je za 100 •/« prekoračil obveznost za prostovoljna dela, ki so jo dali prvemu kongresu ESJ. Otvorili so tudi čitalnice, z več kot 230 novimi knjigami. Delavci v Deskli, ki gradijo nove stanovanjske bloke, so tudi prekoračili svojo obveznost ter napravili 900 prostovoljnih delovnih ur. »Železničarji in dijaki srednje šole so delali na gradišču Nove Gorice, častno so se odrezali tudi delavci tovarne Anhovo, ki prednjačijo v prostovoljnih delih ter skrbijo za čim tesnejšo povezanost med delavci in kmeti. Prav tako so se izkazali delavci apnenice Rdeča Zvezda, člani carinarnice in druge sindikalne podružnice. Po prostovoljnem delu so se delavci udeležili raznih zabavno-družabnih večerov in kulturnih prireditev. Ponekod so se zbirali v svojih rdečih kotičkih ter čitali nove časopise in revije. Dragi so obiskali čitalnice, nekateri pa so Šli na zborovanja, kjer so pretresali pomen I. kongresa ESJ v nadaljujem razvoju sindikatov Jugoslavije. Z delavskih zborovanj je bilo odposlanih nešteto resolucij CK KPJ in I. kongresu ESJ, v katerih so vsi delavci izražali neomajno zaupanje . Partiji in državnemu vodstvu ter sindikalni organizaciji. S skupnega zborovanja sfaidikablih podružnic raznih strok v Solkanu so poslali še posebno resolucijo OZN v Pariz, v kateri so protestirali proti škodljivemu vmešavanju anglo-ameriških sb v notranje razmere Grčije proti demokratičnemu ljudstvu ter zahtevali nacionalno svobodo in neodvisnost za vse narode v svetu. P. J. Preskrba DELITEV SVEŽEGA MESA •■Poverjeništvo za trgovino in pre. Bkrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike. da prejmejo sveže meso in mesne izdelke v soboto diie 30. oktobra od 7. do 12. tn od 14. do 17. ure na odrezke živilskih nakaznic za mesec oktober in sicer: GD B00 g- na odrezek št. 40; TD a jam. 1700 g na odrezek Meso 1100 — IV. Okt; TD a 1200 g na odrezek Meso 850 — IV Okt.; TD b 900 g na odrezek Meso 500 — IV Okt.; TD 250 g na odrezek Meso 300 — IV. Okt.; SD a 500 g na odrezek Meso 300 — IV. Okt.; SD 150 g na odrezek Meso 250 — IV. Okt.; LD 150 g na odrezek Meso 200 — IV. Okt. Na živilske nakaznice LD se deli ovčje meso ali mesne izdelke, na ostale živilske nakaznice pa goveje ali te. lečje meso. Opozarjamo mesarje, da smejo deliti meso samo na navedene nakaznice. Cena: goveje in telečje meso 42 din, ovčje meso 36 din, letna salama 63 din za 1 kilogram. Obračun z odrezki je predložiti pristojnemu RLO. KLO v torek 2. novembra 1948. OPOZORILO POTROŠNIKOM Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane. da si lahko nabavijo živila ln milo za mesec oktober do vključno 2. novembra zvečer. Po tem dnevu se živila in milo za mesec oktober ne bo. do več delila. ODDAJA ODREZKOV Pozivamo vse razdeljevalce živil me. sta Ljubljane, da predlože odrezke z obračuni za mesec oktober v četrtek 4. novembra od 8 do 12 pristojnemu RLO. KLO. FiZKULTURA in 5 PORT Lemi plezalm sesaj na vraču Na Vršiču je bil od četrtka 21. oktobra do nedelje 24. oktobra letni plezalni tečaj ki ga je organiziral alpinistični odsek- Planinskega društva Je. senice. Ob množičnem razvoju planin, stva in alpinistike je potreba po strokovnih tečajih vedno večja, zato se jeseniški alpinistični odsek ni omejil samo na to, da bi pozval na tečaj le svoje članstvo temveč je povabil tudi mlade alpiniste iz Mojstrane. Radovljice. Kranja ln Tržiča- Tako se je tečaja skupno udeležilo 23 oseb. Čas je bil skromno odmerjen, zato ga je vodstvo tečaja dobro izkoristilo. Tečajniki so prehodili dolino Zadnje Trente in se povzpeli po zasneženem severnem grebenu na vrh Bovškega Grintovca. To je bila dolga in naporna tura. Po poti so prišli tečajniki Nad Sitom glavo in so odtod preplezali navezani in v več smereh zasneženo steno Male Mojstrovke. Tudi tu jim Je novo zapadli sneg precej otežkočil plezanje. Preostali čas tečaja so se vežhali v plezanju detajlov v vzhodnem ostenju Nad Sitom glave in se seznanjali s sodobno plezalno tehniko ter z načini reševanja v kopni skali. Večerne ure in počitki so bili Izpolnjeni s predavanji o zgodovini alpinizma, o znakih vremena, o orientaciji v gorah, o opremi alpinista, o organizaciji Gorske reševalne službe in so dali tečajnikom napotke za pravilno obnašanje In udejstvovanje v gorah. O prvi pomoči je predaval strokovnjak, politični pregled pa je podal zastopnik jeseniškega okrajnega ljudskega odbora. Ves čas trajanja tečaja je vladala vzorna disciplina in tečajniki so pokazali znaten napredek. Vendar je znanje. ki so si ga pridobili na tem te. čaj ti. še nepopolno, kajti dober alpinist potrebuje za svoj razvoj daljšo dobo stalnega udejstvovanja v gorah. Vsi udeleženci bodo še nadalje gojili na tem tečaju sklenjeno tovarištvo, udejstvovali se bodo v gorah in stremeli za tem, da čimprej dosežejo stopnje dovršenega alpinista. Le tako se bodo mogli kmalu posvetiti svoji nalogi in vzgajati kader novih gornikov, ki ne bodo le v skalah pomenili celega moža, temveč bodo tudi z udarniškim delom v dolini prispevali svoj delež k izgradnji naše domovine. Alpinisti se bodo sestali Alpinisti in j>ripravnik2 vseh društev širom Slovenije se bodo sestali v nedeljo 31. oktobra v Ljubljana (dvorana Krajevnega sindikalnega sveta, Bieiweisova oa. sta 42, visoko inritlißje in ne v Gregorčičevi ulici. Razen o pomenu alp&nistUke v naši fSs-kulturd, o letošnjih uspehih in o bodočem programu se bodo pogovorili tudi o »težavnostnih ©topnjah«, ker razvrstitev in ocena posameznih smeri no ustreza v celoti današnjemu razvoju alüpinizma. Skupščine okrajnih strelskih odborov Če gledamo delo okrajnih strelskih odborov in strelskih družin, lahko ugotovimo. da je strelska organizacija naredila od svoje ustanovne skupščine velik korak naprej. Z malimi izjemami, to so okraji Mo. zirje, Grosuplje ln Ilirska Bistrica, so postavljeni vsi okrajni strelski odbori z večjim številom strelskih družin Ta. ko Imamo danes v Sloveniji okoli dvesto strelskih družin. Najboljši okrajni strelski odbor je vsekakor Ljubljana-okolica, ki je že imel svoje letne skupščino, postavil dva in štirideset družin ln zgradil sedem strelišč. Med dobre okraje lahko prištevamo še Maribor-mesto in Celje, mesto, dočim se Ljubljana-mesto kljub sorazmeroma dobrim pogojem, uvršča med najslabše strelske organizacije. Postavljenih ima sicer že preko petdeset strelskih družin, od katerih pa so dejansko aktivne samo štiri. Najboljša strelska družina v Ljubljani je družina ECŽ. ki je poleg velikega šte. vila članov vključila že lepo število članic. Hiter napredek, tako organizacijski kakor strokovni, ovira neiniciativnost in premala aktivnost nekaterih okrajnih strelskih odborov. Zanimanje in veselje za strelstvo je predvsm pri mladini in članih Zveze borcev zelo veliko, ne znajo pa nekateri okrajni strelski odbori pravilno usmeriti in postaviti v trdno organizacijo. Saj so primeri, ko posamezni okrajni strelski odbori še vedno zadržujejo orožje in municijo v skladiščih, namesto da bi ga razdelili posameznim strelskim družinam, ki jo potrebujejo. Potem seveda ni čudno, da v nekaterih okrajih strelske družine kljub temu, da so že postavljene, ne morejo začeti s prak. tičnim delom ter se zaradi malomar. dosti okrajnih strelskih odborov zopet razpustijo. V tem času so prve redne skupščine okrajnih strelskih odborov. Skupščine so za nadaljnji razvoj strelske organizacije velike važnosti in prav zaradi tega je za okrajne strelske odbore nujno predvsem: 1. Utrditi okrajne strelske odbore, pomoč strelskim družinam. 2. Tesno sodelovanje z LMS, ZB NOV. centri za obvezno predvojaško vzgojo ter ostalimi organizacijami. 3. Skupščine morajo biti hkrati tudi propagandno sredstvo za utrditev strelskih družin ter za ustanavljanje novih. Le z vztrajnim delom- bo naši mladini omogočalo izpopolnjevanje v tej lepi panogi Bpöltea in tudi dvig obramb, ne sposobnosti naših državljanov. NAMIZNI TENIS Zmaga Zagrebčanov nad Ljubljančani Po dolgem času je imelo predsinočnjim preko 2Di ljubiteljev te športne panoge priložnost videti najboljše Igralce Zagreba v borbi z zastopniki Ljubljane. Čeprav so zmagali gostje z rezultatom 5:0, ni bila med obema nasprotnikoma taka razlika, 6aj so bile skoraj vse igre odigrane v treh setih. Velika rutina gostov, ki so si jo pridobili v odigravanju težkih in mednarodnih iger, se je tudi to pot pokazala. Domačim se je poznalo, da premalo sistematično trenirajo, zlasti pa jim manjka izkušenj težkih dvobojev. Goste je pozdravil dr. Krečič želeč jim dobrodošlico ter veliko nspeha, nakar je pričel dvoboj. Za otvoritev sta odigrala ekshibicijsko partijo Pogačarjeva in Do-llnar-Duičeva z rezultatom 2:1. Prvo Igro dvoboja sta igrala Dolinar 2. in Bradeško, ki se Je končala z zmago prvega 23:21, 12:21, 21:12. Z malo več pazljivosti v prvem seta bi lahko zmagal Bradeško-Isto velja za Strojnika v igri s Kosijem, 11:21, 21:19, 21:18. Horvat-Bogataj 21:14, 16:21, 21:14. Bogataj je pokazal slabšo igro kot sicer, Horvat pa Je bil zelo siguren v obrambi kot v bakli andu. Dolinar je premagal Strojnika z 21:18 in 21:12, Horvat pa Bradeška 21:14 in 21:8. Čeprav poraženi z visokim rezultatom so domačini pokazali, da se ta panoga pri nas kvalitetno ponovno dviga ter je upati, da bo Ljubljana dosegla zopet vodilno vlogo v Sloveniji. Z marljivim treningom lahko pričakujemo v povratnem dvoboju v Zagrebu boljši uspeh. KOŠARKA Jutri Univerza : srednje šole Kakor smo že poročali, bo jutri na igrišču v TivoKju zanimiva tekma v košarki. Nastopili bosta reprezentanci ljubljanske univerze in srednjih šol. V obeh moštvih bodo nastopili slovenski reprezentante Fugama, Šerbeo I-, Mravlje D., Vozelj itd-, kš bodo jamstvo za lepo in kvalitetno igro. Ker se te dni zaključuje tekmovanje za Sizkulturmi znak v novembrskem roku, bodo podeljeni našitm košarkašem v odmoru fizkttitnrnd znaki. Začetek tekme bo ob 10.30. Turnir odbojkarjev v Ptuju V spomin znanega olimpijca Stevama Bel®ča je ptujska gimnazija organizirala pokalni turnir v odbojki. Sodelovalo je 6 mbštev: gimnazija I-, gimnazija II-, gimnazija III., FD Središče, garnizija JA iz Ptuja im SD Drava. Pokal si je osvojilo dobro in požrtvovalno . moštvo Središča, ki je vse nasprotnike premagalo z 2:0: drugo mesto je zavzela Drava, tretje garnizija JA, nato sledijo gimnazija II-, gimnazija I. in gimnazija III. Na Jesenicah bodo ustanovili okrajni telovadni odbor Za zboljšanje telovadnega udejstvovanja na visoki Gorenjski so potrebe narekovale, da 6e ustanovi okrajni telo vadni odbor. Ustanovna skupščina tega odbora je sklicana za nedeljo 31. oktobra ob 9. dopoldne v Füzkulturnem domu na Jesenicah Vabljeni so delegati posameznih telovadnih društev in vodov, kakor tuidd. bratskih f-izkiiltumih društev. Drobne zanimivosti Na atletskem tekmovanju v Wroclawu, ki so se ga udeležili sovjetski in poljski atleti, so dosegli tele rezultate: tek na 100 m: Tamadze 10.7 sek.. Kiszka (Poljska) 10,7 kak., štafeta 4 X 100 m: ZSSR (Golovkin. Tanadze, Volkov, Karaknlov) 42-2 (izenačen sovjetski rekordi, skok v daljino: Volkov 699 cm, tek na 100 m ženske: Duhovč 12,1 sek-, Blinova 12-6 sek., skok v višino: Geneker 163 cm, met krogle: Andrejeva 14,15 m (vsi ZSSE). * Spored slovenskega nogometnega prvenstva je v včerajšnji objavi tiskarski škrat določil T>o 6voje. Pravalno se mora glasiti: I. skupina: Polet: Železničar (M) ob 15 (Voršič); Klaif-Var: Sobota ob 14 (Jošti); Udarnik : Nafta ob 15 (Završnik); H. skupina: Ločan : Tekstilec ob 15 i Slamič); Gregorčič : PreAileo 8:0 (p. f-). j s a h ;s*; i Turnir za žensko prvenstvo V XI. kolu turnirja za žensko prvenstvo Jugoslavije so bili doseženi naslednji rezultati: Timotejeva je premagala Homćevo, Cvenklova Nagyjevo, Tomljenovičeva Kudrno, Maru tova Bajčevo, Iirašovčeva Avirovlčevo in Jovanovičeva Vineeljako-vo. Partija Delak—Korban se je končala remi. Po XI. koln vodi Se vedno Timotejeva s pol točke pred Cvenklovo. MOŠTVENO PRVENSTVO DRUGE LIGE Ljubljanski okrožni šahovski odbor razpisuje mofitveno tekmovanje druge lige, ki se bo začelo 15. novembra. V tej skupini lahko tekmujejo sekeijska mo6tva> ki niso v A ligi, vendar pa lahko nastopajo druga in tretja moStva Krima, Enotnosti, Starega Vodmata. Bežigrada in Šiške ter ostale sekcije kot Triglav, Ježica, Št. Vid, Gustroj, EC2, Min. za trgovino, 1 mladinsko in 1 moštvo JA ter še druga, ki se bodo prijavila. Tekmovalo se bo na 8 deskah. Zaradi priprave načrta in razporeda, naj se moštva prijavijo pismeno do 10. novembra na naslov: LOŠO, Šahovski dom v Ljubljani (Union), ter navedejo kapetana moštva. Stanovanjski urad - Center - trdnjava Stanovanjski urad Je brez dvoma ena izmed najbolj obleganih trdnjav^ da pa je tako nezavzetna, da se niti kontrolnemu organu ni posrečilo preriniti se skozi, to ne bi nihče mislil! Takole nekako se je dogodilo kontrolnemu organu, ki je nameraval preiskati neki stanovanjski primer pri stanovanjskem uradu RLO Center: V uradu je vzel spis, ga dal lepo v aktovko in odšel po Cankarjevi v Beethovnovo ulico, kjer ima stanovanjski urad svoje prostore Po širokem stopnišču je zavil v prvo nadstropje in se ustavil pred beljmi vrati. Vrata so bila od zunanje strani brez kljuke — zvonca ni bilo opaziti nikjer. Kontrolni organ se je ozrl okrog. Nekaj strank je stalo na stopnišču la ga z zanimanjem opazovalo: »Tovariš, ne bo šlo, mi tudi že čakamo. Niso še uradne ure!« »Že, toda — kontrolni organ se je odkašljal — prihajam službeno!« »Aha — no, pa skušajte priti noter!« Kontrolor «e je oziral po vratih: »A. s temle bom udaril! Me bodo že slišali!« Zagrabil je ponikljano odpiralo, montirano pri odprtini za f&BtaM, na vratih in ga sprožil. Močno je udarilo. Kontrolor se je zmagoslavno ozrl po strankah, ki so čakale na stopnišču — in pričakujoče uprl pogled v vrata. Nič! Tako tiho je ostalo, ko 8e je zgubil odmev udarca ponikljane plošče — da se je skoraj slišalo udarjanje src — pričakujočih pred vrati. Kontrolni organ se je počas; ozrl po strankah. Veder pogled le-teh ga je srečal. Zdelo se mu je, da so se za spoznanje nasmehnile — kot bi že poznale ves potek podobne zgodbe. Kontrolor je ponovno zgrabil ploščo! Nič! In potem je zopet prijel in zopet. Udarjalo je, toklo — se razlegalo po stopnišču — toda trdnjava se ni zganila. Ko je utihnil odmev — je zopet vse zamrlo! Stranke so molčale, kot bd spoštovale kontrolorjevo energijo, hrabrost in ogorčenost. Potem se je kontrolor obrnil. Na stopnišču so bila še dvojna vrata. Glave strank so se rahlo zazibale »Poskušajte tovariš, še tam! Mogoče se vam bo vdalo!« Kontrolor je upiral srdito švigajoče oči v smfef a 1 * * enjh niti pri drugih najti nikake pripravne točke, kjer bi bil možen vdor: vsa vrata so bila trdna zaklenjena — zvonca nikjer! Kontrolor se je odloči], da bo opustil vdor s te strani. Mimo strank, ki so se rahlo od-kašljevale — se je spusta po stopnjicah do vratarjeve kabine. »Tovariš, prosim, pokličite mi Vaš stanovanjski urad, ki je kot zaklet grad brez oken in vrati« Vratar je poslušno vzel telefonsko slušalko v roke in vrtil, vrtil preluknjano malo ploščico nad številkami. Kontrolor je potrpežljivo čakaL Preteklo je nekaj minut, ko je vratar položil slušalko: »Vrag naj vzame te telefonske naprave in napeljave! Ne morem dobiti zveze in je ne morem dobiti! — Veste kaj, tovariš, poskusite srečo pri teh-le vratih, skozi sosednjo pisarno po drugem stopnišču — od druge strani!« Kontrolni organ je potisnil aktovko visoko pod pazchmo— odprl visoka vrata )n se znašel v nekih pisarnah. Mimo pisarniških miz, strojev in začudaom obrazov je zavil po nekih zavitih Temnih stopnjicah, ki jih je kot rešitev zagledal ob robu pisarne — in n znašel v veliki predsobi z neštetimi vrati: Napisi na vratäh, številk« nad njima! Pričeti je nameraval kar od kraja z odpiranjem, ko je zapazil Pjtebodl Zaslutil je, da bo to tisti rov, ki pelje v trdnjavo 1 Zmagoslavno, trdo je zagrabil za kljuko! Kljuka se je močno vdala, a vrata s« niso premaknila. Kontrolor se je ozrl. Tu ni bilo strank. Mrak je vladal v prostorni predsobi. Tedaj so se odprla vrata nasproti in v velikem pramenu svetlobe se je prikazala tovarišica. Kontrolor je v njej videl rešitev: »Tovarišica — nekaj velikega vas prosim: povejte mi pot do stanovanjskega urada!« » Dekle ga je premo trdo v vsej višini in širini in previdno odgovorilo: »Tovariš pravilna pot pelje tudi tu skozi, kjer je prehod — samo kdo ima zdajle ključe od tega prehoda, ne vem.« »Tovarišica, nujno je — službeno!« je s poudarkom dejal kontrolor. »Prosim Vas, najdite mi ključ, odnosno človeka, ki odpira ta vrata.« Obotavljaje se. se je dekle obrnilo: »Trenutek, prosim, počakajte.« Kontrolor je čakal, vrata so se odpirala, uslužbenci so ga zvedavo gledali in izginjali! Ko je že nameraval zapustiti mračne prostore, se je prikazalo deMe: »Tovariš, nisam mogla ugotoviti, kdo ima kl juče, in kdo bi Vam mogel odpreti! Oprostite!« — je tastete ie *» t .ustil zopet po lesenih stopnjicah o vratarjeve kabine. »No, tovariš, ste ujeli zvezo?« »Saj sem Vam že prej rekel, naj jo vrag vzame! Ne vem. kaj je narobe!« Kontrolor je pogledal na uro. Zdrznil se je. Veliki kazalec je priplesal že skoraj cel krog, tačas ko se je on vrtil po teh stopnicah, hodnikih, predsobah, tačas ko je klju-kal po vratih in razbjjal. — S hitrimi koraki je odšel na cesto in nazaj v urad. Besno je zgrabil telefon, a se je moral zopet ustaviti: enakomerno brnenje ga je vznemirilo: »Torej tudi til ne bo zveze!« — Ozrl se je zopet na uro. gledal in potrpežljivo čakal: Veliki kazalec se je štirikrat premaknil po pet minut potem se je v slušalki oglasil razveseljujoči pojoča pisk: Zveza! Kontrolor je živčno zavrtel številke: »Centrala? Da. Tovariš vratar? Da! — Ste že dobili zvezo?« »Čez 10 minut boste prav gotovo zvezani!« »Torej sem zopet tam, kot sem bil!« Čez 20 minut se je kontrolorju posrečilo dobiti centralo in v tej — sam stanovanjski urad RLO — Center! »Tu ta in ta — prosim tovariša povtrjeaital« »Oprostite, tovariš poverjenik je na seji!« »Pa mi dajte, prosim, tovariša referenta, ki je obravnaval ta jn ta primer!« »Trenutek prosim!« »Halo, ta primer je obravnaval tovariš ta in ta b je zdajle na terenu!« »Oprostite, prosim, kdo pa je slučajno pri telefonu?« »Ta in ta, uslužbenec stanovanjskega urada!« »Kakšne posle, oprostite, opravljate pri stanovanjskem uradu?« »Vršim posle vratarja in sprejemam stranke!« »A Vi ste tisti, ki mu ljudje skozi odprtino, lino pri vratih, razkazujejo svoje glave? Poslušajte, kdor pač ste — veste — odnos stanovanjskega urada proti prihajajočim bo treba spremeniti! Najsi bo to stranka ali kontrolni organ, najsi boste to Vi alj kdo drugi — predpostavljamo, da smo delovni ljudje in zreli za današnji čas! Tovariš, kdaj se bo vrnil tovariš poverjenik?« »Upam, čez pol ure bo že tu!« »Hvala! Na svidenje!« Kontrolor je počasj odložil slušalko in pogledal na uro. Veliki kazalec je že zopet priplesal skoraj naokrog. Kontrolni organ je vzel v nota pero in začel pisati: »Mestnemu ljudskemu odboru Ljubljana . . .« KOLEDAR Sobota, 30. oktobra: Klavdij, Vladika-Nedelja, 31. oktobra: Bolfenk, Gorazd. SPOMINSKI DNEVI 30. X. 1862. — Kojen prevajalec profesor Anton. Fantek. 30. X. 1943. — Štajerski partizani napadejo orožniško postajo Šmartno ob Dreti. Naši v naskoku zavzamejo postojanko in odvlečejo ogromen plen. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Marijin trg žt. 5- NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: dr- Vončina - Kuralt Malija, Gledališka ulica 13, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. Celje: dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska ulica 36, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. Maribor: dr. Radšel Franjo, Maistrova ulica 15, -telefon štev. 25-16, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Nedelja, 31. oktobra,_ ob 14-30 Turgenjev: Meseo dni na kmetih. Izven (Predstava v Operi). Opera v Ljubljani Sobota, 30. oktobra, ob 20.: Čajkovski: Evgenij Onjegin, Zaključena predstava za sind kat e Gostujeta: kot dirigent Anton Neffat, v viogi Kneza Gremina Julij Betetto. Nedelja, 31. oktobra ob 20: Beethoven: Fi-delio. Gostovanje Valerije Heybalove. Izven. Drama v Mariboru Sobota, 80. oktobra, ob 20-: Cankar: Za narodov blagor. Red L1 Opera v Mariboru Petek, 29. oktobra, ob 20-: Čajkovski: Evgenij Onjecin- Red sind. A. Gostuje Friderik Lupša, basist ljubljan. Opere. Nedelja, 31 oktobra, ob 20.: Dvorak: Riu salka. Izven. SINDIKALNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sobota: 30. oktobra, ob 20. uri: Möllere: Prevarani soprog. Gostovanje na Jesenicah. Nedelja, 31. oktobra, ob 17. uri: Moiiere: Prevarani soprog. Gostovanje na Jesenicah- 20SO-n PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Gostovanje v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani Sobota, 30. oktobra ob 20. uri: Lope de Vega _ j Vovk, >Prebrisana norica*. Nedelja. 31. oktobra ob 16. in 20. uri: Lope de Vega — J. Vovk, »Prebrisana nor-ca«. — PetinđvasetiČ — (v naslovni vlogi gostuje Alenka Svetelova, članica ljubljanske drame). 2063-n Ker je za prvo gostovanje Prešernovega gledališča veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji pri Državni založbi oddelek za muzikalije. Kongresni trg. LUTKOVNO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA Mladinska dvorana Sobota, 30. oktobra ob 16: A. Ingolič-J. šoru: Udarna brigada. LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Torek, 2. novembra ob 20: I. Cankar: Jakob Ruda. Drugič 2067-n OBJAVA Sporočamo, da se je direkcija »Triglav filma« preselila iz dosedanjih prostorov na Miklošičevi cesti 5 v nove prostore na Zaloški cesti 64, kjer ima naslednje telefonske številke: centrala 22-39, direktor 39-51. programski oddelek 21-83. gospodarski oddelek 51-U4. 2078-n * KOMISIJA ZA ZAKONODAJO IN ORGANIZACIJO DRŽAVNE UPRAVE pri vladi LRS sporoča, da ima začasno uradne prostore v Gregorčičevi ulici št. 27, III. nadstropje, kamor naj se naslavlja vsa pošta za komisijo, kakor tudi za predsednika komisije tov. ministra dr. Jožeta Pokorna. — Iz pisarne Komisije za zakonodajo in organizacijo državne uprave pri vladi LRS. VSE POTROŠNIKE MESTA LJBULJA-NE OBVEŠČAMO, da bodo pekovske In slaščičarske obratovalnice »Peciva« obratovale v nedeljo, 31. oktobra namesto v ponedeljek, dne 1. novembra 1948 in da naj si kruh za ponedeljek nabavijo v nedeljo v dopoldanskih urah in sicer od 7. do 12. ure. »Pecivo«. 2077-n V POČASTITEV BORCEV, ki so padli kot talci za svobodo slovenskega naroda, odkrije teren Dolenjska cesta—Galjevica, spominski plošči za pokojnima Ivanom Bolho in Marijo Janežič v nedeljo, dne 31 oktobra 194S ob 9. uri na Dolenjskem mostu. V počastitev padlih talcev vabi Zveza borcev, da se te slavnosti polnoštevilno udeležite. — Odbor! 2076-n V NEDELJO OBIŠČEMO GROB TAL- CEV NA FRANKOLOVEM! Zveza borcev. okrajni odbor Celje okolica in mesto priredita v nedeljo. 31. oktobra ob treh popoldne množični obisk na grob talcev v Frankolovem. Vabimo sorodnike in znance padlih, ter naše množične organizacije, da se udeležijo spominske prireditve v čast padlim za svobodo. Okoliške šole naj organizirajo prihod na grob ob tej priliki z čim večjim številom šolske mladine. 2074-n Obveščamo vse avtomobiliste in motoriste. da bo odkril Avto-moto-krožek »Stane Rozmane, Ljubljana, spominsko ploščo za smrtno ponesrečnim članom krožka tov. Vrhunc Zdravko, v nedeljo 31. t. m. na kraju nesreče na Sorškem polju. Zbirališče v nedeljo ob 8-30 uri na Kongresnemu trgu — Avto-moto-društvo Ljubljana 2084-n Na republiški cesti Trebnje—Sevnica je od odcepa v Krmelj—Šentjanž do Bo-žfcanja promet zopet vzpostavljen. — Ministrstvo za lokalni promet — Glavna uprava za ceste. Tečaj mednarodnega jezika ESPERANTO za začetnike ponovno otvarjamo v sredo 3- novembra t- 1 ob 20. uri. Prijave dnevno od 9- d-o 13. in od 16. do 18-ure v lokalu Esperantskoga društva. Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 7/1. Isto_ tam se dobi učbenik Esperanta za samouke, ki stane s poštnino vred 45 din. Zbor alpinistov bo v nedeljo 31. t. m-ob 8. uri v Ljubljani, Trgovski dom, Gregorčičeva ulica (nasproi vladne palače). Udeležba obvezna za vse člane in pripravnike. — Komisija za alpinistiko PZS. Za godbe na pihala je izšel »Šopek pozabljenih« (Iz pesmarice) — löminutni venček. Naročila pri drž. založbi Slovenije v oddelek za muzikalije v Ljubljani 2079-n »MEDICINSKI GLASNIK«, časopis za zdravnike splošne prakse št. 8, leto EL. cena 20.— din, letna naročnina 200.— din. Izdanje »Medicinske knjige« Beograd, Moskovska Štev. 4. »NARODNO ZDRAVLJE«, organ Komiteja za zaščito ljudskega zdravja vlade FLRJ, št. 4—6, leta IV, cena 50.— din letna naročnina 200.— din. — Izdanje »Medicinske knjige«, Beo. grad, Moskovska 4. »NARODNO ZDRAVLJE«, organ Komiteja za zaščito ljudskega zdravja vlade FLRJ, št. 7—8, leto IV, cena 50.— din, letna naročnina 200.— dinarjev. — Izdanje »Medicinske knJL ge« Beograd, Moskovska 4. Kinematografi LJUBLJANA UNION: sovjetski barvni glasbeni film: »Pravljica o sibirska jemlji« Predigra: »Boško vprašanje«. — MOŠKVA: francoski filmi »Kralj«, tednik. Predstavo ob 16., 18-15 ln 20-30. — SLOGA: sovjet- film: »Zadnja noč«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20-15. — KODELJEVO zaprto. — SISKA: sovjeta ki film: »Marita«, tednik. Predstav* ob 18. in 20. uri. MABIBOK. ESPLANADE: sovjetski nim »Pomlad«, tednik. — GRAJSKI: sovjetska filma: >30.oktober« in »Zimska spartakiada«, tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30. CELJE METBOPOL: francoski film: »Oče Goriot«, tednik. — Dom: sovjetski film: »Obveščevalec«, tednik. KAMNIK: jugoslovanski film: »Nesmrtna mladost«, tednik. KKANJ MESTNI: sovjetski film: Dvoboj«, tednik. PTUJ: sovjetski film: »Gajči«, tednik. Koncerti Ljubljanski komorni trlo bo igral v torek 2. novembra ob 20. v Filharmoniji na svojem koncertu tudi Čajkovskega trio, eno naj lepši h komornih del tovrstne lite* rature. Delo je bilo napisano v spomin smrti Nikolaja Bubinstajna. Prvi stavek je elegičen, drugi pa ima izredno lepe variacije na rusko folkloro. Poleg Čajkovskega sta na sporedu še Arnič in Smetana. Koncert je v abonmaju. Vstopnice v Knjigami muzikali:. 2081-n Prijavite se za koncertni abonma 1948/45 Prvi abonma koncert bo v torek, 2. nov. Prijave v Knjigarni muzikali:, Kongresni trg. 2082-n V Škofji Loki bo danes zvečer koncert moškega zbora Slovenske _ filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija- Sodeloval bo tudi MH&imsk'D-Ježek. Predprodaja v Knjižnem zavodu. 20S3-n Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje SPORED ZA SOBOTO 6 00 Poje zbor češke armade. 6-10 Napoved časa in poročila. 6.20 Jutranja telovadba. 6-30 Igra Tamburaški orkester p. v. Matka SijakovSča. 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Igrajo mali orkestri. 11.15 Šolska ura za sedemeletke in nižje gimnazije. (Iz mladih let velikih matematikov). 12-30 Napoved časa in poročila.. 12.40 Zabavna glasba, mali o,:last in objave. 13.00 Iz simfonij in koncertov. 13.30 Igra Zabavna orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča. 14.00 Orkestralna glasba raznih skladateljev. 14-30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Humunske narodne pesmi. 15.00 Šol. ska ura za sedemletke in nižje gimnazije. (Iz mladih let velikih matematikov). 18 00 Iz ruskih baletov. 18.15 Gospodarska oddaja: V borbi za plan. 18.30 Igra orkester Kalman Koči. (Prenos iz Zagreba). 19.00 Tedenski politični pregled. 19.15 Borbene pesmi. 19-30 Napoved časa in poro; čila. 19-40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Poljudna znanost. 20.1d Glasbena medigra. 20-20 Pisan spored slovenske narodne pesmi. 20-50 Trije Dvorakovi slovanski plesi. 21.00 Veder sobotni večer. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 PSsana glasba. 23-30 Zaključek oddaje. S! že kupil srečko drž. razr. loterije Četrtbika «tane za vsak razred SO dinarjev r- dobitkov pa je za 39 milijonov dinarjev — Poskusi! SREČKE drž. razredne loterije kupiš v Ljubljani, Tyrseva 11. Za četrtinko srečke, ki stane 50 dinarjev, lahko dobiš preko 100.000 dinarjev. OBVESTILO Minister za promet je z dopisom št. 14.283-48 odredil ponovno: Železniški avtooddelek odvaža s svo. jlml kamioni obvezno vse brzovozne In tovorne kosovne pošiljke, ki dospejo na postajo Ljubljana ali Celje. pre. jemniku na dom Vozovne pošiljke pa odvaža na dom prejemniku le v toliko, kolikor je mogoče s preostalimi kamioni do polne uporabe. — železniški avtooddelek je v Ljubljani ln ima svoj pododdelek v Celju. — S tem v zvezi se opozarjajo tisti, ki imajo pogodbe o obveznem odvažanju vozovnih pošiljk, da so te pogodbe ukinjene. Glavan direkcija železnice. Ljubljana. Obvestilo Obveščamo vsa trgovska podjetja, zadružne zveze in zadruge, da z dnem Sl. oktobra 1948 prenehamo s poslovanjem. v nažih skladiščih in da z dnem 1. novembra 1948. začnejo poslovati naše agenture Zvezne direkcije usnja in gume, kakor sledi: za dosedanja skladišča Ljubljana in Maribor prevzame poslovanje agentura: Ljubljana, Stari trg številka 7. Vse zaključnice za dobavo blaga za garantirano preskrbo, po vezanih ce. nah in po višjih komercialnih cenah bo izvršila ta agentura Zvezne direkcija usnja in gume. Beograd, 25. oktobra 1948. GLAVNA DIREKCIJA ZVEZNE INDUSTRIJE USNJA IN GUME, BEOGRAD, Dositejeva uUca št. 26. OBJAVA Uprava Električne cestne železnice razglaša: V nedeljo 31. oktobra ln v ponedeljek 1. novembra vozijo vsi vozovi lz vseh končnih postaj (št. Vid. Vič, Moste in Rakovnik) k Sv. Križu. — Od tam se vsi vozovi vračajo v svoje izhodne postaje. — Občinstvo se naproša, naj se zaradi velikega navala vede disciplinirano in brezpogojno pokorava od. redbam službujočega osebja. Na postaji pri Sv. Križu bodo vsi vozovi označeni, v katero smer vozijo in zato občinstvo prosimo, da vstopa le v pravi voz ker se prestopni listki ne bodo izdajali. Potnike vljudno prosimo, da pripravijo drobiž in da se ne obešajo na vozove, ker ima vozno osebje strog nalog, da z vozovi, na katere bodo obešeni potniki, ne odpelje. UPRAVA E. C. Ž. POZIV Na osnovi odločbe vlade LR Srbije VS št. 581 z dne 28. septembra 1948 je prenehalo z delom ln prešlo v likvidacijo TRGOVSKO SKLADIŠČE ZA PROMET S TEKSTILOM »BEOGRAD« (»Zemtcks«) s sedežem v Beogradu. — v Ulici 7. julija št. 26. Pozivajo se vsi upniki Trgovskega skladišča za promet s tekstilom »Beo. grad« (poprej Zemteks). da najpozneje do 10. novembra 1948 leta prija, vilo likvidacijski komisiji vse svoje terjatve, dolžniki pa da v Istem roku poravnajo svoje obveznosti, ker se po preteku tega roka ne bodo upoštevale nikakršne reklamacije in bo veljalo stanje, ki ga bo komisija našla v knji. gah podjetja v likvidaciji. — Dolžniki, ki do tega dne ne bodo poravnali svojih dolgov bodo Izročeni državni arbL traži. Komisija dela vsak dan razen ned o lje od 16. do 19. ure v Ulici 7. julija št. 26-11. Beograd. Vplačila se vrše na tekoči račun pri podružnici Narodne banke v Beogradu št 101—701.508. LIKVIDACIJSKA KOMISIJA. Veterinarski znanstveni zavod nova telefonska številka 21-82 |i^Ä'og(asi Oglasni oddelek telefon štev. 38-82 vodja oddelka tel. štev. 38-33 ZASLUŽEK ANGLEŠKI, francoski, nemški Jezik poučuje profesor dr. Ada Broch. Bled — Grad 207. 32632-4 SLUŠATELJICA glasbeue akademije po. učuje klavir. Oglasiti se v nedeljo pred poldne. Naslov v ogl. odd. 32832-4 INŠTRUIRAM matematiko, f-toiko in kemijo za nižje razrede. Naslov pustiti v ogl- odd. pod Visokošolec. 32848-4 PREPISOVANJE na stroj sprejmem. Ponudbe pod Doma na ogl. odd. 32843-4 BRIVSKEGA POMOCNIKA-CO za nekaj ur tedensko ali po dogovoru sprejme Franjo Žabjek, Krakovski nasip št. 26, Ljubljana. 32885-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj za nekaj ur dnevno ali po dogovoru. Vsa oskrba v hiši Grilj Božena, Perovo 52, Kamnik. 32874-4 OSMOŠOLKA inštruira ruščino in druge nižješolske predmete. Naslov v oglas' nem oddelku. 32904-4 AVTOPODJETJEM SPOROČAMO, da se je Rajonska vulkanlzerska delavnica Moste — Ljubljana, vselila v nove prostore na Zaloški ceste št 20. V poprosilo epTejema avtogume vseh dimenzij, kolesne plašče in gumeno obutev. 32930-4 POSTREZNICO za dopoldanske iu opoldanske ure sprojmem. Stanovanje na razpolago. Erjavčeva cesta, štev. 4-1., vrata 4. 32912-4 BRIVSKEGA POMOÖNIKA-ICO za nekaj ur dnevno ali po dogovoru sprejme Bizjak Ivo, Celje, Mariborska cesta 67 32742-4 STAREŠJA UPOKOJENKA Išče zaposlitve za nekaj ur dnevno. Ponudbe pod Zaposlitev na oglasni oddelek SP 32836-4 BRIVSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico sprejmem za nekaj ur za takoj. Ostalo po dogovoru. — Filipič Peter frizer, Domžale 32835-4 V VSO' OSKRBO vzamem do šest let starega otroka. Ponudbe pod Oskrba na oglasni oddelek. 32950-4 PLETILJA dobi delo na dom. Ponudbe pod Takoj 1 na oglasni odd. 32829-4 ČIŠČENJE uradniških prostorov sprejmem. Ponudbe oglas, oddelku pod šifro »Poštena«. v 32.921-4 PRODAM PISALNI STROJ znamke »Hermes baby« prodam. Naslov v ogl. odd. 32811-5 3-50 m BLAGA ZA KUHINJSKE NAMIZNE PRTE ali za pregrinjalo otomane, blago za moško srajco, svetlo za žensko perilo ali bluzo, ženske čevlje št 39 in gamaše prodam ali zamenjam za živež. Naslov v ogl. odd. 32807-a LOVSKO PUŠKO dvocevno. 16 — prodam. Ogled od 11. do 15. Naslov v ogl. oddelku. 32664-5 Kupimo storžasti In RAVNI ZOBNIK (Tellerad in Tribling) za osebni avto Adler Junior »Perutnina« - Ptuj - Štajersko VEČJO KOLIČINO zabojev od marmelade, dobro ohranjenih — proda Invalidsko podjetje »KANTINA« - LJUBLJANA, Kolodvorska št. 26 Dve strojepiski vestni, za začasno popoldansko delo — sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku Sl. por. TEHNIČNI ODDELEK MLP-a kupi AVTOMOBILSKE TIPNE KNJIGE novejše izdaje v vsakem jeziku. — Ponudbe poslati na Tehnični odde. Lek ministrstva za lokalni promet — Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 7. KUPIMO TAKOJ: S PISALNE STROJE, 1 STRUŽNICO, 1 vrtalni stroj, 1 TOVORNI AVTO, tritonskL Ponudbe na: Okrajna zveza kmetijskih zadrug — RADGONA. Dve raznašalki za Stražišče, PJanina, Huje in Circe sprejme takoj eodružnica »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pravice« v Kranju OBVESTILO INDUSTRIJSKI SERVIS-Ljubljana, TyrSeva cesta S3 '(Javna skladišča) obvešča vsa industrijska podjetja in ostale odjemalce, — da od današnjega dne dalje Izdaja naše skladišče vse blago izključno le v dopoldanskih urah — to je od 8. do 12. ure dopoldne INDUSTRIJSKI SERVIS, Ljubljana. REUMATIKI1 Elektromasažni kompletni aparat »Sanarex«, nov, predam. Predjamska ulica 50. Od 14. do 15. 32S06-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran predam. Naslov v egi. odd. 32805-5 ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ, plišast, črn. dobro ohranjen, za srednjo postavo, ugodno prodam. Hrovat, Tovarniška ul. 24, Moste. 32750-5 RADIO Philips 44-1 naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 32788-5 TEHTNICO in škornje iz klobučevine prodam. Tyräeva 51a, Kovač. 32S63-5 ELEKTROMOTOR - GENERATOR za dajanje istosmernega toka 40 Volt 4.8 Amper, 1500 obratov, ali pogonski motor s trafo priključkom na 220 Voltf prodam. Predovičeva 7-1. 32852-5 OMARO za obleko in raztegljivo mizo prodam. Naslov v ogl. odd. 32850-5 ZENSKO NARODNO NOŠO prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod značko Gorenjka. 32831-5 ORIGINAL švicarska ura (Kronographe) 17 rubinov — prodam. Naslov v oglasnem oddelku 32844-5 RADIO, odličen sprejemnik, prodam. — Ogled dnevno od 17. ure. Predovičeva št. 7-1. 32851-5 ŽENSKE ŠKORNJE št. 88 prodam. Tržaška o. 70, dvorišče. 32846-5 ZENSKE ŠKORNJE št. 38 prodam. Naslov v ogl. odd. 32S45-5 ZLATO VERIŽICO, 14 karatno, težko 18.30 g, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32890-5 KLAVIR Hölzl, angleška mehanika, prvovrsten, skoraj nov, prodam. Ponudbe pod Kvaliteta na ogl. odd 32808-5 DVE KRASNI SVILENI PREGRINJALI za postelje, novi, prodam. Naslov v ogl. Oddelku. 32895-5 MOŠKO ZIMSKO SUKNJO, marengo, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 32894-5 LESTENEC e štirimi svečami in gojzerice št. 39 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32892-5 ŽELEZEN ŠTEDILNIK in 1 kg prave kave prodam. Naslov v ogl. odd. 32893-5 MLADE VOLČJAKE, odlične, prodam. — Hafner, Linhartova 41. 32S88-5 POSTELJO iz trdega lesa s posteljno omarico, peresno žiranioo in tridelno žimnico ter eca 90 dkg nespredene angora volne prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32884-5 UMIVALNIK z ogledalom in marmorje-vo ploščo ter kuhinjsko umivalno mizo prodam. Naslov v ogl. odd. 32898-5 MOŠKO KOLO brez krmila im plaščev prodam. Cena 4000 din Naslov v ogl. oddelku. 32896-5 ŠTEDILNIK z modieaml dvoploščni, desni, prodam Ponudbe pod Bakren kotel na ogl. odd. 32867-5 MLADO KOZO, samsko, prodam. Več, Glinee, Čampova ml. 6. zgornji zvonec. 32868-5 LEPO MOŠKO OBLEKO, pripravno za poroko, za srednjo veliko postavo, prodam. Cankarjeva 10. levo. visoko pritličje. 32865-5 DVA POSTELJNA ŽIČNA VLOŽKA, malo rabljena, velika 181X76 prodam. Škrl; za Gradom št. 3, dvorišče. 32859-5 VOZ. popolnoma nov. dvotonski, dobre gume, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32861-5 GOJZERICE krom, 40—41, malo nošene, in nov dinamo s evetiilko za kolo. prodam. Naslov v ogl. odd. 32853-5 Oglasni oddelek danes odprt s'bmo do 12 MALI OGLASI SE SPREJEMAJO do 11. ure PISALNI STROJ, skoraj nov, Erika, prenosljiv, prodam. Ponudbe pod Erika na ogl. odd. 32855-5 ŠTEDILNIK — desni 2 in pol plošče, ma Lo rabljen, prodam. Ogied v nedeljo dopoldne. Kolodvor, Višnja gora. 32856-5 PRAŠIČA za rejo prodam. Švabieeva 13. Trnovo, Skubic. 32858-5 RADIJSKI APARAT, moderen, 3 valovne dolžine, z magičnim očesom, skoraj nov, ugodno prodam. Vprašati v nedeljo Zagreb, Prilaz Jugoslovanske Armije 8-II., desno. 32.875-5 PAR MLADIH KONJ, 3 leta starih, prodam. Naslov v podruž. SP Celje. 32871-5 NEKÄJ LEPIH ZAJČKOV, 8 tednov starih, prodam. Čampova 4, Rajer. 32907-5 RADIO petcevni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 32903-5 ŠIVALNI STROJ, Singer kabinet, popolnoma nov, prodam. Ponudbe pod Izredna prilika na ogl. odd. 32901-5 KRASEN JEDILNI SERVIS, kavni, čaj-im in moka za 6 oseb, 68 kosov, s srebrnim robom, fin češki porcelan, prodam. Tyrševa 69a-III. 32929-5 POVRŠNIK prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32916-5 ŽENSKE ŠKORNJE štev. 38 in krznen plašč ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32915-5 ŽELEZNO OTROŠKO POSTELJO, kre denco za jedilnico, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32920-5 OTROŠKE ČEVLJE št. 24—25, nove ženske št. 39, otroški plašček za 5 let, črno žensko jopo s krznom (sil), otroško košaro in lesen ležalni stol. prodam. Na-slov v ogl. odd. 32918-5 BOILER od cca 200 1, zelo dobro ohranjen, s pripadajo&mi deli, ugodno prodam. Hrovat Jože, Jesenice, Gorenjsko, Gosposvetska o 43. 32876-5 MALO SLAMOREZNICO in težak kovaški primež prodam. Kupim dobro ohranjen pisalni stroj in nož za rezanje stekla. Naslov v ogl. odd. 32877-5 VOZ. okovan z železjem. nosilnost do 6000 kg prodam. Naslov v podružnici SP Maribor. 32415-5 KORENJE prodam — Podutik številka 29. 32564-5 ČEBULICE narcis za Jesensko saditev — razne vrste — komad 1 din, dostevši poštnino, oddaja po povzetju Mira Šigur. Maribor Aljaževa štev. 4 32508-5 OTROŠKI TRICIKELJ in gugalno raco prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 32735-5 KLAVIR, dolg, dobro ohranjen, prodam. Naslov v podr. SP Novo mesto. 32740-5 KLAVIRSKO HARMONIKO — 48 basov prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32839-5 GOJZARICE št. 44, malo nošene, prodam. Naslov v ogl, odd. 32S79-5 PES. nemški ovčar (psica), čistokr. ven naprodaj. Poljšak. Jesenice. Gorenjsko. 32745-5 ZENSKO KOLO. dobro ohranjeno. — prodam. Naslov v podružnici Sl«v. poročevalca Kranj. 32736-5 KRZNEN LISIČJI PLAŠČ, nov, proda Drobnič. Mestni trg štev. 12, pritličje, levo. 32.924-5 ŠTEDILNIK naprodaj na Celovški cesti št. 209. 3*>-922-5 BELO ŽELEZNO POSTELJO z mrežo in žimnico (morska trava) prodam. Naslov v oglas- oddelku. 32.935-5 ODLIČNO ŠPORTNO URO in črno blago za žensko obleko prodam. Karlovška cesta 16. 32931-5 RADIO 4 cevni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 32932-5 ZLAT • OBESEK, lestenec, srebrno žepno uro, dozo za cigarete 9n veliko vazo prodam. Tavčarjeva trtica štev. 13-1., desno. 32934-5 ZREBICO sedam mesecev staro, prodam — Orna. vas štev. 136. Sterle Alojzij. 32828-5 DVOJNA VRATA in železno peč prodam. Naslov, V ogl. odd. S2820-8 SPALNICO a vzmetnimi žimnicami — prodam. Naslov v oglashem oddelku Slov. poročevalca. 82813-5 NOVO ŽENSKO KOLO prodam. Ogled od 7. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. 32.926-5 KOZO, dobro mlekarioo, proda Boo Franc, Zg. Zadobrava štev. 88, Ljubljana, Polja 32.923-5 PRAŠIČKE prodam. Savlje štev. 04. Ježica. 32827-5 CRNO SUKNJO za moško veliko postavo in lep. velik slamnat fotelj — prodam. Florjančič. Hranilniška ce. sta 7-1. 32828-5 URA, švicarska. Anker. 15 rubinov, športna, naprodaj. Beethownova ulil ca 16-1, levo. 32610-5 KUPIM KUPIMO več električnih aparatov za kuhanja ekspres kave in čaja, aparat za spravljanja sladoleda, pupe za iz ložbe za moško in žensko konfekcijo. Ponudbe na ogL odd. pod V. T. 32810-6 POSTELJNO MREŽO, čisto, dobro ohranjeno, kup-m. Ponudbe z navedbo cenel Pangeršic, Apihova 16. 32S09-6 ELEKTRIČNO PEČ kupim. Šušteršič — Rudnik 121. 32723-6 FRIGIDAIRE ' hladilnik za izdelovanje sladoleda, kozarce, kavne žlice, jedilni pribor, pisalni stroj in registrirno blagajno kupimo. Ramžak, Maribor, hotel Zamorec. 32628-6 ŠTIRI PARE VZMETNIH TEČAJEV za nihalna vrata, novih ali že rabljenih, kupim. Ponudbe na ogl- odd pod značko Tečaji. 32833-6 ČRNI ŽAMET, pan ali taft, 2 m, kupim Lobe. Tobačna 16, tel 25-14. 32847-6 GUMIJASTE ŠKORNJE št. 39 in otroške št. 26 in 32 kupim ali dam v zameno živež. Ponudbe na ogl. odd. pod značko Škornje- 32889-6 ZENSKO KOLO, zelo dobro ohranjeno, kupam. Zglasti se pri KrjT, Florjanska 21. 32886-6 LUTZOVO PEČ, veliko, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe pod Lutz-peč na ogl. oddelek. 32906-6 LOK ZA KONTRABAS kupimo. Ponudbe na društvo »Jože Moškrič«, Ljubljana, palača Grafika, IV. nadstropje. 32579-6 GLASBILA vseh vrst ter razne ustnike in začetne šole za pihala kupi Glasbena šola Ljutomer. 30878-6 KOTEL za žganjekuho s cevmi, kompleten, kupim. Naslov: Artač, Flo-rijanska 23-11. 32595-6 PET SREDNJE VELIKIH ŽELEZNIH PEČIC (gašperčkov) ali slično kupimo. Ponudbe poslati na naslov:. Industrijski magazin Železarne Jesenice. 32747-6 POVEČEVALNI APARAT za Leica filme kupim. Naslov v ogl. odd. 32712-6 DVA ŽIČNA PLAŠČA in ZRAČNICI 26X2,25 A kupim. Naslov v ogl. odd. Slov. poroČ. 32754-6 MANUFAKTURNE POLICE — veli kost: 4 do 4^. m dolžine, ln 2 do 3 m višine, kupimo. — Jugoreklam. Ljub. ljana. TyrSeva 11. 32801-6 KNJIGE: izdaje Modre ptice. Hrama in naše založbe kupuje v vsaki količini Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana. Frančiškanska št. 3 (preje Sfiligoj). 29134-6 KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstvene in druge, domače in tuje. kupnje Knjigama in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana Frančiškanska 3 (preje Sfiligoj). 29133-6 MOTORNO KOLO. novo ali dobro ohranjeno, 100- do 200 ecm. kupim. Sitar Jože Trata štev. 8. Ljubljana I. 32812-6 BLAGO za moško suknjo, dobro, tem-nosivo kupim. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod Suknja na podružnico SP Kranj. 31890-6 KNJIGE in revije o medicini, športu kiparstvu in slikarstvu v raznih jezikih, kupim. — Ponudio pod Lepo ohranjene na ogl. odd. 32881-6 BLAGO za smučarsko obleko kupim. Ponudbe pod Volneno na oglasni od. del ek. 32824-6 ŽENSKE ČEVLJE z debelimi gumipod-platl št. 40, kupim. Ponudbe pod: Moderne na ogl. odd. 32823-6 SVILENO SITO za moko, četudi majh. no. kupim. Ponudbe pod Gospodinj, stvo na ogl. oddelek. 32822-6 KUPIM OTOJtA.NO In žimo; dam pro. tivrednost Naslov v oglasnem oddelku SP. 32819-6 DOBER RADIJSKI APARAT 4. do 5-cevnl. na tri valovne dolžine, ku1 pim. Ponudbe pod Valovna dolžina in cena na oglasni oddelek Slovenskega poročevalca. 32815-6 MOTOR na istosmerni tok 3 Ks, 1400 obratov, kupim. Naslov v oglasnem od delku. 32-927-6 STRUŽNO GLAVO, atnorikansko, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 32.928-6 RICHTERJEVA, Nestler jeva in druga šestila samo odličnih znamk, intaktna, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Tehnični« - 32.925-6 ZAMENJAM RPAŠIČA za zakol zamenjam za kolo ali šivalni stroj z okroglim čolničkom. — Vprašati Vrhovčeva 1-1. 32803-7 VELIKO TELICO. 8 mesecev, izredno lepo, od izvrstne mlekarice, zamenjam za prašiča. Naslov v ogl. odd. 32474-7 PLAŠČEK za b iet staro, in petrolej za menjam za jajčka ali moko. čoki, Fran-kopanska št. 29. 32841-7 NOVE ZIROVSKE SMUČARSKE GOJZERICE št. 39, zamenjam za nove škornje št. 38 event, tudi usnje zanje. Ponudbe na ogl. odd- pod značko Smučarske 32891-7 EMAJLIRAN ŠTEDILNIK zamenjam z doplačilom za gojzeritoe 39, 1 kg mila zamenjam za čevljarske teise; starinsko violino prodam. Od 14. ure dalje. Marenčičeva 3, Moste. 32862-7 ELEKTROMOTOR 12 PS, 380—220 V zamenjam za motor 7—8 PS, 380—220 V. Bizjak Jože. Kranjska gora 44. 32911-7 OTROŠKE GOJZERICE, nove, številka 31, zamenjam za številko 28—29. Gledališka 14-III., vrata 10. 32902-7 NOVO ČRNO SUKNJO, močno moško ko- lo. in žepno uro na 15 rubinov zamenjam za dober radio ali prodam. Sotlar, Cesta v mestni log 31, Ljubljana. 32900-7 GOJZERICE, krom, nove, št. 45, zamenjam za št. 41-42. Naslov v oglasnem oddelku 32919-7 BEL EMAJLIRAN ŠTEDILNIK zamenjam za žensko kolo. Sv Petra nasip št. 59. 32941-7 RADIO 3+1 zamejam za harmoniko. Ponudbe pod Harmonika na oglasni oddelek. 32838-7 ŠTIRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE zamenjam za isto tako dvosobno v centru ali malo izven. Ponudbe na ogli odd. pod Takoj 10. 32864-10 MIRNA TOVARIŠICA išče sobo kjer koli. Ponudbe pod Ita.st.no perilo na ogi. oddelek. 32913-10 SOBO po možnosti na Mirju, išče vi. sokošolec, event, lastna uporaba perila ln prispevanje v naturalijah. — Naslov v oglasnem oddelku. 32504-10 PRAZNO SOBO Iščem ali zamenjam za stanovanje v Kranju. Ponudbe pod Nujno 2 na ogl. odd. 32837-10 STANOVANJE v Beogradu: soba, ku-kinja in pritikline zamenjam za po. dobno v Celju. Informacije pri Cimerman, Celje.’Vodnikova cesta številka 14. 32741-10 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom. svetlo in čisto, išče od decembra ali januarja — čez leto zaradi terenskega dela mnogo odsoten uradnik. Ponudbe na ogl. odd- pod Mnogo odsoten. 32727-10 NEPREMIČNINE VEČ TRAVNIKOV, 15 minut od postaje Škofljica, prodam Poizve se na Tyr-ševi 211. 32840-8 SOBE - STANOVANJA SOBO za dijaka STŠ iščem. Gre tudi kot sostanovalec, plačam po dogovoru. Ponudbe na ogl odd* pod značko M-Ten dijak. . 32882-10 SOBO v centru ali okoliefi išče.oseba ves dan na *delu. Rabim prenočišče samo 5 dni v tednu Naslov v oglasnem oddelku. 32849-10 VEČJO SOBO v centru s souporabo kuhinje in kopalnice zamenjam za isto ali večjo v mestu. Ponudbe pod Kultura na ogl. odd- 32897-10 OPREMLJEN O ALI PRAZNO SOBO -iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. pod Mirni, pošteni sestri. 32910-10 DIJAKINJO nižje srednje šole z dežele sprejmemo na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku- 32906-10 URADNICA z lastnim perilom — išče opremljeno sobo. Pismene ponudbe pod Cista na ogl. oddelek. 32825-10 RAZNO NAJDENI KLJUČI v Tivoliju 6e dobe v oglasnem oddelku. 32802-14 ELEKTRIČNA BLAZINA! Tovariša, ki so je zglasil 27. 10. 48. zvečer v Ribniški ni. 16, lepo prosim, da se ponovno zglasi zaradi »Termofora«. 32883-14 IZGUBILA SEM DENARNICO z dokumenti na ime Vrbino Helena. Najditelja prosim, naj dokumente odda Krekov trg 2, Gasilska milica, denar naj ob drža. 32834-14 NAŠEL SEM denarnico z manjšo vsoto denarja. Dobi se v Pleteršnikovi ul. 26. klet. 32887-14 NAJDITELJ svežnja ključev, izgubljenih v Celju od Vodnikove do tovarne k6; mičnih izdelkov, naj istega vrne proti nagradi pri vratarju Kemične. 32873-14 POŠTENEGA NAJDITELJA ŽENSKEGA DEŽNIKA, izgubljenega 27. t. m. v Celju, Gaber:©, do Trga Svobode, prosim, da istega proti nagradi odda v po-družnioi SP Celje. 32872-14 POZOR! 14. t. m. sem na prvem vlaku, ki pelje Ljubljana—Karlovac, pozabil prazno, rabljeno rjavo aktovko. Najditelja prosim, naj sporoči: Ljubljana, Švabičeva 15. vrata 34. 32914-14 TOVARIŠA, ki je kupil v četrtek do. poldne ženske čevlje pri Peko na Miklošičevi cesti 14. prosim, da se oglasi člmpreje v trgovini, ker sem mu pozabila odstriči kupon. — Benetič Zinka. 32814-14 + V neizmerni žalosti sporočamo sorodnikom in znancem, da nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša zlata mama FRANČIŠKA VONČINA rojena KOS Pogreb bo v nedeljo 31. t. m. ob 16. lz hiše žalosti. Graben št. 43. Kamnik. 30. oktobra 1948. žalujoči ostali. Sporočamo vsem znancem in ljubiteljem gasilstva, da je dolgoletni član našega društva FRANC RESNIK iz škocijana umrl v Zagrebu 26. t. m. Pogreb bo 29. oktobra ob 9. uri na farno pokopališče v škocljanu. Škocijan, 29. oktobra 1948. Gasilsko društvo škocijan. + Po dolgem trpljenju smo izgubili našo nadvse ljubljeno hčerko MILISLAVO WAiDl Bila je š« v nežni mladosti, stara komaj 21 let. Šla si k bratu, ki si ga tako ljubila. Ali neizmerno žalost si zapustila tvojim globoko žalujočim staršem, sestri in ostalemu sorodstvu. Pogreb bo 30. oktobra 1948 ob 15.80 Iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče. Ljubljana^ 29. oktobra 1948. Sporočamo žalostno vest. da je v starosti 76 let umrla moja ljubljena žena MARIJA KVAS rojena GROBOLšEK Pokojnico bomo ohranili v lepem spo minu Pogreb bo v soboto 30. oktobra ob 8 uri zjutraj na litijsko pokopališče.' Litija, Trbovlje Ljubljana Cleveland dne 29. oktobra 1948. žalujoči mož Franc, ln ostalo sorodstvo. Po težki, mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša preljuba, draga mama stara mama In tašča, vdova JULIJANA ČRETNIK Pogreb nepozabne pokojnice bo dn# 31. oktobra 1948 ob 15.30 na Pobrežju, magdalensko pokopališče. Maribor, Ljubljana. Trst. 29. X. 1948. Žalujoče rodbine: Čretnik. Lapuh, Grgurevič. Volčič h Umrl je v 82. letu starosti nat dragi oče MARTIN HORVATIČ posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 31. oktobra ob pol 4 Iz hiše ža. losti v Krški vasi. Krška vas, Ljubljana. Brežice, dne 30. oktobra 1948. žalujoči ostali. + Umrt Je po dolgotrajni in mučni bolezni v 56. letu starosti brat. ljubljeni strlo in svak FRANC DEŽMAN gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 31. oktobra 1948 ob 16 Iz hiše žalosti na pokopališče na Koroški Beli. Koroška Bela. Lesce, Mojstrana Ljubljana. 29. oktobra 1948. žalujoči: brat Janko; sestri Marija in Jera; svakinja Fani; nečakinji Fančl in Marica; Rotarjevi ln ostalo sorodstvo. ZAHVALA. — Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža, preskrb-nega očeta PAVLETA KLOPČIČA posestnika in gostilničarja z nami sočustvovali ter nas tolažili v najtežjih dneh. — Posebna zahvala zdravnikoma dr. Guzelu in dr. Zumar-ju, ki sta se prizadevala rešiti mu življenje, pevcenv gasilski četi Krašnja. družini Oražmovl, vsem. ki ste pokojnika spremili na zadnji poti ter ga obsuli z vencem in cvetjem, ter vsem, ki so izrazili svoje sožalje Krašnja 29 oktobra 1948 žalujoči ostali. Urejuje uredniški odbor. Ljubljana, Knafljem often St. 6/H — Telefon uredništva ln uprave St 65-22 do 66-26, telefon oprave na ljubljanske na ročnike St 88-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovora» urednik Cene Kranj«