PoStnlna plačana » eotovlnf LtfTO LtX V Ljubljani, v sredo 3. junija 1931 Cena t Di» Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 06 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2r-nice. Zbornica za obrt, trgovino in industrijo v Ljubljani so ima za ta rezultat svojega skoro staletnega poslovanja zahvaliti zdravi podlagi, na kateri je zgrajeno njeno delo za prospeli našega gospodarstva. Njeno vzpodbujcvalno in organizatorično delo objema vse stanove, ki predstavljajo aktivno gonilno silo gos|x>dnr-skega razvoja narodu: obrtnika, industrijca in trgovcu. So države, kjer jo tudi kmetski stan zastopan po tukih enotnih zbornicah. Na vsak način jc tu sistem |iri nas preizkušen in se jc izkazal edino pravilen za okrepitev in razniali gospodarske moči našega ljudstva. Naša obrt, trgovina in industriju so nedeljiva celota, kjer je uspeli enega obenem us|ioli vseli iu propast enega oslabitev vseli. Mi smo in moramo ostati gospodarsko solidarna celntn, če so hočemo sami ohraniti in državi koristiti pa v sedanjih izredno težkih razmerah uspešno zaščititi svoje gospodarske interese. Če bi začeli slovenski obrtniki vleči na eno stran, industrija in trgovina pa na drugo stran, kam bi prišlo naše go-spodarstvo? Vsak stan bi videl s svojega naravno omejenega stališča samo svojo sebično korist in v medsebojni borbi ter razcepljenosti bi trpela Slovenija in njeno blagostanje na eni, država na drugi strani. Naše stanove jc treba združevati, njihovo produktivno udejstvo-vnnjc s stališča občo koristi usmerjati in gospodarsko enoto našega ljudstva v blagor cele države ohranjati, čc hočemo sploh kaj |x>me-niti. Seveda ni pri nas napravo, ki je nezudo-voljncži, kratkovidne?.! ali pa samoljubni ljudje bodisi v dobri veri bodisi i/, sebičnih namenov nc bi podirali. Nikakor nočemo reči, du bi taki nameni vodili one. ki v zadnjem času z vnemo, ki bi bila vredna boljše stvari, nuše slovensko obrtništvo s |x>polnoma nestvarnimi razlogi begajo z agitacijo za separatno obrtniško zbornico. Mi smo prepričani, da je tej agitaciji vzrok samo nouvidevnost in premajhno obzorje nekaterih, ki so se sami udali uplivom od zunaj, kateri pritiskajo na razbitje našega enotnega gospodarskega zastopstva. Zraven tega pn želijo nekateri igrati vlogo, ki jc siccr nc morejo; da se vsemu temu prilali so papežu skupilo brzojavko, kjer izražajo v svojem in v imenu svojih kongrcgacij globoko simpatijo in sožalje na zadnjih dogodkih v Italiji. Proiiverska nasilja po vsej Italiji Fašisti pretepajo tudi duhovnike - Samo v Benetkah razdejanih sedem katoliških krožkov Kim, 2. junija. Agencija »Štefani- jo izdala o razpustu katoliških mladinskih društev, ki so delovala pod okriljem Katoliške akcije, to-le kratko poročilo: >lz brzojavnih poročil, ki so jili poslali prefekti notranjemu ministru, jp razvidno, da se je ukaz, uaj sp takoj razpustijo vsn mladinska društva, ki niso neposredno podrejena fašistični stranki in mladinski organizaciji «Balliln , povsod izvršil brez vsakega incidenta.« Glede na delikaten položaj, ki je nastal med Vatikanom in fašistično vlado, je fašistični tisk opustil nadaljnjo gonjo proti Katoliški akciji. Tako piše >Lavoro fascista«, ki je to gonjo zapri-čel: »Ker se napovedujejo novi dogodki, prekinjamo svojo polemiko, ker nočemo motiti dela odgovornih krogov.« List pa lakoj pripominja. >lu bo znova začel polemizirati proti Katoliški akciji, ako bo lo potrebno. S tem hoče služiti režimu in tudi tistim katoličanom, ki ne marajo prikrito obnoviti don Slurzove |>opolarske stranke v škodo katoliške cerkve«. Rim, 2. junija. Nedeljski »Oaaervatore Ronia-noc prinaša celo vrsto poročil o nasiljih proti Katoliški akciji in duhovščini, ki so jih fašisti izvršili ludi po mestih izven Rima. Znano je že. da so fašisti v Veroni z bencinom polili škofijska vrata in jih zažgali, hoteč upepeliti škofijski dvorec. V Civitavecchia so fašisti vdrli v dva kato- liška krožka in uničili vso opravo. Pri tem so okiofulnli msgr. ('oinpagniiccija. V tem mestu so tudi navalili na oba frančiškanska samostana. V Trpzzo d.Vilila so fašisti opustošili oratorij; v Par-lu.sco so fašisti na binkoštno soboto peli sramotilne pe-mi proli Materi liniji; v Cislago politimi tajnik preganja domačega župnika, ki so ga fašisti žp dvakrat oklnlutiili. Iz poročil, ki so jih |>os!ali italijanski škofje sv. očetu, jc razvidno, dn so fašisti nujliolj divjali v Benetkah, kjer so |>opolnoma opustošili sedeže sedmih katoliških krožkov. Skupine fašistov so demonstrirale pred župnišči in v noči 2H. maja so skvadristi vnovič boleli vdreti v palačo Moro-sini, kjer se nahajajo sedeži katoliških društev in ki so jo žc enkrat opustošili. Toda vrat niso n.ugli razbiti. V Benotkah so se že 21. maja pričeli izgredi in fašisti so med vzklikanjem proti papežu, duhovnikom in Katoliški akciji napadali katoliške 'dijake in jim trgali iz gumbnie znake. Fašisti so streljali tudi i revolverji T zrak. tako da se jp zdel«, da jp mesto pred pravu rpvolu-rijo. Iz krožka »Sv. apostolov« so fasisti pome tali vso hišno upravo ter gledališko »premo r morje. V krožku >Sv. Tomaža Akviuskega so poleg drugega uničili dragereno knjižnico. V drugem krožku so enega izmed članov težko ranili na glavi. Fašisti *o med razKrajunjpm vpili: Ladje se ne bodo več potapljale Daiekosežna iznajdba francoskega učenjaka ostane na vaiovih Pariz. 2. juniju, fr. Tukajšnji listi poročajo o senziioionelni iznajdbi vseučiliškega profesorja v Clermont-Ferrandu, ki utegne imeti dalekosožne posledice, če se poskusi, katere sta naročili ministrstvi za vojno in za pomorsko trgovino, posrečijo. Clermonski profesor trdi, da bo njegova iznajdba popolnoma izključila, da bi se ladje katerekoli tonaže sploh mogle kedaj potopiti. Profesor trdi. da sloni iznajdba na tako enostavnem principu, kakor vse velike iznajdbe, ki jih jo svet s čudom sprejel in kasneje izrabljal. Iznajdbo je imenoval Charlrain«. Njena vsebina je nevtralizacija Arhimedovega principn. Poizkusi z manjšimi ladjicami na odprtih jezerih so so v toliki meri obnesli, dn je mornariško ministrstvo postalo pozorno in naročilo učenjaku, naj na državni račun napravi |xi-izkuse še z večjimi ladjami in vojnimi enotami, kakor podmorniki in hidroavijoni. Prvi jviizkusi so bodo vršili dne 20. in 30. junija v Clermonlu in Trgovinska pogodba v CSR stopi v veljavo Belgrad. 2. junija. 1. Službene novine prinašajo dopolnilni sporazum k trgovinski jxigodbi med Jugoslavijo in Češkoslovaško, katerega glavne odredbo smo ilak žo svojčas objavili. Gre za spremembo nekaterih carinskih postavk, predvsem za grozdje, vino, sadje in živino. Vse le carine so v glavnem znižane ter je s leni dana možnost večjega izvoza iz Jugoslavije, na drugi strani se pa daje Češkoslovaški istotako ugodnost uvažanja njenega blaga. S lom je la dopolnilni protokol »topil v veljavo. napredek in za gospodarski razmah cele države, za nobeno ceno ne smejo pustiti demolirati, da bi njegovo mesto zavzelo malopomcmbna podružnica pod imenom posebno obrtne zbornice. Zato opozarjamo zlasti našo obrtnike po deželi, da naj Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu škodljivo agitacijo za separatno zbornico odločno zavračajo. Prepričani smo tudi. da bodo merodajni činitelji države Slovenijo in njene gospodarske kroge podpirali v prizadevanju, du se naša enotna zbornica ohrani in na tej podlagi v korist cele Jugoslavije nemoteno razvija dalje. »Mi smo dobri fašisti in dobri protestant je!« V krožku Marialdo so popolnoma razdejali gledališko dvorano. Fašisti so na cesti napadli vsakega dijaka, ki je nosil znak katoliških društev, in enemu so odtrgali kar polovico jopiča 7, znakom vred. Ko so . neko stojnice, kjer so se delile srečke za proslavo sv. Antona Pailovanskegu, trgali Antonov grb. so porogljiv o prepevali vsekrščansko himno »Povsod Boga«. — Tudi na Lidu so skušali vdreti v zakristijo cerkve sv. Antona, toda prebivalstvo samo jih . gnalo. — V Benetkah so po ilveli cerkva.■ fašisti iskali duhovnike in pri tem vpili: »Kje je duhovnik, da ga pretepemo?« V neki meščanski šoli je učitelj pozval katoliškega dijaka, naj sname katoliški znak. Ko se je dijak temu uprl, ga je učitelj oklofutal. Fašistični četasi so ob 22.30 vdrli v stanovanje nekega katoliškega profesorja, ki ga pa k sreči ni hi Ki doma. Prevrgli so njegovo pisarno, in ko so zapuščali stanovanje, so služkinji dejali, da bodo ie drugič na-li profesorja. V Tu rimi so fašistični akademiki napadli pet katoliških dijakov ter jim sneli katoliške znake. V Padovi so fašisti v neki kavarni vrgli na tla nekpga člana katoliške akademske organizacijo F. U. C. I. ler ga teptali z nogami, ker jim ni hotel izročiti znaka svojega društva. V Milanu so na vseučilišču in politehniki fašisti pretepali člane katoliško akademske zveze. — V Monte-fiascone so četaši vdrli v škofijski dvorec in razdejali sedež katoliškega krožka, ki se nahaja v pritličju. Ker jim čuvaj ni hotel izročiti ključev, so ga hudo pretepli. V Rimu so fašistični brezbožneži naslikali na vrata cerkvice pri Porti Metronia velikansko napise: Smrt papežu! . Smrt duhovščini!« in Smrt Katoliški akciji!' Rini. 2. junija. AA. V sredo 3. junija ob 4 popoldne Ik> seja vodstva fašistične stranke. Predsedoval Iki Mussolini. Seja lio v palači sVenezia«. Parii, 2. junija, tg. Prvo dejanje novo ustanovljene francoske Katoliške akcije je po sporočilu pariškega nadškofa kardinala Odler protesf proti preganjanju katoliških bratov v Italiji in žalitvi papežu. Tudi katoliška mladimi iu francoske studentorske zveze odločno protestirajo proti italijanskemu postopanju. Dunaj. 2. junija. Ig. Neues \Viener Tagblatt ■ poroča iz Rima, da prihaja v vatikanski državni ftpkrptarijal mnogo anonimnih pisem, ki so polna groženj. Italijanska vlada jp odrpilila. dn so nm-stove in ceste, ki vodijo proti Vulikiinu, zastra-žile murne policijske četi*. Poškodovana ladja v Vichiju, |X)7.nejši pn v vojnem pristanišču v Tou-lonu. Ministrstvo je slavilo zelo strogo pogoje, toda učenjak jih je sprejel z naamehljajem. On trdi namreč, da se ladje katerekoli veličino in kakorš-negakoli lipa lako zgradijo, da bodo ostale na površini morja tudi, če bi se pripetila kakšna kala-I sirota. Pokazal je na malem parniku, ki ga je sam zgradil, kako voda sicer uhaja skozi poškodbo, loda mesto, da bi se potopila, se Ic nekoliko bolj pogrezne v vodo, tako da ostane še vodno eno nadstropje nad vodo. kamor se lahko zateče poeadka j in potniki. Iznajdba suma na sobi je na prvi vid absurdna in se zdi nemogoča. Toda koliko absurdnih iznajdb že pozna naša zgodovina, ki so danes postale vsakdanja stvar. V vseh krogih vlada največje zanimanje za poizkuse v Clermont Ferrandu. Govori se. dn so nekatere ameriške firme že ponudilo jiroftsorju bajne vsote, da mu odkupijo patent. Kongres Zveze obrtnih društev Belgrad. 2. junija. 1. Danes je bil tukaj kongres Zveze obrtnih društev, kateremu so prisostvovali zastopniki onili društev, ki so doslej k tej zvozi pristopila. S kongresa so odposlali br/.o-jave Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in trgovinskemu ministru. Po govoru predsednika društva g. Stojanoviča je govoril zastopnik iz. Ljubljane g. Ivan Gogala. Nato je bilo prečitano poročilo, iz katerega se razvidi, da se je tudi obrtništvo nahaja v precej težkem položaju, vendar pa »e na drugi slrani obrtništvo lopo razvija. Obrtništvo so jo moglo najuspešnejše razvijati kljub veliki krizi, ker jo isto podpirala Obrtna banka. Sprejete so bile resolucije v gvrho zaščite domačega obrtništva ter jo bil izvdljen nov odbor, ki jo v glavnem ostal isli. Konferenca o turizmu Dubrovnik, 2. junija, ž. Danes je bila tukaj konferenca o turizmu in hatelirstvu na Jadranu. Na konferenco je prispel tudi zastopnik trgovinskega ministrstva, inšpektor Žižek. Belgrad, 2. junija, ž. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo banskim upravam kredit pol milijona dinarjev za napredek turizma. Kralj v nadškofijskih zavodih Zagreli, 2. junija. A A. Nj. Vel. kralj so je dam-s ob Hi. v spremstvu maršala dvora generala Dimitrijev iča. svojega prvega adjutanta generala Savica iu bana savsko banovine dr. Iva Peroviča odpeljal v nadškof ovc zavode v šalati. Pri vratih g.i je sprejel nadškof dr. Bauer z duhovništvom iu profesorskim kolegijem in ga pozdravil. Nato ga je vodil v zavod, kjer so ga gojenci burno jki-zdravili. Nj. Vel. kralj jc prisostvoval koncertu mladine, nato pa si je ogledal zavode in se o njih najlepšo izrazil. Ob 17. so je vrnil v dvor. odkoder se je nato odpeljal z N'j. Vel. kraljico na izprehod čez Gračane in šestine. Nagrajeni orožniki Belgrad, 2. junija. 1. Orožniško poveljstvo je imelo danes svojo slavo, kateri je prisostvoval tudi predsednik vlade general Peter Zivkovič ter številni vojni in civilni zastopniki. I*ri lej priliki so bile razdeljen^ orožnikom za njihovo uspešno izvrševanje službo razno nagrade. Med drugimi so dobili nagrade narednik dravskega polka Karol Hlišek, ki je aretiral znanega razbojnika Mohorka; narednik isloga polka g. Franc šledor, ki jo odkril falzifikatorje naših novčanic. Dalje sla dobila nagrade od 100 Din orožnika Končar in Žajdela. Nagrado belgrajskega lovskega združenja za preganjanje divjih lovcev po ."lOtl Din so mod drugimi dobili orožniki Ivan Tavčar, Maks Sluga in Adam Višovnik. UJU se porazdeli v banovinshe sekcije Belgrad. 2. juniju. 1. V Belgradu se jo vršila izredna skupščina belgrajske sekcije Udraženja jugoslovanskih učiteljev. Na podlagi sporazuma je ludi ta sekcija likvidirala iu se bo odslej njen delokrog raztezal samo na mesta Belgrad, Zeinun in Pančevo, dočini je doslej la sekcija imela pod svojim delokrogom celo Južno Srbijo in Črno goro. Kot znano so le sekcije razdeljene tako, da se njihov delokrog popolnoma zlaga z banovinami in da so osnovane v vseli banovinah sekcije. Predlog je bil sprejel soglasno in so izvršene modifikacijo in sprejeli sklepi glede likvidacije premoženja, oziroma razdelitve lega premoženja v nove sekcije na dosedanjem področju. Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Od časa do časa dež in hladno. Na vzhodnem robu Alp jo pričakovali razjasnitve. fasisli priredili velike manifestacije |>reil Pti- lozzo Vi-neziu. Rim. I. junij.i. Ij;. Kii/.i ujril \ utikunoin in Italijansko vlado ji ec |t ,o'llie in na konkor-iljt. kalnih določbe o se ki šile, mol u lito po-kicaii vsemu katoliškemu svetu, da si si' storili potrebni krinki in dn je rimski škol pro-lestirul proti U in dogodkom. I.uliko iiitm vzamejo življenje, ue In lo pn nas prisilili k molku. Razrušili so i- uničili vse. kar je nnV srce na jbol j ra/.v esel icv ulri to je božje srce, katerega zastopamo na 'emlji. Vse tu se je priprav ljalo in dovolilo. Začelo se je z bojem v listih, z obrekovanji in žalitvami, nato so prišle poulične demonstracije, ki so že popolnoma podobne nesramnosti tei je prišlo (udi do prelivanja krvi. I»ri tem so vedno množice napadale manjšino. Tako se je po »sej Italiji zači'1 pravi vihar proti kat. akciji i napadi, konti-kmiianil. zakonito utemeljenimi ropi. in v?p to i -c Hitit e: ie presenečenje, ker >o uam se včeraj /.'»vili po linšem nunciju, ila nam nimajo ničesar p»jvcd:,l'.: Papi z. je omenil -vojb prvo okrožni'e. I;al": i i" sani sprožil spravo in poravnavo daijr ii«. ■ iujo ckr.ožnii o. v ka-te'ri omenja )>i!»l>i><> Italijo.' i,i - -oj > pnslijsko pi-.ano milanskemu l.anlinabi. . katerem je še enkrat ponudil roi.o k inirj in -mIi lovanju. in končno zadnjo rkrožniro. I:..l ri ie navajal vzorno Kooperativno iiiciiie' \ II oli. \nlo je nadaljeval: ,tScda j ve i ,es svet" kako so poMrpali / nami ravno lam. kjer je govorilo nu sc -i, - m ti p litiki ui mogio bili govorit. Toda ne bojte >e. mi o,lamino pri vas. danes in •ekovalccm in zasledovalcem. O iHipe/ii .luni ni govi rijo ljudje, ki -o ga videli zadnje dlli. du so «,1 dogclki zelo potrti. Odkar -r je poostril konflikt, papež -kora.i nir več ne je. Pri severih je videli, kako te/ko govori in kako » le/a v o i«te lic-cti ter olicnem zadržuje »ol-le. Ncrazpolotenje v \ a I i klinu ie pri»lo do vrhunca. ko s« Italijanske policijske oblasti zaprle drn-•Irrir hise katoliške akcije. da»i so bile ze pilil t odlivom -kolov. Ker |>o koiikordHlii -kole zaprisega italijanska vlada, ie > utikan « 1» »v »jo odredbo prtd|<«-t.'vl'iil. da ho hujskanje prenehalo. Sedaj pa -o napadi naperjeni ne manj proti »odrini Katoliške n krije l.ckor pa proli škofom. Odgovora z ilalii*n->kr .trani pa sr ni. Neugoden odgovor hi inrttiil izzvali odpoklic papeževega nun-rjja. kar hi |,iiiiirui|ii prekinitev diplomatskih ntl-rtfilajrv in zsfelek kulturnega hoja v Italiji. Kakor »e cilje po vesieh ki pri-le ptirun poniji, .ie italijanska vlada začela umik in zapel dovolila otlprrli nekatere društvene lo-kalr. pt.icin ko )r zaplenila fauikai-nii nmlerijal. Milan. 1. jun Ig. Tudi v Milanu so zaprli lokale Katoliške akt ije. Pričakuje se. da se bo v Rimu izredni ministiski svet bavll s položajem in la bo danes n-zpoi'- :n •udi Zveza katoliških Mudentov. Rim. t. junija, ti;. c "le done.« zvečer je bilo Italijansko prebivalstvo z. uradno objavo obveščeno. kar •<• v iiiu/enintv u /e davno vedeli, tla »o po naredbl notranjega ministrstvu razpu-čenr vse orga u i/.uči je Katoliške akcije, ki niso tlireklno ;kxI vodstvom Iašistov'ke zv eze. S lem je lako tekoč premirje, ki se je pričakovalo po izrednem »klicanju knrdiiinlskega sveta, zopel onemogočeno. Dokler razpust Katoliške akcije ui tel objavljen, »e je šr lahko računalo - tem. tla Imi odredba preklicana ali ri Musnolinijti iako renkcijo. Fašistična mladina v številkah Rim. I. jun. / Dnnrs s« objavljeni službeno stulislieni potlilki o številu članstvu fašističnih mladinskih organizacij. Po teh podatkih ji' bilo na dnn TI. maja t. I. v fašističnih otroških oignni/nrijnh II u I i I I a vpisanih TsiiJhii otrok. V organizaciji malih llali. j a n k je bilo vpisanih U4*M0 deklic, a v oigani/ariji mladih Italijank T4.IH2. V raznih drugih »mladinskih iM«ani/.arijah je vpisanih 2Š2.4'M, mladeničev. tako. tla so omlatlin-ske organi/arije imele skupaj članov, kar pomeni, du je bilo vpisanih v fašističnih mladinskih organizacijah I1.SI8 oseb vrč. kakor pred t mvsrrrm. Italija vrne posojilo llim. I. junija, z. I in nu ni minister Vbeno-ni jc konterir.il s pn l«ednikoill vlade Mus.oli tli jeni v pogledu presežka tlo-eželiegn pri vpi-«ii nov t a.i notranjega |K>-ojil,i Po-ojilo je i«iz-pi.snno na 4 milijarde lir. n \|»i« je iloka/iil prrkn 7 uiilljartl. Po »klrnilvi predsednika iluli jiiliske v Intle bodo vrnjene J milijardi v pis-niktMM, iihmIhiii k.i bt» oslu nek 1 milijard zadržala dr/uva. Diiuajskn virm>Mi«kn napoved. Počasi topleje. Dr. Igor Tavčar spccij«.!lisi /i\ nolianj«' bole/.ui Ljubljana. Biejr št. 8 lic tmlinita od 4. tlo i6. junija 1.1. Nj. Vel. kralj med kmeti i Sesvcle. I. jun. AA. Danes popoldne ob H,Id je prispel semkaj nn vožnji v Hrvatsko Zagorje Ni. Vel. kralj s spremstvom. Prebivalslvo je nenavadno navdušeno sprejelo svojega kralja. Manifestacije so bile spontane iu v mnogih očeh kmetov iu kmetic so se videle solze veselja, šolski otroci in nekaj tisoč prebivalstva iz vseli bližnjih krajev so priredili Nj. Vel. kralju navdušene manifestacije, ko je prispel v Seavele. Ob prihodu ga je pozdravil načelnik sesvetske občine Vilko Pavlinič s temle kratkim nagovorom: Veličanstvo! Današnji dan poinoui srečo z.a prebivalstvo toga kraja, kjer kol načelnik te velika, občine morem pozdraviti Vaše Veličanstvo, Tu smo se zbrali ir, raznih poklicev, največ pa uns je kinel-skega prebivalstva, ki je dolžno največjo zahvalo Vašemu VVlifnn ker ,sle zu svoje ja v ladanja rešili iiii/.enj.' lvii'iin mu dali svobodo,' Kajti prej se je vsakdo bal slopili pred gospoda, zdaj pa navdušeno in pogumno stopajo liutlje preti svojei«« kralja in mu navdušeno kličejo: Živel kralj! Humi w.kliki: Živel kralj! .so sprejeti,, lo dobrodošlico občinskega načelnika. Nato je-pevsko društvo Nada. zapelo himno. Vladar se jo razgovnrjal z, otroci in kmeti, potem pa so je med navdušenim vzklikati jeni /.branili ljudi obrnil, da nadaljnjo svojo pol. V Sosvetih je bilo prebivalstvi silno navdušeno nad kraljevim obiskom. Zagreb. 1. jun. A A. Danes ob 11 dopoldne so bili na dvoru sprejeli v avdijenco tir. Milan Srskič, dr. Stanko šlbenik. Ni kola Precra, Mirko Neudor« fer iu ban savske banovine dr. Ivo .Perovič. Zairreh, 1, jun. A A. Danes popoldne ob pol | so se. z.ači te velike svečanosti ob otvoritvi igrišča A. T. K v Zagrebu poti pokroviteljstvom Nj. Vel. ktiiljice Marijo. Po otvoritvi sc začne medmestna teniška leknul lluksrošta : Zagreb. Danes bosla v s. lili'. I u nastopila Kuulakuzcn in Schaefter, lluuea in Franjo KukuljeviC, Po končanih igrah bo na igrišču zabava s plesom. Prvi tekmi sla se takole končali: Kukuljc-vie je ziltiignl niti roniu tisk im prvakom Itu-neoin (i :!.(>: 4, (, : I, Stlilirier pu mul Itu-uhiiioiu |)i'iueiMil Kautakuzcucnn l> : "i. (i 2. b : I. Pfvi tlim inetbne-lne tekme se jc torej končni J : 0 z i Zagreb. Vzhodni Loc&mo Pogajanja med Francijo in Sovjeli varnost poljskih mej Nemčija ?azbur"ms Kiiln. t. jun. d. Kolnisclio Zeitung poročil i/ j 1'erliua, du je bilu ntunškii vltida polurndno obve ščeiia, dii se vršijo pogajanja med Rusijo in Francijo za ureditev trgovinskih odnoš .jev. t.isl pristavlja, da ue gre samo za pogodbi) !;osp()(liiivl,-.'!_'a značaja. ampak da je Francija slavila sovjetom predlog, naj sklene neke vrste vzhodni '.ocarno . s ka I terim bi se sov jeli zavezali spoštovali ne lol;ik'jivost poljskih mej. Frankfurter Zeiluim , ki prinaša islo novico, javlja, da je Francij i vodil;-, pomij Mija s sovjeti že več kot dve leti. toda ii;- o! mogla prili do kakih uspehov. k, r sovjeli ni- v nikakor hoteli pristati na pogodbo, ki bi bila tudi politična. \ j Ženevi, ko je zasedal svel Zveze narodov, se je po i informacijah frnnkiurlskogn dnevnika zelo opažalo, j kako oslrntalivno je irancoski zun. minister tlvor-i janil sovjetskim tlefegatoin n kako poLustokrat se ! je sestal 7. MtviiidVoiu Se poteni. ko ie slednji napravil svojo silovito ponudbo ;n nodarskega pre- liti rja. /. iiv.i .sklepajo nemški listi, kakor oba v.go-rjtj iuunovana, da hoče Francija na vsak način požurili s pogajanji ludi iz političnih razlogov, ker lii bilo zelo koristim, piše KiJIllische Zeilung . č" bi Francija mogla Nemčijo izolirali ludi od sovje-lov. ter pridobiii sovjelski podpis na pogodbo, ki bi ščitila polj.ike zapadne meje. Ilcrliit. |. jun. d. V vladnih krogih izjavljajo, d.t ,i informirani o podajanjih, lii tečejo mod I mučijo in med sir.jclsko republiko V islili krogih sinii-11 njo. dii nc. gre za lesen poskus od francosko strani potlvzeli kaj, kar bi škodovalo nemškim interesom. Nemška pojtodbi z. 1'usijo preneha dne !H). juniju. Mogoče je lutli biivinov tolikanj rajše govoril z Hriamloni v Ženevi, ker je hotel s lem pritiskali na nemško vlado, tla iz strahu pred kakšno zvezo in- il sovjeli in ineil Francijo |iruvočasno Omogoči ! nadaljevanje obstoječe pogodbe. Kam gre Romunija? Izvirne informacije iz razgovora našega dopisnika z odlično romunsko osebnostjo Belgrad, 30 maia. W. Neka zelo uvaževana romunska politična osebnost, ki pa nc mara, da bi njeno ime bilo izneseno pred javnost, mi jc dala nekaj popolnoma novih vidikov v presojanju tako notranje kakor zunanjepolitičnih vprašanj, ki zadevajo Romunijo in seveda tudi njene sosede in zaveznice. Zadnji oficietni komunike, romunske vlade namreč, v katerem z.anikujc, da bi bila kakšna zimama velesila (pomeni Francijo — bp. dop.) s svojim pi'tiskom prisilila Romunijo, da sc odpove popolni svobodi v sklepanju trgovinskih zvez s katerokoli državo (pomeni Nemčijo — op. dop.), v jasni obliki potrjuje domneve, da obstojajo v Bukarešti tendence, ki bi rade romunsko zunanjo politiko preusmerile iz območja Male antante v območje Nemčije. Znano jc, da sc jc meseca februarja mudil v Romuniji bivši predsednik nemške narodne banke dr. Schacht in akoravno ni javnost nikdar izvedela vsega, kar se jc govorilo na njegovih sestankih z raznimi ministri. jc znano toliko, da jc prišel ponujat zelo ugodne pogoj« za trgovinsko pogodbo in za najetje vrčjih kreditov v Nemčiji. Tnkoi za njim jc prišla komisija Gntmann, ki je pogajanja nadaljevala in sicer z nemalim uspehom. Takoj nato so izbruhni'« politične težave, ki so strmoglavile vlado in po dolgih krimljastih potih slednjič dovedlc do konstituiranja nove vlade pod predsedstvom Jorgc. Položaj jc postal še bolj zmeden, ko sta avstrijska in nemška vlada dne 17. marca predčasno objavili svoj zloglasni protokol, v katerem napovedujeta carinsko zvezo, kateri sc bodo lahko pridružile tudi druge države . Značilno je bilo, da romunski tisk absolutno ni delil razburjenja, ki bi zgrabilo češkoslovaško in francosko javno mnenje in da je le nasprotno poudarjal gospodarsko koristnost tega načrta. Ministri Male antante so šli zborovat v Bukarešto, čeravno Romunija kot sedež :edne letne konference Male antante ni bila na vrsti, samo zalo, ker je nevarnost, da Romunija krene svoja pola, bila res velika. Romunsko zunanje ministrstvo se |e moralo vdati prijateljskemu prigovarjanju, akoravno zelo nerado, tem manj, ker je pričakovalo islo asm drugoga go.ila. V trenutku namreč, ko bi imeli prihajati zavezniški ministri iz Prage in Belgrada, se je v Berlinu vkrcala v brzovlak tudi nova ncmiki delegaciia za trgovinska pogajanja. Sestanek bi bil neljub enim in drugim, V zadn;em trenutku, ko jc iztflsdalo. da bodo Nemci in Male aelonta trčili skupai. ie princ Ghika zagrozil ministru Argeliianu, da bo pognal Nemcc nazaj čez. mejo. če se usodijo prili ob tako neugodnem času. Nemcev ri bilo, po časopisin v Nemčiji so sc slišali rc/.ki protesti prili lakemu ponižujočemu postopanju, princ Ghika jc nn pni seji ministrov Male anlantc poudarjal, koliki je Romunija žrtvovala za skupne interese ter sprejemal časlitke in zahvale od svoiih kolegov. Nevihta je šlo mimo, loda ko so odpotovali zavezniški ministri iz romunske preslolice zatrjujoč v o!i-cielncm obvestilu, da jc bila dosežena enotna front«, in da bodo države Male antante nastopale skupno proti avstro-nemški carinski zvezi , se jc že pripeljnl iz Transilvanije nemški delegat Gntmann, da nadaljuje razgovore. V Ženevi pa ob priliki zasedanja Sveta Zveze narodov, se je romunski delegat po nalogu iz. Bukarešte moral obrniti na nemško delegacijo s prošnjo, da naj se pogajanja oficielno nadaljujejo, nakar je bila imenovana nova nemška delegacija za Pukarcšto in jc ministrski predsednik Jorga izdal zgorai citirani komunike, v katerem priznava, da si Romunija ni dala vezati rok in da hoče naprej po začrtani poti v smeri proti Nemčiji. Istočasno je izbruhnila po gotovem delu romunskega časopisja ostra kampanja proti Franciji, češ, da hoče vsiliti Romuniji svoje vidike in ji vzeti svobodo odločevanja v zunanji politiki. Spričo te cele vrste dogodkov, se mora človek vprašati, kako je mogoče spravili v sklad sklepe konference Male antante s politiko, ki jo na mislerijozcn način nadaljuje vlada pod pritiskom germanofilskega ministra za pravosodje Arge-loisnuja in šc nekaterih drugih članov kabineta, ki so tudi zelo naklonjeni sodelovanju z Nemčijo. Tudi bi bilo zanimivo ugotoviti, če je prav lojalno, da skuša Romunija skleniti sama zase in nc da bi sc ozirala na svoje so«edc trgovinske pogodbe z Nemčijo, pogodbo, o kateri pišejo romunski in nemški listi, da bo za gotove pridelke praktično istovetna s carinsko unijo. Vsekakor je vznemirljivo, če se v trenutku, ko je Nemčija začela znova gradili svojo srednjo Evropo , cn član Male an-lanlc hoče odtrgali od svojih zaveznikov in sc naslonili na državo, ki bo ogrožala s tvojo ekspanzijo dve ostali zaveznici. Ali bo torej vendar res, kar je namignil ugledni švicarski list, da sc jc Nemčija poleg vsega drugega ponudila za posredovalko med Romunijo in sovjeti v vprašanju priznanja Besarabijc. Ponudba sama po sebi je sijajna, loda vprašanje je in ostane, čc bi sc splačalo zavreči stara preizkušena prijateljstva na ljubo cle-meričnim obljubam od strani sovjetov in če bi ven. darlc ne bilo bolje za Romunijo in za njene sosede, da nadaljujejo lani v Sinaju zupočelo delo. Čc jc gospodarsko sodelovanje r. Nemčijo neizogibno, a'i ni boljše, da sodeluje vsa Mala anlanta trdno povezana v gospodarsko enoto, kakor pa da nemško skupina pogoltne lc države posamič in drugo za drugo? (Uredništvo prepušča odgovornost za gornje informacije svojemu dopisniku ) l;enr:e!os zopet na potu Bnknrešl. t. jun. jr predsednik {tiske '. < uv oni u I« ja v I j i. d i Intle Vt n i z. e to { obljubil. iliV cbišer v iivgii-lu Biikare-št. To bo prvi .službeni posrt predsednika grške v Indl v Ronili-nlji. I\2ad arski legitimisii Budimpešta, I. jun. /. Me l ma l/nr-kimi legii imi-1 i se jr pričela ponovna moi nu .ikiiji. / inimivo j", do b "'itimisli ne prizmi j" /n '' > jrpa voditel ja gnila \llierta \pponv ia. leinvt so ii ' zadn jem sestanku i/volili za šefa gr.ilu M ril/,i I slrrliiizva. (irof l~leihn/v ima velike zvr/r v ino/em-lv ii in politični kropi |iričaHu- jrjo. 400 konjskih sil. Letelo bo s hitrostjo 145 milj na uro. lina ri ločenih salonov za !0 potnikov, luksiirijozne kabine in kuhinjo. S seboj bo imelo dovotj goriva /a neprekinjen nolet. Nemški ministri v Londonu London, !. junija. A A. Nemški kancler Bruc-ning iu zunanji minister dr. Curtius prispeta v London v petek zvečer. V soboto odpotujeta v Che-quers, kjer se sestaneta z ministrskim predsedni-,oiu Macdonaldom. Nemška ministra bosta skušala dokazali Mncdonaklii, da jc Nemčija v tcžsem finančnem položaju. Predložila bosla podatke o gospodarski krizi V Nemčiji, ki naj prepričajo mero-dajne angleške kroge, da je znižanje ali vsaj odgo-ditev nemških reparacijskih plačil nujno potrebno. Evharistični hongrvs na Krku Trst. I. jun. ž. Te dni je bil Izdan velik pro glas. s katerim se poziva narod ua dlecczonskl evharislični kongres v Omišlju na otoku Krku, ki se prične 20. junija, a 29. junija ho la kongres na višku. Kongres olvori prevzvišeni škof dr. Josip Srebrn i č. Za kongres vlada veliko zanimanje na vsem otoku. Marijine slovesnosti Split, I. junija, ž. Tukaj se je včeraj vršila veličastna proslava Matere božje, ki so jo priredili katoliški Hrvatje iz. Splila in okolice. Proslave ,, ki jc prihajal pod skupnim naslovom. Tudi to so fašisti prepovedali in ?mc Bogoljub prihajati le na posamezne naslove. I i.ijinski fašistični tisk sc nekaj časa sem ni spuščal v cerkven« zadeve: po splošnem mneivii je lo bilo na namig od zgoraj. -Piccolo od pclka pi la mi kršil novim člankom o petju v slovi c kili cerkvah. Člankar zahteva, naj se povsod odprav: slovensko in hrvaško cerkvcno petje ter uvede lalinrko. Lisi se p>i tem sklicuje na okrožnico Pijn X., |ojavov se bo skrčilo le tedaj, ako se bodo stariši zavedli svojih dolžnosti, ki jih imajo pri vzgoji. Z avtomobilom proli Peričniku Ideja dobre avtomobilske cestc v Vrata se sicer propagira, vendar na njeno uresničenje v doglednem času najbrže šc ni misliti. Gotovo pa bi vsako tako vest v tem smislu naši avto-mobilisti z veseljem pozdravili. Izleti z avtomobilom v romantična Vrata, takorekoč t ostč-je Triglava bi zavzemali dobršen del programa zlasti nedeljskih izletov tako z a avtoinobiliste kot za posamezne družbe. Na mali bi se odprla Vrata, ki so r/.ined najlepših naših alpsiklh dolin, širokemu tujskemu prometu in gornje-savska dolina bi imela od tega velikanske koristi. Zaenkrat do Aljaževega doma z avtom skoro ni mogoče priti. Pot je navadna kolovozna, ki ne zavzema dostikrat niti širine avtomobila. Dolgi in strmi klanec od Peričnika proti Vratom bi bil ena izmed največjih ovir. ker na debelo leži na njem kamenje in pesek, tako da se kolesa prično vrteti. Dosedaj je pri-vozil do Aljaževega doma šele nek manjši ozkotirni avtomobil. Pač pa poizkuša ta ali oni priti do Peričnika. Pot |»a je na nekaterih mestih zelo nevarna iu vsled skal silno zožena. Avtomobilist riskira, da občutno pokvari kak avtomobilski del. Nebo proti strugi nezavarovano mesto je vzrok, da se letos avtomobilisti ne upajo do Peričnika. Kljub temu so prejšnji terlen privozili iz Brezij avtomobili. Ia«t gg. Bnteta, Finžgarja in Cvenklja prav do buffeja 20-člansko družbo. Večina družbe se jc vozila s 14-sedeHnim omnibusom, ki je že drugič prevozil to progo in bil sploh prvi omnibus, ki se je povzpel do Peričnika. Slišali smo. dn sc br> v najkrajšem času začela popravljati pot od Mojstrane do Aljaževega doma. tako. da ho možno priti z navadnim avtomobilom prav do pod Triglav. Koliko jc nn tem resnice, nismo mogli natančno ugotoviti ter za lo priobčil jemo bo vest z vso rezervo. Vsekakor pa vsako tako akcijo pozdravljamo ter ji želimo uspehu v najkrajšem času. Spomladanske konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru Ljutomer, 1. junija. Včeraj popoldne so se na dirkališču žrebarne na Cvenu pri Ljutomeru vršile spomladanske konjske dirke, ki jih dvakrat na leto prireja Kolo ja-hačev in vozačev v Ljutomeru. Poleg zastopnika banske uprave višjega veterinarskega inšpektorja g. Pavlina in domačega okrajnega glavarja g. dr. Trstenjaka so se dirke udeležili zastopniki bratskih iz Zagreba in Maribora, g. Lovro Petovar predsednik konjerejskega društva in zastopniki vojaških oficirjev. Od strani občinstva obisk gledalcev ni bil najboljši. Dirke so se izvršile v najlepšem redu brez večje nezgode. Srečo je imel sinko ljutomerskega veterinarskega svetnika g. Škofa, ki je po neprevidnosti prišel pod konja in voz dirkača. Voznik je vozil čez njega, ne da bi se fantu kaj zgodilo. Malo strahu je občutil, okoli stoječi na še več. Angel varuh! Vsota nagrad je znašala 8000 Din. Dolžina proge znaša 800 m. Rezultat tekme je bil sledeči: I. Enoprcžna heatvožnja za 4 do 12 let stare konje, dirka Jugoslovanske kasačke centrale. 1. Prvo nagrado 1500 Din. je dobil Franc Heric, Boreči, konj Finish, čas 2. 44 minut; 2. Kar- dinar Ludvik, Krapje, 700 Din, Tulpa, čas 2.51 minut; 3. Bunderl Ivan, Veržej, 500 Din, Koketa, čas 2.52 minut; 4. Slavič Jožef, Bunčani, 300 Din, Psina, čas 2.57 minut. Vozilo se je samo dvakrat. II. Enovprežna dirka Ljutomer za 3 do 4 letne konje. I. Slavič Alojz, Banovci, 800 Din, Nina, čas 2.52 minut; 2. Galunder Franc, Veržej, 500 Din, Neron, čas 3.10 minut; 3. \Vreg Rihard, Ljutomer, 300 Din, Drago, čas 3.11 minut; 4. Jureš Franc, Bunčani, 250 Din, Vina, čas 3.12 minut; 5. Kardirjar Franc, Banovci, 150 Din, Uskica, čas 3.14 mim.it. III. Dvovprežna spominska dirka Alfred p'1. Rossmanit, za 3 do 12 letne konje. 1. V. Razlag.—F. Heric. 1200 Din, Borica— Finish, čas 4.50 minut; 2. A. Novak.—A. Slavič, 700 Din, Lovina—Nina, čas 4.54 minut; 3. J. Bunderl—J. Slavič, 500 Din, Koketa—Egon, čas 5.22 minut; 4. Fr. Kardinar—L. Kardinar, 400 Din, Uskica—Tulpa, čas 5.25 minut; 5. L. Slavič—F Heric, 200 Din, Prima—Felčika, čas 5.29 minut. Jahalnih dirk tokrat ni bilo. Vsi vozači so vozili naravnost izvrstno. Dirke triletnih konjev so dosegle najlepši čas. Občinstvo je z arensko napetostjo sledilo poteku dirk. Kdor zna, pa zna Sličice z ljubljanskega velesejma Ljubljana. 2. junija. Odsek za pospeševanje obrti Zbornice za TOI je razstavil tudi na ljubljanskem velesejmu dokaze svojega uspešnega delovanja. Med njimi so tudi predavanja iz tečaja z reklamo, ki ga je odsek priredil. Ko hodi človek po velesejmu, pa mora ugotoviti, da je življenje na njem najboljša šola, kako s edela dobra in cenena reklama. Tako je nekje nn zabavnem prostoru razstavil možakar na majhni mizici celo zbirko malih stekleničic. Vse drvi mimo njega in nihče se ne zmeni zanj. Čez pet minut pa stoji okrog njegove mize gosta gruča, ki strme posluša in gleda. Cel četrl ure posveti mož namreč zabavi občinstva. Začne se s preprostim'trikom škatljice za vžigalice. Položi jo oa roko in hkrati vščipne, ko jo zapre, majhno gubo kože. Potem pa iztegne roko in škatljica so po robu lepo vzdigne pokonci. »Gospoda, ali bi ludi vi radi znali tak trik? No. dobro, ga bom pa še enkrat pokazal. — Sedaj pa nekaj drugega! Ali znate vi tako dinarje vleči iz glave, iz nosu, iz ušes kakor jaz. Saj to je povsem enostavno, samo navaditi se je treba.« In tako gre produkcija brez konca in kraja. Za menoj že godrnja nekdo: >Ja. za hudirja, ali ta ne prodaja nobene stvari in nas samo brezplačno uči svoje trike?« očesa.< In res dobrih deset minut razlaga in prodaja. ko ga gledalec vpraša: »Kaj pa je s kanarčkom?«' — O, ta je pa zmrznil! Smeh iu razhod in zopet od začetka! Velesejem je v resnici obložen z najrazličnejšimi mizicami, na katerih se prodaja vse mogoče. Senzacija svoje vrste so polnilna peresa, ki so najboljša, najtrajneša in najmodernejša in stanejo le 15, drugje 30 Din. Mož, ki ga izdaja samo njegov nos, govori kot stroj. Piše, riše samo s svojim čudodelnim peresom. Tako lepo zna pisati, da dobi marsikdo skomine in kupi čudodelno pero. Vseznalec je pravkar naredil škrnlcelj iz papirja. Gospoda moja. sedaj pa glejte največje čudo. V tem-le štrniclju, v knterem ste videli, da ni nič noter, bom pričaral živega kanarčka.« Med bučnim smehom gledalcev zdrdra svojo formulo in pravi: Sedaj pa počakajmo, da se bo kanarček izlegel. Samo deset minut! Med tem časom vaui pa razložim svoja zdravila zu kurja Nedaleč od njega pa ima stojnico drug strokovnjak. Ta ima termometre z etrom, ki pokažejo vsakemu svojo moč. zdravje pljuč, srca. želodca ild. Samo termometra za inteligenco nima. In čudovito, kdorkoli plača dinar, sme prijeti enega od termometrov, da mu pokaže stanje njegovih organov. In vsakemu se vzpne eter ik> vijugasti in zveriženi cevki visoko do vrha. Kajpada, vsak ima rad, da ima za 1 Din potrdilo, da je zdrav. Ko bi pa vedeli tisti, da je treba za to, da se dvigne eter v termometru lako visoko, samo tople roke, bi najbrže z manjšim navdušenjem plačevali dinarje. Sicer pa je velesejem in ob velesejmu si lahko tudi kaj --špogumo«. Največja oovost so pa brez dvoma originalne bele albanske čepice iz razmeroma zelo slabe klobučevine. Gredo kol senzacija velesejma izredno dobro, ker so poceni, saj stanejo samo en kovač. Prijatelj, ki se je pred kratkim pripeljal iz Belgrad«. pa mi je zaupal, da se dobijo v Belgradu lake kape po 2 Din. Vrh lega so pa res originalne albanske, ker so cclo šo mastne iu zamazana, Belgrad, 1. junija. Prav te dni mineva eno leto, odkar se je začelo z graditvijo obsežnega in najmoderneje opremljenega astronomskega observatorija na periferiji Belgrada, na t. zv. Lavdanovem šaucu. To je prvi observatorij v pravem smislu pri nas in na Balkanu sploh. Pripadal bo belgrajskemu vseučilišču in bo ena najbolje urejenih in v vsakem pogledu najmodernejših ustanov naraščajoče belgrajske univerze. Zgrajen je na zelo prikladnem terenu na enem najvišjih mest v neposredni belgrajski okolici. Prostor, ki je določen zanj, je zelo obsežen in meri približno (i ha. Do novembra lanskega leta je bilo zgrajenih devet paviljonov. V kratkem bodo začeli z graditvijo posebnega re- zervarja za vodo. V že dograjenih paviljonih so montirani vsi potrebni astronomski aparati. V glavnem paviljonu je postavljen mogočen refrak-tor z velikim objektivom (650 mm) Večjo lečo imata samo dva observatorija na celem svetu (prvi v Tokiju in drugi v bližini Berlina.) Premikanje tega velikega refraktorja se bo vršilo s pomočjo električnega toka. Drugi, manjši refrak-lor, ki je instaliran v poslopju, ki je v neposrednji bližini velikega, ima lečo z '200 111111 v premeru. Služil bo v prvi vrsti za fotografske posnetke. V posebnih zgradbah so nameščeni še: astrograf, zenitni teleskop in posebni instrumenti za točno oznako časa. Poleg omenjenega bo astronomski observatorij imel še posebne delavnice, posebno knjižnico, odgovarjajoč astronomski muzej itd. Po predračunu bi vsi objekti morali biti že dograjeni in opremljeni. Vsled tehničnih težkoč bo delo gotovo šele jeseni, ko bo observatorij tudi svečano izročen svojemu namenu. Omeniti moramo še, da dobi hkrati z otvoritvijo novega astronomskega observatorija mesto Belgrad nn vseh pomembnejših križiščih posebne astronomske ure, ki bodo v zvezi z laboratorijem astronomskega observatorija in se bo njih regulacija vršila z električnim tokom. Novi astronomski observatorij bo vodil prof. belgrajske univerze g. dr. Voji-slav Miškovič, ki je tudi doslej nadziral graditev posameznih zgradb in instalacijo vseh aparatov. Prostor med in okrog posameznih paviljonov bo belgrajska občina parkirala in bo to prijeten kraj za izlete iu odpočitek. Avtomobilska nesreča Grosuplje, 2. junija. Sinoči se je pripetila na državni cesti v bližini vasi Blato pri Grosuplju na klancu, ki je med to vasjo in Višnjo goro, manjša avtomobilska nesreča. I. R. iz Mirne peči na Dolenjskem se je vračal s svojim avtomobilom domov od nekod iz Gorenjske, kamor je peljal isti dan zjutraj delavce, ki so mu šli napravljat drva. Celo pot je šlo brez defekta; ko pa se je peljal po onem znanem klancu proti Višnji gori. je nenadoma nastal v motorju ogenj. K sreči je bilo v bližini nekaj ljudi, ki so hitro pogasili ogenj z vejami in peskom. Ostali deli avtomobila razen motorja so ostali skoraj popolnoma nepokvarjeni. Avto so nato spravili do prve hiše v vasi Blato. Nesreče, ki so na tem klancu zelo številne, dado misliti, kako bi se temu odpomoglo. Ta klanec je, kot je javnosti že precej znano, ena najtežjih in najnevarnejših mest na vsej cesti od Ljubljane do Novega mesta. Saj sta bili nedavno že dve avtomobilski nesreči (pri eni je tudi avto zgorel). Morda bi merodajni faktorji začeli nekoliko misliti, kako bi se dal ta klanec zboljšati. Ekskurzija ljubljanskih gradbenikov in arhitektov v Berlin, pod vodstvom g. univ. prof. V u r 11 i k a , katerega regulacijski načrt Bleda v povečanem merilu bo razstavljen na svetovni stavbarski razstavi v Berlinu. Bataljoni „mirtt" v Vratislavi 150,000 „železnih čelad" pod vodstvom bivših generalov zahteva revizijo mjj f,Dajte nam nazaj naše dežele" — Razburjenje v Pariza tf Berliu, 31. maja. Danes no je vršila v Bratislavi velikanska parada »Železnih čelad ali bivših bojevnikov, ki je daleko nadkrilila ono v Kobleneu lanskega leta, ko so zvezne sile izpraznile 1'orenje in ga vrnile Nemčiji. Lani so to utilitaristične organizacije hotel«- pokazati svojo moč in sv ojo borbenost na francoski meji, letos so izbrali- Bratislavo ob poljski meji za svojo manifestacij«. Telegrami iz Bratislavo poročajo, da je bilo navzočih okrog 150.000 članov »železnih čelad« v uniformah in da je me-slo ugledalo kakor oli splošni mobilizaciji. Med »čeladami« je vladala stroga vojaška disciplina. Nocojšnji listi poudarjajo veličastnost pogleda na te nepregledne vrste s sivi frontni uniformi, ki so stale kakor bi bile »kovane v tla, nepremične, neizprosne, nepremakljive, ko je bral prisego njihov poveljnik. V Bratislavi so se zbrali stari generali cesarske armade v cirilti in v uniformi, bivši princi so nadzorovali defileje, bivši prestolonaslednik je sprejemal defile 10.000 čelad iz Brandeuburga, bivši saksonski kralj Friodrich August je storil islo s KIMIO čeladami iz Saksonske. Višek manifestacije in brez dvoma tudi najpomembnejši del vsega programa je bil dosežen, ko sta govorila vodja »železnih čelad« Seldte in tehnični vodja polkovnik Markloivski. kojega ime priča o njegovem pukuljeuju. Seldte je med največjim navdušenjem izjavil, »da je svoje dni armada bila nosilec narodnega ponos« Nemčije in da bo tudi danes isti duh zajel nemški narod in ga usposobil /.a oilpor. Marklon-ski je pu razvil program, katerega bodo zasledovale ieleine čelade in za katerega bodo pripravljene darovati tudi svoje življonjr. Vzhodne province, je prisegel, iu železne čelade so prisegle ž. njim, se morajo vrniti Nemčiji in <-e ho vse drugo odpovedalo. »i jlih bodo priborili nemški bojevniki. Med množicami jih so se Irusili v tisočerih izvodih zemljevidi, ua katerih so zaznamovani kraji, katere (ahteva organizacija železnih ielad na»aj od sosedov. Alzarija Loreua. šlezvik. vsa zapadna Poljska, tu da je nemška zemlja, nemški »Kulturboden«. ki se mora prej ali slej vrniti v naročje nemške matere. Akoravno tem dogodkom ne smemo pripisovati pomena, ki bi ga jim rade dale -železno čelade', bi bilo vendar neprevidno, če bi jih ne omenili. Poljski vladi se nc bo smelo zameriti, če bo bratislavsko parado smatrala za izzivanje in zn dokaz, da se prod očmi nemške vlade smejo v ršiti manifestacije, ki so načelno naperjene proti samostojnosti sosednih držav. Kavnotako bodo morali državniki posvetiti pozornost takim izgredom, ki se vršijo ravno v trenutku, ko hoče Nemčija Ev-ropo prepričati o svoji miroljubnosti in od nje zahtevati olajšave , reparacijah. Koblenc je ustvaril slani napetost v Evropi. Bratislava je ne lio odpravila. Ali je to potrebno, ko so Evropa pogreza v vedno večji gospodar-ki kao-? Pariz, 2. junija, fr. Francoski listi zelo obsojajo priredilo v nemško milMaristične in nacionalistične organizacije »Stahlheltn : (železna čelada) v Bratislavi ob poljski nteji. »Temps« piše, da Nemčija s takimi paradami ne utrjuje zaupanja v njeno miroljubnost. AVickham Steed je zapisal v »Sundav Times«, da se mora ugotoviti, čc je Nemčija res miroljubna ali ne. Železne čelade mu dajejo jasen odgovor. Drugi desničarski tisk napada zopet Brianda, češ. da je izzivanje teh napol vojaških organizacij v Nemčiji samo posledua njegove nemške politike, katero nemški nacionalisti smatrajo izraz slabosti in strahu. Tudi levičarski tisk obsoja Bratislavsko »mobilizacijo«, ker ovira delovanje miroljubnih Francozov za zhliianje med obema narodoma. »Ami du Pouplc« piše, da je kongres čelad v Bratislavi smrtna obsodba za vso dosedanjo francosko politiko napram Nemčiji. Kronprinc — predsednik republike ? Berlin, 2. junija. AA. Angleški list »Dail.v To-legraph« je objavil poročilo, da bo bivši nemški prestolonaslednik kandidiral pri prihodnjih nemških predsedniških volitvah. — »Berliner Tage-blatt je na to poročilo prinesel uvodnik, kjer poudarja, da nemški Stahlhclmovci ne predstavljajo nemških volivcev in da ne veruje, da bo bivši prestolonaslednik tvegal tako avanturo. List naglaša, dit je potrebni^ za izvolitev nemškega predsednika 20,000.000 glasov in da 150.000 Stahlhel-movccv ne prihaja pri takem številu v poštev. Nemška oSeuživa v Londonu Nemčija bo v Chequersu zahtevata revizijo reparacij in carinsko zvezo z Avstrijo London, 2. jun. os. Angleška javnost posveča prihodnjim posvetovunjim, ki sc bodo vršilu med angleškim ministrskim predsednikom in nemškim državnim kanclerjem v gradu Clie-quers pri Londonu veliko pozornost. Stvarno jc položaj tak. dn angleški tisk pozdravlja tc razgovore in tudi priznava upravičenost nemških želja po reviziji reparacij. Oficiozni tisk pa jc zelo rezerviran. Sundav Rcferec«, ki je /elo vpliven nedeljski list. izružn bojazen, dn nc bi nemara Nemci uporabili dennr, ki bi si ga pri-štcdili /. znižanjem rcparacijskih plačil, za oboroževanje. ker Nemcem je toliko mar za splošno razorožitev kakor za enakopravnost v oboroževanju.« Observcr, ki jc zelo dobro informiran in katerega s pozornostjo berejo v zunanjem ministrstvu, poroča, dn jc z gotovostjo izvedel od verodostojne nemške politične osebnosti. da bosta nemška državnika predložila slovesno izjavo o položaju Nemčije, v kateri bodo omenjene sledeče točke: Stalno padanje cen vedno bolj zvišuje nemške obveznosti napram velesilam. To sc dogaja v toliki meri, dn Nemčija ne bo več inoglu plačevali dolgove brez zunanje denarne pomoči. Ali bodo zavezniki tnko slepi in bodo pustili, da Nemčija podleže bremenom, mesto dn ji pomagajo, da dvigne svoje produktivne sile in poveča svojo bogastvo, * katerim bo moglu odplačevnti dolgove. Tn argument zveni zelo prepričevalno in Gnrvvin trdi, da bo našel v Angliji globok odmev. Po njegovem mnenju nnmignvn tn deklaracija na možnost, dn sc uvede moratorij za rcpnrneljskn plačila n I i pn nn bodočo carinsko zvezo z. Avstrijo.« -Observcr« zaključuje, da bo Angležem silno to/ko odgovoriti Nrmccin. ker jc pred nedavnim časom llenderson sani carinskih turifov kot edino za omiljenjc gospodarsko predlagal /nizanje koristno sredstvo krize. London. 2. junija. AA. Angleško časopisje i*>-svefa veliko pozornost bližnji konferenci med nemškimi in angleškimi državniki v Chei|uersu. — Daily Herald meni, da bodo angleški ministri na nemške pritožbe o prevelikih bremenih Youn-govega načrta odgovorili, da ni revizija Voungovih plačil samo zadeva Anglije in Nemčije, temveč vseh iateresiranih držav. Zato naj se Nemčija obrne tudi na drugo države in Ameriko. List pravi, da se ho zadeva rešila tako, da hndo sklicali konferenco strokovnjakov, ki ho pozvala banko za mednarodna izplačila, naj prouči gospodarsko stanje Nemčije. Financial Nevvs pišejo, da morajo rešiti vprašanje nemških reparacij čimprej. Pri tem poudarjajo, da v Vcungoveni načrtu ni določbo za njegovo revizijo, temveč je samo predviden triletni moratorij, ki pa ne more mnogo pomagati Nemčiji. List končno omenja novo konferenco strokovnjakov. ki nnj bi se vršila po posvetovanju z vsemi prizadetimi državami. Vsa Francija želi miru Pnriz. 2. jun. fr. francoski vojni minister Maginot, ki jc sam vojni invalid, je predsedoval občnemu zboru vojnih invalidov in je pVi tej priliki imel govor, v katerem je naglasi!, da morajo invalidi prej kot vsakdo drugi čuvati mir. za katerega st, največ /rtvovali. On nc dovoljuje nikomur, da bi si prilastil monopol mirovnega gjhanja v I ranči j i, ker si /clijo mir vri Francozi brc/ rnzlikc sturostl. poklica nli strnnkc. Volitve v Romuniji Vlada dobila običajno velikansko večino — Nil« tretjine volivcev ni bilo na volišče — Glasovi o terorju in nasilstvih Bukarešta. 2. junija. >.. Ob 12 je bilo izdano službeno obvestilo, dn je vladna lista dobila v parlamentu večino. Bukarešt. 2. junija, ž. Danes okrog 14 so bili objavljeni volivni rezultati. — Predanih je bilo 2.100.000 glasov (v letu 1928. pa 2,840.000). Vladni blok je dobil 52'., narodna kmečka stranka 1596, liberalci Bratianua <>'>. madjarska narodna stranka 4%, ljudska stranka Avarescua 5.0991», antisemilska liga 4.50%. stranka Lupua 3.58%, socialna demokratska stranka 3.28%. V parlamentu ne bodo zastopani niti komunisti, niti lako 7,vana antisemitska skupina, ki jo imenujejo ludi železno gardo. Prvi rezultati volitev torej potrjujejo, da jo vlada dobila veliko večino. Po provizoričnih rezultatih je od 71 okrajev dobila vlada okrog 40 okrajev, oziroma |>ol milijona glasov proti 120.0(1!) glasovom narodne kmečke stranke. Kmečka stranka je pri sedanjih volitvah padla mnogo bolj, kot se je pa mislilo. Disidenti liberalne skupine Bratianua so dobili okrog <10.000 glasov. Stranki skrajne desnice iu .skrajne lcvice sta nekoliko porastu, lako da gresta obe v parlament. Končni rezultati bodo objavljeni zvečer. — V Albajuliji sla izvoljena Jorga in Maniu. Bukarešt, 2. junija, tg. Po vesteh, ki so prišle do danes opoldne v notranje ministrstvo, se lahko ugotavlja, da je kartelna lista vlade, na kateri so vpisani tudi stari liberalci pod vodstvom Duce., dobila v starem kraljestvu 75%, v Erdelju pa 30% glasov. Narodna kmečka stranka, ki je pri zadnjih volitvah dobila ogromno večino, jo sedaj v večini volivnih okrajev starega kraljestva prav slabo opravila, v Erdelju pa je dosegla 30% oddanih glasov. Samo v voliv. okrožju Alba Julia je dosegel Maniu večino. Narodna kmečka slrauka računa na 30 do 40 mandatov, po drugih cenitvah pa bo dosegla samo 14 do 15 mandatov. Namestnik voditelja narodne kmečke stranke, bivši minister Madgearn jc kandidiral v (ialaeii in v Bukarešti. V (»alacu j« ostal v manjšini. Rezultat, iz Bukarešte pa še ni znan. Liberalni disidenti Jurija Bratianua so dosegli nepri-'akovan uspeh in bodo najbrž dobili 12 mandatov. Vodilelj anlisemitov Cusa je dosegel menda v Bukovini v volivnem okraju Sučava večino. Zaenkrat jo še negotovo, ali bodo stranke dr. Lupua, socialisti, komunisti in liga proti oderuštvu dosegle zakonito predpisana 2% vseh oddanih glasov, ki so potrebni za priznanje mandala. Madjarska stranka, ki je pri zadnjih volitvah dosegla 171.017 glasov, sedaj tega števila ni dosegla. — Končne slike o rezultatu pred večerom ni pričakovali. Jutranji opozicijski tisk se bavi z včerajšnjimi volitvami in ugotavlja, da so se volitve iivr-,|ile ob neverjetnem terorju in ob najstrašnejših malvorzarijah. (»lavna stranka se ni ustrašila nobenih sredstev, da doseže zmago in jc v mnogih mestih falzificirala tudi volivne liste. V mnogih mestih so bile blokirane po orožnikih ceste in dohodi, lako da ni narod mogel iti k volitvam. Prišlo je tndi do prelitja krvi in je bil v Temiš-varu ubit neki kmet. London. 2. junija, ž. Times se bavijo z volitvami v Romuniji in pravijo, da opozicija obtožuje vlado, ker je uporabljala vsa mogoča nezakonita sredstva, da dobi večino. Te obtožbe niso nove, temveč, so že običajne pri vseh romunskih tolitvah, ali v tem slučaju odgovarjajo popolni resnici. »Dailv Expren< pise, da so bile nekatere opozicijske vasi popolnoma izolirane in da jo vlada proglasila, da vlada v teh vaseh kuga. tak« da volivi-i niso mogli k volitvam. Vlada odvisna od liberalcev in Nemcev Bukarešt. 2. junija, tg. Sedaj so približno znani rezultati volitev i/, vso Itomunije, razen iz Mirne volitve v Egiptu Kairo. 2. junija, tg. Včerajšnji zadnji volivni dan je v glavnem mestu potekel mirno, Sidki paša je izjavil Vašemu dopisniku, da pomeni včerajšnji volivni dan zmago za vlado. V 149 volivnih okrožjih so poteklo volitve mirno, samo v onem volivnem okrožju se je volitev radi odstopa kandidata odgodila. Rezultati so pokazali veliko večino za obe vladni stranki: 82 mandatov za Ijud- Novi komunisti v Nemčiji Berlin. 2. junija. AA. Voditelj poljedelskega gibanja Bruno von Salomon, ki ima ua deželi precej pristašev, posebno v Sch 1 esw i g- Ho I s t ei nu. je poslal voditeljem komunistične stranke pismo, kjer pravi, da njegovi pristaši brezpogojno sprejemajo poljedelski program nemške komunistične stranke. Salomon jc brat firichu von Salomon, ki sc jo udeležil umora Knlhenaua. To politično gibanje se je družilo doslej z desničarskimi strankami. Viljemov institut Berlin. 2. junija. AA. Tu so dvorili institut bivšega cesarja Viljema za proučevanje možgan. Ta ustanova jo prva te vrste na svetu. Letalo brez motorja Berlin, 2. junija. AA. Danes je letalec Fuchs z letalom brez motorja letel 1000 metrov nad Berlinom in nato srečno pristal na letališču Tempel-hof. Tu se jo zopet dvignil in letel 120 km do Frankfurta. Zgodilo se jc prvič, da je lotelo letalo brez motorja nad velikimi mesti. petih ilo šestih volivnih okrožij. Vsega skupaj je volilo 2,100.000 volivcev, dočim je glasovalo pri zadnjih volilvah 2,800.000 ljudi. Razen protisemit-sko stranke železne garde so vse druge liste doseglo potrebna 2% in bodo lorej poslalo svoje zastopnike v poslansko zbornico. Po dosedanjih znanih rezultatih I vod o dobilo posamezne stranke nastopno število mandatov: vladna lista 275 mandatov. narodna kmečka stranka :!0, liberalna frakcija Jurija Bratianua 11, madjarska manjšina 10. A>a-rescu 10. Cn^a 7. dr. Lupo 7, socialni demokrati (i. liga proti oderuštvu skupaj s skupino Konstantina Stercsa fi. židovska stranka 5, komunisti 4. — Opozicija ho torej štela 00 poslancev. V primeru, če bi stara liberalna stranka Duce. ki ima po volilnem dogovoru z vlado 80 mandatov, in Nemci, ki so na vladni listi dosegli 12 mandatov, ne podpirali vlado Jorga in Avaresca, bi vlada razpolagala samo s 183 mandati pri skupnem številu 374 mandatov. Vladna lista jo zbrala zase okoli 55% oddanih glasov. treh madjarskih komitatih so Madjari dosegli večino. Protisemitska stranka Cuso jc imela največ uspehov v severni Moldaviji, v severni Besarabiji in Bukovini. Socialisti imajo pa sklenjene večine v Bauatu. v dveh erdeljskih okrajih, v Černovicah in v južni Bukovini, posebno v (smailu, dočim imajo komunisti večino v erdeljskih in banatskih industrij, centrih. sko stranko in 32 mandatov za stranko tttihad, dočim je opozicija dosegla 23 mandatov, nacionalisti 8, neodvisna stranka pa 15. Iz 12 volivnih okrožij še ni rezultatov. Senatne volitve bodo 11. junija, parlament pa se sestane 20. junija. —■ Vlada Sidki paš" ic stabilizirana za nedoglcdon čas. Izgredi v praškem parlamentu Praga, 2. junija. Ig. V praški senatni zbornici je prišlo danes do velikih komunističnih kravalov, ko se je zahtcvnlo, da se komunistični poslanec Major izroči sodišču. Poslanec Major se je. kakor znano, aktivno udeležil komunističnih demonstracij v Košulicah. Drobne vesii Ncw York, 2. junija. AA. Na obali Gravescn-da so našli rešilni pas s preko atlantskega parnika Tilanic. ki se je ponesrečil 15. aprila 1912, Lizbona, 2. junija. AA. Po poročilu finančnega ministrstva, bo Portugalska uvedla novo valuto na zlati osnovi. V lo svrho bo stabilizirala sedanji tečaj eskuda, v razmerju do angleškega funta, En funt bo 108 eskudov. Atene, 2. junija. AA. V Tesaliji in Makedoniji so nevihte in toča napravile veliko škoefo. Nekaj hiš je porušenih. Utonila je neka rodbina 5 oseb. Berlin, 2. junija. AA. Tu je bila otvorjena mednarodna konferenca /a stanovanjsko kulturo in za regulacijske načrte. Zastopanih jc mnogo držav. Spored procesije pii Sv. Petru v Ljubljani na praznik sv. Rešnjega Telesa. Ob 5 slovesna sv. maša, po kateri se ob 6 razvije procesija po Sv. Petra cesli v Školjo ulico čez most na Poljansko cesto, kjer jc pri Joscphinu-mu prvi blagoslov. Na Krekovem trgu pred Perda-nom je drugi blagoslov. Od tu se pomika procesija čez zmajski most na Sv. Petra in na Vidovdansko cesto, kjer jc tretji blagoslov pri Zavetišču sv. Jožeta. Od tam gre v Vrhovčevo ulico na Jegličevc cesto, kjer je četrti blagoslov pri Sarabonoveir vrtu. Vrsta: 1. Podružnice z banderi. 2. 'Župnijski, bandero. 3. Šolski otroci iz Hrušice, Most in oc Sv. Petra. 4. Otroci iz Marijanišča. 5. Gluhonem-niča. 6. Prosvetno društvo z zastavo. 7, Moške Marijina družba z zastavo. 8. Bratovščina sv. Reš-njega Telesa. 9. Marijina družba za žene. 10. Mari. jina družba za dekleta z zastavo. 11. Bclooblečen otroci. 12. Pevci. 13, Najsvetejše. 14. Odličnjaki občinski zastopi, 15. Vincencijeve konference. 16 Drugo občinstvo, Ko se vrne sv. Rešnje Telo v cerkev, je takoj tiha sv. maša pri stranskem oltarju; med mašo darovanje sveč. Po končanem darovanju sv. maš? z blagoslovom. Ob pol 11 zadnja sv. maša. P0SETITE KAZSTAVO CENTRALNEGA PRESBIK0JA V JAKOPIČEVEM PAVI LJ0NU! - VSTOP PROST! »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦c«-«-0 ♦♦♦♦•*»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦«»♦•♦♦ ♦♦♦♦-»»♦ Občinske volitve na Španskem Madrid, 2. junija. AA. Notranje ministrstve objavlja provizorne rezultate nedeljskih občinskil volitev na Španskem Združeni republikanci in socialisti so dobili 1645 občin, republikanski desničarji 757, monarhisti 201 občino, radikalni socialisti 301, avtonomna republikanska zveza 461, katoliki 47, neodvisni 334 in radikalni republikanci S38. Madrid. 2. junija. AA. Pri občinskih volilvah v Španiji je dobila republikansko-socialistična zveza 1645 mandatov, monarhisti pa le 555. Volili so večinoma na deželi. Zasega cerkv. imetja v Španiji 1 Madrid. 2. junija. AA. Španski kabinet je sklenil znižati špansko armado v Maroku za 560C mož. S tem ho prihranil letno 14 milijonov pezet. Končno ic odredil, nnj se v osmih dneh popiše ts» cerkvena imovina v Španiji. Muslimani grozijo Italiji London, 2. junija, os. Reuter poroča iz Bom-baya, da jc vseindski kongres muslimanskega kali-tata z velikim navdušenjem sprejel resolucijo, v kateri najodločnejše obsoja grozodejstva, ki so jih zagrešile italijanske okupacijske čete v Tripolita-niji in osobito v Kufri. V resoluciji sc pozivajo vsi muslimani na bojkot italijanskega blaga. Pričujoči so prisegli, da bodo to resolucijo izvedli širom muslimanske Indije. Voldemaras - veleizdajalec Kovno, 2. junija. AA. Državni pravdnik je obložil bivšega predsednika litovske vlade Voldema-rasa velcizdajc. Vrhu tega ga toži zaradi poneverbe. Organizacija medn. zračnega prometa London, 2. junija. AA. Lord Amulree otvori jutri 19. zasedanje mednarodne zrakoplovne komisije. Zasedanje bo trajalo do sobote. Na dnevnem redu so važna vprašanja zračnega prometa. Razpravljali bodo med drugim o potrebi mednarodnega varstva javnih interesov. Na petkovi seji komisije bo govoril ministrski predsednik Macdonald Obisk letal Zagreb, 2. junija, ž. Jutri prispe v Zagreb skuoina najmodernejših težkih letal, ki obišče Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo. Na letališču v Bo-rongaju jim prirede svečan in prisrčen sprejem. Ta skupina sestoji iz petih bombnih letal in je odpotovala danes zjutraj iz Pariza. V Zagreb bo prišh preko Italije. Aricbaisna zveza Ljubljana Cabar Ljubljana, 2. junija 1931. Odkar je bil okraj Cabar priključen dravsk banovini, se ta gospodarsko znatno dviga. Le prometne zveze Gabra z zunanjim svetom so bile zelc šibke. Avtobusno podjetje Zbačnik , ki jc do sedaj vzdrževalo zvezo med Velikimi Laščami in Loškim potokom, je zaprosilo za podaljšanje tc projje do Ljubljane na eni strani, na drugi strani pa dr Cabra. Danes se je vršila prva poskusna vo/nia n; tej progi. Vožnja iz Ljubljane do Cabra je znašala tri ure in pol. Proga vodi po zelo dobrih cestah, razen v zadnjem delu, kjer se zato stopnjuje romantičnost vožnje po smelih serpentinah navzdol k Gabru. Vozili red bo približno le-ta: odhod iz Cabra ob prihod v Ljubljano ob 8 zjutraj. Odhod i/ Ljubljane približno ob 4 popoldne (pozimi prej), prihod v Cabar tri in pol ure pozneje. Nova avtobusna proga bo vezala Ljubljano, Velike Lašče, Žle-bič, Sodražico, Loški potok. Drago, Travo in Cabar Belgrajske vesii Be.lgrad, 2. junija. A A, Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za pravosodje in po zaslišanji predsednika ministrskega sveta predpisal in pro glasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o javnih beležnikih (notarjih). Belgrad, 2. junija. AA. Nj. Vel. kralj jc predpisal in proglasil zakon o spremembi predpisov člena 471 zakona o prevzemu zasebnih nenrimičnir za splošne narodne potrebe z odškodnino (ekspro-priacijd) z dne 15. marca 1866, in izprememb z dn« 17. januarja 1896. Belgrad, 2. junija. AA. S sklepom prometnega ministra so premeščeni: Josip Jclnikar, uradnik ■ HI/3 iz Trbovelj na postajo v Maribor, Josip Vcr-! hovc II1/2 iz Reznega dola v Jaršc-Mengeš, Frančišek Lavrec, šef postaje Rimske Toplice, pa za šefa postaje v Poljčanah. Belgrad, 2. junija. AA. Na povabilo nemškega j higienskega društva je odpotoval v Draždane dr. llija s t m p a r , da tam organizira razstavo 1 higienske \£",i. ki jo priredi nemt*ko društvo. Dnevna Koledar Sreda. 3. junija. Klotilda. Novi grobovi >J< V Slov. Bistrici jc umrla |>o kratki, toda te/.ki bolezni ga. Leopoldina Sliger v 76. letu svoje d<«bc. Blaga |*>kojniču je uživala vsepovsod ugled iu spoštovanje. Bila jo \/orna mati in gospodinja ter vneta jiodporuica rcvc-žev. Pogreb dragi? raujkc bo danes ob (ti i/, hišo /ulosti. Blugopokojni svetilu večitu luč, težko prizadeti rodbini naše, globoko sožalje! i" V Preski pri Medvodah k' umrla gospa Jerica N o v 1 j a n , soproga pekovskega mojstra in gostilničarja iz Medvod. Pogreb jo bil 81. maja. Istega dne so pokopali tudi goslilmičarja Mateja Oblaka iz Preske. Svetila jima večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Poročila sta se 1. junija v št. Rupertu g. ,Tože. Novak iz Straže iu gdčna Ivana Žnidar iz Brinja. Novoporočeneeimt, ki sta agiliia in zvesta člana naših društev, želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Poročila sla se v Glini g. geonieter Tone Bauer iz Fare iu gdčna Jelka Debičeva, učiteljica v Glini. Posetnikom veiesejma priporočamo ogled in nakup manufakturnega blaga pri znani specialni tvrdki NOVAK v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 15 (nasproti Nunski ccrkvi) Solidne cene! Dobro blago! Velika izbira! Ostale vesSi — Romanje na Trsat .se bo letos zopet vršilo v dneh od li. do 10. avgusta (praznik in nedelja). Vozila bosta dva posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora. 1'cdrobnosti bodo v kratkem objavljene, ludi zadnji rok za prijavo bo natančno določen, ker se zadnji hip radi reda prijave brezpogojno ne bodo več sprejemale. Sodelovala bo predvidoma tudi lastna godba na pihala. Organizacijo jc na željo mnogih sprejela ludi to pot Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3 (nasproti mestnega kopališča). — Nova avtobusna proga. Od I. t. m. dalje je pričelo nvtopodjetje Pečnikar redno obratovati na progi Ljubljana—Grosuplje—Dobre- ..polje—Zvirče in obratno. — Odhod iz /.vire ob •,(1.10 zjutraj, prihod v Ljubljano ob 7.0. Odhod iz Ljubljane ob 13.30 pop., prihod v Zvirče ob 17.40. — Triglavski dom nn Kredarici bo v slučaju lepega vremena odprt in oskrbovan vsako soboto in nedeljo. — Izredni »lični zbor društva politično-uprav-nih uradnikov v Ljubljani se bo vršil 7. junija (nedelja) ob H) dopoldne v Ljubljani (zadnja soba restavracije Slon). — Prva glavna skupščina pog. poštarjev. Dne 14. t. m. se vrfid v Belgradu na tamošnji poštni direkciji prvi občni zbor pokojninskega fonda pogodbenih poštarjev za vso Jugoslavijo. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem pog. poštarjem od 12. do 20. junija I. 1. četrtin sko vožnjo. Vse podrobnosti in navodila za ta prvi prepotrebni korak naših pridnih podeželskih poštarjev, bo natančneje pojasnil njih strokovni list Ugovorni poštar-:, kateri v kratkem izide. Novi organizaciji želimo obilo sreče in uaprgdka. Ako še niste - pa boste prepričani, da je vodilna tvrdka za gramofone in plošče A. Rasberger — Jugo-sport, r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 34- — Velika ruska loterija. Prvo žrebanje loterije Zveze združenih ruskih oficirskih društev v kraljevini Jugoslaviji se vrši nepreklicno pod kontrolo državnih organov v ponedeljek, 15. junija ob 3 popoldne v dvorani Ravnateljstva državnih dolgov v Belgradu. Zveza se najtopleje zahvaljuje vsem društvom, ustanovam in osebam, ki so mu nudile pomoč v izvedbi te človekoljubne akcije, in prosi vse one, ki so prejeli srečke, da blagovolijo do zgoraj omenjenega datuma napraviti obračun za prodane srečke, kakor je to natančno razloženo v prejemnik pismih. Ker ima loterija dvoje žrebanj in velja vsaka srečka za obo žrebanji, se lastniki srečk opozarjajo, da hranijo srečko šc za drugo, glavno žrebanje, ki se bo vršilo nepreklicno 15. decembra t. ]. V glavnem žrebanju bo izžreban ined drugim tudi dragocen dar Nj. Vel. kralja, dragoceni dar%i številnih dobrotvo-rov, kakor tudi dobitki in premije v skupni vrednosti 350.000 dinarjev. Rezultat prvega žrebanja bo objavljen 22. junija 1. I. Službena lista bo. poslana vsem ustanovam, društvom in osebam, katerim je pisarna loterijo poslala srečke, dn pa vsem, ki so nudili svojo pomoč pri tej clovekljubni akciji. Vsak lastnik srečke lahko brezplačno dobi službeno listo, ako pošlje Pisarni oficirske loterije, Belgrad, Obiličev Vijenac 30, ua doposnici svoj točno in čitljivo napisan naslov. — 250 Bclgrajčaiinv v Splitu. Te dni .je prispelo v Split s posebnim vlakom 2o0 belgrajskih izletnikov. I/,let je organizirala Jadranska Straža. Belgrajčani so ostali v Splitu Iri dni. — Proračun inesta Splita. Pravkar je bil končan splitski mestni proračun za leto 1931. Proračun znaša 30 milijonov Din. Stroški znašajo 28 milijonov, izredni stroški -1,006.000 Din, Investicije pa 2,500.000 Din. — Težka avtomobilska nesreča. Preteklo noč se jo na cesti Koprivnica—Varaždin pri vasi Trno-vec pripetila težka avtomobilska nesreča. Pozno v noč se je peljalo v osebnem avtomobilu iz Varaž-dina sedem oseb. šofer, ki je vodil avto, je bil nekoliko okajen in je vozil z največjo hitrostjo. V trenutku pa. ko je avto dosegel svojo največjo možno hitrost, je Izpustil i/, rok krmilo. Avto je zavozil v cestni jarek in se prevrnil. Precej pri-lelnu Sofija Jurinec jo bila na mestu mrtva, trije potniki pa so dobili tako težke poškodbe, da so kronika jih morali prepeljati v varaždinsko bolnišnico. Ostali s šoferjem vred pa so dobili le lažje poškodbe. — Nova kuharska knjiga (brezmesna — vegetarijanska). l*revrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, a v zdravstvenem oziru napredek pomeni najnovejša kuharska knjiga: Prehrana po aovih zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. ISirclier-Benner-ja iu po zbirki kuharskih zapiskov (receptov) ge. Berle Brupbacher-B'uxihcr v Ziiri-chu, priredila Štefanija lliunek, učiteljica gospodinjstva, 2-34 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena Din 30.—, vezana Din 40.— Poleg mnogih nemških zdravnikov propagira znani švicarski zdravnik dr. Uircbner-Bemier žo nad 80 let z največjim uspehom nauk o prehrani brez mesa, pripravljeni po načinu, ki ustreza sedanjemu stanju vede o prehrani človeštva, (hi dokazuje, da jc v naši dosedanji mesni prehrani mnogo slabega, naravnost usodnega in da moramo marsikatero bolezen ali prerano smrt pripisati na rovaš napačne prehrane. Sploh si je današnja moderna medicina ta nauk zelo osvojila in ga žc tudi naši domači zdravniki priporočajo pri raznih obolenjih. V 323 zapisih, ki so vsi skrbno preizkušeni, lahko pripravimo jedila, ki odgovarjajo vsem zahtevam •zdrave, popolne človeško prehrano. Sledi navodilo za peko kruha, preprosti jedilnik (za vsak mesec 4 vzorci), dalje obširnejši jedilnik s pičlo presno zelenjadjo ter kratka razprava o presni (uekuhani, surovi) hrani. — Kaj Odol vse zna! Odol zobe ne le cisti in jih obdrži zdrave in bele, marveč jih varuje tudi pre«! gnilobo. On čisti in osvežuje usta, obdrži zobno meso zdravo in ga varuje velike mehkobe. Dihu da prijeten vonj. Pohvalna lastnost, ki jo poseduje samo Odol je, da prodre s svojimi antiseptičnimi elementi sluznico ustne votline in jo obvaruje ure dolgo pred nevarnimi vplivi bakterij in pred razkrajanjem, katero — če ne uporabljamo nobenega protisredstva — neizogibno uniči zobe. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v pnsih, pljučnih boleznih, škrofu.Iozi iu ruhi-tisu, povečanju zuščitne žleze, tvorbi golše jc veliko važnosti ureditev delovanja črc.v r. uporabo naravne Franz-JoscL-grenčice. kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih. da so s »Franz»Josef«-\odo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, nc da bi se bila pojavila pričakovana diarejii. — »Franz-Josef«-grenčica sc dobiva \ lekarnah, drogerijah in speccri j škili trgovinah. RIO-ZAJTERiT čaj, surovo maslo, med, jajcc v čaši in kruh Din 6.—. Zvečer zopet ANANAS BOVLA čaša Din 5.—. Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze 31. maja jc bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Ta občni zbor je bil značilen zlasti z dveh vidikov. Podal naj bi sliko, kako se jc uveljavila naša krščanska delavska strokovna organizacija v sedanji gospodarski krizi. V tem pogledu je zelo nazorno naslikal razmerje med delavstvom in podjetniki glavni strokovni tajnik Peter Lombardo. Poudaril jc, cIm so hoteli podjetniki obstoječo krizo izrabiti v to, da bi dosegli na eni strani poslabšanje obstoječe socialne zakonodaje, ua drugi strani ! pa, da bi izprcmenili kolektivne pogodbe iu na da bi znižali delavske plače. Jugoslovanska strokovna zveza jc odločno posegla v te boje in podvzela potrebna sredstva, da se ne bi ohranilo le sedanje stanje v pogledu socialnc zakonodaje, ampak da bi se šc spopolnilo s tem, da se izvede zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti, kakor predvideva zakon o zavarovanju delavcev. Sodelovala je tudi pri akciji, ki gre za tem, da se reorganizira zavarovanje za slučaj brezposelnosti, ker ne odgovarja dejanskim potrebam. V podjetjih, v katerih so bile odpovedane kolektivne pogodbe n. pr. TPD, KID. na Jesenicah, jeklarna v Guštanju, jc uvedla s tovariškimi organizacijami pogajanja iu se trudila, da bi obdržalo delavstvo vsaj vse pravice, ki jih obsegajo stare pogodbe. Pogajanja še niso zaključena. Posredovala je tudi. da bi se ne izvršile redukcije delavstva v posameznih podjetjih. Ce so pa bile neizogibne. da bi se ščitil socialno šibkejši. Kar se tiče članstva. JSZ sicer ni napredovala, kar je umljivo pri sedanjih težkih razmerah, vendar pa je obdržala dosedanje število. Napravila je celo korak naprej v pogledu notranje konsolidacije s tem, da se je skrčilo število neredno plačujočih članov na 2%. Število celokupnega članstva znaša nekaj nad 4000. Delegatov je bilo nad 80. Vsa poročila so zasledovali pozorno in kritično. Daljša debata se je vnela pri vprašanju odnošajev I. del. konsum-nega društva do JSZ. Vsi govorniki so poudarjali, da mora biti v bodoče tako razmerje, kakoršno mora biti razmerje delavskega zadružništva do delavske strokovne organizacije. Daljšo proučevanje je doživel (udi predlog o obvezui ustanovitvi fonda za brezposelnost in podpornega fonda. Slednjič sc jc sklenilo, da se ta predlog obravnava še na članskih sestankih in ustanovi tam, kjer so podani pogoji. Pri slučajnostih je podal na prošnje delegatov g. dr. p. *ngelik Tominec glavna načela, ki naj bi veljala v gospodarstvu iu družbi v smislu delavske okrožnice Leona XIII. G. I rance Terscglav, načelnik kluba krščanskih socialistov v Delavski zbornici, p jc podal nazorno sliko o delovanju zbornice in o sodelovanju zastopnikov JS/. v tej instituciji. Zbor je sprejel več resolucij in sicer: 1. Zaščita socialnc zakonodaje mora ostati neokrnjena. 2. Izvede naj se zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. 3. Reorganizacija brezposelnega zavarovanja jc nujno potrebna. V upravi naj se uvede čim večja avtonomija in odpravi naj se brezpotrebni biro-kratizem. 4. Izvede naj se sanacija zavarovanja rudarjev potom države. 5. Izda naj se vendar enkrat pravilnik, s katerim se bo zboljšal položaj tobačnih upokojencev. 0. Obni zbor je odločno proti delitvi delavskih zbornic po poklicih. 7. Brezposelnost sc da omejiti le na ta' način, če privatniki in država naročajo svoje potrebščine v domačih podjetjih. 8. Vsemu krščanskemu delavstvu je potrebna duhovna skupnost. V ta namen jc dolžnost vsakega člana in pristaša, da je pospeševalec in naročnik delavskega časopisja, zlasti Delavske pravice«. 9. Delavstvo si more zboljšati svoj položaj le s leni, da se bori za svoje pravice organizirano. Zato jc njegova dolžnost, da stopi v organizacijo. Pri volitvah je bilo izvoljeno sledeče načel-stvo: Srečko Zunler, Jože Rutar, Milan Valant, Jože Langus, Alojzij Burkeljc, Jože Gostinčar, Henrik Satler in Damis Lah, v nadzorstvo pa: Dr. Aleš Stanovnik, Anton Jež, Oskar Šifer, Jože Baš, France Kordin in dr. joško Pokorn. Občni zbor, ki jc trajal od 'A 11 do 'A3 popoldne, je pozdravila ludi Kršč. socialna zveza železničarjev v Brnu in delavski poslancc Cufik Marthor Radio Programi Kadio-Ljubljaita i Sreda, 3. junija: Opoldanski program odpade. 18 Salonski kvintet. — 10 P. dr. R. Tomincc: Portreti iz svetovne literature. — 19.30 Dr. Preobra-ženskij: Ruščina. — 20.00 Operne arije poje g. St. Ivelja, član ljubljanske opere. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Čas, dnevne vesli. Četrtek, 4. junija: 10.30 Prenos procesijc sv. Rešnjega Telesa (stolnica). — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. — 12.15 Plošče (jugoslovanska glasba, šlagerji). — 15,30 Kvartet mandolin in kitar. — 16.00 Pravljice za odrasle, pripoveduje gdč. A. Kovačič, pri klavirju g. M. Lipovšek. — 16.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 17.00 Salonski kvintet. — 20.30 Pevski dueti za sopran in tenor: gclč. Majdičeva in g. Jože Gostič, solista ljubljanske opere. — 21.15 Šlagerje poje g. Mirko Premelč. — 22.00 Salonski kvintet. — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi t Četrtek. 4. junija. Belgrad: 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 20.30 Ljubljana. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. 20.30 Ljubljana. — Bu-dapesi: 10.00 Prenos ir. Bazilike. 12.00 Koncert opernega orkestra. 18.15 Vojaške pesmi. 20.00 Mozartov koncert, nati ciganska glasba. — Dunaj: 10,15 Vokalni koncert. 11.05 Ljudska glasba. 18.45 Klavirski kvintet. 20.00 > Čarostrelec«, opera, \Ve-ber. 22.30 Večerni koncert. — Milan: 13.00 Plošče. 17.00 Popoldanski konccrt. 19.15 Pestra glasba. 20.45 »Manon Lescant«, opera, Puccini. — Miihl-acker: 11.15 Procesi sv. Rešnjega Telesa. 16.30 Popoldanski koncert. 19.45 Narodne himne. 20.30 »Srce v razvalinah«, igra. 21.10 Komorni večer. 22.25 Plersna glasba. — Praga: 19.30 Brno. 20.45 Plošče. 21.00 Simfonični koncert. 22.25 Koncert. — LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. 3. junija, sreda: ZAPRTO. OPERA. Začetek ob 20. 3. junija, sreda: VEČNI MORNAR. Red E. ■1. junija, četrtek: ŽIDINJA. Izven. Gostuje Marij Šimenc. 5. junija, petek: Simfonični koncert v Unioiiski dvorani. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 3. junija ob 20. uri: LABIRINT. .Ah. B. Kuponi. Četrtek, 4. junija: ZAPRTO. Petek, 5. junija. Zaprto. Iz društvenega življenja XXXI. redili občni zbor Trgovskega društva »Merkur za Slovenijo v Ljubljani so bo vršil \ torek, dne '). junija 1. I. ob pol 20. uri v mali /.borov a Inici Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnov u ul. 10. Dnevni red: I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovuine, članarine in pristopnine za leto 1031. Samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne i predloge je. naznanili pet ostajo. Reševalca slu prihitela z avtom. Najprej sta .skušala sipruviti staro ženo z umetnim dihanjem k zavesti. Nato pa sta jo naložila na avto in naglo odpeljala v bolnišnico. Nn internem oddelku so storili vse, du so ženici ohranili življenje. Je pa zelo vprašljivo, če je Konschekova postala žrtev uhaja-jočega plina, ni izključen kak drug vzrok njene nesreče, mogoče jo je zadela srčna kup. Stanje Konsche.Kovc je bilo proti večeru še slabo, pričakovati pa je, da jo ohranijo pri življenju. * 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se jutri zanesljivo udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici skupno pod društveno zastavo. Društvo se zbere pred 8. uro zjutraj v Rokodelskem domu, odkoder gre do glavnega vhoda šenklavške cerkve, kjer se uvrsli v procesijo. Trdno upamo, da ne bo manjkalo nobenega društvenika pri slovesni proslavi v čast božjemu Zveličarju. 0 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v dneh od 7. do 14. junija razstavo cerkvenih paramentov in posodja. Razstava je prva te vrste pri Slovencih in bo spravila na dan mnogovrsten zgodovinski material, ki še nikjer ni pu-bMciran. Nameščena bo v škofijskem dvorcu in bo vsebovala mnogo prav zanimivega na svojem polju. Vabimo vse, ki se zanimajo za umetnost, kulturno zgodovino, vezenine itd., da razstavo posetijo. Tudi šole naj bi pri svojih izletih obiskale to ve-lezanimivo razstavo! 0 Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo sporoča članom prosvetnega društvu kakor ludi članom in članicam fantovskega in dekliškega odseka, da se udeleži kakor vsako leto tudi letos farne procesije trnovske na praznik sv. R. T. Društvo se udeleži procesije pod farnim banderom sv. Janeza Krstni- kem Stradonu št. 11. Društvo za gradbo Sokol-skega doma v Dermotovi ulici v Spod. šiški za gradnjo enouadstropuega društvenega doma. Mijo Tavzes, višji sodni oficial v Ljubljani, za gradnjo enonadslropne hiše na parceli 106/1 ob Sta-ničevi ulici. Trgovki Snoj Franja in Terezija za gradnjo enonadslropne hiši? na parceli 104/4 ob Slaničevi ulici. Podjetnik Jerko France s črnuč za gradnjo skladišča na parceli 70/1. Športni klub Priniorje za gradnjo tribune na njegovem igrišču ob Dunajski cesti, in sicer provizorično za dobo, kolikor traja najemninska pogodba /. mestno občino, ker jo travnik lasi občine. Štebi Amalija, hišna poseslnica v Mišičevi ulici 4, za gradnjo nadzidka verande in napravo prizidka terase. Nadalje se je principielno dovolila gradnja Štirinadstropnega poslopja trgovske akademije na vogalu Bleivveisove in Gregorčičeve ulice. Nadalje se je dovolila izvršitev hišnih kanalizacij sledečim posestnikom: Rudnik Josip v llradeckega vasi, Andlovic Hinko v Kopališki ulici, Battelino Angelo ob Celovški cesti, Hočevar Slavko ob Celovški cesti, Plivelič bili ob Celovški cesli, Može Franc, Pot v Rožno dolino, Taškar fvan ob Celovški cesti. Ljubljanski velesejem za kanalizacija sejmišča, ki jo pa izvršena, iu Zupančič Ivan ob Celovški cesti 81. Nadalje je magistralni gremij sklenil, da se izdajo sledeča uporabna dovoljenja: Accetlo Terezija za zasilno pritlično hišo ob Ižanski cesti, Uruhu Maksu za uporabo enonadstropno hiše ob Gubčevi ulici, Reberniku Francetu za delavnico ob Komenskega ulici 21, šubic Miri za izvršene adaptacije v njeni hiši v Kosovi ulici, Mahkoti Antonu za uporabo enonadslropne hiše ob Zeleni poti, Legatu Janezu zn enonadstropno hišo v Slaničevi ulici, Kržiii Mariji zu dvoriščno stanovanjsko poslopje ob Ižanski cesli, Podkrajšek Mariji za vrhnjo lopo na 1'rulah 11, dr. Dularju Milanu in Dular Lojzetu za Irinadstropuo hišo v Dvor-žakovi ulici. Sklene se, priporočali mestnemu občinskemu svetu prošnjo g. Krušiča Karla, zvonarskega mojstra, da se mu podeli meščanstvo. ka. Pozi vi jemo vse člane, da se je zanesljivo udeleže. 0Delcgati udruženja rez. častnikov in bojevnikov, ki potujejo v Francijo na povabilo francoske vlade, pasirujo naše mesto dne 3. t. m. ob 20 zvečer. Gospod komandant divizije je odredil sprejem z godbo Dravske divizije. Pododbor udruženja Ljubljane naproša vse odbornike in ostale rezervne oficirje, da prisostvujejo sprejemu in pozdravu delegatov. 0 Gajeva uliea, in sicer od Dunajske ceste do Beethovnove ulice mimo novih zgradb Pokojninskega zavoda bo do nadaljnega zaprta za tranzitni promet. O Nova peš-pot na Ljubljanski »rad. Nova peš-pot na Grad? Kje pa je? Ali veste, kje je Strma pot? Najbrž še ne veste. Ali veste, kje je Slreliška ulica? Ljudski dom? Dečji dom? Med Dečjim domoin in Turkovo gostilno sc vam odpre — proti jugu — zelo liha in samotna pot, kakor nalašč za utrujene živce, to jc Strma pot. (No, pa ni take sile!) Naredite po Strmi poti kakšnih sto, korakov do vile dr. Sajovica; tu zagledate — na desni — omenjeno novo pol. Osem betonskih stopnic dela prehod s Strme na novo pot. Kako jo bomo imenovali? Marguttijeva? (G. Margutli je brezplačno odstopil svet, za kar smo mu vsi, ki bomo po tej poti hodili, od srca hvaležni!) Dviga se nova pot res precej strmo, 110, zato imamo pa tudi za vsak meter, ki se zanj vzpnemo, čudovitejši razgled. Od nikoder hitreje ne zagiedaž Kamniških planin in Karavank. Fotografije s te nove poti bodo spet nekaj novega. Pot je široka kaka 2 melra. Na levi ji je dal si. magistrat narediti lepo mrežno ograjo, iia desni imamo naravno seč. Razgledu preko te seči se ne moreš uačuditi. Na vrhu je še 10 betonskih stopnic in — v Regalije-vem gaju ste. Nič ni bilo treba ili za Gradom ob Gruberjevem kapalu, nič tam prahu požirati ali od avtov se v blatu dali dbrizgavati, kar lepo mirno ste se vzpeli, globoko ste zadihali in že sle sredi smrek in v senci. Že zdaj, ko je pravkar dovršena, je precej Ljubljančanov poskusilo ta novi vzpon ua Grad. Tudi otroci z lahkoto pridejo gori. Poskusite še Vi, 6e je še niste videli, (iolovo boste tudi Vi veseli tega novega okraska našega Gradu. SI. magistratu smo prav hvaležni, da nas je končno usli-fial, ko smo kakih pel let prosili za to zvezo med mestom in Gradom. — Zdaj bomo moledovali za brv čez Gruberjev kanal ob zatvornici, da bi iz Streliške ulice bili takoj na Golovcu brez dolgega ovinka preko Dolenjskega mostu. — Mali turist. © Nalivi v Ljubljani in okolici. Od ponedeljka popoldne se ponavljajo v Ljubljani in okolici močnejši nalivi, ki so povzročili, da je Ljubljanica s pritoki vred zelo narasla in ponekod dosegla robove brega. Najsilnejši naliv je bil v ponedeljek okoli polnoči. Ploha je trajala 15 minut iu so bile ulice na mnogih krajih popolnoma poplavljene. Na kulturah, travnikih in poljih plohe niso napravile nikako večjo škode, pač pa so zelo visoko travo pobile k tlom. 0 Zaradi cerkvene tatvine obsojen berač. Pred malim kazenskim senatom jo bil včeraj stari berač in tat Janez Kušar iz Mavčič pri Jezici obsojen zaradi poskušeno cerkvene tatvine ua 1 leto in 10 dni robijo. Kušar jo 1-1. maja prišel v frančiškansko cerkev in zač<'l z nožem jemati iz pušice nabrane milodare, osobito kovače. Bil je zasačen iu aretiran. Kušar je poskus tatvine zanikal in zatrjeval sodnikom, da je tam pri pušici molil in jedel kos krulia, ki ga je z nožem rezal . Kušar bo v sodnih zaporih praznoval 8. junija dva jubileju iu sicer "Oletnico rojstva in svojo trideseto kazen. 0 Epilog pretepa v Trnovem pred sodiščem. Zaradi prekoračenja silobraua je bil trgovski potnik France Z. obsojen včeraj pred malim senatom na šesl mesecev strogega zapora. Bilo je v ponedeljek 3. tuajit, ko je prišlo na Opekarski cesti do prepira med večjo skupino trnovskih fantov ter trgovskim pomočnikom S. in trgovskim jetnikom /.. Slednji je po prepiru bežal po Velikem slia-donu, za njim pa trije lautje. Zopet so se spopadli. Z. jo v skrajni sili prijel za nož 111 sunil v trebuh hlapcu Fr, Sotlerja, ki jo pozneje 10. maja zaradi dobljene rane umrl v bolnišnici. Z. se je zagovarjal, da je bil v silobranu. © Nezgode in nesreče. Ni dneva brez nesreč. Včeraj dopoldne je padel s podstrešja 4 111 globoko ključavničarski vajenec, 15 letni I rance Grošelj. Močno se je poškodoval po glavi iu le\ i roki. — V Pokopališki ulici št. 29 stanujoči posestnikov sin Janez Dovč je včeraj doma zapiral steklena vrata, ki so se nanj podrla. Dovč se je močno porozni po desni roki in je iskal zdraviliško pomoč v javni bolnišnici. — V bolnišnico je včeraj popoldne, prišel iz Trzina hlapec Karel Skrinjar. Neki posestnik ga jc precej (»plazil z dežnikom! -— Mehaniški vajenec Jakob Grujzur se je vozil z motornim kolesom po Novem trgu. Na vogalu poslopja Kmetijske družbe jc zadel s kolesom ob hodnik tako, da je /letel v hišni vogal iu se močno poškodoval na glavi. Obležal je na mestu nezavesten © Razne tatvine. Sin ve.letrgovca Božo l.nzie iz Prokuplja, luoravska banovina, je policiji prijavil, du mu je na nepojasnjen način izginila zlata damskn ura z bril janti, vredna 4.500 Din. Lazič je s svojim prijateljem obiskal več lokalov in se pozno v noč vračal na prijateljevo stanovanje. V Ljubljano je prišel na velesejin. — Policijskemu stražniku v pok. Potru Čoku, stanujočemu v Val. Vodnikovi ulici, Moste, je neznan tal odnesel cvetlični lonec /. lepimi nagelji. — V tovarni Pollak na Sv. Petra cesti zaposlenemu delavcu je neznan tat izmaknil iz suknjiča, ki je bil obešen v delavski oblačilnici tovarne, 220 Din gotovine. Bogojina v Prekmurju Podpisana se v imenu šolske mladine, ki je priredila svoj šolski izlet v Ljubljano in čez Brezje na Bled, prav iskreno zahvaljujeta za izredno gostoljuben in prisrčen sprejem, ki ga je bila povsod, kamorkoli smo došli na svojem potu, deležna. Da je majniški izlet tako vrlo lepo uspel in si je mladina vtisnila najlepše spomine na svojo pot ter sc poglobila v ljubezni do svojih sonarodnjakov tam preko Mure in Save, imava pripisovati široko-grudni ljubezni vseh činiteljev, ki sva se do njih obrnila in so nam vsem radevoljc ulregli, s čimer so le mogli. V prvi vrsti izrekava najtoplejšo zalivalo mestni občini ljubljanski. Razveselili so se naši otroci, ko jih je čakala na kolodvoru v Ljubljani delegacija mestnega načelstva, da nam olajša in oslajša ure našega bivanja v beli slovenski metropoli. Kako so se jim razjasnila lica, ko jim je mesto gostoljubno postreglo s hrano in stanom. Še več, otroci naj bodo deležni celo mladinskega koncerta R. K. Na čast Ljubljani in njenim zastopnikom bodi zabeležen ta veliki čin darežljivo gostoljubnosti napram otrokom s skrajnih mej Slovenije, Imenoma pa naj izzveni najina zahvala zastopnikom Pov. UJU v Ljubljani, kakor še posebno magistratnemu ravnatelju g. Sebeniku, ki nas je ljubeznivo vodil po Ljubljani in nam vsak čas stal s svetom in dejanjem ob strani, se zanimal za nas ves čas in bil pozoren celo na naš ponižen nastop v »Radio-. Tudi gg patrom frančiškanom se najljubez-niveje zahvaljujeva za njihovo gostoljubno naklonjenost in postrežljivost v romarskem domu na Brezjah. Ko smo prišli izmučeni na Bled skozi krasni Vintgar in vedrili okoli dve uri na blejskem kolodvoru, nas je s svojo ljubeznivo prijaznostjo izne-nadil ob jezeru, ko smo se podajali v čolne, g. ravnatelj Jelovšek. Odločil se je nas obdržati na Bledu in nam poslreči po svoji gostoljubni navadi. Vse nas jc povabil k sebi na dom, kjer nam je ponudil tečnega okrepčila in prenočišče nam je dal na Gradu. Dejanska ljubezen, ki smo je bili povsod v obilni meri deležni, bo zapustila sledo.ve najiskre-nejše hvaležnosti v srcih naših dobrih otrok. Vsem plemenitim dobrotnikom za vso ljubeznivo naklonjenost in postrežljivost, kličemo: Živeli! Povrni Vam tisočero dobrotno Nebo! Voditelja izleta: Oton Brelih, šolski upravitelj; Janko, Nep. Breznik, župnijski upravitelj. Pravst poletna pijača no sine sauio za kratko dobo osvežiti, da občutimo nato še večjo žejo in utrujenost, marveč mora istočasno tudi povečali našo odprrno silo, da lažje prenesemo poletno žejo iu utrujenost. S tem si burno ohranili eneržijo in živahnost enako za čas dela kukor tudi za odmor. Pri tem nam najbolje koristi Celje O Spored procesije presv. Rešnjega Telesa. Ob 8 slovesna sv. maša. Po sv. maši gre ob lepem vremenu procesija: O lavni Irg, Gosposka ulica, pred vojašnico kralja Petra; I. blagoslov. — Dečkov trg, Prešernova ulica, Kralja Pelra cesla na začetku Cankarjeve cesle; II. blagoslov. — Cankarjeva cesta, Krekov trg. pred poslajo; (II. blagoslov. — Krekov Irg, Aleksandrova ulica, Clavni Irg, pri Marijinem kipu IV. blagoslov. — Razvrstitev: 1. Križ, moški, deška okoliška osnovna šola, deška mestna osnovna šola, dekleta osnovnih šol, ki nimajo belili oblek, dekliška meščanska šola, gimnazija; Marijina družba, belo oblečene deklice, pevci. — II. Prva četa z godbo. — 111. Mestni magistrat (župan iu odborniki), okoliški občinski zastoji, upravno iu okrožno sodišče. — IV. Duhovščina z Najsvetejšim. — V. Okraj, srezki načelnik in komandant mesta, uradniki. častniški zbor, akademsko starešinstvo. — VL Druga čela vojske. — VIL Usniiljenke in ženstvo. — Ob event. izjjremcuibah bo ukrenil reditelj procesije g. kaplan Graufola vse potrebno. ■& Umrlo je meseca maja v Celju 29 oseb: 1 v mestu, 28 pu v bolnišnici. — Umrla je v ponedeljek dne 1. junija v javni bolnišnici 29 lelua Marija Koreuova, delavka v Zabukovcih. £1 Izlet na Brezje iu Bled 13. in 11. junija. Naročniki izkaznic, za posebni vlak na Brezje ia župnij Teharje, Vojnik, Laško, Sv. Marjeta, Loka, Radeče, Dol in Hrastnik dobe izkaznico v župuih uradih. Prijave se sprejemajo le do 8. junija, zato nc odlašajte. & Cvetlični dan drž. krajevne zaščite dere in mladine v Celju bo v soboto 6. junija. Prebitek je namenjen izključno ubogim otrokom. ■Gr Samomorilca so našli po štirih tednih. V nedeljo 31. maja so našli v grapi nad znanim Bobisulovini posestvom pod Anskim vrhom obešenega na drevesu 35 letnega brezposelnega delavca Autona Krajnca i/, Oaberja. Truplo jc bilo že. |JojJoluonia razpadlo. Krajnca so pogrešali žo od 5. maja. ■& Opozarjamo še enkrat ua »veliki umetniški užitek, ki ga bo nudil koncert zbora (Ionskih ko-zakov v četrlek, ua praznik presv. R. T. v mestnem gledališču ob pol 0 zvečer. sv Celjski šport. V uedeljo 31. maja bi so moral vršiti na tenis igrišču siv Celja v mestnem parku tenis turnir med SK Rapidoin iz Mari-bora iu SK Celjem za prvenstvo dravske banovine. Ker pa Rapid ui nastopil, jc s tem sewVla izgubil turnir v razmerju 9:0. S lem si j^"SK Celje osvojil prvenstvo dravske banovine v tenisu, ker ni nobenega kluba več v Sloveniji, ki bi mu mogel lo odvzeti. Grajali pa moramo nediscipliniranost in nesportsko obnašanje Rapido-vih igralcev, ki niso smatrali niti za vredno, da bi obvestili SK Celje o tem, da ne nameravajo nastopili, niti se. uiso oglasili po turnirju, kakor ila bi jih sploh ne bilo. — Na praznik ob pol 5 popoldne se odigra na igrišču SK Atletik pri Skalili kleli prijateljska nogometna tekma med SK Jadranom iz Ljubljane iu SK Atletik. Naše dijašlvo AKADEMIKI! Procesije Sv. Ucšnjega Telesa v četrtek v stolnici se udeležimo korporativno vsi! Nikdo naj no manjka! Vabljeni ludi nečlani naših akademskih društev in prijatelji. Zbirališče ob 8.45 zjutraj za stolnico. V četrtek zvečer od 10 do II ure bo v slol-uici molitvena ura za a k u d e ni i k o in gg. starešine. Pridite v čim večjem številu, du v občestveni molitvi utrdimo našo skupnost. (Vhod bo pri stranskih vratih ob semenišču!) Vabljeni tovariši akademiki in gg. starešine! — Akademska zveza. Zarjuni! Drevi ob 8 se vrši v drufetveiicin lokalu sestanek s-Zarjet, nu katerem predava tov. Drugo Ulagu, absolvent visoke šole zu telesno kulturo v Berlinu o športu. Predavunje bo zanimivo, zato sc ga udeležite vsi. Tovariši iz bratskih društev iskreno vabljeni. Naduljc Vas prosim, da se udeležite v četrtek, 4. I. 111., procesijo v stolnici. Zbirališče ob 8.45 za stolnico. Prinesite s seboj društvene trakove. — Predsednik, Kulturni obzornik Pričetki mednarodnega prava Te dni je izšla v iidaji juristične fakultete v Leipzigu knjiga ljubljanskega vseučiliškega profesorja dr. Viktorja Korošca o hetitskih »državnih pogodbah«-*. Delo nas uvaja v meddržavne in vazalne pogodbe hetitske države ter je za nas tem ranimivejše, ker so bili lletiti Indoevropejci. lletitska država z glavnim mestom tiattuša-5eni (145 km vzhodno od sedanje Ankare) je obstojala od XVIII. do XII. stoletja pr. Kr. in je spadala med velesile takratnega sveta. V razvalinah prestolice so v I. 1906—7. izkopali kraljevski arhiv (str. 1. op. L), v katerem so sc našli tudi važni diplomatski teksti. Predvsem je omeniti babilonski lekst mednarodne pogodbe, ki jo je leta 1292 pr. Kr. sklenil hetitski vladar Hattušiiiš III. z egipčanskim faraonom Ramzesom II.; egipčanski tekst pa je ohranjen v hieroglifskem napisu v Egiptu. Razen te so sklepali lletiti tudi druge mednarodne pogodbe, 11. pr. z Babilonci, katere teksl nam pa ni ohranjen (5). Dočim je pogodba z Egiptom sklenjena po načelu stroge enakopravnosti, ki se kaže v vsebini določb in v obliki, so lletiti sklepali pogodbe tudi z vazali, katerim so prepuščali posamezne dežele v upravo. * Dr. Viktor Korošec, Helliitische Staatsver-trage. Ein Beitrag zu ihrer juristisehen Wertung. Leipzig 1931. (= Leipziger rechtvvissenschaltliche Studien, herausgegeben von der Leipziger Juristen-Fakultiit, Hcft 60.) VIII118 str. velike osmerke. Nekoliko vsebine prvega lipa pogodb (pari-tetičnih): Med pogodbenikoma se ustvarja večno prijateljstvo, ki se izraža v pobratenju med vladarjema, njunimi sinovi in državama. Pogodbenika se medsebojno odrekata pravici do vojskovanja, si zagotavljata aktivno pomoč zoper zunanje sovražnike in notranje upornike ter prevzemata odgovornost za to, da bo po smrti enega pogodbenika zasedel prestol njegov legitimni naslednik (princip legitirnitete). Izredno važno pa je bilo v tedanji dobi vprašanje političnih beguncev. V pogodbi iz 1. 1292. si obljubita Hattušiiiš III. in Ramzes II., da si bosta medsebojno izročala politične begunce, oba pa zagotovita pogodbeno, da bodo tako izročeni deležni popolne amnestije (64). Avtor primerja to določbo s specialiletnim načelom (65) modernega meddržavnega izročitvenega prava (izročenega zločinca je mogoče sodno preganjati le radi delikta, radi katerega jc bila izročitev zaprošena in dovoljena). — Kulturno historično jc zanimivo, da je bila ravnopravnost pogodbenikov pri sklenitvi varovana na zunaj s tem, da sta si vladarja medsebojno doposlala pogodbene tekste, napisane — v klinopisni pisavi, v babilonščini — na srebrnih ploščah (60). Poleg pogodb z neodvisnimi državami jc pri Hetitih ohranjenih tudi več pogodb — avtor jih obravnava 16 — z državnimi vazali, ki jim je hetitski vladar prepustil posamezne dežele v samostojno upravo; mnogokrat si je skušal zagotoviti vazalovo zvestobo s tem, da 11111 je dal kako hetit-sko princezinjo za ženo (43 ss.). Avtor obširno anlizira posamezne določbe vazalnih pogodb (66). Vazal mora podpirali svojega vladarja v vojni, ga obveščati o zlih naklepih njegovih sovražnikov, varovati zaupano tajnost, iz- ročati politične begunce — dočim splošno sani ne more zahtevati, da bi mu hetitski vladar vračal njegove begunce. V neki izjemni določbi ugotavlja pisec predhodnico moderne belgijske atentatske klavzule (81). Odreja se tudi demilitarizacija nekaterih mejnih krajev (71). Zunanji znak vazalove odvisnosti je plačevanje davka; avtor navaja primere, da je obstojal davek v zlatu in dragih kamnih, lahko pa tudi v naturalijah, n. pr. v vinu. Vazal je bil lahko izjemoma ludi oproščen plačevanja davka (83). Izredno zanimivo pa je lo, kar navaja prof. Korošec o sklepanju in obveznosti pogodb. Tako paritetične kakor vazalne pogodbe so jjostale obvezne s prisego. Dočim pa pri parilelicnih pogodbah prisežeta oba pogodbenika, priseže pri vazalnih pogodbah Ie vazal. S prisego izreče stranka prokletstvo sama nad seboj, ako bo pogodbo kršila iu blagoslavlja sama sebe, če jo bo izpolnjevala. Sakralna sankcija leh pogodb sc izraža zlasti tudi v tem, da so polagali plošče /■ besedilom v templju pred božanstvo (100). Poleg teh sankcij uporabljajo vazalne pogodbe še drugo čisto etično — humano sredslvo, da bi zagotovile vazalovo zvestobo. V vsaki vazalni pogodbi navaja hetitski vladar najprej predzgodovino odnošajev dotiču-ega vazala do lielit .ke države ali dinastije. Avtor navaja posamezne primere, ki kažejo, da so vs,.« ta izvajanja lako usmerjena, da iz njih nujno s'edi, da mora bili vazal /c radi doslej prejetih dobrot hetitskemu vladarju hvaležen in zvest do gioba. Avtor smatra lo /a karakteristikuni hetitske miselnosti, ki sc v tem oziru prijetno loči od babilonske in asirske, za katero jc značilna krutost (31 ss.). Za publiciteto je bilo pri nekaterih pogodbah poskrbljeno z naredbo, da so se morale po večkrat na leto prebrati pred vazalom in zbranimi njegovimi vehkaši (101). V mnoge zanimive podrobnosti, o katerih avtor razpravlja, sc Iu ue moreni spuščati. Semkaj spada zlasti osrednje vprašanje, kako se je v tedanji dobi pravno konstituirala mednarodna in vazalna pogodba (dajatev — protidajatev, realni konlrakt ali vsaj realni momenti). Dalje spada sem vprašanje egipčanskih, sumerijskih in babilonskih vplivov na helitsko pravno miselnost. Omenim naj le še dejstvo, da se pojavlja v tem času že jezikovno vprašanje; vezalne pogodbe kažejo, kako so lletiti skušali poleg babilonščine — ki je bila takrat diplomatski jezik — in deloma tudi mesto nje uporabljati hetitski jezik v diplomatskih listinah. V skladu z moderno raziskovalno metodo črpa avtor direktno iz virov; deloma podaja tudi prevode važnejših citalov iz tekstov, ki so doslej objavljeni le v klinopisnih izdanjih. Dasi pa je potrebno, da je jurist sam vešč jezikov in klinopisni pisavi toliko, da samostojno uporablja originale, ostane za razvozljanje najtežjih filološkili problemov vendarle še navezan na sodelovanje filologov, kar pisec v predgovoru vestno in hvaležno omenja. Preglednost in uporabnost knjige zelo olajšujeta kazalo citiranih tekstov (8 stran i) in stvarno kazalo (4 slrani). Z veseljem pozdravljamo novo publikacijo kot odličen prispevek Slovencev in Jugoslovanov k mednarodnim raziskovanjem na področju orientalskih prav. Knjiga prinaša v marsičem nove rezultate, nam kaže pravno naziranje starega Orienta v povsem novi luči in tako glede mnogih modernih pravnih institutov potrjuje resničnost starega reka: »Nihil novi sub sole. F. B. Naš vel esejem Živahno življenje in vrvenje na velesejmu traja še vedno. Zanimanju kupcev je znatno in sc razteza na vse vrste blaga. l.ahko rečemo, da je povpraševanje znatno in /.nano jc, da je prišlo tudi že do znatnih zaključkov. Mnogo velikih predmetov, katerih cena gre do 10.030, žc nosi napis prodano. Velik interes zu velesejem se kaže v znat-nem ohiskll šol. Doslej je obiskalo velesejm % obrtnih, meščanskih iu kmetijskih nadaljevalnih šol. Predvsem je veliko zanimanje za izdelke strojne industrije. Povpraševanje je za šivalne in plc-tilne stroje, nadalje za ameriške in nemške hladilne stroje in za stroje za izdelovanje lesa in čevljarsko industrijo. Med drugimi omenjamo ludi, da jc zanimanje za galanterijske izdelke, ker smo se začeli osaraosvojevati, kajti fini usnjeni galanterijski izdelki so šc začeli iz.edlovati v zadovoljivi kvaliteti tudi pri nas. Velik interes jc za prenosne ventilatorje, ki pridejo v pošlev zlasti za mesarsko obrt. Tudi glede orodja za rezanje, pribijanjc in tiskala, imamo zabeležiti v domači industriji napredek, ker na velesejmu razstavlja svoje tozadevne proizvode domača tvrdka, katere sedež je v Slo-venjgradcu. Več zaključkov je bilo že v slrojih za električno avtomatično praženje kave in kavne mline. Upravičeno zanimanje vzbuja s svojimi izdelki trapistovski samostan v Rajhcnburgu, ki izdeluje zlasti čokolado in likerje. Domače tvornice keksov proizvajajo vedno boljše blago in tako sc polagoma osamosvojujemo tujega uvoza. Na velesejmu je razstavljena zanimiva patentirana statev za tkanje perzijskih preprog. Statev je jugoslovanski patent in omogoča ccneno izdelovanje preprog doma. V paviljonu K je poleg umetniške razstave in razstave radijske oddujne postaje v Ljub- Zborovanje slovenskega irgovsiva XI. redni letni občni zbor Zveze trgovskih greinijev se bo vršil v nedeljo dne 7. t. m. ob 9 dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Računski zaključek za 1. 1930. in poročilo pregledovalccv računov. 4. Proračun in določitev zvezne doklade za I. 1931. 5. Davčna obremenitev. 6. Telefonske prilike v dravski banovini. 7. Obrestna mera. 8. Resolucije. V soboto dne 6. junija ob 3 popoldne sc bo vršila v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani (Gregorčičeva ulica) predkonferenca zveznih delegatov, ki bo razjM-avljala o predlogih gremijev za občni zbor. Po dnevnem redu sodeč se bo zborovanje pečalo z vsemi našimi gospodarskimi vprašanji, lo prvo zborovanje slovenskega trgovslva v novi palači Trgovskega doma pomeni manifestacijo za uveljavljenje najvažnejših trgovskih zahtev in teženj, ki so v tesni zve/.i /. interesi vsega našega go-sjx>darstva. * Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani ima občni zbor 8. junija ob 10 popoldne v. prostorih Trgovskega doma. Dnevni red je sledeč: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Poročilo o društvenem delovanju s posebnim ozirom na informacijsko slu/bo in na prizadevanja pri insoN vencah. 0. Volitev odbora in nadzorstva, i. Nasveti in pritožbe. Društvo je lani svoj delokrog zelo razširilo in stoji sedaj /nova pred razširjenjem svojega delokroga z ozirom na reševanje insofveuc. Vpisi v trgovinski register: Kresal Pavel. dr. z o. z., Ljubljana (20.000 Din. Kresal Pavel, Setina Egidij in Poleušek l.ovro), Triglav-avto, d. z o. z , Bohinjska Bistrica (00.000 Din, Arh hrane, Arh Janez), Tehniški biro ing. Emil Ficdler, trg. agen-iura, Ljubljana. Vpis v /adru/ni register: Živinorejska selek-cijska zadruga v Novi vasi pri Rakeku, r. z, 7 o. z. Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini Revelant Danijeli, peka iii posestnika v Ouštanju, roka: L in 6 julija, nadalje n imovini protokolira-nega trgovca llotkota Alojzija v Žužemberku, roka 0. in II. julija, nadalje o imovini Kastelic Ele, trgovke v Novem mestu, roka 0. in 11. julija. Šport Borza Dne 2. junija 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so vsi tečaji z izjemo Curiha znatno popustili, kar je pri|>i&ovati mednarodni čvrsti tendenci za Curih. Promet je bil znaten posebno v devi/i Curih, ki je ostala nespremenjena, in Newyork. Vse zaključene devize jc dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključili tečaji.) Amsterdam 2276.50 bi., Berlin 1341.50-1344.50 (1343), Bruselj 788.05 bi.. Budimpešta 988.77 bi., Curih 1005 30 - 10(>S.30 (1090.80), Dunaj 70T.68 -796.6S /70=, London 275.14 bi., N'ewyork 56.235— 56.525 (56.423). Pariz 221.78 bi.. Praga 107.20- 168 (167.6). Trst 295.99-290.14. „ „ Zagreb. Amsterdam 2272—2278, Dunaj 795.08 -798 08. Berlin 1341.50 1344.50, Bruselj 78o.05— ?O0 05. Budimpešta 938.77 hI., London 274.74— 275 54 Milan 295 2<>7. Newyork 56.325 56.525, Pariz 220.78-222.78, Praga 167.20 168, Curih 1005.30 1008.30. ... Skupni promet brez. kompcnzacn jc znašal 5 I milij. Din. B-lerad Berlin 1341.50—1144.50, Budimpešta 987.25 - 990.27, Bruselj 791.68 706.68, Curih 1095.3 - -1098 3 Dunaj 786.55—789.55, London 274.74— 275 54 ' Nevvvork 56.3250 56.5250, Pariz 220.78-222 78' Pra-'a 167.20 -168. l ist 290.99-299.99. Curih" Belgrad <1.12. Pariz 20.20, London 23 075 Nevvvork 525.30. Bruselj 71.7225, Milan 2o 99 ' Madrid 46.30, Amsterdam J07.45, Berlin 122 3475 Dunaj 72.43, Stockliolin 138.20, Kopenha-eču"138 05. Oslo 138.05, Sofija 3.74, Praga 15.2675, Varšava 57.85, Budimpešta 90.05, Atene 6.70, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.07625, llclsingfors 12.95. Vrednostni papirji Državni papirji so radi nazadovanja dolarskih jiapirjev v inozemstvu nadalje padli. Prometa jc bilo malo, nekaj vec v Belgradu. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni pri znatnejšem prometu. Tudi industrijski papirji beležijo več prometa. Oslabela je osjeska Šečerana, učvrstila pa se jc v primeri z včeraj Trboveljska, ki je bila zaključena po 250 in 252. Ljubljana. 9% Bler. pos. aštele, silhuete, bronaste in marmorne slike v razstavi. Skupno je razstavljenih 251 slik. kijiov itd. Zastopani so tile umetniki: i:z Ljubljane: Cuderman Stane. Debelakov« Mira, Deržaj Kdo, Glolmenik Olaf, Gorše Franc. Elo lustln, Kralj France. Kralj Mura, kralj Tone, Lnpajno Adolf. Muleš Miha, Piišeanee Kida, Puteani Beuo, Robie Margit, Sajevic Ivan, Srarekar Hinko. Šantel Henrika, santel šaša, škodlcr Frun, šubic Mirko, šubie Rajko. Vav-jiotič Bruno, Vavpotič Ivnn, Zajee Ivan. Zupan Fran, /.upauec-Sodnik Anica, Klemončie Fran, Gaspari Maksim, koejančič Peter, Sni reka r Hinko iu Vavpotič Ivan. Nadalje so predstavljali H. Gaggern, Turn na Artn; Gorjup Jože, Kostan jfivica, Jcrak kari. Ptuj. Kokolj Miroslav, D. Lendava, Kos Ivan. Maribor. Košir Fran, Škofja Loku. Slav. Brod. Nupotnik Ivan. šoštanj, Pregelj Mira, Litija, Sirk Albert. Sv. Lenart, ščuk m Cvetko. Murska Sobota. Tesel Ferdo. Grundlov- št. Vid in Wunibold-Imstadt Ana, Crud llmelnik. Praštediona 950 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Kranjska ind. zaključek 308. Ruše 220 den. Zagreb. Drž. jiap.: 7% inv. pos. 86- 87, vojna škoda ar. 415-416 (412.25), kasa 414—415, 7. 413 den., 12. 414—415.50, S% Bler. pos. 89—89.50 (89), 7% Bler. pos. 80-80.625, 7% pos. Drž. hip. banke 83 bi., 6% begi. obv. 64—65, Tobač. srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 44 bi. Bančne delnice: Ravna gora 75.50 bi., Hrvatska 50—60, Katolička 33 den., Poljo 53-54, Kreditna 119-124, Union 170—172 (170), Jugo 71—71.25 (71. 71.25, 71), Lj. kred. 120 den.. Medjunarodna 67 den., Narodna 7700 bi., Obrtna 36—37 (36), Prašlediona 950-960 (955), Etno 105 den., Srbska 190.50 -191.50 (191). Industrijske delnice: Nar. žuni. 25—26 (25), Guttmann 128-130 (129), Slaveks 25-30 (25), Slavonija 200 den., Našice 750 bi., Danica 70—75. Drava 235 den., Šečerana Osjek 247.50-250 (255, 245, 250), Nar. ml. 18 bi., Osj. Ijev. 200 den., Brod. vag. 64-65 (64), Union 70—30, Vevče 120 den.. Isis 46.50-50, Ragu-sea 280 -330, Oceania 190—220. |adr. plov. 490-540, Trboveljska 252—260 (250, 252). Belgrad. 7% inv. pos, 86.50—87. agrarji 50— 51, vojna škoda 411—412 (6000 kom.), 7. 412-413 (200 kom.). 6% begi. obv. 64.52—65, 7% Bler. pos. 80—81. 7% pos. Drž. hip. banke 84 bi. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. Newyork: &% Bler. jjos. 84—So, 7"v Bler. pos. 78 do 80. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.30, Wiener Bankverein 15.15, Escompteges. 153. Zivno 81.75. Union 20.30, Aussiger Cliemische 119, Guttmann 14.50, Mundus 105, Alpine 14.6(1. Trboveljska 30.60. Kranj. ind. 39.50, Leykam 2.40, Rima Murany 36.50. Žitni fr« Položaj na žilnem trgu je ostal danes v glavnem neizprenienjen. Tendenca pa je dalje slaba. Cene so bile danes v primeri z včeraj neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica 78-80 kg bač. 185-187.50. bač. okol. Novi Sad 182.50 -185, bač. Sombor 170 — 172.50, bač. potiska šlep, gbč. in ban. Bega 190-192.50, gbn. 187.50-190. sr., slav. 78-79 kg 170— 172.50, sr. okolica lndjija 78 kg 175-177.50. slav. šlep 77-78 kg 167.50—170, koruza bač. ladja Donava. lisa iu Sava 102 104. -r. lndjija 103—105, sr. Sid 105-107, moka bač. 0 in 00 265-285, št. 2. 255 - 265, otrobi bač. 107.50-112.50. Tendenca slaba. Promet: 1 vagon pšenice, 3 vagone moke, 44 vagonov koruze. Sombor. Pšenica bač. potiska SO kg 190-195, bač. okol. Sombor 7S-79 kg 167.50-172.50, gbč. 185 -190, sr. 78 kg 167.50—172.50, slav. 78 kg 165-170, koruza bač. žel. prompt 100—102. junij 102- 104. fižol bač. pisani 130—140. moka bač. 0 in 00 265- 285, st. 2. 250 265, št. 5. 230—245, št. 6. 205-225, št. 7. 170 185, -I. 8. 120—125. otrobi bač. 110—113. Tendenca slaba. Budimpešta. Tendenca prijazna za pšenico, za koruzo siaba. Promet miren. Pienica junij 14.50 —14.60, zaklj. 14.60—14.61, koruza julij 13.51 — 13.59. zaklj. 13.55 13.56, avgust 13.83. zaklj. 13.78 13.81. maj ln32 12.56—12.62, zaklj. 12.65 12.66. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborskv A Co.. Dunaj.) Na Irg jc bilo pripeljanih 13.405 pršularjev in 2075 s peharjev. I/ Jugoslavije jih jc bilo skupaj 2955. (.ene: šjicharji I. 1.25 — 1.30. II. 1.15—1.25, kmečki 1.10 1.30, najboljši 1.35. pršutarji 1 — 1.43. Tendenca: Pršutarji iu š pehar j i so se pocenili za 5 grošev. Hmelj II. poročilo Hmeljarskega društva /a Slovenijo o stanju hmcljskih nasadov. Žalec v Sav. dolini, dne 31. maja 1931. Neugodnemu vremenu začetkoma spomladi jc meseca maja sledila prav visoka po-letna vročina brez izdatnih padavin. Stanje hmelj-skili nasadov jc neenako. Poleg takih, v katerih je trta zrastla že do polovice droga, se nahajajo tudi takšni, v katerih je trta dospela komaj 1—1 '.i m visokosti. Po bolhaču v nekaterih legah povzročena škoda jc že poravnana. Drugih škodljivcev do sedaj ni. Hmeljarji sc pečajo z nadaljnjim privezovanjem trt, s trebljenjem plevela in tu in tam tudi že z obsipavanjem. V našem zadnjem poročilu objavljena cenitev o množini šc neprodanega hmelja 1930 jc bila prenizka. V predprodaji sc plačuje po 8 Din za 1 kg. — Društveni odbor. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za tSJovenca«, •Donio- ljuba« m »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I |K>poldne in od 2 do 6 popoldne Tclefouska štev. 3030. ICVAI.rFTKACUSKE PLAVALNE TFKMF SK ILIRIJE. Nn prainik. I. t. m. V četrtek dopoldne «e bodo vršile v kopališču Ilirije kvalifikacijske plavalno tekme v svrho določitve postave za tekmo proti FTO s programom, kot sledi. Vodstvo sekcije določa zn start v poedinih disciplinah naslednje phmiČice in plavate : 100 m prosto dame: l.aiuprel. Bradač, Fettich Majda. Wolfart. 100 m prosto gospodje: Ursič. Fritsch, Turn-šek, Svelek. 10« m prsno s«*podie: Jamnik, Grilc, Stegnar. Cadež. Kramar. Svetek L»o. 1011 m hrbtno gospodje: Žirovnik. LavrenŽič, Payer. Oliuba. Tavčar Rado. •50 in prosto gospodje: Preželi. Feltlch, Ver-bii*. Zeniljak, Mihalek, Hribar, Koder, fterbec. Sledi polurni odmor, nakar se po istem redu, kol pred odmorom ponovno tekmuje na progah 100 111 orosto, 100 m prsno in 100 111 hrbtno gospodje, dalje 100 m hrbtno dame: Lamjiret, Polenec \Yohl-farf, Znlokar. 50 m prosto dame: Paumtrarten, Fettich J., Jenko Z„ Keržan A.. Ravnihar. Ttojina. V prvih treh disciplinah tekmujejo isti tekmovalci, kot pred odmorom le v drugačnem vrstnem redu nn startu. Ob ea. 11. uri se vrši vvater-jiolo trening tekma med prvo snmituro in iz 9 igračev sestavljenim kombiniranim moštvom. Te tekme se morajo brernoRojno udeležiti: llovar, Cadež, Grilc, Jamnik. Žirovnik. Turnšek, Otniba, Jesih, Sever, Payer in SuSterSič. Prižetek tekmovanja je ob 0.30 dopoldne Za navedene je udeležba najstrožje obvezna v disciplinah, za kntere so določeni. Ostali tekmovalci se na poedino discipline lahko prijavijo do prifetkn tekmovanju. «v Smučarski tečaj na Kredarici. Pod vodstvom znanega in od]jčn/»ga smučarja ing. 1. Janše bo na Kredarici pod Triglavom 9. junija 1, 1. visokoalpin-ski enotedenski smučarski tečaj, ako se jnvl najmanj 10 smučarjev. Celodnevna oskrba z izdatno in dohro jirehrano in pirennčinino slane HO Ivin. Prijnve sprejema do 7. t. 111. pisarna Slov. Plan. I društva v Ljubljuiii. MEDNARODNE DAMSKE LAHKOATLBTSK8 TEKME V FIRKNCI. V ponedeljek so se prifelc v Flrenci tekmi lahko atletičark iz. rele Evrope. Te damske igre so Italijani priredili ker Olimpijski komite zo|>et ni sprejel damskega tekmovanja v olimpijski j>ro-grani. '1'ako. da je pravzaprav lo tekmovanje nekaka damska olimpijnda. Sodeluje poleg drugih reprezentanc ludi naše zat-topMvo, tekmuje pa tudi naša najboljša atletinja Jel« IVatnikova, ki je dosegla v os-tri konkurenci tudi prvi uspeh yj\ našp barve. Prvi dan so bili doseženi naslednji rezultati: Tek na 1(K) m: l. Dellinger (Nemčija) t'i« sek, Redgelles (Anglija) 12.8 sok.. 3. (iellius (Nemčija), 4. Kuzneeova (Češka). Tek na 80 m zapreke: Cornell (Anglija) 16 sek., Vali« (Italija) 16.2 sek.. 3. Conbrou (Francija), 4. Hausleiner (Iloinunija). Štafeta 4X7.5 in: 1. Anglija 3,3.0 sek., 2. Italija 99.2 sok., 3. čehoslovaška. 4. Romunija. Skok v višino: l. Vertessy (Madjarska) 145 cm, 2. Tratnik (Jugoslavija) 14.5 cm (prvo inento je o S g, s! ~ h to- i> o. m i ™ > j; > cc Tz e ~ — £5 -s -»■ . 2? . | * h , c , 5 . 'L - Cl 1: isjisl m ~ ■ • £ W Ol N Z V: Z" i! , i <0 — s . r Ji cc — I ss' »i jC C C ^ ~ jj ^ e -J . — >■ 5 §35 ^ d) -/M « B -J > -ŽKžS« I Cox si jc ogledoval nakit. ^Sami prelestni komadi. Pravite, gospod Madden, da so biseri vaši? ; Kajpada ... Pred štirinajstimi dnevi sem jih kupil v San Frančišku s posredovanjem draguljarja Aleksandra Edena — od matere tega gospoda Jordana. Bili so njena rodbinska last.«- >Popolnoma točno!« je vneto potrdil Viktor. »To mi zadošča!« je odločil sodnik. »Povem vam, da sem od policije v Honoluluju.« »čenče! Morda misliš, da bom tebi več verjel, kakor možu, kakršen je P. J. Madden? — Gospod Madden, tu so vaši biseri...« »Počakajte!« je ugovarjal Chan. »Ta Madden pravi, da je on tisti, ki je kupil bisere od draguljarja v Frisku. Vprašajte ga, prosim, kje je ta trgovina.« Na Poštni cesti!« je besen zaškripal Madden. »V katerem delu Poštne ceste? Ravno nasproti je znamenito poslopje. Katero poslopje?« Gospod sodnik, se je kosati I milijonar, ali naj me res sme kitajski kuhar tako izpraševati? Odklanjam odgovor. Biseri so moja pridobljena lastnina.« Viktor Jordan je široko odprl oči. Stojte! jo zakrilil z rokama. »Naj sedaj jaz vprašani! Moja mati mi je pripovedovala o časih, ko ste jo spoznali. Kaj ste bili tedaj?« To je moja stvar!« Krvavo rdeče se je zabliskalo v Maddenovih očeh. Sodnik si je gladil čelo, ne vede, kaj bi storil Morda pa bi le rajši obdržal niz za nekaj časa, je premišljal. »Toda povej, John... Oprostite, krimi- nalni asistent Chan, čc je to vaše ime in naslov — kam pa prav za prav merite?« Naglo se je zasukal, kajti orjaški gospodar je stopil k zbirki orožja na steni in je držal pištolo v zavezani roki. Stoj! je velel. Sit sem te komedije! Roke kvišku! S tem mislim vas, gospod sodnik Cox! Gamble, vzemi mu bisere! Thorn, prinesi mi torbo iz moje sobe!« V enem skoku je Chan kakor panter planil na orjaka ter mu z ročnim udarcem izbil orožje iz roke. To je edino, česar se človek lahko nauči od Japoncev, je milo izjavil. »Gospod inšpektor Bliss, po-služite se svoje policijske oblasti in nataknite lisice Thornu in tako zvanemu profesorju! Če mi hoče gospod sodnik ljubeznjivo vrniti samokres, ki sem ga rabil kot detektiv na Havvajih, bom lahko krotil tega gospoda Maddena!« Seveda ga dobite!« je jecljal Cox. »In čestitam vam. Nikdar nisem videl še toliko poguma in duševne prisotnosti ...« Vesel nasmeh je preletel Chanovo polno rumeno obličje. »Prosim oprostite, če ugovarjam! Zadnjič sem na vse zgodaj zjutraj izpraznil vse orožje tu na steni. Prašno opravilo — toda zelo koristno, kakor se je pravkar pokazalo.« S plamtečim pogledom je vzel na muho skrušenega orjaka zraven sebe. Roki kvišku, Jerry Delaneyl« »Delaney?« je ponovil sodnik, ki ni ničesar razumel. Dobro ste naredili, Charlie!-- je zaklical jasen glas z verande. Dognali ste! Toda kako vam je bilo to mogoče ugotoviti?« Prejle, gospod Eden, sem mu izbil orožje iz roke. Poglejte obvezo, pa boste videli, da je leva. Prav v tej sobi sem vam dejal, da je Jerry Delaney levičar.: V odprtih vratih za Bobom je stal utrujen mož ogromne rasti. Eno roko je imel obvezano, lice mu je pokrivala divja brada. Toda z njega je sijalo prirojeno dostojanstvo; kakor graniten stolp je stal lu, čeprav je bila njegova siva obleka raztrgana. »No, Jerry,« je zamolklo renčal, >izvrstni ste! Pa to mi je pravil vsakdo, ki vas je kdaj videl delovati pri Mc. Guireju. Res izvrstni. Ko tule v moji hiši, v moji obleki stojite pred menoj, se mi zdite pristnejš. kakor jaz sam!« 22. Velikan med vrati je stopil korak v sobo in se pozorno razgledal. Njegov pogled je obstal na Thornu. »No, Martin, svaril sem vas! — Kdo izmed gospodov pa je sodnik?« Klavrno se mu je približal Cox. »Tukaj! Dozdeva se mi, da ste vi pravi P. J. Madden?« »Tudi meni se tako dozdeva. Vsaj tako sem vedno sodil. Med potjo smo z neke farme telefonirali policijskemu komisarju, ki nam je povedal, da ste tukaj. — Tu smo vam pripeljali kar še en komad za vašo zbirko.« Madden je pokazal k vratom verande, od koder je ravno prihajal Holley, vodeč za roko zvezanega Plula Maydorfa. Tudi Pavla Wendell in Evelina Madden sta stopili v sobo. »Dajte tegale novega gosta za tovarišijo njegovemu pobratimu Delaneyu, gospod sodnik!« je srdite menil Madden. »Potem pa sestavim seznamček obdol-žitev proti tem hajdukom, da ostanejo nekaj časa na varnem.«