Dopisi. Iz Maribora 2. sept. Ravno zvemo poglavitne točke iz testamenta rajnega konjiškega nadžupnika, č. g. E o z m a n a. Kakoršnega smo moža poznali v življenji, takošea se nam kaže tudi po smiti v svojein testainentu. — Vse premoženje do zadnjega krajcarja je namenjeno za dobrodelne in cerkvene namene. Glavai dedic so imenovani milostljivi knez in škof Lavantinski, — se ve — ne ža-se, ampak z izrecno prošnjo, da vse, kar bo ostalo. po izplačanih posebnih vo 1 i 1 ih, obrnejo v prid onih 5 far, kterih patron so rajni nadžupnik bili. — Iz Celja sredi avgusta. (Prijateljska beseda do novega srenjskega zastopa v okolici.) Naj nam dovole novoizvoljeni, narodni občinski načelniki nekoliko opazek. Posel občinskega predstojništva se zamore vštevati med uajtežje, kajti le ž-upanstvu je naložena od gospodsk dolžnost, ljudstvu vsako stvar natanjčno oznanjevati in razlagati. Le županstvo občuje neposredno z Ijudstvom, višje gospodske pak le ukazujejo županstvu. Čestokrat se dogodi, da višje gospodske zahtevajo od županstev nagle rešitve takovih zadev, katere se morajo Ijudstvu še le po malem in točno razlagati. Sedaj le županstvo ima ualogo, to izvrševati in ima vsled tega vpljiv do ljudstva. Ako županstvo dela zoper naš napredek, mora ljudstvo mu pokoruo biti in ne ostaja mu druzega uič, nego plačevati redno syoj davek, da si županje potem iz doklad svoje račune poravnajo. Vsaliemu je znano, koliko županstev je samo pod okrajnim glavarstvom Oeljskim, kteri imajo načelnike, nasprotne narodnosti. Ta- kovi načelniki potem rabijo svoj strupeni vpljiv do ljudstva in ga terorhsirajo v uajožjem pomenu! Ako pa županstvo skrbi poleg hvojih opravil za naše narodne zadeve, kar je na čisto postaven način lehko mogoče, tedaj se tudi Ijudstvo kaže sprejemljivo za blagi čut domoljubja. Tako na primer bilo bi svetovati, da bi umni novoizvoljeni načelniki okolice Celjske opustili pri uradovanju tuj jezik, ter izključljivo le rabili naš domači slovenski jezik, kteri se da tako lepo porabiti za urade, ter da bi tako ljudstvu vsak ukaz v razumljivem jeziku razpošiljali. Do sedaj je v prvej vrsti zoper vpeljavo slovenskega jezika v občinsko uradnico spletke delal pisar, kteri — mimo grede naj opazim; ne zna niti slovenskega niti nemškega jezika pravilno. Nadejamo se, da novoizvoljeni odbor ne bode temu piearju prepustil poveljstva nad občino, temveč da se mu bode ukazalo pisati in uradovati v slovenskem jeziku, ali pa pustiti službo; kajti ravno on je hujskal pri prvih volitvah volilce zoper narodue odbornike in tako vže davno zaslužil propusti. Naj si novi načelniki blagovolijo vzeti te naše besede, ktere smo prav iz srca govorili, na vest i naj bodo osvedočeni, da jim bode ljudstvo za takovo ravnanje vedno hvaležno. Sv. Lenart v slov. gor. 24. avg. (Potovalni z b o r). V nedeljo 23. avg. je prišlo sem ptujsko nemčursko naprednjaško društvo svoje šare prodajat. Povabila je dr. J. o pravem času srenjam razposlal, sicer je vse tajno se pripravljalo. Škoda res za trud! Razun nekterih iz Ftuja došlib ,,fortšritlerjev", je tudi mariborski Branstetter svojo državno modrost razvijal. Predmet bil je primeren, namreč: razmere med cerkvijo iu dižavo. Se ve, da po njegovem maenju cerkev ima biti ponižna dekla državi. Krouo je nasadil zborovanju dr. Jug s svojo zgovornostjo. Dubovni, reče, nabirajo milosino v cerkvi za — svoj žep i! To si upa reči on, ki si ravno zida hišo z dvojnim stropom! Kde je pa ou denarjev nabral? — Siromaki že čutijo, da nimajo več duhovni siromašnih zavodov v rokah. — Tudi taji previdnost božjo, rekši, da so nesreče pri živini krivi — p 6 s 1 i, in na poljih in goiicah večidel — nevednost ljudi. — Mar delajo ljudje tudi povodaje in točo, ki uam poberajo, kar že v rokah imeti mislimo ? Po teli unioslovnih mislih ni nas osupnilo, da je koučal: ,,Popravljajmo šole!" Da, to nam je iz srca rečeno! Oe sedanje šole niso le razposajenosti šolske mladine krive, temuč tudi toče, slane in goveje kuge, — kajti po dr. Jugovih besedah bodo le šole vsem zlegom v okom hodile — tedaj pa le popravljati in prenarejati novodobnih šol, iu začnite kar pri domačej, ki menda ni najnedolžniša pri teh nesre5ah! Pri tej godii so se cel6 privrženci našega odvetnika debelo pogledovali. Bilo jim je odveč! Kmalu so drdrali vozovi od nas, nobena kupica se ni izpiaznila na vspeh zbora. Ptujski fortsritlerji so se menda vendar prepričali, da tudi dr. Jug coprati ne zna, da bi privabil tržane in okoličane k zboru. Le nekteri privatni uradniki in usnjarski pomočniki so se zboia udeležili. Izmed odličnejih tržanov ni bil nobedennavzoč in tudi kmetov ne, razun par znanih nemčurjev. Tako je prav! Na taki način se tem brezverskim nasilnikom najlepše pot posveti. — Iz Čelja 30. avg. (Izid volitve deželnega poslanca vBrežicah in piše5ki volilci.) Da bodo nemškutarji v Brežicah s svojim kandidatom zmagali, to je pač za gotovo vedel vsak, kdor razmere tega okraja pozna in je v nGospodarju" bral, da voditelji pravne ali konservativne stranke kandidata ne postavljajo. V Biežicab iraajo nemškutarji toliko vpliva do mnogih nevednih kmetov, da liberalni Slovenci sami s svojim kandidatom nikdar prodreti ne morejo. Zmagati zamore tukaj le kandidat konservativne stranke, ako ga tudi ,,uarodna" podpira. V srce je pa zabolelo vsakega rodoljuba slišati, da so cel6 nekateri tistih volilcev, ki so vselej odločno in nezmagljivo stali na slovenski strani, zdaj glasovali za nemškutarja, ter postali tako ,,izdajalci Slovencev!" Poznam le volilce Pišečke župnije. Teh volilcev so se nemškutarji vselej najbolj bali, pa jib tudi najbolj sovražili, ker so ti vselej pogumno stali za narodno stranko in pravni program, ter so v tem smislu volili in tudi mavljivo agitirali, kakor lani Martin Zagmeister, posestnik  v Podgorjem. Tudi lansko leto jih je, posebno sedanji nemškutarski zniagalec, gosp. Žnidržič, ometaval z raznimi psovkaini, ker so vsi glasovali za kandidata pravne stranke, g. K o s a r j a. Volilcl iz Pišec! kaj vam je pa letos obljubil nemškutar Žnidržič, da ste za njega glasovali ? Alj ste mislili, da je pravna stranka umrla, ker ni zdaj v brežkem okraju postavila svojega kandidata? Ali ste se hoteli brežkim nemčurjem prikupiti, da ste zavolj tega prevzeli sramotno ime: ,,izdajalcev naroda?" Skoro bi to verjel, ker je po končani volitvi dva para konjev iz Brežic privleklo dva nemškutarjev dobro nadevana voza, da so se brž ko ne prišli zahvalit Pišečanom, ki so jim do zmage potnogli. Sramota! Sicer bo g. Žnidržič ravno toliko opraviti mogel, kakor g. Lenček, (slov. straaki bo se ve da ve6 zamogel škodovati kakor hasniti, ker je vnet velikonemec); pa bodi si, da bi bila oseba boljša alj slabša od g. Lenčeka, ste vendar z glasovanjem za uemčurskega liberalca Pišečko župnijo, ki je bila kot najbolj stauovitna za federalistično stranko na glasu, pa tudi sami sebe v sramoto zapodili. Z volitvijo g. Lenčeka bi bili vsaj eden okraj narodnej stranki ohranili; tako ste pa zakrivili, da vas liberalna slovenska stranka ,,izdajalce" psuje. Ker spada g. Lencek k liberalni narodni stranki, ste kot zvesti kristjani hoteli morda bolj konservativnega in kristjaaskega poslanca v de- |želni zbor spraviti? Toda tudi ta vam je spodletela. G. Žnidržič je liberalec berž ko ne bolj kakor Lenček. To ste že gotovo prej vedeli; ko je namreč lansko leto za se agitiral in po kinetih kot lačen berač kruba od hiše do hiše, kjer je le vedel, da kteri volilec stanuje, glasov bevačil, je prišel tudi v Pišece, dasiravno je lahko prej previdel, da tam ne bo nič druga dobil kot posmehovanja zarad svojega smešnega programa. Med drugimi liberalnimi bedarijami je prerokoval, da nasa nezmagljiva sv. vera ne bo več kot 300 let še obstala, (se ve, da je ni imenoval ,,nezmagljive" in ne nsvete"). Volilci! ali more živoverea kristjan tako govoiiti? Gotovo ne! Ali pa niste vi, ki ste za takega človeka glasovali, ob enem tudi sv. vere v roke biezverca izdali? Vpiašam vas le: zakaj ste šli volit, ako niste mislili za g. Lenčeka glasovati? Zakaj se niste rajši volitve zdržali, kakor vam je nSlov. Gospodar" nasvetoval, in kakor so tudi nekteri bolj pametni storili? Tem izrekam slavo, ker so se pokazali prave, konservativne, federalistične Slovence! Rodoljub slov. in rojak Pišečki. Iz Ruš. V ponedeljek 31. avg. smo pokopali na Cmolniku v ruški fari obče znanega poštenjaka Luko Hleb-a, zvestega katoličaDa in predsednika tamošnjega (ruškega) narodnjega bralnega društva. Pogreb je bil za tiste bribove sijajen. Bilo nas je osem duhovnikov in ljudstva prav mnogo od blizo in daleč. Naj bo blagi mož molitvi znancev in prijateljev srčno priporočen!