PHIHDHSKI DHEVMIK
GLASSLO OSVOBODILNE F IRC NI E SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST sreda 22. junija 1949
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
atev. 147 (1237)
volitvah
p° upravnih volitvah v anglo-»Meriški coni Tržaškega ozemlja ®°remo potegniti nekatere za-‘lučke, ki nam morejo nuditi r‘sntacijsko osnovo za bodoče elo v interesu tržaškega demoničnega gibanja.
Kljub volivnemu rezultatu predaja Slovansko-italijanska ijud-,a fronta na Tržaškem ozemlju 'no dosledno protiimperialisfično ufganizacijo, ki ostaja zvesta vsem »celom in borbeni tradiciji trža-za fa demokrat‘čnega gibanja. To »stavo načelne in dosledno re-
, ucionarne protiimperialistične
urbenosti bo Slovansko-italijan-a ljudska fronta kljub volivne-u rezultatu dvigala visoko, ker rezultat ne more v nobenem “ueru vplivati na pravilnost na-be** ***Mšča, kakor ne more no-n začasni uspeh reakcionarnih da Prepričati delavskega razreda, njegova borba ni pravična in se mora — spričo trenutne pre-°ci razrednega sovražnika — Pril?Z»iti s svojo (fusodon in ka-Hirati. Gre le za pobožne želje rzoazije, kakor gre, v našem ‘Oeru, le za pobožne želje re-li c,ie’ anglo-ameriškega imperialna in Vidalijevih frakcionašev, nam vsi pojejo «de profundis«,
,7 nam radi zamašili usta za vedn0.
.A naj se le potolažijo: Mi smo 'edno tu in nimamo najmanjše-
* namena zapustiti borbo. Obrat-°> Poostrili bomo borbo za načel-ost jn revolucionarno doslednost r razkrinkovali pred demokratič-‘® Sibanjem vse pojave oportu-
infma' se skrival° za zastavo ‘ernacionalizma in predanosti ovjetski zvezi.
ro bo tudi naloga naših predalnikov v občinskih svetih.
Na drugi strani pa so volitve pukazale, da more naša Fronta ravnati trenutno na razmeroma niejeno množično osnovo, in to iz edečih razlogov: Naša Fronta se n ,?.na^la v koncentričnem ognju ‘lanske in slovenske reakcije, pzlo-ameriškega imperializma in ■daliievih frakcionašev. Brezna-'e'na klevetniška kampanja proti °vi Jugoslaviji (kako breznačel-
* in kako klevetniška je ta kamenja, nam dokazuje celo sledeči '■'•at iz včerajšnjega «11 Lavora-°re»: «... la cricca che oggi sgo-v*rna in Jugoslavia e che VOR-
REBBE trascinare il Paese nelle braccia dell’imperiaIismo anglo-americanol«), v kateri prednjačijo frakcionaši, se je vključila v razdobje upadanja revolucionarnega poleta tržaških delovnih množic kot posledica triletne okupacije anglo-ameriškega imperializma in pomagala zakrknjenim oportunistom povesti celotno demokratično gibanje na oportunistično linijo najmanjšega odpora in s tem na linijo podrejanja interesov tržaškega demokratičnega gibanja reakcionarnim interesom italijanske šovinistične buržoazije in anglo-ameriškega imperializma. Ce k vsemu temu dodamo še dejstvo, da so se frakcionaši nasilno polastili skoro vseh materialnih osnov vsakega uspešnega organizacijskega dela, ob stalnem političnem, moralnem in celo fizičnem pritisku na naše ljudstvo in na najdoslednejše antifašistične borce, potem ni nič čudnega, če je bil rezultat tak, kakor ne bi bilo nič čudnega, če bi bil še slabši.
A dejstvo je, da je kljub vsemu nad 5000 ljudi vzdržalo preizkušnjo in manifestiralo zvestobo svoji častni preteklosti. To ni bilo lahko, in prav zaradi tega gre v našem primeru za tovariše, ki so postali dokončno odporni prot: plimi breznačelnih klevet in laži, in okoli katerih se bodo v vedno večji meri zbirali vsi tisti, ki so v svojem malodušju klonili ne pod vplivom strnjene in utemeljene argumentacije, ampak pod vplivom političnega, moralnega in fizičnega terorja.
Vsi tisti, ki so v položaju — edinstvenem v zgodovini delavskega gibanja — oddali svoj glas za Slovansko-italijansko ljudsko fronto, predstavljajo osnovno jedro tržaške protiimperialistične fronte, proti kateremu se bo morala skrhati in si zlomiti vrat vsa klevetniška protijugoslovanska kampanja, in okoli katerega se bodo zbirale vse pozitivne sile tržaškega demokratičnega gibanja, dokler ne bo ponovno vzpostavljena njegova enotnost na osnovi načelne in brezkompromisne borbe proti imperializmu in vsem oportunističnim in malomeščanskim odklonom v vrstah tržaškega demokratičnega gibanja.
L. D. H.
Zaključek festivala
Italijanov Istre in Reke
Skrb vlade FLRJ in KPJ za kulturni razvoj narodnih manjšin
4-AUKEb, 21. V Rovinju se je •»ključii kulturni festival Itali-Janov Istre in Reke. Proslav se Jc udeležilo veliko število prebi-»lcev Rovinja in drugih vasi 1 re ter iz drugih krajev Jugosla-‘Je. pri zaključnem programu so delovati pevski zbor iz Rovinja, ®ladinski zbor iz Pulja, odsek falskega kulturnega društva «Se-®Ski savez« iz Preloga in člani Hhiorne skupine «Markovac» cUn politbiroja CK KP Hrvat-,e Vlade Zvonko Brkič, ki se je
5Ku
Oho z ministrom za osvobojene *‘aie Holjevcem udeležil	proslav,
j! Poudaril, da zvezna vlada in , J posvečata največjo	pažnjo
"'turnemu razvoju ljudstva in še r,sebcj kulturnemu razvoju narod-m manjšin.
■ )aše kulturne pridobitve, je de-
' minister Brkič, ki ste	jih tu
''kazali, pomenijo hkrati	uspeli,
."d katerim se veselijo vsi narodi
."goslavije, ker so te pridobitve
d pravilnega in vztrajnega dela
«J>nske zveze. Boreč se proti
‘“hkom fašistične vzgoje pod
Talnim vodstvom KPJ je Itali
te zveza dosegla važne uspehe
Jj spodbujala kulturno in umet-
j, ko življenje Italijanov. Italijan-
l lole, ustvarjalno delovanje,
a,- mena in umetniška društva mla-oinc i- . .
doluv;
vj^i v vseh krajih, kjer prebi-fj1'0 Italijani, so dokaz pravilne
Nitik
m delavcev, igralske skupine, 'ki in kulturni krožki s čital-
•“dti
t>o<j
ke KPJ gle9e italijanske na ‘c manjšine tudi na kulturnem
drvo
Pina
ročju.
g j' koncu programa so razdelili ji,. n,e in nagrade. Med dramski-)«i "binamj je prvo nagrado pre-H ‘‘"lijansk: kulturni krožek z e' V pevskem tekmovanju je nagrado prejela moška sku-itar- **ov‘nja in z Reke. Sedem t^'lnnskih kulturnih krožkov je l2oj,ei<) nagrade v skupnem znesku dinarjev.
•hai-j 2ak'.H>čku festivala so poslali ijj, Sii'" Titu brzojavko, v kateri st Ikmdarja, da je KPJ pod vodjami” maršala Tita pokuzala itali &(>t * narodni manjšini pravilno °sam b°rbi za socialno in narodno Okrnitev. Italijanska narodna ‘Srn!?'08 zrtružena s hrvatskim sl
proti Jugoslaviji, ki siiči protijugoslovanski kampanj; imperialistov in predvsem italijanskih imperialistov. Protijugoslovanska kampanja, ki se vodi pod okriljem In-formbiroja, zadeva fudi italijansko narodno manjšino v Jugoslaviji. Razumljiv je torej odpor naših delavcev proti tej kampanji, ker se zavedajo, da ta kampanja šibi gospodarski in kulturni razvoj italijanske narodne manjšine«.
Govor Zapotochega
o stanju v ČSR
PRAGA, 21. Predsednik vlade CSR Zapotocky je na radiu prebral izjavo, ki jo je vlada sprejela na seji danes popoldne. Naša u-stava jamči versko svobodo vsem državljanom, to se pravi katoliškim vernikom kakor drugim, je dejal prfdsednik vlade. Potem ko je poudaril, da ni nobene ovire za versko vzgoio bodisi v šolj kot v družini, je Zapotocky izjavil: «Na-ša ustava predpisuje judi. da kakršna koli verska služba ne more služiti kot pretveza, da se kak državljan lahko odteguje izpolnitvi "jegovih dolžnosti. Češka vlada ne bo več dovolila, da bi nadškofje in škofje izvajali krš'tve svobode in m!i‘ 'enja katoliških duhovni1''"’, ki jih prevevajo patriotična čustva. s tem. da bi jih terorizirali«.
Češkoslovaški minister za higieno Plojhar, ki se udeležuje skupščine svetovne zdravstvene organizacije OZN v Rimu, je odgovori! na vprašanje o dogodkih v Pragi, da katoličani grajajo delovanje nadškofa Berana in tistih škofov, ki delujejo proti sporazumu z vlado.
‘W- °m *n z ostalinai narodi Jugo-lt2e/iJe danes zavestno gradi sociu-'■ n' y socialistični Jugoslaviji a manjšina lahko prosto
!!a*'iansk
Ih
lezli.102 ovir goji svojo narodno in
n° ku'lurn-
Istr se<lnik italijanske zveze za "o U". Reko Giusto Massarotto je n. sključenem festivalu na tiskov-Hrenci obrazložil važnost te ^‘e manifestacije Italijanov v *UVJ .Ui- Dejal je: «Letošnji fe-Je j, lrna veliko važnost, ker se I**« v času, ko države In-lr°ja vodijo kampanjo klevet
Objavljamo poročilo o sprejemu, ki ga je bila deležna na italijanskem partizanskem kongresu v Firencah jugoslovanska delegacija borcev NOV. To poročilo najbolje pobija klcvetniško gonjo, ki jo vodi tisk KPI proti Jugoslaviji in KPJ ter dokazuje, da italijanski partizani klevetam in lažem tega tiska ne verjamejo.
BEOGRAD, 19. (Tanjuv) - Današnja «Borba» piše o festivalu italijanskih partizanov, ki se je je vršil v Firencah ter o prijateljskem in prisrčnem ipre" mu, ki <ia je bila na tem festivalu deležna ju(;osiovansl:a deletec ja s strani italijanskih delavcev, sprejemu, ki je dokazal, da vsa propaganda Informacijskega urada ne najde odmeva pri delavstvu Italije. «Borbn» piše:
Koder koli je hodila, so se okrog jugoslovanske delegacije zbirali ljudje, ki so želeli slišati vesti iz Jugoslavije, slišali tisto, kar se v resnici skriva za protijugoslovansko gonjo in vprašati.
Protest vlade FLRJ zaradi krivičnega sporazuma v Parizu
FLRJ se ne bo nikoli odrekla
pravičnim ozemeljskim zahtevam m Slo«. Koroški
plačilu reparacij s strani Avstrije kot odškodnine za škodo, ki jo je utrpela med preteklo vojno, ter drugim pravičnim zahtevam nasproti Avstriji
BEOGRAD, 21. (Tanjug) — Zunanje ministrstvo FLRJ je izdalo danes sledeče poročilo glede dogovora o Avstriji v svetu zunanjih ministrov. V poročilu je rečeno. Dne 20. junija 1949 je bilo v Parizu objavljeno poroč.lo konference sveta zunanjih ministrov, kier je bil razen drugih sklepov dosežen sporazum o osnovnih vprašanjih mirovne pogodbe z Avstrijo. Pred svetom zunanjih ministrov v Parizu so bila v zvezi z mirovno po-godbo z Avstrijo sledeča do .sedaj še nerešena vprašanja:	V prvi
vrsti pravične ozemeljske zahteve FLR Jugoslavije do Slovenske Koroške in avtonomija za orje predele Slovenske Koroške, ki bi osta-
li v okviru avstrijske države. Z ugoditvijo tem upravičenim o-zemeljski.m zahtevam do nekaterih področij ozemlja, kier bivajo Slovenci, in ki so bila krivično odrezana od Jugoslavije, bi bile popravljene krivice, ki so. bile storjene jugoslovanskim narodom z imperialističnim diktatom z versajsko mirovno pogodbo. V drugi vrsti pravične zahteve FLRJ za plačilo reparacij s strani Avstrije kot odškodnino za ogromno materialno škodo in za težke zločine, ki so jih na jugoslovanskem ozemlju napravile avstrijske okupacijske edinice v okviru nemško-fašističnih okupacijskih čet. V tretji vrsti zakonite zahteve Sovjetske zveze glede kom-
penzacije za nemško imovino, ki je na avstrijskem ozemlju.
Mirovna pogodba z Avstrijo se ni mogla do sedaj skleniti, ker so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije trdovratno odklanjale priznanje teh pravičnih in zakonitih zahtev FLRJ in Sovjetske zveze, zahteve, ki temeljijo na demokratičnem načelu svobodnega odločanja narodov in na pravičnosti. Ugoditev tem zahtevam je bil prvi pogoj za vzpostavitev trajnega miru v tem delu Evrope. V vprašanjih, ki so življenjskega interesa za jugoslovanske narode, je svet zunanjih ministrov na pariškem zasedanju sprejel odločitve, ki se ne morejo označiti drugače nego diktat proti
Tov. Edvard Kardelj v Titogradu
S takšnimi metodami le potrjujejo
da imamo prav mi, ne /pa oni!
S tov. Kardeljem so obiskali Črno goro: Bebler, Moša Pijade in Louis Adamič, kjer jih je črnogorsko delovno ljudstvo navdušeno pozdravilo
TITOGRAD, 21. (Tanjug) Podpredsednik zvezne vlade Kardelj, podpredsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ Meša Pijade, namestnik zunanjega ministra Aleš Bebler jn znani ameriški pisatelj jugoslovanskega porekla Louis Adamič so na obisku v Crni gori. Ob prisrčnem sprejemu, ki so jim ga v Titogradu, prestolnici ljudske republike Črne gore priredili tisoči delavcev, je bilo na glavnem mestnem trgu veliko ljudsko zborovanje.
Edvard Kardelj, ki so ga z navdušenjem pozdravili, ie ' ččštital črnogorskim delavcem za uspehe pri uresničenju nalog petletke in predvsem za hitro obnovo Titograda, ki je bil med vojno zaradi bombardiranja uničen, Kardelj je poudaril, da razen črnogorskega ljudstva delajo tudi ostali narodi Jugoslavije z uspehom za ureniče-nje petletke, ker vedo, da je bodočnost države odvisna od njene uresničitve. Jugoslovanski narodi so si zadali nalogo, popolnoma in povsod uničiti ostanke izkoriščanja človeka po človeku in zgraditi socializem v državi. Na ta način bo vsakemu jugoslovanskemu delavcu zajamčeno srečno in veselo življenje.
Za sedaj je neobhodno potrebno, da Jugoslavija gradi svojo težko industrijo, ki bo dobavljala stroje za lahko industrijo in za poljedelstvo. ter da v čim hitrejšem času zgradi socializem na vasi. To je osnovna naloga petletnega načrta. Cez nekai dni bomo prišli do polovice naše petletke in na podlagi dosedanjih podatkov smo z uspehom izvedli letošnji šestmegpčni načrt. Hkrati bomo z uspehom u-resničilj naloge določene za prvo polovico petletke, katere uspehe že opažamo, zahvaljujoč se politiki naše Partije. Rezultati politike I<P J in napori delavcev naše države v borbi za izvedbo petletke so nekaj otipljivega, vidnega, nekaj, kar se ne more odpraviti in česar obstoj se ne more zanikati s praznimi frazami.
Zato je tembolj smešno, ko se v Sovjetski zvezi in drugih socialističnih državah pojavljajo ljudje, ki zatrjujejo: «Ne, vse to ne obstaja, v.aša petletka je propadla, vj izdajate socializem«, ali podobne reči. Vsakdo ve, da se resnica ne more spremeniti v laž in da vse, kar je stalnega -n trdnega, se nikakor ne more zvrniti z besedami, ne glede od kod prihajajo. Nikakor ni vznemirljivo dejstvo, da se ugo-
tovi, ali mi gradimo socializem aii ne, ali bodo enj dokazali, da ne gradimo socializma ali ne, ker ne morejo dokazat, tega, kar ni. Skr. bi nas pa vedeti, s kakšnega vzroka lažejo, čemu varajo svet, čemu napadajo narode Jugoslavije in čemu jih ovirajo, ko z vsemi svojimi silami izvajajo petletni načrt in gradijo socializem. To je vznemirljivo. Vendar je ena stvar gotova: laži, varanja, hinavščine se lahko poslužujejo samo tisti, ki se borijo za nevredne cilje. V primeru
Številka našega lista z izidi volitev po posameznih voliščih v Trstu in na podeželju, ki smo jo najavili za danes, je morala iz tehničnih razlogov odpasti ter bomo rezultate objavili v prihodnji številki.
Jugoslavije je gotovo, da so cilji tistih, ki jo napadajo, nevredni in nepošteni.
Govoril je nato o načinu in namenu objave resolucije I.U.:
«Sestali so se v Bukarešti, kjer ni bilo nobenega Jugoslovana in sklenili, da je treba odstaviti jugoslovansko vlado, češ da je nekdo dejal nekaj proti Sovjetski zvezi, češ da se v Jugoslaviji izvaja ku-laška politika, češ da Ljudska fronta, takšna, kakršna je, niim ne ugaja. Bilo je treba enostavno pr, njihovem mnenju ddstaviti vod. stvo KPJ ;n vlado Jugoslavije. Bilo je treba enostavno odstaviti centralni komite KPJ, ki je med vso vojno vodil jugoslovanske narode v borbi in jih dovedel do zmage. Bilo je treba odstaviti vlado, ki je po osvoboditvi postavila trdne temelje zgraditve socializma v državi, ki je fio vojni organizirala graditev socializma in na čelu ka. tere se nahaja prvoborec za pravice delovnega ljudstva maršal Tito. Toda to vlado je postavilo ljudstvo, ki ji je dalo svoje zaupanje. Jugoslovansko ljudstvo je dalo zaupanje maršalu Titu zaradi tega. ker vanj veruje. Jugoslovansko ljudstvo zaupa maršalu Titu in njegovi vladi, ker je videlo maršala Tita in CK KPJ na delu v borbi za so. cialistično izgradnjo, tam torej, kjer je bilo najbolj mogoče preveriti njihovo delovanje.
Ko se vprašamo, kaj se skriva v resnici za resolucijo IU in protijugoslovanski gonio. ki jo spremlja, ne moremo najti nobenega odgovora. Ona predstavlja dejansko usiljevanje volje, ki je tuja delovnim množicam Jugoslavije in naši socialistični domovini. Mi se
nismo borili zato, da bi nam kdo rsTjc,-: 1. svojo voljo. Dokazali smo med vojno in po vojni to, kar znamo ustvariti s svojimi rokami in ne potrebujemo, da bi nam kdo diktiral svojo voljo. Zaradi tega ni vsa protijugoslovanska gonja nič drugega kot podcenjevanje volje jugoslovanskega ljudstva, preziranje volje našega ljudstva, kar pomeni dejansko uvajanje terorističnih metod v odnosih med socialističnimi državami. Mi takšnih odnosov ne maramo in pravimo »kritikom«. ki so začeli klevetniško gonjo proti nam:
((Dovolite nam. da se vsedemo za isto mizo kot predstavniki ljudstva, dovolite nam. da govorim0 brez krivičnih žalitev, brez laži in brez pritiska o vsem, kar se tiče naših skupnih interesov«.
Toda oni vsega tega nočejo. Nasprotno, oni gredo po drugi poti, po tisti poti, ki jo vsi poznate. To je pot gospodarskih sankcij, pot prekinitve gospodarskih odnosov, organizacije obmejnih izzivanj in incidentov na madžarski in albanski meji, pot organizacije sabotaže v državi sami. Vsekakor pa ta sredstva ((prepričevanja« kot so gospodarske sankcije, obmejni incidenti, klevete itd., resnično niso nova. Vsi mi jih poznamo. Socialistične države. ki; napadajo Jugoslavijo, niso iznašle nič novega. Zapadni kapitalisti so se vsega tega hoteli posluževati proti Jugoslaviji. To so znane metode, toda z njimi ne morejo prepričati niti nas. niti ostalega sveta, da imajo prav. temveč ravno nasprotno potrjujejo, da imamo prav mi, ne pa oni«.
Ob koncu svojega govora je poudaril tov. Kardelj, ki so mu na-vzoči burno pleskali, da ie trdno prepričan, da bodo jugoslovanski narodi znali braniti sedaj kot med narodno osvobodilno vojno socializem, čast in bodočnost svoje države.
Maršal Tito se ie poklonil pred krsto VI. Nazora
ZAGREB, 21. — Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Tito se je danes v Zagrebu poklonil pred krsto pesnika Vladimirja Nazora, bivšega predsednika Sabora LR Hrvatske. Maršala Tita so spremljali člani CK KP Hrvatske z Vladimirjem Bakaričem na čelu. Maršal Tito je položil dva venca z napisom: ((Velikemu narodnemu pesniku in mojemu vojnemu tovarišu«.
zavezniški državi, odločitve, s katerimi se krivica imperialistične versajske pogodbe potrjuje.
Ne da bi dal kakršno koli opravičilo, je svet zunanjih ministrov odbil upravičene ozemeljske zahteve Jugoslavije, ki temeljijo na demokratičnem načelu svobodnega odločanja narodov, in je hkrati odbil jugoslovanske zahteve po reparacijah, ki bi popravile le del škode ,in plenitev, ki so jih jugoslovanski narodi utrpeli med vojno zaradi okupacije avstrijsko-nem-škin fašistov.
S tem da je odbil te jugoslovanske upravičene zahteve tako glede ozemeljskih zahtev kakor glede re-paracij, je svet zunanjih ministrov ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Francije sprejel odločitev, ki zadošča zahtevam Sovjetske zveze in ji dodeljuje 150 milijonov dolarjev kot odškodnino za nemško imovino v Avstriji ter zadošča drugim gospodarskim zahtevam Sovjetske zveze v Avstriji. Svet zunanjih ministrov je sprejel druge krivične odločitve, ki so v nasprotju z življenjskimi interesi jugoslovanskih narodov, ne da bi se prej posveto. val s predstavnikom vlade FLR Jugoslavije v Parizu, ki se je stavil na njegovo razpolago, dočim so se štirje zunanji ministri posvetovali z avstrijskim predstavnikom dr. Gruberjem. Te sklepe so sprejeli kljub naporom jugoslovanske vlade in kljub njeni želji, da pride do hitre sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo, in kljub dobri volji, ki jo je večkrat izrazila, da pride do sporazumne rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse prizadete države.
Zaradi tega postopanja in zaradi sklepov, ki so jih sprejeli zunanji ministri ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije, zunanje ministrstvo FLRJ kot tolmač narodov Jugoslavije in jugoslovanskega javnega mnenja izraža svojo globoko ragrenjenošt. V imenu vlade FLRJ izjavlja ministrstvo z a zunanje zadeve, da se FLRJ ne bo nikoli odpovedala svojim zakonitim ozemeljskim zahtevam po Slovenski Koroški, plačilu reparacij s strani Avstrije kot odškodnine za škodo, ki jo je utrpela med preteklo vojno ter drugim pravičnim zahtevam FLRJ do Avstrije.
ŠANGHAJ, 21 — Danes dopoldne sta dve nacionalistični letali napadli točke blizu petrolejskih na prav ob reki Vangpu severno od Šanghaja. Tudi dopoldne so dva ali trije lovcj preleteli mesto ter odvrgli kakih deset bomb na predmestja. Kot se je zvedelo pozneje, je bila težko poškodovana britanska ladja «Anchises»; prihajala je iz Hong Konga. Ameriški parnik ((General Gordon«, kf so ga za danes popoldne pričakovali v Šanghaju na povratku z Japonske, je od svoje družbe prejel ukaz, naj nadaljuje naravnost proti Hong Kongu.
Uradno poročajo, da je britansko zunanje ministrstvo protestiralo pri kitajskih nacionalističnih oblasteh v Kantonu, zaradi bombardi ranja britanskih ladij.
Nacionalistična cenzura je za danes zvečer prepovedala kanton-skim listom, da bi objavljali vesti, ki se tičejo mirovnih pogajanj, češ da je razširjenje takih vesti nasprotno politiki vlade in lahko sa mo škoduje morali ljudstva.
PRAGA, 21. — Uradno objavljajo, da je bil general Pika, ki so ga 28.-januarja t. 1. pred državnim sodiščem v Pragi obsodili na smrt zaradi veleizdajstva, danes usmrčen.
Vladimir Nazor:
Osamljeni
To pesem je spesnil pokojni največji hrvatski pesnik Vladimir Nazor malo pred smrtjo. K. pesmi je napisal kratko pojasnilo, v katerem z globokim gnusom obsoja odvratno gonjo, ki jo nekateri voditelji Sovjetske zveze in držav ljudskih demokracij vodijo proti njegovi socialistični domovini.
Sami smo... neka! Sami uv’jek bjesmo ko dub, sto stoji na proplanku svom; i rasli smo, i listali; uzalud dugo nas bio vjetar, grad i grom.
Svoje nas zemlje hranio je kremen, od svoga soka gradili smo srč, i nikada nas ukočila nije mrzlina straha il zdvajanja grč.
I hrast nas ima svoje grane i lišče; u njemu zuji naših pčela let, a voda, koja izvire pod njime, ne stoji, teče u taj b’jeli sv’jet-
Teče daleko. u doce, u luge; nači če kor’jen hoji tedni, vlat sto sahne; opet iz iste če čase da iz nje pije otudjeni brat.
Sami smo, ali, za Široko srce samoče nema. Sto več u njem bje, ostaje: ono nalik je na gn'jezdo, sto čuva sto se u njem rodi pre;
čuva i čeka da se laste mate uz pjesmu novu, u nov Djurdjevdan.
— Dub stoji sam na proplanku i znade: proči če sve — pa i taj rutni san.
Nekatere manj znane besede: dub - hrast: propla-nak - planota; listati - brsteti; uzalud - zaman; grad -toča; srč - srž; ukočiti - zavreti; zdvajanje - dvom; grč -krč; pčela - čebela; vlat - steblo; nalik - podobno; laste - lastavice; ružan - grd.
Sožalne brzojavke
UF in SHPZ za Tržaško ozemlje ob smrti Vladi mir ja l\lazora
Prfi/idijii
SABORA LR HR1/ATSKE
Z A R R E R
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje pošilja ob priliki smrti velikega pesnika in pisatelja, partizana, predsednika prezidija Sabora Ljudske republike Hrvatske tovariša VLADIMIRJA NAZORA iskreno sožalje Vam in vsemu hrvatskemu ljudstvu.
Naše ljudstvo, ki je v narodno-osvobodilni borbi delilo vse težave brvatskega ljudstva, se zaveda, da je za Vas izguba Vašega Nazora nenadomestljiva. Še nismo preboleli izgube našega Zupančiča, ko se moramo v skupni tugi spominjati onih, ki so nam bili v veliko pomoč v najtežjih dneh naše borbe.
Tajništvu Osvuliodiine fronte T r s t
PREZ1D1JU SABORA LR HRVATSKE
ZAGREB
Prežeto še z bolestjo nad izgubo svojega velikega sina, pesnika Otona Zupančiča, se slovensko ljudstvo sedaj klanja manom največjega hrvatskega pesnika Nazora Vladimirja.
Dva velika poeta sta, vsak na svoj način, stavila svoje klene sile v službo ljudstva, v službo revolucije.
Dva velika duhova sta nehala snovati v trdni veri, da je sedanja pot jugoslovanskih narodov edino pravilna in* ravna.
Ob nenadomestljivi izgubi velikega pesnika bratskega hrvatskega naroda. Vam v imenu SHFZ in v njej včlanjenih društev in ustanov, izrekamo iskreno in globoko sožalje.
GLAVNI ODBOR SHPZ - TRST.
* * *
Enako brzojavko je SHPZ poslala tudi Hrvatskemu podsavezu SHPZ v Bujah.
If
»Baratto infame
Vittorio Vidali, ki je končno objavil slovesno najavljeni članek pod naslovom «BARATTO INFAME«, bo prav gotovo težko našel med svojimi čitatelji človeka, ki bo mogel prebaviti z vseh vetrov zbobnano ((argumentacijo«, s katero »dokazuje«, da obstaja med Titom in De Gasperijem tajni sporazum glede Tržaškega ozemlja. Dovolj naj bo, če poudarimo, da je med temi »argumenti« eden od glavnih famozna idiotska izmišljotina o znamenitih razgovorih na Brionih. Ob tej priliki bi rajši spomnili Vidalija in njegove urednike na tisto, kar so pisali tedaj, ko je Bebler v Londonu na konferenci štirih namestnikov zunanjih ministrov predložil kompromisni predlog glede ureditve vprašanja Slovenske Koroške. Tedaj so Vidali in njegovi uredniki kričali, da je »cricca di Tito« prodala Slovensko Koroško imperialistom. Sedaj pa, ko je Sovjetska zveza pristala na zahteve imperialistov, da
Navdušen sprejem delegacije jugoslovanskih borcev NOV J
nafestjvalu italijanskih partizanov v Firenci
kako sc gradi socializem v Jugoslaviji in kako se uresničuje petletni plan. Večji del teli ljudi so bili komunisti, člani KP Italije. Niihova vprašanja in njihove besede so potrjevale ves čas ugotovitev, da se prrstiž Jugoslavije m zme.njšal. temveč da si je v neprestanem porastu kljub vedno besnejši klevetniški gonji, ki jo vodijo proti njej razni kratkovidni protijugoslovanski propagandisti Informacijskega urada«.
Članek poudarja nato sprejem, ki so ga delegaciji Zveze jugoslovanskih borcev NOV priredili v Firencah.
kSimpatije . italijanskih delavcev, nadaljuje «Borba», epredvsem simpatije komunistov, za borbo
KPJ za vzpostavitev socialističnih odnosov na podlagi enakopravnosti socialističnih držav, niso bile pod vplivom protijugoslovanske gonje, katero je italijanski komunistični tisk povečal ravno v trenutku, ko se je jugoslovanska delegacija nahajala v Itaiiji. Italijanski komunistični tisk je v svojih poročilih iz Firenc zamolčal navzočnost jugoslovanske delegacije. Na zaključnem zborovanju festivala je okrog sto tisoč oseb navdušeno ploskalo, ko je zvočnik najavil, da bo odporniškemu gibanju izročil pozdrav predstavnik jugoslovanske Zveze borcev NOV. Na tisoče rok je - dvignjenimi, pest-mi pozdravilo jugoslovanske, de-
legate, ploskanje in vzklikanje se je ponavljalo skoraj po vsakem stavku, ki ga je izgovoril jugoslovanski govornik. Neizmerna množica je pozdravila besede jugoslovanskega. predstavnika, ko je govoril o graditvi socializma v Jugoslaviji in o doslednem protiimperialistlčnem zadržanju Jugoslavije v mednarodnem življenju, Ime tovariša Tita je ■ bilo navdušeno pozdravljeno s ploska-njem, ki je bilo izraz tistega, kar resnično čutijo italijanske množice.
Da bi malo zmanjšal izraze simpatije za Jugoslavijo in za KPJ, ki so jih manifestirali udeleženci tega velikega zborovanja, je govoril komunistični poslanec
Boldrini. Boldrini je, naslanjajoč se na politiko razdvajanja, ki jo vrši Informacijski urad, izrazil na prikrit način dvom v iskrenost izjav jugoslovanske delegacije glede solidarnosti z italijanskim demokratičnim gibanjem, nakar je jugoslovanska delegacija demonstrativno zapustila tribuno.
Jugoslovanski delegati, piše «Borba», so bili takoj obkoljeni od ljudi, ki so jim stiskali roke in protestirali proti Boldrinije-vemu govoru ter poudarjali, da takšno zadržanje vsekakor ni doprineslo k utrjevanju med narodne solidarnosti in napredne ga gibanja v svetu in od tega imajo lahko korist samo imperialisti.
Pred odhodom iz Italije je delegacija borcev NOV poslala italijanskemu partizanskemu združenju protest in obsodila govor Boldrinija zaradi njegovega zlonamernega in razbijaškega značaja. V pismu jugoslovanske delegacije je rečeno: «Kljub temu incidentu zapušča jugoslovanska delegacija Italijo potem ko je bila dobila v njej najboljše vtise zavedajoč se, da ima v italijanskem odporniškem gibanju svoje zaveznike».
Festival v Firencah, zaključuje ((Borba«, je dokazal, da imajo italijanske	demokratične množice
o Jugoslaviji različno mnenje od mnenja nekaterih njihovih voditeljev. Prav zaradi tega je festival imel veliko važnost kljub poskusom zlonamernih revizionistov, ki pripadajo taboru Inf or. macijskega urada, in enotnost demokratičnih sil ostaja še dalje trdna in neomajna zahvaljujoč zavednosti delovnih ljudi».
ostane Slovenska Koroška še nadalje v avstro-fašističnem suženjstvu Gruberjeve hlapčevske ameriške vlade in da ji Avstrija ne plača nikakršnih reparacij za vso škodo in ločine, ki so jih Avstrijci povzročili nad jugoslovanskimi narodi, sedaj Vidalijevi uredniki molčijo; kričijo pa v svet nove laži o ((baratto infame« glede Tržaškega o-zcmlja med Titom in De Gasperijem 1
Toda Vidali in njegovi akrobatski uredniki naj nikar ne mislijo, da tržaški demokratje ne čitajo drugih časopisov razen njihovega lažnivega glasila in da ne vedo za dosledno protiimperialistično zunanjo politiko FLRJ kakor vedo prav dobro, kaj sta izjavila tovariša Marinko in Diminič v Kopru ket odgovor De Gasperijevi zahtevi za priključitev Trsta k Italiji, prav tako kakor bodo danes vsi dobro prečitali protest jugoslovanske vlade proti krivičnim odločitvam VSEH štirih ministrov v Parizu glede Slovenske Koroške. Jugoslovanski narodi se niso in se ne bodo nikoli odrekli svojih pravičnih * zahtev glede Slovenske Koroške, ker na «baratto infame« ne bodo in ne morejo pristati 1
PRIŠTINA, 21. — V Prištini je izšla prva številka revije «Novo življenje« v albanskem jeziku. Ba-vi se s književnimi in kulturnimi vprašanji in je namenjena albanski narodni manjšini v Jugoslaviji. Prva številka vsebuje med drugim članke o delu pred kratkim umrlega slovenskega pesnika Otona Zupančiča in članke o velikem ruskem pesniku Puškinu.
Nov poslanih FLRJ
v Egiptu
BEOGRAD, 21. — Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je imenoval za izrednega poslanika ter opolno-inočenega ministra Jugoslavije v Kairu Miloša Moskovljeviča, ki je bil cjoslej opolnomočeni minister v Oslu.
PRIMORSKI DNEVNIK
= 2 ==
22. junija 1919
fip
na velesejem v Pragi in Budimpešl
BEOGRAD, 20. — Madžarske češkoslovaške oblasti so preprečile, da bi Jugoslavija sodelovala na
mednarodnih velesejmih v Pragi in Budimpešti. Ko beograjska »Politika« obsoja tako diskriminator-no ponašanje napram Jugoslaviji, ki ga ti dve državi ne izvajata proti nobeni kapitalistični državi, prinaša potek pogajanj za sodelovanje Jugoslavije na omenjenih velesejmih.
Do srede preteklega aprila je C SR vabila Jugoslavijo, da se udeleži praškega velesejma od 11. do 18. septembra. Potem so se pa v Prago zmislili, da je nemogoče, da bi, tudi Jugoslavija nastopila na praškem velesejmu, češ da so bili vsi notranji lokali velesejma oddani že sredi maja. Podobno so ravnale tudi madžarske oblasti. Direkcija budimpeštanskega je svoje zadnje pismo v tem vpra-i.anju zaključila tako le: Z ozirom na dogodke, ki so nastali p0 našem dopisovanju vas prosimo, da se od-poveste svojemu sklepu, da se u-deležite budimpeštanskega jesenskega velesejma.
Ta dva primera, pravi ((Politika«, ie bolj osvetljujeta ravnanje Madžarske in CSR, ki enostransko kršita trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Odpusti pri tvrdki Kozmann
Vodstvo tvrdke namerava odpustiti 14 svojih uslužbencev; kot vzrok navaja preusmeritev svoje proizvodnje
Delegacija jugoslovanski!) ES
na kongresu v CSR
PRAGA, 20. — Včeraj je semkaj prispela delegacija jugoslovanskih .Enotnih sindikatov, ki se bo udeležila ustanovnega kongresa strokovne zveze za proizvodnjo gumija v okviru Svetovne sindikalne zveze. Kongres se bo vršil v Gott-vvaldovu. Prišle so tudi delegacije iz Francije, SZ, Kitajske, Mongolije in Vietnama.
(in z
SOFIJA, 21 — Po referatu glavnega sekretarja centralnega komiteja KP Bolgarije in ministra za kulturo, znanost in umetnost, Cer-venkova je plenum centralnega komiteja soglasno odobril resolucijo, ki naznanja revizijo partijske politike glede poljedelskih zadrug. Resolucija zlasti kritizira sistem, zaradi katerega so kmetje izgubili vsak smisel za povečanje proizvodnje in za izboljšanje kvalitete. Nadalje ugotavlja ta resolucija, da se je nabava poljedelskih proizvodov in dobava industrijskih proizvodov vasem vršila na zelo birokratski način. Po skoraj vsej državi so se tudi izvršile ilegalne razlastitve. Zaradi teh napak, poudarja resolucija, so se lahko kulaki in drugi reakcionarni elementi po vaseh predstavljali kot zaščitniki kmečkih interesov in so tako ovirali e-notnost med delavci in kmeti, enotnost, ki predstavlja osnovo za ljudsko demokratično gibanje.
Plenum je torej sklenil, da bodo v bodoče kmetje lahko prosto prodali državi, zadrugam ali konsu-mentom po cenah proste prodaje. Odstranjen bo monopol zadrug za nabavo poljedelskih proizvodov in izboljšana bo dobava industrijskih proizvodov vasem. Poljedelske delovne zadruge bodo morale vrniti lastnikom zamljo, ki so jo zasegle brez vsakega razloga, nečlanom zadrug. Politbiro bolgarske komunistične partije je dobil od plenuma nalogo da nadzoruje izvajanje teh ukrepov.
Naši čitatelji ie niso pozabili, kako klavrno se je zaključila doba obratovanja in dela v tovarni OM-MSA, ki je stopila že v likvidacijo, ko jih moramo opozoriti na nov primer ((izboljšanja« gospodarskega položaja na Tržaškem ozemlju. Tokrat je na vrsti tvrdka Koz-mann, ki je pred dnevi javila, da bo odpustila 14 svojih uslužbencev.
Ker pri tej tvrdki do sedaj dela ni primanjkovalo, saj so uslužbenci delali celo nadure, ni moglo vod-velesejma J stvo navesti kot vzrok za nove odpuste pomanjkanje novih naročil, temveč je raje izjavilo, da namera, va nekoliko preurediti obratovanje v tvrdki ter ukiniti delo v nekaterih oddelkih. Zaradi ukinitve dela y nekaterih oddelkih, bi torej vodstvo nq moglo zaposliti vseh svojih uslužbencev — takšen je bil vsaj zaključek tega modrovanja.
Ce bi &e hotel kdo izmed čitate-ljev postaviti na popolnoma egoistično stališče, bi morda našel tu-dl opravičilo za ta novi ukrep vodstva tvrdke Kozmann, ko hoče odvzeti delo 14 svojim uslužbencem. Toda mi in z nami vse pošteno tržaško prebivalstvo gledan« na vso stvar nekoliko drugače: naše prvo vprašanje, ki smo si ga ob tej izjavi zastavili, je bilo — kje bo našlo novo zaposlitev 14 na novo odpuščenih delavcev? Kako bodo ti brezposelni delavci lahko preživljali svoje družine, ki se ie se-daj niso nahajale v preveč rožnatih življenjskih razmerah, saj so bile plače delavcev bolj kot skromne? Kaj nameravajo storiti odgovorne oblasti, da bi našle novo zaposlitev brezposelnim delavcem? Ce le nekoliko poznamo položaj našega gospodarstva, potem moramo prhi tudi do prepričanja, da se danes ne us ha ja prav nobena tržaška tvrdka -ih podjetje, pa tudi ne večja tovarna, v takšnem položaju, da bi iahko sprejela nove delovne moči. Vse izjave in obljube odgovornih oblasti ne morejo zabrisati te resnice. Danes je položaj na Tržaškem ozemlju tak, da lahko pričakujemo samo nove odpuste, nikakor pa ne izboljšanje go-spodarskega položaja in s tem v zvezi tudi rešitev problema brezposelnosti. Danes se torej lahko število brezposelnih delavcev le poveča, nikakor pa ne zmanjša.
Kolikokrat smo že v člankih vpraševali odg-ovome oblasti, kako mislijo rešiti to vprašanje — in vedno smo naleteli le na molk; v izjemnih primerih, ko je bilo treba svetu prikazati «rožnati» položaj Tržaškega ozemlja, so dali od-
Hude posledice poplave na Japansliein
TOKiO, 21. — Velike poplave v južni Japonski so povzročile smrt 40 oseb, 663 pa jih je izginilo; 534 hiš je porušenih, 240 ladij se je potopilo, železniške proge pa so bile na več mestih pretrgane, telefonske in telegrafske linije pa so popolncgna prekinjene. Voda ie poplavila tisoče hektarjev obdelane In z rižem posejane zemlje. Okrog Štiri tisoč hiš je poškodovanih
govorni krogi razne izjave, lz ka. terih je vel sam optimizem in ki so pele hvalo današnjemu gospodarskemu položaju, ki da je sijajen.
Takšne izjave smo slišali tudi ob volivni propagandi — toda resnica, ki je no morejo prikriti še tako lepe izjave — sili povsod na dan,
Ce bi bil odgovornim oblastem resnično pri srcu položaj Tržaškega ozemlja ter izboljšanje gospo, darskega položaja, potem bi prav gotovo morale vedeti, da sedaj ni čas. da b. se odpuščalo tržaško delavstvo.
Vodstvo tvrdke Kozmann je izjavilo, da namerava preurediti obratovanje v samem podjetju; ali bi ne moglo izvršiti to ((preureditev« ne da bi odpuščalo z dela svo. je uslužbence, ki prav gotovo ne bodo našli druge zaposlitve? Seveda bi lahko vodstvo tvrdke Kozmann to tudi storilo, če bi mu bili mar interesi njegovih uslužbencev. Toda vodstvu gre predvsem za ((preureditev« obratovanja in torej ne «more» drugače, kot odpustiti 14 svojih delavcev. Morda *e bo s časom spomnilo ukiniti še nekaj svojih oddelkov, pa bo javilo novo število odpuščenih delavcev...
Tržaški delavski razred, ki sledi z dneva v dan poslabšanju gospodarskega položaja ter predvsem poslabšanju položaja majhne in srednje industrije, ne more stati ob strani ter gledati težke posledice zaostritve položaja v našem gospo, darstvu. Naloga vsega delavstva je upreti se vsakim nadaljnjim od. pustom ter dokazati s svojo odločnostjo pripravljenost pričeti z borbo do uresničitve vseh njegovih zahtev in pravic. Prepričani smo, da bo borba vsega delavstva lahko preprečila nadaljevanje tega tenkega položaja, ki grozi vsemu delavskemu razredu.
Pred časom so prinesli razni lo. kalni časopisi vest, da je bil v Trstu ustanovljen poseben organ ERP, katerega bi sestavljali anglo-ameriškl častniki. Naloga tega po-sebnega organa naj bi bila »urejevati« tržaško gospodarstvo ter skrbeti za njegovo izboljšanje. Na. loga tega organa bi bila prav tak z poskrbeti za denarno podporo tvrdkam in podjetjem, ki bi hotele preusmeriti svojo proizvodnjo *~ tak primer bi bil sedaj prav pri tvrdki Kozmann. Toda o organu ni ne duha ne sluha — ali se je pogreznil ali Pa si je zastavil kot začasno nalogo skrbeti za rušenje naše industrije in našega gospodarstva?
S plenarne skupščine ES
Rubrika tržaških upokojencev
Okrajne skupščine tržaških upokojencev
Na zahtevo tržaških upokojencev se bodo vršile v prihodnjih dneh okrajne skupščine in sicer: v četrtek 23. t. m. ob 19.30 bo okrajna skupščina za upokojence Sv. Ivana v krožku Škamperle;
v petek 24. t. m. ob 19 bo okrajna skupščina za Greto - Rojan v krožku Rauber, ul. Clsternone 63;
v soboto 25. t. m. ob 19 bo skupščina za okraj Skedenj v Ljudskem domu;
v ponedeljek 27. t. m. ob 19 bo skupščina za center mesta v krožku Tomažič;
v petek 1. julija bo skupščina za upokojence Sv. Jakoba in sicer ob 19 v krožku Rinaldi.
Na okrajnih skupščinah bo podan pregled o že izvršenem delu in o nadaljnji borbi za uresničitev izboljšanja življenjskih pogojev tržaških upokojencev.
Pozivamo vse upokojence, da se v čim večjem številu udeleže teh skupščin, na katerih bodo razpravljali o svojih problemih ter jih skušati rešiti.
Glavno poročilo bo podal tajnik Zveze enotnih sindikatov za tržaške upokojence.
Za 2 učenca -
Idealna je ta italijanska šola v Stivanu pri Nabrežini, za dva učenca in za enega učitelja. Takih šol si tudi mi želimo in pri tem ne oporekamo Italijanskim učencem takega pouka. Sotrudnik «Dela» se ne. spotika ob takem primeru. Ali zlomit si je nogo v Slivnem, kjer mu ne gre v glavo, da sta za 17 slovenskih učencev kar 2 učitelja. Ali je pisec članka izgubil iz vida svoje fraze, da se poteguje tudi za slovenske šole (kar mu preveč ne verjamemo) in je zaradi volivne propagande pač moral nekaj potegniti za lase ter se pri tem izkazati ne kot zC'jCCorn'k slovanskih šot, kakor je pač v duhu njegovega »intcrnacionatizma«.
Ravno je pač to, da hoče s prihranki stroškov za enega učitelja in najemnino šole kriti delno izdatke za novo šolsko poslopje. Za pisca članka v «Delu» 1. Vi. t. I. pod naslovom «za 17 učencev — 2 Učitelja» ni več posledic 25-letnega potujčevanja (saj so vendar «in-ter... in tako naprej), za njega niso prav posebne važnosti načela
Izvršilni odbor ES ima nalogo mobilizirati vso delavsko množice v odločno borbo proti razrednemu sovražniku
Tržaški upokojenci bodo zaostrili borbo za uresničitev svojih zahtev Zveza ES za upokojence sklenila sklicati več skupščin - Obvestilo upokojencem glede povišanja pokojnine, ki na) bi jo izplačal INPS (pokojninski zavod)
Morilec Gandhija bo usmrčen
NOVI DELHI, 21. — Višje sodi-Šče Pundjaba je zavrnilo prošnjo Nudhurama Vinayaka Godseja, morilca Gandhija, ter Varayanu, glavnega sokrivca pri zločmu, ter je potrdilo sodbo posebnega sodišča, ki ju je obsodilo na smrt. Pač pa je sodiiče vladi priporočilo, da delno pomilosti mlajšega morilčevega brata,
Puc vodi na (ulniliu na iLiinaia
DUNAJ, 21. — Po osmem dnevu mednarodnega šahovskega turnirja na Dunaju je stanje naslednje: Puc (Jugosluvija) 6 točk; 2. Paoli Italija) in Foltys (CSR) 5 točk; 3. Platt (Avstrija) in Rabar (Jugoslavija) 4 in pol točk; 4. Kottnauer (CSR) in Opočenski (CSR) 4. t.; B. Fletzer (Italija), Mueller (Avstrija) in Galia (Avstrija) 3 m pol; 6. Lokvenc (Avstrija) in Kovacs (Madžarska) 2 in pol; 7. Beni (Avstrija) 2; 8. Kalivoda (Avstrija) 1 in pol.
Teni!) v UimSledona
LONDON. 21. - Drug, dan mednarodnega turnirja v Wlmbledonu je Ceh Drobny premagal Francoza Thomasa v treh setih; Sturgess (Južna Afrika) Johansona (Švedska); Cernik CSR) Robertsona; Canepele (Italija) Butlerja (Velika Britanija); Del Bello (Italija) je v petih setih premagal Stolpo (Madžarska)
V soboto 18. t. m. je bila seja sveta Zveze enotnih sindikatov za upokojence, katere so se udeležili tajniki kot tudi predsedniki kategorij in vsi zaupniki. Seja, ki je precej dolgo trajala, je bila živahna ter so se diskusije udeležili skorajda vsi navzoči. Razpravljali so seveda o vprašanju rešitve položaja tržaških upokojencev, ki se je v zadnjem času zelo podabjal.
Ob zaključku seje so navzoči sprejeli sledeče sklepe.
Sklenili so, da bodo še poostrili borbo za uresničitev svojih pravic, k, bo morala privesti do končne rešitve tega vprašanja. Prav tako so tudi sklenili, da se bodo pred-stavniki te kategorije delavcev ponovno obrnili do odgovornih oblasti, katerim bodo obrazložili življenjske prilike tržaških upokojencev, ki nikakor ne morejo izhajati s svojo skromno pokojnino. Ob-enem bodo il predstavniki zahteva, ll od odgovornih oblasti, da odo brijo načrt, ki so ga že prod časom predložile sindikalne organizacije in ki predvideva povišanje pokojnin na vsoto 10.000 lir.
Za časa poostrene borbe tržaških upokojencev bodo Enotni sindikati sklicali vrsto skupščin in sej; vsakih štirinajst dni pa bo še glavna skupščina, na kateri bodo pregle-dali rezultate, dosežene v poostreni ofenzivi, ter bodo določili smernice nadaljnji borbi. Na teh skupščinah in sejali bodo tržaški upokojenci dokazali svojo odločno vo-Ijo nadaljevati z borbo ter z njo prisilili odgovorne oblasti, da spre. menijo svoje stališče do upravičenih zahtev tistih delavcev, ki so vse svoje življenje žrtvovali delu in napredku našega ozemlja.
Glavna skupščina tržaških upokojencev bi morala izražati voljo in zahteve članov te kategorije, ki bi svojo borbenost še zaostrili, če bj prilike to zahtevale.
Na seji sveta Zveze ES za upokojence so prav tako sklenili, da bodo poslali tudi tržaški upokojenci — člani Enotnih sindikatov, svoje predstavnike na kongres upokojencev, ki bo 3. julija v Rimu. Ti oredstavnikl bodo ponesi, kongre-si stom pozdrav vsega tržaškega de. lavstva, ki je vedno solidarno z borbo italijanskega delavskega razreda proti razrednemu sovražniku. Upokojenci, ki se bodo kot predstavniki udeležili tega kongresa, bodo po svojem povratku morali podati svoje poročilo, iz katerega bo Zveza enotnih sindikatov za upokojence črpala nove vire za nadaljnjo, še bolj uspešno borbo za pravice vseh tržaških upokojencev.
Dolžnost vseh tržaških upokojencev, ki so člani Enotnih sindikatov, bo prav tako skrbeti za okre. pitev kategorije same, ki bo s porastom članstva okrepila tudi svojo borbo proti stališču odgovornih oblasti do upravičenih zahtev njenih članov.
Za začetek so bile določene sledeče okrajne skupščine:
V četrtek 23. junija ob 19.30 skup. ščina upokojencev pri Sv. Ivanu (Škamperle);
v petek 24. junija ob 19 skupščina upokojencev za okraj Greta -Rojan v krožku «Rauber», ul. Ci-sternone 63;
v ponedeljek 27. junija ob 19 skupščina upokojencev za center mesta v krožku «Tomasi«.
V kratkem bo Zveza enotnih sindikatov za upokojence javila, kdaj se bodo skupščine za sledeče okra. je: Sv. Jakob, Skedenj, Sv. Alojzij, Vrdela, Sv. Marija Magd. Spodnja, Kjadin, Rocol, Barkovlje, Sv. Sobota in Kolonja.
Zveza ES za upokojence vabi vse tržaške upokojence, da se v čim večjem številu udeležijo teh skupščin, na katerih bodo tajniki in predsedniki poročali o poteku zaostrene ofenzive te kategorije delavcev. Ker je rešitev tega vprašanja zelo nujna, je dolžnost vseh upokojencev tega ozemlja, da se udeležijo te borbe ter jo s svojimi močmi podprejo; od njihove pomoči je odvisen tudi njen uspeh.
V ponedeljek zvečer je bila v ul. Conti plenarna skupščina Zveze enotnih sindikatov, na kateri so navzoči razpravljali o borbi italijanskega delavstva za svoje pravice in o potrebi zaostritve ofenzive tudi na našem ozemlju, kjer postaja borba proti razrednemu sovražniku vedno bolj trda in odločna.
Tržaški delavci, ki so se udeležili plenarne skupščine, da dokažejo svojo solidarnost s stavkajočimi italijanskimi delavci, so takoj po poročilu izvršilnega odbora E-notni sindikatov odobrili resolucijo, ki se v kratkem glasi:
Udeleženci plenarne skupščine, ki se je vršila 20. t. m. so razpravljali o položaju, ki je nastal v Italiji in na našem ozemlju zaradi zaostritve ofenzive delodajalcev do upravičenih zahtev svojih uslužbencev. Ker bi nadaljevanje takega položaja škodovalo interesom delavskega razreda, ki bi bilo prisiljeno živeti v zelo težkih delovnih in življenjskih razmerah, je dolžnost vsega tržaškega delavstva, da se z vsemi močmi upre novi o-fenzivi ter zastavi vse svoje sile v pomoč italijanskemu stavkajočemu delavstvu, ki hote doseči uresniči-(et> svojih zhatev. Odgovorne oblasti kot tudi delodajalci se ie t>eč kot leto dni upirajo odobriti kakršen koli ukrep, ki bi predvideval izboljšanje položaja tržaškega delavstva. Z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago skušajo ovirati upravičeno borbo tržaškega delavstva ter uresničitev njegovih zahtev. Čeprav je bila borba zelo trda in odločna, vendar niso delavci dosegli uresničitve zahtev o povišanju draginjskih doklad, o povišanju osnovnih plač in o povišanju družinskih doklad. Zato je dolžnost izvršilnega odbora Enotnih sindikatov, da mobilizira vse svoje članstvo, ki mora stopiti skupno z italijanskim delavstvom v odločno borbo za svoje pravice, ki mora privesti do končne zmage.
Po glavnih poročilih izvršilnega odbora je sledila zelo živahna diskusija, katere so se udeležili člani raznih pododborov in zaupniki, k» so prikazali položaj v raznih kategorijah ter področjih dela. Ob koncu plenarne skupščine so navzoči poslali italijanskim stavkajočim poljedelskim delavcem telegram, v katerem jim zagotavljajo svojo solidarnost ter poudarjajo svojo odločno borbo boriti se z njimi do uresničitve vseh njihovih zahtev.
Člani pododborov in zaupniki posameznih kategorij so dali nalo-
go izvršilnemu odboru, da izvede mobilizacijo vseh delavskih množic, ki bodo stopile v. odločno borbo proti nakanam delodajalcev.
Gislka v nravstvsnem oddelil CP
Ni še dolgo od tega, ko so zamrli zadnji - odmevi škandala, ki je nastal v okviru nravstvenega oddelka civilne policije. Večji del njenih članov je bil tedaj zamenjan, sam poveljnik inšpektor Terribile jo je pri tem pobrisal v Italijo, od koder je iz Rima pošiljal tržaškim dnevnikom pisma, v katerih se je pral. Na mesto tega inšpektorja je bil imenovan inšpektor Grieco, za sodelovalca pa maršal Mannoia.
Novo vodstvo je nekaj časa dobro jadralo. Toda pred dnevi je počilo in policijsko poveljstvo je prišlo na sled nekaterim neredno-stim. Uvedena je bila preiskava, katero je vodila disciplinska komisija. Po mnogih zaslišanjih, katerim so bili podvrženi vsi člani tega oddelka, je bil suspendiran inšpektor Grieco in njegov sodelavec maršal Mannoia.
sodobnega vzgojeslovja. Idealno stanje za piščevo razgledanost bi bilo, če bi imel učitelj v razredu po 70 do 80 otrok, ali morda tudi 120. Saj na ta način bi lahko zidali nove šole, ker bi bilo toliko in toliko manj učiteljev in bi s tem prihranili toliko in toliko. To bi seveda veljalo samo za slovenske šo le, ne pa za italijanske. Kajti »Delo« se ne spotika ob navedenem primeru iz Stivana. kjer res ni potreben 1 učitelj za 2 učenca, ker bi imela ta dva učenca do najbllžje italijanske šole 31 Devinu komaj pičla 2 l;m pota. To je ista pot, ki jo napravijo slovenski otroci do slovenskega otroškega vrtca p De vinu, ter krajša od one, ki jo imajo otroci iz Medje vasi, ki pešačijo dnevno do Devina po dvakrat 4 km.
Vaščani v Slivnem vedo, da je slovensko šolstvo edino, ki je zapostavljeno na Tržaškem ozemlju in ki se mora še danes boriti za svoje pravice. Obenem vedo, da so posledice potujčevanja in napačne vzgoje največje baš pri mladini, dorasli in doraščajoči, ter da je trebno še več učiteljev, da popravijo posledice in dvignejo raven izobrazbe pri otrocih in odraslih
To vedo vaščani Slivnega. Nočejo pa tega vedeti ninlernaciondi’-sti» pri Delu.
Zakaj ni bilo zdravnl^ega pregleda sloni tti oM?
Mnenja smo, da zdravniški pregledi šolskih otrok niso odvisni od dobre volje zdravnikov. To je stvar šolskega upravitelja ali celo didaktičnega ravnatelja. Zato ne moremo razumeti, kako je mogoče, da slovenski učenci iz šele v ul. Donadoni niso bili letos zdravniško pregledani. Ali je morda hotelo šolsko vodstvo s tem pokazati. da so slovenski šolarji v tako dobri oskrbi pri starših in tako zdravi, da zdravnika sploh ne potrebujejo?
Ce je zdravnik pregledal na isti šoli italijanske učence, bi bila dolžnost upravitelja ali. didaktičnega ravnatelja, da to poskrbi tu. di za slovenske šolarje.
Vabilo skrutinatorfem
Tržaško okrajno sodišče vabi vse skrutinatorje z volišč v občinah Milje, Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin-Nabrežina, da prisostvu-Jejejo odpretju volivnih skrinjic, in sicer v sredo 22. t. m. ob 16 popoldne v sobi št. 1 v pritličju sodne palače v ul. Coroneo 16. Udeležba seveda ni obvezna.
Ciganka Žita je lagala
Izmislila se je, da je njen mož posilil lastno hčerko. Cigana je policija izpustila, ciganka pa bo prišla pred sodišče
Pred dnevi smo objavili vest o pijani ciganki Žiti Carizevi, katero je policija pijano z otroci našla ponoči na cesti. Ciganka, ki je že alkoholizirana in človek niti ne ve, kaj bi ji psloh še verjel, je policiji natvezila bajko, da je njen mož Albert Hcld posilil svojega otroka, 12-letno Avrelijo. Seveda so cigana takoj aretirali in ga tudi zaslišali. Ta je pa zanikal vsakršno krivdo in celo omenil, da se je Žita stvar lepo izmislila, kar ne bi bilo nič Čudnega, saj ga je v pijanosti že večkrat obtožila vseh mogočih reči- Ker iz cigana nj bilo mogoče dobiti nobenega priznanja, je policija še enkrat dala otroka dr. Cal-ligarisu, ki jo je preiskal. Ugotovil je, da ni mogoče govoriti o kakem nasilju. Policija pa se s tem še ni zadovoljila, zato je poklicala še tretjega zdravnika, Ta je bil profesor specialist iz bolnišnice, ki je potrdil mnenje dr. Calligarisa. Stvar je na vsak način malo čud-
Pred časom sta se v neki gostilni v Miljah sestala dva moška. Pogovarjala sta se o prodaji nekega ženskega kolesa. Prodajalec je ponujal kolo drugemu najprvo za 25 tisoč lir, toda barantanje je bilo dolgo in na koncu sta se zmenila za 11 tisoč lir. Temu pogovoru pa sta prisostvovala dva policijska agenta v
Gostovanje SNG za STO po Slovenskem Primorju
V TOLMINU danes ob 20
Ogeuj in pepel
V AJDOVŠČINI Jutri ob 20
Ženitev
V AJDOVŠČINI 24. junija ob 20
Ogenj in pepel
V SEŽANI 25. junija ob 20
Ogenj in pepel
V SEŽANI 26. junija ob 16
Ženitev
civilu, ki sta takoj intervenirala, čim je kupec potegnil denar iz žepa, da bi plačal kolo. Zadeva je bila namreč sumljiva, posebno še, ker sta se za dobro ohranjeno kolo zmenila za 11 tisoč lir. Prodajalec kolesa je policistom izjavil, da se kliče Umberto Spanghero in da mu je Alberto Garder.al iz ul. Gatteri 45 izročil kolo, da bi ga iz naprej prodal.
Policija je napravila preiskavo pri Gardenalu in našla kolo sestavljeno iz več različnih kosov, po vsem videzu različnih koles. Gardena! je izjavil, da mu je neki Ja-kob Zambardi prodal kolo za 25 tisoč lir. Policija je izstaknila tega Zambardija v njegovi delavnici. Slednji je agentom pripovedoval, da on sam izdeluje kolesa iz kosov, ki jih kupuje pri razr.ih železninarjih. Vendar pa policija nj bila zadovoljna s temi izjavami, zato so bile obveščene vse policijske postaje, naj obvestijo vse one, katerim so bila pred majem 1948 leta ukradena kolesa — čas, v katerem so se izvršili omenjeni dogodki, da se javijo na policiji. Med temi je bil tudi Mušico Josip, ki je takoj spoznal kose svojega ukradenega kolesa pri popravljenem kolesu v Zambardije-vi delavnici. Zambardi je bil zaradi tega obtožen kupovanja ukradenega blaga. Ker je bil mož Že obsojen v Tržiču zaradi podobnega dejanja, so ga včeraj pripeljali v Trst, kjer ga je kazensko sodišče obsodilo na 3 mesece ječe in 1000 lir globe.
na, če pomislimo, da je prva zdravniška preiskava dognala, da je bil otrok posiljen. Nadaljnji razvoj zadeve je ta, da so cigana izpustili. Pač pa sedaj policija išče ciganko. Imela bo še opravka s paragrafi, in to zaradi klevetanja ter drugih grehov, ki jih ima na vesti.
Avtomobilski nesreči
Prav policijski emergenzi se je včeraj namerilo, da je morala pripeljati na ambulanto v bolnišnico otroka, ker ga je ranila. Ob 14.30 je bilo, ko je mali 6-letni Aldo Rustja iz ul. della Guardia 12 stal na robu pločnika na vogalu ul. Ve-ronese pri Sv. Jakobu.
Naenkrat ga je nekaj pičilo in dečko je bliskovito skočil na cesto. Smola, v tem je ravno privozila emergenza in ga z desnim prednjim kolesom oplazila po levi nogi. Sreča je bila, da se je vozilo takoj ustavilo .n tako otroku le odrgnilo nekaj kože z noge.
Nekaj ur kasneje je šofer Burlini Attilio s tovornim avtom TS 6796 pripeljal v bolnišnico 5-letnega Ateno Jurija s Sv. Sobote 344. Fanta je Burlini podrl prav pred njegovo hišo pri Sv. Soboti. Otrok, ki je pridrvel na cesto naravnost iz veže, ne da bi pogledal ali je cesta prosta, je butnil naravnost v avto. Mali Atena imp poleg drugih lažjih poškodb na obrazu še zlomljeno kost na levi nogi.
Ljubimee - morilec na založni Klopi
Marija Furlanetto počiva na pokopališču pri Sv. Ani. Včeraj dopoldne so jo namreč pokopali. Poleg sorodnikov pokojnice so se pogreba udeležili znanci in prijateljice z dela. Samo njena mati ni bila na pogrebu, ker je bolna. Ven-ci ravnateljstva in Uslužbencev Stelle, kjer je pokojnica delala, so krasili sprevod.
Medtem ko je ljubica nastopila zadnjo pot, je ljubimec Mario Gra-dara stal na zatožni klopi pred sodiščem za določevanje narokov. Obtožen je namernega umora irr posesti dveh samokresov ter muni-cije različnega kalibru. Sodnik Bayliss je zadevo predal porotnemu sodišču, pred katerim se bo moral Gradara zagovarjati.
Nogometne tekme CP
Končne tekme za pokal tržaškega mesta bodo v soboto 25. t. m. na igrišču pri Sv. Ivanu, Prva ob 15.80 bo med enajstoricami Devin— pristaniščno — železničarsko pol., ob 17.30 pa med Miljami ln prevozno policijo.
mmm
Sreda 22. junija
Ahacij, Gostimir Sonce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.58. Dolžina dneva 15.45. Luna vzhaja ob 1.21, zahaja ob 16.15.
Jutri četrtek 23. junija Agripina, Višeslav
SPOMINSKI DNEVI
1941 so hitlerjevski razbojniki zahrbtno napadli Sovjetsko zvezo.
1941 je bil v okolici Siska na Hr-vatskem osnovan prvi partizanski odred.
1593 velika zmaga slovenskih in hrvaških čet nad Turki pri Sisku, ki je zadržala napredovanje turške moči. V bojih s Turki so krvavele naše dežele skoraj 200 let.
Opozorilo prosvetnim drušlvom
Prosvetna društva, ki nameravajo prirediti komemoracijo za O. Zupančičem, opozarjamo, da ima SHPZ zbrano gradivo za program, ki ga lahko društva dvignejo na sedežu Corso Garibaldi 4, III.
Obveščamo društva, zlasti mestna, da bo SHPZ priredila dve osrednji komemoraciji, in sicer prvo splošno ter drugo za Cicibane.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico sta darovali Cok Olga iz Flavij 500 lir, Cok Terezija iz Trsta 530 lir.
Nočna služba lekarn
AUa Madonna del Marc, Largo Plave 2; AlTAnnunziata, trg Val-maura 10; Davanzo, ul. del Bosco 25; Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Našim naročnikom in Miem v
AD1T c Agencija demokratičnega inozemskega tiska v Ljubljani, ki je prevzela zastopstvo tržaškega tiska ter zbira tudi vse naročnine in druga vplačila za Primorski dnevnik, Ljudski tednik, Glas mladih in Razglede, ima sedaj tekoči račun pri KOMUNALNI BANKI v LJUBLJANI in sicer pod sledečo oznako in številko: Agencija demokratičnega inozemskega tiska - Ljubljana 6-1-90603-7.
Današnje lekme v balincanju
Na podlagi žrebanja v ponedeljek, so določene za danes naslednje tekme v balincanju za ((Poletni pokal«:
Igrišče Pavan ob 18.30: Uiardi-netto B - Mezgec A; igrišče Giardi-netto ob 18.30: Gallinaccio B - Zol I va A, igrišče Bellaveduta ut 18.30: Sv. Marko A - Corsi A; igrišče Pa-lestrina ob 18.30: Corsi B - Acegat B; igrišče Caciun ob 18.30: Giardi-netto C - Acegat A; igrišče Nardin ob 18.30: Mezgec B - Amerikana C; igrišče Vespucci ob 18.30: Sv. Alojz B - Acjuila A; igrišče Tondp ob 18.30: Tirolese A - Vespucci A.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. junija 1949 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 7.
Civilne poroke: novinar Belihar Karlo in gospodinja Marasič Che-rida.
Cerkvene poroke: šofer Knobbe Helmut in krznarica Fruman Dolores, šofer Eozinovič Anton in gospodinja Sorletti Bruna, agent civilne policije Pelin Ivan in gospodinja Scaramell* Libera, kapitan Orio Giulio in trgovska pomočnica Corti Camila, slikar Fantina Karlo in gospodinja Molinari Josipina, trgovec Fioritto Gualtiero in uradnica Ujčič Lidia.
Umrli so: 75-letna Visconti Ama-bile, vd. Italija, 70-letna Rodriguez Franc, 68-letni Zagolin Gregorio, 79-letna Maranzana Ana, vd. Brov-va, 4(i-letna Križmančič Marija, vd. Simčič, 36-letna Stok Romana, por. Colavini.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8000, papirnati šter-ling 1870, telegrafski dolar 618, dolar 610, švicarski Irank 155, 100 francoskih frankov 175, avstrijski šiling 24, zlato 1000 lir.
ALI Sl ZE NAROČNIK ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
I! RADIO lllfMi
JUG. CONA TRSTA
Sreda 22. junija 1949.
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini. 7.15: Jutr*-n ja glasba. 12.00: Operetna glasb'; 12.30: Chopinove skladbe. 12-«-Poročila v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini. 13-D-Pevski koncert sopranistke Pavio Potratove. 13.35:	Lahka glasb*1'
13.50: Gospodarski pregled (v slovenščini). 14.00:	Lahka glasba
14.30: Pregled tiska, poročila in objave v italijanščini nato v slove«; sčtnt. 17.45: Vaški kvintet. 18»B' Poročila v hrvaščini. 18.15: Smetana: Godalni kvartet št. 2 D mot 18.33: Popularna glasba. 18.50: Dei° in življenje našega ljudstva. l*-®*-Glasbena medigra. 19.15: poroči« v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini. 20.00: Uvertur« in fantazije. 20.30:	Operne	ari)«'
20.50: Sindikalno vprašanje (v »•' lijanščini). 21.00: Italijanska Ifff 22.40: Plesna glasba. 23.00: Zadnj« vesti v italijanščini nato v slovenščini. 23.10: Objava sporeda zai n a-slednji dan v slovenščini in »aur janščini. 23.15: Večerne melodije-
TRST II.
Sreda 22. junija 1949.
11.30: Sinkopirana glasba. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Glasba *8 orkester in soliste. 12.45: Poročila-13.00: Glasba po željah. 13.45: Pestra glpsba. 14.00: Poročila. 1»1»-Dnevni pregled svetovnega tisk®; 14.28: Popoldanska glasba. 17-3IJ' Plesna glasba. 18.00: Mamica pripoveduje. 18.15: Chopin: Sonata v B' molu. 18.30: Baletna glasba. 18.43-Skladbe za okarino in piščal. 19.00-Tehnika in gospodarstvo. 19-15’ Pesmi in plesi raznih narodov-19.45: Poročila. 20.00: Pevski k°n' cert. 20.20:	Simfonična medigra-
20.30:	Zdravniški vedež. 20.45-
Skladbe za saksofon. 21.00: Razgovori pred mikrofonom. 21.15: GlaS; bene slike. 21.30: Zabavni orkestri-22.00: Brahms: Koncert V B dur« op. 83. 22.40: Plesna glasba. 23.15-Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glaSl ba. 24.00: Zaključek.
KINO
in
ROSSETTI. 10.30:	»Jcrihonskl	z>d!l'
Cornel Wilde, Linda Darnel.
EXCELSIOR. 16: «Slrena v Kongu* Hedy Lamarr, VValter Pigeon.
FILODRAMMATICO. 16:	«Z*,k01'
srca«, Margaret O' Brien.
FENICE. 16.30: «Nedolžna diva«, V*" ta Eggert.
ITALIA. 16: »Njegovo visočanstvo l® sobarica«, Hedy Lamarr.
ALABARDA. 16: «Ne izdajaj b>e”; Greta Garbo.
VIALE. 16: »Zbogom vojska«, Gianni In Plnotto.
GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.3jj| «CakaI Te bom«, Errol Flynn Bette Davis.
MASSIMO. 15,30: »Obaidja so padi«* Marguerit Chapman.
NOVO CINE. 16: «Vesela dvoj«K»»' Stan Laurel in Oliver Hardy.
KINO OB MORJU. 15.30: «DŽungl« " plamenu«, Dolores Del Rio.
IDEALE. 16: «Otok siren«, B. Gable-G. Montgomery, C. Romero.
ARMONIA. 14: ((Zakrinkani mož«, Re-ter Lorre, Evelin Keyes.
ODEON. 16: «Skriti Tarzanov zakla® Johnny VVeissmueller.
MARCONI. 16, in na prostem ob -D-'* -«Borba za atomsko bombo«.
BELVEDERE. 16: ((Pozdravljeni, P1'**?' tel ji«. Barvni film. Walt Disney 1,1 «Blesk Manhattana«.
ADUA. 14: «Zlato demona«.
SAVONA. 14: ((Kalifornijski ekspres* Claudette Colbert.
AZZURRO. 16: «Oni iz Virginije«-
RADIO. 16: ((Divja kri«.	„
VITTORIA. 16: na prostem	ob	20.3"'
«Divje meje«, R. Scott.
VENEZIA. ((Kapitan Kidd«.	...
KINO V LJUDSKEM VRTU.	20« '
((Bambl«, Walt Disneya.	am
NA GRADU SV. JUSTA: 21.30:
Ihte«, Tyrone Povver, Gene Ti«rl1*j!
AUSONIJA - terasa ob morju - 2v
«Zvonovi pri Sv. Mariji«,
Bini
Crosby in Ingrid Bergman. SKOLJET - na prostem - 21: «P°d r' ‘ vajskim nebom«. Boby Breen.
KINO NA OPČINAH. «Brez ertba»' KINO V SKEDNJU. »Zvezdni sU” Eleonora Pbvvell
MALI OGLAS?
rti)
HISO V NABREŽINI Z 1.500 VRTA PRODAM. V hiši je 9 Pr^ štorov, industrijski tok, vodovod 1 kopalnica. Prosta takoj! Po ja*111 * Pertot, ul. Valdirivo 35, II.
Hu|iHiiju, nbalii v.a K<mf:t:njo, igro, ro-stHvraoija, h ur, bili), bmicorii,
IVuvtist u/khUcikI bišioo v. dvoma <» _______________Iroini	iinsloljaini________________
Informacije pri upravi kopališča. Produja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem weekend hišic in informacije Prl potovalnem uradu «ADRIA-EXPRESS» — TRST ULICA F. SEVERO št. 5-b - TELEFON 29-243
VOZKI It 101»
OB NEDELJAH IN PRAZN.:	»
OB DELAVNIKIH:
Iz Trsta:	Iz Sv. Nikolaja: j	Iz Trsta:	iz Sv. Nikolaja:
7.30	10.45	10.00	12.30
9.00	12.00 J	11.00	15.00
10.00	17.45	12.05	17.45
11.45	18.30	14.00	19.30
13.30	19.45		
14.30	21.30		
C'ene ob uedeljah in |>i*u/,nikili:
Vožnja tja in nazaj in vstop v kopališče: odrasli 200, otroci 130 h OB DELAVNIKIH s parniki .... odrasli 200, otroci 130 L OB DELAVNIKIH z motorno jadrnico
«Levante» .	.	... odrasli 170, otroci 120 D
,ioirnw(ftTvn- m ica MONTECCHI štev 6 111. nad —- Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št, 29 Telefonska številka 83-51. UREDNIŠTVO. UL CA MONTEC H .	0„ias0v.	■/.. Vsak mm višin« v širini l stolpca: trgovski 40, flnančno-upravnl 60, osmrtnice 70 lir.
Odr^medrhk STANISLAV RENKO. *- T?ski Težaški tiskarski zav^d. -— Podruž. Gorica, Svetogorska ul. 42. Tel. 749 - Koper, ul. »altist, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir: FLRJ: 55, 165, 330, 650 dtn-poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90003-7, — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — 'rR'
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
22. junija 1949
GORIŠKI DNEVNI K
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Iz spomeiiice PF§ rimski vladi
fl
iotiuiii
ogabno sredstvo poitalijančevanja
JPožigalcc Giunta je vodil delegacijo k Mussolini ju s predlogom za izropanje slovenskih ustanov
(Nadaljevanje in konec)
31 Trgovsko obrtna zadruga: Na kok način je bila ta zadruga opeharjena od fašistične federacije v Gorici za svojo palačo »Ljudski domu, smo omenili ie na drugem mestu,
41 Goriška ljudska posojilnico« ie bila likvidirana na pritisk oblasti po nadzorništvu »Banca UTtalian.
51 Slovensko kmetijsko društvo ie likvidiralo, ker ni bilo v soglasij s fašističnimi ustanovami «Con-sorzio Agrariov.
6) Iz istega razloga sc je razšla tudi «Slovenska čebelarska zadruga n.
?) Kmečka banka je bila premajhen denarni zavod in zato ni delala skominov fašistom. Ta je ostala kot edini slovenski denarni zavod v Gorici.
*1 Katoliško tiskovno društvo z lastno «Katoliško knjigarnnn in “Katoliško tiskarno» je bilo velik trn v očeh fašistov. »Katoliški ti-skomin so odvzeli obrtno dovolil-nico in upravitelji so skozi dolga lata samo mazali tiskarske stroje. *Katoliški knjigarni» pa je b!,o Zaplenjenih več kot 100.000 razili-n>h knjig, predvsem molitvenikov, samo ker so bile knjige slovenske. Samo enkrat je bilo zaplenjenih 36.000 molitvenikov pri tvrdki »Cangini« v Vicenzi, kjer so bili molitveniki v vezavi. Celotna škoda, ki jo je «Katoliška knjigarna» Pretrpela, je presegala pred drugo vojno skupno vsoto nad 500.000 lir, celotno Katoliško tiskovno društvo Pa nad 750.000 lir. p) a) Slovensko Alojzijevišče je vil zavod za revne dijake. Goriški Prefekt je imenoval komisarja, ki le Poslopja prodal za smešno ceno vojaški upravi, kt je še danes last-niča. Vlada še n[ popravila tega zločina.
h) Slovensko sirotlšča je tudi imelo komisarja, ki je odprodal ali daroval kos zemljišča, ki je. danes izgubljeno za «Slovensko sirotišče«.
c) Šolski dom je zgradil v Gorici ^tiri palače za slovenske šole, ker
ni ne avstrijska vlada in ne gori-ška občina nudila niti malo strehe za slovensko šolstvo v Gorici. «Šolski dom« je bil razpuščen, hiše so prešle v zasebne roke, čisto pre-močenje društva pa je pogoltnila prefektura.
č) »Goriška Mohorjeva družba« je vsako leto za majhen denar nudila svojim članom po 4 ali 5 knjig. Oblast je v teku let zaplenila ali prepovedala nad ,'iOO.OOO knjig z velikansko izgubo za podjetje. Isto velja za «Goriško Matico«.
To je beina slika usode, ki je zadela slovenske gospodarske organizacije zn, časa fašističnega režima samo V mestu Gorici, da o ostalili organizacijah v podeželju, ki so bile prav tako likvidirane, niti ne govorimo. Iz gornjega pregleda pa je jasno razvidno, kako lepe uspehe doseže na gospodarskem polju narod, kot smo Slovenci, a ko ga pri njegovem - delu ne ovirajo. Prepričani smo, da sc prav tako centralne, kot tudi lokalne oblasti zavedajo, koliko je nov gospodarski razmah potreben v Gorici. Kljub temu pa opažamo, da prevladuje v Gorici še vedno tudi na gospodarskem področju tisti šovinistični duh, ki ne dovoljuje, da bi si Slovenci z lastnimi sredstvi vzpostavili kako svojo svojo gospodarsko organizacijo.
Borba proti našim gospodarskim organizacijam je eno Izmed tolikih sredstev, katerih se je fašizem posluževal za poitalijančevanje Slovencev. Zato pričakujemo, da se v duhu resnične demokracije z enim In drugim preneha in da se nam popravijo krivice, katere so nam bile prizadete v preteklosti. Nov zakon o vrnitvi imovine, odvzete za časa fašizma, ki se bo razpravljal na podlagi osnutka senatorja Macrelli, naj predvideva vzpostavitev in vrnitev imovine tudi vseh Onih naših gospodarskih organizacij, ki .so zgoraj označene.
V tej zvezi moramo tudi omeniti, da vlada v c/oriški in videmski po-
Ciavo partizana so prinesli
v vas na kolu
Na
goriškem kazenskem> -sodišč«' *° včeraj pretresli nečloveški pri-' ner, ki je le po naključju prišel pced sodnike. Ce bi se pa sodne 1Ti druge oblasti hotele malo bolj Pozanimati -a nepopisno kruta dejanja, ki so jih miličniki in drugi Pristaši preteklega režima zakrivili napram partizanom in slovenskemu življu, bi posebno na goriškem sodišč« odvetniki, če bi sploh sprejeli obrambo zločincev, in sodniki tmelt polne roke dela.
Tako je lanskega leta prišla v roke nekih demokratov slika, ki je novembra 1042 leta priobčil heki fašistični časopis in na kateri so opazili poleg dolgega droga, na katerem je stala glava partizana, tri fašistične miličnike, ki so jih spoznali za Baschera Angela, 40-tetnega Bonuttlja Angela iz Bagna• ris di Arsa, bivajočega v Castfons •tt Mura in 34-letnega Dcletoja Pa-sguala iz Casalcalende. Tako bi se tl trije krvoločnih'i morali znajti včeraj na sodišču na zagovoru. To-da od njih je bil prisoten samo Boriti Angel, ostala dva pa sta naj-orie iz strahu, ki ima nad zločinci °t>last, kadar jim zemlja Izginja iz-®°d tal, odpotovala neznano kam. Vsi trije so bili obtoženi skrunstva človeškega trupla. Meseca novembra 1042 leta, ko so miličniki prt-čeii s slavnostnimi in zmagovalni-thi «rastrellamenti» proti »bandi-t°m in ribellom«, ki so se nekaj c°sa poprej pojavili «iul!a nostra šacra terrarr in so se z njih vračali 1 Polnimi vrečami prašičnine, pe-Jutnlne in vsega najboljšega ter se ‘e med potjo zalivali s pokradenim vinom, se je skupinica takih milič-
nikov povzpela v Obloke pri Grahovem, kjer so čuli, da narod vstaja. Prišli so proti večeru malo više v hrib in vas je bila že precej za njimi, ko so začuli mimo ušes oster žvižg krogle prvih osvoboditeljev. Ko je vse zopet utihnilo, so lep čas še postali in se šele nato drznili v bližnjo votlino v hribu.
V nji je bil partizan, ki jim je z vsemi močmi branil vstop v votlino. Spustil je na milfčnike, ki jih je bila cela četa, vse svoje krogle i n nato žrtvoval svoje življenje za domovino. Med bitko je Obloke zagrnila noč. Miličniki, ki so bili v besedi najpogumnejši bojevniki, so jo zopet popihali v vas in naslednjega dne se potisnili iz radovednosti oprezno zopet k votlini. Ker ni bilo čuti daleč naokrog žive duše, so se upali v Jamo in tam našli truplo mladega partizana. Hoteli so spoznati, kdo je in iz katere hiše je, da bi se nad njim maščevali s tem, da bi mu požgali dom in pregnali domače. Toda truplo se jim je zdelo pretežko in ga niso marali nositi. Zato so miličniki Baschera, Bonutti in Oeleto z bajonetom odrezali partizanu glavo in jo napičili na visok drog. Z njo so zmagoslavno pricapljali v vas, kjer so pričeli z poizvedovanji med vaščani in bog ve še s kakšnimi drugimi grozodejstvi, o katerih so pogorišča in grobovi po vseh slovenskih vaseh nema priča.
Včeraj so obsodili Baschero na 3 leta zapora in Bonuttija ter Doleta vsakega na dve leti zapora, toda kazen so vsem trem popolnoma pomilostili, ker sicer bi bila zares «ncspodobna».
krajini huda brezposelnost, kateri bj se deloma lahko odpomoglo z javnimi deli, ki so pri nas ter predvsem v Slovenski Benečiji tako nujno potrebna. Neodložljiva potreba je zgraditi ceste med posameznimi vasicami Slovenske Benečije, kjer so sedaj le zanemarjene in razorane steze, napeljava vode In električnega toka. Veliko število Slovencev iz videmske pokrajine sl radi brezposelnosti v domačem kraju mora služiti svoj kruh v tujini, opažamo pa, da pristojne oblasti tako v videmski kot tudi v goriški pokrajini zelo nerade izdajajo potne liste osebam, ki želijo iti na delo v Jugoslavijo. Tudi temu bi se samo z iskrico dobre volje lahko odpomoglo.
PRESKRBA
INO-
IZDELOVANJE KRUHA Z ZEMSKO MOKO
Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da se bo od jutri 23. t.m. do konca junija izdeloval kruh izključno iz ameriške moke.
RAZDELJEVANJE TESTENIN V KRMINU
Včeraj sa začeli v Krminu razdeljevati po tri kg testenin za vse potrošnike. Od tega sta dva kot redno razdeljevanje in en kg izreden obrok. Cena je po 102 liri za kg Razdeljevanje bodo zaključili dne 31. t. m,.
Razgovori o trgovinski izmenjavi z Avstrijo in Jugoslavijo
Ob otvoritvu semnja v Padovi so se zbrali v tem mestu predsedniki in tajniki nekaterih avstrijskih in italijanskih trgovskih zbornic, med katerimi sta bila tudi inž. Penso in g. Depicolzuane iz Gorice. Pri tej priliki so se pogovarjali z avstrijskimi predstavniki o načinu, kako bi pospešili in poenostavili izmenjavo blaga med obema državama, kar zlasti zanima naše mesto in pokrajino.
Ob istj priliki sta prišla goriška predstavnika v stike z podtajnikom ministrstva za zunanjo trgovino on. Bullonijem, s katerim sta se razgovarjala o tistih trgovskih problemih, ki zanimajo goriško pokrajino. Najdalj so se pogovarjali o možnostih razvoja proste cone zlasti kar se tiče trgovine s tujino in možnosti izmenjave goriških proizvodov z Jugoslavijo. Tukaj bi bilo treba izrabiti vse možnosti, ki Jih daje videmski sporazum med obema državama, kateri jc bil potem podrobneje izdelan o nedavnem potovanju goriške trgovske delegacije v Ljubljano, kjer se je pomenila o podrobnostih s predstavniki slovenskih trgovskih krogov.
Mi rdečica v soriški obfiini
Po poročilu goriškega županstva je občinski živinozdravr.ik ugotovil v zadnjem mesecu in sicer v času od 15. maja do 15. junija v občini 15 primerov prašičje rdečice. Prefektura je do sedaj izdala odredbo o okuženih krajih, ki veljajo za naslednje ulice in kraje: ul. Coronini, ul. Duca d'Aosta, Ul. Monte Calva-rio, Ločnik, ul. della Pergola, ul. Fajtji in ul. Ciprlani.
Županstvo opozarja vse prašiče-rcjce naj temeljito razkužijo svoje svinjake in naj takoj javijo občinskemu živinozdravniku vsak primer obolelosti pri svojih prašičih, da jih s pravočasnim cepljenjem še reši.
Podaljšanje začasnih šoferskih izkaznic
Ministrstvo za promet je izdalo posebna navodila prefekturam in deželnim inšpektoratom za civilno motorizacijo, v katerih odreja, da se začasno prekine delo pokrajinskih komisij od prvega julija do 31. avgusta. V teh dveh mesecih bodo dokončali s pripravami za pregled rednih šoferskih izkaznic.
Iz tega sledi, da bodo začasne šoferske izkaznice, katerih veljavnost zapade v juliju in avgustu brez vsake nadaljnje podaljšane.
Nastop orožnikov proti sindikalistom
Danes so pričeli stavkati tudi delavci v živinskih hlevih
Republiška ustava jasno in nedvoumno pove, da obstaja V naši državi svoboda stavke. Iz tega bi logično izhajalo, da imamo tudi svobodo propagande za stavko.
Vse kaže pa, da orožniki iz Fos-salona niso takega mnenja, ker so preteklo nedeljo pridržali in izpraševali tajnika Delavske zbornice iz Gorice Sergeja Fabbra ter zastopnika Kmečke zveze iz Gorice tov. Bergamasa. Omenjena dva sin-dikalna zastopnika sta namreč svetovala nekaterim stavkokazom, ki so delali na veleposestvu v Fossa-lonu, naj nehajo s svojim razdiralnim delom, ki gre v celoto v škodo kmečkih delavcev- Obenem sta j.il>- prikazala posledice njihovega izdajstva interesov delavcev, ki so že toliko časa v stavki proti veleposestnikom.
Orožniki so pridržali Fabbra in Bergamasa pod smešno obtožbo »zasebnega nasilja«. Ker pa ta obtožba ni mogla držati, so ju seveda kmalu nato izpustili. Zdi se, kakor da so imeli orožniki pri tem svojem postopanju nekak ustrahovalen namen, s katerim bi hoteli vplivati na delavstvo.
V ponedeljek so zopet prišli sindikalisti iz Gorice med stavkajoče kmečke delavce v Fossalonu. Ko je prišlo pri tej priliki do prerekanja in spora med stavkajočimi delavci in stavkokazi so orožniki intervenirali na ta način, da so aretirali formalnosti I tajnika Delavske zbornice Trippija I Manlija, zastopnika Kmečke zveze
Bergamasa lulija in tovarišico Kino Buoncompagni. Ker do včeraj zvečer omenjenih treh niso pustili na svobodo, je Pokrajinska kmečka zveza v Gorici proglasila, da se stavka razširi tudi na živinske hleve in zato poziva vse delavce, naj se vzdržijo vsakega dela v hlevih, kakor tudi oskrbovanja Živine od danes 22. t. m. dalje. Pozneje bo zveza izdala podrobnejša navodila z ozirom na razvoj situacije, ki je nastala z aretacijo zgoraj omenjenih sindikalistov-
Goriški INAOEL se priključi Trstu
Državni zavod za pomoč uslužbencem krajevnih ustanov (Inadel) v Gorici zaenkrat ni v stanu, da bi organiziral neodvisen pokrajinski sedež v Gorici, Zato so sklenili, da se bodo začasno pridružili s 1-julijem t. 1. sedežu v Trstu, ul. dei Navali 23.
Od 1- julija dalje torej naj se oni nameščenci iz goriške pokrajine, ki prejlmajo podporo, obrnejo za vse posle na omenjeni naslov in naj se pri tem držijo splošnega pravilnika INADEL ter tistih navodil, ki jih bodo Izdali pristojni or-gani tega zavoda. Zavod je prepričan, da bodo Člani kakor tudi njihove ustanove sodelovali s sedežem v Trstu, dokler ne bo minila sedanja prehodna doba in bo mogoče organizirati neodvisen sedež tudi v goriški pokrajini.
Prodaja Unrinih tkanin
Ta teden so začeli prodajati pri prodajalni v ul. Petrarca 1 (poleg ljudskega vrta), ki je pod direktno upravo organizacije Unrra, tkanine Unrra po nespremenjenih cenah. V zalogi imajo popolno izbiro Unrrinega blaga razen pletenin.
Potrošniki morajo pri nakupu predložiti odrezke nakaznice Unrra. V primeru, da jih nimajo, pa zadostuje predložitev samo živilske nakaznice. Prodajalna je odprta dnevno od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.
Kdor se zanima za nakup, naj se podviza, dokler je še izbira, ker ne bo prišlo več novo blago, ki naj bi izpopolnjevalo zalogo.
OZNAČITEV CEN
Goriška prefektura opozarja vse trgovce na dolžnost označitve cen na blago v izložbah in notranjosti trgovin. S 1. julijem bodo pristojni organi poostrili nadzorstvo, da se bo ta odlok točno in skrbno izvajal.
KINO
VERDI. 17: ((Zidovje Jerihe«, K. Wilde.
CENTRALE. 17: «Mesto jazza«, A: de Cordova.
VITTORIA. 17: »Morski tihotapci«;
R. Brazzi.
MODERNO. 17: »Dežela brez miru«, I. Pola.
EDEN. 17: «Izdajalci morja«, E. Robinson.
Novi filmi
Trije norci pohajajo
Tudi komičen ftlm ima svoje posebne zahteve, svojo logiko in mora imeti poleg zabave ie kakšen drugi namen, če hočemo, da se bo uve-IJavil. To vidimo pri nekaterih starejših in tudi novejših delih, kakor je znani češki «Bolntška bla-gajnart in pa sovjetski film »Pastir Kost jan, ki sta polna zdravega in vedrega humorja ter poleg tega bičata naravno in neprisiljeno pomanjkljivosti nekaterih ustanov ali družabnih krogov, ko pokažeta njihovo smešno stran. Njihova povezanost z realnim življenjem je bil eden od pogojev za njihov uspeh.
Ameriški komični film ni šel po tej poti razen Chaplinovih, ampak Je imel izključen namen zabavati, ker so ameriški finančniki bili mnenja, da to več nese. Zato so morali v spojih delih nakopičiti vrsto dinamičnih dejanj, ki si naglo sledijo na filmskem traku in gledalcu ne dopuščajo, da bi pri tem pomislil še na kaj drugega. Taki so bili nekdaj filmi z Ridolinijem, ali so sedanji Z Abbotom in Costeltom, Laurelom in Hardljem itd., za katere je med občinstvom vedno manj zanimanja, ker po končani predstavi ničesar ne odnese od nje.
«Trljc norci pohajajo« ni novo delo, saj so ga napravili že leta 1939. Vendar so bili njegovi trije junaki, bratje Marx nekdaj dobro znani bai zaradi svoje dinamike. Dejanje tega filma se vrši v cirkuškem svetu in ima tu in tam posamezne prizore, ki spominjajo na dinamiko prejšnjih del, vendar pa so med seboj premalo povezani in so nastale med njimi premnoge vrzeli. Zato taka raztrgana dinamika ne more pritegniti gledalcev in tudi njegova vsebina ne pove prav ničesar ter nam pokaže le nekaj cirkuških akrobacij, ter takih dolgočasnih in dolgoveznih prizorov, kakor je igranje na harfo, p katerem sploh ne vidimo nikakšne vzročne zveze s potekom ostalega dejanja, niti ni jasno, od kod so se v tem prizoru vzeli zamorski občudovalci. Verjetno je te nepovezane zakrivilo tudi rezan je filma. Vsekakor je tudi ta ameriški film pokazat, da so podobna dela v zatonu in ne zanimajo občinstva, ki zahteva tudi od humorističnega filma mnogo več, zlasti pa v boljših kinodvoranah, med katere se brez-dvomno šteje tudi kino »Verdi«.
I STRS KI P IV E V TV I K.
^TuiNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA v KOPRU . UUCA c. BATTISTI 301/a PRITL. . TEL. 70
Zagotoviti slehernemu človeku
pravico do dela
Ena od najvažnejših pridobitev iz ljudske revolucije je pravica do dela. Čeprav v našem okrožju nimamo ustave, ki bi zagotavljala pravico do dela, vendar lahko trdimo, da dejansko ta pravica obstaja, ker lahko vsakdo dob; delo; saj je tudi moralno obvezan, da nekaj dela zaradi občutnega pomanjkanja delovne sile.
Delovno ljudstvo kapitalističnih dežel sanja in si želi ustavo, ki naj zagotovi slehernemu človeku pravico do dela. Ta misel je navdi. hovavala že najbolj napredne duhove, ko so v svojih razpravah o bodoči pravični ureditvi človeške družbe postavljati na prvo mesto zakon o pravici do dela. O tem je na primer že v 16. stoletju pisal veliki angleški državnik Thomas Moor. Takd tudi utopista Robert Owen in Karl Furie sta videla v tem zakonu neobhoden pogoj za blagostanje delovnega ljudstva. Za. radi velike nezaposlenosti so leta 1831 lionski tkalci napisali na svojo zastavo:	«2iveti z delom ali
boreč se-, umreti«. Za take zahteve so se borile leta 1848 tudi delovne množice Pariza. Znana italijanska delavska pesem pravi: »Noi vivre-mo col lavoro, oppugnando si mor-ra»! To pravico terjajo danes delovne množice Italije, Francije in ostalih držav, kjer vlada še kapitalizem.
Kako misli De Gasperi rešiti to vprašanje? Izdelal je načrt, ki predvideva, da bo v nekaj letih odšlo v tujino okoli 4 milijone delavcev. Ti naj gredo v najbolj pu. ste kraje na svetu, kjer vladajo še neznosni delovni pogoji in samo zato, da bodo imeli razni bogataši Ceneno delovno silo in si tako povečali svoj dobiček.
Nekateri menijo, da je pravica do dela zadeva, za katere se mora zanimati država, tako da daje pomoč siromašnim. S tem pa ni odpravljena beda, ampak, ta pomoč samo ponižuje dostojanstvo človeka. Qb času velike svetovne gospodarske krize 1929 do 1939 so bili v vseh deželah Evrope in Amerike predloženi načrti pod geslom «program krampa in lopate«. Mislili so, da so moderna tehnična sredstva tista, ki povzročajo nezaposel-nost in so zato predlagali, naj ročno delo zavzame mesto modernega tehničnega dela. Jasno je, da so ta-ki nazori nazadnjaški, ker ovirajo tehnični napredek.
Vsa dosedanja praksa dokazuje, da samo tam, kjer je ljudska oblast,
je dejansko mogoče za vedno odpraviti brezposelnost. V kapitalističnih državah pa je brezposelnost kronična bolezen, ki v času krize zajame ogromne množice delovnega ljudstva. Temu je poleg drugega krivo, ker so zasebniki lastniki proizvajalnih sredstev in ker vlada med njimi ostra konkurenca, ki o-nemogoča vsako plansko proizvodnjo.
Hitler in Mussolini sta skušala odpraviti brezposelnost s tem, da sta dajala italijanski in nemški industriji proizvajati orožje in da sta vsa javna dela usmerila za pripravo vojne. Danes se skušajo ZDA izogniti gospodarski krizi s tem, da zaposluje delavstvo zopet v vojni industriji, ki izdelujejo novo orožje vsem reakcionarnim državam.
V Sovjetski zvezi ni več gospodarskih kriz, ne brezposelnosti že od leta 1930. Ravno tak položaj je v Jugoslaviji, odkar je prešla oblast v roke delovnega ljudstva, odkar so orodje in sredstva proizvodnje prešla v last ljudstva, odkar se vodi načrtno gospodarstvo. V Jugoslaviji skrbi država, da proizvaja industrija toliko, kolikor je potrebno, da se deli blago tam, kjer obstaja potreba. Za vedno pa je odpravljena konkurenca kapitalistov, ki so vlagali svoje kapitale samo v tiste panoge industrije, ki je dajala velike dobičke na račun delovnih množic.
Kot že rečeno, čeprav naše o-krožje nima lastne ustava, ki bi določala pravico do dela, vseeno ta pravica praktično obstaja, saj pri nas ni brezposelnosti, ampak delovna sila še primanjkuje.
C. C.
Dvig živinoreje je važna naloga
zadružnih gospodarstev in hmelshih obdelovalnih zadrng
Parnik «VIDA» Piran-Izola-Trst in obratno
Ob delavnikih.
Odhod iz Pirana: 6.00 in 14.30; iz Izole: 6.35 in 15.05; s prihodom v Trst: 7.30 in 16.00.
Odhod iz Trsta: 12.00 in 18.05; iz Izole: 13.00 in 19.15; s prihodom v Piran: 13.30 in 19.45.
Ob nedeljah.
Odhod iz Pirana: 8.00; iz Izole: 8.35, s prihodom v Trst: 9.30.
Odhod iz Trsta: 18.00; iz Izole: 19.00, s prihodom v Piran: 19.30.
Gojitev živine je velike važnosti za razvoj kmetijstva na splošno, posebno je pa važno za razvoj zadružnih gospodarstev in kjnečkih obdelovalnih zadrug.
Zadnja vojna je uničila skoro popolnoma dokaj razvito živinorejo pri nas, posebno govejo živino.
Prašičereja, kokošjereja in reja ostale vrste živine se je kmalu po vojni popravila zaradi večje ro-dilnosti in lažje prehrane, kakor tud; lažje namestitve. Ni pa tako lahka stvar z govejo živino.
Pri goveji živini je treba predvsem paziti na vrsto in pleme goveje živine, ki je najbolj prikladna za naše kraje.
2ivinoreja je ena od bistvenih kmetijskih panog. Brez živinoreje se kmetijstvo sploh ne more zamisliti.
2iyina nam poleg mesa in mleka daje še delo, in kar J? najbolj važ. no — gnoj.
Za gojitev živine je važna krma, posebno za govejo živino. Kjer ni krme ali pa jo je premalo, se živinoreja ne bo obnesla.
Vsekakor Je dolžnost kmečkih obdelovalnih zadrug in zadružnih gospodarstev, da se zanimajo za povečanje živinoreje, t. j. goveda. Od. brati bi morali boljše pasme krav in bikov ter poskrbeti goveji pomladek na isti način, kakor sedaj pri prašičereji.
V naših krajih ni mogoče gojiti živine kakor v planinskih predelih, kjer so obsežni pašniki in kjer se navadno nahaja govedo čez poletje na paši. Pri nas je živina sko. ro vedno y hlevu. Tak način ži. vinoreje ne more imeti dobrih uspehov.
Skrb zadrug more torej biti tudi ta, da preusmeri način živinoreje pri nas. Poleg lepih in zračnih hlevov bodo morale zgraditi tud-i staje, posebno tam, kjer ni pašni-kov, da bi živina lahko prebivala tudi nekaj časa na prostem zraku.
Zdrava pitna voda je tudi silno važna za živino. Smrdljivi kali, ki jih še tu pa tam vidSino, in kjer se napaja goveja živina, morajo iz. giniti. Ti kali, ne sajtio da so ne-zdrav; za prebivalstvo tistega kraja, nego so tudi leglo raznih bacilov in bolezni za živino samo.
Farmski način vzreje, ki ga bodo zadruge polagoma uvedle, bo pripomogel do večje proizvodnje. Poleg tega se bo živina tudi krmila po njeni proizvodnji, dočim se danes živina krmi vsevprek, ne gle.
de na njen donos, starost in sposobnost donosa.
Tudi vzreja živine zahteva nekega znanja in izobrazbe živinorejcu, največ pa vsakodnevno opazovanje vsake živali posebej. Zaradi tega se morajo pri zadrugah po-svetiti živinoreji samo za to sposobni, ki se ne smejo vedno menjavati.
Kar velja z.a vzrejo p.ri goveji živini, velja ravno tako že v večji meri pri prašičereji. Prašičereja je najbolj donosna panoga v živinoreji. Svinja nam da letno do 150 kg mladih prašičkov, sama pa tudi pridobi od 40-6Q kg, P.ri svinjah nam je ravno zaradi njih plodnosti mogoče izvršiti najhitrejšo izbiro al; selekcijo,
Kokošjereja je danes še stvar gospodinje i« kmetje — gospodarji se za- to panogo živinoreje ne zanimalo- ali pa prav malo, Tudi tu j» dolžnost- zadrug-, da sa pobrigajo za dvig kokošjereje.
Značilno je, da se pri nas ljudje ne zanimajo za zbiranje «puha» in kokošjega perja, kar predstavlja drugod važen dohodek kokošjereje.
Urrma kokošjereja v farmah, ki jih bodo uvedle zadruge, bo prinesla našemu gospodarstvu precejšnjih olajšav, bodisi z izvozom kot za preskrbo domačega prebivalstva.
Zanimanje zadrug, zadružnih go. spodarstev ter kmečkih obdeloval-
nih zadrug more biti vsestransko, da popravijo pomanjkanje in zaostalost živinoreje.	C.	S-
Spremembe oddaj radia jugoslovanske cone Trsta
Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča poslušalce o sledečih spremembah oddaj, pri-čenši z današnjim dnem.
Ob delavnikih se prične jutranja oddaja ob 6.30 in traja do 7.30. Opoldanska oddaja bo od 12 do 15. Večerna oddaja traja od 17.45 do 23.30.
Ob nedeljah se prične dopoldanska oddaja ob 7 in traja do 15, večerna pa od 17.45 do 23.30.
Poročila v slovenščini so oh 7, 13, 14.45, 19.30 in 23.15; v hrvaščini ob lt. Poročila v italijanščini ob 6.45, 12.45, 14 30 19.15 in 23.
Ob nedeljah zjutraj ostane oddaja poročil neizpremenjena, to je ob 7.15 v italijanščini in 7.30 v slovenščini.
UPRAVA RADIA JUGOSLOV. CONE TRSTA
 1
Nova odredba o mletju žita in plačilu mlevnine
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 v zvezi z delom Poverjeništva INOO za Slovensko Primorje in oblastnega NQ za Istro z dne 20. februarja 1947 in v zvezi z odlokom Istrskega okrožnega LO o pooblastilu svojemu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO J. ODREDBO o ukinitvi odredbe o ureditvi mletja žita in plačilu mlevnine.
1 čl.
Odredba o ureditvi mletja žita in o plačilu mlevnine z dne 10. septembra 1948 (Ur. list št. 7., od 10.12.1948) se razveljavlja.
2 čl.
Urad zg cene pri istrskem okrožnem ljudskem odboru uredi s posebno odločbo plačevanje mlevnine v gotovini.
3 čl.
Ta odredba stopi v veljavo dna 1. julija 1949.
Koper
Razstava delovne mladine
7. avgusta 1949 bo po zaslugi okrožnega odbora ZAM otvorjena «Razstava delovne mladine«.
ZAM poziva in vabi vso mladino, da se pripravi na to razstavo s katerim koli ročnim delom.
Mladinci, po 4 letih osvoboditve se nismo ie nikoli javno pokazali česa smo zmožni, kaj znamo napraviti in sedaj, ko se nam nudi prilika, bomo storili vse mogoče, da se povzpnemo do tehnično dovršenega dela. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in prav tako najboljša tovarna ali podjetje, ki bo izgotovila izdelek. Ne sme biti nikogar med delovno mladino, nobenega mladega delavca, ki ne bi sodeloval pri tej razstavi. Vsi vajenci naj tekmujejo z najboljšim delom na tej razstavi, kajti samo tako se bo lahko uveljavil
Se enkrat vsi mladinci — delavci strnite se pri delu, da bo uspeh čim večji.
Okrožni odbor Enotnih sindika-tov je organiziral skupno z Italijanskim kulturnim krožkom (Circolo di Cultura Italiana) v Nooru v nedeljo Iti. junija izlet v Rovinj, kjer je bil prejšnji dan otvorjen drugi kulturni festival Italijanov, ki prebivajo v Istri in ha Reki, Prvi festival je bil v junijH lanskega leta in ga ie ob-1skalo 18.000 članov italijanskih Prosvetnih društev iz Istre in z Neke.
Motorna ladja «Quo vadiš« iz Pirana je odplul iz Kopra ob pol 4 zjutraj in je pristal še v Izoli, Tiranu. Umagu in Novem gradu, J*.a ie mogel izkrcati 250 prijavljenih potnikov, po večini ital -lanske narodnosti. Vožnja je bila s‘cer dolga — trajala je 9 ur, uiorje valovito, toda vožnja po s,,tjcm Jadranu Je vedno lepa in *an imiua.
Ko smo prispeli v Rovinj, nas so spre jeli predstavniki tamkajšnjih sindikalnih organizacij In nas spremili do Radničkega do-j!°. kjer je bUo za nas priprav-Uciio kosilo. Po obedu smo si “otedaij mesto, ki jc o nasprot-ni z nekaterimi drugimi obalni-h*' mesti ostalo za časa vojne ne-Poškodovano. Naša skupina je na-0 odšla na polotok Punta Cor-1fihte, kjer so tako lepi borovi “ozdov, (ia takih ne premor« no. en° drugo mesto v Istri ali Dal-
maciji. V bližini Rovinja se nahaja tudi zdravilišče za kostno tuberkulozo v poslopjih, ki jih Je nekoč imela dunajska mestna občina za okrevališče. Na rtiču Punta Corrente je tudi približno 30 m visoka in precej gladka skala z dobrimi oprijemi, kjer so se nekateri izmed nas preizkušali v plezalni spretnosti.
Kakor je poudaril ob otvoritv' festivala 15. junija predsednik 7.veze istrskih in rešklh /talija, not; Gfusto Massarotto, imajo italijanski prebivalci Istre in Reke enefce pravice kakor Hrvati <n so. delujeJc z vsemi silami skupaj z njimi pri graditvi socializma v skupni, narodnostno mešani domovini. V ljudskih odborih Istre in Reke je 2S0 svetnikov italijanske narodnosti. Na Reki je od 120 odbornikov MLO 40 Italijanov. V saboru LR Hrvatskc sta 2 poslanca Italijana. Dva predstavnika italijanske narodne manjšine sta o zreznem svetu v Beogradu. V Istri le 138 članov krajevnih ljudskih odborov Italijanske narodnosti, v mestnih ljudskih odborih 143, o okrajnih 47 In v oblastnem odboru za Istro H- Na Reki je stalno italijansko gledališče — drama in opera. Italijanska manjšina ima tudi svoj dnevnik »La Voce del Popolo«, ki izhaja na Reki, poleg tega pedagoško revijo, sindikalna, pionir-
Ob drugem festivalu
italijanske kulture v Rovinju
ska In mladinska glasila. Malo je držav, kjer imajo narodne manjšine enake pravice kakor večinsko prebivalstvo. So to predvsem države ljudske demokracije, prva med njimi Sovjetska zveza, ki ne dela prav nobene diskriminacije glede pravic, ki jih ima ta alt ona narodnostna skupina. Med kapitalističnimi državami je omeniti zlasti Švico, kjer uživajo prebivalci, italijanske, francoske in nemške narodnosti v nacionalnem pogledu enake pravice. V Istri pa bi lahko rekli, da je še danes italijanski jezik v nekem pogledu privilegiran nasproti hr-vatskemu. Ker Istrani niso imeli hrvatskih šol v fašističnem ob. dobju, so se pač morali učiti italijanščine in jo zato skoro vsi razumejo. Nasprotno pa so imeli prebivalci italijanske narodnosti premalo časa, da bi se bili naučili hrvaščine. Zato se na zborovanjih in sestankih še danes v veliki meri uporablja predvsem italijanščina, da se tako prihrani na
času, ki bi ga zahtevalo preva. janjo v italijanščino. Želeti je, da sc tudi italijansko prebivalstvo nauči enega slovanskega jezika, kar mu bo le koristilo in pripomoglo h kulturnemu zbltžanju in boljšemu medsebojnemu razumevanju.
Več medsebojnega poznavanja in nekaj dobre volje je treba z obeh strani, pa bo kmalu zgrajen kulturni most med vzhodno in za-padno obalo Jadrana.
Na temelju marksistično-leni-ni stičnega gledanja in obravnavanja narodnostnih problemov je nova Jugoslavija postala čvrsta zveza enakopravnih narodov. Ze za časa osvobodilne borbe in takoj po osvoboditvi je vlada pod-vzela ukrepe za otvoritev šol, izdajanje časopisov in knjig ter osnovanje kulturnih in političnih organizacij vseh narodov, tako da je narodnim manjšinam omogočila poln kulturen in političen razvoj. Narodna enakopravnost je uzakonjena v 13. čl. ustave
FLRJ: «Narodne manjšine imajo pravico in polno zaščito kulturnega razvoja in svobudne uporabe jezika.«
Kakšno jc nasprotje med to važno pridobitvijo narodno-osvo-bodtlne borbe — enakopravnostjo narodov — v Jugoslaviji in fašističnim narodnostnim terorjem, ko slovanski človek v Istri v obalnih mestih ni smel odpreti ust. da bi spregovoril v materinščini! Tudi današnja De Gaspe. rijeva vlada navzlic določilom mirovne pogodbe in slovesnim Izjavam vodilnih državnikov o enakopravnosti narodnih manjšin ni dala beneškim Slovencem niti ene slovenske šole in fašisti nemoteno razbijajo proslave največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
V Rovinju smo se na lastne oči prepričali, da so s« prebivalci italijanske narodnosti v litri in na Reki vključili v delo za izgradnjo socializma in boljše bodočnosti. Gradijo s Hrvati skupen
svoboden dom. kjer ne bo zatira-nja in bo izključeno vsako izkoriščanje človeka po Človeku. Približno 460 delavcev italijansko narodnosti si je pridobilo naslov udarnika in 34 jih je bilo proglašenih za novatorje in raconali-zatorje. Povsod se ustanavljajo kmetijske obdelovalne zadruge.
Po £e omenjenem otvoritvenem govoru tov, Massarolta je v okviru kulturno-umetniškega večera mešani pevski zbor italijanskega kulturnega društva »Marco G ar-bi n« iz Rovinja zapel več pesmi in tudi himno italijanskih partizanskih odredov «Insorgiamo», ki Je sprožila val navdušenja v dvo. rani Radničkega doma. Solist Guerrino Doz, odličen basist in razen tega štirikratni novator iz Pulja, je dovršeno zapel nekaj arij iz Rossinijevih in Verdijevih oper. Ob zaključku je rovinjski moški pevki zbor zapel rovinjske narodne pesmi, «bitinade» imenovane.
Naslednji večer Je gostovala v
gledališkem poslopju rešfca drama s komedijo Carla Goldonija »I Rustcghi«. Igralci so jo podali v istrskem narečju. Istočasno je v Radničkem domu skupina diletantov iz Rovinja igrala sodobno enodejanko «Plavž«, ki jo je na-pisal Pietro Guerrin t. V tem dra* matskem delu je umetniško prikazana gradnja plavža. Delavski pevski zbor iz Pulja -e nato zapel dve pesmi, nakar sta dve pionirki iz Fontane plesali ruski balet. H koncu je igralska skupina kulturnega društva «Marco Garbinn odigrala še eno enodejanko v rovinjskem narečju, v kateri so bili prikazani stan rovinjski ženitovanjski običaj* iz 17. stoletja ob petju lokalnih narodnih pesmi.
Tretji večer je nastopila igralska diletantska skupina iz Poreča, folkloristične grupe, pionirski balet iz Opatije in reška opera z Donizettijevim «Don Pasgua-lom«. Omeniti Je še koncert orkestra reške opere s solisti in pevska zbora »Seljačfce sloge« in «Joža Vlahoviče iz Zagreba.
V sredo 15, junija dopoldne je tov. Eros Segui, tajnik Zveze istrskih in reških Italijanov, otvo-ril razstavo italijanske knjige z 2000 knjigami, nato pa še razstavo italijanskih slikarjev in fotografskih dokumentov o dosedanji aktivnosti v izgradnji socializma
narodne manjšine v Istri ir Reki. Ogledali smo s i tudi ra vo ročnih del in kovinskih t mentov obrtnikov iz Pulja i; zanimivo razstavo šolske unn sti v Radničkem domu. Cui ta so nekatera dela malih š jev tako po zamisli kakor po prosto sti izvedbi. Toliko inv je, ki je črpala snov najve aktualnih socialnih vprašanj šolske mladine nismo prlčako Te razstave in prej o men prireditve so eklatanten doka. so trditve reakcionarnega 1 o nekakem kulturnem mrtvi Istri izmišljene in da tudi * Janško prebivalstvo Istre in 1 v kulturnem pogledu lepo no duje. Posebno priznanje mor izreči rovinjskim Italijanom so se zares potrudili, da bi f val čim lepše uspel. Ob pci ljudskih oblasti in množičnih ganizacij bodo — v okviri, 7, kulturno-prosvetnih društev Hrvatske v Zagrebu — istrsk reški Italijani tudi v bodoči svobodno gojili in razvijali narodni značaj in kulturo, jezik in svoje pozitivne tradi Tej formi pa bodo dali soc stično vsebino, kar pomeni — kor se je izrazil Lenin v de/in socialistične kulture — kultr, delati in ustvarjati.
KERMAVNER BORI
22. junija 1949
PRIMORSKI DNEVNIK
Dan fizkulture in športa v