NO. 214
I
10IJ> - eoth'lJ-8-’
e^:;7;
Domovi ma
/»■ iv* e me/* mi— *10 mm e
AMCfUCANtlN- tPIMT iOMMM« IM LAMOiMiM OMyr
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1970
UOVCNIAN
M0BMW9 M€WiPAP«ft
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Princ Sihanuk ne bo
napade! Phnom Penha
M
Karabodžanski princ Sihanuk, ki je dobil zatočišče v Peipingu, je dejal, da noče z napadom na glavno mesto Kambodže dati ZDA vzrok na nov pohod v Kambodžo.
HONG KONG. — V Peipingu je imel princ Norodom Sihanuk, v preteklem marcu odstavljeni vodnik Kambodže, tiskovno konferenco, na kateri je razlagal položaj v Kambodži. Trdil je, da je ves severovzhodni del Kambodže pod oblastjo njegovih sil, ki sicer obvladujejo tudi precej drugih predelov Kambodže.
Sihanuk je dejal, da bi njegova “Osvobodilna vojska” napadla in osvojila tudi glavno mesto Kambodže, da pa tega ne bo za enkrat storila, ker bi to dalo Združenim državam povod za nov vpad v Kambodžo in za odložitev umika iz Indokine. Na zemljevidu Kambodže, ki so ga predložili časnikarjem, je vse področje vzdolž meje Južnega Vietnama kot “Papigin kljun in “Ribji trnk” zopet trdno v rokah Sihanukovih sil. Edino o-zek pas vzdolž ceste iz Saigona v Phnom Penh naj bi bil po tem zemljevidu v oblasti vladnih čet.
Moč svoje “Osvobodilne vojske” je Sihanuk navedel s 30.000 možmi, pa dodal, da je poleg tega še okoli 8,000 mož in žena v “milici”. Odločno je zavračal trditve, da bi čete, ki se bore zanj, ne bile sestavljene iz Kambodžancev, ampak iz Severnih Vietnamcev in rdečih iz Južnega Vietnama.
Sihanuk je novinarjem bral poročila iz Kambodže, ki so mu jih poslali trije “ministri” njegove vlade, kateri vodijo vojaške operacije in javno upravo v “osvobojenem” delu Kambodže.
Položaj v Kambodži je za vlado Lon Nola med tem res težaven. Uspelo ji je organizirati preko 100,000 mož oboroženih sil, ki pa še vedno niso sposobni braniti večji del države pred rdečimi. Ti izrabljajo to vladno nemoč za organiziranje domačinov kot pomožnih rdečih sil, če jih že ne vtaknejo kar naravnost v “Osvobodilno vojsko” Sihanuka.
Kralj Peter II. umrl
Bivši jugoslovanski kralj je umrl no dolgi bolezni v bolnišnici v Los Angelesu, ko se ga je lotila še pljučnica,
LOS ANGELES, Calif. — Danes je umrl 47 let stari bivši kralj Jugoslavije Peter II. Ka-radžorževič, sin kralja Aleksandra I. in kraljice Marije. Ker je bil premlad ob smrti očeta kralja Aleksandra L, je prevzelo vodstvo Jugoslavije tedaj namestništvo pod princem Pavlom. Kralj Peter II. je bil proglašen za polnoletnega 27. marca 1941,< ko je vojska izvedla prevrat.
Po porazu Jugoslavije aprila 1941 je kralj Peter II. odšel v tujino, od koder se ni nikdar več vrnil. Živel je v Švici, Franciji in ZDA, kjer je sedaj po daljši bolezni umrl. Zapustil je kraljico Aleksandro, sina Aleksandra, brata Tomislava in Andreja.
S0VJETIJA PRESKUŠA VESOLJSKEGA LOVCA!
Sovietska zveza naj bi v zadnjem tednu izvedla drug
preskus vesoljskega lovca, tem najbolje priča tajen sesta-ki naj bi uničeval sovraž- nek ki ga je v Bejrut sklical
P?lestšnski gverilci snujejo reorganizacijo
BEIRUT, Lib. — Poraz, ki so ga doživele gverilske organizacije v boju z jordanijsko vlado, se je začel čutiti na celi črti. O
na vesoljska vozila.
voditelj Al Fatah organizacije Arafat. Na tem sestanku je bilo
LONDON, Vel. Brit. — Sov-,	,	..	.....
jetska aveza preskuša vesoljsko sklenjeno, tako prav,,o po me J ..	. .	.	,	..... ni opazovalci v Bejrutu, tole:
vozilo, ki je sposobno uničiti. *
,	’	...	.,	„	. . , Posamezne gverilske brgam-
drugo vesoljsko vozilo. Prvi tak'	,	, t, -j-	,
f ... ...	.. zaci e bodo likvidirale svoje u-
poskus naj bi bil po prepriča-. ^ J __ 1C ______,ol_______
PREMIRJE NA SREDNJEM
VZHODU DANES POTEČE
Premirje na Srednjem vzhodu, ki so ga posredovale ZDA v avgustu, danes popoldne ob petih po našem času poteče, vendar sta obe strani izjavili, da ga bosta še dalje priznavali. Egipt je zadevno resolucijo ZN sprejel, Izrael jo je kot ’’pristransko” odklonil.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— hud poraz, če bo znova sprožil
nju britanskega vesoljskega strokovnjaka G. Perryja izveden pred meseci s Kozmosom 316, drugi pa pretekli teden s Kozmosom 374. O tem razprav-
rade v 15 begunskih taboriščih, ki se nahajajo v Libanonu. Ne bodo tudi več vsaka zase nabirale podpor pri libanonskih domačinih. Gverilci ne bodo več hodili v javnosti v uniformah,
Rak bo pomoril prihodnje leto 335,000 ljudi v ZDA
WASHINGTON, D.C. — American Cancer Society je objavila včeraj, da bo po njenih računih umrlo prihodnje leto v ZDA skupno na raznih vrstah rakovih obolenj 335,000 ljudi.
Najštevilnejši je še vedno rak na pljučih, pa tudi raka na prsih je še vedno veliko več, kot je nujno. Za enkrat družba ne pričakuje nobenega naglega
Ija K. Gatland, podpredsednik	bodo smeli nosi.
Britanske mterplanetarne druz- Libanonske oblast, bodo tuJi
DG	I
’	.	..	. 'prepovedale gverilcem, da bi
Rusi so pognali v vesolje naj- , ,	.	,	..	,	.
prej Kozmos 373, k, ,e kroz.l o-,^^ janke. Na d , stra.
koh Zemlje v razdalji 300 do bo uslanovlje;
350 milj. Nato so pognali v ve-	.	••
'	or,d i •	,	.• i tralna organizacija za vse gve-
solje Kozmos 374, ki je zakrozu	, ,
. \. t ,*	, ,‘	rilce, vodstvo m varstvo
okoli Zemlje v nekako isti rav- .	,	___,	,
....	.	„ njo bo pa prevzela glavna orni, pa precej dalje od nje. Po- .	..
’	. ‘v . „	gamzacija Al Fatah,
stopno se je približal Kozmosu	T7 , , . ^	,	,
F . J F .......	Vse to bi pomenilo, da se bo-
373, nato pa etap odiral. Vsaj 6 do	kmalu	vse
veejih njegovih kosov ,e bilo ^	izaclje _ jih „
mogoče ugotovit,.	^ ^ v okvim A1 Fatah
° f' KC i1" -u n.'. V" er. Vse to priča, da gverilci nimajo! lišče arabskih držav, ne omenja F™e arne '■imbe K. Gatland nekdanjega političnega u- nič zahteve po “popravku” zau
Jdl’ 3 G7ziR!!S1 u- ta razstr® 1 1 gleda. Ali se bodo posamezne! panja, o čemer je govora v ame-Kozmos 374 da bi s to razstre-	organizacije pokorile riški resoluciji, niti ne “varne
:i,Vlj0 Uf.1C!1 .K0Zm°S '^73’.kl	gornjim sklepom, sprejetim v meje” Izraela, kot resolucija ZN
ni v bližini, ali pa vsaj one- g - ut je pa seveda še odprto od novembra 1967. Izrael je zato sposobili vse naprave v njem._________^	mavil. da
Glavna skupščina Združenih narodov se je včeraj lotila glasovanja o resolucijah za ureditev Srednjega vzhoda. Združene države so svojo umaknile, ko so videle, da ni za njo prave podpore. Posredovalna resolucija, ki so jo pripravile države Latinske Amerike, je bila zavrnjena s 45:49 glasovi in 29 vzdr-žanjih od glasovanja. Tako je o-stala le še resolucija afriško-azijskih držav in Jugoslavije, ki poziva k podaljšanju premirja in k obnovi razgovorov po posredovanju G. Jarringa. Resolucija je dobila 57 glasov, 16 članic ZN je glasovalo proti, 39 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Izrael in ZDA so izglasovano resolucijo označili za enostransko, ker podpira izključno sta-
napad na Izrael.
Na sličen način bi bilo mogoče uničiti ameriške vohunske, prometne in druge umetne satelite in s tem močno prizadeti
speha v preiskavah za boj proti rakastim obolenjem.
izveze med različnimi postojankami ZDA na raznih krajih sveta, pa tudi svarila o morebitnem
Osumljeni Čilenec prijet v Madridu
MADRID, Šp. — Tu so prijeli v začetku tedna nekega 25 let starega Julia I. Menedeza iz Čila, ki je osumljen, zvezi z atentatom na
vprašanje. Morda se bodo samo izjavil, v Jordaniji in Libanonu, najbr-že pa ne v Siriji in Iraku.
------o-------
Mladi revolucionarji so vredni pomilovanja
TORONTO, Ont. — Predsed-
sovjetskem raketnem napadu niča izraelske vlade Golda Meir
na ZDA.
V naši deželi je bilo slišati iz vojaških krogov že nekaj svaril pred temi sovjetskimi poskusi in zahtevo, da naša ddžela v tem da je v pogledu ne zaostane. Znano je, gen. R. jda so Letalske sile imele v mi-
Schneiderja, načelnika glavne-'slih gradnjo vesoljskih lovcev ga stana čilskih oboroženih sil, in da niso ostale samo pri tem. 22. oktobra letos.	j Kako daleč je program, je voja-
Pričakujejo, da bo Čile zahte- ška tajnost, val izročitev prijetega, ki je za-
je v govoru v tukajšnji sinagogi med drugim dejala tudi, da so mladi revolucionarji, ki vznemirjajo tudi Kanado, brez dvoma “nenormalni in zaslužijo zato naše pomilovanje”.
pustil svojo domovino dan po napadu na umrlega generala.
Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo!
resolucije ne priznava, po njegovem mnenju bo pogajanjem več škodovala kot koristila, predstavlja dejansko le novo oviro neposrednim razgovorom, za katere se zavzema Izrael.
Egipt je resolucijo sprejel in zunanji minister M. Riad je izjavil, da ima pooblastilo za takojšnjo obnovo razgovorov z G. Jarringom. Egipt je prav tako sprejel podaljšanje premirja.
Izrael je sicer resolucijo od-Po njenih besedah so mladi 'klonil in jo ne priznava, izjavil Izraelci, ki branijo svojo domo-'pa je, da se bo do nadaljnjega vino na bojiščih, “huVoljubna1 držal premirja, če se ga bo dr-skupina”, pa se morajo boriti zadala druga stran. Včeraj je na-življenje. “Mi hočemo živeti v čelnik izraelskih oboroženih sil miru, toda mora biti svetu ra-* gen. Bar-Lev izjavil, da je Iz-zumljivo, da ne bomo bežali,”, rael močnejši, kot je bil kdaj-je poudarila Golda Meir.	j koli in da bo Egipt doživel zopet
Pentagon skrbi tudi za vzgojo hijih oficirjev
WASHINGTON, D.C. — Naši vojaški krogi so imeli zmeraj dosti smisla za vzgojo in izo-orazbo kadetov iz tujine. Pa tudi tuje države so rade izkoriščale priliko, da pošiljajo svoje nadarjene kadete in mlajše oficirje na strokovno izobrazbo naše vojaške akademije. Trenutno imamo take “študente večine držav, tudi Jugoslavija je poslala nekaj štipendistov na strokovno izpopolnitev.
Cenijo, da je bilo do sedaj te kom desetletij že nad 300,000 tujih oficirjev v naših vojnih a-kademijah in strokovnih zavodih. Stroške nosi večinoma vla-o'a ZDA. L. 1970 je bilo na primer v naših vojaških šolah 4,757 oficirjev iz 44 držav.
Tuji oficirji, ki končajo študi-ie, so nam navadno zmeraj naklonjeni. So pa tudi izjeme. Sedanji vodja sudanskega revolucionarnega odbora N u m e i r y nam na primer ni naklonjen in nam dela težave. Na naših šolah se je šolalo do sedaj 12 državnih
Iz Clevelanda in okolice
Siokes se jezi—
Mestni župan C. Stokes je ves hud, ker je njegov predlog za povišanje mestnega dohodninskega davka propadel pri volitvah. Napovedal je velike omejitve mestne postrežbe, odpust kakih 3,000 mestnih uposlencev, zmanjšanje zdravstvene oskrbe in omejitev dela za razvedrilo. Vodnik Unije avtomobilskega delavstva Weissmann, ki je vodila boj proti povišanju davka, je dejal, da je Stokes ostal pri starem načelu: Gospodariti ali uničiti! Predsednik mestnega sveta je izjavil, da bo ta že poskrbel za potrebne finančne vire v novem letu, do tedaj pa je denar odobren in na razpolago.
Dražji prevoz na CTS—
Od 15. novembra bo stala vožnja na avtobusih CTS: krajevna 45c, 5 listkov za $2.00, tedenska vozovnica $7 namesto sedanjih S5, ekspresni avtobus in rapid 50c, 5 listkov za $2.25, transfer £c. Podražitev je nujna, kot trdijo, ker ima CTS izgubo pri sedanjih cenah obratovanja. Dopolnilo—
Umrla Mary Stopar je bila tudi članica SNPJ št. 137.
Kanada ustavila prodajo letalskih motorjev Južni Afriki
OTTAWA, Kan. — Zunanji
minister M. Sharp je v parla-
poJgl“ava”r7e v7n ‘ministrskih ,mentu obSavil- da Kanada ne bo ___i__j_ji.too	,• 'več dovolila prodaje letalskih
122 ministrov in'vcc' uuvullltt Prodaie
'motorjev za vojaška letala Juž-
predsednikov, poslanikov, 80 poveljnikov na-
rodne obrambe lov.
in 922 genera-
Husak po poli Kadarša?
Vpliv naših vojaških sfikov z Latinsko Ameriko pada
ni Afriki. Tej je ustavila prodajo vsakega orožja že 1. 1963.
Kanadski ukrep je značilen v času, ko Velika Britanija preudarja, ali bi začela Južni Afri-DUNAJ, Avstr. — Odstrani- ki znova dobavljati orožje ali tev notranjega ministra Josefa ne. Dobave orožja je London u-Groesserja in glavnega zvezne-^stavil v času delavske vlade H. ga častnika med oboroženimi si-|Wilsona v soglasju s sklepom lami ČSR in ZSSR gen. Otokar- ZN kot sredstvom, ki naj prija Rytirja vzbujata na Češko- pravi Južno Afriko do opustitve slovaškem upanje, da je Gusta- njene rasne politike, vu Husaku uspelo prevladati'	_______g______
V Kanadi je zaposlenih 2.5 milijona žensk
OTTAWA, Kan. — V zadnjem desetletju je število zaposlenih žensk v Kanadi porastlo za 66% v primeri z le 21% porasta števila moških uposlencev. Povprečen porast delovne sile za zadnje desetletje je 32%. Od zaposlenih žensk je 56% poročenih.
Kot drugod po svetu se vključujejo tudi v Kanadi v delovno silo poročene ženske s smotrom, da bi povečale družinski dohodek in s tem življenjsko raven.
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno s pršenjem dežja, pomešanega s snegom. Najvišja temperatura 50.
WASHINGTON, D.C. — Kanalov, ki so vodili naše zveze z Latinsko Ameriko, je bilo do sedaj zmeraj dosti. Glavna je bila redna diplomatska pot preko poslaništev. Na drugo mesto je treba postaviti zvezo med našimi vojaškimi krogi z narodnimi o-brambami v Južni Ameriki. Niso pa bile majhne tudi zveze na poslovnem polju. Saj so naše investicije v Latinski A-meriki presegale podobne naložbe v vseh drugih delih sveta. Na zadnjem mestu so se nahajali stiki na kulturnem in socialnem polju. Na tem področju je resno začela delati šele Kennedyjeva Zveza za napredek, pa je pod pritiskom razmer kmalu opešala.
Minuli so časi, ko so gornji kanali zmeraj prišli do polne veljave. Latinska Amerika se hitro spreminja, ne zmeraj v korist ameriškim interesom. Spreminja se politika držav Latinske Amerike, ki stremi za manjšo odvisnostjo od naše dežele. To se čuti na vseh poljih, tudi na vojaškem.
Stiki na vojaškem polju so
se dolga leta držali tradicionalne oblike. Naša dežela je zalagala Latinsko Ameriko z orožjem, pomagala je tudi pri vzgoji oficirskega zbora in pri organizaciji posameznih narodnih obramb. To je bilo lahko, ker so režimi v Latinski Ameriki poznali praviloma le naše politične filozofije:	konservativno, napredno
in socialistično. Seveda ni takrat vladal mir v Latinski A-meriki, revolucij ni manjkalo, toda vse so bile političnega značaja, ni v njih prevladoval ne duh pretiranega socializma, ne pretiranega nacionalizma. Danes vsa Latinska Amerika že vre. Stare vodilne plasti propadajo, nove se porajajo. Pod pritiskom razmer tudi vojaški krogi v Latinski Ameriki niso več taki, kot so bili: so postali bolj naklonjeni poudarjenemu nacionalizmu, imajo več smisla za socialno politiko. Oficirji na jugu naše dežele mislijo danes drugače kot naši.
To je seveda moralo vplivati na pomen naše narodne obrambe za Latinsko Ameriko. Naš vpliv na oficirske
kroge v Latinski Ameriki pada, kar se vidi tudi na zunaj. V državah Peru in Bolivija so naše vojaške misije potisnjene v kot. Obstojajo tam le še ostanki nekdanjih misij. Nekaj podobnega se bo sedaj zgodilo tudi V Čilu. Seveda temu primemo tudi pada obseg naših vojaških podpor Latinske Amerike. Pred petimi leti so vojaške podpore znašale letno še $80 milijonov, za 1. 1971 je pa predvideno le še $16 milijonov za 17 držav Latinske Amerike. V gornjih 17 državah so moštva naših vojaških misij štela o-koli 800 oseb, danes jih je le še 458.
Sporne so postale tudi dobave orožja. Dosedaj niso države Latinske Amerike gledale na kakovost orožja, sedaj želijo le moderno orožje. Ako ga ne dobijo pri nas, ga gredo kupovat v Evropo.
Zadnja leta so se vlade Latinske Amerike bale levičarskih revolucij, posebno tistih, ki so jih podpirali komunisti. Ker niso znale organizirati o-brambe proti njim, so hodile k nam iskat nasvetov in pomoči. To je ustvarilo posebno
tesne zveze med Pentagonom in glavnimi štabi v Latinski Ameriki. Danes ta pojav pojema. Tuje države se zmeraj manj obračajo v Washington po pomoč, kadar začutijo, da se bliža nevarnost socialnih revolucij. Amerika jim je dobra šele takrat, ko jim teče voda v grlo, to je pa že zelo pozno. Zato ni več daleč čas, ko naši strokovnjaki za zatiranje gverilskih akcij ne bodo več zaželjeni v Latinski A-meriki.
Kar je posebno usodno: oficirski zbori v Latinski Ameriki postajajo zmeraj bolj u-smerjei|' na socialno politiko. Latinska Amerika prehaja v položaj, ko konservativni režimi ne bodo več vami pred lastnimi socialno mislečimi o-ficirji. V takih slučajih seveda Pentagon ne bo imel več nobenega opravila. Značilno je, da je med socialno usmerjenimi oficirji Latinske Amerike zelo "Obliko takih, ki so bili šolani in vzgojeni v naših vojnih zavodih. To so torej ravno tisti, ki se je Pentagon nanje najpreje zanašal, ako je imel opravka z državami Latinske Amerike.
nad skupino skrajnih sovjetskih podpornikov in kreniti na umir-jenejšo pot v domači politiki, slično kot je storil to Janos Kadar na Madžarskem, ko si je položaj po zlomu upora 1956 nekaj utrdil.
V to smer skušajo tolmačiti! tudi odložitev sodne razprave proti pisateljema Vaclavu Ha-velu in Ludviku Vaculiku.
Odstavljeni J. Groesser je bil znan pristaš Sovjetske zveze, ki je še pred praško “pomladjo” 1968 svaril, da bo ta krenila na pot “oboroženega upora” proti ZSSR. Ko so Sovjeti že zasedli ČSR, je še vedno govoril o pripravljanju oboroženega upora in sestavljanju podtalne desničarske vlade, da bi lažje začel proces proti vsem, ki niso hoteli soglašati s sovjetofilsko politiko nove vlade ČSR. Gen. O. Rytir' je bil načelnik glavnega stana vojske pod Novotnyjem, ki je
Če Se niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite Se danes!
: Zadnje vesti
I MOSKVA, ZSSR. — Iz uradnih krogov prihaja vest, da bodo ameriška generala in polkovnik, ki so pristali v malem letalu v sovjetski Armeniji 21. oktobra po završitvi še nekaterih formalnosti, puščeni in bodo lahko takoj zapustili ZSSR.
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 24 Amerikan-eev, najmanj od oktobra 1965. — Ameriško izvidniško letalstvo je dognalo, da zbirajo rdeči v južnem delu Severnega Vietnama obsežne zaloge vojnih potrebščin, ki so brez dvoma namenjene na jug za
obnovo rdeče ofenzive, skušal preprečiti njegovo odsta-, KIM, It. — Tu napovedujejo, da
vitev.
V pomoč tujini 6 bilijonov
OTTAWA, Kan. — V letih po drugi svetovni vojni je Kanada dala raznim tujim deželam skupno različne pomoči v vrednosti 6 bilijonov dolarjev.
— Ceste v Severni Karolini vzdržujejo brez prispevka od zemljiškega davka.
bo že jutri objavljen sporazum med Italijo in L. R. Kitajsko o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov. WASHINGTON, D.C. — V novem predstavniškem domu bo napiesto 179 le 187 republikancev. Demokrati so se pri torkovih volitvah okrepili za najmanj 12. V Senatu so demokrati nekaj šibkejši, v novem jih bo le 54 proti 46 republikancem.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
ravna po navadi v Beli hiši, ki kaj rada rešuje vsako stvar kar na svojo roko.
Res je, da ima naša delegacija pri ZN na razpolago dosti preskušenih diplomatov z dolgoletno skušnjo pri delu ZN. Ako bi bili ti strokovnjaki vprašani za svet, se naj-brže navedene napake ne bi dogodile.
Tako je prišlo do tega, da je mnogo tujih državnikov, ki so bili letos zastopniki svojih vlad, prišlo do zaključka, da se je naša dežela vsa posvetila veliki politiki velikih držav, za male se pa ne meni, ako je ne nažene zadrega. Tak občutek med zastopniki malih držav more le poglobiti apatijo do ZN in s tem tudi podkopavati moralno vrednost te mednarodne ustanove. Ali je bilp res treba, da so k temu nekaj pripomogle tudi letošnje jubilejne slovesnosti ZN?
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year

BESEDA IZ NARODA
<*Hg|*,83
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO_______
No. 214 Thursday, Nov. 5, 1970

Sv* Martin, požegnaj ga!
CLEVELAND, O.
Po slo-
Nixonova vlada in jubilej ZN
Jubilejne slovesnosti Združenih narodov so končane in gredo hitro v pozabo. Prav zato se moramo za trenutek ustaviti pri njih, ker nam dajejo lepo sliko, kaj ZN pomenijo za diplomate in — birokrate. Omejiti se hočemo na slučaje, ki je o njih pisalo naše časopisje.
Rakrana v ZN je veto pravica v Varnostnem svetu,
To omogoča Sovjetski zvezi, da sabotira vsako delo ZN,j ki ne odgovarja moskovski politiki. Prva leta se je svobod-j ni svet na to jezil, danes pa to prenaša. Zgodilo se je, da( tega na slavnostnih sestankih ni nihče omenil niti okoli ogla; padla ni tudi nobena resna beseda, da je treba ZN. temeljito reorganizirati, ker drugače ne morejo priti do ve-,
Ijave, ki jim jo pripisuje ustanovna listina ZN. Še celo govor predsednika Nixona se je vrtel okoli dejstva, kaj ZN lahko dosežejo in česa ne. Pri tem ni namignil, da bi se dalo marsikaj doseči, ako bi bila struktura ZN temeljito predelana in spremenjena.	I
V izvajanju programa jubilejnih slovesnosti je bila narejena cela vrsta napak, pri tem je pa bila žal udeležena' tudi naša vlada. Res je sicer, da Nixon trdi, da je treba tudi za našo deželo vpoštevati, kaj premore in česa se, toda' ni bilo treba izbrati ravno jubileja ZN, da se to dokaže.
Da so slovesnosti ZN potekale več kot skromno, k temu je dosti prispevala odsotnost državnih poglavarjev. |
Morda bi bil marsikateri med njimi prišel, ako bi bili naši' diplomatje na tujem dobili namig, naj agitirajo, da politič^
ne osebnosti tudi pridejo v New York. Tako so prišli le In-	g0ricah je v tehle dneh
dira Nehru, angleški ministiski predsednik Heath, japon yeseiQ q gy Martinu vino do-ski Sato in vrsta predsednikov manjših držav, med njimi zorj. giadM mošt je zavrel in se Mitja Ribičič iz Jugoslavije. Manjkalo je posebno Kosygi-	novina je zrela za pokuš-
na, ki po vsej verjetnosti ni hotel priti radi novo nastalega njo;
položaja v mednarodni politiki. Ako bi bil pi išel on, bi bil sladko vince pijejo in prepe-prišel Še kdo drugi.	vajo. Pa ne “martinujejo” samo
Da smo objektivni, moramo dodati, da marsikateri med pridelovalci sladkega grozdja, vodilnimi politiki ni hotel priti, da se izogne nevarnosti u- novo vino pokušajo vsepovsod grabitve, ki v Ameriki že ni več nekaj nenavadnega. O tem po slovenski zemlji na Martino-pričajo tudi obsežni varnostni korajki v okviru ZN in zu- vo. Vsaj včasih je bilo tako. V naj njih, ki so dejansko odrezali ameriško javnost od pote- goricah in po ravnini je odme-ka slovesnosti, prostore ZN pa “osvobodili” ravno tega,	vala pesem,	pomešana z vriski
kar si politiki najbolj želijo — občinstva, ki je ideji ZN	in smehom,
najbolj naklonjeno. Politiku je res težko, da je navdušen,1 Takega pristnega veselja in ako ima pred seboj na pol prazne dvorane.	sproščenega smeha v tej naši
Nepotrebna je bila tudi polomija s slavnostnim banke- novi, bogati domovini večkrat torn v Beli hiši. Saj je prav, da Bela hiša povabi vodnike pogrešamo. Vsega imamo do-ZN držav na slovesno večerjo, toda večerje ni treba ravno volj, privoščimo si lahko marsi-pOStaviti na tisti večer, ko SO se slavnosti ZN zaključile S	kaj, toda	tiste sladke radosti,Injo	soboto,	7.	novembra,	ob	sed-
tradicionalnim koncertom, ki nudi tudi razvajenemu kon-	neprisiljene	sreče, vriskajoče	mih	zvečer	v	veliki	avditorij	fa-
certnemu občinstvu v New Yorku višek umetniškega užit- pesmi, ki smo jo poznali v're sv. Vida. kžT Tako so se morali mnogi povabljeni gostje ali odpove- skromejši rojstni domovini, sko-1
dati koncertu ali slavnostni večerji v Beli hiši v Washing-	_________0_________
tonu. S tako zmedo so se mogli le redki strinjati.
Nedosegljive nerod-nosti je delal tisti oddelek v Beli hiši, ki ureja sprejeme pri predsedniku. Že davno pred slovesnostmi je bilo na programu, da Nixon sprejme zambijskega predsednika dr. Kaundo, ko bo prišel na slovesno- .	, Q	u •	. ,
sti ZN Dr. Kaunda je postal Cez noč važen činitelj v afri- ^Uo, 8. novembra, ,ma- takoj!
ški politiki. Prevzel je nase vso težo dela za znano konfe- ma-o in renco neuvrščenih v Lusaki, kjer je moral igrati vlogo do- zberom0 mačina in jo menda tudi dobro odigral. V Organizaciji a- v stor 1 riške edinosti (OAF) pa že dolgo igra ne ravno zadnjo k rd vijolino. Zato je bil tako od konference v Lusaki kot od OAE pooblaščen, da v ZN zastopa interese obeh organizacij. Najbrže noben drug udeleženec pri slavnostih ZN ni ^ imel tako obsežnih pooblastil. V Beli hiši bi torej morali vedeti, s kom imajo opravka, ne pa obravnavati zadevo se- im”^
Stanka med Nixonom in Kaundo tako nerodno in površno, da do sestanka sploh ni prišlo. S kakšnimi občutki je Kaunda odšel odmov, si lahko mislimo.
ro ni najti. .
Da, lepo je bilo življenje v “nebesih pod Triglavom”, prijetno, da ni za povedati, dokler so veljali stari običaji, dokler se je razlegal nad ljubljeno domovino odmev fantovske pesmi na vasi in ukanje v naših goric.
Če doma morda stari običaji umirajo, če pojde v pozabo tudi veselo martinovanje, ga zato bolj živo praznujmo mi.
vzel. Dostavil je, da je to dobro znamenje za mojo hrvaščino, ko me Hrvatje sprejemajo za svojega. Potem je nadaljeval: Ampak veš, vse drugačna je hrvaščina Fathra Trunka. Bil je pri meni tu gost nekaj časa, pa se je ponudil, da bi namesto mene pridigal po hrvaško. Ker sem vedel, da je svoj čas živel med Hrvati, sem se zanesel nanj in mu prepustil pridigo. Joj, kakšne je lomil! Skoraj vse je bilo po slovensko, le akcente je po mili volji prestavljal. Sam se ne bom hvalil, saj moram znati, ko smo se v Jugoslaviji učili ta jezik, ampak Trunk, ki je bil tako dolgo med Hrvati, bi moral znati vsaj toliko kot jaz.
Ko sem zaključil svoj posel v San Franciscu, sem se na poti v Lemont ustavil v Leadvillu pri Fr. Trunku. Najprej naj povem, da nikoli ne bom pozabil obrazov na slikah, ki jih je v ondot-ni cerkvi napravil Fr. Trunk sam. Zlasti nosovi me še po 30 letih bodejo v oči. In zdaj moram vzeti na znanje, da je Amerika tiste slike zaščitila kot narodni spomenik ali nekaj takega. To mimogrede.
Father Trunk me je spraševal !0 San Franciscu in Fr. Vodušku. Ali je g. Vital že kaj prida napredoval v angleščini? Ko sta se zadnjič videla, se je še zelo lovil. Sem rekel, da po mojih mislih ta jezik že kar dobro obvlada. G. Trunk je nadaljeval: To bi kar verjel, saj je fant še mlad in tudi bister, taki ljudje angleščino hitro poberejo, čeprav je dosti težka. Ampak Vitalova hrvaščina, to vam pa rečem, njegova hrvaščina je pa nekaj groznega! Ne bom se hvalil, jaz jo seveda znam, ampak jaz sem jo moral pobirati še v avstrijskih časih, ko jo v šolah še povohali nismo, Vodušek se je pa šolal v Jugoslaviji, vsaj v zadnjih letih svojega študija, moral bi govoriti gladko hrvaščino, ne pa tako očitno pokveče-no.
Mene je lomil smeh, da je bilo že kar nevarno. Smuknil sem v svojo sobo in brž vrgel na papir Trunkovo pripoved o Vodu-škovi hrvaščini. Poiskal sem zopet Fr. Trunka in mu napisano prebral. Vprašal sem ga, če sem po spominu dobro napisal, kar je potrdil. Potem sem ga vprašal, če lahko napisano pošljem Fr. Vodušku. Malo je bil v zadregi. Da ga izvlečem iz zadrege, sem mu lepo počasi povedal,
Pomembna (fiihovniška imenovanja v krški škofiji
nji stolni dekan dr. Filip Bugel-nig. Ta je bil rojen v župniji St. Peter im Holz 25. febr. 1893; dosegel je čast" doktorja teologije in političnih ved; krškemu kapitlju pripada od 1. 1953.
Za stolnega dekana je škof imenoval dosedanjega kanoni-
Zech-j ulij a
CELOVEC, Slov. Kor. — V noči na 24. junij tl. je umrl v Maria Hilf sanatoriju znani generalni vikar celovške škofije dr. Joseph Kadras, prelat in prošt krškega kapitlja. Sedaj je imenoval krški škof dr. Joseph Koestner za novega generalnega vikarja krške škofije msgr.jka-sholasta msgr. Aleša dr. Franca Kirchnerja, doseda-nerja, ki je bil rojen 13 njega škofijskega k a n c 1 e rja.! 1902 v Žvabeku. Deloval je kot Istočasno je prevzel v stolnem škofijski tajnik, župnik v Že-kapitlju mesto kanonika-shola- lezni Kapli in kot dekan in stika. Dr. Kirchner je bil rojen’prošt v Dobrli vesi, nakar je bil 19. januarja 1910 v Marlingu na 1. 1956 imenovan za člana stol-Južnem Tirolskem; v mašnika nega kapitlja, je bil posvečen v Celovcu; poz-| Kanonika sta postala: dekan neje si je pridobil tudi dokto-| dekanij e Beljak-dežela in vodi-rat iz cerkvenega prava. Kot telj Slovenskega dušnopastir-kancler krškega škofijskega or- skega urada g. Filip Millonig, dinariata je deloval od 1. 1949. župnik v Štebnu na Zilji. Rodil
Dosedanji škofijski tajnik g. se je 30. avgusta 1907 v Bistrici Mihael Krištof je po odloku'na Zilji; 1. 1968 je postal častni krškega škofa postal novi kane- kanonik, in g. Jožef Weiss, roler krškega ordinariata. G. Kri- jen 25. februarja 1915 v Bergu štof je rojak iz št. Jakoba v Ro-,v Dravski dolini; 1. 1940 je po-žu, kjer je bil rojen 7. aprila stal duhovnik; med vojsko je 1930. Po bogoslovnem študiju in bil hudo ranjen, nakar je bil v posvečenju v Celovcu je študi- dušnem pastirstvu. Od leta 1960 ral cerkveno pravo v Rimu; po vodi Nemški dušnopastirski u-vrnitvi je bil v dušnem pastir- rad v Celovcu. Sedaj je tudi ge-stvu, nakar ga je škof imenoval neralni tajnik krške škofijske za osebnega škofijskega tajnika.'sinode, ki bo 1. 1971.
Stolni prošt je postal doseda-'	]\j.g
Sveti Martin, ti presrečni, kdo bo vredno te častil?
Rod slovenski bo tvoj praznik kaj je Vodušek dejal o Trunko-
vi hrvaščini. Tedaj se je mož z menoj vred smejal, da so se morale tresti koloradske gore. Potem mi je rad dovolil, da
z radostjo vsekdar slavil!
Z gornjimi verzi pesnika Ivana Zormana vabi Štajerski klub na svoje martinovanje, prihod-
Odbor
Župnija Marijinega Vnebovzetja v Ooflinwoodn
CLEVELAND, O. — Prihod- Kličite IV 1-3762. Priglasite se jo nedelj
mo možje in fantje skupno sv. SLOVEN SKE DUHOVNE skupno sv. obhajilo. VAJE za moške bodo 13., 14. in se kot običajno ob 7.45 15. novembra 1970 v jezuitskem v prostorih pod cerkvijo, da Domu duhovnih vaj sv. Stani-sv. maši ob 8. slava na State Road (5629 State Po maši je zajtrk in kratek se- Road) na zapadni strani mesta, stanek v šolski dvorani. Pridi- Prijavite se v župnišču, tel. 761-
7740.
MOLITVE ZA RAJNE bomo	Zdravko Novak
v nedeljo, 8. novembra, popoldne ob dveh v naši cerkvi.
Molili bomo za pokojne člane
. . .	Društva N. I. Jezusovega in za
Bela hiša je imela na programu tudi obisk tanzanij- vse druge v letošnjem letu u-
Za smeh oh sfoletnisi • Fathra TrsmSca
pošljem napisano g. Vodušku.
Tudi g. Vital se rad smeje, pa sem ga v duhu gledal, kako ga lomi smeh, ko bere črno na belem Trunkove izjave o Voduškov! hrvaščini. Ne zna se tako naglas smejati kot Trunk, usta komaj odpre, okoli oči se mu smeh vse bolj pozna kot okoli ust, ampak prihaja mu iz srca in užitek je popoln.
Petnajst let pozneje, na poti v Avstralijo, sem se spet ustavil v San Franciscu. Tedaj sta bila Trunk in Vodušek že pod eno streho. Ko sem imel oba pred seboj, sem ju seveda spomnil na hrvaščino in vprašal, koliko sta med tem že napredovala v njej. Seveda je bilo spet smeha na pretek in sem z zanimanjem o-Ipozoval, kako se Trunk in Vo-jdušek smejeta — vsak po svo-I je.
Pissio iz Um Torka
0
s!fSvD kat. Amerikank
Dragi urednik Ameriške, Domovine!
Zadnje čase sem se oglasil s slovesom, oziroma napotnico Li-ginemu tajniku dr. Joži Basaju in z osmrtnico za Janezom Krvino. Same žalostne reči. Danes pa Te prosim, da objaviš tale članek, ki bi pravzaprav spadal v Ligino kolono, ki jo je dolga leta pisal Jože. Mislim pa, da bodo te vrstice zanimale tudi Tvoje bravce. Naj bodo kratko poročilo, kako je z Ligo po odhodu dr. Basaja. Dozdaj mi še nisi odklonil članka, pa mi še tega objavi!
*
S tajnikovim odhodom je nastala pri Ligi vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Res je, da se je delo od petdesetih let, ko je bila najvažnejša pomoč pri naseljevanju beguncev, zmanjšalo.
Vendar je danes istočasno z odmiranjem društvenega življenja po starih vzorih, recimo, kot smo ga bili navajeni doma, in pa zaradi vedno manjših slovenskih otokov v velikih mestih vendar potrebna slovenska matica. Ta naj druži Amerikance slovenskega rodu vsaj posredno, seveda tudi družabno, kjer so prilike za tako delo, potem poklicno, z dobrodelnostjo, in pa skuša posredovati in ohranjati zanimanje za domovino in svobodo med mladino slovenskega rodu.
Ker je mesto stalnega tajnika zvezano z velikimi stroški, je Ligina pisarna odprta le vsako sredo od 'šestih do devetih zvečer, vsak petek zvečer in vsako soboto zjutraj. Te ure veljajo od prvega oktobra do konca maja; poleti pa bo pisarna odprta le; ob petkih zvečer. Ligini prostori so na razpolago sorodnim slovenskim kult urnim, akademskim in cerkvenim društvom.
Informacije dobite na tajništvu. i0g0j da posreduje
_______ Ker je spet poteklo petnajst
skega predsednika Nyerera; Enkrat se mu je že pripetilo, mrlelarane! Ttem molitvam SIDNEY Avstral. - Pred tri-]let’ na'i se ob tem bran.iu spet da ni mogel priti do predsednika, letos ga je pa doletela naj vsaka družina pošlje Vgaj desetimi leti, pisalo se je I940,lsmfjeta’ pa še kdo z npma- ko ista smola .	enega člana.	sem se mudil pri Fr. Vodušku Vjbodo 16 vrstice pred npm In
O vsem tem SO hitro zvedeli vsi črni delegatje iz Afri- JACK ŠIMENC, član Društva San Franciscu za neko misijon-lmem naj čestita’ da sem kl;iub ke in postopke Bele hiše zelo kritično presojali. Pesimisti N. I. Jezusovega in bivši njegov sko pobožnost. Poleg slovenskih 'rsf™uv merl. to.vne"sveto troiico med njimi so kar hitro zaključili, da se sedanji režim v Be- predsednik in naš aktiven faran pridig sem imel tudi dve ali tri dobl1 se naiboliše spričevalo za H hiši noče brigati za Afriko, da jo je že odpisal. Tako hudo odhaja za stalno v Colorado. On hrvaške. Bile so skrbno nagulje- k'vrd° najbrž ne bo, toda taki ameriški spodrsljaji ne bodo med .ie bil res laik, kakršnih Cerkev ne iz neke hrvaške pridigarske
afriškimi vodniki hitro pozabljeni. Ko so se za afriške vod- in cerkev danes potrebujeta. Od knjige s posebno pazljivostjo na Avstralija takoj za ZDA nike tako malo zavzemali, je Nixon sprejel pomožnega ZU- njega se bomo skupno poslovili akcente. Ne prej ne pozneje ni- DETROIT, Mich. — V pogie-nanjega ministra grške vojaške diktature.	v nedeljo, 8. novembra, ob 4. po- sem pridigal po hrvaško.	jdu povprečnega števila avtomo-
Tudi delegacija ZDA pri ZN se ni mogla dobro poču- P°ldne na skupni večerji v re- Potem mi je Fr. Vodušek pra- bilov je prva za ZDA Avstrali-)
hrvaščino.
P. Bernard Ambrožič
V	prostorih je knjižnica, ki jo urejujemo, da bo imela slovenske časopise in revije iz zamejstva in glavne leposlovne in znanstvene revije iz domovine.
V	knjižnici so knjige slovenskih knjižnih zbirk, Mohorjevih družb in drugih leposlovnih in cerkvenih založb in precej del iz Slovenije. Ker ima Liga bogat arhiv, upamo, da bo sčasoma vir mladim pri študiju Slovenije. Knjige in revije si lahko sposodite, obenem pa tudi posredujemo nakup kateregakoli dela.
Danes Ligina organizacija v
v svojem okviru čimveč slovenskega dela v Združenih državah, prosveto, dobrodelnost, naseljevanje. Danes vidimo, da smo se z našim preveč bogatin j društvenim življenjem prenag lili. Ne smemo pa misliti, da odmirajo naša društva zaradi nedelavnosti. Vzrokov je več; moderna komunikacijska mreža u-bija društveno življenje; slovenski otoki po mestih razpadajo, naš srednji stan gre po poteh ameriškega:	v predmestja, in
tega ne moremo ustaviti; starejši rod je bil bolj navezan na medsebojno pomoč zaradi slabe socialne zakonodaje, zato so ljudje težili skupaj; nepoznanje jezika je omejevalo kulturno življenje domala izključno na slovenske dvorane; nove generacije pa ponajvečkrat nimajo dovolj jezikovne izobrazbe za izrazito slovensko kulturno življenje, so pa obenem kulturno zahtevnejše, tudi nimajo tako intenzivnega in polemičnega odnosa do domovine, kot smo ga imeli mi. Pa vendar jim je Slovenija blizu. Ligin načrt slovenske osrednje organizacije bi nam prihranil marsikatero razočaranje. Najbrž nas bo čas vrnil v ožji okvir.
Namen Lige ostane: ... da podpira in izvaja narodno vzgojo ... kulturne in dobrodelne akcije v korist Slovencev... da brani demokracijo in socialno pravičnost... pomaga tistim, ki so žrtve verskih in političnih preganjanj .. . zbira sredstva za pravno in stvarno podpiranje beguncev ... ter takih, ki so prišli v zapore ali so sicer trpeli zato, ker so v dejanjih in besedah manifestirali svoja načela ali ker so zagovarjali demokracijo ... Teh pravil ne bomo spremenili.
Nikdar še ni bilo v Združenih državah toliko mladih izobražencev slovenskega rodu. Kaj vse lahko ustvarijo, vidimo pri. Savanih. Mislim, da bi imela naša “slovenska hiša” veliko na-in ohranja Slovenijo in
aktiven interes našo svobodo.
Iz Argentine smo pred kratkim dobili več izvodov Hernan-dezove umetnine Martin Fierro, ki jo je prevedel s sodelovanjem gospe Petričkove, žene našega planinskega pionirja v Argentini, Tine Debeljak. Knjiga je izšla ob 90-letnici naselitve prvih Slovencev v Argentini, je bogato ilustrirana z deli kiparja Franceta Ahčina in arhitekta Jureja Vombergarja. Cena je 14 dolarjev. Knjiga je lepo božično darilo. Kdor jo želi kupiti, naj pohiti z naročnino.
titi. Del naših diplomatov jo je Čistojiavadno prezrl in na- stavraciji Smith na 222. cesti in vil, da ljudje sprašujejo, iz ka- ja, kjer pride en osebni avto-j New Yorku ni številna. Prvoten j stalno imamo na zalogi več šte-
Inamen Lige je bil, da bi družila . (Dalje na 3. strani)
šel svoje kanale, kadar kaj rabi od ZN. V tem pogledu se Lake Shore Blvd. v Euclidu. terega konca Hrovati je sem se mobil na vsakih 7.8 oseb.
AMEK1SKA DOMOVINA
+ ******,****0** ** + »* + + + *** + **** + #*
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Na strijševem, domu
^*0 0 * 0 0 0 0 0000000000 0-0-~0 0&.0.0i*jf 0 0 0 0 0 0 0 Vy> *
da bi tudi po stari navadi za
Druga leta sva hodila drug k drugemu gledat, kako delo napreduje, in drug drugemu sva dajala dobre svete. Ali letos — to sem bil že prvi večer opazil— bila je Marijčka nekamo zamišljena in tiha; nikoli ni prišla gledat mojega dela, niti odgovarjati se jej ni prav ljubilo, ako sem jo kaj vprašal.
“Marijca, kaj meni|, kje bi vol bolje pristajal, na desni ali na levi?” vprašam jo jaz.
“ “Stavi ga, kamor hočeš, meni je vse jedno,” ” odgovori s tihim glasom in niti očij ne vzdigne od oreha, ki ga je baš pozlače-vala.
“Čaj!” mislim sam v sebi, “to ti povrnem. Da bi Bog dal, da bi ona htela mene kaj povprašati, povem jej tudi tako.” Ali želja se mi ni izpolnila, ona je delala tiho dalje in je dodelala prej nego jaz.
Strijca ni bilo doma, z Mino se pa nisem htel posvetovati, ker jej v takih rečeh nisem prav upal. Zatorej sem delal vse po svoji glavi. Kadar so bile jaslice dodelane, prižgal sem lučice ter : sklical vse domače, tudi sosedove, Kamenarjeve sem htel ooklicati, pa so mi vsi domači ranili. Jaslice so ugajale vsem. Mina je rekla, da tako lepih šev nikoli ni videla, tudi Marijca jih je pohvalila, in o tej hvali sem hitro pozabil prejšnjo nejevoljo in jej od srca odpustil umišljeno žalitev.
Ko sva potem sama sedela v hiši, rečem jej: “Marijca, zakaj nisi tako vesela, kakor si bila vedno? Vsa drugačna se mi zdiš, nekamo žalostna. Prav težko mi je pri srci, če te gledam.”
Ona se posili v smeh in zmaje z glavo. “ “ Nič mi ni, ali s teboj se ne morem vedno igrati, jaz imam skrbi, katerih ti še ne poznaš, a žalostna nisem.” ” Govoreč te besede se nasmehne, no nje glas je bil bliže joku nego smehu in nje orošeni očesi sta mi svedočili, da jo v duši peče nekaj, kar pa meni prikriva,
“Povej mi, kaj ti je?” rečem jej na to ter jo primem za roko. Ona me milo pogleda, kakor bi hotela reči: “Dečko, tega ti še ne umeješ!”
Zdajci stopi v hišo strijc. Marijca precej vstane in odide. Strijc pogleda moje jaslice, dobrohotno prikima, potem pa sede za mizo, z levico podpre glavo, z desnico pa zopet bobna ob mizo.
V tem je nastal mrak. Jakop pride v hišo s svetilnico v roki, za njim pa Mina z žrjavico v ponvi in z blagoslovljeno vodo. Strijc vstane, vzame žrjavico in kadilo, meni pa da vodo. Vsi se odkrijemo. Jakop sveti s svetilnico, za njim stopa strijc, za strijcem pa jaz. Tako smo hodili že šesto leto; strijc je molil glasno, midva z Jakopom prilagava. Noč je bila'tiha in jasna, zdelo se mi je, kakor bi zvezde še nikoli ne bile tako goste in pričinjalo se mi je, da so to oči angeijev, oznanjujočih nam rojstvo Gospodovo, kakor so je oznanjali nekdaj priprostim pastirjem na betlehemskem pašniku. Sli smo okoli vseh suhot in
orehe lupinčali. Pa strijc je rekel, da ne igra, tudi Mina je dolgo oščajala in prav s silo sem jo izvlekel od peči za mizo. I Marijca ni imela veselja do igre in jedva sva jo z Jakopom pregovorila, da je prisela k nam. Začeli smo igrati, ali igra nekamo ni tekla kakor navadne, nečesa je ipanjkalo — vse je bilo premrtvo in skoro smo nehali. Zdaj stoprav mi je bilo jasno, da vsi ti ljudje niso bili, kakor drugekrati in da se je v hiši nekaj dogodilo, kar je meni bilo docela neznano. Strijc je imel pied seboj “Življenje svetnikov”, pa ne vem, ali je v njem bral ali ne, ker je vedno na isto stran gledal in lista ni nikoli obrnil. Mina je zopet prisela k peči in Marijčka do nje. Mina je pogosto globoko vzdihnila, kar sicer ni bila nje navada, a Marijčka je često očo milo pogledovala. Ako bi midva z Jakopom ne bila govorila o brinovkah in vevericah, vse bi menda bilo tiho v hiši. Pa tudi Jakop me je ostavil, imel je še pri živini opraviti. Prvikrat se mi je tožilo v strijčevi hiši. Nekaj časa sem še sam metal lupine po mizi ter mislil sam v sebi:
‘Kaka škoda za take lupine! Koliko orehov sem potrl zaradi njih, koliko lupin sem zavrgel, preden sem dobil teh pet izvoljenih — a zdaj niti ne igramo!”
Ves večer bi menda bili prodajali dolgčas, da ni prišla v vas stara Hostarica, ki nas je nekoliko oživila. Pod našim zvonom je ni bilo babe, ki bi bila znala toliko pravljic, kakor Hostarica. A najbolje pri njej je bilo, da je ni bilo treba dolgo prositi. Jela je pripovedovati o zakleti deklici, o zlati ribici, o treh bratih, o krvavem stegnu in še mnogo drugega, kar pa mi ni ostalo v spominu. Izvestno bi se jej bil jezik gibal do jutra, da ni strijc, pogledavši na uro, ustavil nje pripovedanja.
Kdor misli iti k maši, napravi se! Čas je!”
S temi besedami je prestrigel Hostarici pravljico o'črnem psu, ki je žrjavico žrl, a je bil sam vrag iz pekla. “Bog ga poteri in sveti križ!”
Strijc je govoril prav. Jednaj-sta ura ni bila daleč. Vsi vstanemo in se hitimo napravljat.
Marijca, midva bodeva doma-rila,” pristavi strijc.
Te besede niso ustregle Ma-rijci, videti jej je bilo, da bi bila šla rada z nami. Nič ni rekla, temveč tiho je odšla v stransko izbico. Meni je je bilo žal, in rad bi bil prosil zanjo, pa znal sem, da pri strijci je vsaka beseda zastonj.
V tem je Jakop napregel. Do cejkve je namreč dobre pol ure hoda, zatorej smo se zvečine vozili, zlasti po zimi. Mina in jaz sedeva na sani, k Jakopu spredaj prisede še dekla in tudi za Ho-starico je bi prostor, ker babnica je bila suha, kakor raženj. Noč je bila tiha in jasna, nobena sapica se ni genila, a od treh stranij se je razlegalo zvonjenje. Neizrečeno veličatno je bilo , slišati, kako so se zvonovi mo-
Joliet, 111. — Čas nas vodi skozi jesenske dneve, ki so včasih lepi in prijazni v svojih popoldanskih urah. Kadar sonce sije, se naš hrib in dolinica prijetno ogrej eta. Seveda umika pa se sonce zdaj vsak dan bolj proti jugu, od koder se bo tam enkrat po sv. Treh kraljih začelo vračati po raznih ovinkih nazaj proti nam.
V nedeljo, 18. vinotoka, ko sva obhajala god sv. Luka jaz in Nick, sva jo mahnila na obisk najinega dobrega prijatelja' Jureta in njegove dobre žene Bare. Največ se je naš pogovor sukal o grozdju, moštu in vinu.
Jure ga je lani nekaj napravil. Pa smo ga menda preveč pogosto skozi zadnjo zimo in pomlad pokušali in hvalili in to je najbrž vzrok, da so se še pred sv. Jakobom sodi posušili. Smo tu pa tam zatem kako galonco kupili, ampak domač pridelek je le domač pridelek, kdor ga zna prav napraviti, kakor ga zna Jure, tak prekosi vse.
Letos toži Jure, da ni pridelek grozdja preveč dober. Tudi ga ne bo letos toliko na trgu, ker je drag. Navadno ga je dobil doli blizu Kankakee pri nekem farmarju. Nekaj je pa še dokupil kalifornijskega grozdja in vsako leto je imel dobro kapljico.
Z Nickom, ki še vedno vozi
svetokriških goric? In oba Vinja vrha, Trška gora, Grčevje, Nova gora, Straški hrib, Ljuben, vsa obkrška dolina, Lisec in Šmaver nad Doberničem in še in še. Saj ne bi prišel do konca, če bi tudi hotel. Vsaka strmina, ki je obrnjena v poldan in večer, se ponaša s trto. Vse vrste so tod posajene: črnina in belina, lipina in volovina, želodina, podpivec in tičina, šmanica, a-merikan, portugalka, kraljevina, zelenika, 'pinjela in Bog ve še katera. Kdo bi našteval! Vse vinske rožice”, katerih plodovi v jeseni napolnijo sode, so zbrane na teh čudovitih hribeih.
Dolenjci so vam gadje! Ne poznajo toliko turizma, kakor ga poznajo Gorenjci. Njihova gorska tura sega do zidanice in nič dalje. To pa je za skromne ljudi nazadnje čisto dovolj.
V vinu je pozaba. Vse skrbi in težave so potisnjene v kot. Mar se vam zdi potlej kaj čudnega, če pojo po zidanicah in hramih pozno v noč:
Ta glažek je že prazen, ne gremo še narazen ...
Tako Jože Dular leta 1941.
Nicku se je pri poslušanju Jureta, ki je nama to bral, tako o-braz v veselost razširil, kakor se luna s svojim sijem svetu pokaže, kadar oblak sape izpred nje odneso in se proti zemlji svetlo pokaže. Komaj je Jure končal, se je Nick že oglasil:
“Ta je pa dobro in pošteno povedal. Taki smo res belokranjski in dolenjski bratci, Bog je nam dal po Noetu zdravila, ki pospešujejo dobro voljo, da smo
za dobre namene in pomaga tu ti že nekaj izrednega, da so se ostalo Kanado. Predsednik zvez-
in tam, o tem se pa prav malo čuje, če sploh kaj. Ali vidite te razlike? O študentih, ki razbijajo po kolegijih in šolah, napadajo policiste, o vsem tem je tisk poln vsak dan. O dobrih študentih, ki se pridno uče in so mirni, o teh pa ni nobene pohvale. Kakšen vtis se prime potem splošne mladine? Ali si morda ne mislijo mnogi med njimi, naj se prizadevam še toliko, da bi se dobro obnašal in učil, zame ni publicitete. Za one, ki razbijajo okrog, jo je pa polno.
Odgovor na to je na mestu, da poročevalstvo, ki obvešča javnost, bi se moralo zavedati odgovornosti v marsikaterem slučaju in oziru.
Naj zadostuje za danes, pa še kaj prihodnjič o drugih problemih in zadevah. Vsem čitate-Ijem pa iskren pozdrav!
Tone s hriba
vzdržali glasovanja.
Ko je prišla na upravo sedanja vladna koalicija, so začenjali spremnjati taktiko. Nasprotovanje vladnim predlogom se je uneslo; bili so slučaji, da so se
komunistični poslanci vzdržali vsiljuje, pač pa vsaka vlada,
glasovanja in talko pomagali vladi iz zadrege. S tem so prelomili sedanjo stalno solidarnost z ostalo opozicijo. Ta opozicija je italijanskim komunistom v nadlego. Obstoja namreč iz odpadnikov od komunizma, ki ima že toliko pristašev med komunističnimi poslanci, da so odpadniki že ustanovili dve neodvisni skupini v parlamentu, ki sta pa tako majhni, da pri glasovanjih ne pomenita veliko. Sedaj jima je komunistična partija odpovedala tovarišijo in pri tem jasno namignila vladnim
ne vlade P. E. Trudeau je odgovoril, da so odnosi med zvezno in pokrajinsko vlado dobri, da ni nobenih sporov in nobenih nesporazumov glede oblasti in pravic. Ottawa Kvibeku nič ne
zvezna in kvibeška, vrši svoje naloge z edino mislijo na skupno varnost.
Kanada je proglasila izredno stanje ‘nevarnosti upora’ 16. oktobra, dan pred odkritjem umora P. Laporta. Od tedaj so prijeli skupno v okviru izrednih pooblastil 420 oseb, pa jih od tega 286 izpustili. Zaprtih je trenutno še 123. Zadnjih 11 so prijeli koncem tedna, večino v Montrealu.
Oblasti se trudijo, da bi odkrile britanskega diplomata James R. Grossa, ki je bil ugrab-
PISMO IZ NEW TORKA
(Nadaljevanje s 2. strani)
vilk Glasa in Sija, ki prinašata odlične eseje in razprave.
Te dni smo poslali našim prijateljem nove paketne cenike. Ker so se nekatera živila podražila, predvsem se je dvignila cena kavi, so morali zvišati cene nekaterih paketov. Naj naštejem le tiste, po katerih je po naših statistikah naj večje povpraševanje. Paket št. I (prejšnja cena $6.95, nova cena $7.45), št. 3	($9.25 — $10.00), št. 12
($7.95 — $8.20), št. 34 ($11.75 — $13.00) in št. 43 ($22.85 - $23.50). K cenikom smo priložili še na-
vedno veseli ljudje. Nihče tega ročilnico za naše povpraševane
ne ve in ne čuti bolj kakor prav jaz. Kadarkoli se tu pri tebi, dragi Jože, malo podprem z do-
svojim “avto-šimeljnom”, bostar31-0 kapljico, se počutim trideset šla te dni pogledat, če se bo kaj ^ mlajšega. Čutim, da bi bil
dobilo. Upajmo, da bosta imela srečo in našla, kar bosta šla iskat, to je zdravila, ki dajejo ljudem dobro voljo.
Ko smo se o vsem tem razgo-varjali, je Jure nama omenil, da je pred par dnevi v skrinji našel “Slovenčev koledar” od leta 1941 in da je tam neki Jože Dular o Dolenjcih nekaj zelo zanimivega povedal.
“Vesta,” je dejal Jure, “Dolenjci in Belokranjci smo bratje, oni ga radi žehtajo in pijo, pa ga mi Belokranjci tudi.”
Šel je v sobo po tisti koledar in je nama naglas prebral tisti Dularjev opis. Takole se glasi: “Dolenjci so vam gadje! Kaj ne bi bili, ko pa imajo Gadovo peč, kjer cviček izvira. Pa tudi brez nje bi bili še zmerom to, kar so!
Kaj pa Belin j e, Razkrižje in Brezovica, Škorec, Priroški vrh, Gradišček in Banovec, Dol, Boč-je, Stari grad in še cela vrsta
kar dober še za “soldata”. Yes, tako se počutim, če mi verjameta ali ne?”
Tako, vidite, dragi čitatelji A.D., se stari purgarji na našem hribu imamo in vsak svoje spomine obujamo. Upamo, da se tudi drugod dobro imate.
* JE ŠE KAJ DRUGEGA NOVEGA pri nas in po naši Ameriki? O yes, vedno je kaj novega. Navadno pa več slabega kot dobrega. Vsaj tako beremo v časopisih in čujemo po radiu in na televiziji. Kako pa to? Naj-brže zato, ker slabe novice raj-še obešajo na zvon kakor pa dobre. Se morda čudite in mislite, da ni tako? Je, je precej tako. Naj kje kdo izvrši kak zločin, o njem poročajo na široko in kako se je izvršil, tako, da k zločinstvu nagnjeni dobijo v takih poročilih lahko še pobudo za kake take akcije. O dobrih delih, kako kje pomagajo res potrebnim, kako kje kdo kaj žrtvuje
knjižne založbe, SKA in Mohorjeve knjige.
Ko končujem to poročilo, sem dobil pismo s Koroške, v katerem pravijo, da se Joža Basaj zelo dobro počuti, da se mu je zdravje zelo popravilo. Zmeraj sem trdil, da ga bomo lepega dne dobili nazaj, da nas razbremeni. Želimo mu vsega dobrega!
Simon Kregar
krogom, posebno pa krščanskim Ijen zjutraj 5. oktobra in o ka-demokratom, da bi rada prišla Derem že dva tedna ni nobenih v vlado pri prihodnjih kombi- pravih vesti. Nihče ne ve, ali je nacijah. Komunistična partija*sploh še živ ali so ga pripadniki Kvibeške osvobodilne fronte,
umorili
Italijanska KP išče novo politično smer
Opušča trdo opozicijo, ko si skuša odpreti pot v vlado.
RIM, It. — V italijanskem parlamentu se na videz ne dogaja ničesar izrednega, za kulisami se pa baje pripravljajo velike stvari. Glavna med njimi je spememba smeri v politiki italijanskih komunistov. Komuni sti so do sedaj bili res v opozi ciji, kot jo zahteva tradicija. Niso samo pobijali vladnih predlogov, so tudi dosledno glasovali proti njim. Moralo je bi-
je dalje postavila v kot vse svoje prenapete tovariše, ki niso za nobeno kombinacijo z drugimi strankami. Tudi to nekaj pove.
Na drugi strani se oglašajo tudi v vrstah krščanske demokracije vidni politiki, ki že kar javno govorijo, da bo treba spremeniti politično smer, to se pravi: v sedanji koaliciji zamenjati Saragatove socialne demokrate s komunisti. Saragatove stranke so namreč mnogi krščanski demokratje že siti.
Kaj naj vsi ti premiki v politiki krščanske demokracije pomenijo? Zakon o ločitvi zakonske zveze bo prišel ta mesec zopet pred spodnji dom, ker mu je senat dodal nekaj novih paragrafov, ki jih mora spodnji dom odobriti. V debati o tem vprašanju lahko delajo komunisti velike sitnosti. Dalje mora vlada do Božiča predložiti parlamentu v odobritev dekret o gospodarski politiki, ki je sicer v veljavi, toda ga mora parlament potrditi do Božiča, drugače preneha njegova veljava. Tudi tu bi komunisti lahko igrali važno vlogo — seveda v korist krščanskim demokratom.
Končno bodo prihodnje leto predsedniške volitve in krščanski demokratje ne bi radi igrali tako zmešane vloge, kot so jo zadnjič. Tudi tu jim primerno taktiziranje komunističnih poslancev lahko veliko koristi.
Zato se lahko zgodi, da bo v italijanski politiki zopet završalo in da bodo pri usmerjanju politične burje krščanskim demokratom potrebni tudi komunisti.
ki so ga ugrabili, že slično kot P. Laporta.
Nenavaden predlog v Indiji
LUCKNOW, Ind. — Zenske so dobre matere, bolniške strežnice in zdravnice, pa slabe u-pravnice, je izjavil Charan Singh, predsednik vlade države Uttar Pradesh. Dejal je, da bo predsednici zvezne vlade Indiri Ghandi predložil dopolnilo k u-tavi, ki bo izključilo ženske iz javne uprave.
Kako bo Indira Ghandi tak predlog sprejela, je odprto vpra-sanje, vendar je komaj verjetno, da bi ga podpirala. Ko so jo zadnjič vprašali, kaj misli o borbi za ženske pravice, je odgovorila, da ona ne loči ljudi na moške in ženske, ampak na sposobne in nesposobne, na dobre in slabe.
Tmdeasi se brani
OTTAWA, Kan. — Namest nik vodnika Nove demokratske stranke David Lewis je v govoru na televiziji svaril, da utegne sedanje stanje v Kvibeku poglobiti spor med to pokrajino in
Ženske dobijo delo
Izučena šivilja
Popravljam nove in obleke po zmerni ceni. Kličite 361-6326
stare
-(216)
Delo dobi
Zenska srednjih let za pakiranje kave. Oglasite se osebno pri 5th Avenue Coffee, 1108 W. 9 St. in vprašajte za g. Vidonja, ali kličite 621-2508.
(214)
MALI OGLASI
po vseh hramih in naposled v ‘ gočno in praznično razlivali po hlev. Strijc je pokadil vsako ! tihem zraku. Jaz sem se naslonil živinče posebe, a jaz sem moral
Vsako poškropiti. Živali so nas pa tudi tako prijazno gledale, kakor bi razumele, kaj pomenijo te lepe navade. Takrat bi bil skoro verjel, kar mi je pravila Mina, da v božični noči o polunoči živina govori.
Po tem opravilu prinese Mina mrzlo večerjo na mizo. Po večerji smo molili po stari navadi, a kadar odmolimo, poiščem hitro orehove lupine v miznici,
na Mino in sem miže poslušal, kako se ujemajo razni glasovi. Petje zvonov je odmevalo tudi v mojem srci, in zdelo se mi je,' kakor bi bil tudi jaz imel v prsih zvon, čegar glas se z onimi strinja v lepo harmonijo. — Tistega večera, mislim, bi bil lehko umrl.
“Zvezda se je utrnila! Neka duša je šla s sveta,” izpregovori Hostarica.
(Dalje prihodnjič)
Hiša naprodaj Odprto od 2 do 5 vsaki dan
14809 James Ave., Maple Hts., blizu cerkve sv. Monica, ranch hiša, 3 spalnice, 12 let stara, dvojna garaža, v dobrem stanju. Kličite 475-0274.
(21c>
Sobo oddani
Lepo, čisto, opremljeno sobo oddam v najem, na 1189 E. 176 St. Oglasite se osebno na istem naslovu.	(215)
Stanovanje išče
Slovenski upokojenec išče opremljeno sobo s hrano. Kličite 361-2505.
—(215)
Stanovanji v najem
4-sobno zgoraj in 5-sobno zadaj, v st. clairski okolici. Prednost imajo odrasli. Kličite AC 6-1024 ali AC 1-5824.
(215)
VOJNA ALI NE, ŽIVETI JE TREBA — Kambodzanski kmetje obdelujejo svoja rižna polja okoli Plinom Penka, pa naj tam prihaja tudi vedno znova do bojev med rdečimi in vladnimi silami.
Sobe se odda
štiri sobe s kopalnico oddajo dvojici ali vdovi na penzjonu v zameno da se kuha starejšemu možu, v okolici sv. Vida. 361-5887
(215)
Stanovanje v najem
5-sobno, na novo dekorirano, okolica Hecker in E. 71 St. Kličite po 5. uri popoldne: 731-9431
(215)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.
481-2237
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
“Sire,” odvrne policijski mi-nistter, “baš danes sem prišel poročat Vašemu Veličastvu, kar sem izvedel o tej zadevi, a zdaj je obrnilo Vaše Veličanstvo vso svojo pozornost na to strašno katastrofo. Zdaj so ta poročila za kralja tudi brez vsakega pomena.”
“Nasprotno, gospod, nasprotno,” pravi Ludovik XVIII., “zdi se mi, da je ta zadeva v zvezi z z\ezi z ono, o kateri smo pravkar govorili, in smrt generala Quesnela nas dovede morda na sled velikega notranjega kom-plota.
Pri imenu generala Quesnela Villefort vstrepeta.
“Res, sire, odvrne policijski minister, “vsa poročila podpirajo slutnjo, da ta smrt ni bila posledica samomora, kakor se je mislilo v pričetku, ampak da se je izvršil zavratni umor. Kolikor sem izvedel dosedaj, je prišel general kratko pred svojo smrtjo iz nekega bonapartističnega kluba. Isto jutro ga je obiskal neki neznanec ter ga povabil v ulico Saint-Jacques. K nesreči je generalov komornik, ki je tedaj, ko je prišel neznanec, baš friziral generala, sicer slišal, da je imenoval ulico Saint-Jacques, toda pozabil številko.”
Čim več poročil je podajal policijski minister kralju Ludo-viku XVIII., tem bolj se je iz-preminjala barva na obrazu Villefortovem, ki je takorekoč srkal besede z ministrovih ustnic.
Kralj se obrne k njemu.
“Gospod de Villefort, ali niste vi z menoj vred mnenja, da je pal general Quesnel, ki so ga smatrali za uzurpatorjevega privrženca, a je bil zvesto vdan meni, kot. žrtev bonapartistične zarote?”
“Skoro gotovo se je zgodilo tako,” odvrne Villefort; “toda ali ni znanega nič več?”
“Na sledi smo možu, ki je dogovoril z generalom ta sestanek.”
“Na sledi ste mu?” ponovi Villefort.
“Da, sluga ga je opisal. Je to mož, star petdeset do dvainpe-deset let, rujav, črnook, z gostimi temnimi obrvmi in z zalizci. Na sebi je imel popolnoma zapeto modro suknjo in na prsih pripet trak reda častne Legije. Včeraj so videli nekega človeka, katerega opis se je popolnoma strinjal s tem, vendar so izgubili njegovo sled na oglu ulic Jus-sienne in Cog-Heron.”
Villefort se opre na naslonjalo fotelja, kajti pri vsaki besedi, katero je govoril minister, so se tresle njegove noge bolj in bolj ter ga komaj še držale pokonci; toda ko čuje, da je neznanec ubežal zasledovanju, prične zopet dihati prosteje.
“Tega človeka morate dobiti v pest, gospod,” pravi kralj policijskemu ministru; “ker mi nam-reč vse vzbuja mnenje, da je bil general Quesnel, ki bi nam zdaj lahko mnogo koristil, umorjen, naj si bode od bonaparti-stov ali ne, hočem, da se kaznujejo njegovi morilci na najstrožji način?’
Villefort je moral napeti vse svoje moči, da ni izdal strahu, s katerim ga je navdalo to kraljevo povelje.
“Čudno je,” nadaljuje kralj zbadljivo, “da policija meni, da je izvršila svojo nalogo, če le sporoči: ‘Izvršil se je umor,’ in da je storila vse, če pristavi: ‘Morilcem smo na sledu.’ ”
“Sire, upam, da zadovoljim Vaše Veličanstvo vsaj v tem oziru.”
“Prav, bodemo videli. Ne maram vas zadrževati več časa, baron. Gospod de Villefort, vi ste gotovo utrujeni od dolgega pota, pojdite in si odpočijte. Vsekakor ste se nastanili pri svojem očetu?”
Villefortu se zvrti v glavi. “Ne, sire,” pravi, “nastanil sem se v hotelu Madrid, ulica Tournon.”
“Pa ste ga že videli?”
“Sire, takoj po svojem prihodu sem odhitel h gospodu vojvodi de Blacas.”
“A ga vsaj bodete videli?” “Tega ne nameravam, sire.” • “Ah, da,” pravi Ludovik. XV-III. smehljaje, kakor da hoče dokazati, da teh vprašanj ni stavil brez namena, “pozabil sem, da sta si z gospodom Noir-tierjem hladna in da je to nova žrtev, katero doprinašate roja-lizmu in za katero vas moram poplačati.”
“Sire, dobrotljivost, katero mi izkazuje Vaše Veličanstvo, je plačilo, ki presega vse moje želje tako daleč, da nimam želeti ničesar več.”
“To je brez pomena, gospod; ne pozabimo vas, bodite brez skrbi; za zdaj (kralj vzame s svojih prsij križ Častne Legije) za zdaj vzemite od mene ta križ.”
“Sire,” pravi Villefort, “Vaše Veličanstvo se moti, to je častniški križ.” •
“Pri moji duši, gospod,” pravi Ludovik XVIII,, “vzemite ga, kakoršen je; jaz nimam časa, da bi vam dal poiskati drugega. Blacas, vi skfbite za to, da se napravi patent za gospoda Ville-forta.”
Solza ponosnega veselje orosi oči Villefortove, ki vzame križ in ga pritisne na svoje ustnice.
“In s kakimi povelji me počasti zdaj Vaše Veličanstvo?” vpraša.
“Odpočijte Si najprej, kar vam je zelo potrebno, in pomnite, da mi v Parisu ne morete koristiti, dočim mi v Marseilleu lahko izkažete usluge največje važnosti.”
“Sire,” odvrne Villefort in se pokloni, “v jedni uri zapustim Paris.”
“Pojdite, gospod,” pravi kralj, “in če bi vas kdaj pozabil, (spomin kraljev je kratek) me spomnite svoje osebe ... Gospod baron, naročite, naj pokličejo vojnega ministra. Blacas, vi ostanite!”
“Ah, gospod,” pravi policijski minister Villefortu, ko sta zapuščala Tuilerije, “vi ste zadeli ob pravo struno, in vaša sreča je zagotovljena!”
“Ali bode pa trajna?” zamrmra Villefort, pozdravivši ministra, katerega karijera je bila končana, in iščoč z očmi voza, da bi se odpeljal v svoj hotel.
Najme si prvi voz, ki se pripelje mimo, sede vanj, se stisne v kot in se prepusti svojim častihlepnim snom. V desetih minutah pride v svoje stanovanje. Naroči si zajutrek in konje, da mu bode mogoče odpotovati najkasneje v dveh urah, in baš sede k mizi, da bi zajutrekoval, ko potegue za zvonec močna roka. Komornik odpre vrata, in Villefort čuje imenovati svoje ime.
“Kdo vendar more vedeti, da sem tukaj?” se vpraša mladi mož.
V tem hipu vstopi komornik.
“Torej,” pravi Villefort, “kdo vendar je? Kdo je zvonil? Kdo je vprašal po meni?”
“Tujec, ki heče povedati svojega imena.”
“Kako? Tujec, ki neče povedati svojega imena? Kaj mi hoče ta tujec?”
“Govoriti hoče z gospodom.”
“Z menoj?”
“Da.”
“Ali je izrekel moje ime.”
“Doslovno.”
“In kakšne postave je ta tujec?”
“Mož je, star kakih petdeset let.”
“Majhen? Velik?”
“Približno tako velik kakor gospod.”
“Rujav ali plav?”
“RujaV, zelo rujav, s črnimi lasmi, črnimi očmi in črnimi obrvmi.”
“In oblbčen,” vpraša Villefort živahno; “kako je oblečen?”
“Ima dolgo modro suknjo, vso zapeto, in na prsih nosi križ Častne Legije.”
“To je on,” si zamrmra Villefort in prebledi.
“Ej vraga,” pravi mož, katerega smo pravkar opisali, prika-zavši se med vrati, “kakšna navada pa je to! Ali je v Marseilleu običajno, da pustijo sinovi čakati svoje očete v prednjih sobah?”
“Oče moj!” vsklikne Villefort. “Torej se nisem motil, slute, da ste vi.”
“Če si torej slutil, da sem jaz,” pravi novodošlec, postavi svojo palico v kot in položi klobuk na stol, “ti moram povedati, moj ljubi Gerard, da ni od tebe nikakor ljubeznivo, da me pustiš tako čakati.”
“Pusti naju sama, Germain,” pravi Villefort.
Komornik odide z vidnim začudenjem.
XII.
Oče in sin.
Gospod Noirtier — kajti mož, ki je pravkar vstopil je bil res cn, gleda za slugo, dokler ne zapre vrat za seboj, in jih odpre nato še enkrat, da bi videl, če ne prisluškuje sluga v prednji sobi. Previdnost je bila tudi potrebna, kajti hitrost, s katero odskoči Germain, je bila dokaz, da sluga ni prost greha, radi katerega so naši prastariši izgubili raj. Gospod Noirtier zaklene zdaj lastnoročno vrata prednje sobe in spalnice ter poda Villefortu roko. Ta je sledil v svojem presenečenju vsemu gibanju svojega očeta in ni mogel priti do popcjlne zavesti.
“Ali veš, moj ljubi Gerard,” pravi mlademu možu s težko razumljivim smehljajem, “ali veš, da nisi videti baš vzrado-ščen, da me vidiš pred seboj?” “Gotovo sem zelo vesel, oče,” pravi Villefort, “toda čisto nič nisem slutil vašega obiska, ki me je jako iznenadil.”
“Toda, moj ljubi prijatelj,” odvrne gospod Noirtier, “menim, da ti lahko rečem isto. Kako? Naznaniš mi, da praznuješ 28. februarju v Marseilleu svojo
TOLE JE V MOSKVI! — Pogled na visoko stavbo s kosom parka v ospredju spominja na nove predele ameriških velemest, pa je dejansko del Moskve, kjer je stanovanjska stiska še veliko, veliko večja kot kjerkoli v naši deželi.
VSE VABLJIVO NA OGLEDU — Trgovina z živili v Bolgariji ima lepo razloženo na ogled večino svojega blaga.
zaroko, in danes, 3. marca, si v Parisu?”
“Ne pritožujtte se nad tem, da sem tukaj, oče,” pravi Gerard, bližaje se očetu; “ne pritožuj.te se nad tem, kajti prišel sem zaradi vas in upam, da vas ta moja pol reši.”
“O, resnično,” pravi gospod Noirtier in se zlekne udobno v svojem naslonjaču, “resnično! Povejte mi vendar to, gospod uradnik, biti mora zelo zanimivo.”
i “Oče moj, ali ste kaj slišali o nekem bonapartističnem klubu, ki ima svoje zbirališče v ulici Saint-Jackues?”
“Številka 53? Da, jaz sem njegov podpredsednik.”
“Oče moj, ob vaši hladnokrvnosti trepečem.”
(Dalje prihodnjič)
------o------
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!

Vse, kar vas napravlja ljubkejše in srečnejše
VSE NAJFINEJŠE ZNANE
TRAJNE
Vključno: dovršeno STRIŽENJE in ljubko UMIVANJE in POLAGANJE
Vsaka $15 trajna ordulacija iz naše največje sveže zaloge. Strokovno izvršena po naših frizerkah, ki imajo večletno skušnjo. Vaši lasje bodo lepši ifi lažji za upravljati, (četudi so tanki, suhi ali sivi. Zajamčeno).
liMhfAKJE m PSŠlSmE 2=45
Izberite si katerokoli očarljivo jesensko pričesko. Naše frizerke jih znajo odlično izdelati. Elegantne, sofistične ustvaritve in. običajne, enostavne. Pridite, da vam napravimo moderno pričesko z res NOVIM izgledom.
STRIŽENJE BARVANJE IN POLAGANJE $5.95
Ob petkih, sobotah in pred prazniki samo 50c več r.a gornje cene.
LASULJE
LISA
Najboljša, kar jih boste
videli. Ne kupite nikjer preje, dokler ne vidite
teh!
NA KREDIT!
VLOŽKI JiZIiS______SLAPOVI $14.95__ PODALJŠKI $9.88
V MESTU •	781-3161	406 Euclid Ave. 2. nadstropje.
NA VZHODU	NA ZAHODU
•	Southgate, 5399 Warrensville, 663-6346
•	Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 SOM Utr. Rd.
•	Severance Center, 382-2G00, 382-2569
•	Shoregate, 944-6700, Lake Shore Blvd. at E. 305th
•	MENTOR, 255-9115. Next to Zayre’s Across from Great Lakes Mall
•	Opposite Southland, 845-3400 6883 VV. 130th
» Opposite VVestgate, 333-6646.
•	20670 Center Ridge Rd.
® North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain
•	Parmatown, 884-6300
Next to Ridge Rd. not in Mall
•	Elyria, Midway Mall, Elyria 324-5742. Lorain 233-8020.
EUBOPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR

JOS. ŽELE IN SINOVI
POOREBNI ZAVOD	=
| 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583 2
1	COLLINW OODSKI URAD
= <52 E. 152nd STREET	Tel.: IVanboe 1-3118 2
s Avtomobili in bolniški vo* redno in ob vsaki uri na razpolago g Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	2
'uiiiitiincoiiiEismmiiiiniumiiiiiiHiinimiiuHiMiiMimiuiiiHiimiiiiiHitiiiiiiiiiiiJ-

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628