Glas zaveznikov Leto III - St. 504 oirm tečaj izdala ogromno V3oIo preko 6.000.000 lir; v teni znesku pa stroški puljskega tečaja niti niso všteti. Dvomesečni tečaj v Trstu Je obiskovalo 120 udeležencev, medtem ko Jih Je b lo v goriškem 90; pojeg tega Jo v Gorici obiskovalo šestmesečni tečaj 34 tečajnikov. Po zadnjem stanju je v tržaškem okrožju poučevalo 216 učiteljev, v goriškem pa 231. število osnovnošolskih učencev v tržaškem okrožju danes znaša 5510, srednje Selcev 860, strokovnošolskih pa 300. V goriškem okrožju Je osnovnošolskih učencev 7385, 846 srednješol- skih in 170 strokovnošolskih. Učiteljski tečaji V letošnjem šolskem letu so začeli ustanavljati tudi otroške vrtce, ki Jih vodi Uprava slovenskih šol- skih vrtcev. Ponekod te ustanove že lepo delujejo, medtem ko jih bodo drugod še ustanovili. Nadaljnja novost je bila uvedba šolskih kuhinj, ki so se izkazale kot zelo važna pridobitev, od katere imajo .venski otroci ,vel-ke koristi. Vsi učenci na javnih priznanih šolah do 14 leta starosti imajo pravico na en dnevni obrok hrane s kruhom; vse to Je brezplačno ter Je tudi obrok Izdaten in okusno pripravljen. Kjer pa še ni bilo moči odpreti šolskih kuhinj, dobivajo učenci hrano v naravi. Seveda so tem združeni veliki stroški, h katerim največ prispevajo posamezne krajevne občine in ZVU. Delo za nove knjige Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da si je prosvetni oddelek ZVU pridobil največ zaslug in da Ji najjepše rešil svoje poslanstvo s tem, da je ,slovensko šolstvo oskrbel z dobrimi novimi šolskimi knjigami, s katerih pripravo so bile združene izredno velike težave in silno visoki stroški, saj so za nove šolske knjige Izdali ogromno vsoto 6,275.000 lir; vse knjige so dali natisniti v povprečno 5.000 izvodih; najvišjo naklado Je imel novi abecednik »Setev«, ki so ga dali natisniti v 8.200 Izvodih. Samo manj- še število knjig «0 tiskali v približno 3.000 izvodih. Omeniti je treba dejstvo, da pri novih šolskih knjigah ni nihče iskal kakega dobička, ker so vse krjige — v kolikor Jih niso razdelili celo brezplačno — prodajali ^ključno po režijskih cenah. Ravne zaradi tega so pri prodaji Izključili vse posrednike in so knjige razdeljevale neposredno šole same. Posledica tega Je bila, da so bile vse knjige izredno cenene ter sl jih je res skoraj vsakdo lahko nabavil. O nizki ceni novih knjig, ki so Skoraj vse silno bogato in okusno opremljene, se je kaj lahko prepričati, če primerjamo njihove cene s cenami 'drugih tovrstnih knjig, ki so v zadnjito česih prišle na knjižni trg. Splošno zadovoljstvo S knjigami so bili na splošno vsepovsod zelo zadovoljni ter so jih mnogi plačali že vnaprej, ne da bi jih k temu kdo silil. Ponekod so Jih na izrecno željo staršev naročili celo več Izvodov, kot pa Je učencev, kar marsikomu verjetno še ni bilo znano. Lepo človekoljubno delo Je šolska oblast opravila tudi s tem, da je lansko leto veliko število eolskih knj.g razdelila brezplačno. V letošnjem šolskem letu so prav vsi učenci brez razlike brezplačno dobili abecednik, ubož-nejši otroci pa tudi vse ostale knjige. Za Pulj so oskrbeli hrvatske knjige, katere so v glavnem nakupili v Trstu ter jih po očiščenju navlake in neprimerne vsebine razdelili med hrvatske učence skoraj vse brezplačno. Šolska oblast Je že takoj v začetku poudarila, da se bo pri oskrbovanju ln pripravljanju šolskih knjig držala načela, naj nove knjige učencem posredujejo samo stvarno, resnično in nepristransko Izobrazbo brez vseh političnih in drugih nepotrebnih ter duševni rasti mladine škodljivih ali vsaj nekoristnih teženj. Slovensko primorsko ljudstvo, ki je tako dolgo časa pogrešalo knjige v' svojem materinskem jeziku. Je teh novih knjig, ki so poleg okusne zunanje opreme tudi pedagoško na ustrezni višini ter imajo vse namen, da postopoma mladino navajajo k spoznanju najvažnejšega znanja ter ji vzbude spoštovanje in ljubezen do večno veljavnih in neporušljlvih vrednost — ljubezen do matere in materinščine, ljubezen in predanost domovini na slovenski zemlli ter spoštovanje do sočloveka — v resnici lahko veselo ter jih tudi temu primemo vrednoti. Izmed novih knjig predstavlja najlepšo zaokroženo celoto z metodično močno utemeljeno notranjo rastjo od začetnih pojmov znanja pa do že globljih spoznanj skupina knjig za slovenščino na osnovnih šolah. To skupino otvarja abcced- O Šolskih knjigah, ki jih je ie-dala ZVU za slovenske Sole na Primorskem, je bilo do danes napisanih nekaj pamfletov. Res, nekaj besed, ki jih je narekovala politična zagrizenost, morda zagrenjenost, nikakor pa ne objektivno gledanje *n resnica. Zato je neprijetno pisati danes o teh knjigah, ker že v naprej politični ozkosrčnei in vasezajfledaiuo pričakuje, če mu boi odgovarjal, ali }>a hvalil ne kaj in i> nebo povzdigoval stvari, o katerih sam nisi prepričan, da so take. ln vendar je treba spregovoriti o tem nekgj besed, da se nam ne bodo zanamci smejali, ko bodo mnogo bolj objektivno gledali, na naie delo in na čas, v katerem živimo. Pred nami je pet tolskih knjig: štiri berila za osnovne tole in aritmetika za nižjo srednjo Solo. Kaj pomenijo primorskemu ljudstvu te knjige, kaj znočijo v njegovem kulturnem, razvojuf Do nedavnega so drobne, večkrat strgane slovenske knjige romale od hiSe do MSe in matere so skrivaj učile na Primorskem malčke prvih črk in prvih slovenskih besed. Od tistih drobnfh zvezkov do sedanjih Šolskih lem ji g je precejScn »kok. Tako po pedagoški strani, kakefr po organizaciji zbranega čtiva, ali pa po zunanji opremi, Ce nekdo danes te knjige trga, alf sežiga ozir. jih ukaze sežigati, se mi zdi tako nekulturen in tako malo cttnM-zh-an človek kot nacist, ki je sežigal knjige, ker so jih napisali Udje. Hitro lahko vsak trezen človek spozna, da jih ni sestavljal laik, ampak ljudje, ki imajo že prakso na Šolskem področju. Se-stavljalci so zamislili pedagoiko metodo v knjigah tako, da so te na prvi strani naznačUi razvojno pot otroka, ki bo zajemal prvo etujo učenost* iz č tank. Prvi knjigi so dali ime Setev, drugi Rast, tretji Zorenje, četrti Žetev. „Setev“ Prva zrnja padejo za otroka, ko je prestopil prvič Šolski prag. Kričeče barve, enostavne, ravne črte s piko, ljubke ti vali ce, kj. jih srečuje na cesti, i> hi$i in Tla vrtu, pozdravljajo otroka tudi v prvi knjigi. Ilustrator je sledi sestavljalou in ne vem, kdo od obeh je imel tmlnejSo nalogo. Slikat* je risal pi odenete, ki so podobni prvim zavojem črk, ustvar- Ocena novih knjig jal Je kombinacije, ki naj bi čim bolj nazorno ilustrirale oblike pisanih znakov. V tej izvirnosti ju včasi naravnost presenetljiv in učitelj bo imel v Soli lahko nalogo, ko bo v knjigi opozarjal na drže ljudi, na položaj predmetov in na njih sestavo, ki vsi vodjo do nove, dotedaj Se neznane črte. Slikar ni v podrobnostih risal, to tudi ni potrebno. Otrokova fantazija je velika in bo pozoren le na pojmovno vatne stvari, te pa bodo učitelju le zadostovale, da bo dosegel svoj namen. Pri sestavi [n izbiri zaporednosti črk je opaziti veliko psihološko pre-računanost sestavljalca, ki je Stl od enostavnosti do tega, kar bi utegnilo biti komplicirano za mlado otrokovo du$o. Od spoznanja črk vodi knjiga otroka do prvih stavkov in najpreprostejSih sestavkov. „Rast" Rast, druga knjiga, popelje učenca k nekoliko teljim berilom. Vendar ostane v znanem otrokovem svetu: tam, kjer tivi, dela in se veseli. Vodi ga od doma do cerkve in do Sole. Govori najprej o stvareh, ki so otroku blizu, ki jih gleda dan za dnem doma. Potem ga vodi. na pot, na katero so usmerjeni prvi njegovi koraki — v cerkev in potem v Solo. Zapovrstnost človekovega življenja in udejstvovanja! In otrok je ves povezan z naravo, saj preživi dobrSen del svojega življenja na soncu, na travniku, ob vodi, zalo seznanja knjiga otroka takoj tudi s pomladjo, z letnimi časi sploh. Na koncu pa Se razlaga, kaj je beseda, kaj pesem itd. *Rast» zahteva od učenca le prve pojme iz slovnice, znane mu morajo biti že pregibne besedne vrste. ,iZorenje“ in „Žetev'‘ Tretja knjiga — Zorenje — le lahko nudi radovednim mladim srcem najrazličnejše sestavke, ki so zabavni in poučni. Ob koncu obravnava knjiga Se ostale Štiri besedne vrste in stavčne člene. V Četrti knjigi — Žetvi — pa je zbrano gi ■ vo, ki bo učence zanimalo bodisi zaradi lepih zgodb, bodisi zaradi razlage pri- rodnlh zakonov in pojavov. Tu so osnovni pojmi iz slovstvene zgodovine, iz naravoslovja, zemljepisa in zgodovine. Slovnični del pa služi utrditvi snovi iz prejSnjih let in to snov Se razSiri in poglobi, da je potem jasna slika o jeziku. To je zbrano gradivo v vseh Štirih Čitankah. S pedagoškega pogleda se mi zdi dobra zapovrst-nost v prehodu od najpreprostejSih spoznanj do težjih in kompliciranih. Po vsebinski strani Je treba reči, posebno v prvi čitanki, da ima vse tisto, kar je mogoče otroku nuditi v prvem letu. Tudi v ostalih čitankah je zbranega dosti gradiva. Sestavljalci so se naslanjali predvsem na starejSe Šolske knjige in so iz njih pobrali vse, kar se jim je zdelo dobro (Gangl). Literarne sestavke so zajemali sestavljalci predvsem pri klasikih slovenske besede. Za Šolsko knjigo se mi zdi to umestno, kajti ti so res že tako od-malknjeni Sodobnosti, da je sodba o njih povsem izkristaliziramo. Seveda bodo učenci zadnjih ljud-skoSolskih razredov le brali tudi druge pomožne knjige, da tcu ko ne bodo nevedni v tem, kar piSejo sodobni pisatelji, V poučnem delu imamo včasi vtis, da so te in one stvari pre-več iz potrebe napisane, da je morda tu in tam premah Širok krog pisateljev. Ta vtis imam posebno o drugi in tretji knjigi. Četrta knjiga pa je posebno z nekaterimi odlomki modernih tudi svetovnih pisateljev mnogo pridobila. Sploh se ml zdi četrta knjiga najbolj temeljita. V drugi in tretji moti nekaj jezikovnih napak, ki jih sicer dnevno časopisje na Primorskem pogostoma dela, a jih v Šolskih knjigah le ne bi smeli srečati. Seveda je tudi nekaj tiskovnih napak, kar je razumljivo zaradi tiskarjev, ki ne znajo slovenskega jezika. Zunanja oprema knjig je lepa in privlačna. Posvetili so jim mnogo pozornosti. Nekateri politiki so knjige odklonili im jih ukazali odkloniti t'.di. ljudem zaradi idejno-poli-tične neopredeljenosti. V tem je namreč naj večja razlika v gle- danjih na Solo in njeno organizacijo. ZVU je mnenja, da mora brti vsaka politika daleč stran od Sole, da je v interesu strokovnega razvoja, da živi v miru. To je nazor, da je Sola samo zato, da nauči otroke brati in pisari, da ga seznani s preteklostjo naroda in s njegovo kulturo, da mu odpira prva okenca v ostali kulturni svet. Utrditi pa mu mora tudi ljubezen do doma, do vasi in do narodnih vrednot. V.se to nudijo knjige. Slikar opozarja na domačo vas že na prvi strani, na cerkev in Solo, brez katere ni večje slovenske vasi. Potem vodi knjiga učenca na polje, na trav- nik, kaže mu, kaj je bilo sveto njegovim pradedom in kulturnim ustvarjalcem. Ideja knjig je v kratkth besedah tista, ki Je bila najttečje spoznanje in življenjsko geslo največjtga slovenskega pi-satelja Ivana Cankarja': Mati, domovina, Rog. Ce ni Cankar samo krilatica v potrebi, potem mota vsak pošten človek priznar ti pravilno idejno smer teh knjig. Poslanstvo knjig Se ob enem idejnem poudarku bi se rad ustavil: knjige niso evangelij sovraštva, ampak evangelij ljubezni. V knjigah ni tankov in brzostrelk, ni ognja in žvepla nad človekom, ampak je v njih želja vzgojiti nove ljudi, ki bodo videli v človeku spet brata. Po krvavih letih vojne je to kričeča zahteva človeštva. V. J., UČITELJ pouk flovenič ne na osnovnih šolah ruk z imenom «Setev» (60 lir) ter Jo nadaljujejo knjige za drugi, tretji, četrti in peti razred, ki nosijo imena «Rast» (80 lir), «2etev» (130 lir) in «Korak v življenje*, ki bo izšla v prihodnjih dneh. O važnejših knjigah objavljamo strokovno oceno z metodološkega, vsebinskega in umetniškega vidika. Kot prvo knjigo so dali ponatis niti «Prve korake*, ki je na Primorskem bila znana že od prej Knjiga je sicer skromna, vendar je prvo vrzel dobro izpolnila, Za višje razrede osnovnih šol so Izdali ko. začasni učni pripomoček «Sloven sko berilo*, ki nudi vpogled v duhovno zakladnico slovenskega naroda ter mladino seznanja z značilnimi sestavki slovenske književnosti in ostalih kulturnih področij #Učim se angleščine sam* je kratek priročnik; ki podaja osnovna pravila in precej praktičnih vaj za študij angleškega Jezika. Namenjen J« v prvi vrsti dijakom srednjih šol. Za računstvo na osnovnih šolah so Izdali lepe nove knjige, in sicer «Rae unlco I. del* ter «Računico III. dtl», ki nudita obilo praktičnih primerov m vaj. Strokovno oceno teh knjig smo že objavili1. Za srednje šole so oskrbeli izvrstno knjigo z naslovom ((Zgodovina slovenskega slovstva* (125 lil-), ki verjetno zavzema vodilno mesto med novimi šolskimi knjigami; ima namen, da učečo se mladino seznanja z delom ln življenjem mojstrov slovenske besede. Poleg te knjige so srednje šole dobile vzorno sestavljeno »Aritmetiko* za pive tri razrede srednjih šol. Sestavil jo je profesor matematike Vinko Vovk. V najkrajšem času pa bosta izšli «Računica II. del* za drugi razred osnovnih sol, ki bo posebna pedagoška novost in že omenjeni «Ko-lak v življenje*, ki Jo bodo uporabljali učenci 5. razreda osnovnih Sol-ea, slovenščino. Prav tako Je v tisku tudi «Slovenska čitanka* za nižje srednje šole, Nekaj šolskih pripomočkov so izdali tudi v obliki skript; nekaj so J,h pripravili za učiteljski tečaj, a jih zdaj s pridom uporabljajo tudi na gimnazijah in na učiteljiščih. Najvažnejša dela so naslednja; «Zcmljepis slovenskega ozemlja*, «r arodna zgodovina* in izvrstno delo ravnatelja slovenskega učiteljišča profesorja dr. Vinka Brumna, ((Psihologija*. Poleg tega je snov za več šolskih knjig pripravnima v rokopisih in čaka, da pride v tisk. Takšna dela so na primer Pregled latinske slovnice, Italijanska čitanka z ustreznimi berili, Računica za 4. razred osnovnih Šol, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol in razširjena ter popravljena Narodna zgodovina. To naj bi bil le bežen pregled dela, ki ga je vodstvo slovenskih šol opravilo na področju oskrbovanja šolskih knjig Delo je bilo vsekakor veliko, na objektivno visoki stopnji In izvršeno z veliko ljubeznijo ln temeljitim poznanjem sodobnih vzgojnih metod, zaradi česar zasluži polno priznanje in so sestavljalci lahko prepričani, da ga bodo slej ali prej tudi deležni. Razen nekaterih izjem so prav vse knjige delo ne le enega človeka ampak je pri njih pripravi delalo večje število sodelavcev, zaradi česar je tudi izpadla sicer običajna navedba avtorjevega Imena. Pribiti pa je treba, da ni toliko važno, kdo je delo opravil, ampak kako ga je opravili Prednje ugotovitve nimajo namena povzdigovati delo ZVU oziroma prosvetnega oddelka, ampak na kratko in «sine ira et studio* pri-* kazati delo, težave in trenotno stanje slovenskega šolstva na področju A Julijske krajine. Važno je dejstvo, da je šolska oblast tukajšnje slovensko šolstvo postavila na trdno podlago, na kateri bo s pridom lahko gradila vnaprej vsaka oblast. Pri tem se Je šolska oblast vedno držala splošno veljavnih in dognanih znanstvenih vzgojnih metod ter je vse politične težnje in motive puhala ob strani. Dosledno je zagovarjala in izvajala načelo, naj o šolstvu odločajo, ga vodijo in nadzirajo le strokovno usposobljeni ljudje, ki so za to poklicani in pooblaščeni, ljudje brez potrebne izobrazbe, ki Jim vrhu tega ni « prvi vrsti pri srcu dobra, sol: dr. 1 ;n nepristranska vzgoja mladine, naj pa delikatna vzgojna ln šolska vprašanja ter njihovo reševanje puste pri miru. Slovenska mladina, ki so jo že v najnežnejših letih vojni dogodki tako težko preizkusili in ji vzc'i za nemoteno duhovno rast prepotrebni mir in brezskrbnost, se Je v glavnem znašla in izkazala zadovoljiv napredek tako na področju znanja kot na področju vzgoje. Upravičeni so upi, da se je tudi naučila ločiti dobro od slabega ter dejanja ln stvari imenovati z besedami, ki tem po zdravi pameti edino odgovarjajo. T. T. LETENJE NA SLEPO UREJEVANJE SILNO NARAŠČAJOČEGA ZRAČNEGA PROMETA JE V LEPEM JASNEM VREMENU ZELO PREPROSTA ZADEVA. MEDTEM KO POSTANE V SLABIH IN OBLAČNIH DNEVIH ZELO TEŽKA IN ZAPLETENA NALOGA, KI JO REŠUJEJO S POMOČJO RADIA IN RADARJA JjAjdijojAcL pUmmcL llllllllllllllllll!l!llll!!IIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||| TI&UjgAo. pUešam lllllillllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH Kot nekoč, vendar je to samo odmev minulih dni Cesto srečujemo v časopisih m v radijskih oddajah poročilo o letenju na slepo — bodisi ponoči ali ob slabsn vremenu — ki onemogoča letalcu, da bi uravnaval letalo po stvareh, ki jih vidi na svoji poti. Velike ln močne države, kot so Združene države Amerike ali Velika Britanija s svojimi dominioni ln kolonijami, so na področju letalstva razvile čudovito omrežje redno obratujočih letalskih zvez, ki omogočajo lahko in hitro potovanje v najoddaljenejše dele sveta. Vendar so se pri tem razvoju pojavile nepričakovane ovire. Gotovo ste*prepričam, da letalske proge postajajo vsako leto rednejSe, tako da ste ob nakupu vozovnice prepričani, da bcste odleteli po voznem redu in se prav tako tudi vrnili. Toda če tako mislite, ste v veliki zmoti. Vodno manj se moremo zanašati na letalske proge. Res je, da postajajo vedno varnejše. Verjetnost letalske nesreče je danes tako majhna, da nanjo lahko pozabite. Toda gotovost, da se boste ob pravem času vrnili s potovanja n, pr. v Chicago, postaja z vsakim dnem manjša. Cim več letal* postavljajo letalske družbe v promet, tem bolj zamotani postajajo prometni vozli posebno okoli velikih mest. Te težave so toliko večje v mesecih, ko prevladuje slabo vreme. Toda težava prav za prav ni slabo vreme. Sodobne radijske in radarske naprave, štirlmotoma letala in naprave proti ledu so pokazale, da mi več nobenega vremena, ko prometna in vojaška letala ne bi mogla leteti. Toda vreme povzroča večje težave pri nadzorovanju letalskega prometa. Kadar letalo leti «na sleipo», tedaj posebna vladna ustanova od- na voznem redu. Tako se zgodi, da n* morejo v zrak pravočasno ali pa sploh ne. . Nekega zimskega dne so bili oblaki nizko nad New Yorkcm, toda nad Bostonom je bilo ozračje čisto. Tako bi bilo prav lahko odleteti iz newyorškega letališča La Guardia in se spustiti v Bostonu. Toda tega dne je 18 letal obtičalo na le- skih žarkov, si smejo slediti v razdobjih 10 minut, to je v razdalji kakšnih 45 km pri sedanji povprečni bralni letal. To je razlog, zakaj letalo včasih čaka na letališču brez kakršnega koli vidnega vzroka. Pilot čaka na prozen prostor v zraku. Kako torej deluje- takšen ustroj nadzorstva letalskega prometa. Pilot letala, ki hoče odleteti, sporoči Celalo ali autoJ Videti je, da je potovanje z avtomobilom nevarnejše kot pa z letalom. Nedavno je ameriška letalska revija cAviation News» objavila zadevno statistiko za leto 19IfS. V omenjenem letu so število nesreč pri potovanju z letali znižali na 2,2 potnika, z avtomobili pa na 2,9 potnika (pri sto milijonih potnikov na eno miljo). V letu 19k 5 je opravljalo letalski promet 12 letalskih družb, ki vse leto niso zabeležile niti enega primera nesreče. Poseben rekord pa imata družbi *Hawaiian* in «Northeast Airlines*, ki se moreta ponašati s tem, da od prvega dne njunega obstoja nista imeli niti ene nesreče. govarja za to, da ne pride v zraku do trčenja z drugim letalom. To ustanovo označujejo v letalstvu s kraticami TAC, ki pomenijo Urad za prometno nadzorstvo. Urad deluje kot neke vrste osrednja kretni-ška ustanova na železnicah. Urad določa različnim letalom določen prostor v zraku, in sicer vsakemu svojega v določenem časovnem obdobju. Po določenih prometnih letalskih poteh ne sme nobeno letalo leteti v oblačnem ali meglenem o-zrčju brez posebnega brezžičnega dovoljenja urada za prometno nadzorstvo. Ta ustroj se je dobro izkazal. Nobeno letalo, ki je pod nadzorstvom tega urada letelo na slepo, nt še nikoli trčilo ob drugo takšno letalo. Toda ta ustroj lahko istočasno deluje samo za določeno število letal. Kadar se vreme poslabša, tedaj uradi za nadzorstvo prometa ne more razporediti vseh letal, ki so Zračna ladja rt; gMm Orjaško vendar vitko prekooceansko potniško letalo, ki bo moglo prepeljati hkratu 80 potnikov. Letalo Je dolgo okoli 60 metrov ter ima povprečno hitrost 230 km na uro tališču v New Yorku, ker ni bilo nobene varne poti, po kateri bi lahko odletela, ker so bili prihodi na letališče tako številni, da so zatrpali vse poti. Kar naredi vprašanje zračnega prometa tako zamotano, je dejstvo, da zračni prostor zaradi svoje obsežnosti ne more biti nikoli zatr-pan tako, kot je zatrpana ulica, kjer je veliko ljudi in vozil. Tako dolgo, dokler vidite in vas drugi morejo videti, lahko letite na vse strani v kateri koli višini; tako je pri čistem ozračju moči uvesti 10.000 zračnih potj med Neve Yor-kom in Chicagom. Toda čim se vreme poslabša, se število teh poti skrči samo na nekaj ozkih predorov, ki jih imenujemo zasebne letalske proge, ki so kot nekakšne javne ceste; opremljene so s snopi radijskih žarkov, z zasilnimi letališči in drugimi pripomočki. Uporaba letalski!,prog pa je zelo zamotana zadeva. Značllni položaj za letalski promet je n. pr. naslednji: New York ima oblake v višini 300 metrov. Cleveland pa v višini 250 metrov. Ce letite v tem morju oblakov, se morate držati snopa radijskih, žarkov, ali kakor strokovno pravijo: jezditi po snopu. Tako se je 10.000 poti ob lepem vremenu skrčilo v slabem vremenu na tri poti. Zakon namreč predpisuje, da mora med posameznimi letali na isti letalski progi biti najmanj 330 metrov višinske razlike. Ce letite v Cleveland, tedaj je najnižja višina zaradi pogorja Alleghenies 1300 metrov, da namreč ne udarite ob gore. Letala v nasprotni smeri lahko letijo v višini 1660 metrov, še višje pa v isti smeri kot vi še letala v višini 1990 metrov, še višje pa v nasprotni smeri v višini 2320 metrov nova letala. Toda da predpostavljajte, da se v tej višini že dela led na letalih, tako da ne morete vedno uporabiti te višine. Samo velike zračne ladje, M se hitro prebijejo skozi to plast nad oblake, lahko letijo še višje v sončni svetlobi. Toda velika večina letalskega prometa jma na razpolago samo tr| proge, ln sicer v višini 1330 do 2320 metrov. Toda celo teh prog ne morejo uporabljat preveč pogostoma. Letala, ki jezdijo po istem snopu radij- uradu, kdaj želi odleteti, verjetno brzlno na poti in višino poleta; potem vas naloži in se postavi na vzletišč^. Nadzorni uradnik in njegov pomočnik sedita v svojem uradu med množico delujočih radijskih, brzojavnih in drugih naprav ter opazujeta pred seboj velik zemljevid z označenimi letalskimi programi in radijskimi postajami, ki so razporejene ob poti. Letala, ki so na poti, so označena z zastavicami v barvah, ki pomenijo višino poleta in čas, ko bo letalo predvidoma preletelo preko posa- meznih vmesnih radijskih postaj. Tako lahko izkušenj nadzornik vidi razvoj letalskega prometa za eno uro ali dve vnaprej. V takšen razpored voznega reda uvrsti vaš polet, kot mu to najbolj odgovarja. Na poti »Iiši pilot s slušalkami svojega radijskega sprejemnika enakomerno žvižganje radijskega valu. Ko leti preko prve radijske postaje, sporoči svoj prihod. Radijska postaja o preletu takoj obvesti urad za nadzorstvo premeta, kjer uradnik ve, da je ta del proge zdaj prost in takoj spusti nanj drugo letalo. Vsak letalec se v zraku prebija skozi sivo megleno gmoto po snopu radijskih valov na slepo. Tako se n. pr. zgodi, da mu na poti po določenem snopu radijskih valov nadzorni uradnik po radiju ukaže, nnj se takoj dvigne na višino 2000 metrov ter takoj sporoči, ko bo prekoračil višino 1700 metrov in ponovno, ko bo dosegel 2000 metrov. Pilot ve le toliko, zakaj mora javiti, ko doseže viš'no 1700 metrov; na tej višini drži urad za nadzorstvo prometa nekje v zraku neko letalo, ki leti v nasprotni smeri ter mora trenotno letati sem ter tja, dokler se to letalo ne umakne s te višine. Zadrega v zraku Ko se pilot bliža Clevelandu, postaja premet vedno bolj zatrpan. Dali so mu prosto pot do Eliria v višini 2000 metrov. Eliria je majhno mesto kakšnih 60 km od Clevelanda. Za letalca pomeni ta kraj križišče dveh snopov radijskih valov. Eliria v oblakih, kot pravijo temu prostoru za čakanje, je polna letal. Ko zdaj letalo leta v megli sem ter tja po svojem snopu, pile t ve, da tudi nekaj sto metrov pod in nad njim letajo letala sem ter tja. Morda je 1000 metrov nižje še kakšno letalo. Samo najnižje letalo more pristati na letališču. Kadar pristane, se višja letala spustijo za 300 metrov, dokler ne pride vsako končno v najnižji pristor, od koder vodi snop na letališče. Konec zadnjega simbolista «MoZ, kateremu so dali priimek