Dopise in spise sprejema uredniltvo »Domoljuba« _ Telefon 2V«9 Prostor ene drobne vrstice s inaeratuem del« stane 10 Din - Naročnino Stane 1S Din za celo leto. » inozemstvo hO Dla. Posamezna Številka ! Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba« — Telefon 2 Kaj nmmd dolguje haL šolam? V ameriškem »Glasilu* žitamo: Predzadnjo nedeljo, dne 7. oktobra, je imel med katoliško uro po radiu rev. dr. Ge-orgp Johnson iz Wasiiitiglonn D. C. jako pomemben govor, katerega so slišali s pomočjo vseh radio postaj široni Amerike. Za predmet si je govornik vzel vprašanje: >K.ij narod dolguje katoliškim šolani?« Pri tem je omenjal sledeče: >Ce kaka država uvede obvezno šolanje ali izobrazbo, s tem prisili starše, da pošiljajo otroke v šolo. Pri tem bi morala država tudi pomagati staršem in nuditi mladini tudi take šole, ki so v skladu z verskim prepričanjem staršev in mladine. Ako se ne ravna po tem, potem ae smemo trditi, da je v Ameriki ver-■ka svoboda ua podlagi ustave vsem zajamčena. Odkar so tudi katoličani primorani s pla-1 čevanjenj davkov podpirati izobrazbo (šolanje) v Združenih državah, bi morali biti po vsej pravici deležni vsaj nekaj koristi tega davčnega bremena. Ti državljani gotovo nimajo od javnih šol vse koristi od plačanih davkov, ker država nič ne podpira tudi katoliških, zasebnih šol. Ker so naše katoliške šole velikanskega pomena za splošno dobrobit Amerike, bi iste Zadnjič smo povedali, da je vse slovensko gospodarstvo neločljiva celota, zato potrebujemo Slovenci tudi jasen slovenski gospodarski program, za katerega uresničenje bi moral za-slavili ves naš narod prav vse svoje sile in sicer povsod, od stanovskih in strokovnih organizacij preko našega tiska do našega banovin-skega sveta in narodne skupščine ter ministrskih stolcev. Danes tega programa nimamo in pri naši lahkomiselni brezbrižnosti vse kaže, da nihče tudi ne čuti potrebe po njem. Živimo kar tja ven dan ter le stokamo in se pritožujemo. Vsak čuti le svojo težavico, zato jadikuje vsak za svojim oglom. Tega jadikovanja nihče ne sliši in nihče ne upošteva. Da je slika še bolj žalostna, se žal le prepogosto zgodi, da se začneta dva jadikovalca, ki imata iste bolečine, zmerjati še m«l seboj, namesto, da bi svoje moči združila in si skušala združeuo pomagati. Tako vlogo igrajo danes na primer slovenski obrtniki, ki mislijo, da si bodo pomagali s 'em, če bodo razbijali enolno slovensko gospodarsko organizacijo. Slovensko narodno gospodarstvo je celota, aato nujno in neobhodno potrebujemo enotni slovenski gospodarski programi javnost ali oblast ne smeli zapostavljati kot zasebne učne zavode. Naše katoliške šole so domoljuben prispevek deželi in kakor javna odprta knjiga, da isto lahko vsakdo Sita. Dandanes pohaja v naše katoliške šole dva in pol milijona učencev. Ako bi ta mladina ne hodila v katoliške šole, bi jih imela država ua rami v zadevi izobrazbe. Ze danes je za našo šoloobvezno mladino premalo učnih zavodov. Ker računamo za enega samega šolarja samo 300 dolarjev stroškov letno, bi moralo Združene države izdati samo za nove šole uaših učencev 750 milijonov dolarjev, k temu je pa treba prišteti še 300 milijonov dolarjev na leto za učiteljske plače in drugo. Katoličani v Združenih državah ameriških vzdržujejo torej svoje lastne šole, poleg tega pa še plačujejo davke ža šolanje drugih otrok. En« desetina učeče se mladine v Amerik ki pohaja v katoliške' šole, katoličanov je pa ena šestana skupnega prebivalstva. To torej pomeni, da ent šestina prebivalstva plačuje za izobrazbo poleg ene desetine svojih otrok še za' devet desetin drugih otrok.« Tudi Ameriški Slovenci so v tem prizadeti, ker imajo skoro po vseh večjih naselbinah svoje farne šole. Toda, kako priti do njega? Predvsem nf5-ra biti slovensko gospodarstvo stanovsko .n strokovno organizirano. Do neke mere to že je. Imamo Zbornico za trgovino, obrl in Industrijo ter Delavsko zbornico. Nimamo pa žal še slovenske Kmetijske zbornice. Nujna in neobhodna dolžnost nas vseli je, da čim prej pomagamo izbojevati stanovsko zbornico slovenskemu kmetu, kajti ta je najvažnejši člen v verigi slovenskega gospodarstva. Brez kmetove ozdravitve in njegovega sodelovanja ni ne našega gospodarskega programa in ne gospodarske ozdravitve. Seveda morajo pa te stanovske organizacije tudi v polni meri vršiti svoje dolžnosti. Danes jih ne. Danes so to ustanove s kopico pisaren in uradnikov, ki pišejo iu pišejo, se vozijo po komisijah in intervencijah, a nam še do danes niso podale točne in vsestranske slike položaja svojih stanov kot celote, niso ločno opredelile mesta, ki ga ti, stanovi zavzemajo v skupni družini in niso bile zmožne sestaviti jasnega delovnega in gospodarskega načrta za bodočnost, takega načrta namreč, ki bil bil del celotnega našega gospodarskega programa, Naše sedanje zbornice so le preveč kancli-Je in sicer precej drage kanclije. Popolnoma napačno je pa stališče nekaterih obrtnikov, ki mislijo, da bi jih bilo treba razbiti. Ne, bol nika je treba ozdraviti, ne pa ubiti. Kakor hitro bi imeli vse glavne naše gospodarske ustanove, to je kmete, trgovce, obrtnike, industrijce in delavce dobro in pravilne organizirane v svojih stanovskih zbornicah, bo treba sestaviti iz njih gospodarski svet. Naloga tega sveta, v katerem bi moralo biti zastopano tudi slovensko zadružništvo, bi bila sestaviti narodni gospodarski načrt, v katerem bi našle popolno, a skladno uveljavljanje vse slovenske gospodarske panoge. Ne smelo bi pa ostati zgolj pri načrtu, temveč bi bilo treba stremeti tudi za njegovim uresničenjem. Predvsem in nujno bi bilo, da bi ta program dobro poznal vsak Slovenec. Zato bi neobhodno potrebovali gospodarsko književnost, ki je doslej še sploh nimamo. Gospodarski uačrt bi moral preiti potom knjig in časopisov v slehernega slovenskega človeka, tako, da bi zadnji Slovenec točno vedel kaj v gospodarskem pogledu smo, kje smo in St*'m hočemo. Kakor hitro bi bil v vsakem Slovencu zakoreninjen slovenski gospodarski načrt, je t uit i samo ob sebi umevno, d« bi moral vsak stremeti za njegovim uresničenjem. Naše občine, banovinski svet in narodni poslanci bi pa točno vedeli, kaj je njih sveta dolžnost. Vsak slovenski človek bo potem lahko tudi pazno in točno nadzoroval delo in uedelo raznih ustanov, uiadov iu posameznikov in nemogoče bi bilo detnagoško slepoinišljenje z najdragocenejšimi našimi gospodarskimi dobrinami, nemogoče lažnjivo zavijanje dejstev. Vsa ta naša gospodarska organizacija in oblikovanje slovenskega narodnega gospodarskega programa bi se pa nikakor ne sraelo vršiti tajno za zaprtimi vratrui, temveč pred najširšo javnostjo, kajti vprašanje slovenske industrije se ne tiče le treh, štirih industrij-eev in dveh, t ceh uradnikov, ampak tudi kme-tiškili sinov in hčera celih okrajev. Ne moremo dovolj obsojali razvade, ki se je uvedla zadnje leta skoro pri vseh naših ustanovah, da o najvažnejših življenjskih vprašanjih vsega naroda sklepa iu odloča le gospoda za zaprtimi vrati. Tudi to je stvar, ki je v veliko našo gospodarsko škodo, kajti gospodarstvo je vsenarodna zadeva, zato se morajo gospodarska vprašanja obravnavati pred vsem narodom in s sodelovanjem vsega naroda. -— E. »BOGOLJUB« najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana. Jugoslov. tiskarna. V Naš gospodarski program I« o rt naših idravnikor in idrarstrenih imtl. _______________________________________ »B« 5,* ■»^»■»■8 iuoij vsestransko preiikmenn »redstio. Steklenica 20 DiiTv lekarnah. Po poštnem povzetju 2 stekl. 50Din. loučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno >Fiton< dr.zo.z., Zagreb t-7B. Ktg. pod Sp.tr. 1281 od a. vil, ia aa cogak tulcu, cruris) Nova kitajska slovnica, Tisikurna očetov la-zaristov v Pekingu je izdula te dni drugi zvezek velike slovnice kitajskega jezika; to je šesti rvezek mednarodne zbirke jezikovnih iu slovničnih del, katero je ustanovil znani časopis Athropos. Drugi zvezek nove slovnice obsega nad 1000 strani in je prvovrstno znanstveno delo. Pisec tc nove slovnice je misijonar Jožef Mullie, ki je že pred desetimi leti »»javil zanimivo delo o kitajskem jeziku. P8I Domača ftrgovisia! ijii? jans - Un^ar^e^a ulica Kup te dobro in po ceni vse Vaše zimske potrebščine in sicer: Perilna flsmela. barhent od ©In G'S9 naprej Perdii) b rhe.ii za obleke „ u tli'« „ Pt-rilni barvasti žamet ,, „ 20*- „ Pliš. žamet za jopice in plašče........, „ „ Blaao za obieke, kostume 121 cm širine . . . . „ fl 2i*« „ Flanelaste, lj.ilfcrntaste rjuhe „ 19 3©-» „ Ogrni;ai-e, ple'e, volnene svilnate, ženil ši rr e ,. . ,, . in rute Velika z« oga ta maske ubieSie — suknje in plašč« (pelerine) Po enosioodteta čislana! jsšliiii Dobernik je utrujen prisopihal na kolodvor in str pil v vlak. Hotel je sesti nasproti debelemu gos-o.u, ta pa )e zarentačil ter položil svoj kovček na ono mesto trdeč, da je prostor zaseden. Dobe.-nik je stal ter mrko gledal predse. Ko se je vlak premaknil, je pa Dobernik hitro stegnil svo o roko, peg-abil kovček ter ga vrgel skozi okno pred pestajno poslopje. »Kaj pa počenjate?« se je zadri debeluhar. »I, kaj, če je vaš sopotnik zamudil vlak, ni potrebno, da bi še svoj kovček izne samo francosko, ampak tudi v vseh drugih jezikih 11. pr.: nemške klobase, italijanske makarone, ogrsko papriko, ruski čaj, srbske čevap-čiče, turški med, dunajske, zrezke, bohinjski sir, kranjske žgance. Ja, kaj pa hočete še več, gospa.« * V slaščičarni, »Vaša slaščičarna je pa zelo snažna.« — »Seveda, gospod, toda 110 čem to spoznate?« — »Ker diše vse slaščice po milu.« »Brajar« ic ogovoril veletrgovec svojega knjigovodjo »kaj pa ste danes tako veseli?«. »Dvojčki, gospod, dvojčki, zalo sem tako židane volje.« Trgovec je stegnil roko: »Potem pa čestitam«. O, ne meni, meni ni treba čestitati pač pa Tomaževcu, mojemu največjemu sovražniku, on je tako srečen.« Dnoblir tVnlpimini Saviue Krnite, posestnik In klobn- I I CnllL. i7' Kanefi pri Zid. mostu, sem rtiinnSnl _ o grlr. Smale Iv«nki, treovKl v LJubljani v Zagrebu in po raznih sejmovih v Sloveniji kleveto. (Ja ao Jo zaprli v Klavajaio redi žnljenj« Nj. Vel. Kralja. Zato kl.cv<*to nisem imel niti naJraanjSe osnove In jo radi teira praklicajem in obžalujem ter ae gdC. šum (1 Ivanki zahvalili jeni, u<- je uiNtnpila-od kazensko tožbe. Haifor-e pri Zid. inosf.ii 8, nov. !884. Sarine Franc, fl. r. S smehom zdravi. Pariški zdravnik Pierre Vaehet zdravi svoje bolnike na poseben način Pozove jih naj zapro oči in poslušajo, kar govori; on pa jim neprestano napoveduje: 'Miren sem, zdrav sem, in za njim ponavlja te besede ves zbor bolnikov. Nato navije ploščo na gramofonu, ki podaja sam smeh in krohot. Kmalu se zasmeje eden izmed bolnikov, nato se loti smeh še ostalih in kmalu.se krolioče in smeje ves zbor. Nazadnje zapove zdravnik, naj odprejo oči. Oči se odpro, vsi obrazi so vedri, nekateri od veselja jočejo. In so ozdravljeni. — P« to zdravljenje s smehom gre morda tudi brez zdravnika in jo kar tojilo priporočamo. ★ Gledališki ravnatelj: »Velikanske ovacije so vam priredili in, poslušajte, saj še zdaj ploskajo. Kaj pn je temu povod?« Igralec: »Itekel som občinstvu, Naročniki „ Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupuje o kmetijske po trehščine al' proilaiaio svoje pridelke ali išfpio ooslov oziroma obrtniki pomočnikov uli va enrev In nirohe Trgovki lofcai na prometni točki od-d«m v na cm. K lokalu doilion dve sobi s isu-bino Zelo primerno /b usn arslo obrt — Pozve se v Mirni peči št 23 pri Novem mestu. Pbžbf (lospodapiif Nabavile si prvovrsten izde ek sekir in p an-kač. katere pošiljam po pošn. Cena ki ogram 20l)n Za vsnk komad prevzamem sarimcijo. Truovci Imiiio po ust Matevž Krme t i. Log, pošta šknfia Lok i. Gostilna niškem okraju se rta v naj-m nošteni sami k i ženski Naslov v upravi Domoljuba pod št 12947 Faaf-a I3-Ir> letnega za kmečka de,a si re mem. Z jor. iCnšelj ši. 8, Dev. Mar. v Polju Alrsapslsf DomcčRift vešč sekanja mesa. dobi takoj stalno službo — Ponudbe uoravi »Do-moliuha« pod »Mesar« št. 12872. Pletiinisiroi,::^; raj nov, prodam tudi na hranime knjižice. Naslov v upravi >IJo moljubas po.t št. 12539. Mlohaps&i uszičiii, malo rabljen, se proda. A. Marinko. Stranska vas 32 p. Dobrova pri Ljubi ani. Bjsaiia 4 leta siara, HfS»« dobra mleka-rlca po teletu na proda j. Vižmsrje štev. 22 pri Ljnhliani. Šasl'8?. pomočnica sirejmem takoj Anion Dremelj Petrušnja vas. St. Vid pri Stični. 3Šiill!!IS jaSki Plaft za 2000 Dm čevljarski (Cilinder za 2400 Din in ženski za 800 Din, vsi skoro novi, prodam. Gradaška 8. Posestno naprodaj. Posetve 12 mernikov, dober vinograd Vsjoha, hrastov gozd 8 johov, na lepi solnčni legi. 1 uro iz Mirne peči. -Poizve se v Gnr. Kar-telievem št. 1, p. Mirna peč. Ctvljaratoga sajenca poštenih starišev takoj sprejmem. - Hrana in stanovanje v hiši. Alojz Loboda, čevljar, Domžale 104. RliSiliSJ i00° !Mj«n9. Zanjo vsa Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izdajatelj: Dr Orcgfsfij IPcfJafc Uredniki Jož« St«sSš-«ts Za Jugoslovansko tiskarDOl Karel