‘mm
TSSfe «S»M
Aä
*S.-~US. «TO	.
rnmm&i
Črnogorci odlagalo orožje.
'Kralj Nikim ae v me v Cmogoro. — Ciiagom o >taae b^ja^sainostojao kraljestvo. — Velikanski utis črnogorske kapitulacije na italijansko javnost V Italiji se širi revolucijsko razpoloženje, — Ententa ni izkrcala čet pred Atenami ~ Prusi priznavajo Poljakom pravice.
Maša trgovina, im ©bri ir bodočnosti.
Prvi balkanski vlak je oddrdral v Carigrad.
Zdi se nam, kakor da bi tudi mi od proge oddaljeni lajiki slišali njegovo hlapenje, s katerim drvi v nove kraje in nove čase. Vsi Slovenci čutimo, da se dogaja nekaj velikega., nenavjadnega, vendar stojimo boječi in plašni na svojih starih prostorih, vprašajoč se: Kaj naj storimo mi?
Najdražji eksport', ki smo ga imeli mi Slovenci dosedaj bilježiti v Avstriji, je bil eksport ljudi. Število našega izseljevanja m preseljevanja, je rasilo z vsakim letom. Največ tega prežlahtnega materiala smo oddajali v Ameriko in nemjške rudokope. Na stotine razlogov za naraščanje izseljevanja in preseljevanja so nam navajali strokovnjaki, toda najvažnejša sta, bila vendar le hrepenenje po samostojni eksistenci jn po večjem zaslužku v denarju.
Ako jemljemo v ozir kvaliteto naših izseljencev in preseijencev; smo- oddajali tujini malodane same delavce. V Avstro-Ogrsfci le dva naroda ne oddajata -delavcev na inozemstvo, češki in nemški narod, in .ako oddajeta- delavce, so to kvalificirani delavci. Ceh in Nemec gresta v svet, da jima drugi delajo, če sama primeta za delo, je to delo boljše in boljše plačano. Da pri nas Slovencih in drugih avsifro-ogrskih narodih ni tako, si nimamo samemu sebi nič očitati. •Osobito nam Slovencem ne manjkajo intelektuelne z-možnosti, ne manjka vsprejemljivosti za tuje socialne potrebe, ne prožnosti za prilagođen je v nove razmere. Mi Slovenci nimamo na domačih tleh ne dovolj -strokovnih Šol, ne dovolj industrial näh, trgovinskih in obrtnih podjetij, na katerih bi se izobrazili, da bi •mogli tujini igrati vodilne in podjetnostne uloge. Tudi više število v razmerju do Cehov in Nemcev se •tie snu' prezreti in se nam mora vknjižiti v dobro.
Kdor je potoval po Balkanu, je našel tamkaj
vsepovsod češke in nemške podjetnike ter židovske
podjetnike vseh narodnosti. Izvzeta je pri Židih slovenska narodnost, ker mi tudi zidov nimamo ter tvorimo v tem oziru zanimivo izjemo v Avstriji. Edino dva stanova smo oddajali na Balkan, uradnike in gostilničarje. Te najdemo, četudi redko nasejane, vendar le tudi na jugu. Da si uradniki drugod iščejo kruha, nismo mi krivi, da oddajamo tujini gostilničarje, to se razlaga iz hypertrofije tega stanu po naših krajih in iz verzi ran osti v tej obrti.
Gotovo jei usodepolno, da nimamo med nami strokovnih šol in podjetij, na katerih bi* si pridobivali teorijo in prakso. Toda teorija in praksa še nista v-se. Glavno je: iniciativa, podjetnost! Imamo finančnike, trgovce in obrtnike, četudi le v majhnem številu. Majhno število se ne da izpremeniti, pač pa majhne razmere, v katerih živijo. Vsak je poklican, da sedaj razširi svoje razmere, da išče odjemalcev v tujih krajih, da pojde iskat ljudi tudi preko mej domače župnije in domfačega kraja, Le iniciative in podjetnosti je treba. Vse drugo pride .samoodsebe. Tudi denarja imamo Slovenci že veliko v bankah in posojilnicah. Ali bomo ž njim vedno hlapčevali tujim podjetnikom? Iniciative in podjetnosti je treba, katerima ; osebno sedaj lahko rastejo peroti, ko se nam odpirajo novi časi in novi kraji.
Za to kličemo naše trgovske, obrtne in denarne organizacije, naj se zbudijo, spregledajo, govorijo. Ves narod, ki čuti v sebi novo življenjsko silo, gleda na vas in pričakuje od vas dejanj. Pojdimo novim časom s široko odprtim očesom nasproti*.
Ogrska zbornica© vojaštva.
V seji ogrske poslanske zbornice je ministrski
predsednik grof Tisza odgovoril na vprašanje posl. Urmanczyja radi domnevanih vedno gostejših prikazni sovražnosti zoper ogrsko narodnost v naši arma-
di, Grof Tisza je izjavil, da obžaluje, da je interpe-
lant spravil to vprašanje v obliki interpelacije v razgovor, Gotovo je vs'leđ ostankov starih nazorov, radi katerih se v naši armadi nasprotuje narodni zavesti, nakopičena še gotova vžigalna snov; istotako obstoja tudi gotovo število nasprotstev in nesoglasij, ki so pri velikem delu naše armade v trenotku nevarnosti sicer potisnjena v ozadje, vendar se ta na-sprotstva, kar se niti ne da tajiti, pojavljajo zopet v posameznih slučajih. Temu nejsproti pa ne smemo p refe reti razveseljivega dejstva, da se. pri velikem delu spornih slučajev spoštuje in lesni vrednost ogrskih vojakov in ogrske narodnosti*, kar smejo le-ti fudi z vso pravico pričakovati. V vsaki armadi pride pač do sporov med predpostavljenimi in podložnimi, v v-saki armadi se dohi neprijetne, hudobnomisleče predpostavljene, ki brez povoda povzročajo svojim podložnim neprijetnosti. V naših razmerah pa se opaža slabost, da se navadno išče kot krivca narodno ozadje in sicer tudi tedaj, če istega niti ni. Seveda bi bilo želeti, da bi bilo razmerje med predpostavljenimi in podložnimi popolnoma zadovoljivo. V fem smislu je že ministrski predsednik tudi uplival. da se z vzgojo ogrskih častnikov pritegne v armado kolikor mogoče intenzivno madžarski element in ministrski predsednik upa, da se bo cvet madžarske mladine po vojski bolj živo posvečal vojaški službi. K temu pa se mlafdina ne bo nagibala, ako se zatiranja, in neprijetnosti, s katerimi je ogrski podanik prizadet, — slikajo vedno kot preganjanje madžarščine. Ministrskemu predsedniku je znano, da merodajni činitelji naše armade cenijo madžarski narod in madžarske vojake in je pre; mean, da bodo ti činitelji, če potrebno, svoje prepričanje uveljavili tudi napram tistim, ki so polni predsodkov zoper Ogrsko. Zakaj, kdor preganja Ogra ter hoče zatreti njegovo pravico do lastnega jezika, kjer tega ne zahteva območje poslovnega jezika, ta tudi na nespameten način škoduje vojaškim interesom, vsled česar bomo tudi z ozirom na armado s primerno strogostjo nastopali proti takim pojavom.
Ministrski predsednik prosi, da se njegov odgovor vzame na znanje.
LiSTKtt.	j
Iznajdba nove žepne svetilke. ;
Inženirju dr. Dreger se je posrečilo iznajti no- ;
vo električno žepno svetilko brez baterije. Nova iz- j najdba, je vzbudila splošno zanimanje. Bistvo nove j iznajdbe je sledeče:
Dr. Dreger jeva električna žepna svetilka rabi le majhen del fizične človeške moči, da proizvaja o-liilo električne luči. Za proizvajo električne luči v množini 2% sveč zadostuje pritisk na prožni zvod, in da pritisk odgovarja približno, moči, ki se jo rabi, če .se hoče predjati utež, težak 100 gramov, iz ene skledice na tehtnici na drugo skledico. Delovanje kolesju ure-budilke podobnega notranjega ustroja In kolesja novo iznajdene električne žepno svetilke je približno takšno, kakor če pritisneš z nogo na pedal bicikla. Razloček jo samo ta, da električno moč vzbujajoči zvod, ki jo : rožljiv, skoči po pritisku spet nazaj v svojo prvotno lego, da more pričeti znova svoje delo. V razmerju do približno 1:10 na bicikel prenošena moč zadostuje zn proizvajanje električnega toka, ki povzroči močno električno luč. Ta luč ne u-gasne, če nehaš pritiskati na zvod, ampak sveti še tako dolgo, 'dokler se suče kolesce, ki proizvaja električno moč.'
Velikost novo iznajdene električne žepne sveti!-•-8 v približno taka, kakor je ona sedaj v trgovinah
se nahajajočih običajnih električnih žepnih svetilk, ki so opremljene z električnimi baterijami ; le teža teh novih žepnih električnih svetilk utegne biti nekoliko več j a Toda zmanjšala se bo, kakor hitro bo izgotovljeno ogrodje svetilke iz lahkih kovin, kakor iz aluminija, aluminijevih primesi itd.
Dr. Dregerjeva nadaljnja izumitev je takozvana ročna električna svetilka brez električnih baterij, ki je približno štirikrat večja, kakor so dosedanje o-bičajne električne svetilke na baterije. Za proizvajanje električne luči zadostuje, če stišneš skupaj oba ročaja, ki se nahajata us. gornjem koncu te svetilke. Pripomni se, da ta dva ročaja nikakor ne ovirata u-porabe te svetilke kot ročne svetilke.
Ce se skupaj stisneta oba ročaja, se proizvaja električna luč, ki odgovarja svetlobi 8 Höferjevih s-več Za proizvajanje te množine elektrike sa rabi približno toliko človeške moči, kadar stisneš skupaj oba ročaja, kakor se je rabi, če vzdigneš utež, težak 2 kg. Toda samo pri v rvem pritisku se rabi toli k'o človeške moči, za vsak nadaljnji pritisk se- rabi že manj, ker je n siro.j kolesi a, zlasti kolesca, ki proizvaja elektriko, tak, da so kolesce suče venomer okrog svoje lastne osi. Pri desetkratnem pritisku bi se morda rabilo samo toliko človeške moči. kakor se je rabi*' če se teža 5—0 kg razdeli na 10 dvigov, električne luči bi se pa proizvajalo za 2% do 3 minute.
Toda dr. Dreger še ni miroval s svojo iznajdbo, amrak je šel še dalje. Na podlagi izkušenj, ki jih je dobil pri svojih dosedanjih izumitvah, se mu bode
baje posrečilo, konstruirati pero v svetilki na ta način, da bo možno v tem peresu shraniti, oziroma založiti vso odvišno moč, tako da bo svetilka svetila še tudi tedaj, če se ne bo pritiskalo na ročaja, ampak se bo vrtelilo samo kolesce. V tem peresu ročne svetilke t?o založene toliko eneržije, da more proizvajati toliko električne luči, da zadostuje za 10 minut, do-čim je to omogočeno pri žepni električni svetilki le za tri minute.
Nadaljnja prednost teh nanovo -iznajdenih svetilk je, da se more nakupličevati električna moč v do-tičnem peresu tudi tedaj, Kladar sveitilka gori, tako, da se bo moglo to električno moč uporabljati tako dolgo za proizvajanje električne luči, dokler se jo bo rabilo.
Tudi je izključeno, da bi ta novo iznajdena e-lektrična svetilka postala vsled tega nerabna, ako bi bila v njej nakupičena morda prevelika množina e-lektrične moči, vsled katere bi kolesje takoreikoč z-gorelo, marveč v svetilki se nahaja, neka posebna, čisto električna regulacija, ki je seveda bistven del cele izumitve in ki zabranjuje, da se v svetilki, oziroma v peresu, ne more nakupičiti prevelike množine električne moči, ki bi Škodovala svetilki.
Za Dregerjeve iznajdbe se izredno zanimajo liziki in učenjaki, kajti ona nam utegne dati izredno ceno luč, kar bo s časom velifke važnosti. Dr. Dre-gerieva iznajdba je sedaj predmet splošnega zanimanja med občinstvom, tudi se razpravlja s posebno intenzivnostjo na tehničnih zavodih in učiliščih
Nemški uradni jezik na
Češkem.
Češki cesarski namestnik je vsem državnim uradom poslal odlok, da je uradni jezik državnih, poli-knih m policijskih oblasti v notranji službi in dopisovanju z drug.mi državnimi oblastmi le nemški. Ravno sedaj so vojni dogodki pokazali potrebo, držati se v državnem interesu te uredbe in ne po-menjajo nobenega zapostavljanja kakega drugega jezika. Namestnik zahteva, da se uradništvo strogo drži teb predpisov: vsako kršitev naj se mu takoj naznani
Prusi priznavajo Poljakom pravice.
•
V razpravi giede novih davkov je rekel notranji pruski minister Löebeli glede poljskega vprašanja v Prusiji :	j
Nekaj trajnega med vojno ne moreča skleniti, j zlasti ker je mogoče, da se po vojni razmere on- J stran vzhodnepruske meje razvijejo na eden ali j drugi način. Pač pa naj bodo pruski Poljaki gotovi, j da bo vlada v notranji politiki poljske interese ob- j ravnavala objektivno in dobrohotno, kakor to zah- j teva zadržanje pruskih Poljakov v tem življen-skem boju Nemčije. Dotedaj pa mora biti dovolj, če se milo in upravičenim poljskim interosom primerno uporabljajo obstoječi zakoni.«
Cesar Viljem in bolgarski car Ferdinand v Nišu,
Iz Berolina se dne 19. jan. poroča:
Dne 18. jan. se je pripeljal nemški cesar Viljem v Niš, kamor je prišel tudi bolgarski car Ferdinand. Mesto Niš je bilo v z as tavali. Na kolodvoru so tvorile častno stražo bolgarske čete. Ko sta se oba vladarja prisrčno pozdravila, sta se odpeljala v avtomobilih v eitadelo, kjer se je vršila parada bolgarskih, macedonskili in nemških čet. Ob sklepu parado je imenoval cesar Viljem carja .Ferdinanda za nemškega general-feldmaršala in mu izročil ob tej priliki maršalsko palico.. Car Ferdinand je pa imenoval cesarja Viljema za imejitelja 12. bolgarskega pešpolka. V spremstvu cesarja Viljema so bili: načelnik! nemškega generalnega štaba general Falkenhayn, general-felđmaršal pl, Mackensen, generalna pribočnika Plessen in Chelin. admiral pl. Müller in višji dvorni maršhl Reischach, nadalje general pl. Sekt, in vojvoda Ivan Albrecht meklenbnrški. Bolgarskega carja sta spremljala prestolonaslednik Boris in princ Ciril, nadalje generalni pribočnik Markov, generali Bojadjev. Todorov in Tlantilov, ministrski predsednik Rajdioslavov in poslanik Caprašikov.
Pri paradi čet se je nemški cesar zlasti zanimal za macedonske čete, pogovarjal se je zelo živahno s častniki in moštvom. Moštvo je vprašal, Če jih veseli, ker je njihova domovina osvobojena. Ko je po končani paradi izročil cesar Viljem carju Ferdinandu maršalsko palico, je rekel v nemškem jeziku, da ga navdušuje hrabrost in junaški čini bolgarske armade. Car Ferdinand je nato odgovoril v bolgarskem jeziku, da ga navdaja s ponosom, ker se je bolgarska armada borila tako hrabro ob strani nemške armade ter da je prepričan, da bosta obe armadi dosegli to, do česar imate pravico.
Nato je odlikoval nemški cesar vse bolgarske armadne poveljnike z visokimi redovi, ministrskemu predsedniku Radoslavovu je pa podelil veliki križec rudečega orlovskega reda.
Kdaj bo konec vojske?
Belgijski minister Vandervelde je v Genii predaval 18 t. m. zvečer. Časnikarjem je izjavil: Prepričan seni, da izpraznijo Nemci deželo. Pred tremi mesci bi tega ne bil verjel. Belgija postane zopet svobodna in nevtralna dežela, uvesti se pa mora splošna volilna pravica s pritrdilom kralja. — Vprašan, koliko časa bo še trajala vojska, je odgovoril Vandemlde: Joffre mi je rekel: Vojska se bo končala tisti dan, ko izstopim iz armade, t. j. 17. januarja 1917; French: v treh mescih; Kitchener pa: da v treh letih. Kolikor mi je znano, francoski generali varujejo svoje ljudi, dokler ne prično velike ofenzive.
v
Črnogorsko bojišče.
Za pondeljkovo številko nam je došlo poročilo o udaji Crnegore nekaj ur prepozno. List je že bil v stroju, ko se nam je naznanila noyic'a. Dogodek je samoumevno zbudil velikansko senzacijo, ne samo med nami, ampak po celem širnem svetu. Pri naših četah je nastalo veliko navdušenje. Prvi sovražnik, četudi najmanjši, je položil svoje orožje.
Sedaj se vrši kapitulacija. Med tem se seveda izprašuje ves svet, o čem se bodo sukala mirovna pogajanja. Mnogi mislijo: ako se je Crnagora popolnoma udala in izročila svoje orožje, potem ni več pogajanj, ampak potem ji samo mi narekujemo mirovne pogoje, Ce jih tudi ne sprejme, saj ne mone nič storiti, ker se je udala, položila orožje in si dala konfi-nirati armado. Toda v tem je ravno krivo mnetoje. Res je, da za sedaj mora Crnagoča vse sprejeti, kar ji mi diktiramo. Toda že sedaj lahko argumentira, intervenira in prosi za ugodne pogoje. Vedno pa ji jo še možno, da svoje zahteve, ki se sedaj niso uslišale, zopet javi in zagovarja, ali sama ali po drugih na Splošnem evropskem mirovnem kongresu. Za to mirovna pogajunja niso samo prazna formaliteta — ampak pogajalo se bo v istini in Crnagora bode že sedaj nekaj pritrjevaje za stalno, nekaj molče in pasivno do splošnega mirovnega kongresa sprejela. In mogoče je seveda, da bo Avstrija Cmogoro tako zadovoljila, da se odreče želji, priti na splošni mirovni kongres, kar je najverjetnejše.
Gotovo je, da bomo zahtevali Lovčen in da v tej točki ne dovolimo nobenega mešetarjenja. Gotovo je tudi da bomo zahtevali garancij, da nas ne bode Crnagora niti politično niti vojaško več vznemirjala. Kar je več, o tem bi lahko samo ugibali. Mir sklepa po ustavi cesar sam, za to je odločilna njegova beseda, važni pa tudi nasveti diplomacije in generalitete. Vse to pa je zasedaj za široko javnost s sedmimi pečati zapečatena knjiga.
Predno je še Crnagora kapitulirala, so naše čete še zavzele Rjeko in Virpazar,
Kapitulacij, firnogore
Pretekli pondeljek, dne 17. t. m., se je bliskoma raznesla po celem svetu vest, da je Crnagora že dne 13. t. m. zaprosila za mirovna pogajanja, v kar se je privolilo, ako takoj položi svoje orožje. Dne 16. t. m. je Crnagora pristala nà ta pogoj. Takoj na to so bile vse sovražnosti ustavljene in začela se je vršiti oddaja orožja.
Pomen črnogorske kapitulacije se lahko razmo-triva z različnega stališča, Z vojaškega stališča pomeni, da je sedaj Črnogorska armada, okoli 50.000 mož, toliko kakor ujeta do zadnjega moža in da je naša avstrijska armada proti Crnigori razpoložljiva za druga bojišča. En sovražnik, eno bojišče je manj. Naša dalmatinska,- hercegovska, bosanska meja je proti jugu varna. Naš najbližnji sosed je proti jugu sedaj Albanija. Tam se hočejo vgnjezditi' Italijani — kar je naenkrat postalo za nje zelo nevarno, ker ni več Crnegore vmes in ker je morska obal -postala do Skadra naša. Opirališče italijanskih operacij je Var Iona, katero lahko vznemirjamo sedaj od morja, in kamor lahko pridemo tudi po suhem, ne da bi nas mogli Italijani uspešno zadržavati. Pomen Lovčena za Adrijo pa smo itak že primerno ocenili.
Udaja Crnegore pomeni torej za Avstrijo oja-čenje njene pozicije na Adriji in razširjenje njenega upliva na celini proti jugu. Posebno se je okrepila naša moč na Adriji. Začetkoma vojske se je lahko dvomilo, kdo je gospodar Adrije, ne sicer zaradi o-bojestranških mornaric, ker v tem oziru je naša vrla mornarica s svojo ofenzivno drznostjo odločno nad-kriljevala italijansko, temveč radi zaledja v južni A-driji, ld je dajalo prednost Italiji. Danes se je spre- , menilo, Črnogorska obal je postala naša in albanska | ni več varna za Italijane.	j
V političnem oziru je pomen črnogorske udaje istotako odličen. Aspiracije Crnegore na južno Dalmacijo in Hercegovino so v kali udušene, istotako i-talijanske aspiracije na izhodno jadransko obal. In to ne samo za trenotek, ampak za desetletja in desetletja naprej. To je velik političen uspeh, ki nam zar sigurava dolgotrajen mir ob naših južnih mejah.
Se pomembnejše v političnem oziru je, da je I-talija zadobila z udajo Crnegore nezaceljivo rano. Vse njene sanje o Adriji, o Albaniji, o Crnigori. o izhodni naši obali so se kar čez noč razblinile v nič,
i Glavni ideal ekspanzivne italijanske politike se je polj polnoma porušil. In kaj se pravi ljudstvu vzeti nje-! gove politične malike, t'o ve vsakdo. V ljudstvo se začne vsesavati nevoljnost, malodušnost, nezaupanje in upornost. Kapitulacija Crnegore upliva na italijansko javnost bolj razduševalno, nego bi to mogla sto-; riti izgubljena bitka na suhem. Poraz na celinskem : bojišču se lahko popravi, vsaj up ni izključen, kar I se je zgodilo sedaj ob izhodni jadranski obali, j za ,to Italija nima dovolj moči, da bi poraz — popra-: vila,
V sveto;Vno-pol Stičnem oziru pomeni udaja Crnegore zopet nov udarec za ententino politiko, za njeno diplomacijo in njeno vojaško vodstvo. Tudi Cr-: nagora je stala v krogu entente, a nihčč se ni ganil za njo. Ravno tako je bilo pri Srbiji. Brezdvomno je, da mora tako nelojalno ententino zadržanje uplivali na nevtralne države. Mi in naši zavezniki postopamo čisto drugače, podpiramo in pomagamo si, koder je le potrebno in možno. V ententi pa gleda vsaka
I država le za se. V njej ni skupnega cilja, za to tudi ne enotnega nastopa. Da se je izluščil prvi člen iz ententine verige, ne bo ostalo brez posledic, ter se bo pokazal šele v par tednih.
Tudi iz patriotičnega ozira smo veseli dogodkov na Crnigori. Naši vojaki in naši vojskovodje so nam brez vsake tuje pomoči in tujega riavdahnj,enja priborili te krasne uspehe. Zavzetje nezavzetnega Lovčena je list v lovorovem vencu našega avstrijskega vojaštva, s katerim se lahko ponašamo pred v-sem svetom in katerega tudi zgodovina ne bo pozabila omenjati. Naš avstrijski ponos je zopet zrastel!
Crnagora se uda.
Ko so naše čete zasedle velikan Lovčen in so dne 14. jan. vkorakale v Cetinje, je bilo vsakemu, ki le količkaj zasleduje položaj, jasno, da je s tem zapečatena tudi usoda cele Crnegore, Le dvojno je bilo mogoče: Ali se Črnogorci brezpogojno udajo Avstrijcem in zaprosijo za mir, ali pa se trmoglavo borijo dalje in po srbskem vzgledu zbežijo iz dežele ter si drugod iščejo zavetja.
'Nikita je videl, da so ga zapustili njegovi pri-I jatelji v dobi nesreče čisto samega in je zato izbral j prvo, sicer trpko sredstvo: udajo, j	Naš generalni štab je dne 17. jan, o črnogor-
j ski uidaji razglasil sledečo poročilo:
C r n ogorski kralj in črnogorska vlada sta prosila dne 13. jan., naj prenehajo s sovražnostmi in sta prosila, naj se prično mirovna pogajanja. Odgovorili smo, da se more tej prošnji ugoditi le, če črnogorska armada odloži brezpogojno orožje. Črnogorska vlada je včeraj sprejela našo stavljeno zahtevo, da brezpogojno položi orožje.
Vojna s Crnogoro.
Dne 7. avgusta 1914 je Crnagora napovedala Avstro-Ogrski vojno, drugo jutro so se pričele sovražnosti. Izpočetka so Crnogorci vpadli v Hercegovino, bili pa so vedno pregnani. Dne 9. avgusta 1914 je obstreljevala naša križarka ,,'Sziget'var“ Bar in je razbila brezžično postajo. Dne 26. oktobra 1914 prvo-bombardiranje Lovčena, Dne 11. decembra 1914 prvi avstrijski letalec nad Cetinjem. Dne 11. januarja 1915 so se vršili boji pri Trebinju. Sredi februarja so obstreljevale avstro-ogrske torpedovike francosko skladišče v Baru. Dne 6. in 7, julija je bila neka črnogorska brigada izhodno od Trebbi ja poražena. Prve dni decembra 1915 so se pričele pravzaprav šele naše operacije proti Crnigori; dne 6. decembra so stale čete generala Kövessa na cesti v Peč; dne 17. decembra je padlo Bjelopolje; dne 10. januarja, 1916 so padle Berane; 'dne 10. januarja je bil Lovčen zavzet, pot prosta na Cetinje, ki je padlo dne 13. jan,;
Kako se je Nikita odločil za
udajo.
List »Daily Expres« poroča iz Rima:
Odličen nevtralec, ki je došel iz Cetinja, zanimivo opisuje zadnje ure v Cetinju, predno se je Crnagora udala. Dne 7. januarja, tako pripoveduje nevtralec, je bilo obstreljevanje Lovčena posebno srdito. Kralj Nikita je korakal s puško na ram k svojcem, da bi jih navduševal. Opoldne je do1 šlo poročilo, da je položaj zelo kritičen. Staro in-mlado je drlo iz mesta, da bi pomagalo bojevni-
kom ra Lovčenu. A bilo je že prepozno. Važne j nižje postojanke na Lovčenu so že bile za\ze*epo avstrijskih četah. Zmagovalci so poslali k Črnogorcem parlamenterje, ki bi naj ponudili Črnogorskemu kralju premirje pod pogojem, da se srbske in črnogorske čele v Črnigori razdtužijo m brezpogojno odložijo orožje. Možje li te na to smeli vrniti v svoje vasi. Kralj Nikita je bil mnenja, da \ se ti pogo i ne morejo kar kratko malo sprejeti. [ Črnogorski ministrski predsednik se je, zjutraj dne j
8.	januarja podal v Skader, da se posvetuje s srb- j sko vlado. Srbi pa so se protivili in niso sogla- ! gali z udajo. Položaj *. rnogoiske armade pa se je 1 med tem tako poslabšal, da se je Nikita hočeSno-češ moral odločiti za udajo.
Pogajanja, za udejo
Bilo je dne 13. jan., ko so dospeli dva črnogorska ministrili in nelci črnogorski artilerijski major kot parlamenterji do Črte naših prednjih straž in oddali tudi pismensko zatrdilo kralja Nikite in črnogorske vlade, da so pripravljeni, takoj pričeti s pogajanji. Parlamenterji so dobili v odgovor zatrdilo, da se lahko prično mirovna pogajanja, če črnogorska vojska prej brezpogojno odloži orožje. Crnogorski parlamenterji so čakali na, odgovor v Cetinju', ter ga nato takoj izročili svoji vladi in kralju. Že dne 16. jan. so nato sporočili, 'da sprejme Ora agora pogoj brezpogojne odložitve orožja.
Ta odložitev orožja vsebuje vse orožje, ki je s-ppsobno za moderno vojskovanje, predati pa morajo Črnogorcu tudi trdnjave, železnice in drugi materijah V koliko ho oddati tudi handžare in drugo staro o-rožje, bodo določile lokalne vojaške oblasti. Seveda so predaja orožja ne bo izvršila hitro in morda tudi ne popolnoma brez boja, ker je prav lahko mogoče, da se bodo kje skrivali četaši. Treba bo deželo po strategičnih načelih preiskati in odločiti za orožje z-možno prebivalstvo, v Črnigori sievecla vse, kar more korakati. Ženske bodo smele ostati 'doma, dasira-vno so tudi pomagale v bojih s tem, da so nosile bojevnikom živila in strelivo. Sele ko bo predaja dežele popolna, bodo izpolnjeni pogoji kapitulacije in se bodo moscia pričeti mirovna pogajanja.
Àvfetrjjsko uradno poročilo z dne 18. januarja zatrjuje, da so se pogajanja, kako naj črnogorska armada položi orožje, pričela v pondeljek, dne 17. t. m. popoldne.
Po Of« T « n ■» « «t fj |*n Ofiforo.
Z Dunaja poročajo :	Kakor hitro bo izvršena
kapitulacija črnogorske armade, pričnejo diplomatič-na mirovna pogajanja. Kot avstrijski pooblaščenec bo fungimi bivši cetinjski poslanik Edvard Otto, ki je že odpotoval v Cetinje.
Ker nimajo telefona.
Pri Beranah in ob reki Tari so se še tudi potem, ko se je. Crn agora udala, vršili manjši boji med našimi in Črnogorskimi četami. Crnogorci še namreč nimajo telefona in radi tega, še posamezne čete, ki so raztresene po okrajih, niso bile obveščene o žalostni usodi svoje domovine. Naši imajo naročilo, da morajo s temi četami kolikor mogoče prizanesljivo ravnati. Naša vojaška uprava je podarila črnogorskim selom, ki jim primanjkuje živeža, moko in žito.
Črnogorci odlagajo orožje.
V Cetinju, Virpazarju in Rjekä so Crnogorci, ko se je razglasilo, da bodo morali oddati orožj,e, istega prostovoljno oddali. Bogatejši rodovi so prinesli orožje na mulah, drugi pa na svojem hrbtu. Na prostorih, kjer se oddaja orožje, vihrajo bele zastave. Raz kraljevega gradu v Virpazarju vejejo velike čr-no-žolte zastiave s cesarskim orlom. Plapolan,je teh zastav se vidi celo na morsko obal. Odlaganje orožja bo trajalo po celi deželi najmanj 14 dni. Črnogorci imajo večinoma ruske puške, avstrijske Werndlo-vke in orožje, ki so ga uplenili v turški vojski. Črnogorec ljubi svoje orožje, kakor svojo deco. Znano je, da Črnogorec le malokedaj plače, a če mora oddati svoj handžar in svojo puško, pa mu stopijo solze v oči.
Virpazar in lijeka v naših rokali.
Avstrijske čete so v pondeljek, dne 17. jan., zasedle še mesti Virphgar in Rjeko. Nato so se sovražnosti na obeh straneh ustavile. Rjeka je drugo glavno mesto črnogo re, kjer se nahaja kraljev zimski grad. Iz Rjeke vozijo parniki po reki Črnojevici v Virpajzar in v Skader. Virpazar je končuj postaja železnice Bar—-Virpazar. Okolica Rjeke in Virpazar-ja je najrodovitnejša zemlja v Črnigori. Tu vodi pot v Skader. Neposredno pred Rjeko se dviga, gora Ta-raboš, kjer stanujejo že Malisori in Miriditi.
Kralj Nikita se vrne v Cetinje.
Švicarski listi javljajo, da se bo kralj Nikita s .svojim dvorom po končanih mirovnih pogajanjih vr-
nil v Cetinje ter tako tudi na zunaj dokumentiral, da nima s četverozvezo nič .več opraviti.
Utis črnogorske udaje v Italiji.
Ker se je udala Črnagca. ;-o tie v Milanu velike demo Iraic je. Policija je invaia invai uredništvi Its ov »Giorna'e oMtal a« n »Corri e delia Sei a	ki sia hujska i na voj- ko.
Ber-.hn ki »L - alan * iger* p-.roča iz Lugana Radikalni krog v Italij? so rak razburjeni radi dogodk-. v v Č ni go- « : vuzh Neuest se obrača v glavnem proti Sa landre .emu kabinetu, katerega ho čejo strmoglavil t in -p avid v kab net radi a: n e, •socialistične in r« pnoiikm-ke eiern nie.
L Rima pn>o£aj< . da laro ne vedo, kai id storili, vs je z-ife ano in brez ga-e. Pripisuje sc velim važnost o*, sv lova» ju pod kral.eviui prešel-stvoru katero morda o lóm. ali pride med Italijo in zavezniki do javnega spora ali ne. Računa se z izpremernbami na vodilnih vojaških mestih in vsaj d«. Ino iz re mena bo v kabinetu.	r *
C ir iški »Tages a n/eLer« j oroča z i talija ’&ke meje: V italijanskih hs ih se nahajajo vsak dan vesti o a etacijah social slov in drugih os b, tudi vojakov, ker javno govore prod vejat. Po ceh Italiji so razširjeni gre vi'ni n i ovni manifesti. S cer še varajo maso prebivalstva Cadornova poročila, ali proti oficislnemu sistemu se poraja struja, ki utegne narasti v mogočen naval proti vladi in armadnemu vodstvu
Velikansko pozornost vzbuja Bissolatij-v članek v tedniku »Azione Socialisti« proti gospodarski po iitiki vlade, v kaierem se nahaja sle ieri stavek; More li vada trpeti, da pripomoremo Angliji do mage pod pogojem, da, če 1 raja vojska leta, ubožajo zavezniki Anglije? — Cenzura stavka ni črtala. J*
Seli Italija umakne iz Alba-
mie?
.„Secolo“ zahteva, naj Italija umakne svoje čete jz Albanije. Nesreča ni, Če se izjalovi kak sklenjen načrt. Saj se je to zgodilo tudi Angležem na Đardin-nekih. Ogrožena, je plovba v Adriji, kar zadošča, da se qousti ekspedicija v Albanijo. Sporazum je sklenil glede na balkanske operacije, da izvedejo Francozi in Angleži ofenzivo iz Soluna, da krote Grško, Rusija naj kroti Rumunijo z odločno akcijo v Bukovini, Italija naj zbere srbsko armado, ki naj se organizira in oboroži iznova, da vrže s pomočjo Essad-paše Avstrijce. Ker se je pa tudi ta načrt izjalovil, zahtevja, ..Secolo“ v interesu domovine, naj se hitro umaknejo italijanske čete iz Albanije.
Italiiansk« bojišče.
a.-
Italijani zamenjavajo čete.
Italijanska brzojavna aper*tura poroča iz "Rima: Novo izurjene italijanske vojake novega letnika, 300 000 mož, šo poslali na ; M joko bojno črto, da zamenjajo del vojakov, ki so se borili do sedaj. Zamen j arte vojake pošljejo na daljši dopust v garnizijsko službo v južno Italijo-
Rusko bojišče,
Druga, ruska ofenziva ob besarabski meji se io začela včeraj, dne 20. jan. Prva se je začela dne 23 dec. 1. L in je trajala do 18. jan. t. 1. Rusi so imeli najmanj 70.000 mrtvih in ranjenih. Sedaj se je začela druga ofenziva še z večjo silovitostjo. Polk za polkom je napadal. Ruska 'artilerija je potegnila z ne-prenehanim streljanjem črto za napadajočimi črtami, da se niso mogle umikati. Na vsak način so poskušali Rusi predreti našo fronto, baje na posebno povelje carjevo. Ofenziva se še nadaljuje. Dosedaj so bili vsi ruski poizkusi odbiti.
Rusko Časopisje oč:‘, Italiji, da je njena brezbrižnost zakrivila kapitulacijo Črnegore.
%>va razvrstitev rmk* armada,
Iz Stockholma se dne 19. jan. poroča:	Petro-
grajski listi pišejo, da je ruski car zaukazal novo razvrstitev ruske armade ker se je izjalovila ofenziva ruske armade ol: reki Strypì. Francosko vojaško odposlanstvo je že zapustilo ruski glavni stan.
Grško bojišče.
Vznemirljiva vest, da so Francozi zasedli Fa-leron pred Atenami, se ni obistinila. Druga verzija 1 sicer pravi, da so se izkrcale ententine čete v Fale-! ronu, toda ker je Grčija zapretila, da bo nastopila z j orožjem, jih je zopet ukrcala. Efekt je torej isti.
O Grški se širi sedaj toliko vestr, da jih je nemogoče kontrolirati na resničnost in neresničnost. — Vsak časnikar in vsak časnik hoče vedeti kaj novega iz Grške. Mi podajemo le suhoparno nekatere ta-j ke „vesti“: Grški kralj hoče na vsak način varovati I nevtralnost ; vlado bo kmalu prevzel Gunaris, ki bo \ bolj odločen proti ententi, kakor je Skuludis; grške 1 četo delajo utrdbe za Francoze pri Seresu; Venize-I los organizira revolucijo:	angleško brodovje bo ob-
I kolilo Grško, nagnalo kralja in proglasilo republiko ! in tako naprej.
j Edino resnično je, da se da Grčija od entente še nadalje strahovati in poniževati.
Na Krfu se zbira srbska armada.. Vojvoda Putnik in kraljevič Aleksander sta istotam. Tudi vlada se bo najbrž preselila na Krf, kjer se bo potem nahajalo celo srbsko kraljestvo, izvžemši srbsko zemljo.
Entente ni izkrcala čet pred Atenami.
„jSüdslavische Korrespondenz" poroča dne 18. jan. iz Aten: Vse v tujini razširjene vesti o izkrcanju ententinih čet v Faleronu in Pireju so neresnične. Do danes (dne 18, jan.) se v obeh teh atenskin lukah čete niso izkrcale, ravno tako ne na otoku Zante. Položaj v Atenah je normalen.
Prepir radi otoka Castelorizzo med Italijo in Francijo.
Radi zasedenja otoka Casielorizzo je nastal sedaj spor med Italijo na eni in Francijo ter Angleško na drugi strani. Ob začetku vojne je Italija zahtevala ta otok in res so ji dali obljubo, Sedaj zahteva, naj francoske čete odidejo, da zasedejo otok italijanske čete. Balkansko poveljstvo je to ‘dovolilo, toda lo pod pogojem, da se Italija prav krepko udeleži solunska akcije, česar se pa Cadorna brani.
„Kambana“ pravi, da se bo ob tem otoku še —< ententa razbila.
Pred ^oìwi'vm.
Kakor o Grškem, tako in še bolj se j sodijo različne novice o dogodkih in nameravanih dogodkih pred Solunom po celem svetu.
Mi in Nemci in Bolgari imamo baje pripravljenih 800.000 mož za napad. Tudi Angleži dobivajo še znatna ojačen j a. Vsak dan izkreujejo nove čete pred Solunom. Ententa je vznemirjena vsled vesti, ki prihajajo o pripravah v sovražnem taboru.
V Kava li se je baje izkrcalo 12.000 Francozov. Grčija je vložila papirnati protest.
Italijani se ne bodo udeležili operacij pri Solunu, ker Cadorna še za Albanijo noče dovoliti novih čet.
Ententine čete so v solunski okolici razrušile dosedaj 16 železničnih mostov, 12 drugih mostov in 80 zgradb umetne vrednosti.
Zagotovo pa nihče ne ve. Medaj se bodo spopadli pred Solunom.
Obstreljevanje Dedeagafe iu Porto L°gos»
Tz Sofije se dne 20. lan. uradno poroča:
Dne 18. jan., ob 8. uri zjutraj, je prrpiulo pred Dedea.gač (bolgarsko pristanišče v Egejskem morju) sovražno vojno brodovje, ki je štelo 24 jiednot. Ob 9. uri 42 minut predpoldne so začele ladje obstreljevati mesto in bi žnje višine. Opoldne je bilo obstreljevanje končano in ladje so odplule zopet na odprto morje.. Pri obstreljevanju ni bilo nobenih človeških žrtev: usmrčeni so bili samo 4 konji.
Isti dan je križaril oddelek sovražnega, brodo-vja, ki je štel 16 ladij, od 8. ure zjutraj do 1. uro popoldne v zalivu Porto Lagos (v Egejskem morju zahodno od Dedeagač-i). Oh i. uri 5 minut popoldne so začelo sovražne lad e obstreljevati višine okrog Porto Lagosa., Sele ob 146. uri popoldne so prekinile o-genj, nakar so odplule v smeri proti otoku Thasos. Obstreljevanje ni zahtevalo nika.kih žrtev.
Esad-paša zapuščen.
Iz Sofije se poroča., da. so Esad-pašo v Draču njegovi dosedanji pristaši zapustili. Njegove čete in spremstvo so se skrčile na nekaj mož, ki mu hočejo ostati do zadnjega zvesti. Albanci v severni Albaniji pričakujejo vhoda avstrijskih Čet v Albanijo, Nekateri albanski rodovi, posebno oni, Jd pripadajo katoli-
škemu in mohamedanskemu veroìzjxtvedanju, se bodo baje pridružio Avstrijcem. V bolgarska taborišča pr s Debarju in Elb-asanu prihajajo dan za dnevom sosednji albanski rodovi, prosit bolgarske poveljnike za koruzo in strelivo.
Kitaj in Japan.
Petrograjska »Rječ« poroča po az’jskih listih, da je Japonska svoje zahteve, katere je lan- j sko leto stavila Kitajski, sed;.j znova predložila ki j tajski vladi. Med istimi se posebno nahaja zah j teva, da se naj na Kitajskem sprejme japonske j svetovalce za rešitev vojaških, finančnih in politic I nih vprašanj ; nadalje zahteva Japonska, da si smejo jj Japonci pridobivati kitajsko posest, kakor tudi usta- j navijati na Kitajskem japonske šole, molilnice in j bolnišnice. Japonska tudi zahteva od Kitajske usta- \ novitev skupne japonsko-kitajske policije v nekate- I rih pokrajinah južne Kitajske, ustanovitev japonske j orožarne, izdelovanje gotove množine potrebnega jj orožja za Kitajsko na Japonskem in koncesije za jj železnične črte v južni Kitajski. Japonsko mini- j stntvo še baje izdeluje tudi načrt o novih dodat- j nih zahtevah, v katerih se bo n. pr. med drugim zahtevalo, da dovoli Kitajska, da jo bo pri bodoč h mirovnih pogajanjih zastopala Japonska.
Tri japonske oklopnice v Sueškem prekopn.
Kakor poroča pariški »Journal«, so odšle iz Tokia tri japonske oklopnice v Sueški prekop, neve se pa ali v varstvo japonske paroplovbe v Sre dozemskem morju ali v svrho pomoči pri obrambi prekopa.
Politične vesti.
Občni zbor nemškega „Nationalverbanda“. Dre
19.	januarja t. 1. je imel nemški »Nationalverband« pod predsedstvom poslanca dr. Grossa svoj letošnji občni zbor. Predsednik se je spominjal na bojišču padlega poslauca in člana nemškega »Nationalver banda« profesorja LössL Nato je podal obširno poročilo o delovanju »Nationalverbanda« od pričetka vojske, nakar so se pričela posvetovanja o raznih političnih vprašanjih. »Nationalverband« je nato odposlal povodom uspehov naše armade brzojavne čestitke cesarju in feldmaršalu nadvojvodi Frideriku.
Naš trgovinski minister v Budimpešti. Naš trgovinski minister dr. pl Spitzmüller je dne 19. januarja odpotoval v spremstvu ministrskega podtajnika dra. pl. Jonak v Budimpešto.
Justica v okupirani Srbiji. Ogrska vlada je ime novaia predsednika sodišča v Novem Sadu, Desideri» Gs sza, za justičnega šefa v okupirani Srbiji.
Velika Praga. Zadnji čas so se zopet obnovila pogajanja med zastopniki mesta Prage in okoliškimi občinami radi ustanovitve Velike Prage. Pogajanja so se v tem oziru že tako ugodno razjvila, da so se načrti za bodočo občinsko upravo dogotovili. Dosedanji občinski zastopi posameznih občin ostanejo še tudi v bodoče in sicer tako v Pragi, kakor v predmestjih in okoliških občinah. Načeloval pa jim bo nad-župan, katerega bo imenovala vlada- Navadno se Po nadžupana imenovalo izmed vrste višjih političnih u-radnikov, ki se pečajo z avtonomnimi zadevami.
Rehabilitacija bivšega madžarskega poslanca. Leta 191 ž. je bivši madžarski poslanec Kovacs v državnem zboru napravil revolverski atentat na grofa Tiszo Tedaj je izgubil oficirsko šaržo. Kovacs je začetkoma vojne vstopil prostovoljno kot pešec v armado in je bil sedaj za svojo hrabrost imenovan za poročnika.
Franc Sakser obsojen velelzdajništva. „Wiener Zeitung“ prinaša „O. kr. deželna sodnija v kaz. zadevah Dunaj je na predlog c, kr. državnega pra-vdništva Dunaj odredila v prid sodniji e. in kr. V. armadnega poveljstva vršeči se kazenski stvari zoper Franca Sakser, izdajatelja lista „Glas Naroda“ v Novem-Jorku, zaradi zločina po § 58 c k. p. in § 327 v k. p, v zmislu § 2 cesarske naredbe od 9. jun. 1915,d. p. I Št. 156 v varstvo pravice države na odškodnino zaplembe vsega, obtožencu Francu1 Sakser spadajočega na Avstrijskem ležečega premakljivega in nepremakljivega premoženja, — Tako se glasi sodba rovarskega delovanja Franca Sakser, čegar početje smo vedno obsojali in ga odbijali' od našega naroda. .Od vseh poštenih ameriških Slovencev pričakujemo, da prekinejo vsak kakoršenkoli stik s tem možem, ki nosi na sebi sramotni pečat izdajalca syo-je domovine. Kdor bo imel z njim stike, bo škodil sebi. in svojcem v domovini. Zato naj vsakdo, kateri se
noče odpovedati zvezam s staro domovino, vrne tudi Sak-serjev list „Glas Naroda.“! Sakser je s svojim početjem obsodil samega sebe.
I t Kanonik Jernej Voh. 1
■Miiiwiiminiiiwiiiimiiiiiim.iiiwiiiwiii'iMi'"*»' i n«
V četrtek, dne 20. jan. 1916, ob 8. uri zvečer, je Bog odpoklical k sebi svojega« zvestega služabnika mil. g. kanonika Jerneja Voha, Že dolgo je bolehal in se pripravljal na svoje zadnje potovanje. Vkljub temu bo novica o njegovi smrti vsfe, ki so ga poznali, brfdko zaskelela v srce, kajti vsakdo je želel blagemu, plemenitemu in ljubeznjivemo možu dolgo življenje. Krog znancev‘V lavantinski škofiji in izven nje je bil velik, za to bo tudi velik krog žalovalcev nad i ego o smrtjo. Za vsakega je bil uljuđen in po-sirežljiv, z vsakim se je rad razgovor j al o njegovih razmerah ter se ž njim veselil ali ga. tolažil, za vse je imel na razpolago 'dobrohotne nauke in nasvete. Bil je mož dobrega srca. Kot duhovnik je bil vzgled skrbnega in pobožnega dušnega pastirja. V tem oziru ■; je posebno veliko in uspešno deloval kot župnik v Šmartnem v Rožni dolini in v Konjicah, Konjice so mu « ostale nad vse drage, bile so njegove „zlate1 Konjice.. Čeravno je imel dela nad glavo, vendar se v Mariboru ni čutil več domačega in tako srečnega, kakor v Konjicah. Ranjki je bil tudi velik prijatelj, pos'pešieva.telj in sotrudnik katoliškega časopisja „Straža“, „Slovenec“, „Slovenski Gospodar“ so mu dolžni veliko hvale za njegovo pridno; skrbno in pogosto sodelovanje. Ob času, ko je še izhajal na Dunaju. „Vaterland“, je bil tudi njegov mjarljiv dopiso-vatelj. Tudi nekaj slovenskih knjig je izdal. Toda o -tem bomo govorili v daljšem životopisu. Danes le toliko, da vsakdo razvidi, kako velika izguba je zadela lavantinsko škofijo in verne katoliške Slovence na Štajerskem! Tužni objokujemo smrt blagega kanonika in ga priporočamo vsem prijateljem, znancem in vernikom |v vročo molitev. Pokoj njegovi pobožni duši in večna luč ji naj sveti. — Rojen je bil dne 24. avgusta 184.4 v St, liju pri Velenju, v duhovnika posvečen (dne 1. sept. 1867. Kot kaplan je služboval na Vranskem od 1. 8. 1868 do 3. 9. 1869, v Slov. Bistrici od 3. 9. 1869 do 14. Tl. 1870, kot 1. kaplan v Konjicah od 14, 11. 1870 do 13. 8. 1874, kot provizor v Konjicah od 14. 8. 1874 do 6. 2. 1875, kot 1. kaplan v Konjicah od 7. 2. 1875 do 1. 5. 1878, kot 1. kaplan v Novicerkvi do 23. 5. 1882, katerega leta je bil imenovan za župnika v Šmartnem v Rožni dolini. Dne 8. junija 1892 je bil imenovan za nadžupnika in dekana v Konjicah, kjer je ostal do 9. dec. 1901, ko je bil imenovan za kari onika v 'Mariboru, r Leta 1802 je bil imenovan za kn.-šjk. duhovnega svetovalca in leta 1869 pa za konzistoriialnega svetovalca. Pogreb se vrši v soboto, ob 4. uri popoldne. — Raz poslopje Katoliškega tiskovnega društva plapola, črna zastava v znak žalosti nad smrtjo njegovega ustanovnika, odbornika, in velikega prijatelja.
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. Župnijo Ljutomer je dobil vč. g. Jožef Ozmec, deželni poslanec in župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, župnijo Sv. Fio rijana pod Bočem pa tamošnji provrzor č. g. Ant. Bukovšek,
Knezonadškof olorauški. Kapitel v Olomucu je izvolil za olomuškega knezonadškofa dosedanjega praškega knezonadškof i kardinala barona 4S-orberiškega. Praškim nadškofom bo baje imenovan brn-ski škef grof Huyn.
Odlikovana slovenska vojaška duhovnika. Cesar jevo pohvalno priznanje za zvesto in požrtvovalno delo kot vodja vojaškega dušeskcbji je sprejel preč. g. Anton Jaklič, vojaški župnik v Gradcu. Tudi č. g. vojnemu kuratu v Ptuju, Francu Nastran, se je izreklo cesarsko pohvalno priznanje.
Odlikovan slovenski učitelj. Dne 9. t. m. je bila v neki rezervni boln ci v Celovca pripeta velika srebrna hrabrostna svetinja kadetu A. Zdolšku učitelju iz Gornjega grada na Štajerskem, za nje govo junaško in uspešno zadržanje pred sovr žni kom. Pri tej priložnosti je imel nadštabni zdravnik dr. Müller nagovor, i v katerem ie sìa fil junaštva naše armade m se spominjal junaških dejanj kadeta Zdolška na italijanskem bo i?ču.
Odlikovani častniki 87. pešpolka. Najvišjo po hvalno priznanje za izkazano hrabro?7 so prejeli: Leon Schindler, nadporočnik, Franc Pihler, nadpo ročnik; Vinko Lapajne, poročnik; stotnik Ivan Cvmkl in major Božidar Kern. Vitežki križec Fr. Josipovega n da na traku vojaškega zaslužnega križca je orejel podpolkovnik Alojzi) Lubenik.
Odlikovanci Rudečega križa. Nad vo ivo 1a Franc Salvator je odlikoval za zasluge za Rudeči križ s srebrno častno kolajno z vojnim okraskom sledeče
osebe: Zdravnika dr. Urbačeka :tar. in dr. Jožefi Urbačeka ml. v Mariboru, oficijania Jožefa Klauda in trgovca Jožefa Heu v Maribora; Ivana Steudte v Ptuju, mestnega oskrbnika Petra Derganc in mest nega kontrolorja Jožefa Schmidi v Celju.
Prof. dr. Edvard Dolinšek živ. Od prijateljske strani se poroča: Lam se je raznesla vest, da je padel na severnem bojišču gosp. dr. Edvard Dolinšek. rezervni poročnik, pr- fesor v Gorici in poprej v Celju. Sedaj je pa dobil njegov oče pr k švedskega Rudečega križa poročilo, da se nahaja dr. Dolinšek v ruskem ujetništvu in sicer v kraju Karakala, ki leži blizu perzijske meje. Od dr. Dolinška ni bilo od zadnjih dni avgusta 1914 pa do danes nobenega glasu. Uradoma se je glede njega najprej poročalo, da je padel, kasneje pa se je poročalo, da se ga pogreša.
Padli in ranjeni častniki 87. pešpolka. Prapor ščak Štefin HMatevič, ranjen; poročnik Friderik Heller, mrtev; kadet Viktor Krontaler, ranjen; ka det Franc Polak, ranjen; kadet Franc Vokač, ra njen; kadet Franc Weisch, ranjen in praporščak Ignacij Volavšek, ranjen.
Vojaško-dajatveaa dolžnost sega do 55. leta. Danes, dne 21. januarja se uradno razglasijo postavna določila, s katerimi se vojaška dajat ven a dolžnost, ki je segala dosedaj samo do 50. leta, podaljša za obe državni polovici do 55 leta. Razlog za to podaljšanje je v tem, ker se je vsled tra jajoče vojske vedno več za osebne vojne dajatve zavezanih oseb pritegnilo pod orožje ter je treba skrbeti za njihov nadomestek. Kar se doitaje uporabe teh oseb, starih več kot 50 let, se bodo uporabile le v avstrijskih pokrajinah za bojnim ozem Ijem armade, in sicer neprenehoma k večjemu 6 tednov. Potem se jim mora dati vsaj eden do dva mesca trajajoči dopust, predno se jih zopet vpokliče v službo. Vpoklic je po zakonitih določbah pridržan deželnobrambneeau ministrstvu, katero bo skrbelo za enakomerno razdelitev. Uporabile pa se bodo te osebe samo v tistih krajih avstrijskega državnega ozemlja, ki ležijo izven ožjega ali širjega vojnega ozemlja. Ta odredba, ki je izdana za Avstrijo, kakor tudi isto določujoči ogrski zakon velja za dobo sedanje vojska
Nabori županov in uradnikov. Kakor se nam od zanesljive strani poroča, se bodo v pondeljek, dne in če bo potrebno, tudi v torek, dne 25. jan. po celi Avstriji vršila prebiranja županov, občinskih svetovalcev, tajnikov ter nižjih uradnikov pri glavarstvih, sodnijah, davkarijah in drugih uradih. Ali bodo morali sposobni možje v 48 urah po naboru k vojakom, se jim bo šele pri naboru naznjanilo. Županom se bo menda dalo toliko časa na razpolago, da uredijo svoje uradne posle. Županovega namestnika bo določilo okrajno glavarstvo. —• V Mariboru se vrši prebiranje v pondeljek, dne 24. jan., v Narodnem domu, in se začne ob 8. uri zjutraj.
Olajšave za potovanja v sosednjem prometu. S
15. jan. so stopila v veljavo nova določila za sosednji promet med Štajersko in med obmejnim ozemljem. Za sosednji promet med Štajersko iii med drugim za-lednjem, t. j. med Štajersko in Nižje-Avstrijsko, G-or-nje-Av.strijsko in Ogrsko (brez Hrvaške in Slavonije), kakor tudi narobe, zadostuje kot potno dovoljenje navadno dovoljenje, katero izda okrajno glavarstvo. Za otroke pod 14 leti ni treba nobenega potnega dovoljenja, če namreč potujejo v spremstvu odraslih oseb, pač pa se morajo otroci pod 14 leti označili in navesti na dotičnem potnem dovoljenju odrasle osebe. Pod sosednjim prometom se razume promet iz enega obmejnega političnega štajerskega okraja v drugi od~ mejni politični okraj zaledja in nasprotno. Za sosednji promet med Štajersko in med obmejnim „ožjim vojnim ozemljem“, t. j. med Štajersko, Koroško in Kranjsko, zadostuje potno dovoljenje, katero izgotovi dotično županstvo in katero mora biti potrjeno od o-rožnikov. Pod sosednjim prometom je razumeti promet iz ene štajerske občine v drugo obmejno občino ožjega vojnega ozemlja in nasprotno. V okvirju mej skupaj se držečega „daljnjega vojnega 'szemlja“, t. j. na Štajerskem, Solnograškem in Hrvaškem, pa ni promet prav nič omejen. Toda priporoča se, da vsakdo vzame- tudi na, potovanje na tem ozemlju seboj kakšno izkatznico, kot domovnico, delavsko in poselsko knjigo itd., jda se izkaže napram oblasti, če se zahteva od njega.
Poštni promet z Rusko-Poljskim. Poštno in brzojavno ravnateljstvo opozarja, da je pošiljanje pisem in dopisnic v ozemlje, katerega so zasedle nemške čete na Rusko-Poljskem, še vedno ne do voljeno ter da se vse tozadevne poštne pošiljatve
ne i2ročajo naslovljencem. Nadalje razglaša omenjeno poštno ravnateljstvo, da ni dovoljeno poši ■ljati v nepristranske države pisma z dolgo vsebino zaradi težkoč pri cenzuriranju. Vsebina tozadevni!; pisem sme olisezati k večjem dve strani. Nadalje se opozarja, da je še vedno nedovoljeno pošiljati v inozemstvo razglednice, na katerih so naslikana mesta, okraji ter v vojaškem oziru važne naprave, kot predori, železniški mostovi, vojašnice itd.
Pošiljanje zasebnih poštnih zavojev v Trident dovoljeno. Poštno ravnateljstvo razglaša, da je do voljeno odslej naprej pošiljati zasebne poštne zavoje v mesto Trident na južnem Tirolskem. Na odrezku spremnice ter v poštnih zavojih ne sme bit? nobenega’ pismenega obvestila.
Pošiljanje zasebnih poštnih zavojev vojakom na bojišče je ustavljeno na sedeče vojne pošte: 16,34. 46, 46, 49, 95, 170, 190, 2 tl, 233 308 in 317
Ogrožefto poljsko časopisje. Krakovska »Nova Reforma« javlja, da je og oženo izhajanje poljski; listov v Varšavi, ker zmanjkuje papirja. Nemška uprava dopušča izvoz papirja iz Nemčije na Poljsko samo za svoje službene liste, ker je tudi v Nemčiji že sila za papir. Edina poljska papirnica v Jezerniji je vsled vojne uničena.
Papežev dar Rusinom. Sv. Oče je podaril revnim gališkim Rusinom, ki so bili prizadeti vsled vpada Rusov v Galicijo, znesek 10.000 kron. Ne meneč se za napade cerkvi sovražnega časopisja je hote; papež pokazati s tem darom, da njegovo očetovske srce ne pozna nobene razlike med narodi, marveč si prizadeva pomagati celiti rane, katere je vsekala vojska.
Oorlice. Iz Krakova poročajo: Mesto Gorlic? zopet grade. Prispeli so tja inženirji. Vojaške oblast' nameravajo postaviti v spomin na odločilno bitko velikansk spomenik, ki so ga že začeli postavljati. Občinski zastop v Gorlieah je b.l razpuščen, vlad tv komisar je prelat Swinnikowski.
Slovenskoštajerskl premogovniki. Snuje se družba, katera namerava ustanoviti pri Podsredi jame, iz katerih bi se kopal premog in železna ruda. Strokovnjaki cenijo, da s© na tem prostoru nahaja premoga in železa za več milijonov. Za kopanje premoga in rude bo velike važnosti železnica'Mestinje— Kozje—Podsreda—Brežice. Načrti za to železnico so že izdelani in so že bili predloženi deželnemu zboru. Za kopanje premoga in rude bo tudi velevažna cesta iz Grobelnega v Li si dno. Pri gradbi te ceste so zae posleni Idomači delavci in ruski ujetniki. Cesta bo v kratkem dogotovljena.
Nedeljski počitek v trgovinah in delavnicah. Kakor znano je namestništvo z naredbo dne 31 julija 1914 začasno odpravilo nedeljski počitek v trgovinah in delavnicah. Sedaj pa namestništvo razglaša, da je dotična namestnišika odredba zopet odpravljena in za trgovine in delavnice veljajo sedaj zopet predpisi glede nedeljskega počitka, kakor pred izbruhom svetovne vojske.
Pomanjkanje papirja v Italiji. Italijanski časopisi bo morah vsled pomanjkanja papirja zopet skrčiti svoj obseg.
Vihar in poplave. Na Nizozemskem so vsled viharjev v Severnem morju nastale velike poplave Prebivalstvo je moralo bežati iz celih okrajev in je odgnalo živino seboj Voda še vedno narašča in se je zlasti bati, da preplavi mesto Em dem. Skupinà otokov, imenovanih »Marken« je vsa prepiavljer a Šestnajst ljudi je utonilo in so uničene skoro vse ribiške lad,e.
Uvoz sadja v Nemčijo carine prost. Nemška vlada naznanja, da je odslej naprej prost carine uvoz sadja v Nemčijo. Uvažati se smejo jabolka, hruške, kutine itd. in sicer samo v vrečah do 50 kilogramov.
Cene za živila v Srbiji. V zasedenem srbskem ozemlju so določene za razna živila sledeče najvišje cene: kilogram kruha stane 1 K 20 v; kilo gram krompirja 80 v; kilogräm govejega mesa stane simo 1 K 40 v; kilogram svinjskega mesa 1 K 80 v; kilogram svinjske masti 7 K. Svinjska mast je zaradi tega tako draga, ker za časa voj ske niso mogli pitati svinj. Zelo dag je tobak. Cigaretni tobak, ki je stal pred vojsko 11 paras, stane sedaj 2 dinara (1 dinar = 100 paras == 95 vinarjev).
Kdo podražaje bučno olje'. 1 liter bučnega olja stane sedaj 8 K, dočim je stal pred nekaterimi mesci samo 4 K. Kaj je vzrok temu podraženju? Kakor že znano, je vlada koncem mesca novembra zaplenila bučna zrna. Kmetu se plačuje 1 tog bučnih zrn po 40 vin. Iz 214 kg bučnih zrn se napravi 1 liter bučnega olja, kar stane 1 K. Iztisnjeno bučno zrno, takozvano prgo, sme kmet kupiti in jo uporabiti za — svinjsko pičo, Bučno olje sé odda osrednici za oljem
mast na Dunaju. Ker plačuje osrednica za olje m mast za 254 kg bučnega zrna samo 1 K, od kmeta pa zahteva za 1 kg prge 1 K, pridemo do jako čudnega zaključka, da mora kupiti kmet prgo za drag denar, dočim ima osrednica za olje in mast bučno olje zastonj. In za to olje moramo sedaj plačevati 1 liter po 8 K. če proda kmet svoje poljske pridelke zn, -eknj vtiuarjev boljše, je ogenj v strehi in se ga zelo strogo kaznuje, glede podraženja bučnega olja pa ne gane nihče z mezincem.
Ustavljen izvoz svinjske masti, Špeha in kloks iz Ogrskega. Trgovinsko ministrstvo naznanja, d. odslej naprej ne dobi nihče dovoljenja -a Uvoz svinjske masti, špeha in klobas takozvanih salami klobas iz Ogrskega.
Živinske kalne bolezni na Sp. Štajerskem. V pretečenem tednu so bile uradno priglašene sledeč živin ke kužne bolezni na Sp. Štajerskem : Bolezen na gobcu in parkljih v občinah: Celj-ka okolico. Polzela, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv, Peter v Sa v, dol., Velika Pirešica in Žalec; vranični prisad v Braslovčah; pereči ogenj v občinah Novaštifta in Kapea; garjavost konj v občinah Vrhloga, Parti-nje, Pobrežje in Brezno; svinjska kuga v občinah Orehovavas, Brestrnica in Janžev Vrh ; svinjska ru deča bolezen v obrini Sv. Lovrenc na Dr. p.
Nakupovanje živine v slovenjgraškem političnem okraju prepovedano. Štajersko namestništvo je pre povedalo nakupovati živino od hiše do hiše v slovenjgraškem političnem okraju.
Cene za petrolej v občinah celjskega okrajnega glavarstva. Celjsko okrajno glavarstvo je določno za občine, ki spadajo v področje celjskega okrajnega glavarstva sledeče cene za liter petroleja: 51 vinarjev za občine: Celjska okolica, Sv. Jurij trg in okolica, Teharje, Šmarje trg, Laško in Ponikva. 52 vinarjev za občine Goto vi je, Sv. Lovrenc, Sv. Peter, Žaleč, Braslovče, Polzela, Sv. Vid, Loka, Marija Gradec in Trbovlje. 53 vinarjev za občine Škoffavas, Griže, Sv. Pavel, Petrovče, Dramlje, Graj skavas, Zibika, Vojnik, Kalobje, Sv. Martin, Gomil-sko, Sv. Ema, Lemberg, Sv. Peter na Med selu, Slivnica, Tinsko, Dol in Sv. Krištof. 54 vinarjev za občine Velika Pirešica, Novacerkev, Frankolovo, Sv. Štefan, Žusena in Sv. Rupert. 55 vinarjev za liter za občine Vransko, Jeronim, Sladkagora in Jurklošter in končno 56 vinarjev za liter za občini Dobrna in Marija Reka.
Lov na čokolado. Iz Vojnika poroča nam trgo vec R. Brezovnik sledeče: V 4. številki cenj. Vaše ga lista ste poročali, di je neki trgovec v Knittei-Seldu dobil po železnici namesto naročene čokolade enako težo kamenja. — Meni se je v pretečenem mescu zgodilo nekolko drugače! Naročil sem ka kor navadno iz Prage zaboj čokolade. Ko je došd zaboj na postajo Celje, je bil popolnoma prazen ne enega koščeka ni bilo v njem; vse so grede pokradli. Železniška Uprava mi je sicer škodo popolnoma povrnila, a čokolade le nisem dobil, pojedli so jo neznani uzmoviči Bog ve kje.
Zvišanje cen za pivo. Ker je ministrstvo do volilo pivo amar ena, da smejo zvišati cene za pivo, so določile zadrjge gost Ink a- jev za pivo slede'e cene: Od 18 jamiirja t. 1. naprej stane liter marč nega piva 64 vinarjev, pol li ra 32 v in 3/10 litra piva 22 vinarjev. Cene za pivo v steklen cah so primarno višje.
Hmelj. Tudi v pretečenem tednu je bil prom 4. s hmeljem na hmeljskem PguvŽdcu skrajno ma lenkosten, po tujem hmelju pa sp oli ni bilo nobenega povpraševanja in so bile tozadevne cene samo na papirju.
Ali se sme krmiti svinje z zmrzlim krompirjem ?
V mnogih kmečkih krogih so mnenja, da se zmrznjenega krompirja ne sme poklalati svinjam, češ. da je škodljiv. To naziranje pa je popolnoma na pačno. Če zmrzne krompir, se pri tem krompirjev;: redilne snovi prav nič ne spremen^ le okus zmrz njenega krompirja, ker je slad k. ne prija ljudem, toda svinjam pa se sme zm znjeni krompir brez skrbi pokladati. Kmetje, ne mečite zmrznjenega krompirja na gnoj šče. Priporoča se. da se pri Jene zmrznjenemu krompirju, če se ga rabi za svinjsko pičo, nekaj več soli.
Tovarna za sladkor zgorela. Dne 19. januarja
zjutraj je izbruhnil požar v tovarni za sladkor v mestu Nagy-Surany pri Budimpešti. V nekaterih urah je zgorela do tal cela tova na. Škoda znaša čez dva miljona kron.
£ Grozovita smrt cele družine. — Mati s šesterimi otročiči se zadušila. V Cerknem na Goriškem je v noči od sobote na nedeljo zgorela hiša posestnika Bička. V njej se je ob času nesreče nahajala mati s šestimi malimi otročiči v starosti od 5 mescev do 13 let. Opolnoči je baje nek dezerter iz Nemškega Štajerja razbijal po vratih. Družina je zbežala v neko shrambo. Kmalu nato je zače'a hiša goreti. Vojaki, ki so ugasnili požar, so pozneje naš i zadušene otročiče in ženo. Grozna je bila smrt ubo gih žrtev! Sumi se, daje zanetil požar oni nemški dezerter. Mož, oziroma oče nesrečne družine, se nahaja na fronti. Čudni slučaj je, da je v tisti noči, ko se je dogodila opisana nesreča, ugledni posestnik in sorodnik ponesrečenih tako hudo ječal v spanju, da ga je žena vzbudila, vprašavši ga, če ga revma tako muči. Zanikal ji je njeno vprašanje ter je rekel, da je imel grozne sanje — da se mu je videlo, kako se zadušuja cela družina iz njegovega sorodstva. Zjutraj, ko je izvedel, da je pogorela hiša, je zahvalil Boga, da ni hojšega, a kmalu na to pa so našli nesrečno zadušeno celo družino.
Zvezda Merkur se vidi. Med zvezdami se planet Merkur redkokedaj vidi, zato je marsikdo željan, cla bi ga videl. Slavni Kopernik je na smrtni postelji tožil, cla ga ni niti enkrat v svojem življenju dobil pred oči. Da si prihraniš to žalost, ga te dni šo lahko poiščeš na večernem nebu. Merkur je nekaj večji, kakor naš meseo, je izmed planetov najbližje solncu in se približno v 88 dneh zasuče enkrat okoli njega. Ko bi ga z zemlje videli vse dni, bi se nam zdelo, da hodi nekaj časa na levo proč od solnca, a potem zopet nazaj mimo solnca na njegovo — desno stran, potem zopet nazaj na levo itd. Kadar je najbolj daleč na levi, ga je mogoče videti zvečer po zahodu solnca, in kadar je najdalje na desni, pa zjutraj pred solnčnim izhodom, če ne stoji prenizko. — 20. t. m., ob 6. uri zvečer, je dosegel svojo najveejo razdaljo na levo od solnca (18J4 stopinj), zato ga je bilo mogoče ta dan in pa kajka dva, tri, morda še več dni prej in pozneje videti blizu tam, kjer je soln-ce zašlo. Pa ga je treba iskati takoj v mraku, ker zaide že okoli' četrt na sedmo uro. Stoji prav nizko: dne 20. t. m., ob 5. uri zvejčer Izakih 11, ob %6. uri le še kakih 7 stopinj nad obzorjem. Najti ga ni tež. ko. Najprej zagleda oko Večernico; na levi, višje od nje, sveti veličastni jupiter, na desni, nižje od nje, pa se blešči zvezda z rumeno lučjo. To je Merkur. Ker ni v bližini nobene druge svetle zvezde, ga ni mogoče zgrešiti.
Pravda, ki je trajala 228 let. Leta 1688 je
vložilo mesto Segedin nia, Ogrskem tožbo proti znani grofovski obitelji Ballaviccini zaradi nekega zemljišča v izmeri 38 oralov. Pravda je trajala skozi celih 228 let in šele dne 3. januarja 1916 se je izreklo najvišje sodišče kot zadnja inštanca, da je primio izgubilo mesto Segedin. Stroški pravde znašajo pol milijona kron.
Zdravilo za rane. Rana se nerada zaceli in se začne gnojiti, ako pridejo vanjo klice, iz katerih se izcimi bolezen. Budilke bolezni se pokončujejo z razkuževalnimi sredstvi, kakor z lizolom, karbolno kislino, sublimatom i. t. d. Za kožno razkuženje se pa rabi jodova tinktura. Jod je za to stvar dober, neprijetno je le to, da ostane koža po njem rjavo pobarvana in da ta barva lahko pride tudi na perilo. Jod ima tudi svoj duh in včasih d-aži kožo. Zadnji čas se je iznašlo drugo sredstvo, ki pokon-čuje v rani bolezen vzbujajoče klice. To sredstvo, ki je jako dobro, deluje proti klicam, vzbujajočim gnojenje in mrzlico, se potrese kot prašek na gnojno rano. Potem rajši začne rasli novo meso in rana se hitreje celi. Novo sredstvo ni strupeno in se sme brez skrbi rabiti ne le na ranah in bulah, ampak tudi pri katarih v nosu in grla Bolno kožo pomaži s petodstotnim alkoholskim providoformnim raztopilom in uspeh bo še ugodnejši, kakor če pomažeš z jodovo tinkturo. Po vojaških bolnicah se novo sredstvo že rabi in hvali.
Volkovi na Švedskem. Vsled izvanredno hude zime v severni Rusiji in na severnem Švedskem so so pojavile letos na Švedskem velike tolpe volkov. A te tolpe so tako drzne, da pridejo še celo v bližino mest. Pri mestu Jemtlandu je zasledovala jata gladnih volkov sani, na katerih sta sedela dva moža. La s težavo se jima je posrečilo se rešiti. Se celo v južno Švedsko so se že pred nekaj dnevi priklatili ti lačni volkovi.
— m —.	«
Iz notarske službe. Pravosodni minister je premestil notarja Franc Jereba iz Radeč v Črnomelj. Notarji so postali notarski kandidati dr. Ivan Stojan v Senožečah, dr. Jožef Krevl v Cirknici, dr. Viljem Mauer v Logatcu, Ivan Kolenc v Kranjski gori in Franc Burger v Radečah.
Draginjske doklade za ljudskošolsko in meščansko učiteljstvo za leto 1916. Deželni zbor štajerski je sklenil, da se morajo tudi za leto 1916 in.
sicer za sedaj do konca mesca marca 1916 izpla- j čevati ljudsko?olskim in meščanskim učiteljskim I osebam draginjske doklade v visokosti, kakor v preit čenem letu. Le učiteljem samskega stanu, ki so upoklicani pod orožje, se ne izplačujejo dragmj-ske doklade.
Dopisi«
Maribor. Dne 17. t. m. je umrl upokojeni stot nik 47. pešpolka, Henrik Zucco, doma iz Kormina ; ob avstrijsko-itaiijanski meji.
Maribor. V pretečenem tednu so bili v Mariboru med nevojaškim prebivalstvom sledeči slučaji nalezljiv h bolezni:	Škrlatica 2 slučaja, davica 2
in osepnice 2 slučaja.
Maribor. V zadnji seji mestnega sveta so bili sprejeti v domovinsko zvezo mariborske mestne občine sieieči: V' Iemdustrijci dr. Friderik in Gu stav Scherbaum, Ferdinand Greiner, trgovec in hišni posestnik Karol Ptrehan
Maribor. C. kr. okrajno glavarstvo v Maribo- j ru je dne 4. jan. 1916 izdalo na občine sledeči raz- ; glas: Med govedo c. in kr. garnizijske mesne režije v'Mariboru je izbruhnila bolezen v gobcu in na parkljih (slinovka in grintovka). Mogoče je, da se je ta kuga po osebnem prometu in po uporabi že okuženih še zdravo mišljenih volov za dovažanje sena, zatresita v okolico mesta Maribor in tudi v oddaljena o-kolišča tukajšnjega okraja. Da se pod sedanjimi razmerami zabrani hudo razširjenje te kuge in da se zamorejo slučajne okužbe kolikor le mogoče hitro zatreti, se naroča na v kraju navadni način opozoriti prebivalstva na pretečo nevarnost in je pozvati, da vsak sumljiv znak bolezni med parkljarji —. posebno oči vidni tok slin iz gobca ali hromost nog brez dokaznega vzroka — naznani občinskemu predstojniku, kateri mora takoj izvršiti potrebni zapor sumnega dvora in o tem najkrajšim potom obvestiti okrajno glavarstvo. Občinskim predstojništvom se nadalje še naroča, da po zanesljivih činovnikih in zaupnikih nadzorujejo zdravstveno stanje parkljarjev v svoji občini, n uspehu teh poizvedb je poročati okrajnemu glavarstvu. Pregledovalci činovniku morajo z največjo previdnostjo postopati, izogibati se morajo vsake dotike s parkljarji na dvorih, katere jim je obiskati, in ako opazijo na kakem dvoru sumljive slučaje, takoj prenehati z nadaljnjimi pohodi, orniti si morajo roke in obuval'a ter smejo zapustiti dvor šele po temeljiti osnažhi obleke. Samoobsebi umevno je, da. je o takih dogodkih takoj poročati. C. kr. orožništvu se naroča, da povodom službenih obhodov posebno pozornost obrača na zdravstveno stanje parkljarjev in da takoj naznani sumljive slučaje ter obenem določi zapor hleva.
Maribor. Dne 19. januarja so v Mariboru umrli dve in obolele tri ose'»e za črnimi kozami. Dne 20. t m. sla se pojavila zopet dva nova slučaja. Dosedaj je torej obolelo v Mariboru, kakor se uradno priznava okrog 40 oseb za to kužno boleznijo. Vojaško etapno poveljstvo in mestni svet pozivata občinstvo nsj se da cepiti koze. Brezplačno se bodo koze cepile od 21. do 24. t. m. cd 9.	12. pred-
poldne in od 2.—5. ure popoldne v sledečih prostorih: deška ljudska šola na malem vežbalšču. dekliška mešč, šola v Kasinoulici. žeiska obrtna šola, Karnerijeva ulica, žensko učiteljišče v Hamerlingovi ulici, dekliška ljudska šola II. na cerkvenem trgu in ljudska šola v kolonih, Gottschalkova ulica.
Krčevina pri Mariboru. Na bojišču je padel praporščak 4. polka dragoncev, Karol vitez Sa Vinšek, doma iz Krčevine pri Mariboru.
Št lij v Slov. goricah. V sredo dne 19. jan. zvečer je umrl 74 letni Franc Lilek, oče našega somišljenika in tajnika posojilnice Franca Lilek.
N.	p v m!
Št lij v Slov. goricah. Trgovino v hiši tukajšnje Posojilnice je prevzel g. Ivan Plevnik iz Pišec.
Sv. Duh na Ostreni Vrhu. C. kr. okrajno glavarstvo v Lipnici je dne 3. januarja odredilo poostreni pasji zapor v vseh občinah arveškega okraja, ker je dne 30. decembra 1915. proti poldnevu došel v vas Schlossberg nek tuj, srednjevelik rudečkasto-rujav kratkodlak pes, imajoč košat rep, do krvi ogrizel nekega psa in potem utekel. Glavarstvo naroča. da se mor* poizvedovati po tem psu in v ugodnem slučaju poročati odkod je stekline sumni pes. V občinah mariborskem okraja mejočih na lipniški okraj, je takoj na v «.raju navadni način razglasiti, da se je v sodnem okraju Arvež odredil pasji zapor in se mora vse k sumlj v slučaj nazna niti okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
Središče. Nad premoženjem umrlega tukajš njega ključavničarskega mojstra J ožela K ki je razglašen konkurz. Za konkurznega komisarja je do ločen okrajni sodnik v Ormožu, za konkurznega upravitelja pa odvetnik dr. Delpin v Ormožu.
*_-JurSinci pri Ptuju. Dne 6. jan. je zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnice Neže Pucko v Zagorcih. Skoda znaša čez 6000 K, zavarovana je pa bila samo s 600 K. Zgorela je tudi ena svinja in več kokoši. Orožniki v Juršincih so prijeli njenega j moža 'Matijo Pučko, ker je osumljen, da je iz mašče- j vanja zanetil požar.
Ključarovci. Tužnom ho so : epet peli vel kor,e deljski zvonovi zadnje dni starega leta, naznanja j e, da si je zopet smrt izbra a svojo žrtev; tokrat kot slovo od prejšnjega leta mladeniča v cvetu mlados i iz občespoštovane h še Pevčeve v K! učarovcih, 18 letnega sina Matija. Kot pridnemu udu Marijine družbe mu je gotovo Ona izprosila tako veličasten pogreb dne 31. decembra. Dragi Matjaš, spavaj v miru! Stari šem in sorodnikom pa skreno sožalje!
Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Odliko an je bil iz naše lare na južni fronti predmojster Janez Nadis-berg iz Malevesi. Imenovani
In stoji že 18 mesec sov ražmku nasproti. Njegov stotnik ga je v navzočnosti cele baterije laskavo pohvalil in mu pripel srebrno hrabrostjo kolajno 2. vrste na njegove junaške prsi. Bil je meseca oktobra m. 1. ko so Italijani najhujše napadali, ostal sam pri topu in je s tako hitrostjo streljal, da se sovražnik na noben način ni mogel približati našim postojankam. Bog daj juna ku še obilo take sreče.
Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojiščih, so j j umrle v zadnjih dneh v tukajšnjih vojaških bolo š- | ! nicah sledeče vojaške osebe: Pešci Peter Hej da, ! ! Kuzina Jamrja. Ljudovik Babr ter poddesetnik AU-; ksander Fakacs. Pokopani so bili na tukajšnjem j mestnem pokopališču.
Celje. Mestni magistrat razglaša, da morajo ; osebe, katerim je poverjena naloga, da smejo izda- j j jati živinske ootne liste, označiti na živinskih pot-! nih listih ceno ja listo klavno živino, katera je , i namenjena za celjsko mestno klavnico. P* es tepke j proti tej i aredbi kaznuje mestni magistrat z de-i narno globo do 200 kron ozir. z zaporom do 14 i dni
t	,	.
*
j Zadnja porools dolls v petek dne Zl. januarja.
j Kajnovejše avstrijsko orado
poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 20. januarja.
Rusko bojišče.
Nova bitka ob besarabski meji postaja vedno bolj srdita. Razven že priobčenih napadov, Id so bin vsi izvršeni v prvih jutranjih urah, so morale naše hrabre čete, na čelu ji/, budimpeštanska honvedna divizija, odbijati vsfrajne -avale sovražnih čet, ki so bile v premoči, skoro - o u r o notri do popoldne in sicer na raznih mestih med Bojanom in T o p o r o v c e m. V teku bojev je udrl sovražnik nekolikokrat v naše strelske jarke, toda bil je irsele] zo]>et odbit v ročnem metežu — enkrat v krepkem protinapadu hbnvedskih polkov štev. 6 in 90, pri čemur je irce-l težke izgube.
Prednji prostori naših brambnih postojank so posejani z ruskimi mrtveci:	rta bojnem
prostoru posameznih bataljonov se je naštelo 8 0 0 do 1000 padlih Rusov.
Druge dele bojne črte armade Pflanzer-Baltina je obstreljevala ruska artilerija, Tudi na bojni črti proti severu v izhodni Galiciji se je vršil kratek artilerijski boj.
Italijansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Crnogorsko bojišče.
Nič novega
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podroaršal.
V fro Hr“d
V Cruigori se vršijo pogajanja, kako tehnično urediti oddajo orožja i« kako konfinirati (na omejene
i prostore spraviti) crnogorsko Vojaštvo. Pogajanja se vršijo z vso hitrostjo.
: Se It- ■ ! Z 5 ! <1 t O C' r Ugoru
■r..
Angleško uradno poročilo „Reuter“ poroča dne
20.	jan. iz Rima:
Pogoji za kapitulacijo Crnegore so, da odstopi Črnagora Lovčen in dobi za to pristanišče v Jadranskem morju. Črnagora ostane nepristransko kraljestvo
Črnogorski konzul v Rimu je naznani!, da je kralj Nikita izdal na svoje ljudstvo oklic, v kjaterem pravi, da je imela Črnagora izbirati samo med poginom ali udajo.
Kn Franc zi m s i jo
Pariški „Journal des debata“ meni, da je brez-dvomno avstrijski načrt, postaviti kralja Nikita na srbski prestol mesto kraja Petra.
I' Pred ìVYoh.r - v IIali! .
Urednik „iT/äsjliche Rundschau“ se je pogovarjal z uglednim italijanskim politikom, ki je izvajal:
Razmere v Italiji so skrajno kritične, če prav še kriza ni dosegla viška. Italija se more rešiti le, ako brzo sklene mir, ako odstopi ministrstvo Salan-dra in ako se Italija zopet približa Avstriji in Nemčiji. Sedanja vlada je uničila zvezo s centralnima državama, za to se naj sedaj tudi ojunači in pretrga zvezo z entente, ki itak ni izpolnila predpogojev za i zvezo.
!	Preobrat v Italiji se bo izvršil in se mora iz-
I vršit', sicer prideta revolucija in anarhija; najvišja \ življenjska potreba opravičuje tak preobrat.
Dostavljamo: Četudi nam ni treba teh prerokovanj doslovno verjeti, vendar izrazito označujejo razpoloženje posameznikov v Italiji,
7A\ V At- t\: 1),
Švicarski brzojavni informacijski zavod poro-j ča:	Položaj v Atenah je normalen; kralj, vlada in
! poslaniki nevtralnih držav se nahajajo v Atenah. -; Vse druge novice so neresnične,
V njescu decembru potopljene
lil pa
Ur*
Uradno se razglaša, da so naše in nemške ladje mesca decembra potopile 24 sovražnih ladij s 104.446 tonami vsebine.
Ranjeni, p titilli i» ujeti.
Pešpolk štev. 47:
Ranjeni častniki:
Emmer Franc, poročnik;
Furlani Avgust, nadporočnik;
Glavač Edvard, poročnik;
Milič Ivan, praporščak;
Bosch Ivan, kadet :
Schiffrer Franc, praporščak; Sileo Franc, kadet; Strel Friderik, nadporočnik; Sturm Jakob, kad.: Vollmann Franc, kadet.
Padli Častniki:
Formacher .Macedonij, praporščak;
Geier Jožef, praporščak;
Weiss Jožef, kadet.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padli častniki:
Lehner Karol, nadporočnik.
Ujeti častmlkl:
Seeber Rudolf, praporščak.
Razni:
Arih Leopold, Vuhred, pešec, 15. pešpolk, mri,; Jerič Jožef, pešec, 15l pešpobc, Ptuj, ujet; Kaiser Roman- pešec, Slovenj gradeč, ujet; Nežmah 'Martin, poddesetnik, 37. domobr. pešpolki Rogaška Zlatina, mrtev;
Novak Jurij, pešec, 37. domobr. pešpolk, Rog. Slatina, mrtev :
Neumeister Janez, lovec, 9, lovski bataljon, iz Radgone, mrtev ;
Rumpler Karol, poddesetnik, 37. domobr. pešpolk, Radgona, mrtev;
Repinc Rudolf, kadet, 98. ptešpolk. Spodnji Dravograd, ranjen;
Toplak Matevž, pešeo, Ptuj, ujet;
Vodovnik Janez, pešec, 22. domobr. pešpolk, iz Slovenj gradca, mrtev;
Vrbnjak Jakob, pešec, 15. pešpolk, Ljutomer,
ujet;
Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je lotos gotova
»(najboljši in Sasu najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika os» sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerna s* vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. 01: koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade V zadevi pai-por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo osaed slovenski® vojaštvom že čea 10.000 izvodov. To kaže, kjako je priljubljen v o-jakom na fronti, M ga enkrat vidijo, M ga gotovo naroče in ga Mko pričakujejo. Stane pa e poštnino vred 1 K, brez poštnin* 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribor©; Koroška cesta 5.
ftaMm nei&iaj tlioč kolof
iza vinograd 2 metra dolgih, kateri bi se morali ispraviti s splavom po D avi do Barča na Ogrskem. Ponudbe na dr. M. Dörwald v Banjaluki.
fÄW.W HMB S B H B 1 B	Bnejxvni naslov: Cirilov« tlskciRa Heritor M
Trgesina Marne iv. Girili Maribor, ritti hiši Koroibi siiti iti	
5« a » h i« j§ H a H ® B B Sl ffi H m mm mmm iKjrj-Ji-ajB-JLJi	Čskovn! raSun c. kr. ooStne hranilnic« St. 25.019 14 Intsmrhaa telefon St. ta
Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic a peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvsrih h» belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah m škatljah, razglednic itd. Svete podobe (male, velike tn stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, molek!, svetinjice, škapulirjL Sttwnbime za ara# in te
j.,„
m pr
'mama
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila. Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom „Stražo*4 in „Slovenski Gospo-dar44.
„Straža“
stane za 3 mesce 2 K 50'Vv.
; ■	, • ,	■ , ■■■ ■ ■.	7
„Slovanski Gospodar“
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov»
Ih,
.s
Jmmm
Kovašksga psmoiii'ka turana a mažnega vajeim, «ha vojaščino prosta, sprejme takoj Jožef Ve ' •ranek, kora! na G Hajdino št. 82 pri Ptuja. Plača po dogovora.	T-gavski paiao5n!k špecerijske stro ke, je išče za čim prej ii vstop proti dobremu plačilu. Pena'be ea „EottsamhaUe® v Rašah, Štajersko. 16	
Sprejme se maž, ki bi oskrboval vinograde, sadovnjake in nadzoroval tudi dsia na polju. Vešč mora biti vseh del v vseli strokah. Plača po dogovoru. Oglase tprejme aredn štvo „Stražo1- v Mariboru pod št 19	Uissta za krojaško obrt, iz dobre h'še sprejme takoj Josip Hočevar, krojaški mojster v Cel u. 22	
	Glaasvir se proda po ilzki osni (70 K pri g. P. Kodrič, Duhač-gesse 10, Manbor	!
.Slovenski Gospodar1 in,Straža1
,*FWC
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška \ ulica št. 5.
\ Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hof!-ova ulica.
Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). »	v	Gosposki ul. (nasproti	hotelu
nadvojvoda Ivan).
Trafika	v	Grajski ulici.
»	g.	Coretti, Grajski trg	7.
»	v	Tegetthoff-ovi ulici	(g.	Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika s. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, » Žilko, Melje.
Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.)
Trafika na Tržaški cesii (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Sv. D uh-Loče:
Gosp. Josip Zalar (organist),
Dobie pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
m § Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornja Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klöckl, Jakominiplatz.
GuŠtanJ (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundula.
Št. lij v Slov. gor.:
O'ganist g. Anton Rozman (stara šola).
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zmauer.j
Jurkloiter:
Organist g. M. Hvalec.
Sv. Jurij ob jul. žel. :
Trg)vina g. Janko Artmana.
Kozla:
Trgovina gospoda Draškoviča.
Sv. Lenari v Slov. gor.
Trgovina gosp. Antona Zemljič.^
Ljutomer:
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luče v Sav. dol.:
Posestnik g. Franc Dežman.
Muta:	_____
Trgovina gosp. Miloš Oset.]
Petrinja: (Hrvatsko).
Gosp. Stepan Škrlec.	' X
Ptuj :
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.'!; §
Podlehnik pri Ptuju:-
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
Ruše pri Mariboru :
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Stari trg pri Slov. Gradcu:
Gosp. Ignac Uršič.
Stridova (Prekmursko):
Gosp. Peter Kovačič.
Smartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor.
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej :
Trgovma gosp. Marije Koroša.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale:
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
1
a
j
«Iti Gnan /kri n r(< izhaJa vsak četrtek in stane za cel°
„oiovensKi yruspjaar let0 4 ^ za pol ieta 2 k, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništvo „Slov. Gospodarja“, Maribor.
O i, rm	izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo«
„Oiražd znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 250.
Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor.
1 11 . .....* "
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive norice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Opomba: Ge kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.
O«
za civilno' dobrodelne Barone v državnem zbora zastopanih iralpn m defcL
Ta i®f@rlia % dettarla zebnje 21..146 dobitkov v gotovini, v -s-iupitem.. znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša;
Z re bani e je javno in se vrš
na sraike 4 krone
D< be ?e -račke v oddelku za dob.odelne kotenje oa Da&atu, III., V< rde^e Zollamts-strasne 5, pri kr ogrskem loterijske ra ravnateljstva v Budimpešti, IX. yoslopje gUv-.' nega etrinslega urada, v loterijskih kolekiural», v iobačutb trafikah, v davčnih, thäc© brr-o:at't>žh m želez.' ških uradih, menjahlcah itd Nažrti za kupce srečk brezplačno — /	'tačke s*. d pošiljajo pošmme proste.
C. kr« gčnerslno ravnateljstvo m državne laterli® (oddelek za dobrodelne iofeiiie).
Vojno zavarovanje!
Tisoč in tisoč hrabrite junakov pustilo je že do sedaj drago življenje na bojišču in žali Bog še ni pričakovati, da bo tega neusmiljenega klanca kmalu konec.	lifD fff
Nikdar v življenju ni imelo za posameznika zavarovanje življenja večjega pomena, nego v sedan jem žalostnem vojnem času. Dolžnost vsakega je, da zabrani doma vsaj z zavarovanjem življenja gmotno odškodovanje ostalih sorodnika, ki t aleč od nas brani milo našo domovino.
Zavarovati se more vojak sam, ki odide v vojsko, lahko pa zavaruje žuljenje že odsotnega vojska v svoj ali v korist oirok ali drugih oseb tudi žena, oče. mati, brat, sestra, pa tudi vsak drug človek, ki z njim ni v sorodstvu, n. pr. •< o;akf v upnik, ki se hoče zavarovati proti izgubi svoje terjatve.
Zavarovalnina se izplača vsaki osebi, za Mero je izgovorjena, ali takoj po smrti vojaka (tudi, če je j umrl pozneje na bolezni) ali po preteku vrč let n. \ pr. ml. otrokom za njib vzgojo, nevesti za òpra m. ] Tudi se da zavarovati na letno dosmrtno rento, ako f poslane vojak invalid i j. za dainji prislužek r ez- | možen.	v ra *- - I _
Prva zaupna c. kr. priv. za vai obalna družba v ij Ig tem oziru — ki terja najnižje premije, je	I
»Avstrijski Phönix« s sedežem na Dunaju, ki izkazuje
zavarovane vsote . . K 210,000.000.—	!
poroštvenega zaklada	K 60,000.000'—	j
letnih perjemkov . . K 12,500.000'—
Ta družba seveda ne sprejema zavarovanje samo vojakov, ampak vsake o ebe. torej tudi žensk, otrok na razne ugodne načine, prejema tud. gotovine proti izplačevanju dosmrtne eine (%,1;4 h-tne) rente i. s. kar se dozdeva skoraj neverjetno, z ozirom na starost zavarovanca 6 do 25% od kapitala na \ leto. Ni mogoče, dena ugodnejše naložit, vrh tega [ je izguba denarja vnaprej nemogoča.	j
Sedanji čas je resen in dragocen, vsak dan | nam donaša neusmiljena smrt preobilne žrtve in z f njimi neizmerne gmotne izgube za vse iste zaostkte svojce umrlih, ki se niso pravočasno popri eli za varo- i vanja na življenje.	!
Sezite tore) po pomoči, dokler še m prepozno. 1 Omenjen e družbe •Avstrijski PtsšH IMSI* glavno zastopništvo za Spod. Staj- j erskojevMarihoru, F e r d i n a n d u 1 i c a št. 9. j ki daje na ostie ena in pismena prašan a pojasnila.
Pisarniške ure tudi po nedeljah dopoldan. Ako se oglasijo iz oddaljene župnije ali občine vsaj 3 osebe naenkrat pride zastopnik nrezplačrio na dom.
'W'XT'' '*&fi***^	I
WJß JS3
BOStK&I
filila zalop », firapsi-1 BBitl, sPsbPBlas ia spite pgfii m ssakl isst.	i
Tadl »& obroke. - tìsstr. &sw>k j sast.osij. - ßramefsisS 20—SSK! g j
.. (	Niklaeta remont.-«».	K	g-ft®	j
j I	Pristna, srebrna m»	E	7*—	'
j S	Original omaga ara	,X	24"—	‘
j S	bohinjska ura	K	10*—
f i	Budilka oiklastf,	K
;	Poročni prstani	K	2'—
1 f	Srebrne verižice	K	S*—
Večletno jamstvo,
Nasi. BI@tf.Kger
Itesi Felirsnüadi
ara? te sfili»	i
JUUHBQE, oLIB
Kupujem zlatnino ia srebro.
Iilliiistrskèjga pomočnika
starega ah mladega, vojaštva prostega, sprejme za mlin, ki leži ob <esti Varaždin — Varaždinske Toplice. Ponudbe z označbo plače se raj naslovijo ra Ignacija Kaniški, mlinar Varaždinbreg kor 78. z. p. kolodvor Varaždinske Toplice.
Urei Ure!

m mi izbiri
lil
Pri sestavi darii za naše hrabre vojake, pomislite kaj morajo ti pretrpeti vsled zime in mokrote
zunaj na bojišču
in rojite jim kot sredstvo roper kašelj, hripavost ir enje 1—2 škatljici piystlltih pristnih & ivnskih mineralnih pastilj. Pazite pa strogo na ime ž,Eay”.	__
Pozor kmetovale !
Ilupujem volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe.
Iva» Ravnikar, Celje,
nizkih
Srebrne are za fante od 7 K Srebrne ore damske od - A. Srebrne verižice od R t m • Bre.u veriž-re iiatn»ke k H*--7MW damske are od 26 B
Za vsako uro se jamči!
Preeixijskf n re, Sch&fbaasetL Zeadth, Cfcega, Stems
0càia : Za kratkovidne nova zboljšana stekla
Pisarnläki punoènik.
Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju odda se mesto pisarniškega ptmučnla katea moia biti nemščme in slovenščine v besedi m pisavi popolnoma vešč, s rojepiscc in ne nad 40 let star Pont d ba vložijo se naj pri navederem uradu pri o-živši spričevala o dosedanji službi
IMS Bureš M
aribof
ara?, ztatomer in očalar,
TifttUufni mb 39. Prvi urar glai.kàilw»,
| Knjigarna, uitHitftine im ntiszlteiiie.
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na dt belo i« drobno, priporoča : trgovcem i« preprodajalcem velikansko fofoero dopi «ni« XX po raznih cenah. XX
Zjg eestilnišarj«:
Papirnate servi jele ■ vsled novih p»edpi-av namesfcnije v. Gradcu po zelo nizkih cenah.
Edina šiaferska steklarska naroana
Na debelo !
Na drobiš®
® © © • © «
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po nafnlžjili cenah svojo bogat© zalogo steklen® te p®r~ eelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okviri« tam. podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri eerkvain in
Na)soUdne)Sa lit točna postrežba.



ljudska hranilnica in posojilnica v Coll
* p«#» %mmm
	m m m m	sufksinm: r$&m Piis ~ UrBdiie M 1] @1 na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo ^ 12 I© vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji 28 stranke vsak vaife ®d §- éa "» ®d dneva vloga dnev& vzc%a. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez* dopoldne. Rentni davek plaèa posejiìmei im plačno, stranka plača le koleka - Posojilnica daje tudi domač® hranilnike. -			m m ii ii	Dìo
V v P	!gj	iitm	Mil	»Pr b«i«m ««lui v Csiitó» draiM% Mite % Ln# tà	IH* 1