Štev. 168 V Jjubliani, d soboto, 25« iull|a 1936 feto 1. Uporniki tik pred Madridom, ki pade danes ali jutri - Mednarodne posledice španske revolucije Pel velesil pošilja križarke v Španijo Gibraltar, 25. julija, o. Nobenega 'dvoma ni, da 'Angleži na tihem podpirajo upornike. Razlogi, ki Angleže vodijo do tega so v tem, da ne marajo v zaledju Gibraltarja imeti komunistične države. Verjetno pa je tudi, da jim sedanje ozemlje okrog Gibraltarja ne zadostuje več in da bi radi na račun španskih zmed svojo posest razširili. Pray tako hočejo za varstvo Gibraltarja dobiti kos ozemlja na afrikanski obali poleg Tangerja. Nobena skrivnost ni, da veljajo njihove simpatije tudi Balearskim otokom. Vsega skupaj so angleške pomorske oblasti poslale v Gibraltar 30 vojnih ladij poleg 12 križark, ki so v posameznih Španskih pristaniščih. Angleška vlada je poslala poziv tudi Nemčiji in Italiji, naj kot enakopravni velesili pošljeta svoje bojno brodovje v španske vode. To so storili najbrž na zahtevo upornikov. Pomočnik generala Franca, letalski general Kiderland, je poslal italijanskemu in nemškemu zunanjemu ministrstvu brzojavko, v kateri je prosil, naj nemška in italijanska vlada zahtevata od angleške vlade, cla onemogoči sleherno gibanje španskih vladnih ladij in letal v gibraltarskem območju. Nemška vlada je takoj sklenila, da po.lje v španske vode dve križarki. To bo storila za varstvo svojih koristi v Španiji, zaka[ rdeča diktatura še posebno ogroža nemške državljane. Italijanska vlada je poslala do sedaj v Španijo 5 križark Dve so v Barceloni, tri so pa v langerju. Poleg teh je poslala Italija še križarki »Fiume« in »Monteccucoli«, ter bolničarsko ladjo >Tevere«. Križarka >Muzzio Atendolo« se je zasidrala pred Malago. Veliki prevozni parnik »Principessa Maria« pa je odšel v Barcelono, da bo ukrcal italijanske državljane. Madrid, 25. julija, o. Sedmi dan revolucionarne državljanske vojne v Španiji spet ni prinesel nobene odločitve. Vsaj tako sc glase vsa poročila radijskih agencij. Po mnenju tujih dopisnikov v Madridu in v ostalih španskih mestih ni mogočo govoriti o razjasnjenju položaja preden ne bodo zadeli ostanki vladnih čet s kolonami upornikov, ki se bližajo Madridu. Po poročilih potnikov, ki se vračajo iz Španije, delajo uporniki po natančno določenem načrtu in se jim nič ne mudi z akcijo. Verjetno pa je, da je zastoj nastal tudi zaradi tega, ker eni, kakor drugi stranki primanjkuje °r0iviada si na vse kriplje prizadeva, da bi dobila pomoč od francoske levičarske vlade. V ta namen je moral pod pritiskom odstopiti celo dolgoletni pariški poslanik, ker so bili v španskih vladnih krogih mnenja, da ne bo on dovolj odločno zahteval od francoske vlade pomoči. Pri tej pomoči gre predvsem za letala, plinske bombe, težke strojnice in letalce. Vsa vojaška avijacija jo namreč prešla z aparati vred v uporniški tabor. Francoska vlada, ki jo na špansko levičarsko vlado vežejo nedvomne simpatije, je v škripcih. Izjavila jo sicer, da brez dovoljenja zavezniških ilržav ne bo prodala nobeni drugi državi orožja, toda na splošno prevladuje mnenje, da bodo iz Pariza kljub temu poslali zahtevana letala in na tihem tudi letalce. To dejanje bi lahko izzvalo mednarodne zaplctljaje. Vlada gospoda* samo še v Madridu, Barceloni in Malagi Madrid, 25. julija, o. Kljub temu, da se včeraj na videz ni položaj v bpaniji premaknil ^ kamor,- je treba vendar zaznamovati posto[ koncentracijo uporniških čet okoli Madrida, uporniki imajo v svoji oblasti okrog osem desetin span-skega ozemlja. Vlada je popolen gospodar edino še v Madridu, v Barceloni in v Malagi. Vsa ostala mesta, predvsem pristanišča ob Sredozemskem morju so v rokah upornikov. Zdi^ se, da so v svojem načrtu polagali bistveno važnost na to, da se polaste obale in tako onemogočijo vladi sleherni dovoz streliva in življenjskih potrebščin. Popolnoma v desničarskih rokah je drugo najveeje špansko pristanišče Valencija, ki je že od nekdaj veljala kot domena Gila Roblosa. S francoske meje še zmeraj poročajo o grmenju topov in strojnic, ki se sliši iz krajev blizu nieje. Pobegli karabinijerji izjavljajo, da divjajo tam strašni boji, v katerih uporniki sistematično zavzemajo vse vojaško važne položaje in jih utrjujejo. Na francoska tla je včeraj padlo več bomb. V Barceloni vodijo borbo komunisti, ki so včeraj po prekem sodu ustrelili dva generala, ki sta vodila upor v Barceloni. V San Sebastijanu so streljali neznanci na francosko stražniško ladjo, ki je prišla na pomoč francoskim državljanom. Upor je izbruhnil na eni izmed poslednjih vladi zvestih ladij ^ Al mi ran te Saavedra«. London, 25. julija, o. Po pisanju londonskih listov je treba padec Madrida pričakovati za danes ali najpozneje za jutri. Včeraj so se ves dan vršili boji v planinah okrog Madrida. Prednje straže generala Molla se nahajajo kakih 20 km pred mestom. General Molla čaka samo, da pride nekaj ojačenj, potem pa bo prešel v odločilni napad. Uporniška zmaga v Novam Hendaye, 25. julija, o. Sinoči se je tu začela po večdnevnih pripravah velika bitka na prelazu Endarlaza, ki meji v provinci Navarro m Giu-puzcoo. Po daljšem boju so uporniki odločilno zmagali. General Molla je dal izjavo, v kateri pravi, da uporniki prodirajo počasi zaradi tega, ker morajo čistiti zaledje od komunistov. Ne marajo prodirati na kraj naglo, dokler niso prepričani, da je vse ozemlje, katero so zavzeli mirno in varno. Včeraj popoldne so sestavili začasno uporniško vlado v Burgosu. Vladi načeljuje general Cabaleas. Uporniški cilj: diktatura Pariz, 25. julija. AA. Današnji »Jour« poroča, da je med španskimi uporniki več struj. Glavni struji tvorijo karlisti, ki zahtevajo vzpostavitev monarhijo s princem Alfonzein Carlosom Navarskim kot kraljem, in oficirska skupina, ki je v načelu za ohranitev republikanske vladavine, zahteva pa, naj za neja let uvedejo diktaturo. Diktatura naj bi pomirila strasti in razburjenost ljudstva. Vodil naj bi jo sin pokojnega generala Prima de Rivera, generala Franco in Mollo pa naj bi zavzela najvažnejša ministrska mesta. Pariz, 25. julija. Havas poroča iz Bordeauxa, da je poveljnik upornikov na severnem bojišču poslal francoskim obmejnim prefektom prošnjo, naj bi francoske obmejne vasi na vidnem mestu razobesile francoske trobojnice, da ne bi vojaška letala v bojih okrog Iruna povzročila škode na francoskem ozemlju. Vlada govori o očitni zmagi Barcelona, 24. julija. AA. Havas poroča: Katalonska ]x>krajinska vlada objavlja radiogram, ki ga je sprejela iz Malage in katerem poročajo, da so vladne čete zavzele Huentes. Notranje ministrstvo pravi, da je prejelo radiogram guvernerja v Bilbau, ki javlja, da so vladne čete pognale iz Bilbaua zadnje ostanke upornikov. Barcelona, 24. julija. AA. Havas: Življenje v mestu je danes malone redno. Večina kavarn, barov in trgovin z živili ie danes odprta. Madrid, 25. julija. AA. Po poročilu tukajšnje radijske postaje je med zadnjimi boji pri Guadala-hari prestopilo 300 upornikov na stran vladnih čet. Vlada je pozvala vse naročnike radia v Španiji, naj v teh tragičnih dneh imajo svoje aparate čim dalje odprte, tako da bi bila poročila, naredbe in navodila vlade dostopna čim širšemu občinstvu po vsej državi. Delavci in prostovoljci so zasedli prostore velikega madridskega lista »ABC« in se v njih utrdili. Na oknih so postavljene strojnice. Vlada je po radiu pozvala tuje časnikarje, da naj v svojih poročilih poročajo samo resnične stvari. Dopisniki, ki bodo pošiljali tendenciozne vesti, bodo nosili najstrožje zakonite posledice. Barcelona, 24. julija. AA. Havas poroča, da so iz bližnjih katalonskih vasi na tovornih avtomobilih pripeljali zelenjavo, sadje, krompir in mleko. Vse to je prebivalstvo zbralo za bolnišnice, v katerih so miličniki ljudske fronte. Katalonska pokrajinska vlada objavlja, da je neresnična vest, ki jo je objavila radio Sevilja, v kateri se trdi, da so uporniki zavzeli Barcelono. Vlada je zasedla električne železnice Taras-Barce-lona, ki jo uporabila za zbiranje pristašev, ki so blokirani v okolici Barcelone. Uporniki prerokujejo padec Madrida Hendaj-, 25. julija. AA. (Havas.) Sprednje straže uporniških sil, ki prihajajo iz pokrajine Pampc-luna, se nahajajo kakih 15 km od San Sebastiana. Dostop v mesto brani milica. Za prvo žeto milice se nahaja še druga, ki je pripravljena po potrebi prvo okrepiti. Od včeraj slišijo neprestano topovsko streljanje z obeh strani. Mislijo, da bo tekom današnjega popoldneva prišlo do velike akcije. Uporniki bodo skušali prodreti in zavzeti San Sebastian, vladne čete pa hočejo to prodiranje preprečiti. Rabat, 25. julija. (Havas.) Španska šolska križarka Galatea je prestopila k upornikom in odplula na Kanarske otoke. Pravijo, da je bila v zadnjih Dojih z uporniškimi obalskimi baterijami ena španska vojna ladja precej poškodovana. Gibraltar, 25. julija. AA. Uradno potrjujejo, da od včeraj ni nobena španska vojna ladja več prišla v angleške teritorijalne vode pred Gibraltarjem. Iz Viana do Castelo poročajo, da je Vigo v rokah upornikov. Tik pred Madridom Sevilja, 25. julija. Štab generala Quiepa de Liana objavlja poročilo, v katerem pravi, da je kolona genorala Molla, ki* koraka proti Madridu potolkla oddelek dobrovoljcev, ki je na Somoseri poskušal ustaviti pohod kolone proli Madridu. Po tem poročilu morajo uporniške čete kmalu vkorakati v Madrid. Poročilo pravi tudi. da voditelji ljudske fronte že zapuščajo prestolnico. Ob koncu poročila se pravi, da so neresnične vse vesti, ki jih je snoči objavil radio v Madridu in v Barceloni. Madžari se bodo selili v Abesinijo Budimpešta, 24. jul. AA. List »Ama-j nap« piše, da se je madjarski zunanji minister informiral pri italijanski vladi, ali bi se mogli Madjari naseliti v Etiopiji. List pristavlja, da je dala italijanska vlada v načelu ugoden odgovor. Italijanska vlada predlaga madjarski vladi, naj v tem oziru stavi konkretne predloge. Addis Abeba, 25. jul. o. Po italijanskih poročilih se nadaljuje osvojevanje in pomirjevanje v pokrajini Harar. Prav tako se v redu vrši oddajanje orožja. Roparske tolpe, ki jih v tej pokrajini kar mrgoli, so imele velike izgube. Več uporniških poglavarjev sc je podvrglo Italijanom. Po dolgem in težavnem maršu so italijanske čete končno zavzele 22. julija Agemarijam. Rim, 25. julija, o. Agencija Stefani poroča iz Addis Abebe, da so italijanske čete 150 km od Addis Abebe proti severovzhodu nenadno napadle Atentator na angl. kralja pred sodiščem in razpršile večjo skupino upornikov, ki so ogrožali pokrajino. Čete energično čistijo pokrajino. V uradnem poročilu iz Addis Abebe javljajo, da so italijanske čete vzdržale boj z abesinskimi roparji v Šoji. Na bojišču so Abesinci pustili veliko mrtvih in ranjenih. Te operacije italijanskih čet imajo, kakor trdi uradne) poročilo, zgolj preventivni značaj in se vrše predvsem v področju vzdolž proge Addis Abeba—Diredava. Neka abesinska tolpa je pred nekoliko dnevi spet napadla vlak, ki je šel iz Diredave v Addis Abebo. Pri tem je padel italijanski polkovnik Marcanti. Razen njega je bilo ubitih še več vojakov. Rim, 24. jul. AA. Havas poroča: Egiptsko zunanje ministrstvo je obvestilo italijansko poslaništvo, da egiptski poslanik v Addis Abebi poroča svoji vladi, da niso točne vesti o napadu Abesincev na Addis Abebo. London, 25. julija. AA. (Reuter.) Danes je državni tožilec izročil pristojnemu Breškemu sodišču v Downingstreetu obtožnico proti Mac Mahonu, ki so ga aretirali pod sumom, da je nameraval izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja Edvarda VIII. Ker so Mac Mahona že obsodili na osem dni zapora zaradi nošnje orožja brez dovoljenja, se državni tožilec ne ozira na to dejanje. Svojo obtožnico otemeljuje v prvi vrsti z zakonom iz leta 1842. Državni tožilec ne predpostavlja dejanja veleizdaje oziroma atentata na vladarja, marveč opredeluje krivdo obtoženca takole: 1. Da je v neposredni bližini Nj. Vel. potegnil revolver z namenom, da krši javni mir in red; 2. da je s tem svojini ravnanjem mogel vzne- miriti Nj. Veličanstvo pri opravljanju uradnega vladarskega dejanja. V začetku razprave je Mac Malion izjavil, da je nameraval izvršiti samomor pred Nj. Vel. kraljem Edvardom VIII. V usodnem hipu pa ee je razburil in vrgel revolver od sebe. Sodišče je nato zaslišalo še nekaj prič, kmalu nato pa je sklenilo odložiti razpravo za osem dni. Obtoženi Mac Ma-hon pa ostane še nadalje v zaporu. _Na razpravi proti Mac Mahonu je izjavila prva priča ,bivši novinar Green, da je videl, kako je Mac Mahon tik pred dogodkom, zaradi katerega mu sodijo, potegnil iz’ žepa sliko kralja Edvarda. Naslednja priča, policist na konju trdi, da je minuto ali dve, preden je prispel kraljev sprevod, Nainovejše iz Španije Washington, 25. jul. AA. DNB poroča: Ameriško veleposlaništvo v Madridu je zahtevalo od španskih oblasti, da naj policijsko zaščitijo ameriške državljane. Ameriški konzulat je zaprt. Ameriški konzul v Bilbau je sporočil, da je letno rezidenco francoskega veleposlanika v San Sebastia-nu poškodovala granata. Ameriški konzul v Barceloni je sprejel telefonsko poročilo z otoka Malorka, da se je mesto Palma brez odpora predalo upornikom. Položaj na Malorki je zelo resen. Ameriški konzul je obvestil tamošnje ameriške državljane, ki jih je 155, da bo prišla ameriška vojna ladja »Oklahoma« že snoči na malorško morje in da se morajo takoj vkrcati. Diplomatski zastopnik USA v San Sebastianu poroča, da trenutno v San Sebastjanu ni nobene oblasti in da so razmere strašne. Madrid, 25. jul. Havas poroča: Bivši poslanec Antonio de Villa je časnikarjem opisal potek včerajšnjih borb na Gvaderami. De Villa pravi, da so imeli namen pri Gvaderami koncentrirati vse svoje oddelke iz Burgosa, Valladolida in Segovie. Priključiti bi se morali tudi močni oddelki iz Pampe-lune, Logra in Leona. Vendar pa uporniška kolona iz prvih treh mest ni bila samo ustavljena, ampak je bila popolnoma razgnana. Razkroj upornikov pri Gvaderami je bil tolik, da so se razbežali na vse strani in zapustili vse vrhove Siere Zdi se pa, da so te vesti prav tako netočne in pretirane, kakor vse ostale vesti iz Španije. TanjJer, 25. jul. AA. Havas poroča: Vse španske vojne ladje, izvzemši tri manjše edinice, so zapustile tangersko luko. V luki so sedaj ena angleška torpedovka, ena francoska kontratorpedovka, portugalska torpedovka in italijanska križarka. Pričakuje se prihod novih francoskih vojnih ladij. Barcelona, 25. julija. AA (Havas.) Bivši vodja sindikalistov in narodni poslanec Angelo Postana je izjavil zaslopnikom tiska, da je v nedeljo zjutraj padel v roke upornikov, ki so mu grozili s smrtjo. Madrid, 25. julija. AA. Havas poroča: Turisti, ki so se vrnili z Balearskih otokov poročajo, da eo uporniki gospodarji Malorke. Lizbona, 25. julija. AA. DNB poroča: V govoru po radiu je general Franco pozval križarko >Ja-ime«, da se takoj preda, ker jo bo v nasprotnem slučaju dal potopiti. ^ . Madrid, 25. julija. AA. Havas poroča iz Sara-gose, da so sc tamkajšnji uporniki umaknili v baziliko Pilar, da bi se tako umaknil bombardiranju vladnih čet. Prevladuje prepričanje, da se .uporniki ne bodo mogli več dolgo držati. London, 25. julija. AA. Reuter objavlja: Vesti iz Španije so še zmeraj zelo kontradiktorne. Po dosedanjih vesteh se zdi, da še nobena stranka ni dosegla absolutne nadmočnosiii. Vlada je_ utrdila svoj položaj v Madridu in Barceloni. Očividno se je utrdila tudi v San Sebastianu. Odločilne važnosti pa bodo borbe severno od Madrida. Resnost položaja se vida najbolj iz tega, da so vse tuje države poslale svoje ladje v španske luke, da bi rešili tuje državljane. V diplomatskih in konzularnih krogih prevladuje prepričanje, da je treba tujce ainjprej rešiti iz Španije. Madrid, 25. julija. AA. Vlada je snoči objavila, da so se uporniki predali v Motrilu v pokrajini Granade. Madrid, 25. julija AA. Havas poroča: Notranji minister je po radiu objavil vest, da znani bančnik Juan Marc financira pokret upornikov. OBIŠČITE od 1. do 9. augasta 1S3S JUBILEJNI MARIBORSKI TEDEN POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIS. KRALJ. ANDREJA (80 o,q popusta na železnicah od 30. milja do 11 avg. I93B) Velika gospodarska m kulturna revija! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava in gasilski kongres - Jadralno in motorno letalstvo - Proti-pllnska obramba - Filatelistična razstava in borza znamk Zgodovina - Umetnost - Socllalno skrbtitvo - Tulakl promet - 4ena v obrti - Modna revija - Akvaristika -Kuncerelska - Oolobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Šport - Veselični park na razstavišču. j Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohor,e... Gostoljubni, lepi Maribor... Vss Vabijo! slučajno postal pred obtožencem. Izpoved tega redarja je potrdil tudi policijski uradnik Flood. Ob nesreči v Kamniških planinah: zasajen cepin, kraj nesreče, reševalci spuščajo trupli, v dolini... 'kV Prosimo tihega sožalja! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prelužno vest, da nas je naš edini in pri jeni sin v Ljubljani danes v polnem cvetu mladosti, star komaj 16 let, za vedno zapustil. Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 27. juliju ob 6 popoldne iz sanatorija Leouisče na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v prerani grob. Ljubljana, Trst, Zagreb, Belgrad, Šibenik, Sluni, dne 25. julija 1036 .TONČI in TONČKA TOMAŽIČ, starši. MARIJA CERKVENIK in URŠULA TURK, stari mami. FRANJO, RUDI, DRAGO, JOSIP in KARLO, strici IVANKA, MIRA, PINA in ANČI, tete — in ostalo sorodstvo. Stran 2. ^SLOVENSKI DOM«, dne 25. Kak© so ujeli pobreška morilca? Prijatelj našega lista iz Avstrije, ki je bil očividec dramatične aretacije pobreških morilcev Šterna in Kolarja nam je poslal naslednje poročilo, Ki ga v celoti objavljamo. Trieben na Zgornjem Štajerskem, 23. julija. Usodepoina dopisnica Mariborska policija je na podlagi dopisnice, ki jo je poslal soudeleženec na pobreškem umoru Ivan Kolar svojemu prijatelju v Maribor, ugotovila, da sta pobegnila oba zločinca Štern in Kolar preko meje v Avstrijo. Dopisnica je bila namreč oddana v Puntigamu pri Gradcu. Avstrijske oblasti so bile včeraj dopoldne obveščene o stvari in obenem zaprošene, da zasledujejo in aretirajo oba zločinca. Radio tiralica! Avstrijske varnostne oblasti so takoj, ko so bile o stvari obveščene in natančno poučene storile nemudoma vse potrebne korake. Potom lastne radio-odajne postaje so obvestile vsa podrejena krajevna orožniška poveljstva in jim poslala natančen opis obeh mariborskih morilcev z nalogom, da jih zasledujejo in aretirajo. In zopet se je radio sijajno izkazal. Še isti dan, ko je mariborska policija obvestila avstrijske oblasti, da se nevarna zločinca nahajata na avstrijskem ozemlju, sta obadva prišla v roke pravice — ravno po zaslugi takošnjih brezžičnih obvestil. Samotna potnika Nekako proti poldnevu, ko še ni bila sprejeta brezžična tiralica, sta šla skozi vas Oberzeiring dva na zunaj sumljiva tujca. Ker v ta kraj bolj redko zaide kak tuj človek, je to izzvalo zanimanje obeh službujočih orožnikov, ki sta pozvala sumljiva tujca, cia se izkažeta kdo in od kod sta. Oba potnika — bila sta to Štern in Kolar — sta pokazala svoje listine in ker so bile v redu, sta jih orožnika niirno pustila naprej. Toda ni še minilo pol ure, odkar sta odšla zanimiva tujca, ko zabrni službeni sprejemni aparat. Eden izmed omenjenih orožnikov stopi k aparatu in sprejme tiralico za Šternom in Kolarjem. Ne da bi se dolgo pomišljal skoči na kolo in se odpelje v smeri; kamor sta odšla mariborska morilca. Ker jih ni mogel več dohiteti, naibrže zato, ker sta zaslutila nevarnost in spremenila smer, se je vrnil v Oberzeiring in takoj telefoniral vsem v poštev prihajajočim orožniškim postajam, da se nahajata nekje V bližini Šterni in Kolar. Aretacija To telefonično sporočilo je dobila tudi tukajšnja orožniška postaja. Slučajno sem imel nekaj opravka na žandarmeriji in sem bil tam ravno, ko je prišlo omenjeno telefonično sporočilo. Ker 6em bil o mariborskem umoru že preje informiran iz časopisja, me je stvar zanimala in sem prosil, ako se sniem zasledovanju pridružiti. Radevolje so ustregli moji želji. S službujočima orožnikoma Or-nigom in Schiferjein sem odšel po lepi pešpeti, ki vodi skozi romantično dolinico Sunk v smeri proti Nizkim Turam. Mem potjo sta se nama pridružila še orožnika Ebner in Sauer od Sv. Janeza pod Turami. Ker nismo videli in srečali nobenega sumljivega človeka, smo po večurnem brezuspešnem iskanju ravno nameravali oditi nazaj. V tem trenutku pa prideta nasproti dva mlada moška, oba n. . . ■ ... oprašena in utrujena. Po njih obnašanju smo koj vedli pri čem da smo. Cim sta nas zagledala, sta prebledela, se zdrznila in s pospešenim korakom lotela mimo nas. Vsi štirje orožniici pa so ju v hipu obstopili in zahtevali legitimacije. Iz listin so ugotovili, da so dobili v roke iskana morilca — Šterna in Kolarja. Takoj so jima napovedali aretacijo in ju odvedli v Tneben, kjer so oba — toda vsakega posebej zaslišali V začetku sta oba odločno tajila, da bi imela kakršnokoli zvezo z umorom na Pobrežju pri Mariboru. Ko pa so ju soočili in skupaj zaslišali, sta končno priznala zločin. Pri telesni preiskavi so našli dve zapestnici in dve dozi za puder, denarja pa razen nekaj drobiža, nista imela pri sebi. Kakor že povedano, sta svoje zločinsko dejanje končno povsem priznala. Štern je nato natančno opisal, kako je umor izvršil Prišel je k vpo-kojenemu finančnemu pregledniku Strajnšku pod retvezo, da bi rad najel sobo, ki jo je ta oddajal, trajnšek ga je povabil v stanovanje, sedla sta za mizo in se pogajala za najemnino. Ko je Štern ugotovil. da je .Strajnšek sam doma, je vstal in mu hladnokrvno zagrozil z besedami: Strajnšek je v hipu skočil v sosednjo sobo in se vrnil oborožen s sabljo, s katero je nameraval odvrniti Šterna. Ta pa je Stranjnšku nagloma iztrgal nevarno orožje in ga zgrabil za vrat. V medsebojnem prerivanju, je Štern položil svojo žrtev na tla in ga neusmiljeno tolkel. Utrgal je se kos okenske zavese, s katero ga je končno zadušil. Kolar, ki je medtem stražil pred vrati odnosno na cesti, je sedaj prišel v sobo in ker so mu bile domače razmere pri Stranjškovih znane, je z lahkoto našel ves denar in druge dragocenosti, ki jih je imel Strajnšek doma. Po izvršenem »poslu« sta oba zločinca nemoteno odšla in se skrivala deloma v Jugoslaviji, deloma v Avstriji, dokler ju včeraj niso ujeli tukaj pod Nizkimi Turami. Štern m Kolar morila tudi po Slov. soricah? V Slovenskih goricah sta bila v zadnjih časih izvršena dva roparska umora, ki še do sedaj nista pojasnjena. Dne 16. junija so kmetje v Ploderšni-ci našli tamkajšnjega posestnika Karlo Verbošta mrtvega. Ugotovilo se ie, da ga je roparski morilec najprej zadavil, nato pa izropal. Tedaj so zaprli nekega njegovega soseda, ki pa še do danes taji in je zelo verjetno da je po nedolžnem zaprt Pred nedavnim je bil izvršen umor v bližini Sv. Barbare. Posestnico Otilijo Kocbek, ki je stanovala v samotni hišici, ie neki neznanec zadavil in oropal. Tudi tu niso našli nikakc sledi za zločincem, pač pa so ugotovili samo to, da sta se tedaj potikala tam okrog dva sumljiva neznanca. Ugotovili so, da je v noči, ko je bit Verboši umorjen, prenočeval v bližini pri sosedu nek brezposelni, čigar opis se popolnoma strinja s Sternom, ki je umoril Strajnšeka v Mejni ul. v Mariboru. Isiotako so videli ljudje dan pred umorom Otilije Kocbekove v bližini dva popotnika, ki sta po opisu zelo podobna Sternu in Kolarju. Kolar se je večkrat mudil v bližini Sv. Barbare in Št. Lenarta, ker ima tam sorodnike. Prav verjetno je, da sta oba morilca, kii sta izvr&ila umor Strajn-šek-a, tudi krivca umorov v Slovenskih goricah, ki so ostati dosedaj še nepojasnjeni. julija 1936. Usodna Ljubljana, 25. julija. Neki osebni luksuzni avto se'je okoli polnoči ustavil pred Leoniščem in zaprosil, da sprejmejo hudo poškodovanega dijaka VII. razreda I. realne gimnazije v Ljubljani, 17 letnega Borisa Tomažiča, sina Antona Tomažiča, solastnika vcletvrd-ke »Oleum« na Gosposvetski cesti. Poškodovanca so takoj prenesli v operacijsko sobo, kjer so mu nudili zdravniško pomoč in izvršili potrebno operacijo. Poškodovani Boris ni kazal hujših zunanjih poškodb, pač pa je imel hude notranje Davii okoli 6.30 je Boris podlegel poškodbam. Umrl je zaradi notranje krvavitve. Dijak Boris je bil raz- borit, krepak in podjeten dijak. Zanimal se je zelo za šport. Kako je Boris ponesrečil, sprva še ni bilo mogoče točno ugotoviti. Doznavamo, da je včeraj iz očetove garaže vzel limuzino iin se odpeljan na izlet na Gorenjsko z večjo družbo. Po neki verziji je vozil do Kranja, od tam pa jc krenil mimo Vodic dalje v smeri proti Kamniku, od tu pa pozno že skozi Mengeš proti Ljubljani. Pri Trzinu je prišlo do avtomobilske nesreče, ki še ni pojasnjena. Orožniška postaja je uvedla poizvedbe. Obvestila pa je o nesreči tudi okrajno sodišče v Kamniku, da odpošlje sodno komisijo na lipe mesta. Razgovor z Jarošenkom na predvečer nesreče Ljubljana, 34. julija. Avijonska nesreča, ki je zahtevala sedem človeških žrtev, je še vedno predmet živahnih razgovorov in vsestranskih komentarjev. V našem uredništvu se je zglasil nek gospod, ki je bil dober znanec pokojnega pilota Jarošenka ter eo je z njim mnogokrat razgovarjal. Navadno sta sedela v kavarni Metropol ter se menila o letalih in o naši civilni avijaciji. ' Ta soh pori je govoril z Jarošenkom tudi na predvečer nesreče, iri sicer v vestibulu hotela Miklič. Nekoč ga je naš informator tudi vprašal, zakaj je po mnenju .Jarošenka »trmoglavijo letalo z Nikitinom. Jarošenko je odgovoril: »O tem je bolje, da ne govorimo.« »Imel sem vtis — je dejal naš informator — da je imel pokojni Jarošenko popolnoma določno mnenje o Nikitinovi nesreči.« Na predvečer nesreče pa sta ee naš informator in Jarošenko pogovarjala po pripovedovanju našega informatorja nekako takole: Amavtovič - 15 let robije Belgrad, 25. julija, m. Za obsodbo proti Damjanu Arnautoviču in tovarišem je vladalo ne samo v Belgradu, ampak tudi vsepovsod v državi veliko zanimanje. Že okoli petih popoldne se je nabralo pred sodiščem ogromno ljudstva, ki je vse hotelo prisostvovati razglasitvi sodbe. Vstopnice so bile že dopoldne vse razprodane. Mala dvorana sodišča za zaščito države je bila že tričetrt na šest napolnjena do zadnjega kotička. Poleg domačih in inozemskih časnikarjev je bilo riavzočil tudi precej senatorjev in poslancev. V dvorani je vladala tišina, ko je vstopil predsednik senata točno ob napovedani uri in začel Citati sodbo. Ohsojeni so: Damjan Arnautovič na 15 let robijo in trajno izgubo častnih pravic, Dragiša Stojadinovič na 5 let robije in izgubo častnih pravic za dobo 5 let, Vasilije Trbie na 4 leta robijo in na 4 leta izgube čnsinih pravic, Dragomir Milovanovič na 1 leto in pol robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. V kazen robije se vračuna vsem obsojencem preiskovalni zapor od 6. marca naprej. Vsi ostali obtoženci so bili oprošfeni. Obsodbo so sprejeli obsojenci pojiolnoma mirno, sorodniki obsojencev pa so bili zelo razočarani, ker so jih prej »Kakšne stroje imate sedaj?« Jarošenko: »No, ne haš najboljše.« »Toda imeli ste nekaj novega, kajne da?« Jarošenko: »Da, toda čim sem ga preizkusil, to ga poslali doli na drugo progo.« »Kakšno mašino pa imate sedaj na naši progi?« Jarošenko: »Imamo nekvu staru, — . »Zakaj, ali morate leteti, če mislite, Jarošenko: »Ni ravno treba, toda vi vefte, kaj Je tujina« ... Kakor se iz tega razgovora vidi, je tudi Jarošenko sam potrdil, da je bil stroj, s katerim je letal na progi Ljubljana - Sušak - Belgrad, star. Celo tak, da je Jarošenko predvideval kako nesrečo. Naš informator je tudi z vso sigurnostjo ovrgel trditve, da bi bil Jarošenko tisti večer v Nebotičniku, o čemer smo se itak tudi že sami prepričali ter demantirali vse nasprotne vesti. branilci na vse načine prepričevali, da bodo razen Arnautoviča vsi oproščeni ali pa vsaj milo kaznovani. Dva mlada cerkvena vlomilca Maribor, 24. julija. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je bil izvršen vlom v župno cerkev. Tatovi so odnesli puščico pri stranskem oltarju, v katero so verniki vedno dajali največ milodarov. Puščica je bila pritrjena na steni, pa so odvili vijake ter izginili z njo. Nihče ni tni-silil, da sta izvršila drzno in grdo tatvino dva dečka v starosti 14 in 15 let. Ko pa so te dni orožniki v bližini Sv. Duha na Ostrem vrhu aretirali 15-letnega Ervina Šumerja iz Sv. Lovrenca, je dečko friznal, da je on v družbi svojega 14-letnega brata mila izvršil vlom v cerkev. Puščico sta zunaj na skrivnem kraju izpraznila ter jo vrgla v ribnik pod cerkvijo. Denar — bilo je vsega skupaj 120 Din — sta si po bratovsko razdelila ter ga zapravila za raznovrsten drobiž. Naročajte „Slov. dom"! Štev. 168. žrtev avtomobilske nesreče L'ub3fana danes SCoj ccfar Kobdar. Danes, sobota, 25. julija: Jakob. — Nedelja, 'it>. julija. Ana * Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in ir.r. Bchinec ded., Rimska ce^ta 31. Av*oizlc!!: 3.—7. avg. na Dunaj, 3.—lt. avrf. v Ssrliii) 7.-9. avg. na Grossglockner. 22.-26. c,v/us'a na vsa jezera Satzkammerguia. Prijave: IslclnižV.a pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. Bol p iška blagajna ljubljanskih mestnih usluž- br.ccv sklicuje za torek 4. avgusta t; 1. ob 18 v dvorano mestnega poglavarstva izredni občni zboi, na katerem se bo razpravl jalo in sklepalo o uravnovešen ju blagajniških financ. Na pošti Ljubljana 1 (glavn? Pos^a) poslujeta sedaj ob delavnikih popoldne oddelka za pakete in denar s strankami med 10 in '<). Odslej dalje (od 27 t m ) se bo po odredbi ministrstva vršila ta sluiba v času od 15-18. Zaključek blagajne seveda ob 17.'M). _ . . Promenadni koncert. T uj:ko-prometni svet za I jubljano priredi v soboto 25. julija t. 1. ob 20 na predvečer šentjakobskega žegnanja promenadni kcncert na Sv. Jakoba trgu. Koncert izvaja moški /bor šentjakobskega ijevskega društva pod vodstvom zborovodje g. Danila Cerarja in godba Nar. žel. društva Slcga pod vodstvom kapelnika g. He-ribsrta Svetla. Sporedi bodo na razpolago. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske: Jutri v nedeljo 20. t. m. zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 6. uri zjutraj. Odhod v Borovnico z nedeljskimi vozovnicami. Otvoritev telefona Bohinjska Bela. Dne 11. julija 193<> je bila pri pošti in telegrafu Bohinjska li»'la otvorjena telefonska centrala. — Stev. ti; (57 7/1 lla-36. — Direkcija pošte, telegrafa in te- Prodajalec »Slovenskega doma« pri s »- , j »Domoljubom« in drugim« našimi listi. Kupunc pri njem. Danes pogreb obeh planinskih žrtev iladio Programi Radio Ljubljana o ,u*tn 91 iutiia: 12.00 PtoS«« /.a i>ložčo — pisana i ii v««h a pxlte za Ples 12.45 Poročila, vreme'KCM?«iorod. obvestita IH,15 PloU. z« l>lo-5'n uksana /.mes pesmic veselih in godbe 7,n ples is mi Koncert Akademskega pevskega kvinteta 18.40 Pogovori S poslušalci 19.00 Ca«, vreme, poročila, sipored ni.vniitila lfl..t0 N'ue. ura: Tuji pisatelji o leiKitah Jti-uosilavije 19.00 Venčki šta«erjeiv (plo&fie) 20.10 Zunanji politi&ni pregled (g. urednik dr. Al. Kuhar) 20.30 Dobra voki« je najbolja. !>0 minut zabave: godba, posuli, Saje prave. Samo enkratno gostovanje znanih inozemskih umetuiikov in skupin «Jojequc in Jejeque« «Thc Stritar Si.tters', orkester Orek, povratek v Maribor pa i«te-gu dno okoli 23 ure. — V torek in sredo, t. j. 4. in 5. avgusta nas pelje Putnikov avtokar v Maria Zeli. Odhod bo 4. avgusta ob 5 uri zjutraj izpred hotela >OreU, povratek pa 5. avgusta okoli .6 ure. Za ta izlet velja vozna cena 200 Din za osebo, izletniki potujejo s kolektivnim potnim listom. Vse nadaljnje informacije pri »Putnjku*, Maribor, Aie-ksandrova cesta 35, telefon 21-22. Problem proiipSSnsSie obrambe K razstavi proteinske obrambe na »V. mariborskem tednu« Maribor, 24. julija. Kakor smo že poročali, bo v času letošnjega jubilejnega V. mariborskega tedna, t. j. od 1. do A avgusta, zanimiva in zelo vaina razstava Pro-1' plinske obrambe. Zato ni odveč, da o tem aktualnem vprašanju razmotrivamo tudi na tem mestu. Če pogledamo okoli sebe, vidimo mrzlično pripravljanje in utrjevanje. Vse države posvečajo [io-sebno pažnjo na organizacijo protiplmske obrambe. Kaj je to protiplinska zaščita? Protiplinska zaščita je zaščita civilnega prebivalstva. V slučaju konflikta se bo lel naroda boril v strelskih jarkih, zaledje pa bo prepuščeno civilnim oblastem, da ga zavarujejo. V primeru vojne ne bo vodila borbo država proti iržavi, marveč se bo boril narod proti narodu, in te borbe se bodo vršile po vsem teritoriju ter ne samo v prvih vrstah. Da pa ozadje ne &o ostalo nezavarovano, se podvzemajo mere za ohranitev in zaščito življenja in zdravja ter nemotenega in normalnega pravnega življenja, delovanja v obratu železnic, pošte in industrije. Pred zračnimi napadi bodo v prvi vrsti trpela mesta. To pa pomeni prav toliko kot naravna katastrofa na pr. poplave, potresi, veliki požari itd. Prav tako kot podvzemajo prizadeti činitelji korake proti naravnim katastrofam, prav tako^ morajo isti polvzeti potrebne ukrepe tudi proti napadom iz zraka. Treba je kolikor mogoče zmanjšati nevarnost in zaščititi življenje posameznika in celote ter motnje čim prej popraviti in vzdržati red in mir. Čim bolj je država gosto naseljenja in industri-jalizirana, tem bolj je občutljiva nevarnost v pogledu zračnih napadov. Zato imajo nekatere države, med njimi zlasti Nemčija, v programu predvsem naslednjo točko: industrija ven iz mesta! Ta program se tudi izvaja. Omeniti je tudi treba, da vse velike in tudi male evropske države posvečajo največjo pozornost zaščiti pred zračnimi napadi. Znano je, da je razen v zapadno-evropskih držav najbolj razvita organizacija protiplinske obrambe v Nemčiji, kjer je ta organizacija v privatnih rokah, v tako zvanem Luftschutzu, ki pa je materijelno in moralno podpiran s strani države. Doslej najboljše organizirana država v tem pogledu pa je daljnja Japonska. Navedena razmišljanja so le drobec vsega tega, kar bodo obiskovalci »V. mariborskega teina« in razstave protiplinske obrambe videli in slišali. Za to bo poskrbel zanimiv film Higijcnskega zavoda v Zagrebu, ki ga bodo tolmačili odlični strokovni predavatelji. Obiskovalci jubilejnega »V. mariborskega tedna« in razstave protiplinske obrambe U?i-vajo 50% popust na niših železnicah, in sicer v času od 30. julija do 11. avgusta. Ljudje prosijo za vagone Maribor, 24. julija. Nekaj za sedanjo dobo značilnih prošenj so dobila Mestna podjetja. Pod njihovo kompetenco spada znana žalostna kolonija vagonarjev, o kateri si na občini belijo glavo, kako bi jih spravili v dostojnejša stanovanja. Potrebna bi bila za to znatna sredstva, ki jih bo tereba na vsak način dobiti. Meltem pa, ko bi občina vagonarsko kolonijo, rajši danes ko jutri, za vedno odstranila, prihajajo prošnje mariborskih meščanov, ki prosijo, naj bi jim občina dovolila postavitev takeg vagona v koloniji. Pripravljeni so povrniti občin vse stroške, k bi bili zvezani z nabavo stanovanjskega vagona. Eden od teh prošnjikov takole utemeljuje svojo prošnjo: »Izredno težko mi je proiiti za to, pa primoran sem, ker premalo zaslužim, da bi mogel plačevati visoko najemnino za stanovanje. Živeti moram, če pa dam denar za stanovanje, nimam ničesar za živež. Preostane mi kot edini izhod še vagon, za katerega vam povrnem vse stroške, samo če mi dovolite, da si postavim.« — Žalosten znak današnjega časa, la morajo celo ljudje, ki imajo zaslužek, iz stanovanj v vagone. Pri mezdah, ki jih plačujejo danes nekatere industrije v Mariboru, pa je to. čisto razumljivo. Dokler zasluži družinski oče 300—400 Din na mesec za sebe in svojo družino, mu ne preostane ničesar drugega, kot da si išče izhoda iz silne revščine na ta obupen način. tttf.U ■ 10 Zeleni pekel Po dobrih desetih minutah vožnje so s po-zorišča izginili vsi sledovi o ljudeh. Veliki splavi plavja so se podili po reki navzdol. Kadar smo se jim približali, se je z njih vrešče dvignila silovita množina pisane in blesteče se vodne perutnine. Videli smo majhne rdeče in rumene ptiče, ki so vlekli noge za sabo, poleg njih pa verigo kljunačem podobnih ptic, ki so se kriče zavihtele v zrak in se polem spet pogreznile v bičevje. Na peščeni sipini so se ponosno postavljali rumenooki caranehi z lepimi vitkimi orlovskimi glavami in s temno nakodranim perjem. Visoko na nebu pa je risal urubu svoje vijuge in oprezoval za plenom. Polagoma smo zapustili glavno strugo in prodirali v zaliv, kjer se je rinilo vedno zeleno grmičevje do vode. V oddaljenem toku je peščena sipina dvigala svoj plitvi hrbet nad površino vode. Tam je spalo na soncu osem mogočnih aligatorjev. Težka omotičnost tropskega opoldneva je brez diha visela v drhtečem zraku. Ko je Urrio odklopil motor, je vladala smrtna tišina. V napeti boleči neslišnosti je drsel čoln čez plitvino. Nenadno se je pilotov svak nagnil daleč nad krmilo in nekaj zakričal. »Pst,« je zašepetal Bee-Mason in vrtil ročico svojega aparata. Vr, vr, vr, je brnel aparat. Mehanik je uboglivo potegnil svojo glavo nazaj, toda pri tem je prevrnil prazno posodo za bencin. Ropot je bil neverjeten. Zdelo se nam je, kakor da nam je lik pred ušesi zahrumela sovražnikova vojna trobenta. Aligatorji so se takoj prebudili in vseh ! sedem je iztegnilo svoje glave v zrak, osmi pa , je z izrazom starega izkušenega vojščaka j zdrsnil v vodo. »Oh!« zategnjeni žalostni vzklik je pre-; plašil še pet nadaljnjih plazilcev, ki so tudi | pobegnili s sipine. »Drži gobec, ti črni satan!« je zakričal ■ Bee-Mason in se zibal v čolnu. ! Spet smo naravnali čoln v pravo smer, spet je grmel čez površje vode hrušč prazne pločevinaste posode. Z izrazom skrajnega nezadovoljstva sta zadnja dva repa izginila v globino. Bee-Mason se je razjarjen obrnil k Urriu. »Ali ga ne moreš držati na uzdi?« Ta človek mi je pokvaril krasne slike.« Diplomat Urrio je vrgel spokornemu grešniku pomarančo in mu napovedal, da ga bodo na mestu križali, samo če migne z I enim samim prstom na nogi. I Potem smo hitro posedli po čolnu in čakali. Preteklo je pol ure, preden je prvi aligator pomolil nos iz vode, ko je prišel do spoznanja, da je zelena globina prav za prav nepripravno bivališče, da bi človek tam prebil kako žarno popoldne. Zato je počasi zle- zel spet na površje. Kmalu jih je vseh osem leno plavalo po vodi v velikih krogih in tako počasi, da so komaj malo kodrali stekleno površje plitvine. Videti je bilo od njih samo nabrekle očnice, izmed katerih so nas zasledovali zlobni pogledi. Bee-Mason je nekaj časa čepel pri svojem aparatu, nazadnje se je pa jezen usedel. »Saj ne bodo več splavali na sipino,« je mrmral. »Zapodi kroglo za njimi.« Urrio je oprl puško na steno čolna in sprožil. Petdeset metrov daleč od nas se je zaprlo zlobno oko, dolg gobec se je potapljal in se spet dvigal iz vode. Sivozeleno truplo je plavalo po površju zaliva. Vse druge oči so bile izginile. Nenadno se je Urrio nečesa domislil. »Poskusimo če tista zgodba o piranhah drži, je predlagal. »Kaj se misliš kopati,« sem vprašal jaz. Bee-Mason se je igral s svojim preljubim aparatom. »To bi bila čisto posebne vrste slika, je menil. Toda Urrijev domislek je bil vendar bolj izviren. »Odrezali bodo aligatorju rep in pogledali, koliko časa potrebujejo piranhe, da ga očistijo vsega mesa. To je bila genijalna misel. Ovili smo zverini vrv okoli vseh štirih tac in jo vlekli za sabo, ko smo pjuli s čolnom nazaj v reko. V naši zbirki orožja, ki je carinike v Buenos Airesu prepričalo, da smo prevrat- ’ niki in revolucionarji, je bil tudi težak, zakrivljen, meču podoben nož, ki je predstavljal nekako srednjo južno amerikansko reši-; tev med kuhinjskim sekalom in med turško sabljo. S tem smo krepko mahnili po aligatorjevem repu, katerega smo potegnili na krov čolna. Potem pa smo truplo z dolgo vrvjo i spustili spet v vodo. S Skoraj takoj nato se je pričel silovit boj. j Temna voda je vzvalovala, divji oblak rib je vzrasel v silovite množine, pod površjem vode se je bliskala in iskrila srebrna strahota. Zdaj pa zdaj, kadar je naskok njegovih tovarišic iztisnil kako ribo na površje in na dan, so se v sončnem soju zasvetile luske in plavuti. Ta strašni, brezobzirni, nemi .boj v temi, je neodoljivo vezal naše poglede. V glavo mi je šinila misel: če človek sme kdaj govoriti o vreli vodi, potem bi ta beseda bila na mestu tisto popoldne na reki Paragvaju. Medtem, ko smo kakor začarani strmeli v globino, je grbasti hrbet polagoma utonil, tako da je aligator visel navpično pod čolnom. Nazadnje nismo mogli tega mesarskega pogleda več prenašati. Z vso silo, smo potegnili vrv. Ko je truplo zdrsnilo čez stranico ; čolna, se je prostor za strojem napolnil s po-j plavo vode. Iz notranjosti so prihajali do nas j čudni plesketajoči glasovi. Po tleh je švigala ' sem in tja trebušnata riba. Ob svitu V nedeljo so v Grčiji na Olimpiji prižgali plamenico, katero neso tekači preko Grčije, Bolgarije, Jugoslavije, Madjarske, Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije v Berlin. S to plamenico bodo potem prižgali olimpijski ogenj na vrhu olimpijskega stebra, ki bo gorel ves čas olimpijskih iger. Ves ta tek, prav za prav prenos olimpijske plamenice, posnemajo na film. Poročevalec lista »Volkischer Beobachter« popisuje dogodke ob prižiganju te plamenice na Olimpiji, tam, kjer so se vršile stare grške olimpijske igre, takole: Vrvenje v Atenah Prometni policaj, ki v vročem soncu uravnava cestni promet in dela prosto pot naši avtomobilski karavani, odgovarja na naše vprašanje, kaj pomenijo neštevilne pušice vse na okoli v Atenah, le z eno besedo: Olimpija. Nekaj ur pozneje pa smo gledali skozi okno našega hotela belomodre grške zastave, ki so se vile na svetilnikih in prekrivale grb kralja Jurija II. Pogreb pred kratkim ponesrečenega poljskeg a letalca generala Orlicz-Dreszerja v Oxhoftu. Grčija je doslej na olimpijskih tekmah odnesla šestnajst zlatih kolajn. Brez dvoma moramo za glavni in največji uspeh označiti med njimi zlato kolajno, ki si jo je priboril leta 1896 pri prvih olimpijskih igrah pastir Louis s vojo zmago v maratonskem teku. Nemci so tega pastirja povabili na letošnje olimpijske igre, da bo kot Grk in prvi zmagovalec na res klasični progi prižgal ogenj na olimpijskem oltarju. Predvsem na obeh olimpijadah v Atenah leta 1896 in 1906 ter leta 1904 v St. Louisu ter leta 1912 v Stockholmu se je več Grkom posrečilo v raznih panogah doseči zlate kolajne. Posebno v metu kamna, dviganju uteži, olimpijske plamenice rokoborbi, kolesarstvu in telovadbi. Kar pet kolajn pa so si priborili v streljanju. Gostje iz severa, ki jih železnica odklada v Atenah, veliki avijoni nemške »Lufthanse«, vsi imajo isti cilj: majhno vasico na polotoku Peloponezu, v sveti gaj, kjer grška mladina v imenu mladine vsega sveta prisega, da se bo držala športne olimpijske prisege. Hoteli v Atenah so prenapoljnjeni. Šoferji, tolmači, potovalne pisarne, paroplovna zastopstva, zastopniki raznih evrojjskih zračnih zvez, imajo dneve velikega dela in zaslužka. S hriba nas pozdravlja v temnomodrem grškem nebu Akropola, središče grške prestolice. Vsi pa, ki so prišli iz tujine v Grčijo, so prišli semkaj ne samo po doživetja, temveč tudi za to, da ta doživetja posredujejo in da svetu popišejo in v slikah ponazorijo svečanosti, ki se odigravajo v Olimpiji, v Atenah in Delfih ob posvetitvi olimpijske plamenice. Za tako podjetje je treba velikih tehničnih priprav Telefoni brne, telegrafi ropočejo, kurirji tekajo, letala švigajo po zraku. Vse je namreč le stvar nekaj ur. posel za ljudi, ki so izvežbani v poročanju, kar ie danes v Evropi že nekak poklic za sebe. Dogodki teh dr; v Grčiji so senzacija. Naporne poti Tekači morajo premagovati izredno težavno pot. Od Olimpije pa do Korintskega zaliva, nekako sto kilometrov, ni videti drugega, kakor rdečkasto-sivo kamenje, izžgano zemljo in osušene struge rek. Tod vodi podolgem pot od Larisse do Soluna, skozi svete kraje stare Grčije. Grška armada je na vsej poti jjomagala organizaciji teka s tem, da je sodelovala s svojimi motornimi oddelki. Oni prevažajo po končanem teku tekače vsakega na svoj dom. telesu najbolj odgovarjal podobi starega grškega atleta. Ta je bil prvi, ki je plamenico ponesel proti Berlinu. Pogled 2600 let nazaj Ob prihodu olimpijske plamenice v Atene sta bili prirejeni dve vrsti svečanosti. Prve so se odigrale na velikem starodavnem stadionu, druge jja v vsej tihoti med stebri stare Akropole. Tekač s plamenico je pritekel pred vhod v Parthenon, pred katerim so stali vojaki v klasičnih grških bojnih opremah. Tekač je moral prositi za vstop. »Kdo si?« »Prinašam plamenico z ognjem iz svetega kraja Olimpije!« Tekač je tekel nato dalje proti templju boginje Palade Atene, kjer so štiri svečenice s pla- V Delfih Poročevalci iz vsega sveta Pošta mora hitreje delati, v hotelskih telefonskih centralah je treba telefonistk, ki obvladujejo več jezikov. Toda boj proti izžemalcem in izrab-ljalcem prilike je na Balkanu boj proti sapi. V Atenah so tri ali štiri mesta, na katerih najde reporter potrebno pomoč: olimpijski komite, ki dela noč in dan in dreza po ministrstvih in priganja, nemški prometni biro, pisarna nemške »Lufthanse« in nekaj vratarjev velikih atenskih hotelov, ki se kar trudijo s tem, da bi pokazali tujcem, da obvladajo skoro vse evropske jezike. V tem mestu se snidejo stotine inozemskih časnikarjev, ljudje, ki se znajdejo in spoznajo vedno tam, kjer se karkoli zgodi. Zanje so atenske slovesnosti znanja in dela. Le v enem so se prepirali vse dni, odkar je prvi grški tekač odnesel plamenico, borba za edini telefon, ki ga premore Olimpija. laponske olimpijske plavalke v berlinu, kadar imajo odmor. Olimpijsko plamenico nosijo tekači po iej-le poti v Berlin. Neznanec nosi kot prvi plamenico Dolgo so se Grki prepirali, kdo bo prvi vzel plamenico i» z njo odtekel na (Dot. Dolgo so iskali kakega vidnega veljaka, ki bi bil najbolj vreden take časti. Toda teh je .bilo preveč in so zato prišli do posebne odločitve: poiskali so nekega doslej neznanega Grka, mladeniča, ki je po svojem menico prižgale leščerbe. Ko se je tekač obrnil proti izhodu, je dejal vam navzočim: »Povejte človeštvu, da olimpijski duh še ni umrl, plamen, ki še ni ugasnil, ožarja narode, ki se zgrinjajo k miroljubnim in plemenitim tekmam.« Odlična oregarJzacija Nobena država se v organizaciji prenosa olimpijske plamenice ni tako potrudila, kakor Grčija. Skozi to deželo teče velik del proge, po kateri plava olimpijska plamenica v Berlin, da bodo z njo prižgali ogenj na olimpijskem stolpu. Prav Grčija je rojstna dežela olimpijskih iger. Pred 3000 leti so jih uvedli. Pet dni podnevi in ponoči so grški vojaki in lahkoatleti nosili to plamenico do bolgarske meje, kjer so jo izročili v roke bolgarskim atletom. Prav vsi, od navadnega vojaka in kmečkega sina, pa do prestolonaslednika, ki je prevzel pokroviteljstvo nad temi svečanostmi, so zaživeli v svoji bogati zgodovini in se vdajali tradiciji, ki jo danes nadaljujejo olimpijske igre. Proga, po kateri so tekli grški tekači, je od vseh, kar jih je še do Berlina, najtežavnejša. Morali so premagati velike naporfe. Organizacija je bila sijajna. Na 100 km dolgi progi so stali pripravljeni atleti, ki so se pripeljali na neobljudene kraje z vozovi in avtomobili. Marsikateri pa je moral po več ur daleč, da se je postavil na svoje določeno mesto. Pomisliti moramo, da so tekači tekli v strašni vročini, kjer ni nobene sence, pač pa samo skalovje. Tudi na višinah, včasih preko 1000 m, so ob poti stale velike množice gledalcev in vzpodbujale tekače, ki so morali zmagovati ne samo vročino, temveč tudi strme poti, katere imajo v nekaterih delih tudi do 20 odstotkov nagiba. V petih minutah je moral tekač preteči tako pot. Ponoči pa je moral ob svitu svoje plamenice paziti na vsak svoj korak. 16 zlatih kolajn Novo! Novo! F. M. Willam Pas Leben Marlas der Hutter lesu 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani Posebno mnogo je bilo ob cesti gledalcev iz malega mesteca ob Parnasu Arahove, ki so pričakovali prihoda olimpijske plamenice. Kmalu se je fiokazal v daljavi tekač v telovadnih hlačkah in predal svojo plamenico drugemu tekaču, ki je bil oblečen v grško narodno nošo Med Arahovo in Delfi so plamenico nosili tekači, ki so bili vsi oblečeni v narodne noše. Ko je prispel tekač pred vrata svetega mesta Delfi, se je obrnil proti Kastilskeniti studencu odtod na razvaline majhnega stadiona na majhni vzpetini. Tu je bil postavljen oltar, ki so na njem prižgali s plamenico olimpijski ogenj. V tem kraju so bili izvršeni obredi, ki so na vsakogar naredili globok vtis. Pri tem se je dogodilo nekaj posebnega. Grk, ki je prinesel plamenico do oltarja in z njo prižgal ogenj, je pozval Leni kiesen-stahl, voditeljico nemške ekspedicije, ki je posne- mala na film vse te slovesnosti, da z njim vred zapleše grški narodni ples. Seveda je morala Nemka v krog. Tako potuje olimpijska plamenica skozi Grčijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo do Berlina. Z njo bodo prižgali olimpijski ogenj v berlinskem Lustgartnu in na maratonskih vratih. Stisnjeni, tekoči plin, ki ga hranijo v jeklenih posodah, bo netil ta ogenj. Neki zdravnik je dami, ki mu ni hotela plačati umetnih zob, ki jih ji je bil napravil, napisal tole pismo: »Če ne boste takoj plačali zneska, katerega mi dolgujete, bom dal v časopisje objaviti tale oglas: Izvrstni umetni zobje na prodaj. Oglodati si jih lahko pri gospej Puferjevi, Dolga ulica, štev. 7.« Takoj drugi dan je zobozdravnik prejel 'ienar. * A: »Če se ne motim, si tvoja žema lase barva, ali ne?« B: »Kaj še, njeni lasje imajo stalno bar^o, ker je že iake kupila.« I »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.