Poltnl urod »021 Celovec — Verlagspoitaml »021 KlagentuM
lcha|a v Celovcu — Erschelnungsorl K log e nf url
Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina S Šilingov
P. b. b.
Letnik XXII.
Celovec, petek, 20. oktober 1967
Štev. 42 (1325)
Ob državnem prazniku
Četrtek prihodnjega tedna bo v naši državi praznik — avstrijski državni praznik, ki je bil dolgo časa osporavan, zdaj pa je končno uzakonjen in je samo želeti, da bi čim prej prejel tudi v zavest slehernega državljana nože domovine. S sklenitvijo tozadevnega zakona je bil namreč storjen le prvi korak; ustvarjena je bila samo posoda, ki jo je treba še napolniti, dati torej prazniku pomen in vsebino. Ravno od tega, če bo posoda pravilno napolnjena, pa je v prvi vrsti odvisno, v kolikšni meri in kakšni obliki bo 26. oktober v resnici postal državni praznik Avstrije in predvsem Avstrijcev.
Vsekakor bi bil državni praznik precej enostranski, če bi se njegov pomen omejeval samo na ta ali oni dogodek iz zgodovine naše države; bil pa bi predvsem zelo pomanjkljiv, če bi tega dne praznovali samo zaradi praznika in ne zaradi njegove vsebine. Ravno zaradi tega pa glede pomena in vsebine tega praznika ne more in ne sme biti nejasnosti in zlasti ne različnih interpretacij, kajti avstrijska državna zavest, katere utrjevanju in manifestiranju velja ta praznik, je samo ena. Ta zavest izhaja iz priznavanja k Avstriji,
•	ki je leta 1945 nastala iz ruševin druge svetovne vojne kot_ sad ogromnih žrtev, katere so avstrijski patrioti in vsi svobodoljubni narodi doprinesli v boju proti fašizmu;
•	ki je leta 1955 z državno pogodbo tako na zunaj kot na znotraj tudi formalnopravno zaživela kot svobodna, neodvisna in demokratična republika;
•	ki je leta 1955 prostovoljno proglasila svojo trajno nevtralnost in si 15 tem sama določila smernice, po katerih hoče v bodoče oblikovati svojo politiko.
K tej Avstriji se' zavestno in kot lojalni državljani priznavamo tudi koroški Slovenci in se v tem smislu čutimo povezane z vsemi prebivalci naše skupne domovine v praznovanju državnega praznika.
Že večkrat smo poudarili, da svojo lojalnost kot avstrijski državljani ne izpričujemo le v besedah, marveč jo demonstriramo predvsem v dejanjih. Nihče ne more osporavati deleža, ki smo ga s trpljenjem in bojem doprinesli za osvoboditev naše domovine. Ta doprinos je bil deležen tudi ustreznega mednarodnega priznanja, namreč v državni pogodbi, katere člen 7 nam jamči vsestransko enakopravnost. In če se danes prizadevamo za dosledno izvajanje določil člena 7, potem to ni samo koriščenje državljanske pravice, marveč hkrati tudi izpolnjevanje državljanske dolžnosti; državna pogodba je vendar sestavni del ustave, torej najvišjega zakona, katerega spoštovanje mora biti sveta dolžnost vsakega državljana. S tem pa hkrati prispevamo k pospeševanju demokratičnega razvoja in utrjevanju pravne ureditve v naši državi, skratka k uveljavljanju tistih dobrin, ki so osnovni pogoj za oblikovanje trdne državne zavesti.
Državni praznik bomo koroški Slovenci tudi letos obhajali skupaj z vsem avstrijskim ljudstvom, in sicer v duhu poziva, ki ga je lani ob tej priložnosti naslovil na vse Avstrijce zvezni prežident Jonas, ko je poudaril potrebo po odločni borbi za utrditev in ohranitev demokracije m pravičnosti.
JUTRI 21. OKTOBRA:	Q 0
mednarodne solidarnosti
z vietnamskim ljudstvom v njegovem boju za svobodo
Stalni odbor stockholmske konference o Vietnamu, na kateri so sodelovale mirovne organizacije iz 62 držav, je naslovil na narode vsega sveta poziv, naj jutri 21. oktobra priredijo dan manifestacij, sestankov, razgovorov in drugih protestnih akcij proti nenehni napadalni vojni v Vietnamu in hkrati podpro vietnamsko ljudstvo v njegovem boju za priznanje pravice, da si samo kroji svojo usodo. V tem pozivu, ki nosi naslov »Zaustavite vojno v Vietnamu!'’, je med drugim rečeno:
Nihče, ne mož ne žena, ki se zaveda svojih odgovornosti pred prihodnostjo in človeštvom, ne more še naprej ostati ravnodušen spričo te iztrebljevalne vojne, ki jo vojskujejo ameriška armada in njego-
OZN
o manjšinah
V Ženevi je prejšnji teden zaključil svoje dvanajsto zasedanje pododbor OZN za preprečevanje diskriminacij in za zaščito manjšin.
Na tem zasedanju so strokovnjaki iz številnih držav razpravljali o raznih problemih, kot so rasna diskriminacij::, suženjstvo, enakost pri izvajanju sodstva, genocid in zaščita manjšin. V zaključnih dokumentih tega zasedanja je govora predvsem o zatiranju človekovih pravic v Južni Afriki, Rodeziji in Grčiji. Pododbor je zahteval odločnejše akcije Združenih narodov za boj proti rasnim diskriminacijam ter se zavzel za odstranitev še obstoječih primerov suženjstva.
Bodoče delo pododbora bo veljalo v glavnem dvem problemom. Po eni strani bo obravnava! preprečevanje genocida (rodomora — op. ured.) in odkrivanje novih oblik množičnega pobijanja, po drugi strani pa bo razpravljal o zaščiti kulture, jezika in vere manjšin. V tej zvezi je pododbor tudi sklenil preučiti primeren način obravnave sporočil glede človekovih pravic, ki jih pošiljajo zasebniki ali združenja Iz raznih držav.
000000<x>000000000000<x>0000000000<XX><X>000000000<>00<
s	*
S Akademski pevski zbor „Tone Tomšič"
jr	■
ve zavezniške sile proti narodu, ki ždi samo mir in neodvisnost.
Ameriške mirovne sile, ki se pogumno borijo proti nečloveški politiki svoje vlade, organizirajo 21. oktobra množično manifestacijo proti vojni v Vietnamu, ki utegne doseči doslej nesluten obseg. Naša naloga je prispevati k temu, da bo postal ta datum kažipot na poti, ki pelje k pravičnemu miru v Vietnamu in neodvisnosti njegovega ljudstva v duhu ženevskih sporazumov iz leta 1954.
Zato stockholmska konferenca o Vietnamu iskreno poziva organizacije in posameznike, naj se 21. oktobra pridružijo skupni akciji in zahtevajo predvsem brezpogojno ustavitev bombardiranja v najbližji prihodnosti in vseh drugih sovražnosti nasproti DR Vietnamu kot prvi korak, ki bi utrl pot do pogajanj za prenehanje vojne. Sporazum bi bil po mnenju stockholmske konference možen na naslednjih temdjih:
1.	Dokončna in brezpogojna ustavitev bombardiranja in drugih sovražnih dejanj zoper DR Vietnam.
2.	Resnično in trajno rešitev v Južnem Vietnamu je mogoče doseči samo s prenehanjem agresije Amerike, trajnim, brezpogojnim in popolnim umikom ameriških sil in zaveznikov ter njihovih instalacij kakor tudi demontiranjem njihovih vojaških oporišč.
3.	Vietnamsko ljudstvo samo naj uredi svoje stvari na podlagi neodvisnosti, demokracije, miru in nevtralnosti, to je po načelih ženevskih sporazumov in programa FNO (južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte — op. ured.), ki izraža temeljne težnje ljudstva Južnega Vietnama.
21. oktober naj pokaže, da številni narodi sveta hočejo, da se zaustavi ta umazana in krivična vojna. Tako bo vzklik »Zaustavite to vojno!" postal stvarnost spričo skupne akcije vseh poštenih ljudi
bo na povabilo Slovenske prosvetne zveze priredil v nedeljo 22. oktobra ob 14.30 uri koncert v veliki dvorani celovškega Doma glasbe.
Vstopnice pri krajevnih prosvetnih društvih ter v knjigarni »Naša knjiga" in Mohorjevi knjigarni v Celovcu.
>0000000000000000000000000000000000000<xx>0'
tako na zahodu in vzhodu kakor tudi na severu in jugu, ne glede na raso in religijo, nacionalnost in po-
litično prepričanje, ker je to prvi pogoj za svetovni mir in blaginjo človeštva.
Socialistična internacionala
je zavzela stališče k aktualnim vprašanjem
iPod vodstvom predsednika dr. Pit-termanna je v Zurichu v Švici zasedal generalni svet socialistične internacionale, ki je ob sodelovanju 80 delegatov iz 26 držav članic zavzel stališče k raznim aktualnim vprašanjem današnjega sveta.
Glede Vietnama je internacionala izrazila mnenje, da je »nujno treba takoj in brez pogojev prekiniti bombardiranje«. Temu prvemu ukrepu pa mora slediti poziv obem stranem na pogajanja in za mirno rešitev spora, pri čemer naj sodelujejo vsi zainteresirani činitelji, torej tudi juž-novietnamska osvobodilna fronta. V tej zvezi se je internacionala sklicevala tudi na pobude glavnega tajnika OZN. Hkrati pa je socialistična internacionala pozvala tudi Severni Vietnam, naj izrazi svojo pripravljenost na pogajanja.
Medtem ko so skušali biti udeleženci zasedanja v vietnamskem vprašanju več ali manj nepristranski, pa so se glede Srednjega vzhoda postavili povsem na stran Izraela. Izrazili so namreč »popolno solidarnost z izraelskim ljudstvom, ki brani svoj obstoj in svojo svobodo« ter poudarili željo po pravični ureditvi vprašanj z neposrednimi pogajanji na osnovi priznanja neodvisnosti prizadetih držav in njihovih meja, ki jih je treba določiti sporazumno ob jamstvu varnosti in svobode tranzita. Hkrati pa so obsodili »vojaško propagando in oborožitev arabskih držav s sovjetskim orožjem«.
Tudi Anglija čaka pred vrati EGS
„Mi ne moremo osamljeni sedeti na teh majhnih otokih in pričakovati, da se bomo tako rešili vseh problemov." To je v bistvu ena glavnih misli, ki jih je na nedavni konferenci britanske laburistične stranke v Scarboroughu izrazil zunanji minister Georges Brown. Pri tem je mislil na enega najvažnejših britanskih problemov — namreč na odnose med Britanijo in ostalo 'Evropo, za katere je trenutno najbolj aktualna prošnja britanske vlade za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost.
Britanci upajo, da se bodo kmalu začeli uradni razgovori o njihovi prošnji. Prepričani so, da v Evropi — če izvzamemo Francijo in zlasti njenega predsednika de Gaulla — vedno bolj narašča razpoloženje za čim hitrejši sprejem Velike Britanije v EGS.
Za tem vedno bolj glasnim in odkritim razmišljanjem o neizbežnosti »povezave z Evropo" pa se nedvomno skriva tudi težnja sedanje laburistične vlade, da bi »poiskala mesto za dolgoročnejšo politično vlogo Britanije v svetu”. Prišli so namreč do spoznanja, da se ta vloga ne more več hraniti od
stare imperialistične slave, temveč more sloneti edino na gospodarski moči in industrijski vitalnosti dežele. Po mnenju predsednika vlade Wilsona bi povezava z EGS usmerila Britanijo na to pot.
Toda kakšni so ti »dolgoročni" načrti Britancev? Delen odgovor je dal zunanji minister Brown, ko je letno konferenco laburistov na nenavadno važno politično stran tega vprašanja opozoril z besedami: »Ne moremo verjeti v integracijo Evrope v celoti in privoliti hkrati v to, da bi ta mali del, ki se imenuje zahodna Evropa, ostal razdeljen." S tem je mislil na obstoj dveh gospodarskih skupin — EGS in EFTA, ki bi tesneje medsebojno povezani gotovo predstavljali močno in vplivno silo pri sodelovanju z drugimi deželami iz vzhodne Evrope.
Iz tega je sklepati, da zasleduje Britanija pri svojem prizadevanju za vključitev v EGS kar dva cilja: to je predvsem končna stabilizacija britanskega gospodarstva z intenzivnejšo gospodarsko rastjo v združeni zahodni Evropi, kar bi bil po londonski zamisli hkrati tudi prvi korak k širšemu združevanju Evrope.
Načrt .pogodbe o prepovedi širjenja atomksega orožja je socialistična internacionala ocenila kot »prvi korak na poti k razorožitvi« in izrazila željo, da bi se po sklenitvi te pogodbe začela pogajanja za prenehanje atomske oboroževalne tekme.
Posebne resolucije, ki jih je ob tej priložnosti sprejel generalni svet socialistične internacionale, se nanašajo na obrambo osebne svobode ter svobode mišljenja, govora in dejanj. V tej zvezi je internacionala ostro obsodila sedanji vojaški režim v Grčiji ter pozvala vse članice Atlantskega pakta, Evropskega sveta in Evropske gospodarske skupnosti, naj prenehajo z moralno in vojaško pomočjo sedanji grški vladi, ker pomeni ta podpora utrjevanje diktature. Končno je zavzela internacionala stališče ‘še glede vključitve Anglije v EGS ter pozvala vlade včlanjenih držav, naj podpro to pobudo.
Avstrija in Bolgarija
ŽELITA POGLOBITI ODNOSE
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je kancler dr. Klaus v spremstvu zunanjega ministra dr. Tončiča te dni na uradnem obisku v Bolgariji. Ker bo uradno sporočilo o tem obisku šele objavljeno, trenutno še niso znane podrobnosti o avstrijsko-bolgarskih razgovorih
Kljub temu pa je mogoče že zdaj ugotoviti, da bo sedanji obisk prispeval k nadaljnji poglobitvi odnosov med obema državama. Željo po taki poglobitvi sta kancler Klaus in predsednik bolgarske vlade Živkov poudarila namreč že v izjavah, ki sta jih pred obiskom podala za bolgarski oziroma avstrijski tisk. Iste želje pa so bile z obeh strani izražene tudi v pozdravnih govorih, ki so izzveneli prisrčno in iskreno, kakor je avstrijske goste prijateljsko sprejela tudi bolgarska javnost.
Z avstrijske strani je bila ob tej priložnosti poudarjena zlasti pripravljenost, da bi Avstrija sodelovala pri industrializaciji Bolgarije. Tukaj se vsekakor odpirajo nove možnosti gospodarske izmenjave, ki se je uspešno razvijala že v zadnjih letih. Perspektive pa se kažejo tudi na raznih drugih področjih, tako da je pričakovati še tesnejše stike med Sofijo in Dunajem.

20 let družbe
avstrijskega elektrogospodarstva
Minuli teden je osrednje podjetje podržavljenega elektrogospodarstva Avstrije praznovalo 20-letnico svojega obstoja. To podjetje se imenuje Družba avstrijskega elektrogospodarstva — Verbundgesellschaft. Kot tako združenje 9 družb nadregionalnih avstrijskih elektrarn, med njimi tudi družbe avstrijskih dravskih elektrarn.
Bogastvo s veta
naj bi služilo vsemu človeštvu
Znani ameriški znanstvenik prof. Linus Pauling, Nobelov nagrajenec za kemijo v letu 1954 in Nobelov nagrajenec za mir v letu 1963, je priredil v Montrealu tiskovno konferenco, na kateri je opozoril na Strašno nevarnost, ki jo za bodočnost človeškega rodu predstavlja sedanja oboroževalna tekma.
Ze zdaj — je med drugim ugotovil prof. Pauling — razpolagajo vse vojske sveta z orožjem, ki ima tolikšno rušilno moč, da je 150-krat večja od tiste, ki bi bila dovolj za uničenje vsakršnega življenja na našem planetu. Samo v minulih štirih letih se je oborožitev Amerike povečala za 50 odstotkov; v enaki meri pa se je povečala tudi količina orožja, s katerim razpolaga Sovjetska zveza.
Posebno resno je prof. Pauling svaril pred nevarnostjo, ki jo pomeni kopičenje jedrskega orožja. Trenutno imajo tiste države, ki razpolagajo tudi z jedrskim orožjem, v svojih skladiščih že toliko atomskih bomb, da znaša njihova skupna rušilna sila 500.000 megaton; od tega odpade na Ameriko 320.000 in na Sovjetsko zvezo 120.000 megaton.
Med svojim izvajanjem je prof. Pauling dejal, da pride — upoštevajoč vse vrste oborožitve — na posameznega prebivalca Zemlje že 150 ton razpoložljivega klasičnega razstreliva. »Ne morem verjeti — je poudaril — da so vlada Amerike ter vlade drugih držav tako malo razsodne, da bi se vpletle v dejanja, ki bi mogla privesti do jedrske vojne. Na vsak način pa bi se mogla vietnamska vojna sprevreči v jedrsko vojno, ki bi potem lahko privedla do uničenja vsega človeštva.«
Spričo te nevarnosti, ki stalno visi kot Damoklejev meč nad današnjim človeštvom, je Nobelov nagrajenec za mir prof. Pauling izrazil željo, naj bi se znanstvena odkritja, ki so »spremenila svet«, uporabila tudi za rešitev praktičnih problemov. V tej zvezi je ob koncu svojih izvajanj dejal: »Za države vsega sveta je prišel čas sodelovanja. Nacionalizem bi bilo treba zamenjati z lojalnostjo do vsega, do celotnega človeštva. Prišel je čas, da se vojna kot sredstvo za uveljavitev nekakšnih svetovnih pravic povvsem opusti. Prišel je čas, da se bogastva sveta in človeška proizvodnja uporabi v prid vsemu človeštvu.«
„Avstrijski teden'‘
Zadnji teden v oktobru je postal tradicionalni »Avstrijski teden", v katerem po najnovejšem obhajamo tudi avstrijski državni praznik. Sicer pa je »Avstrijski teden" več ali manj namenjen manifestaciji avstrijskega gospodarstva oziroma njegovih produktov.
Po vsej državi se v tem tradicionalnem »tednu" odvijajo različne gospodarske prireditve, s katerimi naj bi se prebivalstvo seznanilo s kvalitetami avstrijskega blaga. Najrazličnejši izdelki z oznako »Made in Austria" so znani in priznani širom po svetu, včasih celo bolj kot doma v Avstriji. Zato naj bi »Avstrijski teden" predvsem doma — seveda pa tudi v tujini — opozarjal na avstrijsko blago in tako prispeval k propagiranju izdelkov domačega avstrijskega gospodarstva.
Družba je nastala jeseni leta 1947 na podlagi zveznega zakona o podržavljenju elektrogospodarstva v Avstriji. S tem zakonom je prevzeta nalogo, da izravnava proizvodnjo električne energije z njeno potrošnjo ter da pripravlja in uresničuje medregio-nalne načrte avstrijskega elektrogospodarstva. Poleg družb, ki jih združuje, obstojajo namreč v naši državi še deželne družbe za elektrifikacijo, kakor je to na Koroškem
Občni zbor Zveze sejmov na Dunaju
Od torka do četrtka prihodnjega tedna bo na Dunaju imela Mednarodna zveza sejmov (UFI) svoj letošnji občni zbor. Z ozirom na to, da zveza združuje in zastopa 81 sejmov, pričakujejo udeležbo 200 delegatov.
Osnovni namen občnega zbora je časovna koordinacija sejmov, da se prepreči istočasna prireditev dveh podobnih sejmov na istem gospodarskem prostoru. Na zasedanju bodo razpravljali tudi o definicijah, kateri sejem sodi v skupino vzorčnih sejmov, kateri pa v skupino strokovnih razstav. Poleg tega bodo razpravljali o carinskih in drugih formalnostih, ki težijo prireditelje sejmov in njihove razstavljalce.
Kdor vozi proti Ljubljani skozi Kranj, si ne predstavlja, da je tovarna čez Savo na levi strani ceste, ki nosi napis ISKRA, matični obrat največjega jugoslovanskega podjetja na področju elektromehanike, telekomunikacij, elektronike, avtomatike in proizvodnje elementov. Iz skromnega industrijskega podjetja »Iskra Kranj«, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, se je v dvajsetih letih razvilo v velepodjetje, ki se je že uvrstilo med podobna podjetja elektrotehnike in elektronike po drugih državah Evrope. Z vrsto teh podjetij sodeluje in se z njimi v proizvodnji dopolnjuje.
Sedaj je ISKRA velepodjetje, ki združuje 14 samostojnih tovarn s 24 obrati, v katerih je zaposlenih skupno 13.000 ljudi. Vrednost njegove brutoproizvodnje bo letos narasla na 78 milijard dinarjev. Podjetje že od vsega začetka sodeluje na mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« v Ljubljani. Na letošnji razstavi v minulem tednu se je predstavilo s 113 eksponati svojih najnovejših izdelkov.
Proizvodnja ISKRE obsega izdelke In aparate kinoakustike, stikalne, signalne in merilne tehnike, avtoelektrike in radiotehnike, poleg tega pa aparate za telefonijo in brezžične zveze ter avtomatizacijo. Med njene najmovejše izdelke sodijo stereofonski transistorski ojačevalniki, stereofonski UKV radiosprejemniki, elektronske naprave za testiranje vžigalnega sistema avtomobilskih motorjev in elektronski mikroskopi jugoslovanskega izumitelja prof. dr. ing. Aleša Strojnika, ki jih izvaža zlasti v Anglijo. Na področju telefonije in brezžičnih zvez se ISKRA ne predstavlja več samo z navadnimi telefonskimi centralami naj večjega obsega, marveč z avtomatskimi, na področju brezžičnih zvez pa s sprejemno- oddajnimi po-
KELAG, in mestne elektrarne, ki pa vse sodijo med podržavljene oz. podružabljena podjetja.
Družba avstrijskega elektrogospodarstva je skupno z včlanjenimi družbami začela z 285 milijoni šilingov osnovnega premoženja. Danes predstavlja njeno premoženje vrednost 32 milijard šilingov. Leta 1947 je dobila naša država od tega 490 MW električne energije. Od tega časa naprej je svojo proizvodnjo stalno večala, tako da producirajo njene družbe in elektrarne sedaj desetkrat toliko električne energije kot pred 20 leti. V kilovatnih urah izraženo znaša sedaj letna proizvodnja 12 milijard kilovatnih ur. S tem odpade na njene elektrarne več kot polovica proizvodnje električne energije v naši državi.
S podržavljanjem elektrogospodarstva je položila Avstrija temelj za to, da danes lahko sama krije dve tretjini potreb po energiji sploh. Kaj to pomeni, je razvidno iz primerjave z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki iz lastnih virov krije komaj polovico potreb po energiji.
Za svojo 204efnico je družba pustila izdelati dokumentarni film pod naslovom »Simfonija v 'E”, ki so ga minuli teden prvič predvajali v navzočnosti zveznega preziden-fa Jonasa.
stajami UKV in UKM ter z ročnimi radijskimi postajami, za katere se posebno zanimajo športniki, lovci, planinci, ribiči in jadralci.
Kakor na teh področjih, preseneča ISKRA tudi s svojimi izdelki na področju avtomatizacije. Tovrstni najnovejši izdelki so elektronski fakturirni stroj, elektronska žerjavova tehtnica, elektronska dozirna tehtnica, daljinski merilnik pritiskov, elektronska naprava za re-uliranje tekočin in elektronski merilni pri-lopnik za merjenje temperature, pritiska, nivoja, pretoka in drugih vrednosti.
Zahodnonemška industrijska delegacija v Jugoslaviji
Ta teden biva v Jugoslaviji industrijska delegacija Nemške zvezne republike. Na obisk je odšla z namenom, da naveže im razširi poslovne stike z jugoslovanskimi podjetji in da pospeši sodelovanje in blagovno izmenjavo med podjetji obeh držav. Pri delegaciji gre za najbolj reprezentantno zahodno-nemško industrijsko skupino, ki je kdajkoli obiskala Jugoslavijo. Vodita jo predsednik zunanjetrgovinskega odbora združenja nemške industrije in predsednik združenja nemške strojegradnje.
Danes so delegacijo sprejela gospodarska zbornica Slovenije, kjer so za ves dan predvideni poslovni razgovori, pri katerih bodo poleg predsednika zbornice Leopolda Kre-seta sodelovali direktorji največjih slovenskih industrijskih podjetij in drugi gospodarstveniki.
ISKRA med velikani elektrotehn. in elektronike
Sovjetska zveza 50 let po revoluciji:
Moskva postaja mesto nebotičnikov
Do nedavnega se je Moskva, glavno mesto Sovjetske zveze, večala predvsem v širino. V zunanjih četrtih so se množile nove stavbe skoraj v geometrijskem zaporedju, njihova povprečna višina pa je slej ko prej ostajala le pri štirih ali petih nadstropjih. Vsled tega se je velemesto s šestimi milijoni prebivalcev razprostrlo na površini 87.500 hektarov. Posledice takšne rasti so neugodne zlasti za prebivalce: Moskovčani iz obrobnih četrti porabijo za vožnjo v mestno središče celo uro ali še več.
Ne nazadnje iz tega vzroka je sovjetsko glavno mesto začelo rasti v višino. Tako v mestnem središču Moskve kakor tudi v njenih obrobnih četrtih je vedno več nebotičnikov, ki imajo po 25 ali še več nadstropij. V velemestu, ki do pred nedavnega ni imelo »navpičnih arhitektonskih težišč", so toki nebotičniki čedalje bolj zaželjeni. Seveda so pri odločitvi za visoke stavbe odigrali svojo vlogo tudi praktični vidiki. V Moskvi stane zdaj hektar zemljišča okoli 15.000 rubljev; takšno ceno pa so gradbena podjetja pripravljena plačati le tedaj, če na zazidani površini enega hektarja spravijo »pod streho" vsaj 300 ljudi.
Med najznamenitejše nove nebotičnike v Moskvi sodi nedvomno hotel »Rusija", najveoji objekt te vrste v Evropi, ki so ga odprli pred nekaj meseci. Hotel ima 12 nadstropij in zraven še 23-nad-stropno stanovanjsko stolpnico. Stoji na obali Moskve. V svojih 3200 sob lahko sprejme 4500 gostov, medtem ko je v hotelskih garažah
prostora za 1000 avtomobilov. Za množice gostov skrbi v tem hotelu 2700 uslužbencev.
Hotel »Rusija" v Moskvi pa je le eden izmed mnogih objektov, ki jih v Sovjetski zvezi gradijo za domače in tuje goste. V jubilejnem letu namreč lahko trdimo, da se Sovjetska zveza čedalje bolj uveljavlja tudi kot turistična dežela.
Za tuje turiste se je Sovjetska zveza »odprla" pravzaprav šele leta 1956. Prej tujih turistov po izjavi načelnika uprave za inozemski turizem pri sovjetski vladi niso mogli sprejemati predvsem zaradi mednarodne napetosti v zvezi s hladno vojno .in ker še niso bile odpravljene posledice vojnega razdejanja. Po letu 1956 pa število tujih turistov, ki obiskujejo Sovjetsko zvezo, stalno narašča in so pri vladi ustanovili poseben oddelek, ki se je načrtno lotil organizacije »turistične industrije". Med glavne težave, pred katerimi se je znašel mladi sovjetski turizem, nedvomno spada pomanjkanje hotelov in podobnih turističnih objektov. Zato zdaj po vsej obširni deželi nastajajo nove zgradbe, namenjene turistom. Samo uprava za inozemski turizem bo v sedanji petletki zgradila 60 hotelov s 40.000 posteljami, 40 motelov z 8000 posteljami in 30 campingov.
Vsekakor so se turizma v Sovjetski zvezi lotili zelo resno, čeprav je spričo ogromnosti sovjetskega gospodarstva precej jasno, da tujski promet za Sovjetsko zvezo nikdar ne bo imel takšnega pomena, kot ga ima za mnoge druge, predvsem manjše države — na primer Avstrijo.
vo s i rokccd sveru
DUHAJ. — Politični opazovalci na Dunaju so mnenja, da je nedavni precej ostri »boj" za državni proračun 1968 močno zaostril vzdušje v vodstvu OVP, kjer zdaj baje iščejo »grešnega kozla". Vse kaže, da bo moral to nehvaležno vlogo prevzeti finančni minister Schmitz, kateremu pa po drugi strani obetajo precej bolj donosno funkcijo, namreč mesto predsednika narodne banke. Koliko resnice je na teh domnevah, bo seveda pokazala šele bodočnost, vsekakor pa bo treba najti nekoga, na katerega bo mogoče zvaliti krivdo za posledice, ki jih bo imel proračun za široke plasti avstrijskega ljudstva.
BEOGRAD. — Na povabilo patriarha srbske pravoslavne cerkve Germana se je carigrajski nadškof in vasiljenski patriarh Atenagora na poti v Rim, kjer bo vrnil obisk papežu Pavlu VI., ustavil >v Jugoslaviji.
Ob tej priložnosti je poglavarja pravoslavne cerkve sprejel tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito.
WASHINGTON. — Prihodnji mesec bo Amerika dosegla 200 milijonov prebivalcev, hkrati pa bo ameriška statistika zabeležila tudi doslej najdaljšo gospodarsko ekspanzijo v zgodovini Združenih držav Amerike. Za naraščanje števila ameriškega prebivalstva so značilni naslednji podatki: 100 milijonov prebivalcev so našteli leta 1915; potem je trajalo 35 let, namreč do leta 1950, da so zabeležili 150 milijonov prebivalcev; zdaj pa se je število ameriškega prebivalstva v pičlih sedemnajstih letih povečalo za novih 50 milijonov.
RIM. — Po izjavah italijanskega ministra za turizem Corone Italija z letošnjim letom mednarodnega turizma ne more biti zadovoljna. V glavni turistični sezoni je število inozemskih turistov, ki so prišli v Italijo, v primerjavi z lansko sezono sicer še vedno naraslo, vendar le za 3 odstotke, medtem ko je lani znašal ta porast 12,4 %. Dotok deviz iz tujskega prometa pa je bil v prvih osmih mesecih letos celo za 16 milijard lir manjši kot v istem obdobju lanskega leta, medtem ko so Italijani letos porabili v inozemstvu za 17 milijard lir več kot lani.
TOKIO. — Japonski statistični urad je sporočil, da ima Japonska zdaj že več kot 100 milijonov prebivalcev. S tem je postala Japonska sedma država na svetu, katere prebivalstvo se je dvignilo nad sto milijonov oseb.
NEW YORK. — Prejšnji teden se je na sedežu OZN končala splošna razprava v okviru letošnjega zasedanja glavne skupščine. Čeprav vietnamski problem sploh ni na dnevnem redu tega zasedanja, so v splošni razpravi govorili o Vietnamu skoraj vsi delegati, ki so od Amerike zahtevali, da mora ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama in tako ustvariti izhodišče za pogajanja. Letos se je zgodilo prvič, da so ameriško politiko zelo ostro kritizirali tudi predstavniki mnogih zahodnih držav, zastopnik Kambodže pa je pred svetovnim forumom obtožil Ameriko, da izvaja v Vietnamu moralni in fizični genocid (rodomor). Edina država, ki je še brezpogojno podpirala Ameriko, je bila Avstralija, katera pa ima tudi sama čete v Vietnamu.
BEOGRAD. — Na povabilo predsednika republike Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta špiljaka je bila predsednica indijske vlade Indira Gandhi na večdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji. Med jugo-slovansko-indijskimi razgovori — pravi zaključno sporočilo — je bilo ugotovljeno, da se ujemajo stališča do vseh največjih mednarodnih vprašanj, poudarjena pa je bila tudi pripravljenost obeh držav za nadaljnje sodelovanje, kar naj bo skupni prispevek k miru in enakopravnim odnosom na svetu.
SALISBURY. — Režim bele manjšine v Rodeziji pripravlja nov zakon, ki bo pomenil nadaljnjo zaostritev rasizma. V osnutku tega zakona so že »sistematizirali" rase: Azijce in pripadnike mešanih ras so uvrstili med .barvaste", medtem ko so Kitajce in Južnoameričane uvrstili med bele. Na podlagi tega zakona bi »barvasto prebivalstvo" v bodoče moglo živeti samo Se na področjih s posebnim statusom, kar z drugimi besedami pomeni, da bi domačini na lastni zemlji smeli živeti le Se v krajih, katere bi jim milostno od-kazali tujci.
VATIKAN. — Na zasedanju sinoda (zbora škofov) so volili tudi člane doktrinarne komisije. Pri glasovanju je dobil največ glasov zagrebški nadškof kardinal Franjo Seper, ki pa je takoj po glasovanju Izjavil, da se zaradi zdravja ne počuti sposoben sprejeti nalogo člana te komisije. Nato je kardinala Se-perja pregovoril papež Pavel VI. in ga imenoval celo za predsednika doktrinarne komisije, kar so zbrani kardinali In škofje vzeli na znanje z dolgotrajnim ploskanjem.
BUENOS AIRES. — Obsežne predele Argentine so zajele katastrofalne poplave, kakršnih v tej deželi sploh še ne pomnijo. Zlasti je prizadeta pokrajina Buenos Aires, kjer je po dosedanjih podatkih zgubilo življenje najmanj 50 ljudi, več kot 130.000 oseb pa so morali evakuirati. Vlada je mobilizirala vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da bi čim bolj in čim prej mogla pomagati težko prizadetemu prebivalstvu.
MOSKVA. —• Kakih 6500 zaročenih parov iz Moskve je sklenilo, da so bo poročilo ob bližnjem praznovanju 50-lelnice oktobrske revolucije. Torej Izgleda, da bo praznovanje tega pomembnega jubileja res zelo pestro in vsestransko.
BONN. — V ponedeljek bo odpotovol zahodno-nemški kancler KTtisioger na tridnevni obisk v London, kjer bo razgovarjal s predsednikom britansko vlade Wllsonom. Razgovori se bodo v glavnem vrteli okoli motnosti za vstop Velike Britanije v EGS, razumljivo pa se bosta oba držovnlka pogovarjala tudi o raznih drugih aktualnih vprašanjih. Kot nekakšno pripravo na brilansko-^ncmško srečanje pa je treba smatrati razgovore, ki jih je imel zahodnonemški zunanji minister Brandt te dni s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom, s katorim sla prav tako razpravljala predvsem o vprašanju Velike Britanije In EGS, glede katerega imata Pariz In Bonn različna stališča.
BADEN. — Kot eno največjih nalog našega časa je predsednica mednarodnega sveta socialdemokratskih Zena Anna Rudllng na zborovanju v Badenu pri Dunaju poudarila zaustavitev sodanjega naraščanja svetovnega prebivalstva. Dejala je, da se rodijo na svetu vsako sekundo štirje otroci, od katorih so trije obsojeni na lakoto in pomanjkanje. Dnevno umrje zaradi lakote 300.000 otrok, vsako leto pa 16,6 milijona dojenčkov.
Dan
Združenih narodov
V torek — 24. oktobra — bomo širom po svetu spet obhajali tradicionalni dan Združenih narodov, »praznik rojstva«r organizacije, ki si je ob svoji ustanovitvi zadala nalogo, da bo združevala vse narode sveta in zastopala njihova interese. Tekom dobrih dveh desetletij obstoja in delovanja se je OZN res že močno približala temu cilju, kolikor velja to za njeno univerzalnost, saj obsega njeno članstvo danes že daleč nad sto držav z vseh kontinentov.
Toda OZN je ob svoji ustanovitvi prevzela tudi še druge naloge. V ustanovni listini so Združeni narodi izrazili pripravljenost obvarovati svet pred vojnimi strahotami; potrdili so vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in veljavo človeške osebnosti, v enake pravice moških in žensk, v enakopravnost narodov, bodisi velikih ali majhnih; izrazili so svojo voljo, da pripomorejo k družbenemu napredku in ustvarijo boljše življenjske razmere v večji svobodi.
Nedvomno: tudi v izpolnjevanju teh nalog je napravila OZN marsi-kak korak naprej, čeprav po drugi strani ni mogoče spregledati dejstva, da je današnji svet kljub vsem dosedanjim prizadevanjem OZN še poln najrazličnejših nasprotij. Vojna v Vietnamu in nedavni oboroženi spopad na Srednjem vzhodu sta le dva primera, ki zgovorno kažeta, da se narodi še niso odrekli grožnji in sili ter drugim načinom zunanjega poseganja, da bi služili svojim nacionalnim interesom. Zadnji ostanki kolonializma in pojavi neokolonializma z vsemi krivicami, kot so izkoriščanje, zatiranje, rasizem in podobno, jasno pričajo, da še nista uresničeni veljava človeške osebnosti in enakopravnosti narodov. Vedno večje razlike med zaostalimi deželami in bogatimi državami ter žalostno dejstvo, da polovica človeštva trpi lakoto na duhu in telesu, nedvoumno opozarjajo, da brez iskrene in nesebične solidarnosti ni mogoče doseči družbenega napredka, boljšega življenja in večje svobode.
Vsakoletni dan Združenih narodov daje priložnost, da se človeštvo resno zamisli ob stvarnosti, ki jo nudi današnji svet. Nalaga pa tudi vsakemu narodu in posameznemu človeku dolžnost, da vsa svoja dejanja usmerja v zavesti, da je samo del velike skupnosti. Ta skupnost se imenuje človeštvo, namreč tisto človeštvo, ki je zlasti med drugo svetovno vojno doživelo tako grenke preizkušnje, da se je po vojni odločilo za povsem novo vsebino imedčloveških odnosov, ki so nakazani v ustanovni listini OZN. Da bodo ta načela postala stvarnost, pa je potrebna vsestranska in splošna zvestoba ciljem Združenih narodov.
Podeljene
prve Čopove diplome
, ob 20-letnici društva bibliotekarjev Slovenije
Minuli teden so se knjižničarji iz vseh predelov Slovenije zbrali na občnem zboru društva bibliotekarjev Slovenije, da razpravljajo o aktualnih vprašanjih slovenskega knjižničarstva. Njihovo letošnje zborovanje je bilo posebno slovesno, saj je veljalo 20-letnemu jubileju društva. Ob tej priložnosti so prvič podelili novo ustanovljeno »Čopovo diplomo", ki jo je prejelo 38 članov društva za posebne zasluge za razvoj slovenskega knjižničarstva. Ob zaključku svojega zbora so izvolili novo vodstvo društva; za predsednika je bil izvoljen dr. Branko Berčič, ki je že pred leti zavzemal ta položaj.
V slovenskem knjižničarstvu že od nekdaj zavzemajo važno mesto najrazličnejše vrste javnih in ljudskih knjižnic, ki so se začele na široko 'pojavljati pred dobrimi sto
Zbirka pesmi
GRADIŠČANSKIH HRVATOV
Kot 9. knjiga Hrvat, tiskarskega društva v Železnem je pod naslovom »Gradiščanski Hrvafski Gaj" izšla zbirka pesmi iz književnosti gradiščanskih Hrvatov. Zbirko, ki je v prvi vrsti namenjena hrvat-skiim šolskim otrokom in mladini, je zbral in uredil Anton Leopold, ki v uvodu pravi, da „so vse te pesmi vzete iz bogatega vrta naše gradiščanske književnosti, torej iz umetnega pesništva gradiščanskih Hrvatov".
V okusno opremljeni zbirki je na 140 straneh objavljenih nad 300 pesmi in pesmic, ki so namenjene za različne priložnosti tekom 'leta, kot za god, rojstni dan, materinski dan in podobno; druge so spet namenjene šoli, družini, poklicnemu delu itd.; zelo odločno pa prihaja v njih do izraza predvsem zvestoba narodu in materinemu jeziku ter lojalnost do domovine. Pri tem je vsekakor zanimivo, da so poleg pesmi priznanih pesnikov razporejeni tudi verzi, ki jih je ta ali oni pripadnik hrvatske narodne skupnosti napisal za kakšno posebno priložnost oli tudi samo iz trenutnega razpoloženja.
Knjigo »Gradiščanski Hrvafski Gaj" lahko naročite tudi v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu.
leti. Že do prve svetovne vojne je bilo na Slovenskem po približnih ocenah kakih 500 takih knjižnic. Toda zanimanje za javno ljudsko knjižničarstvo je še naprej naraščalo, tako da je delo teh knjižnic v dobi med obema vojnama precej napredovalo.
Prve številke o knjižnem skladu so bile objavljene leta 1930. Takrat je bilo v tako imenovani Dravski banovini 406 ljudskih knjižnic in čitalnic, ki so imele skupno 675.000 knjig; tem je treba prišteti še kakih 360.000 knjižnih enot, ki so jih imela različna društva in ki so jih prav tako izposojala. To pomeni, da je bilo leta 1930 v slovenskih javnih knjižnicah že več ko milijon knjig.
Med drugo svetovno vojno so fašistični osvajalci prizadejali slovenskemu javnemu knjižničarstvu velikansko škodo: na Gorenjskem in Štajerskem so bile uničene vse ljudske knjižnice, sicer pa je na Slovenskem propadlo okoli 400
Pot do koroške univerze
bo verjetno še precej dolga
Dolgoletna prizadevanja dežele Koroške, da bi dobila lastno univerzo, verjetno še ne bodo tako kmalu rodila zaželjenega uspeha. Vse namreč izgleda tako, kakor da bi na tozadevne stike med Celovcem in odločujočimi činitelji na Dunaju vplivale stvari, ki z ustanovitvijo visoke šole v Celovcu nimajo prav nobene zveze. Le v tem smislu je mogoče razumeti odločitev v prosvetnem ministrstvu, kjer so povedali, da bo končni sklep sprejet šele na podlagi ugotovitev posebnega odbora strokovnjakov, ki bo proučil splošni položaj visokega šolstva v Avstriji. Pri tem pa je posebno značilno, da ta odbor strokovnjakov doslej sploh še ni bil imenovan, torej s svojim gotovo obsežnim in zamudnim delom niti pričeti ni mogel.
Nihče ne bo osporaval, da je pri ustanovitvi vsake nove univerze treba prebroditi neštete težave. Tudi ni dvoma, da mora biti taka ustanovitev v skladu z vsedržavnim konceptom visokega šolstva. Vendar pa izgleda malo čudno, da so se v pristojnih krogih na Dunaju vseh teh potreb spomnili šele v zvezi s koroško univerzo, medtem ko sta bili na primer visoki šoli v Linzu in Salzburgu odprti brez predhodnih študij in priporočil kakega posebnega odbora strokovnjakov, kakršnega nameravajo priklicati v življenje zdaj, ko se za univerzo poteguje Koroška oziroma Celovec.
Vsekakor je ob teh dejstvih precej gotovo, da bodo koroške zahteve po lastni visoki šoli morale še več let čakati na izpolnitev.
knjižnic in vsaj polovica knjižnega fonda. V prvih letih po osvoboditvi je nastopilo obdobje eksplozije slovenskega javnega knjižničarstva, ko je skoraj vsaka vas in vsaka ustanova dobila svojo lastno knjižnico. Po letu 1950 se je ta razvoj spet nekoliko uravnal, tako da je bilo leta 1964 le še 307 društvenih in 64 občinskih knjižnic, medtem ko je knjižni fond teh ustanov narasel na 1,198.000 enot.
Poleg ljudskih in javnih knjižnic pa delujejo v Sloveniji seveda tudi razne znanstvene in podobne knjižnice, med katerimi zavzema vodil-
Knjižni sejem v Frankfurtu
napolnjen s političnim eksplozivom
Za letošnji knjižni sejem v Frankfurtu (Zahodna Nemčija), ki spada med največje tovrstne prireditve na svetu sploh, ni značilno samo to, da je dosegel spet nov rekord v številu sodelujočih založb in razstavljenih knjig, marveč je vzbudil zanimanje široke javnosti tudi s pestro kolekcijo obrobnih dogodkov, ki so polni političnega eksploziva.
Naj omenimo najprej udeležbo založb iz Vzhodne Nemčije, ki so poskrbele za napeto vzdušje s knjigo dokumentov o nacističnih vojnih zločincih, kateri še vedno živijo nekaznovani v Zahodni Nemčiji; na prvem mestu tega za Bonn in njegovo politiko nedvomno precej neprijetnega seznama ni nihče drugi kot sedanji zahodnonemški zvezni prezident Liib-ke. Drugi dogodek, ki je -močno razburil duhove, je bil protest socialističnih študentov proti enemu največjih založniških koncernov v Zahodni Nemčiji, kateremu očitajo, da poveličuje fašistično in rasistično politiko. Končno pa je bila prava »senzacija« tudi podelitev letošnje nagrade za -mir (ki jo vsako leto' ob tej priložnosti podeli združenje nemških knjigo-tržcev), kajti 82-lecni filozof Ernst Bloch je namreč prvi marksist, ki je bil deležen tega priznanja.
Spričo takih in podobnih »obrobnih« dogodkov, ki so spremljali letošnji knjižni sejem v Frankfurtu, je širiko javnost pravzaprav zelo malo zanimalo, da se je sejma udeležilo 2871 (za 305 več kot lani) založb iz 49 dežel ter da je bilo razstavljenih 200.000 različnih knjig. Za karakteristiko »okusa« današnjega bralca pa bodi povedano, da so na sejmu vzbudili največje zanimanje »Spomini« Stalinove hčerke Svetljane, ki so izšli pri dunajski založbi Molden.
no mesto Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki hrani najbolj kompletne zbirke slovenske in druge literature.
KULTURNE DROBTINE
W V Celovcu bo danes zvečer odprla nova umetnostna galerija, in sicer na Benediktinskem trgu 3/11, njen lastnik pa je Hubert Siama. Ob tej priložnosti bo v prostorih nove galerije odprta tudi razstava, ki obsega oljne slike in grafike Karla Bauerja, Mazimiliana Floriana in Antona Mahringerja.
C1 Prihodnji mesec bo odpotoval na veliko turnejo po Sovjetski zvezi znani slovenski ples-ni orkester Mojmira Sepeta iz Ljubljane, ki bo imel tekom enega meseca okoli 30 koncertov Sirom Sovjetske zveze. Z orkestrom bodo Sli na goslovanje tudi pevski solisti Majda Sepe, Elda Viler, Nino Robič in Bojan Kodrič. Poleg v svetu najbolj popularnih melodij bo ansambel izvajal v glavnem slovenske popevke.
# AmeriSka Fordova ustanova je leta 1955 ustanovljeno nagrado »Atomi za mir’’ ponudila tudi sovjetskemu strokovnjaku prof. Vasiliju le-meljanovu, kateri je dolga leta vodil sovjetsko komisijo za miroljubno izkoriščanje jedrske energije. Sovjetski znanstvenik pa je nagia* do odklonil z utemeljitvijo, da ne odobrava ameriške politike v Vietnamu.
d V Parizu je v starosti 63 let umrl slavni filmski kritik in zgodovinar Georges Sadoul, avtor Številnih del o filmu in kinematografiji, ki so bila prevedena v 22 jezikov.
d Danes bodo v nekaterih kinematografih Sovjetske zveze prvič predvajali film, ki ima značilni naslov »Če ti je domovina draga”. Film, ki ga je režiral Vasilij Ordinski za moskovski eksperimentalni studio, obravnava nekatere zelo delikatne probleme iz zgodovine Sovjetske zveze, kakor na primer Stalinovo ravnanje med drugo svetovno vojno.
d Pevski zbor »France PreSeren” iz Kranja je pod vodstvom svojega dirigenta Petra Liparja gostoval v Angliji in na Nizozemskem, kjer je na več koncertih navduSil Številne po-sluSalce.
Kako se bo turizem razvijal v bodoče?
Odgovor na fo vprašanje ni enostaven.^ Turizem je namreč ena najbolj občutljivih gospodarskih dejavnosti. To smo znova občutili lani in letos. Pričetek gospodarske stagnacije in recesije v Zahodni Nemčiji v minulem letu je takoj sprožil upadanje rasti števila turističnih nočitev, letos pa že upadanje števila nočitev sploh. Še bolj smo občutljivost turizma spoznali ob izbruhu vojne na Srednjem vzhodu. Izbruh te vojne je povzročil, da je bilo število turističnih nočitev v juniju in juliju znatno manjše, kot je bilo lani, to pa ne le v Avstriji, marveč tudi po drugih evropskih turističnih deželah.
Nekajdnevna vojna na Srednjem vzhodu je skvarila celotno poletno turistično sezono. Nevarnost njenega ponovnega izbruha pa še ni odpravljena, kakor še ni odpravljena negotovost v Grčiji, ki pravtako lahko sproži mednarodne zapletljaje. Tudi gospodarska recesija v Evropi še zdaleka ni mimo. Le-ta je gotovo le časovno omejena, vendar bi bilo napak računati, da bo docela minila v dveh oli treh letih. Trajala bo gotovo tako dolgo, dokler državna gospodarstva Evrope ne bodo v proizvodnji prišla do modela, ki bo odgovarjal dcflekosežni liberalizaciji blagovne menjave in delitve dela, ki jo je prinesel mednarodni razvoj zadnjih let.
Z ozirom na vse to se tudi na področju turizma ne moremo izogniti potrebi, da pregledamo dosedanje tendence njegovega razvoja in da pridemo po tej poti do bodočih tendenc njegovega razvoja. Kakor je po vseh gospodarskih panogah v tej fazi tehničnega in industrijskega razvoja potrebno dobiti vsaj kolikortoliko jasne obrise položaja, v kakršnega bomo prišli okoli leta 1980, tako je to potrebno tudi na področju
turizma kot najbolj občutljive gospodarske dejavnosti. Pri tem si moramo biti seveda v naprej na jasnem, da zaradi istih in podobnih okolnosti, ki so uvodoma omenjene, točne prognoze ni mogoče izdelati in da more vsaka raziskava ali študija prikazati le obče tendence razvoja turizma. Zato je mogoče tudi ta sestanek ceniti le kot prispevek k lažji orientaciji turističnih podjetij in podjetij, ki so posredno najbolj udeležena na donosih turizma. To pa so prometna podjetja, trgovina na drobno in kmetijstvo.
OD KOD PRIHAJAJO TURISTU
Nesporno je, da so turistična podjetja v noši državi na sedanje število narasla zaradi atraktivnosti prirode naših pokrajin za inozemske turiste. Na domače turiste je v zadnjih šestih letih — vsaj kar se tiče Koroške — odpadlo procentuotno iz leta v leto manj turističnih nočitev. Leta 1961 je na avstrijske goste na Koroškem odpadlo še 27,7 % nočitev. Potem je njihov odstotek iz leta v leto padal in je lani znašal le še 17 %. Leto 1961 je po koroških gostinskih podjetjih in po pri-
vatnih nočiščih od 6,820.945 skupnih nočitev odpadlo na avstrijske turiste 1,886.791 nočitev, leta 1966 pa od 10,814.899 le še 1 milijon 482.229 nočitev.
Iz tega je razvidno, da smo tako na Koroškem kot v Avstriji odvisni od inozemskih turistov, med njimi zlasti od turistov iz Zahodne Nemčije, v manjši meri pa tudi iz Anglije, Holandske, Francije in Združenih držav Amerike. V povprečju zadnjih 10 let je od inozemskih turističnih nočitev odpadlo na turiste iz Zahodne Nemčije 74,3 % nočitev, na turiste iz Anglije 5,5 °/o, iz Holandske 4,6 %, iz Francije 3,1 % in iz Amerike 2,7 odstotka nočitev. V tem času je odpadlo na turiste iz teh držav več kot 90 % inozemskih turističnih nočitev.
Za Koroško nam pomen turistov iz teh držav najbolj kaže naslednji pregled:
Turitll 'ir	1941	1966
	Število	nočitve via v	Slavilo odstotkih	nočitve
Zahodne Nemčije	71.1	89,8	78,1	89,6
Anglije	3.4	1.9	3.1	1,4
Holandske	1.9	1.3	S,S	4,7
Francije	1.1	1.0	1.8	0.8
Amerike	1.3	0,4	1.8	0.4
skupno	89,1	96,4	90,5	94.9
Iz tega pregleda sledi, da smo na Koroškem še bolj odvisni od zahodnonemških turistov, kakor so odvisni po drugih zveznih deželah. Po tem pregledu pa tudi lahko ugotovimo, da je v teh šestih letih število turistov In število njihovih nočitev na Koroškem konstantno naraščalo, kar pa se —
kakor smo malo prej videlj — pri domačih turistih ni zgodilo.
Prav to pomeni, da so koroška turistična podjetja odvisna od turistov iz teh dežel in da se morajo ravnati predvsem po njihovih navadah in njihovi finančni moči. Z njimi bo treba računati tudi v prihodnje.
Računati pa bo treba tudi s tem, da ra s t števila inozemskih turistov v Avstriji popušča. V prvem obdobju zadnjega desetletja se je njihovo število letno povečalo za 18%, od leta 1962 naprej pa letno le še za 6 %. Tej rasti odgovarja tudi rast števila turistov iz omenjenih dežel na Koroškem. V zadnjih petih letih smo na Koroškem zabeležili naslednjo rast števila turistov:
	1962	1966	porast v •/•
Zahodna Nemčija	587.546	746.250	27
Anglija	22.609	29.312	29
Holandska	25.818	52.449	103
Francija	14.329	16.962	18
Amerika	13.899	17.046	29
skupno	664.201	862.019	29
povprečno na lelo			5.9
Podobno upadanje naraščanja števila turistov iz teh držav je opažati tudi po drugih tradicionalnih turističnih deželah Evrope, iz-vzemši Španijo, Jugoslavijo ter Romunijo in Bolgarijo, kjer prav zadnja leta število turistov iz teh držav naglo narašča. To pomeni, da je potencial turistov zlasti iz Zahodne Nemčije vsaj za bližnja leta izčrpan in da moramo spričo gospodarske situacije v teh letih prej računati z njegovim upadanjem kot pa z naraščanjem. (Dalje prihodnjič)
Sklenjene so bile nove olajšave
v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo
Kakor smo v našem listu že kratko poročali, je imela stalna avstrij-sko-jugoslovanska komisija za maloobmejni promet svoje letošnje zasedanje v Ankaranu. Ob tej priložnosti so podpisali nov enoten sporazum o obmejnem prometu, ki v glavnem kodificira dosedanje sporazume o obmejnem prometu med obema državama. Nadalje so podpisali nov sporazum o prenašanju blaga v obmejnem prometu in tako zamenjali prejšnje tozadevne sporazume, ki so bili le začasne narave; hkrati so bili s tem sporazumom razširjeni predpisi o prenašanju blaga. Končno pa je komisija na svojem zasedanju predlagala tudi nove olajšave glede prehoda meje in bivanja državljanov obeh dežel na sosednem področju.
Sporazumi, ki so jih podpisali na zasedanju v Ankaranu, bodo seveda začeli veljati šele tedaj, ko jih bosta ratificirali obe državi, torej po vsej verjetnosti šele prihodnje leto. Lahko pa že zdaj ugotovimo, da predstavljojo vožno obogatitev v tozadevnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, saj bodo vnesli bistvene olajšave v maloobmejni promet.
Ne glede na to, da prehod av-strijsko-jugoslovanske meje danes sploh ni več problem, je maloobmejni promet še vedno zelo priljubljena in močno koriščena oblika prestopanja meje. Po novem sporazumu pa se bo ta promet gotovo še povečal, kajti v bodoče število mejnih prehodov sploh ne bo več omejeno, tako da bodo lastniki stalnih propustnic praktično lahko vsak dan šli čez mejo in se zadrževali na ozemlju sosedne države. Prav tako bodo uveljavljene bistvene olajšave pri prenašanju blaga čez mejo, medtem ko bo na meji med Koroško in Slovenijo odprt nov prehod na Pavličevem sedlu.
Posebna oblika maloobmejnega prometa je tako imenovani planinski turistični promet, ki je bil letos prvič uveden med Koroško in Slovenijo ter se je že od vsega začetka dobro uveljavil. Tu mislimo na mejna prehoda na Stolu in na Peci, za katera so bili objavljeni zanimivi podatki: čez prehod na Stolu je v času od 4. junija do 9. septembra šlo 1146 avstrijskih ter 288 jugoslovanskih turistov, na prehodu na Peci pa so v času od 11. junija do 15.
Mladinsko srečanje
Na povabilo ravnatelja „Evrop-ske hiše" v Celovcu dr. Oberleit-nerja so predstavniki trinajstih koroških in ene štajerske mladinske organizacije zadnjo nedeljo skupno obiskali mladino v Celju.
V prostorih tamkajšnjega mladinskega kluba se je po pozdravnih nagovorih razvila živahna diskusija, pri kateri se je pokazalo, da zna mladina najti skupno govorico mimo vseh razlik političnega prepričanja in narodne pripadnosti. V koroški delegaciji so bili namreč zastopniki različnih političnih struj, prav tako pa so sc srečanja udeležili tudi predstavniki naše mladinske organizacije Slovenske mladine ter Koroške dijaške zveze.
Namen tega srečanja je orisal ravnatelj dr. Oberleitner, ki je dejal, da se ideja o združeni Evropi vedno bolj uveljavlja in da je predvsem mladina poklicana, da pomaga premostiti ovire na poti k temu cilju.
KOLEDAR
Petek, 20. oktober: Janez K. Soboto, 21. oktober: Uršula Nedelj«, 22. oktober: Kordula Ponedeljek, 23. oktober: Sever'n Torek, 24. oktober: Rafael Sreda, 25. oktober: Krispin Četrtek, 26. oktober: I>rl. praznik
septembra zabeležili 137 prehodov jugoslovanskih ter 81 prehodov avstrijskih državljanov. To pomeni, da
se je že v prvih mesecih veljavnosti tega sporazuma obeh planinskih mejnih prehodov med Koroško in Slovenijo poslužilo skupno 1227 avstrijskih in 425 jugoslovanskih državljanov, kar je za začetek vsekakor lep uspeh.
Po končani sezoni bodo strokovnjaki obeh držav proučili razvoj, ki ga je sprožil sporazum o planinskem turističnem prometu, in na podlagi dosedanjih izkušenj tudi na lem področju predlagali ustrezne olajšave oziroma izboljšave.
Mače pri Bistrici v Rožu
V soboto smo se na sveškem pokopališču posloviti od Jožefa Per-moža, pd. Permoža na Mačah. V 76. letu starosti ga je minuli teden na poti iz Sveč na Mače zadela srčna kap.
Pokojni Permož je izviral iz rodbine, ki že nad 300 let gospodari na kmetiji z istim imenom. Z vnemo, kot njegovi predniki je tudi sam skrbel za njen razvoj. Na tej poti je moral prebroditi številne težave. V prvi svetovni vojni jo je moral kot vojak zapustiti, v drugi svetovni vojni pa ga je gestapo zaradi sodelovanja s partizani z njegovimi hčerkami vred aretiral pomladi leta 1944. Po krajšem času zapora v Celovcu je bil vržen v koncentracijsko taborišče Dachau. V letih med abemo vojnama je tudi pokojni Permož občutil težo takratne gospodarske krize. Za njega je bila ta kriza toliko težja, ker je v tem času kupil sosedno kmetijo predvsem zaradi tega, da prepreči, da
Ledince:
Nova šola
V torek prejšnjega tedna je bila v Ledincah slovesna otvoritev novega poslopja ljudske šole; šoli je priključen tudi otroški vrtec, poleg tega pa je bil ob šolskem poslopju zgrajen učiteljski dam. Staro šolsko poslopje je prevzela dežela kot počitniški dom, saj je v take namene v počitnicah služilo že več let. Novo šolsko poslopje je v okras ne le Ledincam, marveč vsej okolici. Šolski prostori so moderni ter praktično in okusno opremljeni; posebej pa je treba omenili tudi lepo šolsko kuhinjo in telovadnico.
Vsekakor je razumljivo, da je gradnja stala težke milijone, ki jih ledinska občina sama gotovo ne bi zmogla. Za širokogrudno pomoč deželne vlade se je na otvoritveni slavnosti zahvalil župan Arneitz, ki je pozdravil tudi številne častne goste, med katerimi so bili dež. svetnik Schober, poslevodeči predsednik deželnega šolskega sveta dež. poslanec Guttenbrunner, deželni šolski nadzornik Haselbach, nad-
<xx>oo<xxx>ooo<xxxyxx>ooo<x>ooooooo<xxx>oc>ooooooo<xx>oo<
s	*
^	Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" iz Ljubljane je za
^ svoj nastop, ki ga bo na povabilo Slovenske prosvetne zveze O imel v nedeljo 22. oktobra ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma % glasbe v Celovcu, pripravil naslednji spored:
bi prišla v nemške roke in da bi se na Mače priselil tujerodec, katere je prav v tistih letih Sudmark načrtno naseljevala po naših vaseh in občinah. Dolga, ki si ga je s tem nakopal, se je znebil šele iekom druge svetovne vojne.
V svoji narodni zavednosti pokojni Permož nikoli ni okleval. V svojih mladeniških letih je sodeloval v sveškem prosvetnem društvu „Kočna” kot tamburaš in telovadec, pozneje pa smo ga srečavali v vrstah Slovenske kmečke zveze in med našimi rožanskimi zadružniki. Nikjer ni silil v ospredje, tudi govoril ni preveč, a kar je bilo treba narediti, je opravil vestno in zavestno. Takega smo ga poznali, takega smo ga spoštovali in takega ga bomo ohranili v našem spominu. Naj mu bo domača zemlja, ki jo je iz srca ljubil in za katero je mnogo trpel, lahka. Njegovim hčerkam pa izrekamo lem potom iskreno sožalje.
1. J. de Press:	A ve Maria
2. J. Gallus:	Ecce, quomodo moritur iustus
3. J. Gallus:	Adolescentulus sum ego
4. J. Gallus:	Gavisi sunt discipuli
5. J. Gallus:	Permultos liceat cuculus
6. J. Gallus:	Planx.it David, rex Absolon
7. P. Miolli:	lubilate Deo
8. R. Schumann:	Im Walde
9. Z. Kodaly:	Sekelyjeva tožba
10. M. Gabrijelčič:	V somrak zvoni :U:
11. O. Dev:	'T' Spov ptičke pojo
12. J. A. Mak!akiewicz:	Kcdy sanka
13. L. Kuba:	Lastojčka ti drobna
14. N. Dett:	Don‘t call the roli John
15. Vasiljev^Buglaj:	Po ulice mostovoj
16. M. Tomc::	Kaj ti je deklica
17. M. Tomc:	Lepa Vida
18. T. Skalovški:	Makedonska humoreska
<> V izvedbi mednarodno znanega ansambla bo koncert izre-O den užitek za ljubitelje petja.
►OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
zornik za dvojezične šole Vouk, okrajni nadzornik Planleu, beljaški župan Timmerer in drugi.
K lepemu poteku otvoritvene slavnosti so prispevali mladinska godba iz Vrbe, otroci iz otroškega vrtco in šolarji iz vseh razredov ljudske šole, ki so deklamirali v obeh deželnih jezikih, kakor tudi oba pevska zbora, ki sta se predstavila z nemško in slovensko pesmijo. Prav tako v obeh jezikih je spregovoril domači župnik Markič, ‘ki je šolsko poslopje blagoslovil, medtem ko je slavnostni govor imel deželni svetnik Schober. Spomnil se je obletnice plebiscita ter naglasil, da pomeni 10. oktober praznik za vse Korošce, torej tudi za manjšino, ki se naj bi dobro počutila v deželi. Otroke pa je pozval, da se je treba pridno učiti, kajti starši in skupnost vlagajo velika sredstva, da bi mladini zagotovili boljšo izobrazbo, kot so je bile deležne prejšnje generacije.
Šolsko poslopje je z besedami
zahvale prevzel v varstvo ravnatelj Kollmonn, občini in posebno otrokom pa lahko čestitamo k novi lepi šoli.
Beljak
Pred nedavnim je beljaški župan vladni svetnik Gottfried Timmerer izrazil željo, da bi s koncem tega leta odstopil, ‘ker iz zdravstvenih vzrokov ne more več v polni meri vršiti svojo odgovorno funkcijo, ki bi jo žaro rad izročil v mlajše roke. Vodstvo socialistične stranke, kateri pripada župan Timmerer, je to željo upoštevalo ter po temeljiti razpravi in tajnem glasovanju odločilo, da bo beljaška SPO za novega župana predlagala dosedanjega podžupana inž. Josefa Resoha, kateri velja za enega najbolj profiliranih komunalnih politikov v Beljaku.
V	zvezi z zamenjavo župana bo prišlo v beljaškem mestnem svetu tudi še do drugih sprememb. Mesto prvega podžupana naj bi prevzel deželni poslanec inž. Willi Sereinigg, za drugega podžupana bodo socialisti predlagali dosedanjega mestnega svetnika inž. Jakoba Morda, katerega sedež v mestnem svetu pa bo dobil sedanji občinski svetnik Otto Friess-ner. Ker bo župan Timmerer odložil tudi svoj mandat v občinskem svetu, bo s socialistične liste prišel v ta forum Rupert Auennig.
Omenjene spremembe v vodstvu beljaške mestne občine bodo po vsej verjetnosti izvedene ob koncu tega leta.
Plemenski sejem v Lienzu
V	»©rek 24. oktobra bo v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem plemenski sejem, ki ga prireja Rejska zveza pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko. Na sejem bo prignanih 200 brejih telic in krav, nekaj krav pa tudi s teletom. Pričetek sejma ob pol deseti url dopoldne.
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glovni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava. 9C21 Klagenfurt - Celovec, Gasometergcsse 10, tol. 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj so pošiljajo na naslov: 2021 Klagenfurt - Celovec, Postfoch 124.
GLOS AR J EVI ZAPISKI:
Povešeni prsti
Vedno se mi je zdelo prevzetno in (da se izrazim pohlevno) na moč primitivno, ko so si določeni krogi v našem svetu lastili monopol v verskih rečeh, ne da hi hili pred drugimi upravičeni za ta posel. Kajti samo politična izkaznica še dolgo ni verska izkaznica. Zato je zgrešeno uvrščati ljudi v »katolike« in »odpadnike« samo po tem, ali kuhajo svojo politično kašo daleč stran od cerkve ali v njeni bližini.
Marsikdo (posebno od mlajših) se še spominja dvignjenih prstov, katerih lastniki so grozili, da sta si krščanstvo in socializem tako zelo nasprotna, da se izključujeta. (Čudno je, da je predvsem desnica vajena takih kretenj). Na neki slovenski fari na Koroškem kaplan ni trpel, da hi v cerkvenem zboru peli tudi mladi slovenski fantje, ki so hili včlanjeni v slovenskem prosvetnem društvu. Utemeljil je to s »pohujšanjem«, ki ga baje širi socialist s svojo navzočnostjo v cerkvi. (Zakaj prav krščanstvo tako zelo poudarja pohujšanje, ne vem).
In danesf Danes se začenjajo pojavljati v javnosti srečanja med »katoliki« in socialisti. Čutiti je, kako v svoj prav zakuhani ljudje postajao dostopni za reči, ki so jih prej ljubosumno skrivali drug pred drugim. Danes cerkev pospešuje aktivnost laikov v cerkvi bot še nikdar prej; tega prej omenjeni kaplan takrat pač še ni mogel predvidevati.
Ta srečanja »katolikov« s socialisti so bistveno omajala nauk dvignjenih prstov, ki so ga prejemali naši študentje po nemških in slovenskih domovih. Dvignjeni prsti so se močno povesili, kajti pojavlja se docela drugačna slika, kot so jo prikazovali:
»Če hi vsi katoliki izstopili iz SPO, potem hi se SPO močno skrčila. Če pa hi izostali vsi člani SPO, ki danes obiskujejo cerkev, hi bile maše cerkve precej bolj prazne.« (Udeleženec diskusije »Socializem in religija« v Brucka poleti 1967) — »Učiti se moremo drug od drugega, če se zanimamo drug za drugega.« (Fritz Csoklich v Brucku) — »Če je možen dialog med cerkvijo in komunizmom, mora hiti možen tudi nek pogovor z demokratičnim socializmom.« (Dr. Bruno Kreisky poleti 1967).
Mogoče bo v bodoče obveljalo, kar je bilo v »Oster-reichische Monatshefte« zapisano o pred kratkim umrlem Karlu Kummerju: »Morda je on zadnji socialni preosnovalec v naših krajih, če naj zdaj napoči doba, v kateri krščanstvo ne bo več znak kake stranke.«
Sicer pa je treba s previdnostjo jemati tudi izjave kot: Slovenci smo veren narod. Ko so Finžgarja vprašali, če se mu zdi slovenski narod veren, je dejal: Veren ne,^ ampak cerkven, cerkven. Ne bodimo pridigarji, temveč raje realisti: vsako telo, ki ni pokvarjeno in ki se hoče razviti do polnega življenja, potrebuje dve roki — desnico in levico, levico in desnico.
-nsch
TO IN ONO
OD ŠMOHORA DO LABOTA
CELOVEC. -vija v Celovcu
Ta teden se od-v Celovcu prvi mednarodni seminar o tako imenovanih preventivnih ukrepih proti nevarnosti poplav. Pobudo je dal profesor dr. Erwin Aichinger, kot predavatelji pa sodelujejo priznani strokovnjaki iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Švice in Nemčije. Seminar je otvoril deželni glavar Sima, ki je opozoril na ogromno škodo, katero je utrpela Koroška vsled katastrofalnih poplav v zadnjih dveh letih.
ŠMOHOR. — Ker bo sedanji okrajni glavar v Šmohoru dr. Karl Vaugoin s koncem tega leta stopil v pokoj, je deželni glavar Sima za novega okrajnega glavarja šmohor-skega okraja imenoval višjega deželnega vladnega svetnika dr. Leopolda Scheido. Novi okrajni glavar bo svojo funkcijo prevzel s 1. januarjem 1968.
BOROVLJE. — Priljubljena oddaja avstrijskega radia za avtomobiliste je bila minulo nedeljo posneta v Borovljah, 'kjer je kot častni gost sodeloval svetovno znani jugoslovanski pevec Ivo Robič.
CELOVEC. — Iz pravkar objavljenega statističnega poročila za leto 1966 je razvidno, da je imel Celovec ob koncu lanskega leta 71.273 prebivalcev, kar pomeni, da se je prebivalstvo deželnega glavnega mesta tekom lanskega leta povečalo za 569 oseb. Ker pa je treba upoštevati še 4012 oseb, iki so imele na dan štetja v Celovcu svoje drugo bivališče, je imel Celovec ob koncu leta 1966 torej skupno 75.285 prebivalcev.
BELJAK. — V ponedeljek je bil v Beljaku slavnostni začetek gradnje nove strokovne in poklicne šole za gostinstvo. Deželni svetnik Su-chanek je ob tej priložnosti dejal, da se je v koroškem gostinstvu v zadnjih letih kazala vedno večja potreba po kvalitetnih storitvah. Zavrnil je kritiko tistih, ki pravijo, da je v deželnem proračunu premalo sredstev za razvoj tujskega prometa, ter opozoril na ogromna sredstva, Iki jih dežela vlaga v gradnjo prometnih zvez, žičnic, kopališč itd., kar vendar odpira tujskemu prometu večje možnosti.
ŽELEZNA KAPLA. — Državni cesti v Železno Kaplo je grozila nevarnost, da jo bo pri Rebrci zasul 'zemeljski plaz. Zato se je občina odločila za gradnjo varovalnega zidu in je v ta namen predvidela sredstva v višini 200.000 šilingov. Zaradi gradbenih del je dovoz z državne ceste v Rebrco za dva meseca zaprt.
CELOVEC. — Ob državnem prazniku 26. oktobra bo ob spomeniku žrtvam za svobodno Avstrijo na glavnem pokopališču v Celovcu tudi letos polaganje vencev, in sicer ob 10. uri dopoldne. Govoril bo predsednik odbora za izgradnjo spomenika bivši deželni glavar Ferdinand Wedenig.
Kaj vemo o gripi?
Sončne pege in njihov vpliv na Zemljo
Drobne zanimivosti
0 Klub majhnih ljudi (nizke postave) je bil odprt v Španiji. Ima 45 članov. Njegova osnovna naloga je oskrbovanje svojih članov z gledališkimi vstopnicami v prvih
Kljub vztrajnim raziskavam znanstveniki “se niso odkrili, kje naj bi se skrivala najmnožič-' nejša bolezen sedanjega časa — gripa. Nekateri strokovnjaki namreč trdijo, da se »skriva* v kakšni državi ter da se občasno od tam seli na vse strani sveta; drugi so spet prepričani, da je skrivališče gripe v živalih. Ugotovili pa so, da je virus gripe okroglast delček zelo majhnih dimenzij, ki je 'Zelo slabo odporen na zunanje vplive. Virusi gripe namreč podležejo že ob najmanjši povečani temperaturi in zlasti ob vplivu višinskega sonca. Medicina je ugotovila, da je pravzaprav več virusov — A, B in C vrste. Najpomembnejši je virus tipa A. Toda tudi v tej skupim je več vrst virusov, med njimi tudi tisti, ki povzročajo »azijsko gripo*.
Gripe se lahko nalezemo v zelo kratkem času. Dovolj je že, če z bolnikom, obolelim za gripo, preživimo v istem prostoru samo nekaj trenutkov. Bolezen se razvija po približno dveh dneh. Obolenja, ki jih povzročajo virusi iz skupine A, so ponavadi zelo množična. Včasih zajamejo cele države, kontinente in celo ves svet. To so pandemije. Azijska gripa na primer je rojena v Aziji. Najprej se je razširila v Ki-tijski, nato je zajela vso Azijo in se pomaknila proti otokom. Ko je zajela Avstralijo, se je preselila v Ameriko in od tam »odpotovala* še v Evropo. Samo nekaj mesecev je trajalo in že se je z azijsko gripo seznanil ves svet.
Zdravljenje gripe je bilo v začetku težavno že zaradi tega, ker je bilo novo, pa tudi zato, ker je zajelo ogromno ljudi. Znanstveniki so zatorej z vso vnemo iskali zdravilo. Tako so odkrili cepivo, ki je napravljeno iz virusov gripe. Viruse so sicer, če lahto tako rečemo, uničile kemikalije, v cepivu pa je še živa sestavina, hi vpliva na nastanek odpornosti. Tako dosežena odpornost pa ne traja več kot pol leta.
Izkušnje zdravnikov so pokazale, da nobeno od ostalih zdravil ni tako učinkovito kot ■cepljenje. Cepljenje sploh ni škodljivo, posledice pa, ki jih včasih izzove, so povsem majhne in nepomembne.
Še danes ne morejo z gotovostjo potrditi niti zanikati zveze med zemeljsko klimo in aktivnostjo sončnih peg. In če ta zveza kljub temu obstoji, gotovo ni velika. Klima in vreme sta pojava najnižjih slojev atmosfere, medtem ko deluje sonce predvsem na zgornje stoje atmosfere, v pasu, kjer ni več govora o zakonih hidro- in termodinamike, ki vplivata na našo klimo.
Na osnovi nekaterih opazovanj in statistik iz zadnjega enajstletnega ciklusa sončnih peg bi lahko sklepali, da je med aktivnostjo sončnih peg in spremembami temperature na Zemlji nekakšna odvisnost. S to aktivnostjo povezujejo še pojave kot na primer širino letnih prstanov pri starem drevju, višino vode v velikih jezerih in zaprtih morjih. Tudi posebno hude zime v Evropi povezujejo s tem pojavom. Drži, da je mogoče po širini prstanov pri starem drevju spremljati spremembe klime iz leta v leto, nemogoče pa je spregledati dejavnika kot sta temperatura in vlažnost.
Za vpliv no zemeljsko klimo, ki ga hoče pojasniti človek, poznamo več tolmačenj. Kljub temu je edini motor vseh atmosferskih pojavov vendarle Sonce.
Na osnovi opazovanja in meritev, ki so trajala 22 let, kar ustreza dvema ciklusoma peg, so ugotovili, da se je višina vode jezera Viktorija v Afriki spreminjala tudi za meter. Te spremembe gladine vode so bile usklajene s pojavi sončnih peg. 22 let opazovanja pa ni dovolj, da bi iz tega lahko dobili točen dokaz o odvisnosti.
Zanimivo je tudi, da nastajajo ostre zime v Evropi prav v času najmočnejših sončnih peg: od petih ostrih zim odpadejo štiri prav na ta čas, le ena je premaknjena za dve leti in pol. Toda zima — 1962-1963 je bila izredno ostra, in sicer v času tako imenova-
Racionalna poraba energije bogati delovno sposobnost
Sovjetski fiziologi so ugotovili, da racionalna poraba življenjske energije bogati delovno sposobnost organizma
Med poskusi so morske prašičke razvrstili v tri skupine. Prvi skupini so začeli že, ko so bili prašički stari mesec dni, trenirati mišice; drugo so dvigali štiri do pet kilometrov visoko in pustili prašičke v okolju, kjer je malo kisika; tretja skupina pa je živela v pretiranem miru.
Lenuhi so po rasti presegli svoje vrstnike, vendar pa sta drugi dve skupini, čeprav sta rasli počasneje, vendarle dlje obdržali mladostno moč. Razen tega je bila njihova delovna sposobnost pet do šestkrat večja kot pri tistih, ki so lenariti.
Biokemične preiskave so pokazale, da je bilo tkivo treniranih organizmov mlajše ko) pri netreniranih.
Profesorica Motiljanska je med dolgoletnimi opazovanji mladih športnikov ugotovila, da so njeni gojenci spolno dozoreti približno leto ati dve kasneje kot drugi, da pa je bila njihova delovna sposobnost mnogo večja.
Potemtakem, trde znanstveniki, telovadba s tem, da povzroča trošenje energije, podaljšuje mladost.
nega »mirnega Sonca”. To govori proti teoriji, ki smo jo prej omenili, zato gre očitno ile za hipotezo, me pa tudi za dokazano teorijo.
Temu podoben je tudi pojav neviht na Zemlji v času velikega števila sončnih peg. Ker nastajajo nevihte v troposferi, so vedno povezane z vertikalnimi termodinamičnimi premiki. Tudi ta pojav ni popolnoma pojasnjen, ker prihaja do ločitve med naboji. Moč ene nevihte izvira iz labilnosti vlažne energije atmosfere našega planeta v odvisnosti od sončnega žarčenja. Toplota se premika navzgor kot para. To pa je energija, ki bi jo lahko preučili. Nobene gotovosti ni
treh vrstah.
Q Klub plešavcev so ustanovili v Zahodni Nemčiji. Uprava kluba se je obrnila na vlado z zahtevo, da bi osebam, ki postanejo plešaste pred 40. letom, nabavili lasulje na državne stroške.
# V New Yorku obstaja klub dvojnikov. Član tega kluba postane lahko samo tisti, ki je zelo podoben kakšni znameniti osebi. Klub šteje enajst Eisenhowerjev in sedem Churchillov.
£ Klub ločencev iz New Yorka ima podružnice v 30 mestih ZDA. Pred kratkim je predlagal revizijo zakona o ločitvi.
% Klub za zaščito tašč v Argentini šteje 137 članov. To so zeti, ki se lepo obnašajo do svojih tožč.
tudi pri vprašanju, ali kratkotrajna aktivnost Sonca v obliki erupcij in žarkovn-ih bombardiranj vpliva na naelektriziranost zraka.
Koliko spanja potrebujemo?
Kaj je spanje? Koliiko ga potrebujemo? Kako pridemo do našega spanja? Vprašanja, na katera ni tako lahko odgovoriti.
O spanju vemo malo, več pa o tem, kaj se med spanjem dogaja v našem telesu. Nekateri organi, na primer žleze znojnice delujejo močneje. Ne vemo, zakaj. In nasprotno od prejšnjih domnev, da krvni pretok v možganih pojema, periodično narašča.
Koliko spanja potrebujemo? Odvisno od posameznika. Dr. Nathaniel Kleitman, ki se že štirideset let ukvarja s tem vprašanjem, pravi: »O kakšnem povprečju ni govora. Podobno je ■kot bi govorili o povprečju pri veLikosti čevljev.« Marsikdo potrebuje deset ur nočnega spanja. Nekateri shajajo s štirimi urami. Marsikdo zaspi, ne da bi se zavedal. »Spi z odprtimi očmi« za nekaj sekund in si osveži utrujene možgane.
Človek je v splošnem navajen na osemurno nočno spanje. Verjetno pa bi bilo bolje zanj, če bi spal po obrokih kot nekatere živali. Po lažji utrujenosti >se namreč telo zelo hitro opomore, po hujši pa šele po daljšem mirovanju.
Ali spite dovolj? Pri neki anketi je 400 študentov odgovorilo, da so zjutraj utrujeni. Živali postanejo napadalne, če jih prisilimo, da bedijo. Pri človeku se pokažejo po več neprespanih nočeh duševne motnje. Večkrat nastopijo čutne prevare.
V New Orleansu se je leta 1960 pojavila bolezen, ki je imela podobne znake 'kot otroška ohromitev: neuromyastenija. Nastopile so bolečine v mišicah, glavobol in celo govorne motnje. Dr. Tiller z medicinske fakultete v Louisiani je pri petih bolnikih ugotovil, da so bile -težave pri tistih, ki so spali dovolj, manjše. Spraševal se je, če niso morda starostne bolezni povezane s pomanjkanjem spanja.
Je splošna ugotovitev, da starejši ljudje potrebujejo manj spanja, napačna? Leta 1963 se je lotil tega zanimivega problema. Ljudje, ki so spali le sedem ur ali manj, so se pritoževali, da so utrujeni. Tiller jim je svetoval, naj spijo ponoči deset ur in eno uro popoldne. Če že ne
morejo zaspati, -naj vsaj zatisnejo oči — in seveda izključijo radio ali televizijo. Mnogi, ki so prej spali slabo in so se ravnali po tem nasvetu, so se počutili bolje. Zanimivo je, da popoldansko spanje več odvrne kot nočno.
Dr. Harper iz Clevelanda je bolnike prisilil, da so spali po štirinajst dni in jih je prebudil le zjutraj in zvečer. Pri zdravljenju astme, vnetju debelega črevesa, kožnih boleznih in pri nekaterih drugih je na ta način bolnik prej ozdravel. S trajnim spanjem poskušajo tudi v bolnišnicah za duševne bolezni.
V knjigi o nalogah -medicine piše: čez dan se živci utrudijo in pride do nekega stanja napetosti, ki v poznem popoldanskem času doseže višek. Če se to ponavlja dan za dnem, teden za tednom, pride lahko do resnih -posledic. Če pa si privoščimo nekaj popoldanskega spanja, krivulja živčnosti upade in počutimo se bolje.
Najbolj pa drži verjetno pravilo: več delaš, več spanja potrebuješ.
Vraže
na Portugalskem
Kdor ima na Portugalskem srčne težave ali druge nevšečnosti, se rad zateče k vedeževalka-m in čarodej-kam, ki jih ne manjka v nobenem večjem kraju. Na deset tisoče ljudi se vsako leto oglasi pri čarodejkah, katerih domišljija g-lede zdravil ne pozna meja. Ta čarodejka -priporoča telovadne vaje, ona na maslu praženega pajka. Policija sicer včasih poseže vmes, vendar kaj -malo zaleže. Če izženejo »čarovnico", se ta preseli drugam in odpre »ordinacijo”, mnogi stalni obiskovalci se celo tja vozijo k njej.
ROBERT MERLE
56
il l«Ni -ur m hii utami 1-11 ra ii m ti-umai 11 i n ■■ ■ a ->■-na.! i inuiVBH ■ im i imu.i i n mmu m mi imi i mil OBIIMI ■ I »■ n
»Arn-pok, zakaj? Zakaj?”
Skomignil sem z rameni:
»Tega ti ne moreš razumeti. Ti problemi so ti- čisto tuji! . . . Sama dobro veš, da so Židje naši najhujši sovražniki. Prav Židje so sprožili vojno. Če jih mi ne pokončamo, bodo pozneje oni iztrebili ves nemški narod.”
»Preneumno!” je rekla s presenetljivo močjo. »Kako naj bi nas iztrebili, če bomo zmagali?"
Osuplo sem j-o pogledal. Ne, o tem nisem še nikoli -premišljeval. In nisem vedel, kaj naj ji še rečem. Obrnil sem glavo stran in čez nekaj časa bleknil:
»To je povelje."
»Saj bi -lahko prosil za kakšno drugačno službo!"
Brž sem odgovoril:
»Saj tudi sem. Soma se lahko spomniš, da sem prosil za premestitev na fronto. A Reichsfuhrer ni maral nič slišati o tem ..."
»Prav,” je rekla s tihim glasom in z neverjetno voljo, »potem ne bi bilo treba ubogati!
»Elsie!” sem skoraj zavpil.
Za nekaj časa mi je docela zaprlo sapo.
»Ampak, Elsie," sem potem rekel s stisnjenim grlom. «Elsie!... Saj to je ... to je vendar napad na čast!”
»Kaj -pa je tisto, kar počneš ti?”
»Da vojak ne bi ubogal?! ... Razen tega se stvari ne bi prav nič spremenile! Degradirali bi me, mučili in nazadnje ustrelili... Kaj pa ti? Kaj bi bilo s tabo? In z otroki?"
»Oh, kar koli! Kar koli naj bi bilo! ...”
Ustavil sem jo:
»Nič ne bi pomagalo. Če jaz ne bi maral ubogati, bi kdo drug počel vse to namesto mene...”
Oči so se ji zaiskrile.
»Že, samo da ti ne bi! Ne, ti ne bi smel!”
Gledal sem jo osupel, do kraja zmeden. V glavi mi je bučala praznina.
»Toda Elsie..." sem poskušal govoriti.
Nič več nisem mogel misliti. Tako sem bil ves otrdel, da so me mišice bolele. Gledal sem strmo predse in ne da bi pogledal Elsie, ne da bi kamor -koli pogledal — saj -nisem nič videl — sem z velikim naporom rekel:
»Bilo je povelje ...”
»Povelje!” je posmehljivo kliknila Elsie.
In nenadoma si je skrila obraz v roke. Čez čas sem se ji približal in jo prijel za rame. Elsie se je silno stresla, me z vso močjo odsuni-la in rekla s tujim glasom:
»Ne dotikaj se me!"
Noge so se mi šibile -in zavpil sem:
»Nimaš pravice, tako postopati z mano! Vse, kar počnem v taborišču, počnem na povelje! Jaz nisem za nič odgovoren!"
»Da, ti počneš!"
Obupano sem jo gledal:
»Ne -razumeš, Elsie. Jaz sem samo eno izmed gonilnih koles. V armadi daje povelje šef in ta je za vse odgovoren. Če je povelje slabo, kaznujejo šefa in ne tistega, ki je povelje izvršil.”
»Tako torej," je rekla z uničujočim mirom. »Zato torej si ubogal: če se stvari obrnejo na slabše, si mislil, ne bom kaznovan."
Zavpil se-m:
»Ne, nikoli n-isem tako mislil! Samo to je, da moram ubogati: na vsako povelje. Razumi že vendar! V meni je prav fizična potreba po ubogljivosti!”
»No,” je nadaljevala s -pošastno ravnodušnostjo, »če bi tl kdo dal povelje, da ubij malega Franza, bi ga torej ubil!"
Gledal sem j-o z izbuljenimi očmi.
»Saj to je vendar blazno! Nikoli mi -nihče -ne bi dal fa-kšn eg a povelja!"
»Zakaj pa ne?” se je divje zasmejala. »Saj so ti dali povelje, pobiti židovske otroke! Zakaj ne bi nekoč pobil svojih? Zakaj ne Franza?!
»Daj no daj, Reichsfuhrer -mi nikoli ne bi zapovedal kaj takega! Nikoli! To..."
Hotel sem reči: »To bi bilo nezaslišano!" a v hipu so mi besede zastale v grlu. Z grozo sem se spomnil, da je dal Reichsfuhrer ustreliti svojega lastnega nečaka.
Povesil sem oči. Bilo je prepozno.
»Ne, o tem nisi prepričan!" je rekla Elsie s strašnim zaničevanjem. »Vidiš, da nisi prepričan o tem! In če bi ti Reichsfuhrer zapovedal ubiti Franza, bi ga ubil!"
Napol je razklenila zobe, bila je, ko da se hoče zazreti sa-m-a vase. V njenih očeh se je prižgal divji, živalski ogenj.,. Elsie, ki je bila zmeraj tako nežna, tako mirna ... Gledal sem jo otrpel, prikovan na tla spričo tolikšnega sovraštva.
»Ubil bi ga!" je renčala. »Ubil bi ga! Ubil bi ga!"
Ne vem, kaj se je takrat zgodilo z mano. Prisežem, da sem hotel odgovoriti: Seveda ga ne bi," prisežem da sem z vso zavestjo nameraval tako odgovoriti, tedaj -pa so se mi besede v grlu zavozlale in -rekel sem:
Kako se prenašajo nalezljive bolezni?
Nalezljive bolezni so obolenja, ki se prenašajo s človeka na človeka ali z živali na človeka ter nastanejo zaradi vpliva kužnih klic in njihovih izločkov — strupov. Predstavljajo veliko nevarnost ne le za posameznika in njegovo zdravje, ampak imajo velik pomen za vse človeštvo. Razumljivo je, da so bile v vseh časih predmet velike pozornosti tako za zdravnike kot tudi za druge ljudi.
V prid našega zdravja bo, če vemo, kako se širijo nalezljive bolezni in če poznamo poti, po katerih prihajajo v telo, da bi ga napadle. Če te poti poznamo, se bomo pred nalezljivimi boleznimi tudi zaščitili, saj, če kužne klice ne pridejo do organizma, telo ne bo obolelo.
Povzročitelji nalezljivih 'bolezni žive v človeškem in živalskem organizmu, kjer se razmnožujejo in od časa do časa zapuščajo te organizme in pridejo v zunanje okolje, kot so zlasti voda, zemlja, blalo, urin, izpljunki itd. Iz teh, ki so izvor infekcije, vodijo najrazličnejše poti, po katerih potujejo klice do zdravih ljudi. Širjenje 'infekcije je najrazličnejše. Omeniti hočemo najvažnejše na-
cami, če pridejo vanjo razni odpadki, fekalije in urin ali pa umazani predmeti. Vodo okuži tudi okolica, se pravi zemlja, saj se nahaja na njeni površini polno klic.
Širjenje infekcije po zraku predstavlja najbolj pogost način okužbe, kar ima za posledico različne epidemije (gripa, norice,
oslovski kašelj). Zaradi kihanja, kašljanja, pljuvanja in preglasnega govorjenja pride do razprševanja drobnih kapljic sluzi, ki prihajajo iz nosa in ust. S temi kapljicami prihajajo v zrak tudi povzročitelji nalezljivih bolezni, če so se nahajali v zgornjem delu dihal. Možnost infekcije je tem večja, čim bliže smo oboleli osebi.
Tudi širjenje bolezni preko žuželk ima važno vlogo pri nastanku infekcijskih bolezni. Žuželke, kot npr. uš, bolha in komar, prenašajo povzročitelje bolezni na dva načina: tako, da se človek okuži z ugrizom insekta, ki vnese klico v organizem, ali pa da pride do okužitve preko ostavljenega materiala na koži ali sluznici.
Dr. S. B.
Prezimovanje sobnih rastlin
čine.
Prenašanje bolezni po kontaktu, stiku, je lahko posredno ali neposredno. Veliko število bolezni se prenaša z neposrednim kontaktom zdravega človeka z bolnim, kjer povzročitelji neposredno prehajajo z bolnega na zdravega, kot se dogaja na primer pri dotiku, podajanju rok, poljubovanjem ali pri spolnem občevanju. Na tak način se prenašajo tifus, griža, sifilis in še cela vrsta drugih bolezni.
O posrednem in neposrednem kontaktu pri prenašanju nalezljivih bolezni govorimo takrat, če klica potuje od izvora infekcije do zdravega človeka preko Okuženih predmetov bolnikovega okolja (perilo, obleka, otroške igrače, jedilni pribor). Na fak način se prenašajo npr. ošpice in garje.
Širjenje infekcije z živili se vrši preko umazanega in neumitega sadja in povrtnine, mesa, sladoleda in mleka. Tako se prenaša tifus, paratifus, črevesna obolenja in na ta način pride tudi do raznih zastrupljenj s hrano.
Tudi širjenje infekcij z vodo (je zelo pogosto, zlasti še poleti. Okužena pitna voda je važen činitelj pri postanku in širjenju nalezljivih bolezni. Voda se okuži s kužnimi kli—
Dnevi postajajo vedno krajši in hladnejši, zato moramo misliti na prezimovanje sobnih rastlin, kajti če jim ne bi nudili zimskega počitka, bi vedno manj cvetele in končno usahnile. Toda pravilno shraniti vse rastline ni enostavno, posebno ne v tistih stanovanjih, kjer največkrat za to ni niti primernih prostorov.
Za uspešno prezimovanje različnih rastlin moramo imeti tri vrste prostorov: hladne, srednje tople in tople. Ne smemo pozabiti, da vse sobnice ne prenesejo enake zimske temperature; rastline iz tropskih krajev potrebujejo toploto, rastline iz zmernih predelov pa vzdržijo tudi pni nizki temperaturi.
S hladnimi prostori od 2 do 6 stopinj Celzija se zadovoljijo naslednje lončnice: abutilon, aspidistra, avkuba, agava, ciklame, citronovci, fatshedera, fuksija, japonska trdoleska, kakteje, lovor, nageljni, oleander, pasionka, pelargonije, rožmarin, sieboldijeva homulica in zvončnice. Te rastline lahko prezimijo v svetlih in suhih kleteh in v hladnih spalnicah. Nekatere od njih, kot agava, aspidistra, japonska trdoleska, lovor, rožmarin in oleander, lahko prezimimo celo na stopniščih in hodnikih, če so le dovolj svetli in ni v njih preveč prepiha.
Če gojimo v lončkih naše evropske rastline, netreske, gozdne praproti, pozidno rutico ter ikorčke, jih čez zimo prav tako spravimo v hladne prostore, saj jim celo nekaj stopinj mraza ne škoduje. Ne smemo pa jih pustiti na -balkonih ali zunanjih oknih, ker bi tam lahko zmrznile. Zmrzovanje je namreč v lončkih močnejše kot v naravi, kjer rastlino greje sneg in odpadlo listje.
S srednje toplimi prostori (6—10° C) razumemo nekurjene prostore, ki pa jih kdaj pa kdaj ogrejemo talko, da spustimo vanje topli zrak iz sosednih kurjenih prostorov. Vanje spravimo čez zimo asparagus, aralijo ali fatsijo, judovsko brado (saxifrago), praprot peleo, sobno lipo in nekatere sukulentne rastline.
V tople kurjene prostore z nad 15° C pa pridejo afriška vijolica, begonije, bromelije, difenbahija, fikusi, filodendroni, kroton ali ko-dieum, ikala, praproti, peperomije, sansivierija in vodenka. Vendar se nekatere lončnice, čeprav zahtevajo razmeroma visoko zimsko toploto, v kurjenih prostorih slabo počutijo. Posebno občutljive so praproti, difenbahija in kroton, ker jim škoduje suh zrak. Take rastline namestimo nad posodo z vodo, da dobijo najnujnejšo zračno vlago. Vse rastline pa imejmo pozimi čim dalje od peči in radiatorjev.
Otrok v hladnih dneh
„ Zakaj je jesen našim naj-mlojšim teko nevarna!" Taka in podobna vprašanja je slišati vsako leto, ko z jesenjo pridejo v deželo prvi vlažni, hladni in neprijetni dnevi. Pomisliti moramo, da so hitre temperaturne spremembe, megla, dnevi, ko prši in je močno oblačno, za prehladna obolenja najugodnejši čas. Prehladu pa so najbolj izpostavljeni otroci, zlasti tedaj, če morajo v tem letnem času že zgodaj zjutraj iz tople so-
be ven na hladno cesto in v vlažno meglo.
V posebni meri velja to za dojenčke, ki so najmanj odporni proti nenadnim spremembam temperature. Zato s takim otrokom ne bi smeli iz hiše takoj, ko vstane, marveč bi ga morali zbuditi nekaj minut prej, da se privadi na temperaturo, ki je prav gotovo drugačna od one v topli posteljici. V megli je treba otroku ščititi ustka, da ne bo dihal skoznje; zvečer naj bo-
do taki otroci vsaj ob mraku že spet doma na toplem in suhem.
Pač pa je treba izkoristiti vsako lepo popoldne, vsako minuto sonca, da bo otrok na zraku — tudi če je sicer hladno. Treba je samo poskrbeti, da bo otrok toplo oblečen. Vendar tudi v oblačenju ne smemo pretiravati, kakor to dela marsikatera mati v skrbi za svojega malčka. To velja posebno za takrat, ko je otrok doma, ker tako „pre-gret" malček potem ne bo dovolj utrjen ter bo še bolj občutljiv.
Drobni nasveti
■	Če vam je kožnato torbico zmočil ■dež, 'boste njegove sledove odstranili talko, da torbico umijete z gobo, namočeno v -mrzlo vodo.
■	Kolcanje preneha, če sesate žličko sladkorja z limoninim -sokom.
■	Da preprečimo slab vonj pri kuhanju zelja, zadostuje, če mu dodamo nekaj 'kisa ali limone. S tem zelju izboljšamo tudi okus.
■	Mastne madeže v pečici plinskega štedilnika bomo z lahkoto očistili z drobno soljo.
RADOVEDNOST
z dobre in slabe strani
Če imate radovednega otroka, prav gotovo veste, kakšna mora je lahko ta radovednost. Vprašanja, večna vprašanja, tako da človek včasih prav zares ne ve več, kaj naj otroku odgovori. Da je otrok v določenem razdobju svojega življenja radoveden, je razumljivo. Spoznava svoje okolje in se zanima za vse, kar mu je novo.
Toda ta radovednost je nekaj drugega od pretiravanja, ki je marsikdaj zelo indiskretno, za otroka pa na vsak način škodljivo. Da hi otroka odvadili teh razvad, potrebujemo trdno voljo in veliko odločnosti. Oko na ključavnici, uho prislonjeno na vrata, brskanje po mamini torbici, neupoštevanje tajnosti pošte, špionaže za starejšo sestro — to je radovednost, ki je pri otroku ne smemo trpeti. Takšno početje namreč žali osebnost drugega.
Otrokovo radovednost je zato treba usmerjati na kakšen hobi ali kaj podobnega; skratka na tisto, kar otroka najbolj zanima. Že mnogi radovedni otroci so kasneje postali izredno dobri arheologi, bibliotekarji ali ljudje drugih poklicev, kjer sta radovednost in iznajdljivost nujni. Radovedni otroci imajo ponavadi lepe zbirke zanimivih knjig, radi gledajo dokumentarne filme, radi potujejo, obiskujejo stare zgradbe itd.
Kot vidimo, radovednost ni samo slaba lastnost. Če bi starši to otrokovo nagnjenje prav usmerjali, bi se kaj lahko razvila v dragoceno in plodno kvaliteto.
Poskusite!
MOŽGANOVI CMOKI
Ponada: surovo maslo, zelen peteršilj, čebulo, 1 žemlja, nekaj žlic juhe, 2 dkg olja, 3 dkg čebule, 15 dkg govejih možganov, malo česna, poper, sol, 1 jajce, drobtine.
Ponado, ki smo jo pripravili iz surovega masla, sesekljanega zelenega peteršilja, čebule, v vodi namočene 'm ožete žemlje ali kruha ter nekaj žlic juhe, mešamo na ognju v gosto testo tako dolgo, da odstopi od kozice. Nato jo ohladimo. Na olju najprej zarumenimo drobno sesekljano čebulo, dodamo očiščene sesekljane možgane in jih spražimo. H koncu praženja dodamo sesekljan česen, zelen peteršilj, popramo, osolimo in ohladimo. V ohlajeno ponado vmešamo jajce, sprožene možgane in malo drobtin.
Cmoke oblikujemo v velikosti oreha in jih skuhamo v vreli juhi, le bolje pa v slanem kropu. Kadar jih ponudimo kot glavno jed, jih oblikujemo nekoliko večje In jih pred serviranjem zabelimo s surovim maslom.
ZREZKI Z GORČICO
Na olju ali na maslu opečemo 4 lepe telečje ali svinjske zrezke. Medtem posebej segrejemo v kozici malo masla in pustimo, da se ohladi. Temu primešamo veliko drobtinic, ščep belega popra, dodamo toliko dobrega belega vina, da dobimo gotovo omako, ki naj še vre približno 20 minut. Zrezke naložimo na ogret krožnik In jih oblije-mo z omako. Zraven položimo dušen krompir s poljubno svežo solato.
ZELENA S ŠUNKO
Očistimo lepo zeleno, norežemo jo na rezine, pokrijemo s slano vodo in malo limoninega soka, da ostane lepo svetle barve. Vre naj nekaj minut. Nato jo odcedimo in jo pokapljamo z začinjenim kisom (olje, dober kis In poper, po okusu ludi fino zdrobljen česen in zelen peteršilj). Primešamo 10 dkg sesekljane šunke z majonezo, naložimo v skodelico, oblikujemo v kupčke in okrasimo r majhnimi rezinami vložene kisle zelenjave (poljubno).
TRDO KUHANA JAJCA Z RIŽEM
Dušimo 20 dkg dobrega riža z juho skoraj do mehkega. Pustimo, da se ohladi in ga denemo v kozico, ki smo jo prej namazali z maslom, nanj položimo polovičke trdo kuhanih jajc in naribamo sir, vse pokapljamo z raztopljenim maslom in pečemo pri hitrem ognju v pečki le 2 minuti.
OiiiiuiiiitttimiiinNiiiiitiiiiitKtiifiNiinittNmitttimitiNtiiNiiiiimituiiiiiiiHtmmiiMiiiiHiNiiiiiitiiiiNtNutiHutmitmtiiiitnNiniuiiuiHniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiin
.Seveda."
Mislil sem, da se bo zakadila vame. Trenutek, ki je potekel, se je zdel neizmerno dolg. Strmela je vame. Nič nisem mogel več reči. Z obupnim naporom sem se poskušal popraviti, poskušal razložiti... A jezik se mi je prilepil na nebo.
Obrnila se je, odprla vrata in odšla. Nato sem slišal, kako je stekla po stopnicah v gornje prostore.
Čez nekaj časa sem počasi potegnil telefon k sebi, zavrtel številko taborišča, naročil avto in odšel iz hiše. Noge sem ime'l mehke, brez moči. In naredil sem nekaj sto metrov, preden sem srečal avto.
Komaj nekaj minut sem sedel v svoji pisarni, ko je pozvonil telefon. Dvignil sem slušalko.
.Herr Obersfurmbannfuhrer," me je ogovoril mrzel glas. .Ja?"
,Pick tukaj, krematorij II. Poročam, Herr Obersturm-bannfuhrer: Židje iz šestindvajsetega konvoja so se uprli."
.Kaj?"
.Židje iz šestindvajsetega konvoja so se uprli. Vrgli so se na Scharfuhrerje, ki so nadzirali slačenje, jim vzeli orožje in potrgali električno napeljavo. Zunanja straža je pričela streljati in Židje so jim odgovorili z orožjem ..."
.In?"
.Težko jih je ukrotiti. V oblačHrvici so in streljajo na stopnišče ki pelje dol, brž ko se pokažejo kakšne noge."
.Prav, Pick, takoj pridem,"
Odložil sem slušalko, planil ven In se vrgel v avto.
.Krematorij lil’
Nagnil sem se naprej:
.Hitreje, Dietzl'
Dietz je pokimal in avto je poskočil. Bil sem, ko da bi me oplazila strela: še nikoli dotlej se mi ni pripetilo, da bi se uprli!
Zavore so zacvilile na peščenem dvorišču krematorija. Skočil sem iz avta. Pick me je čakal. Stopil je na mojo levico in s hitrimi koraki sva odšla proti garderobi.
.Koliko Scharfuhrerjev so razorožili?”
»Pot."
.Kako so bili oboroženi?"
„S strojnimi puškami."
„So Židje veliko streljali?"
.Precej, vendar municijo še imajo. Posrečilo se nam je, da smo zaprli vrata garderobe."
Nato je dodal:
.Imam dva mrtva in štiri ranjene. Da ne govorim o tistih petih ... Tiste ..."
Ustavi1! sem ga:
.Kaj predlagate?"
Premolk. Čez čas je Pick rekel:
.Lahko jih z lakoto prisilimo na dan.”
Rezko sem odbil:
„Ni govora! Tako dolgega zastoja v krematoriju si ne moremo privoščiti. Krematorij mora obratovati!"
Pogledal sem po okrepljenih oddelkih SS, ki so obkrožali garderobo.
.Kaj pa psi?"
.Sem že poskusil... Toda Židje so potrgali kable, garderoba je v temi in psi ne marajo noter."
.Prinesejo naj reflektor."
Pick je zavpil povelje. Dva esesovca sta stekla stran. Nadaljeval sem:
.Oddelek za napad naj ima sedem mož. Dva bosta na hitro odprla vrata in jih sunila proti njim. Ta dva ne bosta v nevarnosti. Eden bo v sredi držal reflektor. Na njegovi desni Strani bosta dva ostrostrelca poiskala oborožene Žide. Dva na levi bosta kar na slepo užigala s strojnico. Namen akcije je, uničiti oborožene Žide in onemogočiti drugim, da
bi prijeli za orožje. Vi pa že zdaj pripravite nasledjni oddelek, ki bo nadomestil prvega."
Utihnil sem in Piok je čez nekaj časa rekel:
„Na tistega, ki bo držal reflektor, ne stavim niti počenega groša."
Odvrnil sem:
.Izberite svoje ljudi."
Esesovca sta pritekla z reflektorji. Pick sam ga je priključil na zunanji električni vod in odvil kabel.
.Kabel mora biti dovolj dolg. Če se nam napad posreči, bo treba z reflektorjem podreti prav v garderobo."
Piok je pokimal. Dva moža sta se že postavila za vratci Ostalih pet se je razvrstilo na prvi stopnici podzemskega Stopnišča. Srednji, neki Scharfuhrer, si je reflektor tiščal na prsi. Pet mož je čakalo nepremično, z napetimi obrazi.
Pick je zavpil povelje in pet mož se je v popolni, nepretrgani vrsti spustilo po stopnišču. Električni kabel je polzel za njimi kakor kača. Ustavili so se približno poldrug meter od vrat. Na prvi stopnici stopnišča, ki je vodilo v podzemlje, je že stalo pet novih mož. Dvorišče je zajela tišina.
Piok se je sklonil na stopnišču in s tihim glasom nekaj govoril Scharfuhrerju, ki je držal reflektor. Že je dvignil roko.
Tedaj pa sem rekel:
.Trenutek, Pick!"
Pogledal me je 'in spustil roko. Krenil sem proti stopnišču, možje drugega oddelka so se razmaknili in spustil sem se po stopnicah.
.Dajte meni tale P
Scharfuhrer me je osuplo pogledal. Po obrazu mu je tekel znoj. A že naslednji hip se je zbral in rekel:
(Se nadoljuje)
R. U. JOYCE:
ROKAVICA
Smeh stoletij
Slovečega londonskega slikarja Hogariha je bogat, a zelo skop plemič naprosil, da bi mu naslikal za slavnostno dvorano nove palače velikansko fresko, ki naj bi kazala prehod Judov čez Rdeče morje. Slikar je zahteval za delo sto goldinarjev, plemič pa mu je ponujal samo dvajset. Tedaj je slikar rekel:
„Ker sem v denarni stiski, bom prevzel delo tudi za ta denar, če mi plačate vnaprej."
Ko je dobil denar in ključ od dvorane, je odšel in poiskal pleskarja. Se preden je naslednje jutro plemič zlezel iz pernic, je bila vsa stena prepleskana z rdečo barvo. Hogarth je poklical hišnega gospodarja in rekel:
„Delo je opravljeno."
„Kaj je opravljeno! Kaj naj to pomeni!"
„Rdeče morje."
»Rdeče morje!" Kje pa je faraon s svojimi vojščaki!"
»Utonil je," skomizgne slikar z rameni.
»In otroci Izraelovi!" prebledi vitez.
»Ti so pa že na drugi strani in jih ni mogoče več videti."
James Dimne je visel na okenski polici držeč se le s konicami prstov in čez trenutek zdrsnil neslišno na tla. Hitro je pogledal okoli sebe. Hiša je stala na periferiji, precej vstran od ceste in zemljišče je bilo ločeno od nje z visokim kamnitim zidom. Bilo je okoli dveh in noč je bila tema. Malo je bilo verjetnosti, da bi ob tem času koga srečal. Bil je popolnoma siguren. Ko je potihoma tekel čez travnik, se ni mogel načuditi svojim živcem. Ukvarjal se je bit s tatvinami v tistih prejšnjih časih, preden se je pojavil kot spoštovan zlatar v majhnem mestu Brompton, toda ti časi so bili že daleč. Preteklo je že deset let odkar spoštuje zakon. Roka, ki se je stegnila da bi zagrabila vrh zidu, je bila trdna kot kamen. Lahko je celo misli! na mirno ležeč predmet, ki je nekoč bi! Richard Strong in ki je sedaj ležal ohlapno sredi široke krvave mlake v sobi, ki jo je pravkar zapustil. Ni imel namena moriti, toda okoliščine so ga pripeljale do tega. čutil je, di je bil vseskozi igračka okoliščin. Skrbi so se pričele, ko ga je neki njegov stari prijatelj iz ječe spoznal. Sledilo je izsiljevanje. Dunnov posel je bil uspešen, toda vedno naraščajoče zahteve izsiljevalca so pomenile večjo izgubo, kot jo je lahko utrpel. Skušal se je rešiti izgube z igranjem, vendar je samo še globlje zabredel v težave, dokler ni stal pred popolnim propadom. Ker ni vedel česa bi se lotil, se je vrnil k svojemu staremu poklicu. Richard Strong je bil upokojen odvetnik, spoštovan kot zbiralec starin, in znano je bilo, da ima pri sebi starodavne zlate okraske neverjetne vrednosti. Dunne je do tedaj s tatvinami že nabral nekaj zlata, store uhane, zaponke in drugo; vendar 'bi mu dobiček pri tatvini Strongove hiše koristil in ga zavaroval. Vdreti v hišo je bilo lahko. Sobo, kjer je bila shranjena starina, je poznal, in vse, kar je moral storiti, je bilo splezati po odvodni cevi in doseči akno. V Bramptonu se jim ni zdelo potrebno uvesti previdnostne ukrepe proti tatovom. Dunne si je napolni! žepe z zlatimi okraski, ki jih je bilo polno v sobi in ki so za njega pomenili rešitev.
Ravno se je pripravljal za odhod, ko je za seboj zaslišal sunkovito dihanje; naglo se je akrenil, videl vrata odprta in pred njim je stal sam Strong. »Dunne" — je 'bila edina beseda, ki jo je Strong izrekel. Dunne je bežno pogledal orientalski nož posebne izdelave. Še vedno ga je držal v raki, in skoraj brez premišljevanja ga je zabodel v Stronga; ta je bil na mestu mrtev. Dunne je potegnil truplo v sobo zaprl vrata, ugasnil luč, zagrnil zavese in zapustil sobo, kot je prišel, skozi akno.
Obžalovanja ni čutil. »Drugega nisem mogel storiti," si je rekel. »Spoznal me je, in mora! sem izbirati med tem in ječo”. Spomnil se je presenečenja na Strongavem obrazu 'in se nasmehnil. Prav zares si ni ničesar očital. Strongova smrt je bila potrebna za njegovo lastno rešitev in ni bilo druge izbire. »Sicer pa, bil je že star mož, ki bi živel samo še nekaj let."
Čutil se je rešenega. Kdo neki bi mogel osumiti ropa in umora pustega, nezanimivega zlatarja srednjih let? Sledi ni pustil nobene. Nikogar ni srečali ne ko je prišel ne ko je odšel. Majhna glavna ulica je bila zapuščena in v popolni temi je pri stranskih vratih vstopil v svojo hišo. Živel je sam. Dnevno je prihajala strežnica in mu gospodinjita, toda razen njega ni nihče spal v po-
slopju, njegova soba je bila zadaj, toda predoo je prižgal luč, je povlekel roleto in zagrnil akno s težko zaveso. Potem je nerodno segel v žep in privlekel eno rokavico. Presenečen je zopet iskal po žepu in, ko ni našel tistega 'kar je 'iskal, je začel brskati med zlatimi predmeti, s katerimi so bili žepi napolnjeni. Iz nekega čudnega razloga se je bal pogledati svoj plen in ni imel namena izprazniti žepov dokler ne bo pripravljen, da okrase vrže v talilni lonček, ki ga je imel skritega v majhni sobi za trgovino odspodaj. Končno je prenehal z iskanjem in stal sredi sobe z obrazom, polnim groze.
Druga rokavica je izginila! Obe je imel v žepu, ko je bil v Sfrongovi hiši; vzel jih je ven in položil na mizo, preden je žepe napolnil z zlatimi okraski. Lahko bi prisegel, da jih je spravi! nazaj pred naglim odhodom. Toda strašna resnica je bila, da je ena rokavica manjkala In na podlogi je 'bilo njegovo ime in naslov! Misel, da bi se moral vrniti v tisto hišo, v sobo, kjer je Strong ležal tako tih, in miren, mu je vzbujala neke vrste praznoverno grozo. Spomnil se je navzgor obrnjenega obraza mrtvega moža, z ostrim, začudenim pogledom zmrznjenim v večen krik. Stal je sredi sobe, z bledim in potnim obrazom, in misli so mu bile zmedene od neodločnosti.
»Ne morem tega storiti", je mrmral. »Ne morem ..."
In potem se mu je sam od sebe vsilil privid morišča; stresel se je kot od mrzlice. V letih, ko je še bil zločinec, je vedno čuti! nezdrav strah pred vislicami. Stari strah ga je znova zagrabil, stokrat močneje kot kdaj koli prej. S počasnimi koraki je odšel na temno, zapuščeno ulico. Pot se mu je zdela kakor mora. V svoji razdraženi domišljiji je videl senco v vsakem temnem kotu in enkrat je hripavo zakričali ob pogledu na odvržen košček ovojnega papirja, ki je ležal na cesti. Za trenutek se mu je zazdel kot truplo, ležeče v temni mlaki...
Prišel je do cilja in premočen od potu, trepetajoč po vsem telesu splezal skozi okno. Soba je bila temačna, kot jo je zapustil, toda lahko je zapazil temen predmet na tleh 'blizu vrat. Da bi našel rokavico, je moral prižgati luč in, stikalo je bilo blizu trupla. Poklical je na pomoč vse ostanke svoje sile, potegnil zaveso preko okna in prekoračil sobo. Pod nogo je začutil nekaj mehkega, odskoči! nazaj s hripavim vzklikom in srce mu je divje 'bilo. S tresočimi prsti je našel stikalo in sobo je preplavila svetloba.
Richard Strong je ležal ob njegovih nogah. Dal bi vse na svetu, da bi lahko odvrnil pogled od trupla, toda telo ga je privlačevalo z neko strašno silo, da je moral strmeti v njega. Še več, poln odpora se je sklonil naprej z iztegnjeno roko, da 'bi se dotakni! noževega ročaja.
»Roke kvišku! Roke kvišku, ti lopov!”
Pogledal je gor in rezko kriknil. Ta novi udarec njegovim razdraženim živcem ga je skoraj vrgel v omedlevico. Vrata so se odprla in tam je stal Strongov sin in meril z revolverjem na njega. Počasi je dvignil roke nad glavo.
Inšpektor, ki je spremljal Dunna na policijsko postajo, je bil zgovoren in, poleg tega se je zdelo, da je začasno pozabil, da je po zakonu obtožen človek nedolžen dokler njegova krivda ni dokazana. Vsekakor je domneval, da je Dunne kriv, kar ni bilo presenetljivo spričo ckolnosti.
»Veste," je rake!, »da ste vi zadnji človek, ki bi ga osumil? Če vas ne bi našli v sobi s truplom in dragotinami v žepih, 'ne bi nikoli pomislil na vas. Na vašo nesrečo niste pravočasno odšli."
Dunne ni odgovoril. Njegova hiša je stala ob poti k policijski postaji in prosil je, če sme vzeti plašč. Zrak je bil hladen v tej temni uri pred svitom.
»Seveda", je rekel inšpektor, »toda mi gremo z vami."
Odptl je stranska vrata in sledil ujetniku v vežo; za njim pa polica-
ja. Dunne je ravno premišljeval, da nimajo namena ničesar tvegati, ko se je z nogo dotaknil nečesa na tleh.
Pobral je tisto stvor in nenadoma začutil slabost. Potem je inšpektor prižgal luč. Dunne je pogledal predmet, ki ga je držal v roki.
Bila je rokavica, o kateri je mislil, da jo je pozabi! v sobi z umorjencem in ki jo je šel nazaj iskat!
»Sem!” je zavpil eden od policajev. »Podprite ga!"
Toda Dunne je zdrsnil skozi njegove roke in se zgrudil na tla.
ža dobro voljo
Zdravnik se je trudil, da bi opogumil obupanega bolnika.
»Saj ni tako nevarno,r je rekel, »tudi sam sem imel nekoč podobne težave«.
»Verjamem,« je zastokal pacient, »toda ne istega zdravnika«.
»Le kako ste se mogli tako napiti?« vpraša sodnik.
»Zašel sem v slabo družbo,« se o-pravičuje obtoženi. »Štirje smo naročili liter žganja, toda trije med nami so bili abstinenti.«
Lipe prijazno pride v kuhinjo in izroči kuharici popisan Ust.
»Poslušajte, Franca, moja tašča nas obišče naslednji teden. Tu je seznam njenih priljubljenih jedi.«
»Hvala, vse njene želje bom skušala izpolniti.«
»Za božjo voljo, ste neumni! Če samo eno od teh jedi samo enkrat skuhate, ste odpuščeni!«
Trije slikarji sede v baru in se hvalijo.
Prvi pravi: Naslikal sem sadovnjak, ki je bil tako, naraven, da so mi vrabci uničili vse platno, ko sem pustil zadnjič odprto okno.«
Pa pravi drugi: »Jaz pa sem nasU-kal polarno deželo. In ko sem pristavil zraven termometer, je temperatura* precej padla na 47 stopinj pod ničlo.«
»To vse ni še nič,« pravi tretji. »Pred tremi tedni sem naslikal dečka, včeraj sem moral nesti sliko k frizerju, ker mu lasje tako hitro rastejo.«
*
»Kakšne koristi imamo od sonca,« vpraša učitelj.
»Sploh nobene,« trdi maU Srečko. »Ponoči ne sije, podnevi je pa tako svetlo.«
*
Marjan se je spoznal z ljubko deklico. Dogovoril se je z njo za sestanek. Ljubeče jo oklene in vpraša:
»Povej, dragica, koliko si stara?«
»Kmalu jih bom trinajst.«
»Za božjo voljo, trinajst...!« ostrmi osvajalec.
»Toda ... toda — ali si vraževeren?« neprizadeto vpraša ona.
»Strašno rad se smejim. Če kaj smešnega vidim, takoj izbruhnem v smeh.«
»Ah, potem se pa težko sami brijete.«
ATK. LINGER:
Vljudnost novega sveta
Ko se je moj prijatelj Eredd vrnil iz Amerike, sem takoj opazil pri njem .neke čudne navade. Tako se mu je miza zdela najprimernejši prostor za njegove noge, roke pa je nenehno držal v žepih. Z užitkom je pljuval — po preprogi. Kadar je bil slabe volje, je pljunil po vsakem tretjem stavku; a to je bilo redko; običajno namreč ni izpustil ne pike ne vejice. Z »dober dan« je pozdravljal samo ljudi, ki jih ni maral, snemanje klobuka z glave pa je bilo zanj znamenje najglobljega prezira. Kadar sva se srečala na ulici, je že od daleč tako glasno zaklical »halo«, da so se splašili ljudje in so psi pričeli lajati.
Nekaj časa me je njegovo obnašanje zabavalo, potem pa mi je postalo neprijetno. Nekega večera, ko mi je s čevlji zamazal^ najlepši namizni prt, si nisem mogel kaj, da ga ne bi oštel. Poslušal me je z zanimanjem, nato je otresel pepel cigare ma preprogo in rekel:
—	Dobro, če te že vznemirjajo čevlji na mizi, jih lahko sezujem!
—	človek božji! Kaj ne poznaš nič več dostojnosti?
Fred je pljunil čez mojo glavo v desni kot sobe in
rekel:
~ Seveda poznam. Toda ti pojmi so mi drugačni od prejšnjih. V Ameriki sem se naučil vljudnosti, ki je v 'meni vse postavila na glavo. Če te zanima...
—	Prosim pripoveduj!
—	Dobro. Veš, da sem bil v Brooklynu urednik nekega časopisa. V moji pristojnosti so bili različni feljtoni. Nekega dne mi je Thomas Nebraska poslal nekakšno humoresko.. Saj veš, kdo je Thomas Nebraska? To je najbolj priljubljen humorist v Brooklynu. Za vsak feljton dobi dvesto dolarjev, pa naj bo še tako neumen. Prebral sem torej njegov rokopis. Uredniki dostikrat dobivajo neverjetne neumnosti; toda ta feljton je v tem pogledu nosil rekord. Takoj sem dal rokopis v kuverto in napisal:
»Velecenjeni gospod Nebraska! Z največjim zanimanjem »sem prebral vašo humoresko Žulj poglavarja Siuk-sov, žal pa ni primerna za moj list. Vračam vam jo z največjim spoštovanjem. Vdani Fredd Rebrocke, urednik.«
—	Je bilo pismo vljudno sestavljeno?
—	Seveda!
—	Vidiš, Thomas Nebraska je rekel, da ne. Ko sem naslednjega dne zjutraj našel na svoji mizi pošto, je bil med njo zopet žulj poglavarja Siuksov in spremno pismo: »Prosim, naučite se vljudnejšega tona! Thomas Nebraska.«
Ah, sem pomislil, ta literarna veličina je prizadeta. Še enkrat sem prebral Žulj poglavarja Siuksov; humoreska res ni bila za tisk. Zato sem napisal:
^ »Visokospoštovani maestro! Vaša humoreska je veličastno delo. Nasmejal sem se do solz. Ne pravijo vam kar tako »božanski Nebraska«! Dovolite mi, da vam iz srca čestitam k najnovejšemu produktu vašega genija.
Naj vas bog še dolgo ohrani ameriškemu narodu. Toda vseeno ine morem natisniti vaše humoreske, kajti prerašča okvir mojega časopisa. Dovolite tedaj, da vam to čudovito delo vrnem z izrazi najglobljega sožalja. V prijetnem pričakovanju, da me boste kmalu zopet razveselili s kakšnim novim proizvodom vašega cenjenega peresa — vaš vdani F. R.«
—	Je bilo to vljudno?
—	Odlično! In kaj je bilo potem?
—	Thomas Nebraska je zopet rekel ne. Naslednjega dne sem zopet dobil Žulj poglavarja Siuksov s pripombo: »Kdaj se boste naučili tona, ki velja med izobraženci? Th. Nebraska.«
Bil sem presenečen. Takoj sem prijel za pero in napisal:
»Največjemu človeku stoletja! Okrasku vesoljstva! Luči človeštva! Ležeč na trebuhu kot najbednejši črv si vam drznem poslati te smele vrste. Blažene naj bodo črke, ki jih bodo čitale vaše napoleonske oči! Oh, kako zavidam ščetki, ki vam sme vsako jutro čistiti čevlje! Ah, če bi mogel biti bolha, ki bi jo vi z lastnimi prsti zmečkali! Še več. Če bi imel to srečo, da bi bil bolha, bi ob branju vaše božanske humoreske počil od smeha! Zakaj mi niste poslali svojih nog, da bi jih poljubil? Toda mar bi človeštvo razumelo vaše gigantsko mojstrsko delo? Bojim se, da ne. Zato sem prisiljen, da vam solznih oči in strtega srca vrnem rokopis, vendar naj pri tem raznesejo vetrovi na vse strani moj krik: 'Prebral isem Žulj poglavarja Siuksov in zdaj lahko mirno umrem.«
Naslednjega dne zjutraj sem znova dobil Žulj poglavarja Siuksov s pripisom: »Če me boste še naprej tako grobo žalili, bom prisiljen priti v redakcijo in vam razčesniti nos. Th. Nebraska.«
Tedaj me je zgrabila jeza. Napisal sem mu:
»Smrdljivi pavijan! Da 'ste stoprocentna buča, lahko ve vsakdo, ki prebere eno samo vrsto vašega trapastega dela. Žulj poglavarja Siuksov je jasen dokaz, da v vaših možganih ni niti atoma pameti. Toda ker vem, da se vas drugače nikakor ne bi mogel otresti, bom vašo bedarijo, teleban zabiti, vendarle objavil. Če pa mi boste še kdaj poslali kakšen rokopis, vas bom tožil! Robijo in kolero vam želi z odličnim nespoštovanjem F. R.«
—	Naslednjega dne sem dobil karto: »Zakaj vendar niste bili že od vsega začetka tako vljudni? Najprisrč-nejši pozdrav — Thomas Nebraska.«
—	Od takrat sem dobil povsem nove pojme o vljudnosti.
Fredd je končal svojo zgodbo. Ogorek, ki je še žarel, je vrgel na preprogo in stopil nanj.
—	Sicer pa, je dodal, — imam namen poučevati pravila lepega vedenja in vljudnosti. Vi, evropski rumeno-kljunci, nimate niti pojma o obnašanju in vljudnosti.
Simetriji na ljubo je pljunil v levi kot sobe.
r
Avstrijski dogodki
______________________
^ Rdeče-belo-rdeča štafeta za državni praznik
V okviru priprav za letošnji državni praznik, ki ga bomo obhajali 26. oktobra, nedvomno vzbuja naj večje zanimanje „Rdeče-jbelo-rdeča štafeta", katero v teh dneh prireja tako imenovana mlada generacija v SPO. Štafeta je od 13. oktobra na poti skozi Avstrijo, obiskala bo vse zvezne dežele, ustavila se bo v 150 krajih, kjer so na sporedu prireditve s slavnostnimi govori ter kulturnimi, športnimi in zabavnimi nastopi. Danes bo štafeta potovala skozi Koroško, zaključila pa se bo 25. oktobra na Dunaju, kjer bodo na predvečer državnega praznika izročili zveznemu prezidenfu knjigo s podpisi županov in uradnimi žigi vseh občin, v katerih se je štafeta ustavila na svoji poti po Avstriji.
0 Letno 30.000 vdov
Zveza avstrijskih zavarovalnic je izvedla posebno anketo, s katero je odkrila zanimive podrobnosti iz življenja ovdovelih žena. Eden izmed podatkov pravi, da v Avstriji vsako leto ovdovi približno 30.000 žena (ob koncu leta 1965 je bilo v Avstriji 554.685 vdov, kar pomeni, da je bila povprečno skoraj vsaka četrta žena vdova). Od sedanjih vdov je manj kot četrtina zgubila može v vojni, več kot tri četrtine pa zaradi bolezni, nezgod itd'. Glede pogojev, v katerih živijo ovdovele žene, je anketa ugotovila, da mora 62 odstotkov vseh vdov shajati z manj kot 1500 šilingov dohodkov mesečno, pri tem pa v mnogih primerih skrbeti še za otroke.
0 Manj uslužbencev pri železnici
Uprava avstrijskih železnic napoveduje, da se bo število uslužbencev prihodnje 'leto znižalo za 808 ljudi, tako da bodo železnice zaposlile le še 78.208 oseb, medtem ko jih imajo zdaj zaposlenih 80.016. Zmanjšanje števila uslužbencev bo omogočila nadaljna racionalizacija, ki jo pri železnici izvajajo zaradi načrtov, po katerih naj bi železnica postala samostojna gospodarska ustanova, neodvisna od državnega proračuna. Tako preosno-vo predvideva namreč nov zakon o zveznih železnicah, ki pa je še v izdelavi.
0 Dobra ..zaposlenost" parlamenta
Do konca tega leta bo imel parlament na Dunaju še več kot dvajset plenarnih zasedanj. Za oktober so na dnevnem redu štiri zasedanja, v mesecu novembru, ko se delo parlamenta v glavnem odvija v proračunskem odboru, bo pet plenarnih sej, medtem ko jih je za december predvidenih celo dvanajst. Na štirinajsti od skupno enaindvajsetih plenarnih sejah bo parlament obravnaval državni proračun za leto 1968. Poleg tega pa bo imel parlament v tem času še dve Slavnostni seji: 26. oktobra za državni praznik ter 21. decembra, ko se bo spomnil stoletnice sklenitve državnega temeljnega zakona, s katerim so bile 21. decembra 1867 uzakonjene splošne pravice državljanov. Svoje jesensko zasedanje bo parlament začel v ponedeljek, ko bo finančni minister govoril o državnem proračunu.
0 Teden boja proti alkoholu
Na podlagi posebnega odloka ministrstva za socialno upravo je od 16. do 22. oktobra v Avstriji že petič teden boja proti alkoholu; letošnja akcija poteka pod geslom „Alkohol na delovnem mestu". Teden boja proti alkoholu je slovesno otvoril prezident Jonas, ki ie ob tej priložnosti poudaril, naj bi ta teden opozoril prebivalstvo naše države na to, kakšno socialno škodo povzroča zloraba alkohola in kako nevaren je alkohol zlasti na delovnem mestu ter v cestnem prometu.
0 Državni uslužbenci uklonili vlado
Ker je nameraval finančni minister prej obljubljeno reformo plač državnih uslužbencev zavleči za mesec dni in s tem prihraniti državi izdatke v višini 175 milijonov šilingov, so sindikati državnih uslužbencev (predvsem železničarjev) zagrozili z borbenimi akcijami. To je vlado prisililo, da je sprejela sklep, po katerem -bodo državni uslužbenci prišli pravočasno do obljubljene reforme plač.
AVSTRIJA
I. PROGRAM
Poročila: 5.30, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.30, *qq’£i '00'ZI
22.00,	23.00.
Dnevno oddaje (razen v nedeljah in praznikih): 6.10 Male dragocenosti — 7.20 Male dragocenosti — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Oddaja v francoščini in angleščini — 9.00 Za prijatelja glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Lepi glas — 11.30 Roman v nadaljevanjih — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.30 Znameniti orkestri — 14.45 Mednarodna gospodarska poročila — 15.00 Več učiti, več znati — 15.45 Koncertna ura — 17.20 Kulturna poročila —
18.00	Mlodinska redakcija — 18.30 Pregled sporeda.
Sobota, 21. 10.: 6.09 Agrarna politika — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Slavnostni koncert avstrijskega radia — 17.10 Kulturno ogledalo — 18.00 Evropa poje — 20.00 Portret: Alexander Lernet-Holenia —
21.00	»Kit z morsko boleznijo".
Nedelja, 22. 10.: 6.05 Vesele melodije — 7.05 Popevke od včeraj — 8.05 Ogledalo tiska — 9.00 Poročila — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 12.30 Iz gledališča —
13.00	Poročila — 13.10 Dobrodošli z novostmi — 13.45
NAJBOLJ ZANESUIVO RASTOČA SADNA DREVESCA NUDI DOMAČA DREVESNICA
MARKO POLZER, pd. LAZAR pri Št. Vidu v Podjuni
Ribez, češplja in maravdelj polovična cena
Operni koncert — 15.00 Popoldanski koncert — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Pomembni znanstveniki — 17.45 Kako nastajajo knjige — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Poskočne viže — 19.30 Velika simfonija — 22.20 Humanistični pogovor.
Ponedeljek, 23. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 16.30 Male dragocenosti — 16.45 Pesmi Franza Schuberta — 17.15 Knjiga tedna — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Javna diskusija — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.10 Šport —
22.25	Pesnik in revolucija.
Torek, 24. 10.: 6.05 Preden odidete — 16.30 Male dragocenosti — 16.45 Ura pesmi — 17.30 Znanje časa — 20.00 Spectrum Austriae: narodnost — 21.00 Robert Stolz dirigira.
Sreda, 25. .10.: 6.05 Odkrito povedano — 11.45 Chopinove mazurko — 16.45 Pesmi — 17.15 Od besede do besede
—	17.30 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 20.00 Večerni koncert — 22.15 »Moi, ki ni mogel spati", kriminalna igra — 23.10 Sodobna poljska glasba.
Četrtek, 26. 10.: 6.05 Glasba iz Avstrije — 7.10 Glasba iz Avstrije — 8.05 Resna glasba — 8.15 Avstrijski kredo
—	9.10 Za prijatelje glasbe — 11.00 Zasedanje zvezne skupščine — 13.30 Avstrijska zgodovina v pesmih — 14.00 Operni koncert — 15.00 Skupna oddaja avstrijskih zveznih dežel za državni praznik — 17.05 Za in proti — 18.05 Nedeljski pesnik — 81.30 Reportaža o državnem prazniku —
19.10	Resničnost Avstrija — 19.30 Proslava mladine ob državnem prazniku — 21.30 Avstrijske koračnice — 22.10 Orkestralni koncert.
Petek, 27. 10.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 16.30 Mole dragocenosti — 16.45 Pesmi in balade — 17.30 Mednarodna radijska univerza
—	20.00 »Monolog", slušna igra — 21.15 Glasbene šarade
—	22.15 »Mož, ki ni mogel spati", kriminalna igra.
Regionalni program
Poročilo: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah in praznikih): 5,45
Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Jutranja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 9.00 Šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 11.45 Avtomobilisti med potjo — 13.25 Opoldanski koncert — 18.30 Odmev časa — 19.57 Pregled sporeda —
23.10	Ogledalo poročil.
Sobota, 21. 10.: 5.05 Ljudske viže — 8.20 Jutranji koncert — 11.00 Naša lepa domovina — 11.30 Kmetijska oddaja — 14.20 Godba na pihala — 15.00 Perkonig: človek, kot ti in jaz, roman — 15.30 Voščila — 17.10 Štajerska pozdravlja Dunaj — 18.00 Za delovno ženo — 18.15 Glasba za delopust — 19.30 Srečanje — 20.10 Zveneča knjiga za goste — 22.10 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 22. 10.: 6.35 Ljudska glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 11.00 Dopoldanski koncert z Wilhelmom Rudniggerjem — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila
—	16.00 »Neprijemljivo", slušna igra — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Koroško ogledalo tiska — 18.20 Kulturno-poli-tične perspektive — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridi in prepevaj — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Poskočno in zabavno — 20.10 ,N'pkov je vsega kriv" — 20.40 Iz operet in musicalov — 22.10 Plesna glasba.
Ponedeljek, 23. 10.: 5.05 Godba na pihala — 9.30 Koroška včeraj in danes — 13.45 Knjige za darilo — 14.00 Zenska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura
—	16.00 Koncert po željah — 18.15 Koroški visokošolski tedni — 20.10 »Zaklod", veseloigra — 22.20 Sodobni avstrijski komponisti.
Torek, 24. 10.: 5.05 Godba na pihala — 6.20 Ljudska glasba — 9.30 Zabavna glasba — 14.00 Knjige za darilo
—	15.00 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček
—	16.00 Koncert po željah — 17.10 Hladna plošča, vroče servirana — 18.00 Vsakdanji problemi — 18.15 Godba na pihala — 20.00 Koncert ob dnevu Združenih narodov.
Sreda, 25. 10.: 5.05 Godba na pihala — 8.20 Operni koncert — 9.30 Iz umetnosti in znanosti — 9.45 Slišiš pesmico — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Zveneč jazz-maga-zin — 15.30 Otroška ura — 15.45 Otroška telovadba —
PECI in ŠTEDILNIKI v n oj večji izbiri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Ebarndorf
A »141 M. 14-42-341 Ml
16.00	Koncert po željah — 17.10 Plesi pripovedujejo svojo zgodovino — 18.15 Godba na pihala — 20.10 Glasbeni mozaik — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 V senci kneza, reportaža — 22.20 Pogled k sosedu.
Četrtek, 26. 10.: 8.05 Godba na pihala — 8.15 Zabav-Ijivo o Avstriji — 9.00 Paleta zabave — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Zabavna glasba
—	13.45 Pozdrav tebi, domovina — 14.30 Voščila — 16.00 Slušna igra — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Aktualna poročila o državnem prazniku — 19.00 Šport — 19.30 Veselo razpoloženi — 20.10 Mozart: Figarova svatba, opera.
Petek, 27. 10.: 5.05 Ljudske viže — 8.20 Operetni koncert — 9.30 Ljudska glasba iz Češkoslovaške — 11.00 Glasbena hišna lekarna — 13.45 Knjige za darilo — 14.00 Koroška domovinska kronika — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Koncert po željah —
17.10	Z glasbo ob koncu tedna — 18.00 Kulturna prizma —
18.15	Godba na pihala — 20.10 Zveneče platno — 21.00 Operni koncert — 22.20 Melodija Ln ritem —• 23.15 Ljudska glasba iz Romunije, Bolgarije in 'Poljske.
Slovenske oddaje
Sobota, 21. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Rok Klopčič: Slovenske skladbe za violino in klovir.
Nedelja, 22. 10.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 23. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Pregled sporeda — Za našo vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 24. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Športni mozaik — Kulturna panorama.
Sreda, 25. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 26. 10.: 7.30 Ob avstrijskem državnem prazniku.
Petek, 27. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 237,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz.
Uročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informotivna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočamo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 21. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 JugoVovanski majhni ansambli — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma —
11.15	Kar po domače — 12.40 S popevkami po Jugoslaviji
—	14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Naš podlistek
—	17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Vrtiljak zabavnih zvokov — 20.30 »Korporala se drži smola", zabavna igra — 21.08 Zvoki godal — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden.
Nedelja, 22. 10.: 6.C0 Dobro jutro — 7.30 Kmetijska oddaja — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Voščila —
10.00	Se pomnite, tovarišii — 10.25 Pesmi borbe in dela
—	10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Voščila — 13.15 Ansambli zobavne glasbe — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Priljubljeni operni dueti v interpretaciji slovitih pevcev — 17.30 »Napad na poštno kočijo" radijska igra — 18.10 Chopin in Beethoven —
20.00	V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 23. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za
mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov —
9.45	Mladinski pevski festival — 11.15 Cocklail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Skladbe Čajkovskega — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Voščila — 15.40 Moški zbor »Grafika" — 17.05 Operni koncert slavnih solistov — 18.35 Maldinska oddaja — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana gostuje v Celovcu — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 24. 10.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Kar po domače — 9.40 Cicibanov svet —
12.10	Blaž Arnič: Gozdovi pojo, simfonična pesnitev, orkester Slovenske filharmonije — 12.40 Domači pihalni orkestri — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba skandinavskih dežel — 15.40 V torek nasvidenje
—	17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Slovenske narodne in umetne pesmi — 18.45 Narava in človek — 20.00 Slavnostni koncert ob dnevu Združenih narodov — 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov.
Sreda, 25. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 9.45 Glasbena pravljica — 11.15 Slovenske melodije — 12.40 Odlomki iz Kalmanove operete »Kneginja čardaša" — 14.05 Havajske melodije — 14.35 Voščila —
15.45	Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 20.25 .Sarka", opera.
Četrtek, 26. 10.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Pesmi iz Dalmacije — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 12.10 Odlomki iz opere »Deseti brat" — 12.40 Godba na pihala — 14.05 Predvajamo prvič — 17.05 Četrtkov simfonični koncert —
18.15	Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Komorni večer.
Petek, 27. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Narodne v priredbi Tončke Maroltove —
9.40	Iz glasbenih šol — 11.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 12.10 Igra madžarski violinist Andras Simor —
12.40	Čez brib in dol — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.45 Kulturni globus — 17.05 Glasbene uganko — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Pesmi raznih narodov poje komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Igrajo revijski orkestri — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne ameriške glasbe.
Ta teden vam priporočamo
SLOVENSKE NARODNE JEDI, priročnik lokalnih specialitet iz vseh predelov
slovenske zemlje, 310 str., ilustr. 50 šil. Jože Šircelj: ŽEPNI BONTON, pravila lepega vedenja za vsako priložnost,
144 str., ilustr., br. 17 šil.
Dr. Kurt Pollak: KAKO MEDICINA POMAGA, nauk o zdravju za vsakogar,
528 str., ilustr., slik. priloge, pl. 86 šil. Ela Presinger: GOSPODINJSKI NASVETI, zbirka koristnih navodil,
112 str., ilustr., br. 8 šil.
PLETENINE IN PLETENI VZORCI, o pravilni izbiri, uporabi in negi pletenih
izdelkov, 160 str., ilustr., br. 18 šil.
Kromberger-Založnik: ORGANIZACIJA DELA V GOSPODINJSTVU, napotki za
vse družinske člane, 72 str., ilustr., br. 5 šil.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
AVSTRUA
rete vizi j
KI
JUGOSLAVIJA
Sobota, 21. 10.: 16.00 Poročila — 16.05 Listamo v slikanici — 16.30 Za družino — 16.55 Knjižni sejem v Frankfurtu — 17.20 Sah za vse — 17.40 Ples z zakoncema Fern — 18.25 Lahko noč za majhne ljudi — 18.30 Poročila
—	18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Biserna komedija — 21.30 Športni žurnol — 22.00 čas v sliki — 22.20 Smrtni jezdec iz Kansasa.
Nedelja, 22. 10.: 16.30 Poročila — 16.33 Kameniti cvet, za mladino — 18.00 Dobri vojak Svejk, roman — 18.25 Lahko noč za majhne ljucfi — 18.30 Rieglerjevi — 19.00 čas v slikti in Od tedna do tedna — 19.30 Športni razgled
—	20.15 Opera — 22.10 Sedem sfvari — 23.00 čas v sliki. Ponedeljek, 23. 10.: 18.00 Francoščina — 18.20 Poročila
—	18.25 Lahko noč za majhne ljudi — 18.30 Cirkuška zgodba — 19.00 To je samo v Las Vegasu — 19.30 čas v sliki — 20.15 77-Sunset-Strip — 21.00 Telešport — 22.00 Cas v sliki — 22.20 Posebej za vas.
Torek, 24. 10.: 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Protestanti-zem v Avstriji — 12.00 Razstava gotike — 17.30 Poročila
—	17.35 Nogometna tekma — 19.30 čas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Fantazija v O-duru — 22.25 Cas v sliki
—	22.35 Dežurna služba.
Sreda, 25. 10.: 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Poročila — 11.03 77-Sunset-Strip — 11.50 Telešport — 12.50 Poročila
—	16.15 Poročila —- 16.20 Za otroke: Povliha — 17.00 Predolimpijsko igre v Mexico-Cityju — 17.45 Poletni dan v življenju živali — 17.55 Mala slikarska veda — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč za majhne ljudi — 18.30 Kultura — alcfualno — 19.10 Mathias Wiemonn pripoveduje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Vaš nastop, prosim
—	21.15 »Muha", drama Jeana Paula Sartra — 23.05 Cas v sliki.
Četrtek, 26. 10.: 15.45 Poročila — 15.50 Za otroke: Glasba ne pozna meja — 16.50 Svet mladine — 17.15 »Kralj planin in sovražnik človeka" — 19.00 Cas v sliki — 19.30 Slavnostna prireditev za mladino ob državnem prazniku — 21.30 Glasba z Dunaja — 22.30 Cas v sliki.
Petek, 27. 10.: 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Poročila — M .03 Vaš nastop, prosim — 12.03 Liselott — 17.00 Predolimpijske igre — 18.00 Francoščina — 18.20 Poročila —
18.25	Lahko noč za majhne ljudi — 18.30 Festival »Gone-roldine" — 19.00 Aktualna vprašanja vesoljstva — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Prenos iz Lowingerjovega gledališča
—	21.45 Na obeh bojiščih: Boj za Anglijo — 22.15 Sesf ljudi išče avtorja, igra — 23.35 čas v sliki.
Sobota, 2.1. 10.: 9.40 Šolska oddaja — 17.40 Vsako soboto — 17.55 Obzornik — 18.15 Tom Sawyer, mladinska igro
—	19.15 Taras Bulba, balet — 19.40 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.40 Humoristična oddaja — 21.40 Nekaj starega, nekaj novega — 21.55 Serijski film — 22.45 Poročila.
Nedelja, 22. 10.: 9.25 Poročila — 9.30 Narodno zabavna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Oddaja za otroke — 11.30 Serijski film za otroke — 12.00 Nedeljska konferenca — 19.10 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.45 Cikcak — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Portreti in srečonja — 22.05 Dnevnik.
Ponedeljek, 23. 10.: 9.40 Šolska oddaja — 10.40 Ruščina daja — 15.50 Ruščina — 16.10 Angleščina — 16.55 Poro-
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 Šolska odčita — 17.00 Oddaja za otroke — 17.25 Risanke — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Obzornik — 18.15 Pojdam u Rufe —
18.45	Kuharski nasveti — 19.15 Tedenski športni pregled —
19.40	Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 Drama — 21.40 Ansambel »Musiča nuova" — 22.00 Dnevnik.
Torek, 24. 10.: 9.40 Šolska oddaja — 10.40 Angleščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbo — 14.50 Šolska oddaja
—	15.50 Angleščina — 15.10 Osnove splošne izobrazbe —
18.25	Film za otroke — 18.40 Svet na zaslonu — 19.20 Obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Kulturna panorama — 22.10 Poročila.
Sreda, 25. 10.: 17.00 Poročila — 17.05 Lutkovna serija —
17.25	Poljudno znanstveni film — 17.55 Obzornik — 18.15
Združenje radovednežev —	19.00 Roportaža —	20.00
Dnevnik — 20.40 Igra ali opera — 21.40 Mednarodni jazz festival — 22.00 Poročila — 22.30 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki.
Četrtek, 26. 10.: 9.40 Šolska oddaja — M.00 Angleščina
—	14.50 Šolska oddaja — 16.10 Osnove splošno izobrazbe
—	17.05 Poročila — 17.10 Tom Sawyer, 18.35 Glasbeno oddaja — 19.40 'Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Drama — 22.10 Dnevnik.
Petek, 27. 10.: 9.40 Šolska oddaja — 10.40 Angleščina
—	11.00 Osnovo splošne izobrazbe — 14.50 Šolska oddajo
—	15.50 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrozbe —
17.25	-Poročila — 17.30 Oddaja za otroke — 17.55 Obzornik
—	18.15 Glasbeni magazin — 19.05 Sporlna oddaja —
19.40	Človek In kultura — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celo-vočerni film — 22.10 Poročila.