MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOo LAV I J Žt 300 r« Ltat izhaja vuld ——ca L 22. ,| L 6-50 reč. — P« v iirokocii 1 kole/ u i c«, zahvale, tjena (C. C. porta) « Trsta, t soboto. 17. decembra 1927, ■ Loto VI, itevllka 30 cent. Letnik Lil lel|ka. Naročnina: za 1 mesec L i—, leto L 75.—, v inozemstvo mesečno rt. — Oglasa ina za 1 mm proatora te m obrtne oglase L 1.—, ca oemrt-1.50, oglase denarnih zarodov L 2*—. na prvi strani L 2.— NOST Uredništvo te npravniitvot Trst trtice & Francesco d*Aadd 20. Tm> lefon 11-57. Dopisi na) se potico izključno uredništva, oglasi, reklam otdj« in denar pa upismUtm. Rokopisi se ne vračajo. Msirsnlfirsne pisma — ne sprejemajo. — Lasi, založba ta tisk Tiskarne *Edinoe*», P od uredništvo v G o r i c i t trika Gumi* Cardacci št- 7, L n. — TeUi. št 327. fcs«*,^. Olavni in odgovorni nredatk: proi Fffip Nila mladina Mnogo se darres razpravlja o tera, kakšen >naj bo posameznik, kakšna družina; toda kakšna poft naj se zavzame, da se čimprej pride do tega izboljšanj at, o tem se je do danes bore malo razpravljalo, zlasti pa v časopisju. Še manj pa se razpravlja o tem, kakšen naj bo naraščaj, kakšno vzgojno pot naj zavzamemo pri (njegovem razvoju v može in žene. Vse do danies je veljalo napačno načelo, da je to zadeva le učiteljev in drugih ljudi iz šoLskih prostorov, da pa ne spada vprašanje pred javnost. Vendar se je svet danes tudi v tem nekoliko prebudil. Tudi pri nas se v mnogih krajih zadnja leta opaža strogo kritiziranje naše mladine. Razlika se pri tem ne dela: opisuje in kritizira se življenje lahkomiselne meščanske kot podeželske mla-dine. Pri tem se mladini kažejo smeri in dajejo nasveti Nekateri svetujejo, da se sploh pretrda vsaka vez z idejami prednikov ter začne popolnoma novo življenje. Drugi trdijo zopet nasprotno: «Mladina ne more sama od sebe zasnovati povsem novih idejnih smeri, radi tega je treba poslušati starejše in se od njih učiti». Mi smo po večini kmetski sinovi. Naši stariši in njihovi predniki že od pamtiveka obdelujejo zemljo, na kateri bivamo, iz katere črpamo kruh. Obdelovanje strmih rebri, kamenitih kraških kotlin itd. je zahtevalo od njih neizmernega truda in korenite moči. Seveda se je s tem vztrajno utrjevala a olja, ki je k tem uspehom največ pripomogla. Današnjemu naraščaju pa manjka v prvi vrsti volje, radi tega je vsako stremljenje po novih smereh danes otežko-Čeno. Razvijanje samostalnosti v mišljenju pri popolnih ljudeh, je obenem glavna oznaka teh, med mladino pa je žal danes podobnih bore malo. Razvija se pri naraščaju samo duh kooperacije, kar pa ne zadostuje. Veliko večje važnosti je, da naraščaj pripravimo za to, da bo samostalno gradil svojo duše vnost z razmišljanjem o sebi ter o družabnem značaju poklica, za katerega se pripravlja. Kajti nemogoče je misliti1, da bi mlad človek mogel moramo preobraziti svet, če pa niti sam ni etično močan. Naša mladina danes sledi slej kopre j vsemu drugemu kot pa tem očrtanim ciljem. Nepristojni kinematografski filmi, moderne igre, pitja in kajenja nor firuge vsakodnevne senzacije kvarijo po mišljenju mnogih našo mladino. Da bi se pa pregledali in proučili vzgojitelji, to je torej starejše pokoljenje, kateremu naj mladina v teku razvoja sledi, o tem se dali e^ malo ali nič ne razpravlja. Mladini so potrebni vzori, katerih pa ona ne najde v svojem vsa,kdanjem življenju. Iz tega ali onega konca dežele pride od časa do časa dopis, da mladina lahkomiselno zapravlja zdravje in denar po plesih. Saj sta ji vendar oče in mati v velikih slučajih dala pri tem vzgled in sedaj dajeta pa celo potuho. V polemičnih člankih protialkoholnega boja so stekli že ]>otoki črnila.; klici in opomini po treznosti in štedenju so na dnevnem redu. Vse skupaj pa je kot klic vpijočega v puščavi, ali kot pravi narodni pregovor: «Bob v steno«. Oče ne pozna besede treznost« in «štednje»; sin se od očeta tega torej ni mogel naučiti. Kajenje in razne druge zdravju in žepu Škodljive stvari so istotako «po-dedovane». Letošnji in lanski nabori so nain prinesli žalostne rezultate, namreč da je okrog b0% naše mladine tuberkulozne. Poročila, ki prihajajo iz središča države, potrjujejo isto dejstvo. Od kod, se laliko vprašamo, vse to? Deloma nam je prinesla vojna in njene posledice, deloma «lepi zgledi« predstojnikov in stari-šev, ki premalo pazijo, in končno naša brezbrižnost za vse to. Komaj je šoli odrastel in že išče moški naraščaj razvedrila v go-Btilniških ali kavarniških pro-etorih, v cigarah in cigaretah ter podobni «modemi» navlaki. Ženska kmetska mladina ždi i- stotako v zatolih prostorih mesto v svežem zraku in prirodi. Da bi mi upoštevali nadvse potrebno razgibanje, da bi upoštevali in se poprijeli naukov knjig, doumeli porazni pomen številk, o vsem tem še mislimo ne! Čeprav mnogi mladeniči in dekleta danes podzavestno sprejemajo katerasibodi načela starejših, vendar to danes, ko se je svet. V marsičem spremenil ter stavi druge zahteve, ne zadostuje. Mladina je tista razburkana plast človeštva, ki je bila od nekdaj nositeljica novih svežih idej., ki stremijo v marsičem po koreniti reformi. V prvi vrsti stremi novodobna mladina v svojem vročem ognju skoro podzavestno po preured-bi človeškega rodu. Mi pa doživljamo v tem oziru krizo, ker take mladine danes nimamo. Življenje zahteva samostalnosti, miselne in dejanske aktivnosti Zatorej poprimimo se tega, če smo le količkaj volje podedovali od naših prednikov. Knjige, temeljito št udiram j e> razmišljanje, iskanje zgledov pri narodih, ki so dosegli že višjo stopnjo, je naloga mladine. Na drugi strani neomajna vera v zemljo ter splošno optimistična, življenju prijazna moralna zavest, so stvari, katere je treba poglabljati in neprestano utrjevati. Značajev, neomah-ljivih in kremenitih zahteva sodobni svet od nas, v prvi vrsti seveda pa od naše mladine. Naša bodočnost leži v etičnem izboljšanju družbe, katere ci^j naj je ustvarjanje splošnočloveških idealov. Dozorevanje naše individualnosti s pomočjo vzornikov in s pomočjo do-brih knjig nas bo vodila k ustvarjanju naših in splošnočioveških ciljev. Za dosego tega pa so potrebni ne polovičarski možje, temveč popolni značaji. «Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan 1» M. IL ZoKljučltev zasedama obeh parlamentarnih zbomie RIM, 16. Včeraj smo pomotoma poročali, da je bila včerajšnja seja senata poslednja v tem njegovem zasedanju, v resnici je imel senat, kot tudi slanska zbornica danes poslednjo sejo. Na [seji poslanske zbornice sta odgovarjala minister za nacionalno gospodarstvo on. Bel-luzzo in državni podtajnik on. Bottai ga dve interpelaciji poslanca Barbiellinija v zadevi zemljiškega kredita in glede vprašanja razsodišč za zemlji-ško-najemninske spore. Nato je zbornica odglasovala brez vsake razprave več zakonskih osnutkov in izvolila deputacijo, ki bo predala v imenu zbornice kralju novoletna voščila. Predsednik je zaključil sejo ob 18. uri z naznanilom, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom, kar se bo zgodilo bržkone tam nekje v mesecu marcu. V visoki zbornici je odgovarjal najprej državni podtajnik on. Martelli na interpelacijo senatorja Garofala, ki je hotel vedeti, kako se izvajajo odredbe, s katerimi je bilo mladoletnim prepovedano pose Sanje kinematografov ter prodajanje alkoholnih pijač in cigaret. Državni podtajnik je rekel med drugim v svojem odgovoru, da posveča vlada temu etičnemu in socialnemu vprašanju največjo pažnjo in da sledi z vso strogostjo točnemu izvajanju tozadevnih predpisov. Senat je nato odobril po kratki razpravi večje število zakonskih načrtov. Predsednik je zaključil sejo istotako z naznanilom, da bo prihodnja sklicana pismenim potom. Na zasedanju poslanske zbornice, ki se je zaključilo danes, je bilo odobrenih devet zakonskih načrtov in 166 vzakonitev raznih kr. ukazov in naredb. Drzne jahalne vaje on. Musso-iinija RIM, 16. Današnji lepi soln-čni dan je izvabil tudi načelnika vlade in njegovo hčerko Edo na dirkališče v vili Borghese, kjer sta od 14. do 16. ure izvajala drzne jahalne vaje, ki so izzvale občudovanje številnega šetajočega se občinstva. Seja odbora konfederacije za pomorski In zračni promet RIM, 16. Včeraj se je sestal pod predsedstvom on. Biancar-dija odbor fašistovske konfederacije za pomorski in zračni promet. Po spominskem govoru za umrlim bivšimi predsednikom f ašis tovskr ga udruženja ladjedelcev ob vzhodnem Jadranu Albertom Cosuiichem in za ponesrečenimi častniki in mornarji parnikov «Principessa Mafalda« in «Isab6»je razpravljal odbor o številnih točkah, ki so bile na dnevnem redu današnje seje. Posebno izčrpna je bila razprava o znižanju mezd, ki bo nekoliko olajšalo težavo, s katerimi se marajo boriti paro-plove družbe v sedanjih težkih časih. Pogajanja za znižanje mezd se bodo pričela tekom prihodnjega tedna. Za avtomatični telefon pri tržaških javnih skladiščih RIM, 16. Druga« sekcija višje-ga sveta za javna dela je razpravljala med drugim tudi o načrtu nadomestitve obstoječih telefonskih napeljav v glavnih skladiščih tržaške proste luke z avtomatičnimi napeljavami in o načrtu zgradbe pon&rske telefonske\postaje na pomolu Bersaglieri. Sestavljanje indeksnih Števil RIM, 16. Na svojih poslednjih sestankih je razpravljal osrec^ nji medsindikalna. odbor o vprašanj u sestavljanja indeksnih števil, ki igrajo veliko vlogo pri reviziji delavskih plač, katero predvideva mnogo kolektivnih pogodb. Sklenjeno je bilo, da bodo v komisiji za sestavljanje indeksnih številk, ki bodo korporativnega značaja* zastopane vse sindikalne organizacije. Odbor je odredil, da ne sme znižanje delavskih plač prekoračiti1 maksimalne meje 20 odstotkov, dokler ne bo izveden novi sklep o sestavu komisije za sestavljanje indeksnih številk. IzpTemem.be pri listu «Gazzetta del Popolo* TURIN, 16. «Gazzetta del Po-polo» priobčuje v svoji današnji Številki slovo od Maffija Maffi, ki zapušča ravnateljstvo tuiinskega lista*, da prevzame ravnateljstvo milanskega «Cor-riere della Sera«. Slovo se gla^ si: «Upravni svet lista «Gaz-zettst del Popolo« je sprejel na znanje z globokim obžalovanjem demisijo .rfevnatelja dr. gr. uff. Maffija Maffi in je imenoval v popolnem sporazumu z visokimi hierarhijami fašizma za političnega ravnatelja poslanca on. Amicuccija, za odgovornega soravnatelja pa Julija .Benedettija. Novo ravnate! jf stvo, ki nastopa svojo službo, pošilja Maffiju Maffi svojo bratske pozdrave.« Pomoč ItoIUoDSkega Rdtfaa križa prebivalstva severne Albanije RIM, 16. Radi slabe letine in usadov na ozemlju severne A1*-banije se nahaja tamkajšnje prebivalstvo v obupnem položaju. Ker so došle vesti o težkih posledicah, ki grozijo obstanku številnih družin m plemen radi draginje in hude zime, je sklenil Nj. eksc. načelnik vlade, od-poslati v skadrsko pokrajino izdatno pomoč v živežu in obleki, ki bo potom italijanskega Rdečega križa brezplačno razdeljena med prebivalstvo. S to pomočjo je hotel načelnik vlade podčrtati tudi z dejanjem človečanstva nove zavezniške vezi, ki spajajo Italijo z Albanijo. Prva pošiljatev, ki obstoja ia 300 ton živil in zimske obleke, je b»la že izkrcana v Sv. Ivanu Medovanskem. Tej bodo sledile druge pošiljat ve, ki bodo razdeljene še pred božičnimi prazniki. Albanska vlada, ki je bila brzojavno obveščena o tem plemenitem dejanju načelnika vlade, se je toplo zahvalila za pomoč, ki bo izzvala v albanskem javnem mnenju najlepši vtis. Delovanje posebnega trlbonola V pondeljek se bo pričela nu> prava proti komunistom iz južne Italije RIM, 16. V pondeljek se bo vršil pred posebnim tribunalom proces proti bivšim komunističnim poslancem JLo Sardu, Ben-tiniju in Gnudiju ter proti 11 drugim komunistom & južne Italije, ki se bodo morali zagovarjati radi zarote in poskuše-ne vstaje proti državni oblasti in radi članstva v razpuščeni komunistični stranki * Bentini in Gnudi bosta sojena v kontumači ji, ker sta neznanega bivališča. Verski pouk za mlade črne srajce RIM, 15. Predsedništvo organizacije «Balilla» je razposlalo vsem predsednikom pokrajinskih odborov okrožnico, v kateri jim daje natančna navodila, kako naj skrbe za verski pouk mladih črnih srajc. Člane >alillskih organizacij bodo poučevali v krščanskem nauku vojaški (kaplani, ki službujejo pri mladinskih legijah. Izključitev RIM, 16. Tiskovni urad faši-sbovške stranke sporoča: Glavna tajnik fašistovske stranke je izključil iz stranke gospoda Bernarda Palombieri-ja, podtajnika pokrajinske zveze v Teramu, ker je odkrito pokazal svojo nelojalnost napram lastnemu zveznemu tajniku in je s tem pokazal popolno neu-mevanje funkcij, ki jih je imel kot voditelj, ter je svoj ^goizem predstavljal višjim interesom stranke. Italija tolranclja Brtand 0 izjavah en. Mussoil-nija PARIZ, 16. Agencija «Havas» poroča, da je na koncu seje ministrskega sveta zunanji minister Briand izrazil svoje zado-ovljstvo z izjavami, katere je podal včeraj on. Mussolini. JugosMia mračna ffisplua odklanja opozicijske zakonske predloge ■ BEOGRAD, 16. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9. uri dopoldne. Predsednik je po prečitanju zapisnika) sporočil, da je predložil finančni minister narodni skupščini zakonski načrt o splošnih carinskih tarifih. Zakonski načrt je bil izročen finančnemu odboru v proučitev. Minister pravde je zahteval izvolitev dveh. članov v upravni odbor fonda vojnih odškodnin. Po običajnih formalnostih je prešla skupščina na razpravo o nujnem predlogu Kramarja glede orožniških vpokojencev in njihovega položaja. Dr. Spaho je predlog v imenu vlade odklonil. Predlog kmetsko-demokratske koalicije, po katerem naj se s 1. januarja 1928. odpravi dohodarina, je bil istotako odklonjen. Ta predlog je v daljšem govoru utemeljeval samostojno-demokratski poslanec Demetrovič. Za njim sta ga podpirala poslanca Pu-celj in zemljoradnik Lazić, ki je zahteval, naj se brezpogojno izenačijo vsa davčna bremena. Toda namestnik finančnega ministra dr. Spaho je nujnost tega predloga ob splošnem protestiranju opozicije odklonil. Nastalo je precej burno prerekanje, ki je prenehalo šele ob 12.10. Med ponovnimi burnimi prizori je narodna skupščina glasovala o predlogu anketnega odbora glede razveljavi jenja mandata radikalskega poslanca Že-likovića v bihačkem okrožju. Mandat je bil razveljavljen, ker so z opozicijo glasovali tudi demokrati. Namesto Želikoviča pride v narodno skupščino zemljoradnik Drljajča. Predsednik skupščine dr. Perić je nato zaključil današnjo sejo in naznanil, da bo prihodnja sklicana pismenim potom. Batiiikacijske listine nemške* jugoslovanske trgovinske pogodbe bodo Izmenjane £e jutri? BEOGRAD, 16. Danes je po-setil zunanjega ministra nemški poslanik dr. Olhausen. Njegov poset je v zvezi z izmenjavo ratifikacijskih listin o nemško-jugoslovenski trgovinski pogodbi. Ker odpotuje nemški poslanik za božične praznike v Berlin, se bodo ratifikacijske listine izmenjale bržkone Že tekom jutrišnjega dne. Jugoslavija bo najela večje posojilo v Angliji BEOGRAD, 16. Iz vladnih krogov se doznava, da je finančni minister dr. Markovič obvestil ministrskega predsednika, da odpotuje prihodnje dni iz Pariza v London, kjer bo ostal nekaj dni. Domneva se, da je njegovo potovanje v London v zvezi z najetjem večjega posojila v Angliji. JnžosloasnsRl politik o zbližan ju med Jugoslavijo in Bolgarijo BEOGRAD, 16. Iz Pariza poročajo, da je imel jugoslovenski delegat za pripravljalno •rafcorožitveno konferenco v Ženevi dr. Laza Markovič v jugo-rizu predavanje o zbližan j u o-beh bratskih narodov. Dr. Markovič je v svojem govoru omenil desetletna nasprotstva, ki so vladala med Srbj in Bolgari. Naglasil pa je, da je nastopil trenutek, ko bo treba misliti na preorijentacijo na obeh straneh. Medsebojni interesi obeh narodov in držav so tako tesni, da je zbližanje med njimi neobhodno potrebno. Življenjski interesi pa se dajo zaščititi samo s pametno in solidarno politiko obeh vlad. Zbližanje bi se naj izvedlo v okviru pakta Družbe narodov. To je pot, ki vodi k ohranitvi miru in popolnemu prelomu s predvojnim 'sistemom {interesne politike. Na koncu svojega govora je iskreno pozdravil stremljenje jugo-slovenske in bolgarske omladine, na^rlašujoč, da zasledujejo tudi jugoslovenski politiki iste cilje. Strahovit pogrom prsti Židom v nekem mestu pri Kovna PARIZ, 16. Glasom brzojavke iz Kovna je bil izvršen preteklo nedeljo v majhnem mestecu Naneveu, oddaljenem 70 km od Kovna, strašen pogrom, ki so se ga udeležili tudi častniki in vojaki tamkajšnje gamizije. Pogrom je bil uprizorjen proti Židom in znaša število človeških žrtev po dosedanjih računih nad sto oseb. Sto mllilofiov dolarjev posojila za nemške Železnice BERLIN, 15. «Vossiische Zei-tuiig« poroča, da sta se glavni ravnatelj nemških žjeleznic Dorpmuller in glavni agent za vojne reparacije Parker Gilbert v preteklih dneh pogajala za posojilo 100 milijonov dolarjev, katerega namerava najeti Nemčija za svoje železnice. Teh pogajanj se je udeležil tudi rav- natel) \nem£ke državne banke dr. Schacht, ki se je z zaključki pogajanj docela strinjal. Posojilo se bo uporabilo za nabavo novega, železniškega materiaku Parker Gilbert je po za ključi tvi teh pogajanj takoj odpotoval v Ameriko, kjer bo ostal za božične praznike. Načel bo obenem tudi tozadevne razgovore z ameriškimi bankirji. Z denarjem želi Nemčija razpolagati) najkasneje koncem meseca marca prihodnjega leta, da se bo lahko brez vsakega prestanka nadaljevala elektrifikacija nekaterih glavnih železniških prog. TežKa železnU&n imrafa v RnslII PARIZ, 16. Po neki vesti iz Rige se je pripetila v sovjetski Rusiji v bližini Dnjeprovika težka železniška nesreča. Mak poln delavcev se je trčil s tovornim vlakom. Več vozov prvega vlaka je bilo doceia razrušenili. Nesreča je zahtevala 20 Človeških žrtev, 30 ljudi pa je bilo več ali manj ranjenih. Lindbergh v Meksiku MEKSIKO, 15. Po 12-umem nepretrganem spanju se je pričel polkovnik Lindbergh udeleževati svečanosti, ki so bile pripravljene njemu v čast. Najprej je posetil zunanje ministrstvo, kjer mu je bil prirejen obed. Medtem se je podal mehiškt predsednik vlade Calles na letališče, kjer si je ogledal Lind-berghovo letalo «Spirit of St. Louis«. Drobne vesti — Vladno pa!a5o v Barzancjuilli (Kolumbija) je uničil silovit požar. Vsi državni arhivi, ki so se nahajali v palači, so uničeni. — Protlboljšcviško zaroto so odkrili v Revaiu na Estonskem. Ruski emigranti so baje hoteli pomoriti vse člane tamkajšnjega sovjetskega poslaništva. Radi teh vesti je sovjetski poslanik izginil brez sledu. — — Usad je pokopal delavca, ki je bil zaposlen pri kopanju predora v nekem kraju v Poadižju. — $0.000 lir je ukradel pred petimi leti neki Avguštin Boidi iz Pise, ki se je sedaj sam predstavil na kvesturi, ker mu je najbrž denar pošel. — Preiskava je bila uvedena proti prof. Faggelli z rimske univerze, ker je obdolžen, da je v stikih s prevratnimi elementi. Dijaki so pred dnevi uprizorili proti njemu demonstracijo in, tako jo naučno ministrstvo postalo pozorno. DNEVNE VESTI Veljavnost aefcaierlb poštnih znamk Poštno ravnateljstvo opozarja občinstvo, da sledeče postne znamke od 1. januarja 1928. ne bodo več veljavne: 1) znamke v spomin 25-letnice vladanja Nj. V. kralja Viktorja Emanuela III., in sicer po 60 sto-tink, po 1 liro in 1.25, (kr.ukaz od 13. oktobra 1927, št. 1922); 2) znamke za pakete, na katerih je natisnjeno «lire 3», na «10 lire», (kr ukaz od 20. marca 1927., št. 439); 3) znamke za pakete, na katerih je natisnjeno «cent. 30», na «5 cent.» in «cent. 60» na «5 cent.» (kr ukaz od 22. septembra 1927., št. 1888). Občinstvo bo moglo omenjene znamke, Če niso pokvarjene ali preluknjane, izmenjati v dobi enega leta, računajoč od dneva, ko zgubijo znamke veljavo, t. j. torej v dobi od 1. januarja do 31. decembra 1928. Ob tej priliki se še opozarja občinstvo, da je raba znamk v spomin VII. stoletnice sv. Frančiška Asiškega dovoljena do 31. decembra 1927., ne da bi se pa mogle izmenjati za druge znamke. Priprave zo flriTgTlzortni semen] v TriMlisu Organizacija drugega vzorčnega semnja v Tripolisu se, kot se nam poroča, vneto nadaljuj« in sedaj se lahko reče, da je uspeh velike kolonialne manifestacije zagotovljen toliko glede udeležbe italijanskih proizvodnikov, ki so sledili z navdušenjem pozivu tripolitan-skega guvernerja De Rono, kolikor tudi glede gotovosti, da bo ta prireditev znatno prispevala k novemu razmahu te kolonije. V ministrstvu za nacionalno gospodarstvo se je vršila pred kratkim važna seja, ki je bila posvečena vprašanju vzorčnega semnja v Tripolisu. Na seji se je ugotovilo^ da vlada med zastopniki posa- meznih proizvodnih panog Italije popolno soglasje v sklepu, da bodo posamezne kategorije storile vse možno, da bo uspeh prireditve čim popolnejši. In res se poroča iz vseh krajev Italije, da se vršijo v vseh provzvodnih slojih obsežne priprave za udeležbo. Na drugi strani pa je dovolila uprava državnih železnic popust 50% za vse blago, ki se ima razstaviti, ter tudi zav se potnike. Za blago traja rok, v katerem se prizadeti lahko poslužijo pravkar omenjenih tarifnih ugodnosti, od 15. decembra 1927. do 15. februarja 1928. za tja, a za nazaj od 1. marca do 1. maja 1928. Osobje raz-stavljajočih podjetij bo uživalo popust v dobi od 15. decembra 1927. do 15. maja 1928. Za turiste bodo veljale za 50% znižane tarifo ) Dan na dan se čita po časopisju in se čuje vsepovsod, da se vedno pogostejše kaznujejo razni trgovci in gostilničarji po deželi z oglobitvami. Zato vnovič opocarjamo izvrševalce teh. o-brti, naj pazijo na to, da ne bodo delali prestopkov ter tako povzročali sebi stroškov in sitnosti. Običajna cestna nesreča Stanje ceste Idrija-ŽeLin, iz-podko-pane po številnih vremenskih ujimah zadnjih let, je dostikrat povod avtomobilskim nesrečam, ki se kaj redno dogajajo na tem delu ceste. Usad z gorenje strani ceste ter odru-šeni obronki na spodnji stnani zožijo cesto na marsikaterem kraju tako, da se posebno tovorni avto-vozovi niti z največjo spretnostjo ne morejo izogniti eden drugemu na takih mestih. V bližini gostilne Petemelj sta tako trčila eden v drugega tovorni avto trgovca Pagona iz Godoviča ter kamjan podjetja «Raffmeria Olii Minerali« iz Trsta. Enemu se je pokvaril motor, drugemu sprednje vzmeti, šoferja pa je, hvala Bogu, polM le mrzli pot po hrbtu. j udje so prepričani, da bodo oblasti čim prej ukazale popraviti to cesto. Rojstva, smrti in poroke w Gorici Od 4. do 10. t. m. je bilo ▼ Gorici rojenih 6 moških in 8 žensk. — Umrli so: Terezija Paulin (Luž-nik) - 40 let, Marija Pavletič - 73 let, Jožef Sardoč - 74 let, Salvator Tinebra - 1 mesec, Jožef Valig -63 let, Terezija Mauri - 53 let, Ana Malik (Benedetič) - 78 let, Lavra Paulin - 10 let, Zofija Pavši« - 1 leto, Ana Venier - 22 let, Marija vd. Vončina (roj. Jarc) - 86 let, Anton Visintin - 58 let, N. Nanut -24. let. — Poročila sta se Vinko Maral z Marijo Cibej. Izpred sodlšfa Dobili ao psi nJem Žganje. Včeraj dopoldne se je moral pred goriškim kazenskim sodiščem zagovarjati Ferdinand Malik, bivči župan v Slapu pri Vipavi. Obtožnica pravi, da je kuhal skrivaj žganje, ne da bi plačal za to potrebne pristojbine in iskal dovoljenja. Obtožba se je opirala na dejstvo, da so dne 16. februarja t. . I. finančni stražniki, ki so na podlagi neke ovadbe preiskali njegovo hišo, našli krog 40 litrov žganja, izmed katerega je bilo le 25 litrov dobrega, ostalo je bilo skvarjeno. V bližini Malikove hiše pa so našli v potoku tudi kotel za kuhanje žganja. Ferdinanda takrat niso nalli doma, njegova žena pa je trdila, da je najdeno žganje že staro in ga imajo Že od tedaj, ko so zadnjič — in sicer popolnoma pravilnim potom — žgali. Malik se zagovarja pred sodiščem, da je hranil zaplenjeno žganje že od leta 1924. ko je posojal svoj kotel sosedom, da so žgali — toda vedno z dovoljenjem finančnih oblasti ter mu zato plačali v naravi, to se pravi, dajali so mu mesto denarja, žganje. Kotel pa, ki so ga našli v potoku v bližini njegove hiše, ni bil njegov, ker on je imel doma svoj kotel, pravilno zapečaten. Predsednik je prečital izpoved finančnih stražnikov, ki niso prišli pričati pred sodišče. Priča Karel Furlan, ki je bil zraven, ko so finančni stražniki napravili preiskavo v hiši Ferdinanda Malika, pravi, da se je žganje v Malikovi hiši nahajalo deloma v steklenicah po omarah, deloma v kleti. Žganje ni bilo nikjer. posebno skrito. Približno isto izpove priča Matija čič. Priči A-lojzij Žorž ter Alojz M are pa povesta, da sta resnično kuhala žganje pred leti v Malikovem kotlu ter za plačilo njemu odstopila neka i litrov žganja. Drž. pravdnik obtožuje obtoženca in zahteva, naj ga sodišče obsodi na tri mesece ječe in 2000 lir globe. Zagovornik to pobija. Sodišče pa obsodi Malika na 15 dni zapora ter na 234 lir globe. Dovoli pa mu pogojno kazen. BILJE Čudma nesrečica v cerkvi Sporočajo mam: V nedeljo med prvo mašo se je v cerkvi nenadoma radi neprevidnosti nekegra dečka prevrnil precej velik misijonski križ, ki je bil izpostavljen ob cerkveni klopi ter padel na g-la^ vo nekeg-a starejšega, moža, in ga še precej močno potolkel, da je radi tega moral iz cerkve. Križ je nato ob visel na ramah nekega drugeg-a vernikaj. Nesrečica je vzbudila v cerkvici nekoliko Šumenja med ljudmi, hudega pa ni bik>. BBJE Nova cerkev In vino ter vinska letina. Brje bodo dobile 0, Praga 54.47K-54.77H, O*, ska 319.50 325.50, Dunaj 257-263, Zagi . 32.30-32.60. Uradna cena zlata (15. 12.) 355.52; vofnood&kodn. obveznice 69.15. MUL! G€s LUSJ BERLITZ-SCfšGO vodi v vseh jezikih. [ Via Fftbio Filzi L 23, pouk »n pre- U42 ZLHTAS3&A Albert Povh | Trst, Vin Ittazzlal