ZS9. Številko.
V Ljubljani, v torek, 11. novembra 1913
XLVI. leto.
.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: «elo leto .••••••K 24
pol leta •«••••• »12
četrt leta   ••••••   • 6
na mesec . 2
j v upravništvu prejeman:
: celo leto.   . • • t •  .  K 22 —
j| pci leta ••••«••   • 11"—
1 četrt leta-  . • • • • •   . 5*50
na nesec   .••«••   . 1*90
Dopis! naj st franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. BrednlStvoi Knaflova ulica st 5 (v pritličja levo,) telefon it 84.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po S6 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte ln zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t <t» to je administrativne stvari
— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se nc ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 81.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
st Avstro-Ogrsko:
celo leto pol leta četrt leta na mesec
K 25--. 13— . 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto    .  . . . K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto    ......  K 35.—
Vprašanjem glade inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Enaflova nlloa it 5, telefon it 88.
Revizijo no magistratu.
Deželni odbor je v svoji zadnji seji sklenil splošno revizijo ljubljanske mestne uprave.
Razume se samo ob sebi, da temu nihče ne ugovarja in zastopnik narodnonapredne stranke v deželnem odboru dr. T r i 11 e r je pri dotični seji tudi izrecno izjavil, da nima nič proti tej reviziji. Zakon daje deželnemu odboru pravico, da izvrši tako revizijo in če se mu zdi potrebno, da se te pravice posluži, naj si privošči to veselje.
O nagibih deželnega odbora za to revizijo sevega ni nobenih dvomov. Deželni odbor ve prav dobro in natančno, da je mestna uprava v najlepšem redu in prav dobro in na-tačno mu je znano, da njegova revizija ne bo spravila druzega na dan, kakor da vlada na magistratu v vsakem oziru vzoren red. Saj pa tudi ni odredil revizije iz stvarnih nagibov, marveč edinole v ta namen, da bi klerikalci s sumničenjem mestne uprave mogli slepomišiti pri deželno-zborskih volitvah.
Te deželnozborske volitve delajo klerikalcem velike skrbi in pred vsem bi radi dosegli, da bi morala narodnonapredna stranka vse svoje moči osredotočiti na Ljubljano tako, da bi ne mogla volitvam na deželi in v drugih mestih posvečati primerne, uspeh obetajoče pozornosti in delavnosti. V ta namen so vrgli v javnost pravo »štinkbombo«: Infamno obdol-žitev, da mestni ubožni zaklad ni pravilno oskrbovan in da so se podpore pristransko delile.
Lopovska je ta obdolžitev. Župan dr. Ivan Tavčar je že na zadnjem velikem shodu narodnonapredne stranke v Ljubljani ovrgel to lopovščino in jo ožigosal po zasluženju kot klerikalno podlost prve vrste. Ta podlost smrdi do neba in učaka zasluženo plačilo pred porotnim sodiščem, kajti upati je, da državni zbor ne bo samega sebe tako ponižal, da ne bi izročil pravočasno sodišču tistega tipičnega reprezentanta klerikalnega poštenjakoviča, ki sliši na ime Joža Gostinčar in ki zlorablja svojo poslansko imuniteto v to, da morejo duhovski sleparji izza tega plota uganjati svoje lopovščine.
Sklep deželnega odbora ima samo namen sejati nezaupnost in dati klerikalni stranki v roke orožje za sumničenje pri predstojećih deželno-zborskih volitvah, tako, da napred-njaki ne bodo mogli izven Ljubljane v taki meri posegati v volitve, kakor bi bilo treba, da se doseže uspeh. Toda — klerikalci so delali račun brez krčmarja. Naj nikar deželni odbor ne misli, da bo revizijo mestne uprave zavlačeval kakor se mu bo poljubilo in toliko časa, da bodo volitve minile. Deželni odbor je dolžan, da z vso hitrostjo in točnostjo izvrši sklenjeno revizijo, kajti bila bi infa-mija največjega kalibra, če bi nalašč zavlačevali revizijo.
Nekaj smešnega, nekaj komičnega pa je na tem famoznem sklepu deželnega odbora. Tisti ljudje, ki su se bali pokazati račune o Završnici deželnemu zboru, tisti ljudje, ki so pri vladi beračili, naj razpusti deželni zbor, da ne bo mogel pregledati, kake dijete so si zaračunali klerikalni poštenjaki in kako so se na deželne stroške vozili na agitacije in zabave z deželnimi avtomobili, tisti ljudje, ki so se bali obračuna zaradi porabe deželnega denarja za različne podno-re, tisti ljudje, ki sta jim zalučala Kamila Theimerjeva in Tomaž PavšJai vsa najhujša očitanja v obraz, pa se ne upajo stomti pred sodišče — ttetl ljudje so zdaj zaiahali visokega konja in dekretiraii splošno revizijo mestne uprave.
Mestni magistrat je urad, ki stoji pod dvojno kontrolo: pod kontrolo občinskega sveta in pod kontrolo deželnega odbora, deželni odbor pa faktično ne stoji pod nobeno kontrolo, ker je imel v deželnem zboru večino poštenjakov in neumnežev, ki mu je »zid delala«. To je razloček, to Je bistven razloček.
Revizija je odrejena in kadar bo končana, pride obračun in ta bo tak, da bo klerikalcem do sodnega dne zvenel v ušesih.
Dve zonlmhji zborovanji v Celju.
Celje, 9. nov.
V soboto zvečer je sklicalo politično društvo »Naprej« v Narodnem
domu javni ljudski shod, ki je bil kot po navadi, prav dobro obiskan iz vseh slojev prebivalstva. Otvoril m vodil ga je društveni podpredsednik dr. A. Boži č. Prvi je govoril deželni poslanec dr. K u k o v e c o sod-nijskin razmerah v Celju in na Spodnjem Štajerskem sploh. Izjavil je, da Slovenci nimamo namena nastopati znabiti proti posameznim sodnikom, temveč proti sistemu, ki vlada sedaj pri naših sodnijah in ki vedno brez-obzirnejše zasleduje dvoji cilj: prvič čimbolj omejiti slovensko uradova-nje, drugič izriniti iz štajerskih sodišč slovensko sodno uradništvo. S kakimi sredstvi zasleduje vlada s pomočjo nemštva ta dvoji cilj, je pokazala prav jasno najnovejša afera s predsednikom graškega nadsodišča, pl. Pitrechom. (Viharni klici ogorčenja: Proč z njim!) Po razpravljanju o Pitreichovi aferi se je govornik ba-vil z vzroki žalostnih razmer pri naših sodnijah. Na eni strani se je s pomočjo najvišjih krogov v državi raz-pasel nemški nacijonalizem huiše ko kedaj poprej, na drugi strani je pa prišla med nami Slovenci na površje stranka, ki izjavlja, da se naj za razmere pri sodnijah in za izzivanja Slovencev iz državne uprave vobce briga na Štajerskem na primer narodna stranka, ki nima sedaj nobenega državnega poslanca! Zanimanje za žalostne naše justične razmere je terej žalibože pri sedaj merodajnih politikih malo, morali si bodemo za boj proti njim iskati opore med ljudstvom. Govoru dr. K u k o v c a je sledilo jako živahno priznanje.
Vnela se je na to jako živahna debata. Dr. Božič je poudarjal, aa se trudijo nemški nacijonalci na vse načine zapreti slovenskemu razurn-ništvu, ki jim je iz ranljivih razlogov trn v peti, pot do kruha. Število naših razumnikov bi radi čim bolj znižali in omejili, ker upajo, da bi bilo potem laglje ljudstvo ponemčiti. Narodno vprašanje je danes obenem vprašanje kruha. Zato imamo tudi s tega vidika več ko dovolj vzroka boriti se proti sedanjemu sistemu pri naših sodniiah in v državni upravi sploh. Ivan R e b e k je želel, naj bi se boj proti ponemčevanju naše državne uprave začel z vso vehemen-co. Nastopanje naših poslancev, govori na shodih, članki po časopisje
— vse to je premehko, preponižno in prelojalno. Kaj nam pomaga, da dl-plomatično krivimo hrbte na zgoraj, da venomer zatrjujemo svojo poda-niško zvestobo? V zahvalo nam vendarle venomer poje bič. Dr. Josip S e r n e c vidi v znani Pitreichovi izjavi značilno protislovje: dočim se odreka slovenskim sodnikom sposobnost, se ista ne odreka renegatom; na ta način se vabi slovenske sodnike v nemškutarski tabor, se goji med sodnimi uradniki neznačaj-nost. Sistem, ki dela s takimi sredstvi, se dolgo držati ne more. Slovensko ljudstvo je preneslo že mnogo, prestalo bo tudi Pitreicha in njegove sodnike, premagalo bo tisto nezna-čajno uradništvo, ki mu danes z zadnjimi sredstvi in silami zapira pot do Jijegovih pravic.
Dr. Janko S e r n e c se čudi, da odreka Pitreich slovenskim sodnikom usposobljenost, saj so vendar študirali na toliko slavljenih nemških gimnazijah in vseučiliščih. In doslej še nismo nikoli slišali, da bi nemški profesorji s slovenskimi dijaki pre-nežno ravnali! Graje vredno pa Je tudi, da je Pitreich kot sodnik na tako škandalozen način nastopil proti svojim kolegom sodnikom, mesto da bi jih vzel javno v zaščito, kar bi bila toliko bolj njegova dolžnost, ker je predsednik nadsodišča! Nato se je po kratkem razumljenju poročevalca dr. K u k o v c a sklenila sledeča resolucija:
»Celjski Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu političnega društva »Naprej«, najodločnejše zavračajo znano izjavo predsednika graškega nadsodišča pl. Pitreicha, naperjeno proti slovenskim juristom in slovenskim sodnikom v področju tega nadsodišča. Obžalujejo zlasti su-mničenja slovenskih sodnikov, češ, da so pristranski, in zagovarjanje rc-negatov v sodni službi. Taki nastopi visokih sodnih uradnikov v službi nemškega nacijonalizma morajo med ljudstvom omajati zaupanje v čuvarje ustave in zakonov. Sovražno nastopanje proti slovenskemu narodu dokazuje nujno potrebo ustanovitve nadsodišča za slovenske dežele v Ljubljani.«
Sklene se nadalje poslati to resolucijo na vsa pristojna mesta, slovenske državne poslance pa se na-
proša, da se z največjo energijo uprejo proti sistematičnemu ponemčevanju naših sodišč.
Nato je kratko poročal urednik Lešničar o najnovejši fazi celjskega gimnazijskega vprašanja. Se leta 1907. je slovesno obljubil ministrski predsednik baron B e c k, da se v tem vprašanju ne bo ničesar ukrenilo brez sporazuma med Slovenci in Nemci. Ali kaj so pri nas vredne obljube najvišjih vladnih funkcijonarjev, če gre za zapostavljanje Slovencev! Vlada se je sporazumela s par nemškonacijonalniml kiikovci v Celju in je kratkomaio pričela zidati poslopje za višjo gimnazijo v Celju. In zdi se n^m, da je celo sprejela pogoje, pod katerimi je celjsko mesto darovalo nrostor za stavbišče, namreč naj se določi za to gimnazijo za večne čase nemški podučni jezik! Da bi pc bila zaušnica Slovencem tem izdatnejša, je odredil štajerski deželni šolski svet, naj se ne sprejema v slovensko gimnazijo v Celju več učencev kot sedaj, češ, da ni prostora. Seveda, številka 215 je že za 4 razrede precej visoka in če bi se še višala, bi govorila sama najglasneje po slovenski višji gimnaziji v novi stavbi!
Tudi o tem predmetu se je razvila razburjena debata. Dr. Josip S e r n e c je naved » več slučajev, kako se namenoma in sistematično zapostavlja zavod in profesorski zbor. Samo ena misel, eno čustvi* nas vse obvladuje: tek nečastnih razmer mori biti enkrat konec. Priporoča proti odloku štajerskega deželnega sveta pritožbo na naučno ministrstvo. Ivan R e b e k priporoča celo vrsto shodov, na katerih naj se razpravlja to vprašanje in pa študij, s kakimi sredstvi bi se naj uprle vse naše korporacije, zlasti občine, proti krivicam, ki se nam gode. Dr. Janko S e r n e c omenja, da se je štajerski deželni šolski svet uprl menda prvi med podobnimi korporacijami proti višji izobrazbi mladine. Iz nastopa Pitreichovega in iz tega slučaja se vidi, kam žene nekatere naše javne junkcijonarje in pa korporacije sovraštvo do Slovencev! Sprejme se sledeča resolucija:
»Slovenci, zbrani na shodu političnega društva »Naprej« v Celju, najostreje protestirajo proti odloku
LISTEK.
Cerkvene miši.
Povest iz sedanjosti.
Spisal L. C.
(Dalje.)
Uspeh prvega uradnega dne je bil naravnost sijajen, ker so samo stare ženice vložile na vlogah skoro 30.000 K, kakor je kaplan hitro izračunal in ob sklepu prvega uradnega dne s posebnim ponosom povedal odbornikom mladega denarnega zavoda.
Z enako vnemo se je pa poprijel mladi zadrugar tudi dela za ustanovitev konsumnega društva v Ore-hovljah, čim je prejel od svojega katoliškega odvetnika iz Ljubljane obvestilo, da je poklicana oblast potrdila pravila in izvršila vpis konsumnega društva v zadružni register. Tudi za konsumno društvo je naročil takoj vse potrebne knjige in opravo za prodajalnico ter hkratu najel primerne prostore v hiši, ki je stala tik župnišča in ki je bila last stare ženice, ki je že pokazala svojo vnemo za dobro katoliško stvar s tem, da je naložila vse svoje prihranke v kaplanovo posojilnico. Takoj na to je sklical  one svoje verne pristaše,
katere je določil za odbornike konsumnega društva in za člane nadzor-ništva ter zbranim možakarjem poljudno pojasnil, da je konsumno društvo že ustanovljeno ter izmed zbranih možakarjev določil one, ki imajo stopiti v odbor in one, ki imajo biti člani nadzorništva. Ko se je tako sestavil odbor in nadzorništvo konsumnega društva, prevzel je pa mladi kaplan ob pritrdilu navzočih možakarjev takoj dejansko vodstvo konsumnega društva ter si obenem dal izdati neomejeno pooblastilo, da sme nabaviti po svoji lastni previdnosti vse potrebno blago in naročiti tudi vse druge potrebne stvari, kakor tudi vzeti v službo konsumnega društva vse potrebne moči. Zbrani možakarji so izrekli mlademu kaplanu iskreno zahvalo za njegov dosedanji trud ter brezpogojno tudi odobrili vse njegove dosedanje korake, ki jih je že storil za konsumno društvo. Ko so tako zbrani možakarji vse delo, a tudi vso oblast pri kon-sumnem društvu prevalili na ramena mladega kaplana, so pa tudi to sejo zaključili s slastnimi jedili in s Štefani vina, katere jim je dal — četudi na račun upravnih stroškov konsumnega društva in ne iz svojega žepa — na razpolago mladi kaplan, katerega potem možje radi njegove dozdevne izvanredne radodarnosti niso mogli dovolj prehvaliti.
Na podlagi od celokupnega odbora   in nadzorništva konsumnega
društva dobljenega pooblastila je potem začel Urh Čuk naročati na Dunaju razno blago, pri čemur ni štedil s svojo živo fantazijo. Naročil je pa blago na Dunaju zato, da se ne bi moral obrniti na ljubljanskeveletržce, ki so bili, ako niso bili Nemci, vsi odločni pristaši napredne misli, katerim vsled tega ni smel nakloniti zaslužka, ker bi bil to večji greh, kakor ga je zagrešil s tem, da je naročil blago pri zakotnih židovskih tvrd-kah v drugem okraju na Dunaju.
Poleg tega je pa uvrstil mladi kaplan tudi takoj inserat v »Slovenca«, glasom katerega se sprejmeta pri konsumnem društvu v Orehov-ljah kot prodajalki dve mladi neoma-deževani deklici odločno katoliškega prepričanja, ki pa morata svojim ponudbam priložiti tudi svojo fotografijo. Mladi kaplan je namreč zastopal stališče, da biva lepa duša le v lepem telesu in da konsumni pro-dajalnici ne bode škodovalo, ako bo-deta le-tam stregli dve lepi in mladi deklici, namesto starih izsušenih devic.
Na svoj inserat je dobil mladi kaplan zelo veliko ponudb, katerim so bile priložene tudi skoro vsem fotografije. Izmed ponudb je izbral potem mladi kaplan ponudbi dveh deklic, ker sta bili te dve deklici, kakor sta kazale fotografični sliki, po svoji prikupljivi zunanjosti najbolj sposobni, da se nastavita kot prodajalki v nrodajalni konsumnega društva. Od-
govoril je takoj obema deklicama, da sta sprejeti in da naj čim preje nastopita svojo službo pri konsumnem društvu.
Sprejeti dve prodajalki sta tudi skoro nastopili svojo novo službo pri konsumnem društvu v Orehovljah. Kot verni katoličanki sta pa poprej, predno sta se podale v konsumno društvo, stopile obe v župno cerkev, da si v goreči molitvi izprosita božji blagoslov in pripomoč v svoji novi službi. Nato sta pa še le šle v konsumno društvo, oziroma h kaplanu, ker tedaj konsumno društvo še ni poslovalo.
Mladi kaplan je obe novi prodajalki sprejel zelo prijazno in jima z resnimi besedami pojasnil njujin delokrog, dolžnosti in pravice; potem je pa obe prodajalki odpustil z naročilom, da naj bodeta drugo jutro ob 7. uri v konsumnem društvu, ker bo drugi dan že došla prodajalniška oprava in najbrž tudi blago, ki je že naročeno. Do drugega dne si pa morata preskrbeti stanovanje in hrano, kar najlažje dobita pri lastnici hiše, v kateri je nastanjeno konsumno društvo, kjer bodeta tudi najboljše spravljeni, ker je lastnica te hiše jako bogaboječa in verna ženica. Ta nasvet mladega kaplana sta obe prodajalki tudi poslušale in si na nasve-tovanem kraju preskrbele stanovanje in hrano.
Drugi dan je bilo pa v konsumnem društvu že zelo živahno življe-
nje, ker je došla prodajalniška oprava, katero je bilo treba namestiti v prodajalniških prostorih in ker je došlo tudi precej blaga, katero je bilo treba spraviti pod streho. Pri vsem tem delu je mladi kaplan obema prodajalkama in še drugim najetim ljudem sam z najlepšim vzgledom pomagal. Pripel si je namreč ob svoja ledja obsežen ženski predpasnik ter premetaval predalčke, odpiral zaboje, izlagal blago itd., da se je vse kadilo.
Tako je prišlo srečno do poslovanja konsumnega društva in do ustanovitve njegove prodajalnice, v kateri se je dobilo prav vse, kar potrebuje kmet in še marsikaj več, česar ne potrebuje. Obe prodajalki sta pokazali, da sta za prevzete posle popolnoma sposobni — če je bilo pa kaj več dela, je pa priskočil na pomoč še mladi kaplan, ki si je pa poprej vedno privezal bel predpasnik, da si kot komij ne bi umazal svoje črne suknje. Za svojo posebno nalogo si je pa izbral mladi kaplan postrežbo ženskih kupovalk, ki so se tudi prav rade dale postreči od ličnega mladega kaplana in so vsled tega kar tru-moma drle v konsumno prodajalnico.
Tako se je že takoj z vsega početka pokazalo, da vlada nad to ustanovo mladega kaplana božji blagoslov in da obeta novoustanovljeno konsumno društvo, da bo dočakalo še najlepšo bodočnost.
*    * •
štajerskega deželnega šolskega sveta, naj se omeji število dijakov na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju z ni-čevim in komodnim izgovorom, da ni prostora. S tem hoče štajerski deželni šolski svet očividno siliti slovenske starše, naj dado svoje otroke na nemško gimnazijo v Celju, ki ji primanjkuje dijakov in jih zato love Nemci za njo iz cele nemške Avstrije in celo iz inozemstva. To je gotovo nečuveni slučaj, da se je postavila šolska oblast na ljubo političnim težnjam enega naroda proti višji izobrazbi mladine drugega naroda. Velik naval dijakov na slovensko gimnazijo v Celju dokazuje znova, da je njeno razširjenje v popolno višjo gimnazijo nujna potreba, ravno tako tudi nova, času odgovarjajoča stavba.«
Nato je poročal urednik Lesni-č a r o vprašanju glede okrajne bolniške blagajne v Celju. V debato so posegli dr. A. Božič, dr. S c h w a b, Založnik, dr. Janko S e r n e c, J. R e b e k i. dr. S tem je bil ta lepi shod po 11. uri ponoči končan. Izrekla se je želja po podobnih prireditvah, ki vzdržujejo med nami živo zanimanje za politična vprašanja.
Današnja nedelja nam je pa zopet prinesla dve pomembni prireditvi: ustanovni občni zbor Zveze ju-žnostajerskih obrtnih zadrug in pa ustanovni občni zbor Trgovsko-obrt-ne zadruge v Celju.
K ustanovnemu občnemu zboru Zveze južnostajerskih obrtnih zadrug, ki se je vršil danes ob 2. uri popoldne, je došlo lepo število trgovcev in obrtnikov, iz vseh spodnješta-jerskih okrajev. Otvoril ga je s pozdravom vseh navzočih načelnik rokodelske zadruge v Laškem trgu, Blaž Zupane. Za predsednika zborovanja je bil nato izvoljen Jakob Zadravec iz Središča, za zapisnikarja Jakob Volk iz Šoštanja. Konstatiralo se je, da je na zborovanju zastopanih 11 zadrug.
O pripravljalnih delih in o prvih začetkih slovenske obrtniške* organizacije na Spodnjem Štajerskem sploh sta obširno poročala Ivan R e b e k in Blaž Zupane. Zvezo iužnoštajerskih obrtnih zadrug v zmislu novega obrtnega zakona se je sklenilo ustanoviti na obrtniškem shodu v Žalcu; obrtniški shodi, ki so se potem vršili v več trgih, na primer na Vranskem, v Gornjem gradu, Mozirju in v Brežicah, so se vsi žalskemu sklepu pridružili in z januarjem 1911 so se začela prava preddela za ustanovitev Zveze, ki jih je vodil delavni m požrtvovalni Blaž Zupane. Vsled nemških intrig je štajerska namestnija pravila zavrnila in trebalo je veliko truda pri ministrstvu, da je končno stvar bila v redu. Posredovali so v tej zadevi po večkrat dr. P 1 o j, dr. R a v n i h a r, ar. Benkovič in Franchetti iz Ljubljane, za kar jim gre iskrena zalivala. Zanimivi so bili statistični podatki o zadrugah v delokrogu nove /Iveze, ki obsega celo Spodnje Štajersko, izvzemsi (!) mesti Maribor in Ptuj. V Zvezinem okolišu je 81 zadrug z 10.746 mojstri, 3375 pomočniki in 2672 učenci. Mnogo od teh zadrug je seveda danes še nemšku-tarskih, mnogo mojstrov nemškutar-jev, saj smo danes še le pri prvih začetkih slovenske obrtniške organizacije in še le pri prvih začetkih lastnega dela za stanovsko in strokovno povzdigo obrtništva. Zadruge, ki so
doslej pristopile k Zvezi, štejejo 1638 mojstrov, 661 pomočnikov in 689 vajencev; pričakovati pa je že v najkrajšem času pristopa kakih 20 zadrug in potem bo nova Zveza že močna organizacija.
Po poročilu o delokrogu Zveze in odobrenju pravil se je volil Zvezin odbor, ki je sestavljen sledeče: predsednik Blaž Zupane (Laški trg), podpredsednik Jakob Zadravec (Središče), odborniki: Fr. Šušte-r i č (Žalec), Ivan B e r g e r (Trbovlje), Maks C u k a 1 a (Št. Jur ob Taboru), G u m z e j Ivan (Slovenska Bistrica), Janko Horvat (Ljutomer), Lovro P e t o v a r (Ivanjkovci) in Jakob Volk (Šoštanj).
Prispevek se je določil po 10 v za člana, najmanj pa za zadrugo deset kron.
Na predlog deželnega poslanca dr. K u k o v c a se je zborovanje na oster način izreklo proti olajšavam, ki jih mislijo doseči za stavbne obrti klerikalci obeh narodnosti v štajerskem deželnem zboru.
Bolgarska pred novimi pustolovščinami.
Car Ferdinand, ki je spravil nesrečno Bolgarsko na rob propada, nadaljuje svojo za bolgarski narod katastrofalno politiko. Po zanesljivih informacijah z Dunaja je te dni sklenil vojaško konvencijo z Avstro-Ogrsko.
Po tej konvenciji se Avstro-Ogrska in Bolgarija zavezujete druga drugi pomagati z vsemi razpolož-ljimi vojaškimi silami v slučaju, ako bi se zapletli v vojno s — Srbijo. V tej pogodbi jamči tudi Avstro-Ogrska carju Ferdinandu in njegovim naslednikom posest bolgarskega prestola. To pogodbo je car Ferdinand sklenil na svojo pest, ker mu ustava daje, kar je v veliko nesrečo bolgarskega naroda, svobodo, da sme brez vednosti vsakokratne vlade sklepati pogodbe in vojaške konvencije s tujimi državami. Konvencijo je Ferdinand že podpisal. Po podpisu se je nasproti svoji okolici izrazil: »Sedaj sem zopet našel svoje duševno ravnovesje!«
Podpisano konvencijo vzame minister zunanjih del dr. Genadijev pri povratku iz Pariza sabo v Sofijo, da jo predloži ostalim ministrom v vednost in znanje.
Po poročilih iz Sofije narašča v Bolgariji nevolja proti carju Ferdinandu, ker se ga smatra poleg generala Savova za glavnega krivca katastrofe, ki je Bolgarsko zadela meseca julija. V javnosti se vedno če-šče čuje zahteva, da naj kralj Ferdinand odstopi in se odpove prestolu na korist prestolonasledniku princu Borisu. Ferdinand se zaveda, da je njegovo stališče silno omajano, vendar pa neče ničesar slišati o tem, da bi se odpovedal prestolu, zlasti ker ve, da bi se takoj spremenila smer bolgarske zunanje politike, čim bi prišel na krmilo v narodnem duhu vzgojeni carjevič Boris.
Da bi pa svoje stališče zopet utrdil, pripravlja car Ferdinand, kakor se zatrjuje v poučenih krogih v Sofiji, proti Srbiji maščevalno vojno, ki jo hoče pričeti že prihodnjo spomlad, zanašajoč se pri tem seveda na pomoč Avstro - Ogrske in Turčije. Kakor car Ferdinand na Dunaju, tako je tudi general Savov sklenil sedaj v
Carigradu vojaško konvencijo s Turčijo, katera konvencija je naperjena tako proti Srbiji, kakor proti Grški.
^ Kakor vse kaže, moramo biti v bližnji bodočnosti pripravljeni še na razna presenečenja. Koburžan še neče mirovati in nadaljuje svojo igro z ognjem, dasi ve, da lahko nastane iz balkanske iskre evropski požar, saj je vendar evidentno, da bi države trojnega sporazuma ne mogle mirno gledati, ako bi se v balkanske homa-tije vmešala Avstro - Ogrska.
Toda zdi se, da bi Ferdinand rad izzval ravno velik evropski konflikt, ker si iz takega konflikta obeta največ koristi. Ako pa se bodo ti njegovi računi vjemali, to pa je drugo vprašanje.
VI. narodna zbirka na Štajerskem 1. 1913.    Za letošnjo narodno zbirko   smo   dosedaj prejeli sledeče prispevke: Celje (nabiratelj g. med. Kolterer) 250 K 90 v; Središče (gospodična Ela Kosi) 16 K 50 v; Trbovlje (gdčna. Anica Kramer) 19 K 60 v; Zavodna pri Celju (gdčna. Mirni Con-fidenti) 4 K; Rajhenberg (g. Jamšek) 45 K 10 v; Petrovce (gdčna. Ježov-nik) 1 K 20 v; Vitanje (g. Rudolf Ko-ser) 22 K 10 v; Šoštanj (gdčna. Vera Kolšek) 18 K 40 v; Bizeljsko-Stara vas (gdčna. Janežič) 29 K 40 v; Laški trg (gdčna. Mina   Drobnič)   39 K; Vransko (gdčna. Roža Meglic) 55 K; Slovenska Bistrica  (g. Vek. Štepec) 2S K; Hrastnik (gdčna. Milka Šent-jurc) 37 K 20 v; Št. Pavel pri Preboldu (g. nadučitelj Josip Vidic) 21 K 60 v; Gorenja Radgona (g. A. Zavodnik) 22 K; Maribor ob Dravi (gdčna. Mara Koprivnik) 20 K;   Vuhred (g. Ivan Pahernik) 13 K;   Št. Lenart in Sv. Trojica v Slov. Goricah (phil. M. Kovačič) 60 K; Studenice-Poličane-Peklo (g. J. Grilc) 24 K;   Ruše (g. Lasbaher) 34 K;   Vojnik (g. iur. Fr. Gorečan) 22 K 80 v; Št. Peter v Sa-vinski dolini) gdčna. Rezi Šribar) 10 kron; Braslovče (g. Lihteneger) 19 K 20 v; Ptuj (gdčna. M. Veršič in O. Zupančič) 51 K; Šoštanj (gdčna. Marica Goršek) 15 K 80 v; Horgas (g. J. Kranjc) 5 K 50 v; Št. Juri ob Južni železnici (gdčna. Mici Kincl) 19 K 15 vin.; Gradec (g. Josip Dolničar) 7 K; Breg pri Celju (g. T. Radej)   10 K 20 v; Konjice (g. med. Ogorevc) 4 K; Dunaj (g. dr. Kidrič) 2 K; Maribor ob Dravi (gdčna. 'Milica Pušenjak) 14   K;   Muta-Vuzenica (nadučitelj Hren) 23 K 40 v;   Bočna (nadučitelj Bizjak) 2 K: Celje (g. Brenčič) 12 K 30 v; Videm ob Savi (gdčna. A. Poo-jed) 20 K; Slovenji gradeč (ga. Milka Pernat) 25 K. — Skupaj v današnjem izkazu 1014 K 35 v. — Celje, dne 7. listopada 1913.  —  Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Celjska okrajna bolniška blagajna — pod kuratelo. Ko se je letošnjo spomlad po smrti tajnika okrajne bolniške blagajne Viljema Oechsa zvedelo za njegove defravdacije, se je začela slovenska javnost živahnejše zanimati za razmere v tej korporaciji. Pokazalo se je, da so tako zavožene in gnile kakor povsod, kjer gospodari kaka klika v zmislu svojih lastnih interesov in žepov. Slovenci so vložili po dr. Juriju Hrašovcu na štajersko namestnijo pritožbo proti temu nezakonitemu in enostranskemu gospodarstvu; to pritožbo je sedaj namestnija rešila in izdala celjskemu mestnemu uradu na-
slednjo odredbo: »V prvi vrsti ima izreči celjski mestni urad kot nadzorna oblast celjske okrajne bolniške blagajne, da so mandati sedanjih udov načelstva, nadzorstva in razsodišča že davno ugasnili, ker se je zadnja volitev delegatov vršila leta 1900. Po takrat objavljenih pravilih blagajne pa je imela trajati poslovna dob delegatov le dve leti, tako, da ti delegati po letu 1902. niso mogli ničesar več sklepati in torej tudi ne več veljavno voliti odbora. V tozadevni odredbi naj pripomni celjski mestni urad bolniški blagajni, da morebitni pritožbi ne pripada odlo-živna moč. Obenem se mora prevzeti blagajna v zmislu § 20., zakona o okrajnih bolniških blagajnah v oblastveno upravo. In sicer bo vodil uradovanje v dobi oblastvene uprave blagajnični nadzornik deželne zavarovalnice proti nezgodam, ki bo imel tudi voditi volitev delegatov.« Pritožbi Slovencev pa namestnija ni ugodila v toliko, da ni preložila sedeža blagajne v celjko okolico in odvzela celjskemu magistratu za vedno nadzorovalno oblast. Namestnija se je tukaj zopet vdala nemškonacijo-nalnim intrigam in ni hotela pomisliti, da bi bile nezakonite razmere glede blagajničnega vodstva in pa defravdacije skoro nemogoče, ako bi celjski mestni urad v redu vršil svojo dolžnost kot nadzorovalna oblast. Upamo, da bode novi upravitelj bolniške blagajne nepristransko postopal in zlasti delegate dejanskim razmeram odgovarjajoče razdelil. Volitve delegatov se bodo kmalu vršile in opozarjamo na nje našo javnost.
Slovensko gledališče v Mariboru. Prihodnjo nedeljo dne 16. novembra t. 1., točno ob pol 8. uri zvečer, se vprizori jako zanimiva burka »Ubogi možiček«. To bo smeha. Saj g. M o 1 e k, bivši Član deželnega gledališča v Ljubljani, je obče znan kot izboren komik. Igra je sama na sebi polna šaljivih prizorov. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Po predstavi kratka zabava v mali dvorani z eventualnim plesom kakor zadnjič. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu, Glavni trg 22.
Iz Ormoža. Ker skušajo sedaj klerikalci v »Slovencu« svoj izdajalski dogovor z nemškutarji utajiti, konstatiramo, da imamo potrdilo o njem iz uradnega vira. Klerikalci dobro vedo, da skuša politična oblast pregovoriti slovenske naprednjake, naj bi za ceno enega okrajnega odbornika šli v klerikalno-nemškutar-ski okrajni zastop — in potem bodo klerikalci tudi vedeli, odkor imamo potrdilo o klerikalno-nemškutarskem sramotnem kompromisu. Pa klerikalcem in nemškutarjem ne pomagamo mi za nobeno ceno na krmilo! O pravilnosti ali nepravilnosti volitev bo pa imelo priliko reči svojo sodbo upravno sodišče.
Iz Ormoža. V klerikalnem časopisju se nadaljuje z napadi na slovenske naprednjake v okraju. Ti napadi utrjujejo naše ljudi v trdnem prepričanju, da s klerikalci ni mogoč noben kompromis in nobeno skupno delo v ormoškem okrajnem zastopu! Ker ta ne bo deloval, pa naj skrbijo za okraj Ozmeci, Meški in — Košar-ji, če kaj premorejo!
Od Sv. Urbana pri Ptuju. Tukaj sta se poročila v sredo dne 29. m. m. g. Anton Kožuh, nadučitelj v Dor-navi pri Ptuju, in gdčna. Marica K o c m u t, učiteljica v Majšpergu pri Ptujski gori. Mlademu paru želimo obilo sreče.
Drobne novice. Iz Vidma poroča »G. V.«: Ko je peljal poštni po-stiljon Urh minuli četrtek pošto z vi-demskega kolodvora v Krško, je opazil neki dečko, da so bila vratca tre-zorja, v katerem se je nahajala pošta, odprta. Opozoril je na to postiljona. ki je opazil, da je izginila poštna vreča s 4 rekomandiranimi pismi, denarnim pismom s 1250 K in drugo pošto. Postiljon trdi, da so bila vratca zaprta, ko se je odpeljal s kolodvora. — Iz Šoštanja. Preiskava želodca in črev je dognala, da je bila 231etn;' kmetica Medved, o Čije čudni smrti smo že poročali, v resnici z arzeni-kom zastrupljena. — V Gorenju pri Šoštanju so cigani pokradli trgovki Tamšetovi za več sto kron raznega blaga. — V Mariboru se je poročil trgovec Vilko Berdajs z gospo Stergarjevo. Bilo srečno! — V V r b j u pri Žalcu se je ponesrečil ugledni posestnik Štefan Ho-lobar. Peljal je steljo, pri čemur so se mu splašili konji, hotel jih je zadržati in je padel, eden konj pa na njega. Pri tem mu je stri dve rebri.
Horošho.
Nesreča. Iz Beljaka nam poročajo: Blizu Sv. Magdalene se je pripetila v petek težka nesreča. Sestra nekega gostilničarja je peljala domov repo. Krava, ki je bila vprežena v voz, se je splašila in vrgla ženo na tla, da je šel voz čez njo. Žena se je težko poškodovala in je drugi dan umrla.
Poskusen samomor. Iz Beljaka poročajo: V petek zvečer se je poskusil topničar Schwarz v zaporu vojašnice obesiti, vendar pa so ga še pravočasno rešili. Schvvarz je drugi kuhar v častniški menaži gorske ar-tilerije in se je s prvim kuharjem spri, vsled česar je bil kaznovan.
Primorsko.
Shod političnega društva »Edinost« v Trstu. V nedeljo se je vršil v Narodnem domu   v Trstu shod, na katerem je govoril državni poslanec dr. Rvbaf   o   političnem položaju. Omenil   je nesmiselno demonstracijo Italijanov za vseučilišče, ki jim je samo pretveza, da se morejo izigravati za zatirance in mučenike. Njim torej ne manjka ničesar za popolno srečo, kakor vseučilišče,   Slove.ici pa zaman zahtevajo  svojih  ljudskih šol, zaman se bore  celo za svoje svete državljanske pravice. To je žalostna slika položaja na celem našem jugu. Na eni strani narod,  ki se je preob-jedel vsega in zahteva  le še kronanje vseh dobrot, na drugi strani narod, ki mora beračiti za najprimitiv-nejše svoje pravice. V nadaljnem govoru je omenil trpine,   državne na-stavljence, za katerih pravice se bori tudi slovenstvo v Trstu.  Da morejo misliti državni nastavljenci, ti stebri vsake države, na pasivno resistenco, je znak   propadanja.   Omenja nato češko-nemška spravna pogajanja ter dokaže, kako na severu in na jugu zatirajo Slovane na korist Nemcem. Eden glavnih   netilcev teh prepirov pa   je   sam   justični   minister dr. Hochenburger.   Vsak pošten Slovenec mora sočustvovati tudi z Rusini, ki se bore proti   velikim denarnim žakljem v Galiciji in proti vladi in ki so   pripravljeni   razbiti celo parlament, če ne dosežejo tega,  kar jim
XXIV.
Pa  meniva s starcem
zgovornim o tem se in onim. Aškerc: Mučeniki.
Med tem, ko je mladi župnik utrjeval svoje Marijine device v pravi katoliški pobožnosti, in ko je mladi kaplan Ćuk posloval kot blagajnik in tajnik pri novi posojilnici, oziroma kot komi v konsumnem društvu, sta se pa raznesli po Ore-hovljah in okolici dve važni novici.
Prva novica je bila ta, da hoče kupiti bogati Urban Rak obsežno Mrastarjevo posestvo v Orehovljah, katero se je tedaj ravno prodajalo i& proste roke, ker se je nameraval sedanji lastnik, ker mu je umrl edini sin in naslednik, preseliti v mesto k svoji omoženi hčeri.
Druga novica je bila pa še bolj zanimiva. Ljudje so namreč govorili, da hoče Urban Rak kupiti Hrastar-jevo posestvo za svojo hčer Fran-čiško, ki se bode omožila. Govorilo se je nadalje tudi, da bode vzela Rakova Frančiška v zakon Franceta Srebrota iz Brezovice in se potem s svojim možem preselila na Hrastar-jevo posestvo.
Nekateri so verjeli obe te dve novici, drugi so pa majali z glavami in menili, da se Urban Rak vendar ne bode tako daleč zavrgel, da b: vzel za zeta Franceta Srebrota, ki bo prinesel k hiši kvečjemu le nekaj i j ore tisočakov, dočim bo on lahko
svoji hčeri naštel kot odpravek cele mernike suhega zlata. Tako so ljudje ugibali semintje in radovedno čakali, če se pokaže, da so te okrog krožeče novice resnične ali ne.
Kmalu se je pa izkazalo, da je vsaj prva novica o nakupu Hrastarje-vega posestva popolnoma resnična, ker je stari Hrastar nekoč, ko je prišel iz mesta, sam povedal raznim svojim znancem in prijateljem, da je prodal svoje posestvo z vso živo m mrtvo pritiklino, kakor stoji in leži, Urbanu Raku za pogojeno kupnino 50.000 K, da sta prejšnji dan napravila v mestu pri tamošnjem odvetniku že kupno pismo in da mu Je Urban Rak takoj po podpisu kupnega pisma celo kupnino v gotovini odštel, vsled česar ima že bodoči ponedeljek nastopiti posest in užitek kupljenega posestva njegovega hči Frančiška Rakova, ker je posestvo kupil Rak za to svojo hčer Frančiško, na katero se bode kupljeno posestvo tudi takoj prepisalo.
Tako so radovedni vaščani zvedeli, da se preseli k njim na Hrastar-jevo posestvo bogata Rakova hčer, o kateri se je toliko in ne posebno veliko dobrega govorilo po devetih bližnjih župnijah.
Udejstvila   se je pa skoro tudi druga   novica o nameravani poroki med  Rakovo hčeroj in med mladim ! Francetom Srebrotom, ker je nekdo i bodočo nedeljo prinesel iz Brezovice I še gorko vest, da sta bila pri jutranji
maši enkrat za trikrat oklicana France Srebrot, posestnikov sin, in Frančiška Rakova, posestnikova hči.
Ta novica je pa v Orehovlah in povsod drugod provzročila posebno mnogo prahu in govorice.
Do te zelo zanimive in nepričakovane možitve med Rakovo hčerjo in Francetom Srebrotom pa ni prišlo gladko, temveč še le po precejšnjih in hudih bojih med Urbanom Rakom in njegovo ženo na eni strani in med starim Rakom in starim Srebrotom na drugi strani.
Nekega lepega dne je namreč Rakova žena opazila, da je hčeri naenkrat izostalo perilo. Postavila jo je vsled tega na odgovor. Hči je dolgo tajila in se na vse mogoče načine izgovarjala. Ko je pa mati vedno bolj pritiskala na hčer in ko je hči le uvidela, da ji vsi izgovori nič ne pomagajo, se je pa vdala in priznala, da je v drugem stanu s Srebrotovim Francetom, ki jo je zapeljal tedaj, ko sta se vračala iz ponesrečenega ogleda pri Novakovih v Orehovljan, in ko sta baje izgubila na povratku zavoro, katero je bilo treba tedaj cele štiri ure čakati.
Ko je Rakova žena od svoje hčere zvedela to neprijetno novico, ! jo je pa takoj povedala svojemu mo-| žu. Urban Rak je bil vsled tega ves : divji in je metal okrog sebe naj-l grše priimke, kakor farška cunja in i podobno.  Tudi je hotel svojo hčer
sramotno pognati, od hiše, češ, da za take k... ni prostora v njegovi pošteni hiši. Žena je pogovarjala z vsemi mogočnimi dobrimi besedami svojega razdivjanega moža, vendar je bilo treba mnogo prigovarjanja, predno se je razljučeni Urban Rak te nekoliko ali vsaj toliko pomiril, ca je kot hladen in trezen računar začel računati z danimi razmerami, katerih ni bilo več mogoče spraviti s sveta.
Ko se je toliko pomiril, je bila njegova prva skrb ta, da se kolikor mogoče lepo in dobro izvleče iz te skrajno mu neljube zagate, v katero je zašel po krivdi svoje nesrečne hčere, in da obvaruje pošteno ime svoje ponosne hiše pred hudobnimi jeziki. Sklenil je pred vsem poklicati za drugi dan, ko se bode popolnoma umiril in ko bode imel zopet zbrane vse svoje misli, k sebi starega Matevža Srebrota, da poskusi ž njim urediti to skrajno neprijetno zadevo na tak način, da ljudje ne bodo nič sumili in da pri ti ureditvi tudi ne bode trpela škode Rakova hiša.
Na Rakov poziv je prišel drugi dan Matevž Srebrot v Rakovo hišo ves zvedav, kaj je povod temu nepričakovanemu povabilu. V veži ga ie sprejela Rakova žena, ki je mimogrede pošepetala na ušesa Matevžu Srebrotu, da je njen mož ves divji in da zato prav lepo prosi Srebota, da naj vsaj nič kaj takega ne reče ali ne stori, kar bi njenega moža še bolj spravilo v jezo. S temi besedami ga
je potem spremila do vrat one sobe, v kateri je sedel oblastno za mizo Urban Rak.
»Za lepe stvari se imam zahvaliti tvoji hiši,« je zagrmel takoj Urban Rak nad Matevžem Srebrotom, ne da bi odzdravil poslednjemu na nje-i gov ponižni pozdrav. »Torej tvojemu \ sinu ni bilo dovolj, da je po celi j Ljubljani stresal Srebrotov sad in tam zaplodil toliko nezakonskih otrok, da mora dan na dan letati k sodišču, temveč je začel sedaj staro pesem še tukaj peti. Kakor da ne bi bilo prav nobenega drugega dekleta — lotil se je tudi moje hčere in jo tudi resnično zapeljal ta Srebrotov petelin! Skratka rečeno: moja hči je s tvojim sinom v drugem stanu in sedaj mi povej ti kot oče tega lepega sina, kako se hočeš obrniti, da ne bode prišla moja pGštena in spoštovana hiša ob svoje dobro ime?«
Matevža Srebrota ta nepričakovana novica nikakor ni posebno pretresla, ker se je hitro spomnil, da bi ! Rakova Frančiška ne bila za njego-| vega sina napačna nevesta, ker je iz 1 tako dobre in imovite hiše.   Da bi ; seveda svojemu sinu v svrho ženitve izročil gospodarstvo, nato niti v sanjah ni mislil,   ker je bil še preveč trden in ker je imel tudi še zadosti naslednikov   za   gospodarstvo pri svoji hiši. Zato je popolnoma hladnokrvno odvrnil Urbanu Raku: »No, se bodeta pa vzela.« I (Dalje prihodnjič.)
gre. Imamo v tej naši državi komi-sarijate na vseh koncih in krajih, drugi komisarijati se pripravljajo in še državni zbOE bo vlada spodila domov, potem je srečno zadavila vsako avtonomijo. In spravno sodišče, ki je poklicano, varovati interese državljanov bo tudi to pot, kakor v slučaju češkega komisarijata, pritrdilo vladi. Eden temeljev države je neodvisnost sodnikov. Te dni pa smo doživeli, da je justični minister sam kršil zakon in ta princip. Neki častnik je opsoval in udaril nekega natakarja v dunajski kolodvorski restavraciji, češ da je dal njegovemu očetu nazaj iz lOkronskega bankovca in ne iz 20kronskega. Častnik se je zaradi te zaušnice sam naznanil častnemu sodišču. Prišlo je do razprave in sodnik se je prepričal, da je govoril natakar resnico, zato je natakarja oprostil. Tudi častnik je bil s tem zadovoljen in je molčal. Justični minister pa je dal ukor onemu sodniku ker je bil nepristranski. Še lepši je drug slučaj. Neki rezervni poročnik se je prepričal da ima njegov najboljši prijatelj, artilerijski poročnik, razmerje z njegovo nevesto kljub temu, da mu je dal ta Častno besedo, da to ni res. Prišlo je do razsodišča in deklica je priznala. »Častno« sodišče pa je ukazalo poročniku, da mora deklico tožiti in celo državno pravd-ništvo je nastopilo proti njej, češ da je nalagala oblast. Vse to pa se more goditi le, ker je justični minister dr. Hochenburger.
Demonstracije v Trstu. V nedeljo se je vršil v gledališču Rossetti protestni shod v vprašanju italijanskega vseučilišča. Dijakov je bilo prav malo, zato pa mnogo mularije in zlasti mnogo Italijanov iz kraljestva. Razpoloženje je bilo že začetkom shoda sila bojevito, tako da so postavili že takrat dva socijalna demokrata pred vrata. Po shodu so vprizorili Italianissimi demonstrativni obhod po mestu, prišli pa so samo do Akvedota. Spotoma je bila policija prisiljena 28 demonstrantov aretirati. Od teh je pridržala v zaporu tri, in sicer 20Ietnega trgovskega pomočnika Nocchija, 271etnega mornariškega mašinista Molinarija in lSletnega šoferja Krumpeja. Stan teh aretiran-cev že kaže, da niso demonstrantje prav nič potrebni italijanskega vseučilišča in da tudi svojih spoštovanih gospodov sinov ne bodo še tako kmalu poslali na vseučilišče, da bi se jim že sedaj tako mudilo, da dobe svojo alma mater. Sploh pa je napravila cela demonstracija zelo kla-vern vtisk in se demonstrantom tudi ni posrečilo motiti slovenski shod v Narodnem domu.
Še enkrat demonstracije v Trstu. Tudi tržaški srednješolci so začutili potrebo po vseučilišču in so včeraj ob 1. popoldne malo pode-monstrirali. Dva dijaka je policija aretirala, ker sta imela preživo potrebo po vseučilišču. Drugega se pri tej demonstračici ni zgodilo.
Kuga na avstrijskem parniku. Zdravstveno stanje v mornariškem lazaretu se nahajajočih oseb je popolnoma povoljno. Predvčerajšnem so odprli ladjo »Sofijo Hohenberg«, v kateri so bili zažgali mnogo žvepla, in spravili iz nje veliko množino podgan, ki jih bodo preiskali in potem sežgali. Včeraj so parnik desinficirali.
Iz Opatije nam poročajo: Dvorni svetnik Pavel pl. Elek je demisijo-niral kot predsednik avstrijske Ri-vierabanke. Demisija je v zvezi s slabim finančnim položajem tega zavoda, ki ga je povzročilo dejstvo, da so zaprli igralnico in da je prometna družba falirala.
Dalmatinsko vino. Društvo dalmatinskih vinskih trgovcev je poslalo trgovski zbornici v Splitu vlogo, ki ima namen končati konflikt med ogrskimi oblastmi na Reki in dalmatinskimi trgovci z vinom. Vloga predlaga razne modalitete, da bi se odstranile razne težkoče pri prevažanju dalmatinskega vina preko Ogrske. Ustanovi naj se posebna preiskovalna komisija na Reki, ki naj kontrolira tja dospele pošiljatve vina. V to komisijo naj pošlje avstrijska vlada enega kemika. Ogrska naj prizna spričevala o analizah, izdana od kmetijske šole v Splitu. Ogrski vladi pa naj se nudi možnost, da odpošlje delegata v kmetijsko šolo za preiskavo vin. Ogrski interesenti so s tem zadovoljni ter obstoja upanje, da bo prišlo tem potom do rešitve.
Dnevne vesti.
+ Deželni odbor je doposlal županu dr. Tavčarju ta - le dopis: »Deželni odbor je na podlagi § 80. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano sklenil, da je izvršiti splošno revizijo gospodarstva mestne občine ljubljanske in vseh njenih naprav. Za izvršitev revizije so se za sedaj določili sledeči gospodje: Pod-r a: na tel j deželnih uradov   dr. Fran
ZbaŠnik, kot voditelj revizije; nadalje deželni komisar dr. Ferdinand To-mažič, (ki bo tudi nadornestoval pod-ravnatelja dr. Zbašnika v vodstvu revizije), deželni koncipist dr. Fran Logar, deželni knjigovodja Henrik Lindtner, ravnatelj deželne banke Gjuro Rašica, deželni računski revl-dent Henrik Petemel, nadupravitel) deželnih dobrodelnih zavodov Gu* stav Nebenfuhrer, deželna nadoficija-la Franc Kristan in Ivan Možina ter deželni oficijal Janko Jerala. Deželni odbor si pridržuje morebitne poznejše spremembe ali spopolnitve gleae revizijskega osobja. — Gospod župan se o tem obvešča s pozivom, naj takoj potrebno ukrene, da dobi revizijsko osobje neovirano ves materijal in vse uradne pripomočke, ki se jih bo potrebovalo za pregled in presojo gospodarstva mestne občine ter njenih naprav in zavodov, brez izjeme, na razpolaganje, ter da se bodo podala tudi vsa potrebna pojasnila. Pripomni se, da ima revizijsko osobje po odredbah zgoraj označenega vodilnega uradnika pravico vpogleda v vse gospodarstvo, odnosno v vse spise, knjige in pripomočke brez vsake omejitve. — Pred pričetkom revizije se bo zglasil voditelj revizije pri gospodu županu aH njegovem namestniku na mestnem magistratu.«
— Župan pozdravlja z veseljem in s hvaležnostjo ta dopis deželnega odbora ter bo šel revizijski komisiji v vsakem oziru na roko. Kar bodo gospodje revizorji zahtevali, vse se jim bo dalo, ker zastopa župan stališče, da se ne sme ničesar prikrivati. In če revizija dožene, da je na magistratu kdo kradel, kakor trdi »Slovenec«, bo župan proti krivcem brez pardona nastopil. Župan pa nikomur ne prikriva, da se je pri mestu gospodarilo na ta način, da se niso hotele povišati naklade—tudi drugod se tako gospodari — in da so se vsakoletni primanjkljaji pokrivali iz fondov pri mestnih zavodih. Mesto da bi se povišale doklade, je mestna občina naprav-ljala dolg sama pri sebi. Tudi v tem oziru stoji župan na stališču, da m treba ničesar prikrivati. S Droraču-nom za leto 1914, ki je že izgotov-Ijen, ter pride koncem novembra 1913, ali pričetkom decembra 1913 v razpravo, bo predloženo občinskemu svetu obširno županovo poročilo, ki bo obsegalo primerne predloge.
+ Slovenski Sokoli v Parizu. V
sredo dopoldne ob 9. uri se odpelje slovenska sokolska vrsta v Pariz k mednarodni telovadni tekmi. V vrsti so bratje: Stane Vidmar (Ljubljana L), Alojzij J e r i n (Celje), Fran M i k 1 a v c (Trst), Alojzij Pogač-n i k (Ljubljana), Vinko R a b i č (Ljubljana), Jakob Sever (Ljubljana II.) in Egon Jezeršek (Trst). Vrste je vadil Zvezin načelnik br. dr. M u r n i k ter jo bo vodil tudi pri tekmi. K tekmi se je priglasilo šest narodnosti: Belgijci, Čehi, Francozi, Italijani, Luksemburžani in Slovenci. To je razmeroma majhno število, saj je v evropski mednarodni zvezi združenih 13 telovadnih zvez. Malo šte-velo priglašenih vrst pa ni pripisovati malemu zanimanju za to tekmo, ki je najodličnejša, pa tudi najtežja telovadna tekma na. svetu, temveč prav težkost tekme je ovira večje udeležbe: čisto gotovo je, da bi se je udeležile vse združene zveze, samo če bi mogle postaviti celo vrsto zanjo sposobnih telovadcev. Tem častnej-še je zato za mali slovenski narod, da se more podati v to tekmo. Doslej je še vedno dosegla slovenska sokolska vrsta jako časten uspeh. Pri zadnji tekmi, v Turinu, si je priborila že četrto mesto ter ob 88211 doseženih točkah zaostala samo za 17*75 točk za vrsto velike laške telovadne organizacije, premagala pa Belgijce, Luksemburžane, Hrvate in Rumune. Stališče, ki ga bo imela vrsta letos v Parizu, je posebno težko. Vse druge priglašene organizacije razpolagajo z obilnimi denarnimi sredstvi ter imajo
— razen Čehov — tudi veliko podporo države. Lahko torej popolnoma posvete vadbi mnogo več časa nego je to mogoče v slovenskem, na gmotnih sredstvih tako revnem Sokol-stvu. Naša vrsta se je mogla vaditi samo en mesec, francoska n. pr. vadi že osmi mesec. Francozi že oznanjajo Čehom, ki v primeri ž njimi tudi ne vadijo dolgo (dasi dalje nego Slovenci), da jim čisto gotovo odvzemo prvo mesto, priborjeno v Turinu. Tudi Italijani že vadijo mnogo časa; v njih vrsti je svetovnoznani tekmovalec B r a g 1 i a. Da bodo Belgijci in Luksemburžani, poraženi v Turinu od Slovencev, napeli vse sile, da zopet zavzemo izgubljene pozicije, se razume samo ob sebi. Slovenci bodo morali biti izredno hud boj, da si obranijo in ohranijo sedanje svoje mesto. Naj pa bo izid glede razvrstitve vrst kakeršenkoli, toliko je gotovo, da slovenski Sokoli v Parizu ne bodo delali nečast svojemu narodu. Ne odločuje samo dobljeno mesto, ampak važna za oceno vrste je tudi vsota doseženih točk: pri tako težki tekmi je že častno za vsako vrsto, pokazati i
' z zadostnimi odstotki vseh dosežnih točk, da je usposobljena za to tekmo, pa naj doseže katerokoli mesto. To priznava sedaj tudi tekmovalni red sam z novim določilom, da je vrstam z 80% prisoditi prve nagrade, s 70% druge in s 60% tretje nagrade. 60% je potemtakem minimum za časten uspeh. Da dosežejo slovenski Sokoli docela častno razmerje proti tako mogočnim nasprotnikom, proti takim telovadnim velesilam, to smemo zanesljivo pričakovati.
+ Klerikalci v boju proti gasilnim društvom. Klerikalci so v deželnem odboru zopet sklenili atentat na gasilna društva. Ubiti hočejo vsa gasilna društva, ki se nečejo dati vpreči v klerikalni voz, ki hočejo ostati zvesta svojemu človekoljubnemu namenu in nečejo postati organizacije za klerikalno agitacijo. Od društev zahtevajo tako premembo pravil, da bi ta društva postala popolnoma izročena klerikalni komandi. Tista društva, ki se nečejo ukloniti, bodo kaznovana s tem, da ne dobe nobene podpore iz denarja, ki je deželnemu odboru samo zaupan! A še več! Klerikalci zahtevajo razpusi društev v Dobu in Ilirski Bistrici, ker nista hoteli gasiti izven domače občine, in sicer vsled tega ne, ker nista dobili podpore. Deželni odbor misli, da se bodo društva dala od njega prikrajševati in preganjati — plačevala pa bodo to s tem, da bodo na svoje stroške hodila drugim občinam na pomoč! Tako neumno pa nobeno društvo ni in raje bo vsako društvo opustilo sploh svoje delovanje, kakor da bi se vklonilo takemu zverinskemu terorizmu. Nadalje je deželni odbor sklenil, naj županstva vzamejo pravico do gašenja vsem društvom, ki so podala izjave, da ne bodo hodila gasit v druge občine, če jim deželni odbor ne da podpore. To je že vrhunec nasilnosti. Tisti deželni odbor, ki odreka društvom za gašenje v drugih občinah potrebno podporo, je tako nesramen, da zahteva, naj ta društva vzlic temu hodijo v druge občine gasit. Očividno je namen deželnega odbora, ubiti vsa društva, ki niso včlanjena v njegovi strankarski organizaciji, uničiti vse, kar ni strankarsko klerikalno. Če pojde vlada klerikalcem tudi pri tem na roko, se zna ta satanski načrt tudi uresničiti. Boljše pa je, da napred-njaki vse razbijejo, kakor da bi se vklonili črni svojati.
-f- Okradeni ubožni zakladi. Piše se nam iz pravniških krogov: Omenili ste zadnjič nekaj karakterističnih slučajev, kako so duhovniki kradli v ubožnih zakladih, dokler jim država ni iztrgala oskrbovanja teh zakladov iz rok. Takih slučajev bi se dalo še mnogo navesti. Pokojni Karel Deschmann jih je vedel posebno mnogo in jih je imel tudi več zapisanih. Enega se spominjam: Neki gorenjski duhovnik je vedoma zapisoval, da je dal po tri goldinarje podpore, pa ni nikdar dal več kakor en goldinar. V občini je stanoval tudi mož, ki je bil dobro znan z Desch-mannom in ki mu je ta duhovska goljufija presedala. Zbral je celo vrsto takih slučajev in potem postavil tatinskega duhovnika pred alternativo: ali plačaš iz svojega prezidavo fa-rovža, ali pa te naznanim sodišču. In župnik je plačal popravo farovža. — Deschmann se je večkrat izrazil: Duhovniki so pokradli vsako leto dobro tretjino vsega, za ubožce nabranega denarja!
+ Falotje že beže! Bliža se čas novega porotnega zasedanja. Na dnevnem redu tega zasedanja pa so razprave proti krščansko - katoliškim odgovornim urednikom »Slovenca« in »Gorenjca«. Ti katoličani se sicer nikogar ne boje, niti hudiča, vendar pa imajo silen strah pred poroto, še silnejši kakor hudič pred križem. Zato jih kar jemlje noč, čim se bliža novo porotno zasedanje. Kakor poroča »Sava«, je odgovorni urednik »Gorenjca« Florjančič že izginil, ker bi se moral pred poroto zagovarjati na tožbo gospodične Kamile Thei-merjeve. Ker visi ista tožba tudi nad vratom bivšega »Slovenčevega« urednika Moškerca, stavimo, da do tudi ta vzel pot pod noge ter skušal uteči roki pravice, kakor je to že navajen. Porotno zasedanje je tu in lopovi se skrivajo v varna zavetišča.
+ Radovljiški kolodvor. To pa drži. Tako drži, kakor bi bilo pribito. Zdaj ni nobenega dvoma več, da dobi Radovljica nov kolodvor in to po zaslugi viteza Pogačnika in tehanta Novaka. Kdo more še misliti, da kolodvora ne bo in da je vse to le volilni manever, ko je pa vendar železniški minister sam pisal tehantu Novaku, da zgradi kolodvor prihodnje leto. Takega mogočnega dostojanstvenika, kakor je kak tehant, pa minister vendar ne bo pital s praznimi obljubami. Res, da leži na ljubljanskem magistratu na tucate pisem različnih ministrov, da se zgradi v Ljubljani nov kolodvor, in res je, da so bili vsi dotični načrti že pred desetimi leti gotovi, toda, če li-Mjanskega kolo- I
dvora še sedaj ni, je pa treba pomisliti, da v Ljubljani ni nobenega tehanta, ki bi mu bil minister kolodvoi obljubil. Res je tudi, da bi morala belokranjska železnica že več let teči, dasi ni bila obljubljena s kakim ministrskim pismom, nego s postavo in da je vlada celo postavo več let prezirala, tako, da bo belokranjska železnica šele prihodnje leto, torej z večletno zakasnitvijo otvorjena — a to je izjema. Če kak minister enkrat vitezu Pogačniku in povrh še radovljiškemu tehantu kaj obljubi, potem je gotovo, da svojo obljubo tudi izpolni. Zgodilo se je sicer že dostikrat, da je kak minister prelomil besedo ali da s prazno obljubo potolaži viteza Pogačnika in radovljiškega tehanta, to je čisto izključeno.
-f Krek v Tuhinjski dolini. Preteklo nedeljo se je kandidat Krek inkognito pojavil med Tuhinjci. Kandidat se zaveda, da je »anima candi-da«, zato si je pri jutranji pridigi v Spodnjem Tuhinju izbral pri cerkveni pridigi za predmet, kako je sejalec sejal seme. Strah je lepa lastnost, samo če bi bil to božji strah, toda Krek je korajžen fant, vendar se boji ljudske volje in božjih angelčkov, ki so mu na agitačnih potih v lepi moravski dolini tako lepo poti posejali z njegovimi ljubimskimi pismi drage njegove Kamile. Kakor rečeno, nihče ni vedel o Krekovem prihodu. Po maši je imel javen shod zjutraj v Spodnjem Tuhinju, opoldne v Zgornjem Tuhinju. Na obeh shodih je imel skupno 40 do 46 poslušalcev. Istočasno se je zaupno sestalo 16 tuhinjskih kmetov, ki nočejo več slepo ubogati gospodov iz farovžev.
+ Volilni boj na Dolenjskem. To nedeljo so klerikalci pričeli z oficl-jalno agitacijo, ki jo je vodil med svojimi rojaki priljubljeni profesor Jarc. Na shodu v Prečini je Jarc predstavil nova dva kandidata, in sicer župana Zurca za splošno kurijo, belokranjskega Mihelčiča pa za kmet. kurijo. Glavna skrb obeh kandidatov se suče okoli vprašanja, kje je bil Kristus rojen: ali v Betlehemu, kakor trdi sv. pismo, ali v Nazaretu, kakor mislijo Jarčevi nasprotniki. Ker je to vprašanje silno važno za rešitev dolenjskega kmeta, je Jarc svojim kimavcem zaukazal, da morajo voliti očeta Štemburja in Mihelčiča, ker Je posebno Štembur silno zrel, da bo to vprašanje pravilno rešil. — Torej, kakor smo že v naprej vedeli, drugega orožja klerikalci nimajo, kakor edino Še vero, da jo vlačijo v politično debato.
+ Samostojni kandidat v splošni kuriji za novomeški okraj. Gosp. profesor in posestnik Amat ŠkerlJ je prevzel za novomeški okraj kandidaturo kot samostojni kandidat.
+ Kandidature v Idriji. Socijal-nodemokratska stranka je postavila v Idriji za svojega kandidata gosp. Etbina Kristana, klerikalci pa dekana M. A r k o t a.
-j- Reklamacijsko postopanje. Za deželnozborske volitve je bilo vloženih ca. 1600 reklamacij. Od teh je vložila narodno - napredna stranka ca. 1000, S. L. S. ca. 450, Nemci ca. 50, socijalni demokrati in posamezne osebe ostale reklamacije.
+ Na vseučilišču v Pragi je promovira! za magistra farmacie gosp. Fedor Gradišnik.
— Javna telovadba slovenske sokolske vrste za mednarodno tekmo v Parizu se je vršila včeraj ob pol 9. v telovadnici Narodnega doma. Vrsta, ki jo je postavila Slovenska Sokolska Zveza, da tekmujemo tudi mi Slovenci na mednarodni tekmi, je častno rešila svojo nalogo. Pri vseh vajah se je videlo dolgotrajno in vztrajno delo v telovadnici, jekleno telo in jeklena volja. Že skozi mesec dni telovadijo bratje po osem ur na dan, uspeh je krasen in če se je sem pa tje tudi ponesrečila kaka vaja, pripisati je to utrujenosti po 8urnem dnevnem delu. Vrsta sestoji iz načelnika br. dr. M u r n i k a ter šestih telovadcev in enega namestnika in sicer iz bratov: Jerina, Jezerska, Miklavca, Pogačnika, R a b i č a, S e v r a in St. Vidmar-j a. Proste vaje, ki so jih izvajali telovadci po štetju, bile so izborne ter so žele med občinstvom obilo pohvale. Telovadba na orodju, kakor na bradlji, drogu, konju na šir ter krogih pa je pokazala, s kako točnostjo obvladajo telovadci ogromno delo v telovadnici. Kar najbolje so uspele predpisane vaje na vsakem orodju, naravnost mojstrsko pa so izvajali prostovoljne vaje. Posebno eleganca in finoča vaj brata Vidmarja ter velikanska fizična moč brata M i -klavca naravnost očarata gledalca. Tudi plezanje ter dviganje ročk je pokazalo hitrost in moč telovadcev. — Občinstva je bilo mnogo, vendar bi bili ob tej priliki pričakovali, da prihite vsi. ki se zanimajo za telovadbo in sokolstvo, na ta večer. — Jutri odhite brati telovadci proti Parizu, kjer se bo vršila 16. t. m. tekma, želimo jim iz srca po tako
trudapolnem delu tudi zaželjeniH uspehov.
— Iz Belgrada poročajo, da je tjakaj prispel ravnatelj Ivan Hribar iz Ljubljane, da uredi neke posle narodnogospodarskega značaja.
— Deklamacijski večer preložen. Ker odpotuje gospod Valo Bra-tina na nujno povabilo na Koroško, kjer bo vodil režijo gledališke predstave ob priliki velike Einspielerjeve slavnosti, ki se vrši dne 16. t. m. v Celovcu, se je moral za ta teden napovedani »Deklamacijski večer« — na katerem nastopita tudi gospod režiser Mil. Skrbinšek in gosp. Jos. Šest — preložiti na prihodnji teden. Datum in natančni spored še priobčimo.
— »Sveta« Johanca — tatica?
»Riečki Novi List« poroča: Zagrebška policija je poslala reški tiralnico za neko »svetnico«, katere opis popolnoma odgovarja Johanci Jerov-škovi. Dotična »svetnica«, ki jo zasleduje zagrebška policija, je bila pred par tedni v Zagrebu, kjer se je mudila v samostanu usmiljenih sester, in je ukradla, predno je odpotovala z reškim vlakom, v neki krčmi v Kolodvorski ulici Štefanu Lisku 700 kron. — No, lepa tica je ta »sveta« Johanca, katere krvavo srajco si je shranil kot svetniško relikvijo sam škof Anton Bonaven-tura!
— Zaprta ulica. C. kr. policijsko ravnateljstvo je zaprlo Čevljarsko ulico od Turjaškega do Jurčičevega trga radi demoliranja hiše št. 3 v Čevljarski ulici za vozove in pešce od 12. novembra do preklica. Za stranke, ki stanujejo v tem delu ulice je odhod in dohod dovoljen. Prestopki te prepovedi kaznovali se bodo po cesarski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 z globo od 2 do 200 K, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni.
— Zaprt most. C. kr. policijsko ravnateljstvo je popolnom zaprlo šentpeterski most vpričo njegovega slabega stanja za vozni promet od 12. novembra 1913 do preklica. Prestopki te prepovedi kaznovali se bodo po cesarski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 z globo od 2 do 200 K, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni.
— Zrele jagode s cvetjem je nam poslala gdč. Micika Bevec. Nabrala jih je v Beli cerkvi na Dolenjskem.
Umrl je v Idriji Fran M a j n i k, rudar in knjigovez v 60. letu svoje starosti. Pokojnik je bil zvest somišljenik narodno - napredne stranke v Idriji ter mnogoleten član delavskega bralnega društva. Bodi značajne-mu narodnjaku ohranjen trajen spomin!
Nemška zlobnost na pošti. Dr
17. oktobra t. 1. je bilo v Rablu na Koroškem oddano pismo, naslovljeno v Vipavo. Adresat je dobil to pismo — dne 9. novembra. Celih 13 dni ie torej rabilo to pismo iz Rabla v Vipavo, dasi pridejo sicer taka pisma v dveh dneh. Pismo je imelo samo-slovenski naslov in zato so je sem in tja pošiljali.
Izlet na Brionske otoke. Kakor smo že poročali, priredi g. A. Mi-lavec iz Logatca 19. t. m. skupen izlet na divne Brionske otoke. Opozarjamo občinstvo na ta izlet. Pojasnila daje prej omenjeni gospod.
Nesreča na ulici. Včeraj popoldne se ga je bil nek delavec, ki se je s kolesom peljal po Florijanski ulici, preje tako nasrkal, da je padel na vogalu Florjanske in Rožne ulice s kolesa ter se na glavi tako poškodoval, da so vsega okrvavljenega odvedli v trnovsko policijsko stražnico, od tam pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ker je bil mož tako pijan, da ni mogel govoriti, se takrat ni za-moglo dognati kdo je.
Nesreči. V soboto je železostru-garski vajenec v Sammassovi tovarni Ladislav Arnšek prišel z levim sredincem in mazincem v stroj, kateri mu je oba silno premečkal. — Delavka Terezija Habjanova.je prišla pa v tovarni za lep pri premikanju nekega voza z levo roko pod prednje kolo, katero ji je istotako zmečkalo mazinec. Oba sta ostala v domači oskrbi.
Samomor. Včeraj popoldne se yj v realični telovadnici obesil bivši raznašalec časopisov, sedaj pomožni sluga v ti telovadnici 661etni Avgust Verdir, ristojen v Ljubljano. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok samomora ni natančno znan, bržkone je pa nekoliko k temu pripomogel alkohol.
Naval na ostanke, kakor je bil v soboto in pa vzkliki kupovalcev*. »Kako ceno!« je neovržen dokaz, da so cenjeni kupovalci z blagom in cenami kar najbolje zadovoljni. — Prihodnjo sredo in soboto pride zopet nova lepa partija ostankov blaga nk zalogo. Priporoča se tvrdka »Hermes« brata Wokač, Ljubljana, Še-lenburgova ulica o I. nadstropje.
Narodna obramba.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Moste priredi,
kakor običajno, tudi letos »Martinovo gos« in sicer se vrši v nedeljo 16. t. m. pri Trčku, Pod Lipo. Začetek ob 5. uri popoldne. Pričakujemo obi-le udeležbe od strani moščanskega občinstva kakor tudi meščanov, ker je za Moste velikega pomena, kajti podružnica je še mlada in ima močnega sovražnika, kateremu se vsiljuje podpora od vseh strani. Pridite, saj zabave boste našlf sigurno obilo, ker program je popoln._
Društvena naznanila.
Za družabne večere »Narodne Čitalnice« v Ljubljani so priprave gotove in za prvo prireditev, v soboto, 15. t. m. vlada najživahnejše zanimanje v vseh krogih. Te priredbe, ki imajo namen, zbirati našo družbo k prijetni, neprisiljeni zabavi se bodo vršile vsakih 14 dni v čitalničnih prostorih »Narodnega doma«. Razven plesa bo vsak večer še različen zabaven spored. Tako bo 15. t. m. orkester dam in gospodov nastopil s sledečim repertoirjem: 1. Koračnica iz »Sramežljive Suzane«; 2. Goodbv (Savonara); 3. Valčki iz »Ciganskega primasa«. Za 29. t. m. pa se napoveduje »Kintop trupa«, slavnoznana iz letošnje kopališke sezone na Bledu. — Izmed plesov se bodo pod vodstvom g. plesnega učitelja Mor-terre gojili tudi moderni plesi, kakor two step in tango. Pomnožen zabavni komite je za te prireditve, ki stoje pod protektoratom ljubljanskih narodnih dam, pripravil lepo vrsto naj-izbranejših zabav. Večeri se prično točno ob pol 9. zvečer.
Podporno društvo za slovenske visokošolce \ Pragi bode imelo v soboto, dne 15. t. m. ob 7. uri večer v prostorih plzenjske restavracije „u Malinu«, Praga III. Spalena ul. št. 9. svoj letni občni zbor.
Razne stvari.
* 110 odvetnikov   v kazenski
preiskavi. Iz Petrograda poročajo: Policija je uvedla proti stodesetim odvetnikom, ki so se pridružili protestu proti procesu Bejlis, kazensko postopanje ter zaprlo njihove pisarne.
* Velik požar v Petrogradu. Iz
Petrograda poročajo: V mestnem delu Peski je izbruhnil velik požar. Pet oseb, med temi en gasilec, je bilo usmrčenih. Mnogo oseb se je le težko rešilo in je zadobilo težke opekline.
* Gibanje med angleškimi poštnimi uradniki. Iz Londona poročajo: Predvčerajšnjim se je tu vršilo veliko zborovanje poštnih uradnikov vseh vrst. Sklenili so, da bodo o božiču stavkali, če finančni minister ne ugodi njihovim zahtevam.
* Pariški avtomobilski apači. Iz Pariza poročajo: Na gnojišču pred mestom Lille so našli pred tremi dnevi truplo šoferja Labarreja, ki je imelo pet ran od revolverskih kro-gelj. Njegov avtomobil je zginil. Najbrže so apači avtomobil najeli ter potem šoferja ustrelili.
* Dober lov. Iz Varšave poročajo: V noči na nedeljo so aretirali v neki kavarni 89 trgovcev s človeškim mesom, med temi nekaj agentov, ki so ravnokar prišli iz Amerike. Med aretiranci je poglavar te tolpe, z imenom Silbermann, ki je ravnokar prišel iz Brazilije.
* Izseljeniški škandal. . Iz Črno-vic poročajo: Policija je definitivno zaprla izseljeniški pisarni »Kompas * in »Kolumbus«. Lastniki so pobegnili. V Ickanv so aretirali tri osebe ter zaprli filialko Austro-Americane. Vodja filialke Austro-Americane v Novosielici je bil aretiran, njegova pisarna pa zaprta.
* Zastrupljenje. Iz Berolina poročajo: Lekarnarja Friedricha in njegovega slugo Ruprechta so našli v lekarnarjevem stanovanju zastrupljena. Iz pismov, ki so jih dobili, je razvidno, da sta izvršila samomor. Vendar pa menijo, da je Friedrich najprvo zastrupil slugo, potem pa sebe. Baje sta imela nenaravno razmerje.
* Zastrupljenje na  svatbi. Iz
Pariza poročajo: V torek je bila v mestecu Cholet pri Angesu svatba, na kateri je bilo kakih petdeset oseb. Še ponoči je zbolelo štirideset oseb na znakih zastrupljenja. Osem oseb je že umrlo, med temi novoporočen-ca, obe tašči, ena družica in trije svati. Obduciranje je pokazalo, da je bilo zastrupljenje čin zločinskega maščevanja. Dobili so sledove arze-uika v želodcih zastrupljenih oseb.
* Divjanje artista. Iz Essena ob Ruhri poročajo: Artist Gmell, kateremu je neki gostiničar blizu Krup-pove tovarne prepovedal nastopiti, je streljal iz revolverja. Ustrelil je proti gostilničarju in natakarju, ven-
dar pa ni nikogar zadel. Artist je nato pobegnil v Kruppovo pivnico, ustrelil pri vhodu nekega gosta ter se potem zabarikadiral v kotu gostilne. Na to je začel streljati med goste, ki jih je bilo zelo mnogo v gostilni. Ustrelil je samo enega gosta, na kar ga je policija razorožila.
* Umorjen v haremu. Neki AH, ki je bil prej uslužben pri princu Burban ed Dinu, sinu Abdula Hami-da in ki je bil pred kratkim odpuščen, je vdrl v prinčevo palačo ter prišel do harema. Kmalu na to so ga našli mrtvega v palači. Kakor se je dognalo, je nameraval Ali umoriti princa Burban ed Dina. Med Alijem in dvornim mojstrom je prišlo do pretepa. Oba sta padla po stopnicah. Aliju se je posrečilo, da se je oprostil, na kar je začel streljati proti nekemu drugemu uslužbencu. Princ je s soprogo in otroci zbežal v višje nadstropje. Ko so prišli orožniki v hišo, se je Ali baje ustrelil.
* Več milijonov kožnih luknjic ima vsak človek. Služijo dihanju kože, morejo pa postati tudi vhod za nesnago in bolezni. Nagibajo tudi lahko k posredovanju mokrote in prehlajenja, vsled česar nastanejo skrnina, protin, nevralgije in enake hude bolezni. Iz vsega tega spoznamo, da je treba kožo skrbno negovati. Za to je najbolj pripraven Feller-jev dišeči zeliščni esenc - fluid z znamko »Elza - fluid« od lekarnarja E. V. Fellerja v Stubici, Elza trg št. 238, (Hrvaško), ki desinficira, odstranjuje bolezni in čisti, za 5 K 12 steklenic franko. Iz lastne izkušnje ga moremo vsakemu čitatelju priporočati.
Telefonsko in brzojavna
Državni zbor.
Dunaj, 11. novembra. Danes ob 3. popoldne se vrši seja državnega zbora, v kateri naj bi odgovoril ministrski predsednik grof Stiirgkh na češko interpelacijo zaradi upravne komisije na Češkem. Kakor znano, so pričeli Nemci akcijo, da naj zbornica predlaga, da se debata odkloni. Nemški Nationalverband je pridobil za to že krščanske socijaliste in nemške socijalne demokrate ter danes tudi unio latino. Vlada in Nemci se tudi pogajajo s slovenskimi klerikalci, da naj s svojim nastopom onemogočijo debato, ker je razmerje glasov, kakor računajo Nemci, še vedno negotovo. Če bi se slovenski klerikalci že direktno ne hoteli izreči proti debati, potem naj se vsaj po večini absentirajo. Nemci upajo, da bo debata odklonjena. Čehi pripravljajo za ta slučaj obtožnico proti vladi zaradi ustavolomstva.
Dunaj, 11. novembra. Popoldne se sestane tudi konvent seniorov, ki bo določil nadaljni delavni program zbornice ter razpravljal zlasti o vprašanju, ali naj se vrše plenarne seje tudi v času, ko bodo zasedale delegacije.
Dunaj, 11. novembra. Danes dopoldne so se sestali nekateri parlamentarni klubi, med njimi nemški Nationalverband in krščanski socijalisti. — Ukrajinski klub je imel plenarno sejo, v kateri se je posvetoval o nadaljni taktiki. Sklenil je, vztrajati na znanih zahtevah, zato se taktika rusinskega kluba ne bo izpre-menila. Situacijo presojajo še vedno pesimistično.
Dejanja govore. Dunaj, 11. novembra. V zbornici je bila danes razdeljena brošura kranjskega učiteljstva »Dejanja govore« v nemškem jeziku. Ker je bilo navzočih le malo poslancev, brošura Še ni prišla mnogim parlamentarcem v roke, vzbuja pa v vseh parlamentarnih krogih veliko pozornost. O brošuri se bo tudi v parlamentu še govorilo.
O položaju.
London, 11. novembra. Angleški ministrski predsednik Asquith je na nekem banketu govoril o splošnem političnem položaju. Spominjal se je obletnice izbruha balkanske vojne, ki je napolnila svet s strahoto in grozo. Sedaj bi bilo še prenagljeno, govoriti o bilanci tega vojnega leta, v veliko zadoščenje Evrope pa je treba konstatirati, da je ostala vojna lokalizirana. Mnogo dela čaka Evropo še glede Albanije. Kar se tiče azijske Turčije, je treba obvarovati njeno integriteto.
Trgovinsko - politične konference.
Dunaj. 11. novembra. Včeraj popoldne so se začele v notranjem ministrstvu pod predsedstvom sekcij-skega šefa grofa Wickenburga trgovinsko - politične konference, katerih so se udeležili člani obeh vlad. Včerajšnja konferenca se je bavila z raznimi trgovinsko - političnimi vprašanji, ki jih bo treba v kratkem rešiti z nekaterimi balkanskimi državami.
Pasivna reslstenca. Praga, 11. novembra. Vsi načelniki čeških društev poštnih uradnikov so naznanili poštnemu in policijskemu ravnateljstvu, da se odpovedo načelništvu, ker imajo omenjene korporacije namen, če do 15. decembra ne stopi službena pragmatika v veljavo, da prično s pasivno resi-stenco.
Praga, 11. novembra. V 30. čeških provincijalnih mestih so zahtevali češki učitelji takojšnjo ureditev plač, sicer začno s pasivno resi-stenco.
Dunaj, 11. novembra. Avtentično se razglaša, da je postavila upravna komisija za Češko že v proračun za leto 1914 zvišanje učiteljskih plač.
Praški občinski svet.
Praga, 11. novembra. V seji občinskega sveta je  priredila večina županu dr. Grošu velike ovacije. Gališke zadeve.
Lvov, 11. novembra. Včeraj se je pojavil nov predlog za rešitev gališke krize. Rusini naj dobe 2 dežel-noodborniški mesti izmed 8 mest deželnih odbornikov. Enega deželnega odbornika naj voli rusinska kmečka kurija, drugega vsi rusinski poslanci.
Enver bej v Opatiji. Opatija, 11. novembra. Semkaj prispe na večtedensko bivanje znani Enver bej, svoječasni vodja mlado-turške revolucije, ki je s svojim nastopom prisilil, da so bila prvotna mirovna pogajanja v Londonu prekinjena in ki se je ob izbruhu bolgarsko - srbsko - grške vojne na čelu turške armade zopet polastil Odn-na. Enver bej bo stanoval v vili »Neptun«. Govori se, da mu nameravajo Nemci in Talijanaši prirediti slavnostni sprejem.
Ogrski škandali.
Budimpešta, 11. novembra. Opozicija se namerava danes zopet udeležiti seje zbornice, da izzove pri obravnavi tiskovnega zakona nove škandale. Zopet hočejo omeniti afero igralnice ter napasti dva člana stranke večine, ki nista poslanca, ki sta dobila po 50.000 K. Razen tega je plačala prometna družba še 750.000 kron provizij. Opozicijonalni listi označujejo kot posredovalca grofa Gezo Kornisa in bančnega ravnatelja pl. Horanszkega. Ker prometna družba do sedaj še ni dobila povrnjene vsote, ki jo je plačala strankarski blagajni, je naročila svojemu zastopniku, da naj vlado toži.
Budimpešta, 11. novembra. Opozicija bo sprejela ponuđene mandate v delegaciji ter bo takoj v prvi seji zavzela pozicijo proti režimu Tisze.
Budimpešta, 11. novembra. Grof Karolvi je izjavil nekemu poročevalcu, da bo neodvisna stranka spravila v delegacijah na razgovor tudi notranjo politiko, vendar le v toliko, v kolikor je ta v zvezi z zunanjo politiko. On sam bo kritiziral zunanjo politiko grofa Berchtolda.
Budimpešta, 11. novembra. Ogrska zbornica je sprejela predlog o porotnih sodiščih v tretjem branju. Pričela se je nato razprava o reformi tiskovnega zakona. Med tem je prišla opozicija v dvorano.
Hrvaška.
Zagreb, 11. novembra. Predvčerajšnjem je imela hrvaška stranka prava sejo zaradi spora med frakcijami dr. Krstelja, dr. Drinkoviča in Dulibića.
Zagreb, 11. novembra. Posvetovanj stranke prava se udeležujejo tudi državni poslanci Prodan, Dulibič in Spinčič. Bošnjaki niso prišli. Konferenca je dobila dopis strankarske omladine, ki pravi, da smatra dr. Starčevičevo stranko kot pravo stranko prava. Dr. Trnkovič in dr. Krstelj sta naznanila svoj izstop.
Zagreb, 11. novembra. Komisar Skerlecz se je zopet vrnil v Budimpešto.
Zagreb, 11. novembra. Iz sej strankarskega sveta stranke prava poročajo: Frankovci se sveta niso udeležili. Istotako ne Slovenci. Udeležili so se poleg posl. Starčevića še Zagorac, Akačić, Peri£, Hrvoj, Prodan, Dulibič in Spinčić. Starčević konstatira, da je treba frankovce, ker tirajo politiko, ki se protivi principom državnega prava opozicije in ker se niso podvrgli sklepom vsepra-vaškega sestanka v Trstu, izključiti. Se vzame na znanje. Bošnjaki Suna-rič, Perišič in Vancaš so poslali izjave. Dr. Sunarič odobrava nastop Starčevića, Vancaš izreka željo, da naj se diference med frankovci in ostalimi izravnajo, Perišič pa protestira proti izključitvi frankovcev. Dalmatinska člana Drinković in Krstelj sta izstopila. Konferenca je trajala do pozne ure. Splošno se je opažal splošni razpad pravaške organizacije.
Proces o ritualnem umoru. Petrograd, 11. novembra. Obtoženi Beilis je bil oproščen. Ruski li-
sti komentirajo obširno izid procesa ter konstatirajo, da se je porota priprostih ruskih ljudi znamenito izkazala kot stroga varovalka pravice brez ozira na poskuse, zlorabiti kiev-ski proces v privatne svre. Beilisu je odposlal neki angleški konzorcij 1000 funtov šterlingov, da zapusti Kiev. Beilis je tako izmučen, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Francoska in Tripolitanija.
Tripolis, 11. novembra. Dočim so druge države skušale dati svojim zastopstvom v Tripolisu več veljave, je francoska vlada izpremenila svoj generalni konzulat v navaden konzulat in to v času, ko se je francosko trženje s Tripolisom podvojilo, trženje iz francoskega Tunisa pa celo poosmerilo. Za tem tičijo politični momenti.
Angleška in Japonska.
London, 11. novembra. Iz Toki-ja poročajo, da je japonska vlada zaprosila angleško vlado, da naj da povod za razrešitev angleško - japonske zveze, ker to zahtevajo dogodki v Aziji in ker ta zveza škoduje japonski notranji in zunanji politiki, zlasti ker je zveza nepopularna in z ozirom na protijaponske postave v Kanadi in Avstraliji. Angleška vlada je nato odgovorila, da ni odgovorna za kolonije. Pravi vzrok te japonske zahteve je sledeči: Ko je japonska po dogodkih v Nankingu zahtevala od Kitajske odškodnino in opravičbo, je označila Angleška japonske zahteve v posebni noti kot pretirane in neosnovane ter zahtevala sklicujoč se na zvezo, da se Japonska posvetuje z Angleško, pred-no stori odločilne korake.
Mehika.
New York, 11. novembra. Iz El Pasa poročajo: 700 mož zveznih čet pod Salazarjem je prišlo nepričakovano med 1200 vstašev iz Sonore pod poveljništvom Acoste. V bližini S. Clare je prišlo do krvavega boja. Zvezne čete so bile popolnoma razbite.
New York, 11. novembra. Huei-ta je dal poročevalcu lista »Newyork Times« pismen načrt svoje politike, v katerem pravi, da se bo vlada držala zakonov. Zakon mu prepoveduje, spuščati se v pogajanja z revolucionarji. Odločitev o tem, kdo bo v bodoče predsednik, je samo v rokah kongresa. Nikdar ni mislil na to, da ,bi odstopil, zlasti ker ni nikogar, v čigar roke bi položil predsedstvo. Atentat.
Batavia, 11. novembra. V petek je poskusil neki Nizozemec na generalnega gubernatorja na Javi atentat. Krogla je zadela samo guberna-torjevega pobočnika v jetra. Straža je atentatorja ustrelila.
*
Dogodki na Balkanu.
Pred četrto balkansko vojno.
Dunaj, 11. novembra. Turški delegati bodo v Atenah predložili nove predloge. Taktika Turčije obstoja v tem, da zavleče pogajanja, da pridobi časa za svoje mornariške priprave. Grška je v vseh do sedaj nastalih vprašanjih popustila in že štirikrat so se obojestranski zastopniki sporazumeli, vedno pa je Turčija prišla zopet z novimi zahtevami. Mogoče je, da se sklene mir, ta mir pa ne bo imel velikega političnega pomena, marveč bo le dokazilo o .sporazumu v treh vprašanjih: vakuf, občinska avtonomija, narodnost. Najvažnejšega politično res važnega vprašanja, vprašanja Egejskih otokov, se do sedaj niti še niso dotaknili.
Carigrad, 11. novembra. V pristanišču Mitilene je prebivalstvo napadlo parnik »Washington« turške paroplovne družbe, kljub temu, da je imel parnik amerikansko zastavo. Od 192 turških vojakov je prebivalstvo izkrcalo 49 krščanskih rekrutov, nakar je parnik nadaljeval vožnjo.
Carigrad, 11. novembra. Ta teden se odpelje turška specijalna misija pod kapitanom Ibrahimom v Evropo, da nakupi več vojnih ladij. V italijanski ladjedelnici Orlando bo kupila 4 torpedne lovce za 26 milijonov frankov. V Izmidu se zgradita od firme Vicceres dva dreadnoughta, za to gradbo se poteguje tudi tržaški Stabilimento tecnico.
Frankobrod, 11. novembra. Baje je dal romunski zunanji minister Take Jonescu v Atenah razumeti, da Romunska ne želi nove vojne, dasi-ravno obstoja na striktni izvršitvi bu-kareškega miru.
Atene, 11. novembra. Romunski minister Take Jonescu je konferiral tudi s turškim delegatom Galib begom, nakar je ta poročal v Carigrad. Zdi se, da je v gotovih točkah mogoč sporazum. Pogajanja se bodo pričela najbrže že danes.
Atene, 11. novembra. Take Jonescu je dal grškim delegatom razumeti, da bi smatrala Romunska vsako nadaljnje zavlačevanje s strani Turčije kot zloben namen ter bi morala Romunska nato svoje stališče napram Turčiji izpremenitL
Rekonstrukcija srbskega kabineta. Belgrad, 11. novembra. Skupščina bo dne 15. novembra odgođena. Dasiravno uživa kabinet Pasić zaupanje večine, je vendar verjetno, da se bo rekonstruiralo že v najkrajšem času. Iz kabineta izstopi n-nančni minister.
Srbski moratorij.
Belgrad, 11. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Odposlanstvo velesil je bilo pri poljedelskem ministrstvu ter zahtevalo iz-premembo zakona o prolongaciji moratorija zlasti glede novih krajev. Minister je izjavil, da je to nemogoče, ker so imeli ti kraji za časa vojne popolno svobodo dela.
Belgrad, 11. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Skupščina je sprejela včeraj v drugem branju s 74 glasovi proti 19 glasovom zakon o moratoriju. Danes se sesta-nejo vse trgovske zbornice k sestanku, na katerem bodo predlagali vladi, da naj se zakon o trgovinah raztegne tudi na novoosvojene pokrajine.
Srbski invalidni fond. Belgrad, 11. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Predvčerajšnjim dopoldne se je ustanovil v prisotnosti prestolonaslednika, vlade in metropolita ter predsedstva skupščine srbsk. narodni invalidni fond Sv. Jurja. Fond ima osnovno glavnico 300.000 dinarjev. Podpore prihajajo neprestano.
Srbija in Bolgarska.
Belgrad, 11. novembra. V kratkem je pričakovati obnovitve diplo-matičnih zvez med Srbijo in Bolgarsko.
Ob srbsko - bolgarski meji.
Sofija, 11. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Srbsko-bolgarska mejna komisija je prišla do sporazuma glede obmejne točke Bo-židarice. Trdnjavica naj bo nevtralna. Bolgari se umaknejo 30 m, Srbi pa 100 m za mejo. Karavla Božida-rica pripade Srbiji.
Volitve na Bolgarskem. Sofija, 11. novembra. Zunanji minister je pričel volilno gibanje z govorom pred svojo stranko. Pritoževal se je, da se ni sklenil mir po njegovem nasvetu med pogajanji pri Čataldži, v Času, ko bi bila mogia bolgarska vojska izsiliti pri Srbih in Grkih svoje zahteve. Prva velika napaka bivše vlade je bila ta, da ni bila dosti spretna pri londonskih pogajanjih in da je ta pogajanja prekinila brez pravih vzrokov. Diplomatičnc napake so imele za posledico, da )c bila končno Bolgarska izolirana in da so jo sosedi sovražili.
Grška in Srbija.
Solun, 11. novembra. Srbski ministrski predsednik Pašič se je obrnil na grško vlado, da naj izpusti one bolgarske ujetnike, ki stanujejo v novoosvojenih srbskih pokrajinah, ker so ti sedaj srbski podaniki. Grška vlada je obljubila tej želji ustreči, na drugi strani pa pravi, da ne more vseh izpustiti, ker so nekateri obtoženi, da so kot komite izvrševali teroristične akte ter pridejo pred vojno sodišče.
Londonska konferenca veleposlanikov.
Rim, 11. novembra. Z ozirom na članek »Tempsa«, ki govori o možnosti, da se zopet sestane londonska konferenca veleposlanikov', se razglaša tu, da trozveza nikakor ne pripusti potom eventualne londonske veleposlaniške konference kake Iz-premembe albanskih mej.
Italija in Grška.
Rim, 11. novembra. Italijanska vlada je sporočila Grški, da ji je pripravljena dovoliti največje kompenzacije, če se mirno ukloni zahtevi, da ostane krfska morska ožina albanska.
Turčija.
Carigrad, 11. novembra. Turški finančni minister Djavid beg se je izjavil o maloazijskih železnicah, da se francoske koncesije grupirajo okrog mesta Šivaš ter bodo trajale 30 let. Od tam se priklopijo železrjicc s tremi progami na bagdadsko železnico in na anatolske železnice. — Končno je izjavil finančni minister, da hoče Turčija z monopoli in štirl-odstotnim zvišanjem carine ojačiti svoje finance. Monopoli sami bi dali letnih 8 milijonov.
Atentat na turškega princa. Carigrad, 11. novembra. Na princa Burhan Eddina je bil izvršen atentat. Atentator, šofer Ali, je udri v harem ter ustreli na prvega prinčevega služabnika. Princ se je z ženo in otroci skril v drugem nadstropju. Spodaj se je vršil boj med atentatorjem in služabniki. Atentator je streljal tudi na služabnice princese ter ustrelil tudi nekega or&žnika.
Eospodorstvo.
— Ljubljanska kreditna banka
naznanja, da se vrši subskripcija nomin. 250,000.000 K 4V2% ogrskih državnih blagajniških nakaznic per 1. oktobra 1916: a) kot zamena za dne 1. januarja 1914 dospele Ogrske blagajniške nakaznice iz 1. 1910 s kuponom 1. januarja 1914, od srede 12. do inkl. torka 18. novembra 1913; b) proti plačilu v gotovini in sicer 18. novembra t. 1. po kurzu 95 K..— Naročila sprejema ter daje vsa tozadevna pojasnila »Ljubljanska kreditna banka«.
— Semenj za kože in kožuhovi-no se bode vršil v ponedeljek, dne 17. t. m. in sicer kot navadno v skladiščih »Balkan« trg. sped. in kom. del. družbe, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33.
— Nova banka v Belgradu. Srbski trgovinski minister je potrdil pravila nove Balkanske kreditne banke, !:i je bila ustanovljena s pomočjo ino-Vmskega kapitala.
U»\tH so v Ljubliani:
Lve 7. novembra: Andrej Logar, tovarniški poslovodja, 58 let, Martinova cesta 50. — Marija LavačeR, zasebnica, 64 let, Gorupova ulica 4.
Dne S. novembra: Marta Mikuz, hči dež. rač. revidenta, 3 leta, Kongresni trg 4.
Dne 9. decembra: Luka Dolenc, dninar, 35 let, Cigaletova ulica 5. — Ferdinand Vidmar, pristav Južne železnice, 45 let, Ilirska ulica 21. V deželni bolnici: Dne 7. novembra: Elizabeta La-pajne, vdova železniškega mojstra, 59 let. _
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*:.
Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-iikanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1._(3578)
ponavadi nastopi čas, ko se okrevajoče čuti onemoglega in se ob najmanjšem naporu utrudi. To stanie zahteva pri otrokih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg primerne prebranitve prav dobro služi vedno okrevajočemu lahko prebavna
Scottova emulzija iz ribjega olja
in mu prav posebno pomaga do dobre slasti. V Scottovi emulziji obseženo najfinejše ribje olje je kakor noben drugi pomoček pripravno, odstraniti občutek onemoglosti, telo okrepiti in zbuditi  veselo samozavest.
Scottova emulzija iz ribjega olja je poleti ravno tako učinkovita kakor v hladnejšem letnem času.
Cena originalni steklenici 5 K 60 v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpo-Siljatvi rt) v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. s o. z. na Dunaju VU. sklicevaje se na naš list enkratno vpošiljatcv poiiku.'nje od kake lekarne
DVE ČRKI
KhC
morate vedno imenovati, ako    želite    piti   p avl
ruski svetovnoznani KdC Popow-čaj. Eden poskus dokale njegovo dobiolo
Specialštete
„ACHAIA" d. d. za prod. vina.
PATRAS, (Grško) kot zdravilna in namizna vina nedosežna.
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298 Siqm. Winter, Duna], III/l.
Lilijskomlečno milo s konjičkom
Bergmanna A Co., Dečin n. L.
ostane prejkoslei nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutipljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. septembra 1913.
Termin.
Pšenica za okt 1914.   . . za 50 kg 11-33
. . za 50 kg 8'84
. . za 50 kg 7*24
. . za 50 kg 6-34
Rž za okt. 1914 . Oves za okt. 1914. Koruza za maj 1914
MeieoroloSično poročilo.
VlSlna nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm
dobe pravne osebe in tvrdke takoj in diskretno. Priložiti je 10 vin. znamko. Do-sedaj se je izplačalo osebam vseh stanov že nad 800.000 K.
Prošnje pismeno pod: 3919
Reelna in hitra pomoč i & [o, Kranj, poštno leMe
nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
10.	2. pop.	7360	10-0	si. jzah.	oblačno
«»	9. zv.	738 4	97		
11.	7. zj.	7380	6-5	brezvetr.	dež
Srednja   včerajšnja   temperatura 96 norm. 4 8"   Padavina v 24 urah 1 8 mm.,
Dobro ©hranjen „Smsth & Bros"
pisalo!strof
je po nizki ceni naprodaj.
Vpraša se med 12. in 2. uro Pred Prulami št. 23/1 Gratzl.
Prav urna, spretna domača
žSIL'^T" Halj 2L
se priporoča damam za delo v hiši proti prav zmernemu plačilu   Več na
Krakovskem nasipu št, 10, II. nad.
Dobro vpeljana
4026
se odda pod ugcdnizni pogoji za mesec febrnar v Šiški. v_ rajanja
na upr »Slov. Naroda«, pod „Siska".
Iščem službo
4027
ali kaj tema primernega
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
VABILO
lepo izdelano: 4 sobe, kuhinja in shramba za 13000 K. Pod Rožnikom 277,
T. C3h. 4035
posojilnice za Bled in okolico
I
j na dan 23. novembra 1013 to je j v nedeljo ob 2. uri popoldne v mali  dvorani  Blejskega Soma.
DNEVNI RED:
1.) Sprememba pravil. 2 ) Raznoterosti.
Bled, 10. novembra 1913.
Nacelstvo.
Št 23.849.
Razpis
4033
anove.
Mestni magistrat razpisuje s tem Drsgotin Žat:ar|evO UStanOVO, obstoječo iz obresti glavnice 11.285 K 42 v.
Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti potrebne osebe iz bližnjega sorodstva pokojnega ustanovitelja, g. deželnega blagajnika Dragotina Žagarja, če teh ni, tudi potrebne osebe iz daljnega sorodstva.
Ako pa ni nobenega potrebnega sorodstva, imajo pravico do te ustanove reveži iz bivših predmestij Krakovo in Trnovo, izvzemŠi Opekarsko cesto, takoimenovano »gmajno«, kjer so novi naseljenci.
Prošnje, opremljene z kazilom event. sorodstva z ustanovnikom in pri morebitnih prosilcih, ki ne stanujejo v Ljubljani, tudi z dokazilom uboštva, je do vštetega 5- decembra i, L vložiti pri podpisanem mestnem magistratu.
Prošnji je priložiti na vsak  način svoj rojstni, oziroma tu !i poročni list.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 10. novembra 1913.
Ponaredbe so dokazi dobrote i z virnika.
iluzija v sveti
Cvetlične kapljice brez alkohola, ima nešteto ponaredb. Zahtevajte zatorej izrecno »Dralle« in pazite, da stoji to ime na omotu.
Neprimerljiv,
varljivo prirođen
Zadostuje en atom!
cvetlični vonj!
Smarnica, vrtnica, španski bezeg,helio-trop, rfeseda K 4'—, vijolica K 5*—. Po vseh lekarnah, drogerijah, parfu-merijah, trgovinah z mHom in boljših brivnicah.
JURIJ  DRALLE,   PODMOKLI n. L.
i SSS Mm l
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin b algam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K iiemeav, Easshau (£assa) I., Posir. 12 64 Ogrsko.
j Išče se s 1. dec. elegantna, mirna, od stopnic
Ponudbe pod J3ft. N.11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4018
. phgrai. išče družabnika
s kapitalom za prevzetje drogerije v Srbiji. Drogerija je urejena in dobička-nosna. Dopisi r.a upravništvo »Slov. Naroda«   pod  „Brogarifa 4093".
■ t
»al^
PM lil
23 Ml
takoj ali za februar 1914.
Najraje v Šelenburgovi ulici. Imeti mora veliko izložbeno okno. — Natančne ponudbe: Postno ležeče, glavna pošta, „Z 500" Ljubljana. 3991
111 y 4J
št. 8 na Turlaškeni trgu
se
m potom
Pismene ponudbe naj se dopošljejo do 15. t. m. na naslov: 4020
Franc JteMso, C&a&šče što v. 3«
in različna drugo oprava
se prav ugodno proda.
Več se poizve v trgovini A- Šinkovic
nasl. Sos3 & So na glavnem trgu.
dobro izurjen v mešani stroki posebno pri manufakturi, zmožen obeh deželnih jezikov, vojaščine prost, 3989
se sprejms v vsčio trgovino niaiga blaga
pod ugodnimi pogoji.
Proda se fcidi poceni mapma
SLavš Leopold, Tržič, Ooreojsko.
zopet ordinira.
s substitucijsko pravico pred sodnimi dvori, s 4—6 letno prakso, slovenščine in nemščine zmožen v govoru in pisavi, 3815
se išše za odvetniško pisarno v Maribora.
Vstop 1. jan. 1914, ev. tudi prej. Ponudbe pod A. W. Maribor, kolodvorska pošta restante.
Sprejme se izurjena
igovodkinla
z večletno prakso pri tvrdki
I
Ozira se le na boljšo in zanesljivo moč.
3022
Št. 23.329.
4032
)1S.
Mestna občina ljubljanska oddaja ponudbenim potom
zgradbo cestnih kanalov na JfCarlovski cesti, privozu, Sredini in (Jrubarjevem nabrežju
v približni celotni dolžini 1000 m.
V smislu predpisov in uradnih formularjev sestavljene  ponudbe je vložit!
v zapečatenem kuvertu z nanisom ^Ponudba za zgradba cestnega kanala na Sarlevski cesti in Prulah"
do 18. novembra do 10. ure dopoldne
pri mestnem stavbnem uradu.
Predoo še poteče ta rok, je položiti pri mestni blagajni vadij, znašajoč 5% ponudbene svote.
Podlage in pripomočki za razpis, oziroma za ponudbeno obravnavo se dobe proti plačilu S K v mestnem stavbnem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. novembra 1913.
Samo za one Icidilce, ki z ozirom na svoje zdravje radi izdajo na dan nekaj vinarjev več*
J\do dietno ncLjdj^ažje
klub
specijalitet
J><> zdravniškem nasvetu niso niti stročnice niti papir potiskani a v obeh je z vodnim tiskom ime tvom i carja
pa
TicLJboljša! !
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
Zavaruje poslopja In premičnine proti" požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje.
!
.'. - .-.  vzaiemno zavarovalna banka v Pragi.       ■ ■
Rezervni fondi £ 58,461.432*56 — Izplačane odškodnine in kapitalije X 123 257.695-77 j
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.! Poxori sprejema tudi zavarovanja
---- Vsa pojasnila  dajei        . i proti vlomski tatvini pod zelo ugod-
GensialDO lastepstvo v Ljiibljani
cigar, pisarne so v astnei bančne] hiši
k Gosposki ulici M. 12.
nimi pogoji. - Zahtevajte prospekte!
7594
^59015
Pogrešno navadno steklo za očala. 2688
Optik in specialist. K. JURMA^ Optik in specialist.
LJUBLJANA,       Optični zavod z električnim obratom.       Selenburgova ulica št. 4.
Aparati, poljska kukala, •    -   daljnogledi. ===
Za prvovrstno optiko se jamci.
Pravilna lega plošč, brušenih Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.       po sistemu Perpha.
Za svojo bi rada oddaBa j đratjilifG.
radi odpotovanja v Ameriko, 3961
Sletno deklico
Ludo vik Halčič
bolniški oskrbnik
tfeia Jfalčič ™. Jrfraček
poročena.
2S31
Aovo meffo,
J$enej;ov pri &ragi. dne t2. listopada tSl3.
{Brez vsakega posebnega obvestila!)
mu
^^f:lll!rlIIIlll!l■ll■fBl3I?ItlfilIll^IItIllrl■IlIii^*■^:?i*■I■■■■■"*■■^■■*■■^■■■BB■I■,*,flIIllB11■I*II1,1I>11,tII*ll,iliI,',,,,,  * ■ 111 iniii«iiiiitJi*iiimiiJiJiiii_L.
JDvokat dr. Dos. fvsm
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0*
10
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0*
•0»
0
«5*
m*
0
0
0
0
0
0
0
0
df
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
✓1
prav lepe vnanjosti. — Pojasnila pr: g. Bizjak, Ljgblfana, Stari trg š*. 9.
v
Pomembni profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo tudi zase našo patentirano higienično iznajdbo. Zakonski dobe natančno brošuro 20.
Verlag fflr hygienische Literatur Dunaj L, Wollzeile 12. Kot tiskovina zastonj. Kot zaprto pismo proti 20 vin. v znamkah.
za pen
hi Mom i liii,
frančiškanska ulica
priporoča pohištvo vsake vrste
solidne izvršitve in po nizki ceni.
Ljubljana | Dunajska cesta 6/1. 1
=MiiiiimiiinMiMrniiiiiMMi(initmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiii<jiiiiniuiiiMiiiiii.....iiiimiif if iimif iiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiTiin n riimuif iiiiaiiitniiEiiliif nt
Klobuki
Cilindri
Cepiče
Kravate
Rokavice
Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki
Prof. Jegrovo trikot perilo Za lovce:
Pleteni telovniki Dežni plašči itd.
Priporoča se
modna in športna trgovina
$>. Magdič
Sjubljana
::  nasproti glavne pošle. .*:
• ve
III I
40 m dobrih ostankov za obleke K 18*—
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 20*—
30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 18*—
6 parov velikih rjuh   .   .       . „ 10*—
100 kom. prima žepnih robcev „ 13*—
tucat dobrih brisač.....„ 2*90
tucat prav težkih brisač .  .  . „ 4-80
10 toplih zimskih rut .  .  .   . „ 5-—
fldoil Mer, Ptaj l 1 (teiki).
Razpošiljam samo po povzetju. Neuga-jajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za    trgovce,    krošnjarje    in sejmarje.
Kič več draginje!
Vsako sredo in soboto se prodajajo
stanki rozlifoeja blasa
za obleke in perilo skoro polovico  ceneje kakor v celih kosih pri tvrdki
„Hermes" — Brata Vokač
Selenburgova ulica 5 vL nadstropju (nasproti glavne poste).
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Popravila ie sprejemalo in tslno izviioieio.
Priporoča se solidna tvrdka
medni $a\e>n
damskih in  otroških   klobukov v  najnovejših J
m Ml
oblikah,  vseh vrst in  raznih  Športnih  ćepic. j „
Ljubljana
Židovska ulica itn. 8.
s Mm naictila se razpoiniaja i risratoo polita.
Uradniško hranilno društvo v gradcu
k. z. & mm. k.
Osebni kredit
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. Ničpredstroškov. Več v razvidih.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po Q|    od   zneskov  nad mm |j   Q|     od  zneskov   nad mm || Q|
O 4
5oa   znesKOv   ran mm i on   znesnov   naa mm
> «000 kron ob 60- »ft - ft 2000 kron cb 90- Bfe O dnevni odpovedi: %0    *    "   dnevni odpovedi: ^9
Obresti se polletno prištevajo glavnici. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati obresti četrtletno. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: K 5,350.000. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,500.000. ReservnI fondi in vrednostni papirji: K 575.C00.
Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev, 22,
::    vsak ponedeljek, sredo in petek med V2 3. in '/2 4. uro popoldne. ::
2092
ferojac prve vrste
Ljubljana,
Sunila w\i št. 29
I (nasproti kavarne (Europa1)
se priporoča, ss
Zaloga aikit
ga umirava in tapetniškega Iga.
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-
vanov, žimnic
in otroških vozičkov.
Spalnica v amerik. orehu
350 kron.
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
Damski paleto ji v vsakovrstnih barvah, ISO cm dolgi, najmodernejših fason od K 14 naprej.
Raglani za gospode, najboljše izdelave od K 20'— naprej. Paletoji za deklice in dečke, najnovejših vzorcev od K 10-— naprej. Največjo zalogo konfekcije za dame in gospode po primerno nizkih cenah, priporoča
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
66