Izhaja vsak drogi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastoru'. Posebej naročen velja s poštnino vred •no krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na npravniitvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačoje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po IB h, dvakrat 26 h, trikrat 86 h. Okoli po svetu. Zadajo nedeljo dne SO. sept. je bil v Celja ustanovni shod liberalne stranke za Štajersko. Stranka so imennje „narodna* stranka. Ime „napredna* in „čista* se je odlonilo, ker je že preveč na slabem glasn, oziroma preveč osmešeno. Kakor se je dalo soditi po udeležencih pri ustanovnem shoda, bo to stranka štajerskih slovenskih trnkarjev in žal — nekaterih liberalnih nčiteljev. List, katerega bo stranka izdihala, se bo imenoval „Narodni list*. Vse, kar je na slovenskem Štajerskem manj ali bolj liberalnega, bo se oklenilo polagoma organiziranih ^čistih*. Če se trnkarji organizirajo, treba je tudi naše ljudstvo in njegove prijatelje organizirati ter stopiti v boj za Ijndske pravice in zahteve. Protinarodni trakarski stranki na dan z narodno ljudsko stranko! Jugoslovanski državni poslanci so imeli na Dunaju posvetovanje ter so sklenili vkljnb vsem napadom slej kakor prej skrbeti, da se popravi krivica, ki se je v volilnem odseka od Nemcev prizadjala k o-roškim in štajerskim Slovencem. Kmaln bo razprava o volilni preosnovi v volilnem odseka rešena in potem pride cela zadeva v državno zbornico. Ob novem letn pa bo državni zbor razpuščen in prve mesece prihodnjega leta bodo volitve po novem volilnem redu. V Trst n je bil slovenski političen shod, na katerem se je hotelo povzdigniti glas tndi za koroške Slovence, ker so pri volilni preosnovi tako prikrajšani. Toda shod je pokazal, da se liberalnim Slovencem ne gre toliko za koroške Slovence, ampak za boj proti katoliškim strankam in možem. Kajti na shodn se niso toliko ogorčevali nad krivico, storjeno koroškim Slovencem, ampak zmerjali so katoliške može z besedami, „katoliški faloti*. Tako slovenski liberalci rešujejo narod in kažejo svetn svojo veliko omiko! Avstrijska in ogrska deželna hramba bosta dobili svojo topničantvo, svoje kanone. Na ogrskem listi te novice ne pozdravljajo z veseljem, ampak pravijo, naj dajo lačnemu ljudstvu rajši kruha nego kanonov. Mi smo glede avstrijskih kanonov istega mnenja. V Zagreba je bila letos velika gospodarska razstava. Listi hvalijo to razstavo in pripomnijo, da so na njej zastopani bo\j vlastelini, ne pa toliko priprosti zem-Ijaki. Najbolje je napela živinska razstava, zakaj v živinoreji je dosegel hrvaški kmet že svojega vlastelina. Nagrad v denarja se je kmetom razdelilo do 20.000 K. ? Na Ruskem se zopet pripravlja revo-f Incija. Na tisoče revolucionarnih listin, ki ^ se tiskajo v Ženovi in Cnrihn, vtihotapijo ; dan za dnem na Raško. V teh listinah i' stoji, da dobi tisti, ki umori carja, 65.000 rabljev nagrade, a kdor umori prestolonaslednika, polovico te svote. Ta oglas | končnje: „Bodi prepričan, da ti bo izpla-\ čana omenjena svota dan po izvršitvi slav-. nega čina. Če nmrješ, dobe v treh dneh to svoto tvoji sorodniki. Oprosti nas carstva i in snžnjosti in Rnsija te bo blagoslavljala!* , Kdo bo izplačal, to ne stoji v listini. O sultanu zopet pišejo, da je njegovo stanje zelo opasno. Prof. Bergmann je odredil operacijo, a sultan ga je zavrnil, češ, da mn je Ijnbša skorajšnja smrt, kakor operacija. v „Ljudska knjižnica1'. Slovenci smo imeli, odkar smo se narodno vzbudili, že nekaj „ljudskih knjižnic*, „narodnih bibliotek*, „slovenskih knjižnic*, tndi „klasja iz domačih in tnjih logov* itd., pa vse te zbirke so prej ali slej prenehale. Sedaj začenjamo v naši kršč.-socialni organizaciji novo književno podjetje. Kaj na-( morava naša „ Ljndska knjižnica? * Ali tndi njo čaka nagla smrt, kakor prejšnja Žgoči hlebec. Stari kovač Miha že dolgo ni mogel več ▼ kovačnici vzdigovati kladiva, niti kakih dragih težkih del oskrbovati, le po hiši je še sem ter tja hodil ter pogledaval, če je vse v redu. Hišo in posestvo je bil že zdavnaj izročil svojemu sina, ki je vrlo dobro gospodaril. Če se je pa tndi na Mihn vse postaralo, vendar šaljiv bil Je še vedno. Kar drugi niso mogli doseči z jezo in prepiranjem, dovršil je on s šalo. Povsodi je imel svoje oči, ter skrbel za red v hiši. Marsikaterega posla, ki mn ni bil po volji, bodili glede poštenosti ali vedenja, poboljšal je on s šalo. Nekoč je porednežn prav izvrstno v spomin vtisnil sedmo božjo zapoved. Čeponov Janjče je imel svojo bajtico konec vasi, kjer je prebival s svojo drnžino. Drnzega premoženja ni imel. Živel se je s tem, da je hodil dninarit. Tega si je nekoč zbral stari Miha, da bi mn spekel krnh, ker on ni mogel več peči, sin je bil pa z doma. Seveda Miha ni prav zanpal Janjčetn, ker za prav poštenega ta ni veljal v vesi. Sicer ne smemo misliti, da je Janjče morebiti ljudi napadal in jim kradel, kar je pri qjih dobil; Bog varaj! Le lug čisto majh- nega je včasih storil, kar dragim ni bilo všeč. Tako se je Janjčetn zdel grajščinski lovec prezloben, ker je zajcem pasti nastavljal. Zato je on mislil, da jih more rešiti in potem jih doma tako skriti, da bi se jim zopet kaj takega ne primerilo. To se mn ni zdelo nič posebno napačnega. In če je včasih kako zelnato glavo vzel mimogrede s kako njive in jo potem doma pojedel, kakor bi bila zrastla na njegovi njivi, kaj če to biti? In če je šel ponoči pogledat v gozd, ČČ ni morebiti kdo kaj drv pripravil, da jih znosi domov, kaj se hoče, saj tndi on knha! Kadar je bil krompir goden, moral se je tndi prepričati, kje imajo boljšega in zato je jemal z vsake njive, kjer je hodil mimo, dva ali tri krompirje, da je potem posknšal doma, kateri kmet ima boljšega. — To so bile misli, ki ao staremn kovača rojile po glavi, ko si je izbiral peka. Rad bi bil izbral koga dražega, toda ker ni bilo v bližini nikogar, moral je vzeti Janjčeta. Janjče je seveda rad prevzel to ponudbo. Urno se je kakor izučeni pek lotil dela in skoro celi dan je imel dosti opravila s peko. Tndi pri tem svojem posla je premišljeval, kako bi se moglo kaj odnesti. Prepričan je bil, da stari Miha dobro ve, koliko mora krah tehtati, zato se mn ni nič kaj pametno zdelo, kar tebi nič, meni nič vzeti moke. Ali nekaj mora tndi on dobiti, to je sklenil v svoji modri glavi. Dolgo je tuhtal in naposled jo je iztnhtal. Mislil si je: no saj prav tako natanko tndi ne bode tehtal stari vsacega hleba, in če jaz od vsakega hleba vzamem nekoliko testa in sebi spečem hlebček, se mn o tem še sanjalo ne bode. Rečeno, storjeno. Hlebček bil je takoj zgnjeten, potem brž v peč ž njim, da bode prej pečen, kakor drogi hlebi in da ga potem ne bodo videli posli, ko pridejo pomagat hlebe iz peči devat. Vse mn je iz začetka šlo po sreči. Ko pa je pečeni hlebček vzel iz peči in ga hitro, ker je bil zelo vroč, iz jedne roke v drago metal, zasliši stopinje. Janjče je takoj čutil, da se bliža stari Miha. Malo se prestraši, a ker je bil že večkrat v takih neprilikah, hitro dene hlebček za srajco in hodi sem in tja. Stari kovač je prišel k Janjčetn in je takoj videl, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Vendar govoril je, kakor bi čisto nič ne bil zapazil. „No, ali bo že kmaln krnh pečen?* ga vpraša. „Da*, odvrne naglo Janjče in se obrne v stran, ter popravi hlebček za pasom, ki ga jo grozno pekel. Miha je to zapazil in takoj vedel, kaj je, Blnue 2. m Bom Stat. 20. eaaka podjetja? Kako jo bo sprejelo slovensko ljudstvo? Naša „Ljudska kajižnicaa ni nastala iz dobiSkaželjnosti (treba je le pogledati cenol), ampak se je rodila iz žive potrebe. Vsi trije slovenski katoliški shodi so povdarjali, koliko važnosti so knjižice v naših društvih, a kako hitro so vse knjiga prebrane, novih pripravnih pa ni. Tu bo naša „Ljudskaknjižnica" zastavila svoje delo. Te-le tri lastnosti bo imela „Ljudska knjižnica “: Prinašala bo vseskozi zanimivo be 5 rivo; krščanstva sovražnega, iz- f podtakljivega ne bo nič sprejela v ^ svoje predale; z lično obliko bo združevala najnižjo ceno. Na videz si je začrtala ozke meje; v resnici pa bo vodila svoje čitatelje širom sveta ter jib v prijetni obliki seznanjala z j življenjem in trpljenjem tujih narodov v sedanjosti in preteklosti. Pisatelji naši in tuji so napisali tobko lepega, čistega, umetniško dovršenega, da nam ni treba segati po umazanem berivo, ki draži samo radovednost in kuži domišljijo mla-d ne. V lepi obliki bis triti glavo, blažiti srce, krepiti voljo, to namerava „Ljudska knjižnica". S temi cilji bo pa tndi najbolje pospeševala pravo omiko Slovencev. In tako trdno n parno, da bo „Ljudska knjižnica" v vsaki hiši in da njeni snopiči ne bodo kžali nerazrezani po policah, ampak da se bodo z veseljem prebirali in petera skrbno hranili v domači, družinski knjižnici, ki naj bi jo imela vsaka družina. Prvi zvezek (št. 1.) prinaša povest „Znamenje štirih". Angleški spisal A. Conan Doyle. S pisateljevim dovoljenjem poslove-nib B. D. N. T. Da se olajša naknp knjižnice, bomo izdajali to v sešitkih po skrajno nizki ceni 20 v; vsak sešitek je proračunan na tri tiskovne pole, to je 48 strani; storiti hočemo torej vse, da ponudimo širšemu ljudstvu za mal denar nekaj koristnega in zanimivega. Kdor se hoče naročiti na to velsvažno in potrebno pripovedno zbirko, ali pa želi dobiti prvi sešitek na ogled, naj blagovoli naznaniti svoj naalov „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. vendar ni hotel nič reči, ampak hotel je tata spokoriti. Janjče bi bil najraje videl, da bi Miha takoj odšel, ali ta je stal pred rgim kakor pribit. Začel je govoriti o vremenu, o letini in še o mnogih drug;h stvareh. Janj četa je pekel hlebec, da mn je kar pot stopal na čelo. Vedno si ga jo popravljal ali nič ni bilo bolje. Miha je vse to videl in komaj je zadrževal ameb. Ali ko Miha le ni hotel oditi in je zopet nekaj novega začel pripovedovati, Janjče ni mogel prestajati več bolečin, ki mu jih je prizadeval hlebček. Ves obupen ga potegne izza srajce rekoč: „Ne morem več strpeti, četudi hlebec vidite!" Miha bi bil kmalu samega smehu počil. Tako spokorjenega Janjčeta še ni videl v svojem življenju. Ali on je hotel, da bi se Janjče poboljšal, zato mu je rekel, da g« noče sodniji naznaniti, tudi ga ne za tatu razglasiti, ali opomniti ga hoče, kakšna kazen zadene človeka, ako nepošteno dela. Vroč Kako se voli 'občinski odbor. Mi Da so se v slednjem času morale opetovano razveljaviti volitve občinskih odborov, je temu največ vzrok, ker se niso s potrebno skrbljivostjo vpoštevale določbe občinskega volilnega reda, posebno pa predpisi o pripravah za volitev. Vsled tega prinašamo danes pregledno sliko občinskega volilnega reda, kakor ga je razglasilo c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru v svojem uradnem listu. I A. O pripravi za volitev in pritožnem (reklamacijskem) postopanja. 1. Imenik volilcev. — Občinski predstojnik mora pred vsem skrbeti, da se razpiše nova volitev občinskega odbora šest tednov pred doteklo volilno dobo. V ta namen mora sestaviti imenik, v katerega je vpisati vse občane, kateri imajo pravico voliti, in sicer tako, da postavi najprvo tistega, kateremu je v občini največ direktnega davka na leto predpisanega, za njim pa vse druge tako zvrsti, da sledi vedno občan z nižjim direktnim davkom; poleg vsakega imena mora se zapisati znesek nje- i govega davka. Če dva ali več volilcev plačuje po enako davka, razvrstiti jih jo po abecednem redu. Na koncu tega imenika se mora ves letni davek sešteti in znesek zapisati. Omeniti je, da je v § 1. pod točko 2. in 8. občinskega volilnega reda navedene osebe, kakor dnhovnike, uradnike, častnike v pokoju, odvetnike, biležnike (notarje), učitelje, častne občane itd. (viriliste), ako ne plačujejo direktnega davka, pristaviti pri treh volilnih razredih koncem III., pri dveh pa koncem II. volilnega razreda. Ako pa plačujejo direktni davek, tedaj jih je po njih davčnem zneska uvrstiti. Samo ob sebi se razume, da jih je tedaj le enkrat vpisati v imenik volilcev. Občinskim predstojništvom je na prosto voljo dano, da naprosijo dotični davkarski urad proti mali odškodnini za sestavo tega imenika, ali da si ga pri davčnem uradu pod vodstvom davčnega uradnika sami sestavijo. % 2. Sestava volilnih razredov. — Ko je ta imenik volilcev dogotovljen, napraviti je volilne razrede. Bedno se napravijo trije volilni razredi; dva volilna razreda smeta se napraviti le izjemoma in sicer le tedaj, kedar bi v kaki občini bilo le malo volilcev in med njimi po davkih malo hlebec ga je že zvnnaj tako ožgal, da bode dolgo nosil znamenje na telesa, kako ga mora žgati še le slaba vest, Če se ne očisti greha. In kdor se ga ne očisti^ trpel bode še hujše kazni, žgalo ga bode v večnosti še bolj, kakor je to sedaj poskusil. Tako je govoril stari kovač Miba Janjčetu in mn naposled podaril oni osodepolni hlebec. Janjče je še dolgo imel opeklino, in prav ta bridka poskušaj a in lep nauk gospodarjev sta ga privedla do sklepa, da največ velja mož poštenjak, ki nikoli ne pride v tako sitne nečastne zadrege. — Zajci v gozda, zelnate glave na taji njivi in krompir j v sosedovi zemlji so imeli mir pred Janj-četom. Ni jih več potreboval. Dovolj mu je za potrebo zraslo na lastnem svetu, katerega je bajti prikupil s svojo pridnostjo in poštenostjo. — To dogodbo pa je še v S svoji starosti rad pripovedoval domačim, ko j jih je opominjeval, naj bodo pošteni in ' delavni 1 razločka. Odločbo o tem ima okrajno glavarstvo in se je torej v slučaju potrebe obrniti do tega oblastva. Da se napravijo volilni razredi, se razdeli znesek vsega v imenika volilcev seštetega davka na tri, oziroma dva enaka dela. Volilci, ki po vrsti, kakor jo kaže navedeni imenik, plačujejo prvo tretjino vsega davka, spadajo v prvi razred, oni, ki plačujejo drugo tretjino tega zneska, v dragi, vsi ostali volilci pa v tretji volilni razred. Ča se napravita samo dva volilna razreda, spadajo tisti volilci, kateri po tekoči številki navedenega imenika plačujejo polovico vsega davka, v prvi, vsi drugi volilci pa v drugi volilni razred. Ko bi prvi volilni razred ne imel vsaj dvakrat toliko volilcev, kolikor mora izvoliti odbornikov in namestnikov, se mora ta volilni razred do* tega števila dopolniti iz tistih volilcev, kateri so v imenika po davkih prvi za njimi. Davek, kar ga po tej dopolnitvi plačn-jejo vsi v prvi volilni razred postavljeni davkoplačevalci skupaj, odšteje se od svote vsega davka in ostanek se razdeli na dve polovici. Tisti volilci, kateri plačujejo prvo polovico tega ostanka, pridejo v drogi, vsi ostali pa v tretji volilni razred. Če sa napravita samo dva volilna razreda, spadajo v dragi volilni razred vsi volilci, kolikor jih ostane po dopolnitvi prvega volilnega razreda. Kedar se pri sestavljanja volilnih razredov znesek vsega davka ne da razdeliti drugače, kakor tako, da se mora kacega volilca davek deliti, vpisati se ima tak vo-blec v tisti volilni razred, kamor pripada večji del njegovega davka. Število odbornikov in namestnikov, kolikor jih je treba izvoliti, razdeliti je tako, da jih pride na vsak volilni razred po onoliko. Kakor je znano, šteje občinski odbor po občinah, kjer je manj kakor 100 volilcev po 9 ali 8 odbornikov, po 9 odbornikov, če so trije, po 8 odbornikov, če sta dva voblna razreda ; po občinah, kjer je po 100—300 volilcev po 12, kjer je po 301—600 volilcev po 18, kjer je po 601 do 1000 volilcev 24 in kjer je več kakor 1000 volilcev po 30 odbornikov. Število namestnikov mora biti vedno polovica manjše kakor občinskih odbornikov. Če se število namestnikov ne da deliti s številom volilnih razredov, zvišati ga je v tisto najbUžje število, katero so da tako deliti. 3. Imenik volilcev. — Ko so se sestavili volilni razredi, sestaviti ima občinski predstojnik za vsak volilni razred poseben imenik volilcev. 4. Razgrnitev imenikov in razglas o njih. — Imeniki volilcev morajo najmanje skozi štiri tedne pred volitvijo biti v občini razgrnjeni vsakemu na pregled in se mora to v občini razglasiti z oznanili, nabitimi na j avnih (očitnih) mestih, ter se mora določiti neprestopni rok osmih dni za ugovore zoper te imenike. Razglase je povsod na tistih javnih mestih nabiti, kjer se navadno nabijajo ob-činsko-uradni razglasi ia morajo nabiti ostati ves čas, v katerem so imeniki volilcev razgrnjeni, torej najmanje 4 tedne. Sploh, je skrbeti, da se razgrnitev imenikov volilcev kar najširje med občani razglasi in da se - razglasi nabijejo na lahko vidnih mestih. Na razglas je natančao zapisati dan, katerega se je nabil, in dan, katerega se sname. 5. Reklamacijsko (prizivno) postopanje. — Reklamacijska komisija, katera se mora na vsak način izvoliti in ki obstoji iz občinskega predstojnika kot predsednika in iz štirih občinskih zastopnikov (odbornikov), katere izvoli občinski odbor, razsojnje o ugovorih, ki so se o pravem času vložib, najkasneje v treh dnevih in popravi takoj, kar previdi, da ni bilo prav. Će se zahtevani popravek ne dovoli, more se vložiti priziv na okrajno glavarstvo. Ta priziv se mora v treh dneh po obveščenjn, da se je ugovor zavrnil, podati reklamacijski komisiji, katera ga mora brez odloga predložiti okrajnemu glavarstvu. Zoper razsodilo okrajnega glavarstva ni dopuščen nadaljni priziv. O poslovanju in razsodilih reklamacijske komisije je spisati zapisnik, katerega morajo vsi člani komisije podpisati in katerega je potem volilnemu spisu priložiti. Posebno se še povdarja, da se zadnjih osem dni pred volitvijo imeniki volilcev ne smejo ničvečpre-narejati. 6. Razglas volitve. — Občinski predstojnik oznaniti ima volitev vsaj 14 dni, prodno se začne, tako, da nabije oznanilo (razglas) na javnem mestu, tor v njem povč, kje, kateri dan in ob kateri nri da se ima zbrati vsak volilni razred in po koliko občinskih odbornikov in namestnikov da ima vsak izvoliti. Ob enem se mora to okrajnemu gla- I varstvu naznaniti. Tu je še omeniti, da je nedopustno, f nastaviti za volitev posameznih volilnih razredov končne ure. Na volilnem razglasu ne sme torej nikdar stati: „III. volilni [ razred voli od 9. do 10. ure, II. cd 10. do 11. ure itd.*, ampak: „III. volilni razred se zbere ob 9. uri, II. ob 10. uri itd.“ Glede načina, kako da je na javnem ^ mestu nabiti ta razglas, ki mora najmanje 14 dni nabit ostati, kažejo določbe v 4. točki. Na razglas je natančno zapisati dan, katerega se je nabil in dan, katerega se sname. Potem kliče eden članov (udov) volilne komisije volilce po vrsti, kakor so razpisani v imeniku volilcev, da oddajo svoj glas. Tisti volilci, ki pridejo v volilni zbor potem, ko so bili že po imenu poklicani, glasujejo še le potem, ko se je že ves imenik prebral in se morajo zarauitega zglasiti pri volilni komisiji. Glasuje se ustmeno. Vsak volilec mora torej može, katere želi, da naj bodo odborniki ali namestniki, imenovati, a samo v tolikem številu, kolikor ima volilni razred, h kateremu spada, voliti odbornikov in namestnikov. K temu ise pripomni, da more volilec voliti izmed vseh občanov, kateri se smejo voliti, in ni torej treba voliti samo izmed volilcev dotičnoga volilnega razreda. 4. Glasovnice in prigledniee. — Jako važno za vsako volitev je, da se skrbno vpisuje v glasovnico in priglednico. Gla-sojvnica ima razpredel (rubriko) za vo-lilčevo ime in poleg njegovega imena primemo število razpredelov za odbornike in namestnike, katere je voliti. Ko |odda volilec svoj glas, zapisati je takoj vpričo vo-lilca njegovo ime in imena izvoljenih v dotične razpredale. Ob enem se imena izvoljenih vpišejo v priglednico. Priglednica ima razpredel za ime izvoljenega in poleg razpredel za število glasov, katere je izvoljeni dobil. Glasove je v priglednico vpisovati po tekočih številkah (1, 2, 3, 4 . ..) in ne s črtami. V glasovnico in priglednico vpisuje po eden Član volilne komisije. 5. Konec glasovanja in štetje glasov. — Ko so vsi pričujoči volilci dotičnega volilnega razreda svoje glasove oddali, naznaniti mora predsednik volilne komisije, da je glasovanje končano. Volilna komisija mora potem takoj glasove po obeh glasovnicah primerjati in zmote, če bi se take pripetile, popraviti, potem glasovnici primerjati in šteti glasove. 6. Kdo je izvoljen. — V vsakem volilnem razredu so za odbornike izvoljeni tisti, kateri so med možmi, voljenimi za odbornike, dobili največ glasov in za namestnike tisti, kateri so med možmi, voljenimi za namestnike, dobili največ glasov. (Relativna večina). Ko bi po onoliko glasov dobilo več mož, kakor ima volilni razred odbornikov ali na- Občinski predstojnik ima ta zapisnik in vse druge volilne spise skrbno shraniti. 9. Razglasitev izida volitev v vseh razredih in naznanilo okrajnemu glavarstvu. — Občinski predstojnik ima potem razglasiti izid volitev v vseh razredih in ga naznaniti tudi okrajnemu glavarstvu. V dotičnom oznanilu prijaviti jo imena vseh, v posameznih volilnih razredih izvoljenih odbornikov in namestnikov. C. Ugovori zoper volitev. Ugovore zoper postopanje pri voli tri oddati je v neprestopavm roku osmih dni po končani celi volitvi, t. j. po končani vo-litvi vseh razredov občinskemu predstojniku in ne, kar sa večkrat dogaja, okrajnemu glavarstvu. Občinski predstojnik mora ugovore z vsemi volilnimi spisi in če treba, s poročilom o temeljitosti ugovorov vrad predložiti naravnost c. kr. namastništvn v Gradcu. Spomini z romanja v Rim. Piše kmet iz mariborske okolice. (Konec.) Od Korznega trga grem kakih 50 korakov in stojim pred krasnim rotovžem (municipio), ki je ob enem deželni dvorec mesta Trst z okolico. Rotovž je zelo razkošno zidan, ima krasen stolp z nro, na katero tolčeta Jakec in Mihec, kakor jih šaljivci imenujejo. Pred rotovžem ja lep park tik ob morju, iz katerega je lep razgled ua Jadransko morje, ki je bilo nekdaj slovansko. Ce opazujemo morje v bližini, se nam zdi, da stoji, ali če ga gledamo iz daljave, vidimo razločno, d» morje vedno teče kakor kaka velika reka. Morje ni nikdar mirno, vsakih 6 nr raste, drugih 6 ur zopet pada ia tako vedno naprej. Po morju sera videl jadrati premnogo vsakovrstnih ladij, jader-nic, parnikov in čolničev. Grozen strah je na morju ob času hude burje. Koliko tisoč in tisoč ljudi vsako leto v morju vtone, ve sam Bog! Da si ogledam pristanišče, grom ob morju nazaj te grede pogledam na ribji trg (pescaria), kateri je ves pokrit. Kdor teh različnih rib sam nc vidi, si ne more predstavljati vse te golazni. Nekatere so tako grda, da se mi je studilo. Majhne ribe so po ceni, velike sekajo kakor teleta iu so dražjo kot govedina. Sodil sem, da ubogi istrski Slovenci ribe lovijo in so v vedui nevarnosti, največji dobiček pa imajo laški mesarji-prodajalci. Ne daleč od tega trga je velikansko skladišče, kjer ladje izkladajo in nakladajo blago. Pri vhodu stoji finančni stražnik in izvršuje carinski posel. Za izkladauje in nakladanje blaga na ladije in iz ladij v skladišče so velikanske dvigalnice, katerih edna vzdigne do 2000 kg. Po celem skladišču so položene železniške šine, da vozove od železnice kar v skladišče peljejo, kjer se blago nabasuje ali izbašuje. Delavcev je mnogo, pa iz lic se jim vidi, da v prahu in trdem delu, posebno vsled težke noše mnogo trpijo. Žal, da jo mnogo teh trpinov Kranjcev. Da še pogledam znamenitejša poslopja, grem na glavni trg k rotovža. Na vshodni strani stoji lepa palača parobrodnega drn-stva „Lloyd“, katero ima mnogo parobrodov, da ž njimi vzdržuje trgovske zveze s tujimi državami iu drugimi deli sveta. Zato dobiva od naše države mnogo milijonov podpor«. Na severni strani glavnega trga, ka- B. O volitvi sami. 1. Volilna komisija. — Volitev vodi volilna komisija, ki sestoji iz občinskega predstojnika ali kakega občinskega svetovalca kot predsednika in iz štirih, po občinskem predstojnika kat zaupni možje poklicanih občanov, kateri se smejo voliti. 2. Pravni ponk volilcem. — Preden se volitev, ki je javna, začne, mora predsednik volilne komisije zbrane volilce opomniti na to, kar §§ 9.—11. občinskega volilnega reda govorč o lastnostih, katere so potrebne izvoljencn, jim razložiti, kako se glasuje in kako glasovi štejejo ter jih pozvati, da volijo po svojem prostem prepričanja in brez vsakega samopridnega namena tako, kakor se jim po najboljši vednosti ia vesti vidi, da bode za občino najboljše. 3. Glasovanje. — Volilni razredi se imajo, kakor je znano, zbirati posebej vsak aa se. Najprej voli tretji, a za njim dragi in naposled prvi volilni razred. Glasovanje se prične tako, da udje volilne komisije, kateri imajo v dotičnom volilnem razredu ▼oliko pravico, oddajo prvi svoje glasove. i ! mestnikov izvoliti, razsodi žreb, kateri iz-i med njih ostane za odbornika ali namest-j nika. — Če je kdo že v enem volilnem < razreda izvoljen za odbornika, pa dobi v j razredih, ki volijo pozneje, tudi glasove, se ti glasovi ne smejo šteti. Na to je vo-' lilce pri glasovanju opozoriti. Če pa koga, ki je že izvoljen za na-( mestnika, izvoli pozneje kak volilni razred • za odbornika, pride za namestnika na nje-l govo mesto tisti, kateri je dobil v dotičnom j volilnem razredu za njim največ glasov. 7. Razglas volitve. — Ko so so v dotičnom volilnem razredu glasovi prešteli in f je izid volitve znan, je takoj v volilni sobi ; nabiti razglas, ki naznanja izid volitve. Na to se ob določeni nri prične volitev v volilnem razreda, ki pride za tem. 8. Konee volitve. — Kedar je volitev dovršena v vseh volilnih razredih, skleniti [ se mora volitveni zapisnik, v kojega je tudi * vpisati vsa razsodila volilne komisije, in ga imajo vsi člani volilne komisije podpisati. kih 20 korakov, je lepo gledališče, imeao-vano po oj enem znanem začetnika, Teatro Giuseppe Verdi. Na južni strani trgu „piazza lipsia“ je državna gimnazija, na severni pa znana trgovska šola. Na tem trgu je v stari palači c. kr. okrajna in deželna sodnija. Po celem mestu vozi električna železnica in celo mesto se pregleda s tramvajem od sv. Andreja do postaje Boschetto. Pri sv. Andreja je ladjedelnica, kjer izdelujejo samo trgovske parnike. Ker vstop ni vedno dovoljen, si je nisem ogledal. Pri sr. Andreju je tudi kolodvor državne železnice, od koder vozijo tik ob morju vlaki na Koper in dalje po Istriji. Nad Trstom na griču stoji tržaški grad kot trdnjava. Na tistem griči stoji tudi stolna cerkev tržaška S. Giusto, hatera je zelo velika pa stara, in če se temeljito ne popravi, zna iti za sv. Marka stolpom v Benetkah. Na jednem pomolu stoji daleč v morju svetilnik s stolpom, kateri po noči ladijam sveti več ur daleč po morju. Stolp je zavarovan proti sovražnim napadom. Ne daleč od tam je ljudsko kopališče. Trst je za Avstrijo zelo važno trgovinsko mesto in dalo bi se o njem mnogo pisati, za kar pa tukaj ni prostora. Tistim, ki se za Trst zanimajo, priporočam knjigo „Samosvoje mesto Trst in mejna grofiua Istra", spisal S. Rutar, izdala Matica Slovenska 1. 1896. Ko nekaj malenkosti za spomin nakupim in poravnam račun v gostilni, jo krenem na kolodvor in se odpeljem proti domu. Ko vlak vozi mimo Miramara, se spomnim nesrečnega cesarja Maksa, ki je poprej tukaj stanoval in katerega so Meksikanci ustrelili. Solnce je ravno zahajalo. Nekako otožen je prizor čez morje, ko se solnce v njem skrije. V vozu sva se seznanila s slovenskim obrtnikom iz Maribora; noč nama je hitro minula in ob pol 5. uri zjutraj sem bil na postaji pri domu. Od tega romanja ostane mi srečen spomin in rad bi romal ob priložnosti še enkrat v Rim, če bi bil zdrav in imel s čim. F. P. somišljenike prosimo, naj korake nove stranke zasledujejo s paznim očesom in s previdnostjo! Zima se bliža in dolgi zimski večeri, ko bo sedela cela družina v toplo zakurjeni sobi in bo luščila fižol, koruzo, bučnice itd. Ob takih prilikah si ljudje radi pripovedujejo smešne in grozne povesti, tako da je mnogokrat sosede, ki so prišli v vas, strah iti domov. Ob takih prilikah imajo tudi po nekod navado, da bere domači sin ali hčerka kak časopis, ki prinaša zanimive novosti in povesti. Naš kmet pa nima mnogo denarja, zato si ne more naročati dragih časopisov. Zato je ustanovljen naš list, ki prinaša za boro kronico obilo novega in lepih povesti. Kako prijetno minejo pri takem branju dolgi zimski večeri. Knjige družbe sv. Mohorja so kmalo prebrane, zato je dobro, da je pri vsaki hiši vsaj en list, ki jih kratkočasi v dolgih zimskih večerih s svojimi novicami in povestmi, če zmanjka pripovedovalcem gradiva. „Naš Dom" si pač lahko vsaka hiša naroči, premožnejši pa si naj naročijo „Slov. Gosp." Mladeniči, mladenke, na agitacijo za vaše glasilo! Vojaki novinei. Prišel je žalosten čas za vojake novince. Cesar jih kliče k vojakom. Fantje so žalostni, a veliko bo\j žalostni so njih očetje in matere. Toda njih žalost je popolnoma opravičena. Marsikateri fant je svojo mladost preživel lepo in vzorno pod nadzorstvom očeta in matere, ko pa pride k vojakom, zaide med slabe tovariše, kateri mu iztrgajo vso vero iz srca. Kaj čuda torej, če se tak mladenič, ko se ' vrne od vojakov, ne zmeni ne za Boga, ne za cerkev, se potika po krčmah, nesramno govori in surovosti uganja. Za opomine starišev in dušnih pastirjev se niti ne zmeni in jih s tem žali. Ravno zato je ločitev na nekaterih krajih tako težka. Skrbna oče in mati dajeta svojemu sinu dobre nauke. Slovenski mladenič, kateri je svojo mladost lepo preživel, gotovo ne bo našel ? take usode. Vam pa, krščanski, rodoljubni ^ vojaki novinci, kličem: Tudi kot vojaki ostanite zvesti Bogu in slovenskemu narodu! Slovenski mladenič. I Zopet železniška nesreča. V Juden-i dorfu pri Gradcu je trčil minoli teden v Domače novice. \ petek osebni vlak v tovorni vlak. Nesrečo Naše misli. Cista stranka v Celju je | j« zakrivil čuvaj, ki ni postavil prav tira. ustanovljena. Jabolko prepira je s tem vr- , Hudo ranjenih je 11 oseb. Prvi vozovi ženo med štajerske Slovence 1 Seveda se bo osebnega vlaka so popolnoma zdrobljeni, nova liberalna stranka le počasi razvijala, i Ko je strojevodja opazil, da je na napač-Sedaj se samo par neizkušenih ljudi upa \ nem tiru, je takoj vlak zavri m odprl nar vzdigniti svoj liberalni glas. Večina starejših sprotni par, nato pa je skeču z vlaka, da še je sedaj v zakotja, toda polagoma bodo > 80 re^*_ Hdo je storil tudi kurjač. Res se prihajali k novi stranki. Jeden bo porabil t j™* ni nič pripetilo, ta povod, drugi zopet drugega, da bodo ( Licenciranje bikov v ptujskem okraju, lahko odrinili iz složnega taborja v libe- ; Dne 10. m. m. je bilo premiranje bikov ralni tabor. Snovatelj stranke, Špindler, je > plemenjakov ptujskega okraja. O tej priliki na ustanovnem shoda to resnico tudi dovolj ; se je pokazalo, da slovenski kmetjo ni-jasno izrazil, ko je rekel: Pričakujemo, da \ mamo nič pričakovati od nemškega okraj-bomo že sedaj imeli mnfigo skritih privr- j! nega zastopa ptujskega. Ta zastop si je iz-žencev, ki si javno še ne bodo npali k , volil v komisijo same grajščake in njih stranki. Da bo stranka liberalna po vzoru | „ferbolterje". Kmetje so govorili: „Kaj kranjske liberalne stranke, torej štajerska j vraga iščejo graščaki pri komisiji in hočejo filijalka kranjskega liberalizma, to je odse- ' ogledovati našo živino, v svoj domači hlev valo najbolj iz govora dra. Kukovca, ki se ; pa nikdar ne pogledajo." In glejte, tako je odkril kot „neodvisen od Rima" ter kot ■ je dobil za lisaste bike prvo darilo meščan prijatelj svobodne šole in ločitve zakona — « Franc Kaiser v Ptuja. Kmetje so rekli: toda rekel jo, bed mo previdni, ljudstvo bi | „Naj bo, saj je treba Kaiserju veliko de-nam ne zaupalo, če glasno vdarimo ob li- j narja, da poplača svoje dolgove." Za bele beralni boben. Neodkritost je torej stala bike je dobil prvo darilo Ivan Klemenčič, že ob zibelki štajerske liberalne stranke! >, učitelj in posestnik na Ptujski gori. Mi Zato pa novi stranki ni nič zaupati in svoje •* temu gospodu privoščimo darilo, saj je bil njegov bik eden najlepših, če ni bil sploh prvi. Povemo mu pa, da gotovo ne bi bil dobil prvega darila med belimi biki, ako bi se ne bil „ferboltar" Rudi potegnil zanj. Mi kmetje smo opazovali s paznim očesom in ušesom in povemo Vam gospod Ornig, da nam ne bodete več dolgo gospodovali, kakor Vam je zabrusil v obraz g. načelnik Fiirst, da predrago plačujete lisaste bike pri tujcih, ko imamo mi kmetje v ptujskem okraju že lepše in ceneje bike kakor drugod. Zaprisegli smo se, da nikdar več ne ženemo svojih bikov k premiranju, dokler bodete gospodovali Vi in Vaši podrepniki ter uganjali tako politiko. Nemčurska surovost. Slovenci iz Celja in Trbovelj so naredib predzadnjo nedeljo izlet v Laško, da si ogledajo tam novo pivovarno. Ko so se izletniki vračali iz pivovarne, so jih nahnjskane nemčurske barabe napadle. Tndi na postaji je že čakalo precejšnje število takih nemčorskih suro-vežev, ki so hrulili izzivalno „heil" in psovali slovenske gospode in gospe z „vin-dišes gsindl", „vindiše bagaže" itd. PoUoija v Laškem se je zopet pokazala v pravi Inči. Take snrovosti uganjajo ti nemčnrski predrzneži na naši zemlji, ker so se že preobjedli slovenskega kruha. Prevorje. Kakor sem naznanila v zadnjem dopisa, je prevorska mladina zaspana v narodnem oziru. To se je sedaj še bolj jasno dokazalo. Res malo je izobražena mladina. Bere, pa še ne ve kai. Krivo pa je to. Brž ko je iz šole, halo, knjige v kot in nikdar več nobene ne pogleda. Ko bi bolj pogosto vzeli v roke ob nedeljah kakšne bukve in dober časnik, bi že bolj razumeb, kaj stoji črno na belem. — Zavedno dekle. Sv. Vid nad Valdekom. Odmev po občinskih volitvah. Da je dne 29. maja 1906 tukaj izmed 70 oddanih veljavnih glasov — vseh je bilo 122 — dobil Korošec le 22, Rebek 16 in Vračko 32, je bilo to mogoče vsled najhujšega pritiska od strani tukajšnjih iu sosednjih Stajercijancev t. j. nemškutarsko mislečih mož, katerim je vera in pravica deveta briga. Ravno ti so spet s strastno agitacijo, z neverjetnimi in nezaslišanimi sredstvi dne 3. septembra zadobili začasno zmago, katere se „6tajerc“ v zadnji številki nezmerno veseli ter jo imenuje napredno. Oglejmo si nekoliko to napredno stranko, katere voditelj je znani kmet J. Aberšek. Njegovi pristaši so: po prestanih velikih nezgodah — moral je namreč v svojem življenja že hudo jokati — v našo faro privandrani čevljar J. Robnik. Odkar je ta človek tukaj, se širi ,Štajerčev‘ smrad, kakor kuga, s tem pa tudi nemir, prepir in hudobnost. Drugi je F. Prodnar, ki sicer ne zna pisati pa tudi ne čitati, pa vendar nosi svojo modrost, katero je skoraj vso porabil pred volitvijo. Temu vredni tovariš je T. Mrak, ki se je baje baharil ob volitvi v državni zbor rekoč: „jez bom pa Rebca volil." Ednak veleum je M. Tisnikar, ki že sanjari, kako bo županoval, kakor do zdaj še nobeden drug ni. 6e bolj moder, kakor slednji, pa je naš slavno znani župan, ki je tako usmiljen, da bi občinski ubogi morali od lakote poginiti, ko bi se ne našli še dragi dobrotniki v fari. Krona vse modrosti pa je slednjega sin 22 letni občinski pisač, ki zahteva, dia bi se mu odkrivali in ga pozdravljali, toda otrokom malim in velikim se ne da v glavo vbiti, da bi ta- I kega častili. Nemškutari pa ta po nasled- 1 njem vzorcu: „An das Bozirkshauptman schafti theilt diich mitttheilt, dass ingenantter nioht na oh St. Veit Znstandick iat nicht.. Nekateri pristali teh ao že kalo pihali. To ao torej tisti ljudje, ki ao ob občinskih volitvah vprizorili divji lov po občini. Odlikoval se je seveda Smandlnov Pepi, ki se razume baje dobro le na nek drug lov 1 Za danes naj to zadostuje. Koroške novice. Železniška nesreča pri Porečah. Vest, da je umrl strojevodja Houka v celovlki bolnišnici, ni bila resnična. Uradno se poroča, da sta bila ubita pri nesreči dva potnika, ranjenih jih je pa bilo 32. Rszven teh sta pa bila tudi ranjena oba strojevodja in pa en kurjač. Glavno ravnateljstvo južne železnice izjavlja, da je kriv nesreče službeni uradnik Lederer v Porečah, ker je zamenjal red vlakov, dasi je obsežen v v voznem redu za slučaj, da ne funkcionira brzojav. Nesreče se obvaroval. Bodi omenjen en slučaj, kako da se je neki gozdar J. F. s sinom železniške nesreče pri Celovcu obvaroval. Imenovani se je peljal v Celovec, da bi sina v gimnazijo oadal. V Beljaku sta že hotela v nesrečni vlak vstopiti, ko je deček začel očeta prositi, da naj se rajše peljeta v Osoje, ondotnega župnika obiskat. Vednim prošnjam svojega sina je naposled oče ustregel, ter sta se odpeljala v Osoje. Tako sta obadva ušla gotovi nesreči. Velikovec. Radi slabega in nerednega gospodarstva so si naši mogočnejši gospodje v zadnjem času hudo v laseh. Pintariča in , Grachoferja hudo napadajo Nagelo, Carf in še nekateri drugi. V Velikovcu se sedaj ribajo celo štiri stranke, Nemci med seboj in krščanska ter sotijalistična stranka. Bi bilo zmiraj nekaj za kratek čas, ako bi le mošnjiček zraven ne trpel. št Rupert pri Velikovcu. Ako imate, krščanski stariši, kaj ljubezni do svojih otrok, potem jih dajte letos spet v velikem števila v šentrnpertsko znano narodno šolo. Priporočajte jo tudi pri sosedih. Otroci so tam v najboljših rokah, dobro se aauče vseh potrebnih redi, in kaj je največ vredno, srce ostane in postane pošteno. Začetek šole je 15. oktobra. Iz važenberške občine. Dne 18. sept. so se pri nas vršile občinske volitve, pri katerih je bil sieer prav živahen boj, a tokrat niso zmagali Nemci nad Slovenci, tudi narobe ne, temveč zmagal je zgornji del občine nad spodnjim. Bilo je zanimivo gledati, kako so ,ti zvrhnji“ prišli skoraj do zadnjega vsi ter si pobrali odbomiška mesta, .ti spodnji* so pa doma ostali in ničesar aobili. Občinski odbor pravijo, se je pomladil; župan bode najbrž Jelen-Kušar na Holmu. Ii Zgornje Podjune. Gotovo je že vsakdo opazoval zvečer, ko je prižgal luč, da so se začele zaganjati vešče v svetil-nico ter silile k plamenčku. Čimbolj pa si jih odganjal, tembolj se zaletavajo v luč v gotovo smrt, ker si v plamenu požgejo svoja krila. Tega primera sem se ■pomnil, ko nedavno sedim na klopi pred nišo zatopljen v misli. In s čim bi se dala ta vešča primeriti? Ne čudite se — s „Šta-jero-em*. Poizvedeli so njegovi pristaši za Pur naslovov ter na te začeli ‘pošiljati svoj Umazan list, brez, da bi ga bili dotičniki naročili ali plačali. In če si ga tudi poslal hodil je prej ko slej. Zato so ga nekateri sprejemali naprej — navadno ne zato, da bi ga čitali, ker takih grdih neresnic, ki se že »ošlatajo*, da so le izmišljene, pošteno in vemo slovensko ljudstvo itak ne čita, še manj pa verjame, razun par posameznih nerazsodnih, brezpomembnih ljudij. Porabili so ga namreč za to, kar njegovi pisavi edino pristoja, za — „stranišče*. In tako si je vešča osmodila svoja krila, — ni dosegla svojega namena: po nemški komandi zanetiti bratomorni boj med slovenskimi kristjani in nemški „Herrenvolk* v zvezde kovati... Pa tudi usiljiva je ta veščal Leta in leta nihče ne plača lista, pa vendar še hodi, da, pojdi v dobrolske ali velikovške šta-cune in še zastonj ti bodo dali „kaj navrh — za brati* („Stajerc-a"). Najbolj zanimivo pa je to, da hodi v narodni Ško-cijan med drugimi tudi en iztis „ptujskega lažnjivega kljukca* na naslov moža, ki j e že dobrih pet let pokopan. Večje usilji-vosti si sploh misliti ne moremo. Ravno vsled te svoje „milodarnosti* pa je prišlo njegovo upravništvo že tako daleč, da pot do popolne onemoglosti baje ni več dolga. Hočejo pa še prej ujeti na limanice par „gimpelnov* in zato pridno pošiljajo opomine in grozilna pisma, nemški pisan« (seveda, ker je „Stajere* slovenski list), na razne „naročnike*, da a^j poravnajo svoj dol^. Toda kdor je „6tajerc-a“ naročeval, tisti ga npj plača; kako pridejo oni, ki se jim je skozi leta usiljeval do tega, da ga naj plačajo, — ni umevno. Tako sodijo trezni ljudje in prav imajo. 8t. Jur na Vinogradih. Dne 13. sept. je Kogelnikov sin na domači njivi pod Št. Lambertom pri oranju zadel na človeško truplo. Bile so ohranjene še vse kosti ženske osebe, ki je od večera proti jutru bilo obrnjeno. Zraven se je nahajalo troje starinskih reči iz bronce. Učeni gospod dr. Odilo Franki, ki so prišli na prošnjo okrajnega glavarstva ogledovat izkopine, trdijo, da je truplo bilo pokopano že pred Kristusom, da je gotovo čez 2000 let v zemlji. To je prav lahko mogoče, ker je znano, da so že Rimljani imeli takoj svoje mesto in da je na Št. Lambertu stal mogočni rimski kaste! ali kasarna. Že v davnih časih je peljala tod mimo velika rimska cesta iz Lavantinske doline proti Virunumu. velikemu rimskemu mestu, ki je stalo blizu Gospe Svete, in na drugi strani proti celovški cesti. Našli so že prej razne zanimive reči, kakor denar, kamenite plošče itd. Sliši se, da bodtje začeli kopati in preiskovati. Morda pa še se najde zraven človeških kosti kaki „šao* iz zlata in srebra. Prav nič bi se ga ne branili. Št. Vid v Podjuni. Mesečni poučni shod, ki ga je napravilo v nedeljo dne 16. m. m. popoldne v prostorih gostilne „pri Voglu* v St. Primožu slov. kršč.-soc. bralno društvo za Škocijan in okolico, žalibog vsled skrajno slabega vremena ni dosegel tisti višek, kot se je nameraval. Pa vendar moramo biti zadovoljni ž njim, kajti zbralo se je še dosti fantov ter osivelih kmetov-narodnjakov in celo ženske so bile v vrstah udeležencev. Med bliskanjem, gromenjem in dežjem, kot „bi iz mevtre lil*, otvori društveni tajnik kot zastopnik predsednika shod in podeli besedo č. g. Svatonu, župniku šentvidskemu, ki prisrčno pozdravi zbrane. Nato povzame besedo iz Celovca došli g. urednik Ekar, ki obdeluje gospodarske grehe kmetov in se dotakne tekom govora mnogo koristnega, kar priča pri- trjevanje izkušenih kmetov. Končno pa spodbujata mladino k samoizobrazbi in ji budita narodni ponos še gg. K o gel n ik in Sva ton. Mladeniči šentvidski pa so kot odgovor na to prepevali vesele narodne pesmi. Tako smo ta popoldan združili veselo s koristnim; medtem ko so naši neprijatelji morebiti potratili zlati čas, smo mi obilo lepega slišali, ki nam zna enkrat še dobro koristiti. Zato pa se podajmo v obilnem številu na shod, ki ga napravi to društvo v nedeljo dne 14. okt. po blagoslovu zopet „pri Rušu* *v Zamožni vasi pri Ško~ cijanu. Škoeijan. Lepa je bila sicer dne 25. sept. pesem naših mogočnih ubranih zvonov, a vesela ni bila, temveč Čudno žalostna. Saj smo pokopali jednega najboljših svojih mož, Jožefa Povoden, Pušnika, katerega smo vsi radi imeli in katerega bomo težko pogrešali. Vsled padca iz hruške dne 20. sept. je tri dni navrh na kvaterno nedeljo umrl in nas zapustil on, ki je bil delaven gospodar, ljubezniv mož, priden oče svojih otrok, ki z materjo vred plakajo za svojim rednikom. Iz naše sredine nam je bil vzet isti, ki je zmiraj zvesto stal na braniku svoje domovine, kot skrbno odločen mož katoliškega in slovenskega prepričanja. Pač lahko trdimo, da jih šteje slovenska Koroška malo število mož, ki bi njemu bili jednaki. Goreče je opravljal zmiraj svoj posel kot predsednik naše (Uril in Metodove podružnice, čislana je bila njegova beseda v škocijanskem občinskem odboru. Veličasten in lep je bil zato njegov pogreb, ki so ga izvršili domači gospod župnik Mikulaš v spremstvu gospodov Boštjančiča in Poljanca. Ob grobu smo stali in jokali. A tolažimo se. Rajni je gotovo v večnosti našel milostljivega Sodnika, saj mu je v življenju kot veren krščanski mož zvesto slutil Na svidenje nad zvezdami 1 Račne novice. Vlak bodočnosti. Dandanes prevozijo brzovlaki, ako so stroj in vozovi dobro in solidno zgrajeni, na uro po 100 do 120 km. V bodoče se ta hitrost zveča. Pred vsem se bo uravnalo jemanje vode na kolodvorih, kar vzame posebno veliko časa. Razen tega bodo vlaki prihajali na postaje z isto brzino, s katero lete po progi, in se bodo ustavljali s posebnim električnim strojem. Tako bodo bodoči vlaki prevozili po 170 do 176 km na uro. Zazidana žaba. V mestecu Windsor v Indiji so našli delavci pri podiranju stare hiše veliko zeleno žabo, ki je bila v cementni duplini zazidana v podstavek hiše. Bila je odrevenela, in šele ko je ležala par ur na solncu, začela se je počasi premikati. Škoda, da so delavci dovolili, da so zanimivo žabo odnesli mimogredoči šolarji, tako da se žalibože ne bo zvedelo, kaj je z žabo. Dotična hiša je bila zidana pred 75 leti ter je bil fundament nenavadno močan, zato pa si naravoznanci ubgajo glave, kako je prišla žaba v zid in kako je mogla toliko let v ozki duplinioi živeti. Hm? Milijoni ne pemagajo. Hči ameriškega milijonarja Carnegie, Idletna Margareta, je najbogatejša dedinja na svetu. Lani je dobila za božični dar palačo za 2 milijona dolarjev. Ima celo vrsto služabnikov in služabnic, vse kar ji srce poželi, a vendar je ne more zavidati naj večji revež na svetu. ^ Deklica namreč že dalje čaaa trpi hude 1 bolečine v bokih. Vsi sloveči zdravniki iz Evrope in Amerike bo bili pri njej, a je ne morejo ozdraviti. Bolečine so tako hude, da ne more več na nogah stati. Strašne make trpi, a pomagati ji ne morejo ne zdravniki, ne starši, ae milijoni. Da jeza človeku manj škodnje, kaj storiti? Znano je ▼ obče, da je jeza človeškemu zdravja zelo škodljiva. To velja posebno še o bolnikih, kateri bo jezi še veliko bolj podvrženi. Najslabše pa je še za onega, kateri, kadar je razdražen, pije v tem časa kaj grenkega. Skašnje so pri mnogih že pokazale, da*si je a tem še bolj pokvaril zdravje, Če ne celo pokončal — življenje. Da se to ne bi več zgodilo, sveta j e se sledeče sredstvo. Kadar te prime nevolja, da si razburjen, ne pij na to kaj grenkega ali omotnega, nego takoj si poišči vsaj par žlic hladne vode, s katero se ti bode žolč potolažil. S tem si boš svoje zdravje najbolje čuval. Muha. Poslovenil V. 9. B—skl. (Konec.) Angelika je bila ▼ velikem straha — prvič, ker o gospoda Vojteha že dolgo ni bilo nobenega glasb in je menda že na njo pozabil, drngič pa, ker bi najsrčnejši želji svojega očeta rada ne odrekla. Ni vedela, kaj bi storila in prosila je časa za premislek. Sar pa pride nečega jutra popolnoma r --v/ karano g. Vojteh. Gospod Vladimir je bil ravno odpotoval ter nesel neko sliko za oltar sam domov, da bi še tam nekaj starih poškodovanih slik popravil. Mati pdje gospoda Vojteha takoj vsa vesela v dvorano, kjer je Angelika slikala. Ta zapasti z veselim vsklikom delo. G. Vojteh jo pozdravi ia reče: .Sedaj, ljuba mati, Ijnba Angelika, se nadejam, da boste ve ia tadi oče z menoj zadovoljni. Vrnil sem se kot slikar in če tndi nisem postal posebno iznrjen slikar, mislim vendar, da nisem tega imena popolnoma nevreden.* Prinesel je s seboj dve maihni sliki, kateri je sam naredil — predstavljajoči šopek cvetlic ia sadje. Pokazal je najprej feliko — ovočje — lepo urejeno v jerbas čkn: Angelika je bila prav vzradoščena: O lepo*, reče, „jako lepo 1 Ta grozd je, akor bi bil zlat. Posebno lepe so jagode, tako naravne, da se še celo vidi njih vsebina in peike. Na temnozelenkastem lista od trte bi lahko preštet vsa rebra, dragi list je jesen že lepo zlatornmeno in škrla-tastorndeče pobarvala. Bnmenkastozelena breskev je lepo lahko rndeča in je videti nežnejša in mrhkcja od žameta. Prav naravno; kar vgnznil bi vanjo. Endečkasto jabolko z lepo zelenim listom, rumene hruško. modrikaste češplje niso nič slabejše naslikane od grozda in slivi In ta osa tn-kaj 1 Kakor bi bila živa I Kar pregnala bi jo 1* Sedaj pokaže g. Vojteh sliko — šopek cvetlic —. „Ob, kako ljubeznivo 1* zakliče Angelika; „cvetlični jerbašček se mi zdi še lepši kakor jerbašček s sadjem. Da, to je pač vrtnica — ne manjka ji v resnici nič dražega kakor vonj. Tukaj na zeleaem lista visi velika rosna kapljica, v kateri odseva rndeča barva vrtnice! Zdi se mi, zdaj ia zdaj bode odpadla kaplja. Kako lepe so te modre levkojel Kako je cvetlica pri cvetlici, kako pada senca od ene cvetlice na drugo, z enega listka na druzega! Kako krasno bliščita ta klinčka, tnkaj temnorudeči, tam snežnobeli, ma katerem — ob, kako lepol — sedi pisan metalj. Ta bi ne mogel biti lepše naslikan. Bojim se ga dotakniti, da bi ne zbrisala praha z letanic! Zdi ae človeka, kakor da bo zdaj in zdaj skrčil letanici ali pa celo odletel. — Dosti ste dosegli, ljubi Vojtehi Moram se čuditi. Neizrečeno veliki trnd, katerega ste imeli, je najboljši dokaz, da me ljubite.* G. Vojteh pravi: „Seveda stane mnogo trnda in dolgoletne vaje, da zamore vrtnico ali klinček naslikati, kakor bi bil pravi! Tadi mi je cvetlica najljabši predmet v slikanja. Kajti vsaka cvetlica je delo vsemogočnega Stvarnika, kateri jo je ustvaril, jo prvi naslikal, d&, celo njeno pcdobo našim očem nevidno narisal v majhnem semena.* „Pa*, govori dalje, „kaj so te naslikane cvetlice in sadje proti lepi sliki božjega prijatelja otrok, katero ravno izdelujete 1 Kako ničevne so moje slike proti slikam te dvorane, te srca dvigajoče postave plemenitih oseb, svetih angeljev in Vsemogočnega 1 Ob, kako opaznjem — Angeljsko pozdravljenje, Kristusovo rojstvo, Sveto družino, Obuditev Lazarja, Zadnjo večerjo, Umirajočega Odrešenika s krvavo trnjevo krono, Kristnsa od smrti vstalega v sredini razveseljenih nčeicev' — kako občntim tnkaj vzvišenost in mogočnost umetnosti! Kako nebeško nedolžnost, pohlevnost pobožnost in gorečnost zapazim na obrazu presvete Device? Kako vesele, čiste in proste vseh pozemeljskih težav in skrbi vidim angele! Kako vlada na častitljivih obrazih apostolov, pri vsej priprosti ia mnogovrstnosti samo ista vera, ista ljubezen! Kako združuje Kristus, Bog in človek, božjo visokost in človeško milino 1 Kdo ne čuti, d&, kdo ne vidi, da se je Bog Ijndem v človeški natnri razodel, — da je človek več kot prah in da je krepost edina, ki ga povzdignje nad druge stvari.* Nekaj časa je molčal ia potem rekel: „Ako se zopet ozrem na svoje cvetlice in sadje, postaja mi tesno pri sren; kajti ne vem, bo-li vaš Ijnbi oče z menoj zadovoljen in nisem-li zastonj delal.* Angelika zakliče veselo: „Ne zadovoljni? — Začudili, razveselili, razvneli se bodo, ko zagledajo v vas tako nepričakovano izbornega slikarja.* Materi pa je bilo tesno pri sren. Pripovedovala je, kako je oče zavzet za slikarja Ladislava in kako se mn ena njegovih slik posebno dopada. G. Vojteh si jo dl pokazati. „V resnici je prav lepa*, je rekel, „in rad pripoznavam, da me nad-kriljnje. Izbral si je višji predmet umetnosti, kakor dopuščajo meni moje moči. Človeška postava — in če bi tudi bila samo ljubka postava majhnega otroka — je najplemenitejši predmet umetnosti, kakor je človek najplemenitejše božje bitje na sveta. Vse drage stvari, cvetice in ovočje in metnlji, nosijo na sebi sledove njegove modrosti in nam razodevajo svojo lepoto; pa človek je nstvarien po božji podobi, Za-raditega stopim tndi s častjo proč cd Ladislavovega dela.* Čel je nekolikokrat po dvorani gor in dol in nato hitro zaklical: „Prišla mi je misel, ki bo dobrega očeta iznenadila in morebiti vendar še meni pripomogla do zmage. Kakor vidite na mojih dveh majhnih slikah, sem se vadil ne samo v slikanja cvetlic in sadja, temveč nančil sem se tndi žnželke slikati, in sicer, če se mi moji prijatelji in znanci ne laskajo, s posebno veliko srečo. Sicer se še samo spominjam, da je bil vaš dobri oče že od nekdaj velik sovražnik mnb. Že večkrat smo se šalili s tem in naše nedolžne šale mn niso bile zoperne. Nameravam torej na sliki gosp. Ladislava naslikati muho, kar ne bode sliki na škodo, temveč v korist. Pri skledi, polni mleka, se rade zbirajo mnhe. Naslikana muha naj očeta vara, da bo jo imel za pravo muho. Oče bo sicer imel mnho za svojo sovražnico; jaz pa si jo izvolim za prijateljico, ki bo za me prosila in snubila.* Mati in hči ste bili s tem zadovoljni. Postite ga samega in on se spravi na delo. Zadel je mnho tako izvrstno, da je Angelika, ko ga je prišla klicat b kosilu in se radovedno ozrla na sliko, mislila, da je zagledala živo mnho. Nekega dne je prišel oče pozno domov. Nič mn nista povedali, da je prišel gospod Vojteh, ki jo stanoval pri svojih sorodnikih v mesta. Drnzegn jutra, ko je oče sedel v nočni snknji pri svojem dela in brzo slikal, vstopi gospod Vojteh v dvorano, spremljan od matere in hčere. Gospod Vladimir ga srčno pozdravi. Pa prihod gospoda barona mn sedaj ni bil posebno všeč. Smatral je gospoda Ladislava že svojim zetom in se bal, da bi mn bil baron na poti ter bi Angelika še manje veselja kazala do možitve z gospodom Ladislavom. Gospod Vladimir se je toraj podvizal gospoda barona pokazati Ladislavovo lepo sliko in Če bi jo gosp. baron pohvalil, uu razodet', da dl tema ametnika svojo hčer za ženo. Baron je hvalil sliko po zaslugi. Gosp. Vladimir je poveličal njeno lepoto. „Povejte sami,* reče, „nista-li to Ijnbezniva otročička? Nista li s svoiima smehljajočima obrazkoma in gostimi kodri prava angelj-čka? Otročička sta pri polni skledi mleka presrečna in zadovoljna. Zdi se nam, kakor da pravita: Tako srečni, vi dobri ljudje, bi Inhko tndi vi bili, če bi se ne trudili z nepotrebnimi Tndi vse drogo je dobro naslikano. Poslikana lončena in loščena skleda mi bolj dopada kakor prava skleda iz čistega zlata. 3e celo cinasta žlica, ki je skoraj prepolna ia katero deklica počasi nese k ustom, da bi nič ne razlila, je — Naenkrat obmolkne, kajti zagledal je na roba žlice muho. „Aj, aj*, zakliče „kaj pa iščeš tnkaj? Kako si prišla sem? Te je naslikano mleko sem privabilo? Ali, til ne boš mi ostala brez kazni.* Snel je čepico in skušal dva-, trikrat zaman, da bi odgnal mnho. „Mi ne greš, ti trmasta stvarca*, zakliče nevoljen; „pa tnkaj na mestn moraš konec vzeti.* Nato vdari močno s čepico po mnhi. „Kaj*, reče čudeč se, „ali te nisem zadel, nisi mrtva? Ne?* Se enkrat ponovi vdareo, a močneje. „No, kaj pa je to?* Sđdaj si ogleduje mnho natančneje, jo potipa s prstom, zmaja z glavo in si natakne očali. „Resnično*, zakliče čudeč se, „naslikana je, kakor resnično živim, naslikana 1 Kdo je storil to?‘ Gospod Vojteh reče: „Oprostite mi to malo šalo, Ijnbi očel Da bi vam ustregel in si zaslnžil Angelikino roko, sem postal slikar. Prej nisem hotel o tem nič povedati, ker nisem vedel, ali se mi posreči ali ne. Bil bi sicer še bolj napredoval, če bi se bil pri vas učil; pa zastraa okolščin bi se to ne spodobilo. Upam p»» da vam še pokažem kaj boti£eg»> kakor je ta malenkost.* Gosp. Vladimir ni bil tega samo vesel, temveč se je tudi čudil.: nDau, pravj, motreč mnho skoz očali, „maha se vam je izvrstno posrečila. Kako aežne nožice ima! Kako lepo stegnje svoi rilčefe, da bi srkala iz žlice mleko 1 Kako krasno se spreminjajo mavrične barve na nežnih krilcih 1 Čeravno lem velik sovražnik muh, to pa moram vendar rad imeti. Krasna maha je! Za-raditega nimam nič proti ženitvi, moj ljubi gospod baron! Vi niste samo ovrgli mojih pomislekov, katere sem imel zoper vas, dokazali ste tudi prav dobro, da mojo hčerko resnično ljubite. Povedati vam moram sedaj vso resnico. Kisam bil ravno zoper ženitev, ker niste bili slikar — temveč, ker se niste pečali z ničemur, s čimur bi živili sebe in svojo ženo. Bogastvo se mi ni zdelo varno, posebno v sedanjih bojnih časih ne; zdelo se mi je potrebno, da si mora mož, naj si je bogat ali ubog, znati sam svoj kruh zaslužiti. Tudi sem prepričan, da človek, ki nima nobenega določenega opravka, ne more srečno in zadovoljno živeti, temveč da zabrede v neumnosti, d4 še celo v greh in hudobije. G. baron ima razum in zmožnosti za umetnost; on riše prav lepo, četudi samo za kratek čas; ako ima resnično voljo, dobiti Angeliko za ženo, naj postane slikar. Ima dovolj časa za to. Tako sem si mislil. Nisem pa mogel naravnost nasvetovati, da bi naj postali slikar. Zdelo se mi je preveč, da bi mogel od moža, posebno pa še plemenitnika, zahtevati, naj bi se šel učit h kakemu slikarju. Prepustil sem to vaši volji. Bila pa je to moja Ugna želja in ta se je na moje veselje izpolnila. Bog naj vas, ljubi sin, in tebe, moje hčerka, blagoslovi, kakor vaju zdaj jaz in vajina mati blagoslavljava.* — Poroka gosp. Vojteha z Angelo se je praznovala samo v ožjem krogu. Podala sta si roki pred oltarjem, na katerem je hila slika, predstavljajoča Marijino poroko. Sliko je izvrstno izdelal g. Vladimir. Pri mizi je bil g. Vladimir 'prav Židane volje. „Danes", je rekel, „se smejo vde-Jeiiti gostije vse muhe, ne da bi jih kdo kaznoval.* Zakon g. Vojteha z Angeliko je bil kaj srečen. Posvetil se je, kakor Angelika in »jen oče, popolnoma slikarstvu; in umetnost je dosti pripomogla, da je bila sreča še večja. G. Vojteh je rekel dostikrat: »Koliko srečnejši sem sedaj, ko me vsaka jutranja zarja vabi na delo, kakor pa prej, sem še moral premišljevati, s čim bi si Preganjal dolg čas.* Mladi slikar pa je imel v kratkem vzrok, fsodrost svojega tasta tudi v drugem oziru izliti. Očetova posestva so prišla vsled y°jne v sovražnikove roke in njih letni do-h(Jdki so prenehali. Pa njegova umetnost je prinašala toliko, da je lahko izhajal. f**rav ste imeli*, je rekel večkrat gospod v°jteh, „umetnost je več vredna kot bo-^styo in še le kak določen posel nam filadi življenje in dela mnogo veselja. Ni bolj dolgočasnega in slabejšega na svetu ®*kor življenje brez posla 1“ . »Tako življenje je enako življenju muhe", Je *ek®l g- Vladimir. „Kdor se klati brez posla okrog, samo jč in pije, se Jišpa in i zabave, nepoklican zahaja v vsako ruščino, nadleguje ljudi z neslanimi bese-ami ter jih moti pri mizi in delu — ni c dražega — kakor sitna muha." Proda se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji lepo malo posestvo. Lepa zidana hiša in hlev. Redi se lahko dve krave in pet svinj. Prašanja naj se pošljejo pod št. 12 Šmihel nad Pliberkom. 90000000000000^) 1 Usi za poiate ° kakor tudi vsakovrstno drugo usnje, različnega kroja, priporoča po nizki 10 6—1 ceni Nikolaja Gyorekanasled. (j) usnjarija, trgovina z usnjem in čevljarskim potrebščinami /i\ Maribor, Grajski trg 5 / fk nasproti gradu. J oooooooooooooot Rodoljubi! Slovenci! i Spominjajte se ob vsaki priložnosti naše družbe sv. Cirila in Metoda. Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem le čez 36 let, posrečilo se mije iznajti najboljše sredstvo za rast las, t.j. Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cona (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da ■i vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac, Hlavo-nija. Denar se pošlje na. prei ali s poštnim povzetjem. Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi,katero izvršujem že 25 let, ee mi je po- j srečilo s Časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št I. Cena j e (franko naveako pošto): 1 lončič 8 K 60 v, 2 lončka 6 K. Prosim, da ee naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali a poštnim povzetjem. 6—1 poeeoeoeieeooG Anton Mlekuš, -------kotlar -. . Maribor, Kaserngasse št 13 se priporoča v izvrševanje vseh v to stroko spadajočih izdelkov. Zaloga kotlov za žganje, za perilo in krmo, sploh za vsaktero posestvo, obrt in stroko. Zaloga drevesnih In trtnih hrlzgalnlc. Sprejemam vsakovrstne v mojo stroko spadajoča dela v najboljše popravilo po najnižji ceni. K’. pojem tudi star baker (knfer), mesing, cin in svinec. bOttGGO*.**) Pakraške želodčne kapljice. KOOOOOOOOOOCC^ Pozori ČitajI Slabemu moči Cena je sledeča (franko na vsako 24 ■tflklenlčlo (2 ducata) 8 K 60 v, Fakralke želodčne kapljice: Delujejo izvrstno pn vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kil, pospešujejo prebavo, egapji^o male in velike gliste, odatranjajo mrzlico in vse drnge bolezni, ki vsled mrzlloe nasujejo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu It. 101 (Slavonija). Denar so pošilja naprej ali s povzetjem, pošto): 12 eteklenlčlo (1 dncat) 5 K, 36 eteklenlčlo (3 ducati) 12 K 40