Posimi na gšača-na v gotovini Abb. postale I grampo Cena 40 lir Leto XIX. St. 159 (5534) TRST, sobota 6. julija 1963 PO ZAKLJUČENI RAZPRAVI O LEONEJEVI PROGRAMSKI IZJAVI ! zaupnico s 133 glasom od 245 oh mm n senaioriev Leonejev odgovor govornikom med razpravo - Togliatti o Kennedyjevi «novi strategiji» - Začetek petdnevne stavke v tovarnah Montecatini - CGIL o sindikalnem položaju V svojem govoru je Leone najprej razčistil vprašanje «grožnje o razpustu parlamenta kot alternativi za sedanjo vlado» ter dejal, da sedanja vlada nima nobene večine, kakršne se zahteva za koalicijske vlade in da zaradi tega «polemični argument o morebitnem razpustu izgublja sleherni pomen». Leone je nato poudaril, da je tudi debata ponovno potrdila dejstvo, da «če je potrebno obnoviti politični razgovor», potem se bo vršil ta razgovor «v določeni smeri», Debata je tudi pokazala «perspektivo bodoče možne večine». Nato je Leone odgovoril očitkom senatorjev KPI, PLI in MSI zaradi diskriminacije njihovih glasov in razlagal neko čudno teorijo o dveh možnih stališčih: prav-no-ustavnem in političnem. S prvega stališča vsi člani parlamenta lahko sodelujejo v večini, z drugega stališča — političnega --pa je vsaki vladi dovoljeno, da zavrne glasove določenih političnih strank, in sicer v sedanjem primeru tistih strank, ki «ne verujejo v svobodo, dostojanstvu človeške osebe, socialno pravičnost, v večstrankarski sistem, v tolerantnost» itd. Nato se je predsednik vlade zahvalil KD za njene glasove in vsem govornikom, ker so bili «do njega osebno vljudni» ter obljubil: da bo vlada poskrbela za u-veljavljanje vseh prejšnjih za- RIM, 5. — Po odgovoru Leoneja govornikom med razpravo o programskih izjavah vlade, ki se je včeraj zaključila, in po glasovalnih izjavah predstavnikov političnih skupin, je danes okrog 20. ure senat izglasoval Leonejevi vladi zaupnico. V dvorani je bilo 245 senatorjev, odsotnih pa 67. Od prisotnih Je za zaupnico glasovalo 133 senatorjev, proti pa 110, medtem ko sta se dva prisotna vzdržala. Za vlado so glasovali demo-krist Janški senatorji ter dosmrtna senatorja Ruini in Paratore. Proti so glasovali senatorji KPI, PLI in MSI, odsotni pa so bili senatorji PSI, PS-DI, PRI m PDIUM, ki so se Pred glasovanjem iz dvorane odstranili ter tako izvedli sklep svojih vodstev, da se glasovanja vzdržijo. Zasedanje senata Je bilo nato odloženo do 15. t. m., ko bodo senatorii začeli razpravljati o finančnih proračunih. Dva včerajšnja politična dogod-ka sta se končala tako kot je bilo predvideno. V italijanskem senatu je bila z demokrist,Janškimi glasovi in z vzdržanimi glasovi senatorjev PSI, PSDI, PRI in PDIUM izglasovana zaupnica Leonejevi vladi. V Bonnu pa so z zelo pičlimi rezultati končali razgovori med de Gauliom in A-denauerjem o izvajanju franco-sko-nemške pogodbe. Medtem ko se bo v Rimu sedaj tačela debata o vladnih programskih izjavah še v poslanski zbornici, kjer bodo ponavljali že v senatu obrazložene argumente, je uradi tega mnogo bolj zanimivo pogledati, kaj sta oba stara voditelja v Bonnu vendarle s svojimi razgovori dosegla. Dejansko sta se sporazumela samo glede sodelovanja med mladino in med dvema vojskama, atlantskega in evropskega sodelovanja pa sta se baje naravnost izogibala, ker sije že prej vedelo, da vlada med njima o obeh vprašanjih resno nesoglasje. Toda sporazumna sta bila še glede neke druge važne zadeve. Strinjala sta ne namreč, da je predlog Hruščova za skleni-nitev nenapadalnega sporazuma med obema blokoma nesprejemljiv, ker bi pomenil posredno priznanje obstoja Vzhodne Nemčije. Prav v tem pogledu pa — sodeč po vesteh, ki so sinoči prišle lz Washington» — ameriški uradni krogi še vedno nadaljujejo posvetovanja s svojimi zavezniki v NATO prav glede teh predlogov Hruščova, ki so v zvezi tudi z njegovim predlogom o delnem sporazumu za prekinitev jedrskih poskusov. Iz neuradnih krogov pa so sporočili, da bi bila ameriška vlada morda pripravljena proučiti tak predlog Hruščova, ki ne bi imel oblike formalnega pakta o nenapadanju, temveč obliko preproste Izjave o miroljubnih namenih. Iz sinočnjih bonskih in washingtonskih poročil je torej različnost francosko-nemškega in ameriškega gledanja na najvažnejše mednarodne probleme še večja kot se je govorilo med Kennedy-jevim potovanjem po Evropi. Seveda iz Washington» niso sporočili še nič uradnega, toda že poročilo, ki je iz «uradnega vira» govori dovolj zgovorno, kje so pravi in največji nasprotniki mednarodne pomiritve. Dejstvo je namreč, da bi tudi preprosta izjava voditeljev obeh blokov o miroljubnih namenih pomenila velik korak naprej. V Moskvo pa je včeraj prispela kitajska delegacija na važne razgovore s sovjetsko in obe sta imeli prve razgovore, med katerimi pa še niso načeli bistva spornih vprašanj. Prava pogajanja se bodo začela šele danes. konskih določb; da bosta delovali preiskovalna komisija za mafijo in komisija o kartelih. Za zunanjo politiko je dejal, da jo bo vlada nadaljevala v okviru atlantiz-ma in evropeizma, pri čemer je izjavil, da razume atlantsko zavezništvo «kot orodje za obrambo miru in svobode». Glede a-tomske oborožitve je rekel, da bo vlada «valorizirala prispevek in odgovornost evropskih zaveznikov pri odločitvah glede tega sektorja (ideja večstranske sile NATO je zamišljena namreč v duhu skupnega nadzorstva)». Vlada se bo izogibala razširitvi jedrske oborožitve in vedno bolj poudarjala obrambni značaj zahodne obrambe ter istočasno skrbela, da bo odgovarjala napredku jedrske oborožitve sovjetskega bloka». Glede razorožitve in ukinitve jedrskih poskusov pa «gleda vlada z velikim upanjem na bližnje razgovore v Moskvi 15. t.m.», kajti človeštvo «hoče v velikem napredku znanosti tega stoletja videti samo sredstvo blaginje ter socialnega in moralnega razvoja». Omenil je nato Kennedyjev obisk in njegove besede poveljstvu NA TO v Neaplju, da je «smoter naše vojaške sile mir». V drugem delu svojega govora se je dotaknil gospodarskih vprašanj. Industrijska proizvodnja, ki se je dvignila od marca do aprila za 1,7 odst. v primerjavi z 0,6 odst. lani. Dejal je, da zaposlenost raste in da nezaposlenost pada. Rekel je, da še vedno nastaja vprašanje «napetosti cen» Obljubil je, da bo vlada skrbela za monetarno stabilnost. Za slab položaj trgovinske bilance je dejal, da se bo popravil z ustavitvijo porasta cen. Glede juga je rekel, da «ne more na žalost za daljši rok ničesar obljubiti», da pa bo to vprašanje rešeno v okviru politike gospodarskega načrtovanja. Končno je pozval vse, naj storijo svojo dolžnost «zavestno in odgovorno». V zaključku svojega govora je dejal: «Ni važno, kako bo ta vlada označena; tisto, kar je važno je, da ji bo s svojim zaupanjem pomagal parlament in da bo vlada začela delati z iskrenim prepričanjem, s čutom odgovornosti in da bo podpirala demokratični razvoj italijanskega ljudstva». Za Leonejem je prvi govoril de-mokristjanski senator Gava, ki je predložil kratko resolucijo o zaupnici, nato pa senator Terracini (KPI), ki je izjavil, da bodo komunistični senatorji glasovali proti zaupnici. Nato je dejal, da so bili govori socialističnih in socialdemokratskih senatorjev nedosledni, ker so večkrat ugotovili nujnost reševanja obširnih socialnih nerešenih vprašanj, niso pa iz teh ugotovitev potegnili logičnih zaključkov. Dodal je, da «zaskrb-Ija dejstvo, da se parlamentarci PSI že dolgo vzdržujejo glasovanja», kar «povzroča obcùtek dez-orientacije in škoduje akciji tistih socialnih sil, ki jih hoče PSI predstavljati in jih predstavlja». Socialistični senator Mariotti je nato Terraciniju odgovoril rekoč, da «PSI ni nikoli zatajila svojih demokratičnih in razrednih načel». Rekel je, da obstajajo danes «pogoji za zgodovinsko srečanje med PSI in katoliškimi množicami, ki želijo politiko demokratičnega napredka». Čeprav PSI «ne smatra levi center za edino možno pot in ne izključuje drugih možnosti, če ne bo našla takega partnerja, kakršen je bil Fanfani, še vedno smatra, da je levi center osnovna perspektiva, na kateri je treba delati, da bi se odprla pot socialnemu napredku». Zato se bodo socialistični senatorji vzdržali. Nato je misovec sen. Franza napovedal, da bo glasoval proti, socialdemokrat sen. Granzotto-Basso pa je rekel, da se bodo socialdemokrati vzdržali ter to tudi obrazložil. Končno je monarhistični senator Fiorentino napovedal, da se bodo vzdržali glasovanja tudi senatorji PDIUM. Togliatti je za prihodnjo številko tednika «Rinascita» napisal članek pod naslovom «Iskanje strategije miru», v kateri piše o Kennedyjevem obisku v Evropi. Clankar poudarja, da ameriški predsednik ne more dati točnega odgovora na vprašanje o hladni vojni oziroma o prenehanju hladne vojne. Togliatti priznava, da so mnoge Kennedyjeve izjave «zanimive in pravilne» in iščejo mednarodno politiko pomirjenja in miru. Po Togliattijevem mnenju išče Kennedy «novo strategijo», ker «se zaveda nevarnosti ka- iMiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii tastrofe, ki jo nosi s seboj nada-ikjer se ljevanje hladne vojne». Togliatti I Kindu, poudarja, da je resnična nevarnost v tem, da bi se hladna vojna nadaljevala in je zaradi tega potrebna «dosledna akcija, da bi se preprečila zaostritev mednarodnega položaja». Kennedy pa ne vidi prav te «nove politične strategije», pri njem ne najdemo «tiste konkretnosti točnih političnih predlogov, ki so značilni za vsak odgovorni poseg voditeljev socialističnih dežel». Tajništvo CGIL je objavilo izjavo o sedanjem sindikalnem položaju v zvezi s programskimi izjavami Leonejeve vlade. V poročilu se poudarja, da program ne omenja bistvenih vprašanj kmetijstva, socialne varnosti, zaposlenosti, svoboščin v tovarnah itd. Glede kmetijstva poudarja CGIL nujnost agrarne reforme z ukinitvijo spolovinarstva in z razširitvijo kmečkih posesti ob podpori zadružnih oblik; dalje nujnost reforme agrarnih paktov in ustanovitve ustanov za kmetijski razvoj. Glede gospodarske politike je vladni program preveč splošen in sploh ne omenja sindikatov. Zato bo CGIL zahtevala od vlade vrsto sestankov z raznimi mi- nistri^ dg bi obravnavali: 1. vprašanje plač javnih javnih nameščencev in upokojencev ; 2. kmetij- ska vprašanja zlasti v zvezi s spo- lovinarstvom in ustanovami za razvoj; 3. politikq dela in socialne varnosti ter 4. življenjske stroške, in gospodarsko politiko. D»n*s se je ob 6. uri v vseh tovarnah Montecatini v pokrajini Milano začela petdnevna stavka. Stavko so proglasile vse tri največje sindikalne organizacije. Stavka se bo zaključila v sredo 10. t.m. ob 6. uri in zajema vse delavce v tovarnah Montecatini na področju Ferrare, Benetk, Alessan-drie, Ternija in Barija. To je že četrta stavka, s katero delavci protestirajo, ker uprava Monte-catini še ni začela s pogajanji za produkcijsko nagrado. V Genovi je stavkalo danes od 9. do 11. ure 400 pristaniških delavcev, v Rimu pa se je začela 48-urna stavka nameščencev rimske občinske uprave. Program (J Tantovega obiska v Italiji RIM, 5. — Na svojem potovanju po Evropi bo generalni tajnik OZN U Tant obiskal od 10. do 13. julija tudi Italijo. Najprej bo prišel v Rim, kjer bo ostal dva dni kot gost italijanske vlade. Med drugim bo obiskal sedež FAO in predaval v Društvu za Mednarodno organizacijo o «Razvoja človečanskih pravic». Tretjega dne bo odpotoval v Piso, bo poklonil padlim v nato pa v Florenco, kjer ga bodo v «Palazzo Vecchio» proglasili za častnega meščana. Nato bo odpotoval v Turin, kjer bo obiskal sedež, ki ga je dala Italija na razpolago Mednarodnemu uradu za delo, in sicer za poklicno izobrazbo mladine iz nerazvitih držav. V soboto 13. julija pa bo U Tant odpotoval iz Milana v New York. Včeraj je U Tant prišel na u-radni obisk v Bolgarijo. Danes se je v spremstvu bolgarskega zunanjega ministra Ivana Baševa odpravil na potovanje po Bolgari- Prva obletnica neodvisnosti Alžirije Ben Bela o vlogi alžirske vojske iPIif! Prihod Ben Bela v Alžir pred enim letom iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiir PIČLI REZULTATI FRANCOSKEGA OBISKA V BONNU Razgovori de Ranile - Adenauer zaključeni Glavnih vprašanj se nista dotaknila Gre za atlantsko skupnost in evropsko združevanje - Strinjala pa sta se, da je sovjetski predlog za sporazum o nenapadanju med obema blokoma nesprejemljiv, ker bi pomenil posredno priznanje Vzhodne Nemčiji * M» V - Vi « Il3 ,4 IV • \ BONN, 5. — Danes so se zaključili razgovori med de Gauliom in Adenauerjem in med, francoskimi in nemškimi ministri, ki so se udeležili tega — vega posvetovanja med Franci« jo in Zahodno Nemčijo v okvi ru francosko-nemške pogodbe o sodelovanju med obema državama. Pred odhodom v Pariz je de Gaulle obiskal predsednika zvezne republike Luebkeja, nato pa so v palači Schaumburg podpisali ustanovno listino skupnega urada za izmenjavo francoskih in nemških mladincev. Po današnjih razgovorih, ki so obsegali najbolj kočljiva vprašanja, in glede katerih niso dosegli nobenega konkretnega rezultata, so izdali sicer izredno dolgo uradno sporočilo o teh posvetovanjih, kar pa le slabo prikriva dejstvo, da so ti rezultati izredno skromni. Glavni rezultat teh razgovorov je to, da so ustanovili center za razvoj sti. 'kov med mladino obeh držav. Gre za poldržavno ustanovo, ki bo imela 50 milijonov nemških mark začetnega sklada, vsako leto pa bo dobivala 20 milijonov mark. Prvi generalni tajnik tega centra bo Francoz in bo obdržal to funkcijo pet let, nasledil pa mu bo nemški generalni tajnik, V prvih petih letih bo sedež centra v Bonnu, v naslednjih petih letih pa v Parizu. Predvidevajo, da si bosta Francija in Nemčija izmenjali v okviru tega sporazuma okrog 500.000 mladincev na leto. ... Hkrati so sprejeli sklep o izmenjavi vojaških enot, ki bodo bivale za določeno dobo v vojaških enotah sosedne države. Te rezultate so sporočili na dolgi tiskovni konferenci, ki sta jo imela skupno francoski in nemški uradni glasnik. Kljub svoji dolgotrajnosti, pa ni mogla pokazati večjih rezultatov tega prvega posvetovanja med de Gauliom in Adenauerjem. Francoski glasnik Lebel je sicer dejal, da sta de Gaulle in Adenauer sicer proučila na štiri oči splošen političen položaj, glede tega -pa ni dal nobenih podrobnosti. Na vprašanja nemških in tujih novinarjev sta tako Lebel, kakor von Hase dala vedeti, da sta se de Gaulle kot Adenauer namenoma izogibala glavnih vprašanj, glede katerih je znano, da obstajajo razlike med bonsko in francosko ZAČETEK SOVJETSKO - KITAJSKIH RAZGOVOROV Včeraj - le prvi stiki Prava pogajanja se začnejo danes Sovjetsko delegacijo vodi Suslov, kitajsko pa Liu Hsiao Ping bodo prava pogajanja med obema delegacijama začela jutri. O-be delegaciji sta bili skupaj na kosilu, toda ni znano, ali so se ob tej priliki dotaknili vsaj vpra. šanj postopka, ki so povezana z njunimi razgovori. Opazili so, da ob prihodu kitajske delegacije ni bilo na letališču niti enega novinarja iz So. vjetske zveze in držav vzhodne Evrope, medtem ko so bili prisotni skoro vsi dopisniki zahodnega tiska v Moskvi. Tass, ki ni javila prihoda kitajske delegacije, je zvečer sporočila, da so bili kitajski delegati na kosilu, na katerem sta si Suslov, voditelj sovjetske delegacije, in Liu Hsiao Ping, voditelj kitajske delegaci- til šivalne stroje, tiskarske m 1 ie izmenjala napitnici. Ul, sivaine s j , Agencija «Nova Kitajska» jav- kmetijske stroje, stroje za grad- jja ,ja vtage 75 odst., j zračni tlak 101#.6 fasi*, veter 7 Hm vzhodnik, nebo pbobtaČeno, padavine 0.3 mm, morje raihlo razgibano, temperatura morja B3.4. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 6. julija • Dušica Sonce vzide ob 4,22 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.36. Luna vzide ob 19.42 in zaton« ob 3.50 Jutri, NEDELJA, 7. julija Manica SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Liberalci in fašisti ponujajo demokristjanom sodelovanje Svetovalka Weissova opozorila na resni položaj v bolnišnicah Presenetljiva «odkritja» misovskega svetovalca Lonciarija Na začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. rtanzil prečital svetovalcem pismo, .tl mu ga je poslal generalni ravnatelj mednarodne atomske agencije z Dunaja prof. Sigvard Eklund, v katerem se mu zahvaljuje za pomoč občinske uprave delegaciji o-menjene agencije, ki je bila pred nedavnim v Trstu, da bi se pogovorila o prvih vprašanjih v zyezi z gradnjo v našem mestu mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Poleg tega je v pismu tudi rečeno, da bo novi center pospešil znanstveno sodelovanje med razvitimi ter nerazvitimi in tehnično zaostalimi deželami. Nato se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Prva je si-noči govorila komunistična svetovalka dr. Weiss, ki je obravnavala predvsem zdravstvena in socialno-podpoma vprašanja, ki so tesno povezana z dejavnostjo občinske u-prave. V zvezi s položajem združenih bolnišnic je svetovalka obžalovala, da zdravstvena komisija občinskega sveta v tej novi poslovni dobi še ni razpravljala o tem važnem vprašanju. Potem ko je pohvalila delovanje sedanjega predsednika upravnega sveta združenih bolnišnic, ki je pokazal veliko mero dobre volje, da se rešijo nmo-ga vprašanja, česar niso naredili mnogi prejšnji predsedniki, je poudarila, da tržaške bolnišnice in zlasti glavna bolnišnica, poslujejo v težkih pogojih, v zastarelih in pretesnih prostorih ter s pomanjkanjem ustreznega osebja. Zatem je svetovalka omenila načrte za modernizacijo in preureditev bolnišnic, načrti, ki naj bi bili u-resničeni v roku 8 let po njihovi odobritvi. Hkrati je ugotovila, da #0 te napovedi premajhna stvar, če se pomisli na sedanje nujne potrebe. Kritizirala pa je dejstvo, da svetovalci v glavnem niti niso obveščeni, kakšna naj bi bila ta preureditev. Nato je vprašala župana, kako je s ureditvijo šole in doma za bolniške sestre. Ugotovila je, da so bili novi prostori za šolo že pred dvemi leti zgrajeni, da pa so še vedno prazni, medtem ko se šola stiska v podstrešjih in neprimernih prostorih. Nadalje se je svetovalka zadržala pri vprašanju bolnišnice za kronične bolezni pri Sv. Ivanu. To vprašanje zanima neposredno občinsko upravo, če ravno prostore upravlja pokrajina. Čeprav se Je v tej bolnišnici v zadnjih letih nekaj naredilo, je ugotovila svetovalka, stanje, v katerem živijo bolniki, je nepopisno. Predlagala je, naj bi si enkrat ogledali prostore te bolnišnice vsi svetovalci skupaj. Tem bolnikom je treba nuditi večje število osebja, odpraviti je treba velike sobe, kjer ležijo bolniki eden zraven drugega, nuditi jim treba kako razvedrilo, knjige ali revijo, da bodo čutili, da nekdo za njih skrbi. Poleg tega je svetovalka zahtevala ustanovitev občinskih lekarn, o čemer se govori že mnogo let, dodelitev občinskemu zdrastvenemu in higienskemu uradu primerne prostore ter boljšo in bolj sodobno zdravstveno oskrbo šolskim o-trokom, novi vodovod, ustrezne prostore za vzgojo otrok v oskrbi občinske podporne ustanove itd. Za njo je govoril misovski svetovalec dr. Ferfoglia, ki je kritično obravnaval vprašanje mestnih redarjev, krajevnih zelenjadnih trgov, gradnjo športnih objektov, vprašanje muzejev in umetniških galerij. Pri tem je dejal, da je tre ba gledati, kaj drugi delajo in na tem področju ter opozoril na nedavno razstavo grafike v Ljubljani, katerfe se je udeležilo 43 držav. Potem ko je predlagal, naj bi dala občina pobudo za razpis študijskih štipendij ca mlade umetnike, da bi lahko potovali po Italiji in po svetu, je misovski svetovalec zaključi! svojo intervencijo z opozorilom, da mora za odobritev proračuna glasovati vsaj 31 od 60 svetovalcev. Pri tam je dejal, da obstaja mož-trdne večine, saj je v občin-kem svetu 21 demokristjanov, 8 misovcev in 5 liberalcev, skratka, ponudil je Krščanski demokraciji sodelovanje skrajne desnice. Intervencijo Svetovalca Hreščaka (PSI) objavljamo na II. strani. | Liberalec dr. Trauner je ostro kritiziral sestavo proračuna, ki tako iz upravne kot tudi politične Urani, ne vsebuje nobenih perspektivnih elementov. Poleg drugega Je liberalni svetovalec kritiziral pbčinsko upravo, češ da podpira Sadružne ustanove na škodo zasebnih dejavnosti, čeprav je dobro gnano, kako demokristjani nočejo »a noben način sprejeti upravičene in utemeljene predloge levice, naj bi s svojo ustanovo ENCO odločno v kampanjo za pobijanje MMt sken posegla Cen. labrio, naj pove, da so bile zadnje stavke pristaniških delavcev v Trstu organizirane na Reki, ki so jih nato izvedli v Trstu elementi ilegalne organizacije Zveze komunistov Jugoslavije, in da so te stavke služile, ne toliko izboljšanju plač delavcem, kot stvari, da se odvzame Trstu tranzitni promet. Na te izmišljotine je komunistični svetovalec Calabria odgovoril, da bo zahteval od misovca, potem ko bo prečital zapisnik njegovih izjav, naj na javni seji pojasni vse obtožbe, ki jih je izrekel na njegovo ime in na ime sindikalne organizacije, ki jo predstavlja. Učenci in dijaki nagrajeni za risbe Iz seznama učencev in dijakov, ki so bili nagrajeni na natečaju za risbe otrok od 6. do 14. leta, so po neljubi pomoti izpadla imena štirih nagrajencev. Nagrajeni so bili namreč tudi Dušan Udovič, Boris Udovič, Zoran Jakaše-vič in Zorko Spetič. Izžrebane nagrade na tržaškem velesejmu 1. nagrada televizijski sprejemnik — Francesco Canicci, Elizejske poljane 39; 2. nagrada ženske nogavice in kravate — Paola Rosar, Ulica Fornace; 3. nagrada almanah — Marija Rustia Traine, Ul. Giacinti št. 8; 4. nagrada 20 kg riža — Luciano Brezigar, Ul. Cisternone 9; 5. nagrada mala toskanska kad — Maria Giacomini, Ul. Sarretello 4. V Miljah razstava risb učencev slovenskih šol Danes ob 20. uri bo v občinski galeriji «Squero» v Miljah otvoritev razstave najboljših risb učencev slovenskih šol od 6. do 14. leta, ki so bile do srede razstavljene v prostorih osnovne' šole v Ul. sv. Frančiška. Razstava bo odprta tudi v nedeljo in ponedeljek od 10. do 13. in od 18. do 20. ure. Včeraj v društvu Prosek • Kontovel Lepo predavanje M. Magajne o Finski Sinoči je bilo v dvorani prosvetnega društva Prosek-Kontovel predavanje «Potovanje po Finski». Pre- daval je fotoreporter Mario Magajna, ki je orisal življenje in šege finskega ljudstva. Predavanje so spremljale diapozitive v barvah. U-deležilo se ga je lepo število vaščanov, ki so mu z zanimanjem sledili. Na koncu so predavatelju izrazili željo, da bi jih v kratkem še obiskal in jih razveselil s kakšnim zanimivim potopisom. Seja vodstva tržaške PSDI Sinoči se je sestalo pokrajinsko vodstvo tržaške federacije PSDI, da bi proučilo politični položaj v državnem in krajevnem merilu. Vodstvo je na eni strani pozdravilo akcijo parlamentarne skupine PSDI za ustanovitev enotne vlade levega centra ter je zato obžalovalo domneve zapreke, ki jih je vodstvo PSI postavilo na pot izvajanja načrta globoke preobrazbe države, ki ga je posl. Nenni označil — kot pravi socialdemokratsko poročilo — za «radodarnega in pozitivnega». Socialdemokratsko poročilo napoveduje potem, da bodo svetovalci PSDI glasovali za predložena proračuna tržaške občine in pokrajine. Obvezuje pa te svoje predstavnike, da se bodo še vedno zavzemali za sredinsko - levičarsko usmeritev svojega političnega delovanja V svojem poročilu socialdemokrate obljubljajo, da se bodo zavzeli, skupno z deželnimi poslanci PSDI, za obrambo koristi tržaškega pristanišča ter za to, da bi prišlo do izvolitve novega deželnega sveta še v tem letu. ZAKLJUČEK TRŽAŠKEGA VELESEJMA Zadovoljstvo s sklenjenimi kupčijami Za 900 000.000uvoznih kontingentov Opolnoči je predsednik Suttora pozdravil razstavijavte in se jim zahvalil Snoči opolnoči se je končal 15. tržaški velesejem. Opolnoči je predsednik kom. Suttora po zvočnikih pozdravil italijanske in tuje razstavljavce. Zahvalil se jim je, ker so s svojo navzočnostjo omogočili velesejem in pripomogli k njegovemu uspehu. Izrazil je tudi upanje, da so imeli vsi od svoje udeležbe zadoščenje ter da se bodo vsi povrnili tudi prihodnje leto. Predsednik se je zahvalil tudi obiskovalcem iz inozemstva, iz raznih italijanskih pokrajin, iz naše dežele in veliki množici Tržačanov, ki so s svojim obiskom potrdili simpatije, katere goje do .................................... ZAČETEK USTNE MATURE NA UČITELJIŠČU Kandidati so pokazali resno pripravo za poklic vzgojiteljev mladine Včeraj se je zvrstilo devet kandidatk in en kandidat za zeleno mizo na učiteljišču, kjer so odgovarjali na vprašanja izpraševalcev. Le rahlo se je tu pa tam pokazala nervoznost, kar pa ni prav nič ne čudno ne nenavadno-. Kdo bi mogel mlademu človeku šteti v zlo tremo, kadar stopi k zeleni mizi in čaka na vprašanja izpraševalca! Saj je vendar od odgovorov, ki jih bo dal, odvisna njegova nadaljnja usoda. In ni ga, ki ne bi ugibal, kako se bo pri tem odrezal, ali bo njegov odgovor všeč profesorju, ali bo z njim izpričal svojo zrelost? Da, za zrelost gre! Kandidati, ki so bili včeraj na vrsti in tudi vsi tisti, ki bodo na vrsti naslednje dni, so te štiri leta pripravljali na učiteljski poklic. In sedaj morajo izpraševalcem dokazati, da so v resnici zreli in sposobni stopiti pred šolarje, jih pravilno vzgajati in učiti. Odločilni trenutki v življenju mladega človeka so to, zato je nervoznost več kot umljiva. Izprašujejo v dveh skupinah: v slovstveni in znanstveni. V prvo skupino spadajo: slovenščina, italijanščina, latinščina, zemljepis in zgodovina, v drugo pa pedagogika, filozofija, psihologija, matematika, prirodoznanstvo (prirodopis, kemija, splošni zemljepis), risanje, umetnostna zgodovina, petje in telesna vzgoja. «Kaj veste povedati o Antonu Aškercu kot človeku in kot pesniku?» Na moč zahtevno vprašanje. Saj je Aškerc naš največji pesnik balad in romanc. Nezadovoljen s svojim duhovniškim poklicem, daje v pesmih duška svojim občutkom, vendar pa je zna- V pričako vanju ... ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiii SEZONSKA TATINSKA DEJAVNOST Tuji turisti žrtve avtomobilskih «miši» Toda ludi domačini nimajo pred tatovi miru Tudi on je zaključil s pozivom KD na obnovitev starega sodelovanja. Dejal je, da morajo «tržaške demokratične stranke» v tem izrednem trenutku pokazati svojo veliko tavest za odgovornost s politično Izbiro. Na KD, PSDI in PRI, je de,-Jal dr. Trauner, leži odgovornost, fiaterò izbrati: sestaviti trdno programsko, demokratično in nacionalno večino, ki bo znala dejansko o-sdravitl Tršt, ali pa iti na pot novih položajev, ki bodo prvič v zgodovini odprli vrata naše svobodne občine protidemokratičnim in proti-nacionalnim silam. Toda najbolj presenetljivo inter-tencijo je imel misovski svetovalec dr. Lonciari, ki Je sporočil občinskim svetovalcem nekatera svoja res neverjetna odkritja. Poleg dru-neofašistični svetovalec odda se je avtonomna dežela Furlanija-Julljska krajina v svoji birokratski in upravni zamisli prej rodila v Beogradu kot v Rimu in da Je postala sedaj s pomočjo prijateljev Zveze komunistov Jugoslavije zakonodajna enota italijanske drtave; da so jugoslovanski komunisti organizirali v Trstu v vrstah pristaniških, delavcev svojo proju-goslovansko akcijo. Pri tem je vpra-M komunističnega svetovalca Ca- Pf* je kril. d £ Neznane avtomobilske miši ne prizanesejo niti tujim turistom in kradejo tudi iz avtomobilov s tu-ju evidenčno tablico. Na komisariatu v Barkovljah je včeraj 22-letni holandski državljan Gerard Van Wissen prijavil ,da so mu neznanci s ponarejenimi ključi odprli vrata avtomobila «Citroen» GT 13-23, ki ga je pustil parkiranega v bližini mladinskega hotela na Miramarskem drevoredu. Iz notranjosti avta so neznanci pobrali nekaj ovojčkov cigaret, žensko kopalno obleko, dve gumijasti žimnici, moško srajco ter dežni plašč. Nekaj časa potem je prišel na komisariat v Barkovljah 54-letni avstrijski, državljan Erich Uhi z Dunaja iri prijavil, da so mu neznanci odnesli iz njegovega avtomobila «Peugeot» W il784, ki ga je pustil ponoči pred hotelom «Orchidea» v Grljanu, par rokavic, dežnik, štiri dežne plašče in naočnike. Neznanci so s silo odprli deflektor na desnih vratih. Uhi je utrpel 100.000 lir škode. Potem ko so opravili s tujimi turisti, so se neznanci spravili tudi na domače avtomobile. Včeraj ponoči so iz avtomobila Fiat 1100, ki ga je 50-letni lastnik Arnaldo Scacciati iz Ul. Gattorno 21 spravil v neki prostor v Ulici Commerciale 49, odnesli dva kovčka, v katerih je Scacciati hranil 20 dežnih plaščev. Tatovi v stanovanju Včeraj od 9, do 18, ure so neznanci izkoristili priliko, ko ni bilo Cristine Scocchi por. Vatta I Iz Ul. delTAbro 5 doma in vdrli v njeno stanovanje. Prebrskali so vse po raznih Kotih ter iz spalnice odnesli dve zaipestnici, tri prstane, verižico in uro v skupni vrednosti 200.000 lir. Lastnica je prijavila tatvino letečemu oddelku policije. čilnost njegovega značaja odločnost in ljubezen do svojega naroda, do zatiranih in do trpečih. To prihaja do izraza v nekategih njegovih baladah. V «Stari pravdi» opeva boj kmečkega človeka proti graščakom za svoje pravice, proti zatiranju in izkoriščanju. Venec balad «Stara pravda» opeva slovenski kmečki upor 1515, slo-vensko-hrvaški upor 1573, a vmes je vpleten «Knežji kamen», kjer opozarja: «Cuj, svobode naše pokopane pomnik je ta kamen e-dinl...» «Pojasnite mi spor med pesnikom Gregorčičem in Mahničem!» se je glasilo vprašanje iz slovenščine naslednji kandidatki. Mehka duša «goriškega slavčka» je resnično trpela. Zaradi svojega zgrešenega poklica, ob spoznanju, da zanj pač ni več sreče, zlasti spričo brezsrčnosti ljudi. In v nekaki zagrenjenosti nastane pesem «Človeka nikar». Zaradi te pesmi ga je Mahnič silno napadel in ga obsojal, A Gregorčič je bil preveč občutljiv, premalo odločen, da bi se znal braniti. Zato se je pozneje raje umaknil. Zelo aktualno je bilo tudi naslednje vprašanje iz slovenščine: «Kakšen pomen ima za nas Slovence glagolica? Kdo jo je izumil? Kje v naši okolici so še ohranjeni glagolski napisi?» In prav včeraj, ko je ves krščanski svet, posebno pa slovanski narodi, slavil spomin na brata — svetnika Cirila in Metoda, ki sta prinesla Slovanom prvo abecedo, ki jo je pravzaprav sestavil Ciril oz Konstantin. Pri nas so sledovi na to v cerkvici na Padričah, ki je posvečena obema bratoma, in pa še dobro ohranjen glagolski napis na «koloni» hiše številka 32 na Kontovelu. Iz italijanske književnosti pa so morali odgovoriti na naslednja vprašanja: «L’Alfieri e la tragedia alfieriana». «Il Canzoniere del Petrarca», «il canto VI del Purgatorio». «Ugo Foscolo e Monti». «Il mondo politico di Dante». «La letteratura del Risorgimento». Čeprav zajemajo vprašanja precejšnjo snov in je vsekakor potrebno kar precejšnje poznavanje literarnih del in razmer, v katerih so nastala, so nekateri odgovori bili precej zadovoljivi, in se vidi, da posvečajo dijaki slovenskega učiteljišča vse zanimanje tudi italijanskemu jeziku in italijanski književnosti. Profesorica zadaje iz zgodovine jasna vprašanja, ki zajemajo obsežna razdobja bližnje in daljne preteklosti in želi pojasnil o dogodkih. ki so posredno ali neposredno vplivali Tudi na razmere v naših krajih. «Pomen leta 1831 za Italijo». To je rojstno leto združene Italije. «Ideologija po prvi svetovni vojni v Italiji». Fašizem, ki je povzročil toliko gorja, zlasti nam Slovencem, se je po koncu prve svetovne vojne razširil in se obdržal do konca zadnje vojne. Tehtna so bila tudi druga vprašanja iz zgodovine in zemljepisa: «Odkritja v XVI. stoletju in njih pomen za gospodarski razvoj», «Združitev Nemčije leta 1871», «Kraljica Viktorija in nje pomen za Anglijo» Dokaj tekoče poteka pogovor med gospo profesorico in kandidatko o Aziji, zlasti o njenem gospodarstvu. In ko našteje večja jezera v Italiji, se pogovor zasuče o pravicah državljanov, o čemer ima kandidatka dokaj jasne pojme. V znanstveni skupini pa j« drugih pet kandidatk, ki morajo izmenoma odgovarjati na vrsto vprašanj iz pTedmetov, ki so za slehernega učitelja nadvse važni. Pedagogika je na učiteljišču vsekakor jfele važna, «Osnovni pojmi Kantovega nauka», «Jean Jacques Rousseau in njegov pomen v pedagogiki», «Sokratova učna načela in Platonova filozofija ter grška vzgojna načela». «Kaj veste o pragmatistični pedagogiki in o aktivni šoli Johna Deweya?». Vsekakor bi moral vsak šolnik vedeti o pedagoški zamisli vodilnega ameriškega pedagoga modernega časa Johna Deweya, ki zagovarja načelo, da je temelj šolske vzgoje otrokovo delo. Nadaljnji vprašanji sta bili praktičnega značaja, kjer je prva kandidatna opisala postopek podajanja zemljepisa v 4. in 5. razredu osnovne šole, druga pa podajanje pisanja v elementarnem razredu. Profesor risanja je s kandidatkami napravil kolektivno risbo nn tabli s temo «Morje» in tako je polagoma nastajala pokrajina ob morju. Obenem so pekazale kandidatke, kako bodo izpopolnjevale svojo razlago učencem in jim ponazarjale učno snov. A Pri zgodovini umetnosti so vse kandidatke dokazale, da dobro poznajo sloge, v katerih so zgrajene razne stavbe in poslopja, mimo katerih pogosto gredo, bodisi v mestu kot drugod. Prav tako poznajo večino slovenskih in drugih upodabljajočih umetnikov, med Slovenci in pri drugih narodih. Iz glasbe so bila vprašanja teoretična in praktična. Saj so se morale kandidatke znajti med intervali in pri taktiranju, povedati so morale, kako dobimo molove lestvice in kako nastane glas ter kje se oblikuje. Nazadnje pa so še morale zapeti slovensko narodno pesem. Pri matematiki so morale kandidatke znati, kakšne so računske operacije v obsegu celih števil in pojasniti njih lastnosti, ter o ulomku. V geometriji pa je bilo treba pojasniti površino pokončnega stožca, dalje, kakšni so podobni trikotniki in kakšna je razlika med podobnostjo in skladnostjo. V fiziki so bila vprašanja: «Nastanek električnega toka in viri», «Glavni učinki toka» in «Odboj ter lom svetlobe». In končno še prirodoznanstvo: Sončni sestav. Potresi. Isoterme. Atomi. Celice. Beljakovine. Lastnosti morske vode. Asimilacija kuhinjske soli. S. A. velesejma. In ta obisk je celo pre. kosil lanskega. Vodstvo velesejma pa se želi zahvaliti tudi vladnim in mestnim oblastem, ki so podprle prizadevanja in napore za uspeh velesejma. Medtem pa že ugotavljajo, da je dosegel velesejem velik uspeh ter da je bilo na njem sklenjenih mnogo kupčij. Naravnost izvrstne so bile kupčije z gospodinjskimi stroji, s hišno opremo vštevši pohištvo, z radioaparati in televizijskimi sprejemniki, z aparati za klimatizacijo zraku, z lesenimi izdelki, knjigami, ter zlasti z lesom. Življenjskost velesejma je bila potrjena tudi s številnimi zasedanji in kongresi na deželni, državni in mednarodni ravni. Samo zasedanj in kongresov je bilo kar sedem, poleg tega pa je bilo mnogo tehniških in ekonomskih sestankov. Zelo aktivne so bile tudi razne tuje delegacije, medtem ko so bili raznim državam posvečeni posebni «dnevi». Kar se tiče trgovinske dejavnosti z inozemstvom, je treba naglasiti, da je izdalo ministrstvo za zunanjo trgovino dovoljenja za izredne kontingente v višini 900 milijonov lir, in sicer 252 milijonov za Češkoslovaško, 150 za Poljsko, 130 za Sovjetsko zvezo, 126 za Madžarsko. 100 za Jugoslavijo, 62 za ZDA, 60 za Romunijo, 25 za Japonsko itd. Na Padričah proslava sv. Cirila in Metoda V nedeljo bo na Padričah, kjer je edina cerkvica na Tržaškem in Goriškem posvečena sv. Cirilu in Metodu, slovesna proslava 1100-let-nice prihoda solunskih bratov med Slovane. Ta dan je tudi vaški praznik, ki so ga domačini proslavljali tudi pod fašizmom. Pri dopoldanski maši bo pel, kot običajno, domači pevski zbor. Slovesna proslava 1100-letnice pa se bo začela ob 16. url. Mašo na prostem bo pel novomašnik iz Rojana g. Franc Vončina. Ob 17. bo zborna deklamacija «Slovanska apostola», nato govor prof. Vinka Beličiča, nastop slovenskih tržaških skavtov in moškega pevskega zbora z Goriškega ter dramski nastop tržaških dijakov. Novomašnik v Rojanu V nedeljo Je v rojanski cerkvi pel prvo slovesno mašo rojanski rojak g. Franc Vončina, ki je bil na praznik sv. Petra in Pavla posvečen skupno z drugimi štirimi bogoslovci v rojanski cerkvi. Za to slovesnost je bila izbrana prav rojanska cerkev, ker je letos 100-letnica njenega obstoja. G. Franc Vončina je dokončal slovensko realno gimnazijo v Trstu, bogoslovje pa v tržaškem semenišču. Zlomil si je nogo pri padcu z motorja Danes zjutraj okoli 1.15 se je 20-letni Mario Žonta peljal z lam' breto TS 31606 po Trgu Garibaldi v smeri proti Trgu Stare mitnice. Zaradi prevelike hitrosti je na vogalu z Ul. Vasari zdrsnil s ceste ter se zaletel v vogal poslopja, ki je na omenjenem križišču. Siloviti sunek je odbil mladeniča in motor čez pločnik v reklamno tablo, ki je z verižicami pritrjena na dva količka. Udarec motorja v tablo je bil tako silen, da se je ena verižica pretrgala. Motorist pa je obležal na pločniku precej hudo poškodovan. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge. Pobil se je tudi po obrazu in levi rami. ČEVAPČIČI JUTRI OD 18. PRI PLESU na vrtu gostilne Veljak STRAMAR (ZAVLJE) iiiiuiiiiiiiiaiiiiiiitiiHiimiiimiimmiiMiiiiHimiiiiuiiiiimfinMiiiiiiiimimHUiHtiniiiiiiiiiiMiiiiMaiiaiiHiii KORISTNA POBUDA POKRAJINE V jeseni ustanovitev šole za telesno vzgojo? Trst razpolaga s športnimi napravami, ki bodo omogočile učinkovito delovanje te višje šole Ce bodo vse birokratske formalnosti v času opravljene, bo v Trstu z začetkom letošnjega šolskega leta morda začela delovati višja šola za telesno vzgojo. Sola bo na ravni univerze. Pobudo za to novo višjo šolo je dala pokrajinska uprava. Lani septembra je predsednik pokrajine dr. Delise sklical na sedežu pokrajinske uprave sestanek, katerega so se udele. ili predstavniki tržaške občine, univerze, trgovinske zbornice in raznih športnih organizacij. Na sestanku so razpravljali o potrebi po ustanovitvi v Trstu višje šole za telesno vzgojo. Pobudo so prisotni pozdravili z zadovoljstvom, saj bi takšna šola samo obogatila naše mesto na vzgojnem področju. Da H se zamisel uresničila, je pristojni pokrajinski odbornik svoj čas odpotoval v Florenco, Bologno in Turin, kjer se je razgovarjal s tamkajšnjimi upravami višjih šol za telesno vzgojo ter se seznanil z njihovim delovanjem. Nato so uradi pokrajinske uprave sestavili osnutek konvencije za ustanovitev nove šole ter njen statut, ki so ga preteklega maja predstavniki omenjenih ustanov proučili in se obvezali, da bodo zadevo predložili v razpravo in odobritev svojim ustanovam. Znano je, da sedaj v Italiji delujejo višje šole za telesno vzgojo v Neaplju, Rimu, Turinu in Bologni. Hkrati pa je znano, da ti zavodi ne morejo zadostiti vsem potrebam na vsedržavnem področju, kar povzroča, da se morajo mnogi mladinci odpovedati temu študiju. Poleg tega tukajšnji krogi menijo, da Trst razpolaga danes z zadostnimi športnimi napravami, ki nudijo vse pogoje za ustanovitev te šole. GROZNA NESREČA V L0NJERJU mala punčka v pralni Radi Najprej je z ročicami bredla po kadi, potem pa jo zgubila ravnovesje in se prevrnila vanjo LjubRa utonila Huda nesreča, ki se je dogodila včeraj opoldne, je globoko prizadela prebivalce v Lonjerju, še posebno tiste, ki so poznali malo Ariano Faràvs, komaj dve leti in pol staro punčko, ki jih je s svojo prisotnostjo in s svojim otroškim čebljanjem razveseljevala vsakokrat, ko so jo videli, kako se je nedolžno igrala na dvorišču pred hišo št. 248 Lonjerske ceste. Včeraj zjutraj, ko je njena mama Vilma Križmančič por. Fa-ravs odšla navsezgodaj v mesto, gotovo ni pričakovala, da bo le nekaj ur potem morala ob j oko- Predsednica izpraševalne komisije prof. Abramova in prof. Lojkova «rešetata» kandidatko vati svojega predragega otroka. Izročila je Ariano v varstvo noni Dani, ki stanuje istotam in šla po svojih opravkih. Mala Ariana se je igrala pred hišo. Potem je prišla še Arianina teta Gabrijela Cok in se pogovarjala z Dano Križmančičevo. Prav tedaj je kruta smrt prežala na nedolžnega otročiča. Ne da bi teta ali nona opazili, je mala Ariana šla na dvorišče, kjer je imela nona svoje pralne kadi. Nona je namreč perica in pere za restavracijo «Dante» v Trstu. Mala Ariana se je tam začela igrati Zagledala je polno kad vode ih začela z malimi ročicami pljuskati v kadi. Prav tedaj se je zgodila nepričakovana nesreča. Medtem ko sta se teta in nona pogovarjali, se je mala Ariana vzpela na rob kadi, bila trenutek v ravnovesju in nato padla z glavo v kad, kjer se je trenutek zatem zadušila zaradi utopitve. Vsa iz sebe je iz hiše pritekla teta, za njo nona in sta začeli vpiti na pomoč. Potegnili so malo Ariano iz vode, a za malega otročiča ni bilo več pomoči. Na pomoč je priskočila tudi soseda Babudrova, prijela malo Ariano za noge in jo privzdignila v upanju, da jo bo rešila, a vse je bilo zaman. Z avtom vnuka Claudia so malo Ariano prepeljali v bolnišnico, toda zdravniki ji niso mogli več pomagati. Ni jim preostajalo drugega. kot da izdajo zdravniško poročilo o smrti. Nepopisna je žalost, ki se je od včeraj opoldne vselila v hišo v Lonjerju Arianina mama Vilma in oče Enzo si ne moreta misliti, da njihove male Ariane ni več. Pobrala jo je kruta smrt, ki je prežala pred hišo, pobrala malo, nežno Ariano, ki jima je pomenila vse v življenju. Trupelce so položili v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Slovensko gledališče v Trstu Danes 6. t. m. ob 21. uri v Piranu in jutri, 7. t. m. ob 21. uri v Kopru LAZ R S P D KLANCA Nazionale 16.00 «L'impero del mitra» Arcobaleno 15.30 «I sacrificati di Ba-taan» John Wayne. Technicolor. Fenice 16.00 «Lo sperone nudo» James Stevart. Technicolor. Excelsior 16.00 «I pirati del cielo» O.W, Fischer, Sonia Ziemaoin. Grattacielo 16.00 «Billy Budd». Peter Ustinov. Superctnema 16.00 «Metapsico», Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 «Missione segreta» Spencer Tracy, Robert Mitchum. Filodrammatico 16.30 «Le avventure di Aiti Baba» Cotorscope. Helen Stewart, John Pereok. Aurora 16.30 «L’uomo ohe sapeva troppo». Cristallo 16.30 «IH molto onorevole ministro» Technicolor. Capitol 16.00 «Tamburi lontani» Ga-ry Cooper. Technicolor. Garibaldi 16.00 «Sotto il sole rovente» Technicolor. Jula Radaman, Rock Hudson. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «L'ira di AehiiMe» Cinemascope technicolor. Cristina Saloni, Gordon Michel. Impero 16.30 «Silvestro e Gonzales vincitori e vinti». Moderno Zaprto zaradi .počitnic. Astorta 17.00 «Nuda fra le tigri» — Technicolor. Astra 16.30 «Sherlooco investigatore sciocco». Vittorio Veneto 16.30 «Tempesta a Washington» Technicolor. Abbazia 16.00 «1.1 sesto eroe» Tony Ourtis. Marconi 16.30 «Angeli con la pistola» Scope color. Gdenn Ford, Bette Davis. Ideale 16.30 «Il conquistatore dei 7 mari». John Wayne. KINO NA PROSTEM Skedenj 20.30 «La valle dell’Eden» Technicolor. James Dean. Marconi 20.15 «Angeli con la pistola» Scopecolor. Glenn Ford. Bette Davis. Satellite 20.00 «11 sentiero degli a- manti» Technicolor. John Gavin, Vera Miles. Šolske vesti Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu, Ulica Caravaggio 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake, ki so v poletnem roku zaključili 5. razred osnovne šole pričelo L Julija 1963 in se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake, ki i-majo popravne Izpite se vpisovanje za isto enotno srednjo šolo zaključi 25 septembra 1963. Ravnateljstvo državne srednje šole, Ul. Ffausin 12, Trst (Sv. Jakob) . sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razred do 25 julija. Tajništvo J* odprto vsak dan od 9. do 12, ure. Ravnateljstvo drž. strokovne industrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. julija 1963 v tajništvu. Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje, šole, predložijo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami: rojstni list, potrdilo o cepljenju in precepljenju, spričevalo 5. razreda osnovne šole. Vzorec za prošnjo dobijo v tajništvu šole Ravnateljstvo industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da Je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole od 1. do 25. julija 1963 vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Ulica Mon-torsino 8—III.) sporoča, da se vrši redno vpisovanje za L razred enotne srednje šole in za ostale razrede do 25. Julija t.I.; za učence, ki Imajo popravne izpite, pa zapade rok dne 25. septembra t.I. Učenke in u-čenei, ki se vpišejo v I razred e-notme srednje šole. morajo predložiti predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole. kakor tudi rojstni list in potrdilo o precepljenju. Sprejem v čast starih delavcev Italsider Včeraj so v krožku Italsider priredili sprejem v čast 63 starim delavcem in nameščencem. Od teh jih je 48 že več kot 20 let pri podjetju, 1 nad 30 let in 14 nad 35 let. Med temi je tudi inž. Costantino Salvi. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 5. julija 1963 se je v Trstu rodilo 16 otroik, umrlo pa je 9 oseb. UMiRiLI SO: 53-letni Alberto Angeli, 37-letna Anna Eppeira, 67-letni Giovanni Pertot, 85-letrvi Natali Che-beri, 694etmi Riccardo Donneri, 77-letrna Augusta Bin, 54-letni Mario Gregorì, 8-i 5 «ITtahriCM na vntfnln ITI Marti. ;__ • *. t-» la, je s prednjim desnim delom avta zavozila na pločnik, kjer je trčila v mimoidočega pešca. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije, ki so opravili potrebne formalnosti. Oba ponesrečenca pa so prepeljali v bolnišnico. Priletna gospa se je le laže ranila na levi roki in nosu ter bo ozdravela v enem tednu. 50-letni Narciso Branco iz Ul. S. Davis 11 pa se je pri padcu pobil po raznih delih telesa. Okre. val bo v 15 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Po pretepu v zapor Agenti komisariata pri . Sv. Soboti so včeraj' patruljirali TUDI ZA TOGNIELLO BI MORAL ZADOSTOVATI VČERAJŠNJI ODGOVOR PREBIVALSTVA Popoln uspeta včerajšnje 3-urne stavke na vseh sektoriih goriškega življenja Veličastna povorka tekstilnih delavk po mestnih ulicah - Zborovanje na Trgu Cesare Battisti v Gorici ■ Govora Bergomasa in Marineiie • Povorka in zborovanja v Tržiča Množica na vč t»ra j n jem zborovanju na Trgu C. Battisti v Gorici Včerajšnja 3-urna splošna protestna stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v znak solidarnosti z delavkami in delavci podgorske tekstilne tovarne, ki že več kot dva tedna stavkajo za priznanje svojih zahtev, je popolnoma uspela po vsej pokrajini. Med tem časom se je delo ustavilo v tovarnah, na gradbiščih, v obrtnih delavnicah, v javnih lokalih, trgovinah in uradih. Sindikalne organizacije pa so med tem časom priredile številna zborovanja po mestih naše pokrajine. V Gorici so bile v zvezi s stavko še demonstracije tekstilnih de- Mitpna predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 1*. in ob 20.30 uri na prostem film: ni «Fabris» na vogalu Ul. Martiri della Libertà. Na svojem avtomobilu je privozila po Trgu Dalmazia do omenjenega vogala,' toda ker jo je neki drug avtomobilist stisnil na desno in verjetno tudi zaradi tega, ker je bila premalo vešča vožnje avtomobi- MONDO CALDO di NOTTE (Vroč nočni svet) PANORAMICO GIGANTE • • EASTMANCOLOR remo, RENZO BUSSO distribuzione TELEXPORT v 01. Ratto della Pileria. Ko so prišli do stavbe št. 45, so slišali kričanje, ki je prihajalo *i? hiše. Vstopili so in na Hodniku "v drugem nadstropju so videli dva moška, ki sta se pošteno obdelovala. 37-lefni Lucio FrarfèWdtini se je takoj odzval povabilu policistov in jim sledil, 39-letni Floriano Cer-naz pa se je upiral, začel preklinjati in čelo žalil agente. Policisti so ga aretirali in potem, ko jo oba pretepača prepeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili potrebno zdravniško pomoč, so Cernaza spremili v koronejske zapore. Prijavili so ga sodnim oblastem. Zagovarjati se bo motal zaradi upiranja javnim funkcionarjem in žalitev. lavk iz Podgore. V mesto so se odpravile v dolgi povorki. Pred njo se je vozila štafeta, sestavljena iz nekaj desetin »motociklistov. Na čelu povorke so delavko nosile napise, iz. katerih je bile mogoče razbrati, da stavkajo za višje plače, za boljše delovne pogoje, za dpstojnejš« žiyljen»je Tuia-dine itd. Sprevod je šol po »ibeh Kqrzih in se, ustavil na Trgu pesare Battisti,.» kjer se je zorale okoli 3.000 oseb. Najprej, je spregovoril- odgovorni: tajnik Delovo ski zbornice Fulvio Bersoma», ki Je uvodoma dejal, da se Spor vleče že več fnesecev'. Sindikati so odlbžrli zaostritev spora med voltino'’ kampahjo; ker je tiilg tškš-na žjljpi prefekture in ker niso hoteli izkorijčaji sindikalnih vprašanj v polifjcng , namepe. Takoj po volitvah pa gp vprušanje ponovno postavili na dnevni red. Govornik je navedel številne podatke za oddelek «fiocco», kjčr se je proizvodnja na moč zvišala, tako da znašajo mezde samo 8 odstotkov vseh proizvodnih stroškov. Zavrnil je trditev', dà so proizvodni sthoški . neprimerno večji kot -v bštalim Jipdolinih oBrafih V državi, češ da je Gorica od rok in da so zelo visoki stroški za do- v Jugoslaviji? Ker je Togniellov proizvodni« ciklus «fiocca» 1 popol- KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Metro Cinemascope barvni film: LA SPIAGGIA DEL DESIDERIO (oidAL/i SLE) Igrajo: DOLORES HART, GEORGE HAMILTON, YVETTE MI-MIEUX in CONNIE FRANCIS Mladini pod 16. letom vstop prepovedan li INO «IBIS» PROSEK predvaja danes, dne 6. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film Columbia « clnemascopu: «PONTE Dl COMANDO» (Poveljniki most) Film povzet po romanu Mutlny Franka Tllileya Igrajo: ALEC GUINNES, DIRK BOGARDE in ANTHONA QOAYI* Nesreča motorista iz Vermeljana V tržiški bolnišnici so obdržali na opazovanju kmečkega delavca Vittoria Battistona iz Vermeljana, Ul- Artiglieri l. Ko se je na motociklu peljal v pristanišče Poi» torosego v Tržiču, se je zaletel v železni drog, ki je štrlel iz prikolice tovornika na tamkajšnji javni tehtnici. iiiiiiiimiiMiliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiHilliiiiinaiiiHiii Cestna nezgoda v Ul. Aquileia Včeraj okrog 10.30 sta v Ul. Aquileia padla z motorja in se potolkla 14-letni Paolo Borghes iz Gradiške In 20-letni Giancarlo ’Ge-rin iz Villess. Zatekla sta se v goriško civilno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil Borghesu več prask po rokah in nogah, Gerlnu pa rano z udarcem na desnem kolenu. Po prejeti zdravniški pomoči sta oba odšla domov, kjer se bosta zdravila po pet dni. tekstilnimi obrati) prav lahko plača 200, če drugi tekstilni indu- sfrijci, ki so veliko na slabšem, žl sedaj plačujejo po 100. Zavrnil je trditev, da je delastvo zasedlo obrat. Resnica je, da je ravnateljstvo odšlo iz podjetja, da bi ustvarilo videz zasedbe obrata. Polemiziral je z neutemeljenimi trditvami na lepaku Zveze indu-strijcev in zahteval za mlado generacijo dostojne,jše delovne odnosi in višje mezde. Za njim je spregovoril pokrajinski tajnik CISL Mannello, ki je napovedal konec tistih časov, ko je Togniella po paternalistič-ni metodi določal mezde svojim delavcem. Med opisovanjem sedanjega položaja je govornik dejal, da mora veleindustrijec odstopiti od svojega nepopustljivega stališča, ker delavke od svojega ne bodo odstopile nikoli. Zavrnil je trditev Zveze industrijcev o zasedbi tovarne s strani delavcev ter označil ta manever kot pri-tjsk ravnateljstva na delavstvo, da bi začelo popuščati v svojih zahtevah. Ce Togniella upa, da bo na takšen način dosegel uresničitev svojih načrtov, tedaj mu je treba povedati, da ni več leto 1955, ko so delavke prosile za zaposlitev, ampak da so se od takrat do danes razmere bistveno spremenile. Povorka stavkajočih se je s Trga C. Battisti odpravila po Ulici Oberdan na Travnik, kjer Se je ustavila pred prefekturo. Prefekt je sprejel 8-člansko delegacijo - (štiri iz bombažnega oddelka in iri iz «fiocca»). Kmalu po 11. tiri sb stavkajoči odšli še pred županstvo in pokrajinsko upravo. V Podgoro so se vrnili po Korzu S koso se je urezal Včeraj okrog poldne so v go-riški civilni bolnišnici nudili zdravniško pomoč Stanislavu Nanutu iz Vrtojbe 27. Obvezali so mu rano na desnem palcu, kjer se je urezal s koso. Okreval bo v osmih dneh. Nezgoda ženske iz Standreža Včeraj ob 13.20 so pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 60-letno Maraž iz Standreža Ul. Tabai štev. 31. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili več udarcev po raznih delih telesa ter verjeten zlom desnega stopala. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Maraževa je zdravniku izjavila, da se je potolkla pri padcu v stanovanju. Z avtomobilskimi vrati si je zlomila zapestje Včeraj ob 19.15 se je zatekla v civilno bolnišnico 15-letna Silva Trampuš iz Ul. Baiamonti 24 v Gorici. Dežurnemu zdravriiku, ki jo je pregledal in ugotovil zlom desnega zapestja, je deklica izjavila, da so ji doma roko stisnila avtomobilska vrata. Po zdravni-iki pomoči je odšla domov, kjer s« bo *H ra vil« M dni, in čez ločniški most. Demonstracija je vseskozi potekala brez kakršnih koli incidentov. Delavstvo je pokazalo visoko stopnjo zrelosti, zavedajoč se, da bo samo s svojo enotnostjo doseglo zastavljene cilje. Med 9. in 12. uro so bile zaprte vse trgovine in vsi javni lokali v Gorici. Veličastna manifestacija je bila tudi v Tržiču. Ob 9. uri so se pred vhodom v CRDA zbrale tekstilne delavke z ronškega obrata, ki so se postavile na čelo povorke. Takoj za njimi pa je šlo 350 delavcev iz ladjedelnice v Tržiču, ki Se že več mesecev borijo za priznanje dnevnice za delo v Trstu. Povorka se je ustavila na Trgu republike v Tržiču, kjer je Parenzan predstavil zborovalcem govornike. Marija Selič je dejala, da so v tovarnah namestili nove stroje, ki proizvajajo zelo veliko blaga. Ce se upošteva to dejstvo ter podražitev življenjskih stroškov, tedaj so sedanje mezde v tekstilnem sektorju prav gotovo slabše kot pred desetimi leti. Sindikalist Elio Zu-liani je omenil še vprašanje 350 delavcev CRDA, ki se borijo, da se jim ponovno prizna dnevnica za delo v Trstu. Od njih ni mogoče zahtevati, da bodo za svoj denar potovali v drugo mesto, se tamkaj hranili ter izgubili dnevno tudi po 11 ur. Pokrajinski tajnik UIL Marchesan je prinesel pozdrave svoje organizacije ter tržiške občinske uprave, kjer je podžupan. Včerajšnja splošna stavka je povzročila pozornost vsega prebivalstva goriške pokrajine, ki z velikimi simpatijami spremlja borbo delavk. Na njihovi strani so tudi trgovci, ker se prav dobro zavedajo, da se tudi nanje prenašajo gospodarske posledice, če okoli 4.000 družin prejema nizke mezde. Vsi z veliko zaskrbljenostjo pričakujejo, kdaj bo odpravljen ta spor, v katerega je osebno posegel sam goriški prefekt. Pokrajinski tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergomas Pokrajinski tajnik CISL Angelo Marinello PO ZAČASNI PODELITVI KONCESIJE ANMI Krizo v pridobivanju svinčene rude je treba odpraviti v državnem okviru « P etru sola» ni mislila resno, ko je obljubljala namestiti v naši deželi naprave za pridobivanje rude iz svinčene svetlice Na čelu povorke pii* mestnih ulicah so delavke nosile številne table opisom najvažnejših zahtev Rabeljski rudnik je dokončno prešel v začasno zaupno upravo rudarskega podjetja z državno u-deležbo ANMI. S tem se je zaključilo prvo obdobje borbe za pravično rešitev vprašanja, komu naj se podeli koncesija za izkoriščanje rudnega bogastva, če je belgijska monopolistična družba «Pertusola» izpadla iz kombinacije zaradi pritiska demokratičnih množic in njenega neracionalnega kopanja rude Okoli tega vprašanja sta se u-stvarili dve fronti. Konservativci so se ogrevali za «Pertusolo», demokratične sile pa za državno podjetje ANMI. Zakaj je «Per-tusola» še vedno ostala v igri, ko pa so bile na dlani njene vse prej kot socialne težnje, v tem obratu? Odgovor je zelo preprost: nekateri so ji verjeli, da bo, kakor je obljubila, zgradila v Furlaniji obrat za predelovanje svinčene svetlice. Obljubila je vložiti investicije v ta sektor, ki jih je zavračala vsa poprejšnja leta, čeprav so izvajali nanjo pritisk, naj to izvrši. Le zakaj tega ni obljubila pred potekom koncesije? Po drugi strani ni mogoče verjeti, da bi imela takšna trditev resino podlago prav v trenutku, ko preživlja ta sektor hudo krizo. Popolnoma neekonomično bi bilo. zgraditi obrat za predelovanje rude, ki bi stal morda tudi milijarde lir, samo za potrebe rabeljskega rudnika. Tega so se voditelji «Pertusole» prav dobro zavedali, ko so stresali obljube. Zavedali pa so se tudi odgovorni krogi, ki so ji odvzeli koncesijo. Izhod iz sedanjega položaja je mogoč samo v iskanju rešitve v državnem okviru. Pripraviti je treba širok program, ki naj ga podpira država, da bi ta mineralni sektor mogel konkurirati na mednarodnem tržišču. Kakršna koli drugačna politika je obsojena na propast že od samega začetka. Dežela sama ima po zakonu sicer pravico odločati, kdo naj izkorišča rudno bogastvo, nespametno pa bi bilo, da bi skušala iskati rešitve v svojem okviru, ko pa je bolezen na tem sektorju (in tudi drugje po svetu) tako huda, da je potrebno vse kaj več kot intervencija same dežele. Njene naloge pa se v nastalem položaju niti najmanj ne zmanjšujejo: skrbeti mora, da se bodo koristi razširile na čimvečje število prebivalstva naše dežele, posebpo pa na pasivne predele. Uspela stavka v opekarni pri Sv. Lenartu IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUHIIIIIIIIIHlIlHIllllllllltlllllllllllllllllllllllllHIlIHnmHIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIimilllllHIIHIHIMIIH Z GORIŠKEGA OKROINCGA SOPISCA Ker ni znal voziti avtomobila se je zaletel po nekaj metrih vožnje Mladenič iz Nabrežine zavil vrat dvema ukradenima kokošema Kmečki delavec, 27-letni Mario Jacovith, s Svetogorske ceste 113 (Kazermete), je 2.’aprila letos zapustil «Sergio bar» na Knjmu v Gorici v precej vinjenem stanju» Ustavil je več avtomobilov, da‘bi ga odpéljali domov, ker šo mu noge »odpovedale. Izjalovili ‘pa so se mu vsi poskusi. Zato je sedel v Fiat 600 Oporina Brandplina iz Mariana, ki je bil .nezaklenjen v bližini lokala. Vključil je motor in se že po krbjši vožnji zaletel v giulietto Uriibbrtà Leala. Včeraj je «edel na zatožni klopi. goriškega okrožnega sodišča, ker se je moral zagovarjati zaradi tatvine ter vožnje avtomobila brez šoferskega izpita. Sodišče ga je oprostilo obtožbe tatvine zaradi pomanjkanja dokazov, obsodilo pa ga je na tri mesece zapora in 15.000 lir globe zaradi vožnje brez šoferskega izpita. U-radno ga je branil odv. Devetag. Ponoči 9. februarja so štirje prebivalci iz Nabrežine zapustili neki javni lokal preefej dobre volje. Družba je bila sestavljena iz 30-letnega Guida Bertocchija, 26-Alojz* Kne»«i *l-letnega Enrica Abramija in 25-letnega Ma. ria Kobaua. Bertpcchiju je pred gostilno prišla rta pamet zanimiva misel. Odpeljal je svoje prijatelje pred hišo veterinarja Giu-seppa Biasija, ki stanuje v hiši št. 25. preskočil je zid ter se vrnil z dvema kokošema, ki jima je prej zavil vrat. Povabil je prijatelje n;a svoj dom, kjer so Okusno večerjo zalili z vinom. Veterinar je naslednji dan tatvino prijavil oblastem, ki so mladeniče izsledile. Včeraj dopoldne so jim sodili na gorižkem sodišču. Odvetniki so vso krivdo naprtili Bertocchi-ju, ker ostali trije niso sodelovali v tatvini. Dejansko so obsodili samo Bertocchija na 15 dni zapora, ostale Pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Bertocchija je brahil odv. Sardo, ostale tri pa odv. Sfiligoj. Na poti v Gorico se je zaletel v električni drog Včeraj nekaj po 13 uri še jo s Fiatom 1100, GO 22630, vozil iz Loč-nlka v Oorieb 44-WH vu.^rìo Cas- sini iz Ul. S. Chiara 4. Ko se Je po Ul, Brigata Re pripeljal do zgradbe štev. 4, je vozilo zapeljalo na levo stran ceste ln se zaletelo v betonski steber električnega o-mrežja. Pri trčenju se je vozilo ne» koliko poškodovalo, betonski nosilec pa se je nagnil ter povzročil okvaro na elektični napeljavi. Cos-sini se je odpeljal v sanatorij sv. Justa, kjer so ga rentgenizirali. Po pregledu je zapustil bolninšico, ker so njegove poškodbe lažjega značaja. Družba SELVEG. ki Je lastnica oškodovane napeljave, bo morala betonski nosilec zamenjati z novim ter vzpostaviti električno zvezo, ki se je pretrgala, Zapisnik o nesreči je sestavila prometna policija iz Gorice. ---------------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30,6 stopinje ob 13. uri, najnižjo 16,2 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 63 odstotkov. Odkar obstaja Feletičeva tovarna za izdelavo opek na Cmurju pod Sv. Lenartom, niso zaposleni delavci še stavkali ln to Je že več kot sto let. V tej opekarni Je zaposlenih 45 naših delavcev. Pred nekaj leti jim je uspelo organizirati sindikat in izvoliti notranjo komisijo. Največ glasov so dobili kandidati CGIL. Preko te komisije so delavci večkrat postavili delodajalcem svo- je upravičene zahteve, a zaman. Bil je nepopustljiv. V vseh tovarnah dobivajo delavci proizvodno nagrado. Tega naši delavci niso bili deležni v omenjeni opekarni. Zato so se odločili za stavko, ki je popot^ noma uspela. V sredo 3. t. m. jè prišlo od 45 zaposlenih delavcev na* delo samo pet; to se pravi samo vodilno osebje. Delodajalec Feletift je klonil, preden je bila podpisana pogodba na občini pri Sv Lenartu, s katero se priznava delavcem pravica do proizvodne nagrade. Vest' o uspeli stavki se je na hitro razširila po vseh naših dolinah, poseh-‘ no zato, ker je bila prva stavka v zgodovini obstoja te tovarne in ker večina ljudi ni verjela, da se zna,je tudi naši domači delavci organizirati v obrambo svojih pravic. > VERDI. 17.30: «Totò e Peppino divisi a Berlino», Totò in Peppino,-De Filippo. Italijanski film. Zad-. nja predstava ob 22. CORSO. 17.30: «Buda». Japonski5 barvni cinemascopski film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «I tre implacabili», C. Galon in Robert Hundar. Italijansko-fpanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Il segno del vendicatore», G. Antonini in D. Blanch. Barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. 7‘. i r Prosvetno društvo SKALA priredi tridnevni PLES V GABRJAH v soboto, nedeljo in ponedeljek 6., 7. in 8. julija 'f V nedeljo s pričetkom ob 16. uri bo tekmovanje v « brtškoli » TOČILI BODO IZVRSTNA VINA IN PRODAJALI ČEVAPČIČE Ples bo nad «škarpato» med PavletičeVo in Tomaževo gostilno OB SPREMLJAVI PRVOVRSTNEGA ORKESTRA BODO PEVKE IN PEVCI PELI SLOVENSKE PLESNE POPEVKE IIMIIIIIIIimflllllMMIIIIIIIIIIIimHlllltllllllllllllllllllllllfllllllHIIIIIIIIIIimilliHiuiHiutitiiiHllllHlUlUtllHMt MALO OBMEJNI PROMET V JUNIJU 138.086 prebodov nagoriškem mejnem sektorju S potnimi listi je prešlo mejo na pre. hodu Rdeča hiša skoraj 20.000 oseb V mesecu juniju je na medna-rodnem prehodu prve kategorije v Rožni dolini prešlo mejo s potnimi listi 19.675 oseb. Italijanski državljani so izvršili v obe smeri nekaj nad 13.000 prehodov, tujci pa 6.400. Z raznovrstnimi propustnicami je hil promet neprimerno večji. Italijanski in jugoslovanski državljani so izvršili v obe smeri 138 tisoč 88 prehodov. Največ jih je bilo izvršenih :: navadnimi propustnicami: italijanski državljani «o nrešli mejo 3t.l92-krat, jugo- slovanski državljani pa 65.581-krat Skupno je bilo z navadnimi . pro pustnicami izvršenih 99.773 pre hodov. S posebnimi propustnicart: so italijanski državljani opravit’ 876, Jugoslovani pa 112 prehodov z izrednimi propustnicami Itati jani 15, Jugoslovani 29 prehodov s tranzitnimi propustnicami pi Jugoslovani-iz Brd 2724 prehodov Cez mednarodni prehod Stupici (Robič), ki je na videmskem mej nem sektorju, je s potnirpj,, list prešlo mejo 13.005 italijanskih dr žavljanov in 3.757 tujcev, - ... it ssftfrjji 7.(. ETAPA DIRKE «TOUR DE FRANCE» Tretja etapa za Rik Van Looya toda G. Desmet še vedno v vodstvu Rumena majica, Anquetil in vsi najboljši skupaj na cilju dobre pol minute za zmagovalcem SPLOŠNI VRSTNI RED PO 13. ETAPI: 1. G. Desmet (Belg.) 68.14’02”, 2. Anquetil (Fr.) z zaostankom 2’33”, 3. Poulidor (Fr.) 5’22”, 4. Baha- montes (Šp.) 5’32”, 5. Anglade (Fr.) 6’29”, 6. Pauwels (Belg.) 7’31”, 7. Soler (Šp.) 7’47”, 8. Perez Frances (Sp.) 8’00”, 9. Lebaube (Fr.) 9’04”, 10. A. Desmet (Belg.) 9’53”, 19. Fon-tona (It.) 68.28’53”, 23. Van Looy (Belg.) 68.31''20”. Plavanje v Beogradu BEOGRAD, 5. -- Nekaj rezu!* 1 * * 4 5 atov s plavalnega tekmovanja v Beogradu: 100 m hrbtno: 1. Botra (It.) 1’04’’2, 2. Dorčič (Jug.) 1’06”, 3. Vr-hovšek (Jug.) 1’08”2; 100 m prosto: 1. Bianchi (It.) 57”, 2. Popov (Bolgarija) 57”8, 3. Sclamka (Madž.) AURILLAC, 5. — Z naskokom, ki si ga je pridobil v drznem spustu je Rie Va Looy zmagal tudi v 13. etapi in s tem dosegel svojo tretjo etapno zmago v letošnji dirki. Desmet je tudi tokrat ohranil rumeno majico, toda Anquetil je bil zanesljivo prvi v zaključnem sprintu večje skupine, kar mu je navrglo še 30” do rumene majice. Ob 9.35 je startalo preostalih 99 kolesarjev. Prva polovica etape vse do 121. km je potekala mirno. Sledilo je nekaj brezuspešnih poskusov pri 131. km, nato pri 159. km, na začetku vzpona na Estresses pa je skuhal uiti Van Looy skupaj z Rostollanom, vendar ie bil hitro ujet. Kljub temu je Van Looy privozil prvi skozi leteči cilj za gorsko nagrado na vrhu (191. km) tik pred •Bahamontesom in 7” pred Ignolinom, Mattiom, Daemsom in ostalimi. V spustu je kot običajno prišlo do splošne združitve, pri 205. km pa je nenadoma Van Looy silovito potegnil in povlekel za seboj Gel-dermansa, Maheja, Fontono, Ar-manda, Desmeta, Mattia in Batti-stinija. Ta sedmorica se je združila v vodstvu, ko je manjkalo do cilja še kakih 15 km, glavnina pa se je razdelila v več skupin. Prva od teh. v kateri je bilo kakih 30 kolesarjev, se je pridružila vodečim, toda 9 km pred Aurillacom je Van Looy znova potegnil, za njim pa še Hoevenaers. 5 km pred ciljem je imel Van Looy 35” naskoka pred njim in 55” pred glavnino, iz katere pa sta medtem ušla Bat-tistini in Baklandt, ki sta dohitela Hoevenaersa. Van Looy je medtem sam nadaljeval vožnjo proti cilju in ga dosegel 37” pred ostalimi, ki so se medtem spet združili in med katerimi je v sprintu zmagal Anquetil. Povprečna hitrost 33,581 km na uro. VRSTNI RED V 13. ETAPI TOULOUSE - AURILLAC (234 km): 1. Van Looy (Belg.) 6.58’05” (z odbitkom 6.57’05,?), 2. Anquetil (Fr.) 6.58’42” (z odbitkom 6.58T2”), 3. Bahamontes (Sp.), 4. Poulidor (Fr.), 5. G. Desmet (Belg.), 8. Bo-cklandt (Belg.), 7. Aerenhouts (Belg.), 8. Ignolin (Fr.), 9. Mahe (Fr.),10. Pauwels (Belg.) in večja skupina s časom Anquetila. Z ZMAGO NAD STOLLEJEM V FINALU McKinley (IDA ) prvak Wimbledona za I.1963 Finalistki med posameznicami Moffitt (ZDA) in Smith (Avstral.) 57”8; 400 m prosto: 1. Rastrelli (It.) 4’42”5, 2. Rogušič (Jug.) 4’44”, 3. Martonfi (Madž.) 4’44”1; 100 m metuljček: 1. Gurlin (Madž.) 1’02”8, 2. Zlatič (Jug.) 1’03”6, 3. Rastrelli (It.) 1’04”2. Atletika v Milanu MILAN, 5. — Zmagovalci posameznih disciplin na mednarodnem mitingu v Milanu: 100 m — Ottolina (It.) 10”4; 800 m — Spinozzi (It.) 1’51”3 ; 5000 m — Conti (It.) 14’23”; 400 m ovire — Carozza (It.) 53”; troskok — Camaioni (It.) 15,28; 400 m — Jackson (VB) 47”7; palica — Barras (Sv.) 4,10; disk — Begier (Polj.) 55,80 ; 4x100 m Italija (Montanari, Preatoni, Giani, Gian-nattasio) 41”3; krogla — Sosgomik (Polj.) 18,57. lllllllllllimilllllMIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItnilflHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIlllllllinillllllllllll DIRKA PO FURLANIJI-JUmSKI KRAJINI Trancossi iz Imole zmagal v prvi etapi Danes dve etapi in prihod kolesarjev v Trst PIANO D’ARTA (Videm), 5. — j Secondo Trancossi, član ekipe «Victoria German» iz Imole je zmagal z naskokom v prvi etapi kolesarske dirke za diletante po Furlaniji-J’Ulijski krajini. V Vidmu je startalo 80 kolesarjev, startni znak pa je dal videmski žtipan. Dirka j« bila žilo žiVah« na in borbena. Zmagovalec Trancossi je pa vzponu «na Ravasclet-to (759 tn) 40 krni pred ciljem nenadoma močno potegnil in pustil za seboj svojega spremljevalca Lottija in vso skupino. Vrstni red na cilju prve etape Videm-Piano d'Arta (154 km): 1. Trancossi 3.57’ s povprečno hitrostjo 38,488 km, 2. Gimondi z zaostankom 40”. 3. Tapparello, 4. Chiementina 1’8”, 5- Bolzan 1*20”, 6 Schiavon 1’28”, 7. Fantinato 2’20”, 8. Gambin 2’35”, 9. Ghedini 2’56”, 10. Del Bianco in vsi ostali. LONDON, 5. — 22-letni Amerikanec IcKinley je osvojil teniško prven-tvo Wimbledona 1963. V finalu je iremagal Avstralca Stolleja v treh etili z 9:7, 6:1, 6:4. McKinley je pr-i Amerikanec, ki je zmagal na tem lajvečjem teniškem turnirju od le-a 1955, njegova zmaga pa je še to-iko bolj zaslužena, ker od prve do :adnje igre ni izgubil proti svojim lasprotnikom niti enega seta. Igra li bila na posebni višini. Oba igral-:a sta precej grešila, kar velja iredvsem za Stolleja. Prvi set je rajal 36', drugi 15’ in tretji 25’. V finale posameznic sta se uvrsti-1 Avstralka Smith in Američanka Moffitt. Rezultati* Posamezniki (finale): McKinley [ZDA)-Stolle (Avstral.) 9:7, 6:1, 6:4. Posameznice (polfinale): Moffitt ZDA) - Jones (VB) 6:4, 6:4, Smith (Avstral.) - Hard (ZDA) 6:3, 6:3. Ženske dvojice (polfinale): Smith- Ebbern (Avstral.) - Jones-Schuur-mann (VB - J. Afr.) 7:5, 3:6, 6:3; Bueno-Hard (Braz. - ZDA) - Dimi-trijevaTegart (SZ-ZDA) 6:4, 9:7. Moške dvojice (polfinale): Bar- clay-Darmon (Fr.) - Emerson-San-tana (Avstral.-Šp.) 6:2, 7:5, 3:6, 6:3; Osuna-Palafox (Meh.) - Forbes-Se-gal (J. Afr.) 6:3, 5:7, 6:4, 6:4. Takoj po zmagi nad Stollejem je profesionalni teniški menažer Tony Trabert ponudil McKinleyu 50.000 dolarjev (okrog 30 milijonov lir) za vstop v njegovo profesionalno skupino. McKinley je ponubo zaenkrat odklonil, dejal pa je, da jo bo proučil po januarju, ko bo končal svoje študije. TEŽKA ATLETIKA TENIS Nov pravilnik za Davisov pokal LONDON, S. — Na letnem kongresu predstavnikov držav, ki sodelujejo pri tekmovanju za Davisov pokal, so zavrnili predlog za spremembo sedanje strukture tekmovanja po katerem naj b? evropsko cono razdelili na dva dela. Na kongresu so bili doseženi naslednji načelni sporazumi: 1. Za tekmovanje v evropski coni se lahko prijavijo samo države v okviru zemljepisnih meja Evrope ; 2. Sprejete bodo tudi prijave severnoafriških držav in vzhodnega Sredozemlja, tako da bo celotno število udeležencev doseglo 28. Ce bi teh dežel bilo več, bi bili udeleženci izžrebani; 3. V evropsko cono bodo lahko sprejete tudi največ štiri države z drugih celin. Sklenili so tudi, da bodo v bodoče morale vse države odigrati srečanja v prvem kolu, da pa bo osmim med njimi priznana vloga nosilcev serij. Končno so za ameriško cono sklenili da če se bodo v južno cono prijavile samo tri ali še manj držav, bodo lahko te države i-grale v severni coni. PLAVANJE 6. ETAPA DIRKE « TOUR DE L'A VENIR» Mugnaim priboril Italiji prvo etapno zmago v Aurillacu Zimmerniannova prednost se je občutno zmanjšala AURILLAC, 5. — Marcello Mugnaini je na cilju v Aurillacu osvojil prvo etapno zmago za Italijane na «Tour de 1’Avenir», vendar pa mu ni uspelo nadoknaditi vsega zaostanka za vodečim Zimmermannom, ki je še vedno ohranil rumeno majico. Današnja etapa se je začela s kolektivnim in v vseh podrobnostih pripravljenim napadom ita-lijanskegg moštva. Sovražnosti sta začela že pri 16. km Massi in Nizozemec Van Egmond, toda medtem ko je Nizozemec kmalu odnehal, je bil Massi ujet šele pri 34. km. Na dolgem vzponu MUGNAINI in FABBRI sta takoj nato potegnila Portugalec Carvalho in Španec Garcia in Zaradi njune pobude se je glavnina kmalu raztegnila. Oba sta si pridobila 1’ naskoka pred skupino iz katere so ušli Rus Sajdšušhin, Spanec Quesada, Anglež Chisman in Jugoslovan Škerl, ki so pri 82. km dohiteli vodečo dvojico, medtem ko se je zaostanek glavnine povečal na 1 ’35”. Po 100 km vožnje so odstopili že štirje dirkači, med katerimi tudi vzhodni Nemec Schulz. Glavnina je kmalu nato dohitela še-storico v ospredju, pri okrepče-vališču v Maursu pa sta pobegnila najprej Hitchen in Melikov, katerima se je kmalu pridružil še Nizozemec Schroeder. Vsi trije so si priborili 1T5" naskoka, toda na vzponu 3. kat. na E-stresses je zaradi reakcije vseh najboljših njihova prednost skopnela in na vrhu so imeli Schroeder, Hitchen in Melikov samo še 50” prednosti pred Momenom, Ge-netom in ostali v gosjem redu. Pri 145 km je Zimmermannova skupina ujela ubežnike, ostala glavnina je imela 1’50” zamude, ki pa jo je kmalu v celoti nadoknadila. Komaj je prišlo do splošne združitve pa sta ušla Mugnaini in Schroeder, katerima je sledil Melikov. Toda medtem ko sta Nizozemec in Rus odnehala, je Mugnaini sam nadaljeval vožnjo. Za njim sta se spustila samo Rus Sajdšušhin, ki pa je kasneje padel, in Belgijec Vyncke, za njima pa še Huiart. 4 km pred ciljem sta ostala v vodstvu Mugnaini in Vyncke, z zaostankom 50” jima je sledil Huiart, z zaostankom 1T0” pa glavnina. 2 km pred Aurillacom je Mugnaini pustil za seboj še Belgijca in dosegel cilj 16” pred njim, 56” pred Huiartom in 1’29” pred glavnino, v kateri se je v. sprintu uveljavil Italijan Zandegù. Povprečna hitrost v etapi je bila 36.761 km. VRSTNI RED V 6. ETAPI GA1L-LAC • AURILLAC (182 lun): 1. Mugnaini (H.) 4.5T52” (z odbitkom 4.57’22”), 2. Vyncke (Belg.) 4.58’08” (z odbitkom 4.57’53”), 3. Huiart (Fr.) 4.58’48”, 4. Zandegù (It.) 4.59’21”, 5. Bingelli (Sv.), 6. Hoban (VB) in nato vsa glavnina s časom Zandeguja. Odstopili so: Sojaro (Niz.), Von Egmond (Niz.), Schulz (Vzh. Nem.) in Forte* (Portugalska). SPLOSNI VRSTNI RED PO 6. ETAPI: J. Zimmerman (Fr.) 22 ur *1'41”, 2! Saguardy (Sp.) z zaostankom 24”, 3. Momene (Sp.) 48”, 4. Maurer (Sv.) U33”, 5. Mugnaini (It.) 1’59”, 6. Vyncke (Belg.) 2’43”, 7. Almar (Fr.) 4T1”, 8. Alves (Portugalska) 4’30”, 9. Delizie (Fr.) 4’54”, 10. Maino (It.) 5T1”. JUGOSLOVANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO «Kaj je z Olimpijo?» se vprašujejo v Ljubljani Lanski državni prvak pri dnu trenutne lestvice s tremi porazi v petih igrah - Vodi Zadar «Kaj je z Olimpijo» je naslov članka slovenskega športnega tednika, v katerem se pisec sprašuje za vzroke letošnjih neuspehov ljubljanske petorke na državnem prvenstvu. Ce se ozremo na pretekla kola ali pa če se omejimo le na bežni pogled trenutnega stanja na lestvici, nas presenečajo številni porazi jugoslovanskega prvaka in njegov nizek plasma. Po uspehu v prvem kolu in po častni obrambi v drugem nastopu je bilo pričakovati, da bo O-limpija kljub odsotnosti svojega najboljšega predstavnika, bila kos močni konkurenci in se držala zgornjega dela lestvice. Vendar se je izkazalo, da je poraz v Beogradu znatno oslabil moralno osnovo slovenskih atletov, ki so že v naslednjem nastopu povsem nepričakovano in presenetljivo prepustili prosto pot Zadru, ki je prvič v analih jugo- slovanske košarke, zavzel utrjeno ljubljansko igrišče. Ahilova peta slovenskega moštva je obramba. Povsem nerazumljivo je, kako ekipa, ki dvanajst minut pred zaključkom igre vodi z 20 točkami razlike (tolikšno prednost je namreč imela O-limpija nad Zadrom) lahko zgubi tekmo. V tistem srečanju so Djer-dja, Troskot in tovariši vsuli v ljubljanski koš 97 žog in kar je še bolj presenetljivo, so si zagotovili kar 61 zadetkov šele v drugem delu igre. Olimpija preživlja torej globoko krizo. Klonila je že pred Beogradom, na lastnih tleh pred Zadrom, ter pred Partizanom, ki samo za eno točko ni dosegel tro-številčnega rezultata. Trije porazi so res težka bilanca za vsako moštvo in predstavljajo resen handicap za ekipe, ki imajo višje nade. Ce sodimo po poteku prvenstva iz prejšnjih let imiiiiiiiiiisiiiiimiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiumiiiiHiiiiHiiiHMmiiMiHiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiii KOLAJNE ZA ROKOBORCE VUKOV HORVAT RIM, 5, — Italijanska ln jugoslovanska težkoatletska zveza sta se sporazumeli za mednarodno srečanje v judo, ki bo v San Marinu 13. julija. Svetovni rekord 4x100 m prosto LOS ALTOS, 5. — Ameriška štafeta v sestavi Steve Clark, Nick Schaolmann, Don Schollan-der in Ed Towsend je včeraj postavila nov svetovni rekord v štafeti 4x100 m prosto s časom 3’39”9/10 s katerim je za 2”6 izboljšala rekord, katerega je dosegla francoska štafeta (Gottwal-les, Gropaiz, Curtillet, Christophe) avgusta lani s časom 3’42”5. Prejšnji ameriški rekord je bil 3’44”2. Zenska štafeta pa je izboljšala ameriški rekord na 4x100 m s časom 4’09”3. Sue Jones in Carole Renne pa sta izboljšali ameriški ženski rekord na 100 jardov prsno s časom 1’20”1. Od 1. do 11. avgusta v Belgiji Program svetovnega kolesarskega dirkališčnega in cestnega prvenstva BRUSELJ, 5. — Program svetovnega kolesarskega prvenstva 1963, ki bo .v Belgiji od 1. do 11. avgusta je naslednji: DIRKALISCNE DISCIPLINE (Rocour) 1. AVGUSTA: ob 9. uri zasledovalna vožnja za posameznike. Kvalifikacije za ženske in dile-tante; ob 19.30 hitrostna vožnja za diletante (skupine in repesaži), vožnja za motorji za diletante (I. skupina), vožnja za motorji za profesioniste (I. skupina). 2. AVGUSTA: ob 19. uri zasledovalna vožnja za ženske (četrtfinale), zasledovalna vožnja za diletante (četrtfinale), hitrostna vožnja za diletante (osmina finala in repesaži), vožnja za motorji za diletante (II. skupina), vožnja za motorji za profesioniste (II. skupina). 3. AVGUSTA: ob 10. uri ekipna zasledovalna vožnja za diletante (kvalifikacije) in vožnja za motorji za diletante (repesaži), ob 14. uri hitrostna vožnja za profesioniste (skupine in repesaži), hitrostna vožnja za ženske (četrtfinale), hitrostna vožnja za profesioniste (osmina finala in repesaži), hitrostna vožnja za diletante (četrtfinale), hitrostna vožnja za profesioniste (četrtfinale), ekipna zasledovalna vožnja za diletante (četrtfinale), svetovni kriterij za motorji. 4. AVGUSTA: ob 14.30 hitrostna vožnja za ženske (polfinale), hitrostna vožnja za diletante (polfinale), hitrostna vožnja za profesioniste (polfinale), zasledovalna vožnja za ženske (polfinale), zasledovalna vožnja za diletante (polfinale), hitrostna vožnja za diletante (finale), hitrostna vožnja za profesioniste (finale), vožnja za motorji za profesioniste (repesaži), hitrostna vožnja za ženske (finale). 5. AVGUSTA: ob 19. uri ekipna zasledovalna vožnja za diletante (polfinale), zasledovalna vožnja za profesioniste (kvalifikacije), zasledovalna vožnja za ženske (finale), zasledovalna vožnja za profesioniste (četrtfinale), vožnja za motorji za diletante (finale), e-kipna . zasledovalna vožnja za diletante (finale). 7. AVGUSTA: ob 19. uri zasledovalna vožnja za profesioniste (pòlfinale), zasledovalna vožnja za diletante (finale), zasledovalna vožnja za profesioniste (finale),. vožnja ,za motorji za profe-sio-niste (fjnalè). CESTNE DISCIPLINE (Herentala) 8. AVGUSTA: ob 14. uri ekipno svetovno, prvenstvo za diletante na kronometer ((100 km). 10. AVGUSTA: ob 9. uri svetovno cestno prvenstvo za ženske. Ob 12 uri svetovno cestno prvenstvo za diletante. 11. AVGUSTA: ob 9. uri svetovno cestno prvenstvo za profesioniste, HAELSINBORG, 5. — Kot smo že včeraj poročali, se je v Haelsin-borgu zaključilo svetovno prvenstvo v grško-rimski rokoborbi. Jugoslovanski atleti so na tem prvenstvu dosegli svoj doslej največji in prav gotovo nepričakovani uspeh, saj sta Horvat in Vukov postala v svojih kategorijah svetovna prvaka, Simič pa je osvojil drugo mesto na svetu. Največ zmag so pobrali sovjetski tekmovalci (4), po eno pa še Madžari in Turki, medtem ko so se Italijani morali zadovoljiti samo z drugim mestom Fabbre. Kolajne so bile takole porazdeljene: f >: zlate srebrne bronaste SZ 4 11 Jugoslavija 2 10 Madžarska 111 Turčija 10 1 Švedska 011 Italija 0 10 CSSR 0 10 V. Nemčija 0 10 Romunija 0 \ 0 Bolgarija 0 0 2 Z. Nemčija 0 0 1 SZ 0 0 1 BOKS ALESSANDRIA, 5. — Salvatore Burruni je ohranil evropsko prvenstvo mušje kategorije z zmago nad izzivalcem Renejem J_.i-beerom (Fr.) po točkah v 15 rundah. bi lahko rekli, da so Ljubljančani s tem, že odrezani iz borbe za končni uspeh. Na čelu lestvice sameva ekip* iz Zadra. 2e v prejšnjih letih je Zadar vedno mešal štrene kandidatom za končno zmago in večkrat strl elan še tako vigranim petorkam. To dobro vedo Lokomotiva in sama Olipnpija, ki je le redkokdaj odnesla z zadrskega igrišča obe točki. Letos je Zadar z Djerdjo in Troskotom v odlični formi. Ekipa se je popolnoma vigrala, Djerdja pa je postal neusmiljen strelec, ki le poredkoma zgreši cilj. Zadrčani imajo, vsaj tako kaže, resen namen nadaljevati po tej poti. Beograd, kandidat številka 1 za končno zmago je v zadnjem kolu nepričakovano položil orožje v Karlovcu. Korač in prijatelji so vodili skoraj vso tekmo in šele nekaj minut pred zaključkom so domačini prvič povedli. To je presenetilo Beograjčane, ki se niso takoj znašli, ko pa so prešli spet v silovit finiš so imeli tudi smolo. Korač je šele nekaj sekund pred zaključnim žvižgom zamudil stoodstotno priliko in tako prisilil svojo ekipo k predaji.. Zmaga Železničarja preseneča le deloma. Čeprav je znano, da ekipa ne razpolaga z igralci visoke kvalitete, pa le-ti sestavljajo zelo homogeno moštvo, ki so na domačem igrišču, ko igra pade na nižji nivo in pride bolj do izraza fizična vzdržljivost, zmožni vsakega podviga. Zadnja zmaga in trenutno tretje mesto na lestvici pa sta brez dvoma velik uspeh za ekipo iz Karlovca, ki je šele mesec dni pred začetkom prvenstva preživela globoko tehnično in moralno krizo. Radnički, Partizan in Crvena zvezda so dosedaj igrali na pričakovanem nivoju ter želi zmage in poraze po predvidevanem planu. V senci je ostala Lokomotiva. Po uspešnem nastopu Kovačiča in Petričeviča na svetovnem prvenstvu je bilo pričakovati, da bo ekipa zaigrala bolj uspešno, vendar sta oba igralca delno razočarala in tako se je v zagrebških vrstah do sedaj najbolj izkazal Lalič. Proleter in Zastava sta novinca v državni ligi. V svojih dosedanjih nastopih sta jasno pokazala nezrelost za tekmovanje med tako močnimi ekipami in se bosta že letos morala odpovedati elitni družbi in se vrniti v republiške lige, kjer bosta lahko na» «topaia z večjim uspehom. Lestvica po petek kolu : Zadar 5 5 0 468 419 1« Beograd 5 4 1 490 365 8 Železničar 6 4 1 425 381 8 Partizan 5 3 2 410 399 K Lokomotiva 6 2 3 421 405 4 Radnički 5 2 3 384 365 4 Olimpija 5 2 3 428 429 4 Crv. zvezda 5 2 3 464 469 4 Proleter 5 1 4 342 523 2 Zastava 6' 0 5 327 394 0 I. Patrizio SZ BOR ATLETSKI ODSEK Mlajši mladinci (allievi) bodo v nedeljo nastopili na tekmovanju v Gorici. Na glavni postaji naj se ob 7. uri zberejo naslednji atleti: Boris Gombač, Davorin Žerjal, Stojan Sancin L, Stojan Sancin II-, Radovan Fučka, Marko Hreščak in Boris Fabjan. Odhod vlaka ob 7.16. Člani bodo nastopili na tekmovanju v Trstu. Miting se bo začel ob 8.30 na občinskem stadionu Valmaura. Za BOR bodo nastopili Sedmak (krogla), Cesar (110 m zapreke, krogla), Škrinjar (200 m), Švab (400 m), Križman (krogla in kopje). Vljudno vabljeni navijači športnega združenja Bor. JOŽE VERGA N: od MAREZIG do MADRIDA 6. vaseh že od novembra 1920 dalje. Povsod so bili volivni sestanki, organizirane so bile posebne protiitalijanske mladinske skupine in celo tovariši v zaporu so bili stalno obveščeni o poteku dogodkov. Ko so prišli tovariši iz ječe, je bilo delo povečini že opravljeno. Vsak član skupine je imel svojo posebno nalogo. Ta je bil zadolžen za propagando, oni za raznašanje letakov, tretji za preskrbo prostorov za volivne sestanke, četrti za razdeljevanje volivnih listkov. Tudi druge stranke niso držale rok križem. Posebno nasilna je bila fašistična stranka, ki je ob podpori policije in svojih «udarnih oddelkov» (squadre d’azione) izvajala izreden teror. Da bi zatrl revolucionarno gibanje v Italiji, je Mussolini ustvaril fašizem že leta 1919. Z denarno podporo veleposestnikov, tovarnarjev in industrijcev je ustanovil fašistične udarne oddelke, in te tolpe, oborožene z bombami, puškami, pištolami, bodali in krepelci so krožile na kamionih po mestih in vaseh ter požigale, pretepale in pobijale. Tedaj so zgorele delavske knjižnice ter čitalnice, knjigarne in tiskarne. Za ustrahovanje Istre je bil center v Kopru. Temu je bila poverjena naloga, da terorizira za volitve vso slovensko Istro. Volitve v Marezigah so potekale v najlepšem redu. Ljudje so mirno volili ter oddajali glasove za komunistično in slovensko listo. Izid volitev je bil tu za Italijane porazen, to kljub moralnemu pritisku italijanskih članov volilne komisije. Tedaj so se začeli ti razburjati in terorizirati ljudi. Ker ni vse nič pomagalo, so poklicali na pomoč fašistične tolpe iz Kopra. Okrog 10. ure sta pribrenčals v Marezige dva kamiona fašistov. Pevaje fašistično himno so zavili v gostilno «Nocente». Tu so nekaj časa pili, nato so naročili kosilo in se napotili proti volišču. Vsi so bili oboroženi bombami, pištolami, puškami in krepelci. Da bi preprečili naprednim volivcem dostop na volišče, so začeli pretepavati, metati bombe in streljati s pištolami. S tem so mislili ljudi prestrašiti in razgnati. Zgodilo pa se je drugače. Ljudstvo je nekaj časa kar potrpežljivo prenašalo žalitve in udarce, ko je bilo vsega le preveč, pa je usekalo. Tedaj so se fašisti razpršili in zbežali čez drn in strn ko zajci. Pred voliščem so pustili kamione, orožje in tri mrtve, štiri nevarno in več laže ranjenih. Kasneje mi je pripovedoval petdesetletni Ivan Kermac o tem spopadu še natančneje: Volitve so bile 15. maja 1921. Fašisti so pridrveli na kamionih. Da bi zbegali in terorizirali zavedne volivce, so tulili, streljali in pretepali. Toda' ne dolgo. Ko je bila mera polna, je množica navalila nanje. Naročena kosila v gostilni so čakala nanje, toda fašisti so bili medtem že ranjeni, pobiti ali pa v divjem begu. Po zmagovi- tem spopadu smo veselo prepevali slovenske in ruske pesmi. Karabinjerji si niso upali z orožniške postaje O tem dogodku so bila takoj obveščena tudi sosedna volišča v Truškah. Takoj so se odpravili Marezigam na pomoč. Na poti pa so dobili naročilo, naj ne hodijo v Marezige, temveč naj zastražijo kakih deset kilometrov poti, od Križnega dreva do Varde in naj napravijo tam zasede. Medtem so bile obveščene tudi vse druge okoliške vasi. Prihajali so mladi fantje, pa tudi žene in stari možje. Skoraj vsi so bili oboroženi z bombami ali z vojaškimi puškami Kdor ni imel orožja, je imel vile ali sekiro. Bolje oboroženi so zasedli glavno cesto pri kapelici na križišču. Kmalu je bil ves hrib živ. Vse je čakalo samo na povelje. Od vsepovsod so se razlegali vzkliki : «Nočemo Italijanovi Nočemo fašistov! živeti hočemo v miru v naši svobodni Istri!» Od Varde do Križanega dreva so stražile zgornje vasi: Truške, Trsek, Popetre, Zabavlje in Lopar. Od Križanega dreva dalje pa spodnje vasi; Babiči, Dilica, Pomjan in Šmarje. Med posameznimi odseki so deiovali posebni oddelki za zvezo in obveščanje. Vsa navodila so izhajala iz Marezig, kjer je bil center pod vodstvom Rudolfa Bernetiča. Vsa ta mobilizacija se je izvršila naglo, prostovoljno, brez najmanjšega pritiska. Vsi so pričakovali, da se fašistične tolpe iz Kopra in morda tudi iz Trsta povrnejo po svoje ranjen-C-. in mrtvece in se bodo skušale maščevati vendar si niso upale. Popoldne Je prišla četa vojakov z ambulantnim vozom in je odpeljala mrtvece in ranjene. Vse so opravili mirno in brez izzivanja. Gotovo so opazili po vseh gričih naokoli naše oborožene straže. Ponoči je bilo mimo, sumljivo mirno. Zdelo se je, da se nekaj pripravlja. Po Trstu se je govorilo o upom v Istri. Drugi dan je vkorakal v Marezige cel bataljon vojakov. Za njimi je pridrvela še dolga vrsta tovornjakov s karabinjerji, policijo in fašisti. Kmalu so bile obkoljene Marezige in vse bližnje vasi. Začelo se je preganjanje in divjanje. Policija je vdirala v hiše, razbijala pohištvo in pretepala ljudi. Več za» vednih Slovencev in antifašistov je bilo ranjenih, dva ubita, kakih 60 pa so jih odpeljali v zaoore. Ubita sta bila Ivan Babič iz Bunj in Jože Sabadin iz Sabadinov. Vojaštvo in nekaj kamionov karabinjerjay je ostalo še celih osem dni v okolici Marezig. Tisti, ki so se vrnili prek Sv. Antona in Cežarjev v Koper, pa so se v čežarjih ustavili in se znesli nad nedolžnim prebivavstvom. Vandalsko so vdirali v domove, požgali neko hišo in slovensko šolo ter ubili starčka Bonlna. Od kakih 60 aretiranih so po 15 dneh izpustili nekatere domov, druge pa so obdržali v koprskih zaporih in so prišli šele po dveh letih pred sodišče. I očes je trajal od 14. do 28. februarja 1923. Obsojeni so bili: Jože Babič na 8 let ječe, Viktor Sabadin na 8 let, Rudolf Bernetič na 7 let, Rudolf Sergon na 7 let, Ivan Kermac na 5 let. Karel Kermac na 4 leta, Karel Mržan na 2 leti, Ivan Mr žan na 9 mesecev, Jerman na 9 aesecev, Ivan Babič na 8 mesecev, Karel Babič na 6 mesecev, Jože Stepančič iz Sabadinov na 6 mesecev, Karel Sabadin iz Sabadinov na 6 mesecev, Karel Koren iz čenturja na 5 mesecev Viktor flafuta iz Marezig na 5 mesecev, Jože Babič iz Vanganela na 4 mesece, Albert Kermac iz Centuria na 4 mesece, Anton Babič iz Rojcev na 4 mesece, Jože Umer iz Rojcev na * mesece, Cerkvenik na 3 mesece, Maks Kermac iz Manzana na 3 mesece. Mnogo drugih je bilo obsojenih na manjše zaporne kazni od enega do treh mesecev, vendar se njihovih imen več ne spominjam. Jaz sem bil tedaj še mladoleten In so me po osmih dneh izpustili. Na dan volitev sem bil za kurirja med Marezigami ln Truškami. rNadaljevanje sledit UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCH1 S IL TELEFON «3-8(18 IN *4-638 - FoStnj preda* 6ht> - PODKUZMCA GORKA: Ulica 3 PeillOO Ul, Pel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tei. St 37-338 - NAROČNINA: mesečna «51 Ur - Vnaprej: četrt» . 18(10 lir polletna 360(1 lir celoletna 64(8: Ur - FLRj v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din. Četrtletno 480 din - Posuu cekoCJ račun: Založništvo tržaškega »*skh Trst U-5374 - Za FLRJ: ADII, DZS, Ljubljana, 3. » foip» 51-928 tekoči ra.’un ort Narodni banki » Ljubljani 600 i4 603-8« - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 100, finančno-apravm 150, osmrtnico U0 Ur. - Mau oglas 30 Ul beseda. - Vsi oglas-, se naročajo pri upravi -Stritarjeva . » Odgovorni urednik: S1AMSLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst