Pogina oiafan? v ootovin) leto LVII. V Uublteni. v petek. dne 12 aorlla 1929 Št. 83 2. izdala s*. 2 Oln Naročnina Dnevno udnja za državo SHS mesečno 25 l)ln polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedclska iztlnia celole no v Jugu-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pellt-vrsla mali oglasi po 150 ln 2D,veC|l oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2-5G, veliki po 3 in 4 Din, v utedifSkrm delu vrstica 00 IO Din o Pr veix'em □ nnio m. popust Izide ob -t zlutrcO rožen pondeliKo in dneva do praznlKU CrednMiro /e 1 Kopnarievi ulici št. GilMI Kohoplsl se ne vraCa/o. nelrunklrano pisma se ne spre/ema/o ' Cretlnlšiva telefon ?>t. 2050. upravnlilva šl. 2328 upruvo /e ptiupiiui/eu ui.ii.b * l.eHovat račun: L/ubilana šle v. 10.650 in Iu.3-tf za In.icimi!, Soiu/ri u4i.75(j.l, Haf/reb SI. 39.0I1. Vrana tn Ituna) 41. 24.797 Pravo delo za narod Mnogo občekoristnega in požrtvovalnega dela se je že storilo na Slovenskem, toda nikjer v taki meri in s tako velikim učinkom, ko na zadružnem polju. Tako veliki in tako splošni so bili in so uspehi slovenskih zadru-garjev, da je po vsej pravici slovensko zadružništvo nam vsem v ponos, ker se smemo na to svoje delo sklicevati tudi izven Slovenije. Baš včeraj smo imeli zadoščenje, da smo zapisali lepo priznanje »Politike« slovenskemu zadružništvu. Da pa je to priznanje tudi objektivno nad vse utemeljeno, je pokazal včerajšnji občni zbor Zadružne zveze, naše osrednje zadružne organizacije. S poštenim delom in neizmerno ljubeznijo za blagor našega bližnjega so bili pribor-jeni vsi ti uspehi in zato so trajni in zato so korenine zadružništva zasajene v naš narod tako globoko, da je postavljeno vse naše narodno gospodarstvo na trdno in solidno podlago. Neminljiva zasluga naših zadrug je, da niso niti težka vojna leta, niti perturbacije povojnih let omajale slovenskega narodnega gospodarstva, temveč da je to premagalo vse krize in vse težave in je danes trdnejše ko kdajkoli. Vsi ti veliki uspehi pa so zasluga naših zadrugarjev, med katerimi je vladal pravi zadružni duh, kakor ga je zasejal pokojni dr. Krek. Da pa je ta duh še vedno enako svež in močan, ko nekdaj, je najbolj razveseljivo dejstvo, ki ga je pokazal včerajšnji občni zbor Zadružne zveze. »Vsak posameznik je odgovoren za naše narodno gospodarstvo in blagostanje«, je bila osnovna misel včerajšnjega občnega zbora in tej misli je bil pridružen visoki cilj, da bomo res gospodarji na svoji zemlji. Vsi smo dolžni delati za blagor celote, zato pa mora vladati prava solidarnost in zato ne sme dobiti dobičkarstvo nobenega mesta v zadružništvu. Naravnost razveseljivo je, kako energično je nastopilo načelstvo Zadružne zveze proti vsakemu dobičkarstvu in njegov klic zadrugam: nazaj k pravilom mora podpreti vsa javnost, ker ni bilo ubito oderuštvo zato, da bi stopil na njegovo mesto »organiziran oderuh«, kakor je pravilno naglasilo načelstvo v svojem poročilu. Rešitev slovenskega kmeta je bila v tem, da ga je duhovščina oprostila iz rok oderuhov. Rešitev slovenskega kmeta je še danes v tem, da dobiva v svojih zadružnih hranilnicah cen kredit, ki nikdar ni višji od 8% in ki znaša ponekod tudi le 6%. Danes, ko se v državi tako mnogo govori o cenem kmetijskem kreditu, je dvakrat potrebno pokazati na slovenski primer. Ni mogoče doseči trajnega uspeha le z ukrepi od zgoraj, temveč s prosvetnim delom med narodom našim je treba pripraviti in ustvariti tla za zadružništvo. Naj bodo početki tega dela še tako majhni, vendar so boljši, ko akcije, podvzete privatno, ker so trajne in ker nam rode nove uspehe Prosveta, strokovni pouk, solidarnost in varčevanje so temelji vsakega zadružnega dela in na teh temeljih počiva slovensko zadružništvo in zato uspeva in napreduje. Kar pa je zlasti razveseljivo, je to, da se ne ustavlja na doseženih uspehih, da samozadovolj-stvo ne zmanjšuje dela, temveč da išče vedno novega dela in vedno novega napredka. Kakor je danes izvedena organizacija kreditnih zadrug, tako mora biti jutri izvedena organizacija strojnih in električnih zadrug, tako mora pojutrišnjem delovati organizacija prodajnih zadrug. Vedno težnja za napredkom, vedno volja za zboljšanjem. In to je najbolj razveseljivo! Ni pa občni zbor Zadružne zveze podal samo bilance o svojem delu, temveč podal je naravnost bilanco vsega našega kmetijskega gospodarstva. A pokazal je tudi pota, ki vodijo k napredku in sedaj treba samo, da bo država upoštevala vse te predloge in podprla slovensko zadružništvo, da bo moglo dovršiti vse svoje naloge. Priznamo radi, da je že nekaj storila država za zadružništvo, ali še je treba dosti storiti in to se naj zgodi čim preje. Zakaj le v dobro narodu in državi bo vsaka podpora, ki jo bo izkazala država zadružništvu. Kajti pravo narodno delo vrše zadruge in ni ga danes dela, ki bi bilo za napredek naroda tako pomembno od zadružnega. Vsakega posameznika dviga zadružništvo in s svojim vplivom seže tako globoko v narod, ko nobena druga organizacija. Vedno jc ponosen dan za slovenski narod občni zbor Zadružne zveze, ker vselej je to dan uspešnega dela. Zasluga za to delo pa gre vsem zadrugarjem in vsem zadružnim delavcem, osobito pa duhovščini, ki je to delo Popolna enotnost državne uprave Belgrad, 11. aprila. (Tel. Slov.) Ze ob priliki govora predsednika vlade na banketu, na katerem se je poslovil od obeh ministrov g. Krulja in g. Alaupoviča, so se začrtale smernice, ki poudarjajo enotnost naše države in njene uprave. V tem smislu so se tudi pričele priprave v posameznih ministrstvih. Kakor smo poročali, se bodo v prosvetnem ministrstvu ukinili pokrajinski oddelki in ustanove, ki imajo plemenski ali krajevni značaj. V smislu navodil predsednika vlade se je delalo v tem ministrstvu in je načrt, v kolikor je potreben za skupno uredbo, že izdelan. Oddelki, ki se bodo ustanovili na podlagi skupne osnove, bodo imeli obči državni značaj. Ali se bodo za načelnike teh oddelkov imenovali ravnatelji ali prosvetni inšpektorji je za stvar vseeno. Čujemo, da bodo ti inšpektorji imeli veliko kompetenco in da bodo uživali položaj velikih županov v I. kategoriji 2. in 3. skupine. Podoben materijal se zbira tudi po drugih ministrstvih, tako zlasti v notranjem ministrstvu, kjer enako v bodoče ne bo več pokrajinskih oddelkov, ampak samo splošna uprava. Nekateri pokrajinski oddelki bodo ostali v pravosodnem ministrstvu in še morda v katerem drugem ministrstvu, kjer zakonodaja ni še toliko napredovala, da bi se lahko tako hitro izenačila, ker zakoni sami določajo rok, v katerem bodo v posameznih pokrajinah stopili v veljavo. Silen €$vig delnic Narodne banke Belgrad, 11. aprila. (Tel. Slov.) Delnice Narodne banke so zadnje dni na belgrajski borzi poskočile za 1100 Din, in sicer včeraj za 400, danes za 700 Din. Ta pojav vzbuja velik interes v vseh finančnih krogih. Skok delnic se pripisuje vladni deklaraciji ;n zboljšanju notranjepolitičnih razmer. Komunike o pogajanjih z Romunijo Delo v šestih odsekih — Ugoden potek pogajanj Belgrad, 11. aprila. (Tel. Slov.) O sestanku naše in romunske delegacije jc izdalo zunanje ministrstvo ta-le komunike: Dne 9., 10. in 11. aprila sta delali obe delegaciji v šestih odsekih: hidrotehničnem, soci-alnopolitičnem (pravica bivanja in nameščanja delavcev, zavarovanje delavcev za slučaj bolezni in nezgode), zasebnopravni (vprašanje premoženja bivšega 14 srbsko-banatskega obmejnega polka), prometni," upravni (vprašanje pokojnine bivših višjih samoupravnih uradnikov), finančni (dolgovi in zahteve od bivše Avstro-Ogrske in konvencije o tem, kako naj se prepreči dvojno obdačenje). V hidrotehničnem odseku se je na splošno razpravljalo o jugoslovanskem načrtu konvencije, da se napravi sporazum za vprašanje režima na vodi (vodne zadruge, vodni toki itd, ki so presekani z mejo). V razpravi o socialnopoli-tičnih vprašanjih se jc dosegel načelni sporazum v bistvenih vprašanjih konvencij, ki se bodo na podlagi tega sporazuma sklenile. Ostane le še redakcija odredb te konvencije. Razprava v javnopravni, prometni, finančni stroki sc bo končala v podkomisiji še v okviru načelne izmenjave stališč. Dosedanji potek pogajanj se je vodil v iskrenem in prijateljskem duhu in daje nade, da se bo v čim krajšem času uredil kompleks vprašanj, glede katerih se vršijo pogajanja.« Pred trgovinskimi pogajanji z Bolgarsko Belgrad, 11. apr. (Tel. Slov.) Dne 15. apr. naj bi se pričela trgovinska pogajanja z Bolgarijo. Obe strani sta komisiji že določili, vendar imena njih članov še niso razglašena. Nekateri diplomati so mnenja, da ni izključeno, da se bodo morala pogajanja odložiti. Obče mnenje ni ravno preveč optimistično, ker so sklepi piratske konference, zlasti glede vprašanja dvolastništva in zone, kjer naj bi se odstranile teroristične tolpe, ostali samo na papirju. Čujemo, da se ta pesimizem sicer opravičuje, da se bo pa z naše strani storilo vse, da bo prišlo do pogajanj. Bolgarski gospodarski krogi se izražajo, da bi bila pogodba v obojestransko korist Sofija, 11. aprila. O ratifikaciji pirotskih protokolov piše sofijsko »Utro«: »Iz merodajnega izvora izvemo, da je jugoslovanska vlada izjavila svoje soglasje, da se piratski protokoli ratificirajo pred začetkom trgovinskih pogajanj. Sporna vprašanja bi sc rešila po dovršitvi trgovinskih pogajanj, ki bi se začela dne 15. aprila. Verjetno bo še tekom lega tedna izdan komunike o ratifikaciji pirotskih protokolov. Novi proiesmsM zakon Zahteve profesorjev glede novih plač Belgrad, 11. apr. (Tel. »Slov.«) V prosvet-tifcm ministrstvu se že delj časa dela na profesorskem zakonu, ki naj bi dal temu važnemu stanu zadovoljiv materijalni položaj. Minister Maksimovič je izdelal konkreten načrt o prejemkih. na podlagi katerega naj bi se profesorski prejemki izenačili s sodniškimi. Ta načrt je padel v vodo. Radi lega so profesorji vzeli vprašanje profesorskega zakona zopet v svoje roke. Iz finančnega ministrstva je prišel na tozadevno vprašanje odgovor, da za doklade, ki bi hile enako visoke kol sodniške, zaenkrat finančno ministrstvo nima kritja. Sedaj se išče v prosvetnem ministrstvu kompromis med skrajnostjo in med sedanjim stanjem. Zatrjuje se, da sedaj, ko se je od profesorskega stanu zahteva v vsej državi stroga kvalifikacija, nad vse važno, da se ta kvalifikacija tudi na primeren način plača. Če se dosledno slrogo zahteva kvalifikacija, bodo mnogi prizadeti. Na ta način se bo nekaj prihranilo. Če se zahteva stroga kvalifikacija, naj se da denarna podlaga. Od stališča finančnega ministrstva je odvisen način kompromisno rešitve. Upravni odbor bančne zveze Belgrad, 11. apr. (Tel. »Slov.«) Upravni odbor bančne zveze se je danes konstituiral. Predsednik jo Vlado Markovič, glavni ravnatelj Izvozne banke, I. podpreds. Jevtimir Dju-kič, glavni ravnatelj Belgrajskega kreditnega zavoda, II. podpreds. Milorad Sičarevič, ravnatelj Jadransko-podunavske banke v Belgradu, glavni tajnik ostane še nadalje Lujo Molir. pričela na široko izvajati in ga tudi zmagovito izvedla. Jamstvo našega napredka je v zadružništvu in zato vsi v krog zadružnih delavcev I in propagatorjev pravega zadružnega duha, ki naj živi povsodi in na vseh poljih! Spremembe in imenovanja pri železnici Belgrad, 11. aprila. (Tel. »Slov.«) Prometno ministrstvo je izdalo večji ukaz o premestitvah in upokojitvah uradništva. Med drugim so premeščeni: Novak Ivan iz komercialnega oddelka v Belgradu v Maribor, Lenasi Herman iz Murske Sobote v Ljubljano, Rudolf Ogrin iz Pragerskega v Mursko Soboto, Tomaž Boncelj 3. I. v Ljubljani se odpušča iz državue službe. Napredovali so: Jakob Bizjan. Hinko Martelanc, Jurij HribcrSek, Josip Puntar, Blaž čiček, Josip Vičanski, Karel Babrovšek, Tomaž Kopač, Matija Kralj, Ivan Strun. Josip Gline, Ivan Rožman, Šlefan Gorjanc, Fr. Pekolj. Ekskurzija ljubljanskih irg, akademikov Belgrad, 11. apr. (Tel. »Slov.«) Ekskurzija ljubljanskih trgovskih akademikov se je danes opoldne vrnila v Belgrad. 23 trgovskih akademikov je pod vodstvom profesorja dr. Slid-njaka potovalo preko Splita, Dubrovnika, Dra-ču, Krfa in Patrasa v Atene. Urški profesorji in dijaki so se jim pripeljali nasproti in jih prisrčno sprejeli. Akademikom so naše poslaništvo ter akademiki trgovske visoke šole priredili sprejemni večer. V Atenah so si ogledali Pirej, atensko pristanišče iu kemično tovarno. Uredništvo lista »Akropolis« jim je priredilo poseben sprejem. List je prinesel več člankov o naših dijakih ter celo karikature posameznikov. Antično A t e n o so si ogledali naslednji dan. Na banketu visoke trgovske šole so bili prisotni vsi diplomatski uradniki in zastopniki grško-jugoslovanske lige. V spremstvu grških tovarišev so se odpeljali v letovišče Sifi. Po slovesu, s katerim so se atenski listi obširno bavili, ker se je baš v tistem času podpisala grško-jugoslovanska pogodba, so se ekskurzionisti odpeljali v Solun. Na grški admiralski ladji »Averovc jim je grško-jugoslovanska liga priredila čajanko. Ogledali so si veliko katedralo sv. Dimitrija in cerkev sv. Jurija ter spomenike iz Justinijanove dobe. List »Progres« je napisal o obisku uvodni članek. Iz Soluna so se s posebnim vozom, ki jim ga je dala ua razpolago grška vlada, odpeljali preko Dedeagača v Carigrad, kjer so jih slovesno sprejeli osebje našega poslaništva in turški akademiki. Udeležili so se kongresa turške akademije na vseučilišču in si ogledali lepo razstavo za propagando in zaščito domače turške industrije. Dalje so si ogledali tovarne, turške spomenike, Hagijo Sofijo, Sulejmanovo tuošejo, dvor bivšega sultana, kjer je sedaj muzej. Turški akademiki so jim priredili lep sprejem in večerjo ter so se vršili prijateljski pozdravni govori. Turško časopisje je obisk zelo lepo komentiralo. Ob odhodu so jim turjki akademiki ooljubili, da jih bodo obiskali pc mednarodnem kongresu visokošolske federacije v Budimpešti tudi v Belgradu. V Sofiji niso bili nič manj prisrčno sprejeti. Na posebno željo jugoslovanskega poslanika Nešiča so ostali en dan več v Sofiji kot so nameravali. Pri Čajanki, ki jim jo je 4 -i-redilo jugoslovansko poslamaivo, so se razgo-varjali s sofijskimi krogi. Ravnatelj tamošnje samostojne univerze, zavoda, kjer se predava samo trgovska in finančna veda, Popčev je it-kreno pozdravil akademike v drugi slovanski prestolici na Balkanu. Nova anketa rad s agrarne banke Belgrad, 11. apr. (Tel. »Slov.«) Za jutri dopoldne je sklical pravosodni minister Srskič ponovno anketo glede vprašanja agrarne banke. Na konferenco so pozvani ministri šver-lujga, Mažuranič, Frangeš in zastopniki bank iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Anketa se je sklicala zato, da bi se zaslišali zastopniki in interesenti bančnega stanu o agrarni banki. Kakor čujemo, bodo zastopniki bank izrekli mnenje, ki bi za agrarno banko ne bilo ugodno. Poštne snremembe Belsrad, 11. aprila. (Tel. »Slov«) Pošt-no premestitve: Gašper Emilija iz Višnje gore na Vič, Suen Roza iz Loč pri Poljčanah v Maribor, Tavčar Albina iz Št. Jerneja v Novo meslo, Petovar Ix)vro iz Ivanjkovcev v Ljutomer. Belgrajske vesti Belgrad, 11. aprila. Zdravstveno stanje vojvode Stepanoviča v Cačku je v trajni nevarnosti. Seja vrhovnega zakonodajnega sveta je sklicana za 15. aprila. Zunanji minister dr. Kuinanmli in češkoslovaški poslanik dr. šeba sta danes opoldne sestala. Izmenjala sta listine o sporazumu s ČSR glede izterjevanja dolgov naših in češkoslovaških državljanov in o odločitvi tožb, ki bi iz teh pravnih razmerij nastale. Oddelek za sekvester se je preselil iz pravosodnega ministrstva v finančno. V njegove dosedanje prostore pa se preseli oddelek za vere. Depufarija iz Slovenije, ki zastopa prebivalstvo, ki je oškodovano po \ojni, je danes obiskala ministrstvo za socialno politiko Načeloval ji jo dr. Čop. Boljševiške težave | z nacionalizmom i Da bi bila njih propaganda med azijskimi in kolonialnimi narodi tem uspešnejša, so boljševiki z vnemo udarjali tudi na nacionalistične strune. Če ni šlo drugače, so včasih nastopali sploh samo kot nacionalisti in svoj komunističen program čisto skrili ali ga celo zatajili. Priznati treba, da je imela ta komunistična akcija tudi svoj uspeh, samo ne v tej smeri, kakor so pričakovali boljševiki. Nacionalizem je .zmagal na Kitajskem, nacionalistične ideje so se širile po Indiji, holandski Indiji in po severni Afriki, komunizem pa ni nikjer mogel zagrabiti prav tal in na Kitajskem so vrgli ob tla komunistično revolucijo nacionalisti, ki jih je vzgojila Moskva. Neuspeh komunističnega izigravanja nacionalizma p;t je bil še večji. Ne samo aziatski narodi, živeči izven Rusije, so sprejeli nacionalistične ideje, temveč so se pričele širiti te tudi med Azijati, ki žive v Rusiji. Boljševiki so torej tu dosegli baš nasprotje tega, kar so hoteli in danes se morajo že z vso silo boriti proti temu, kar so povzročili sami. Zlasti nevarno za boljševike je nacionalistično gibanje, ki se je razvilo v Turkestanu. Navada Stalina je, da se bori odprto in brezobzirno le proti levičarski opoziciji, ki jo je vzbudil Trocki, dočim je desničarsko opozicijo pardoniral. Zlasti pa niso bili nikdar imenovani voditelji desničarske opozicije in na sramotni oder so bili postavljeni le Troc-kijevi pristaši. Sedaj pa se je zgod la prva izjema in pred dnevi je bila objavljena prva lista voditeljev desničarske opozicije. Na čelu te liste so prvi komunistični dostojanstveniki Uzbekije in kot prvi Hidir Alijev, ki je bil znana osebnost na vseh sovjetskih kongresih in konferencah. V tej objavi imen desničarske opozicije je pač najjasnejši dokaz, kako je nacionalistično gibanje postalo že nevarno, da ga oficielni sovjetski krogi ne morejo več prikrivati. V resnici pa imajo sovjeti tudi vzrok, da se javno bavijo z razmerami v Turkestanu. Uzbeški komunisti so do zadnjega časa potrpežljivo prenašali kontrolo odposlancev strankarskega osrednjega vodstva. Sedaj pa itnajo nakrat tega varuštva dosti in se mu upirajo. Na konferenci komunistične stranke v Taškentu je imel Alijev referat, v katerem je nastopil proti temu. da so v upravi turkestanskih zveznih republik nedomačini. S tem da se krši ustava, ki jamči neodvisnost zveznih republik od osrednjih oblasti. Pogumen Alijevov nastop ni poznavalcev razmer presenetil, ker je tako razpoloženje med komunisti Turkestana precej splošno. Če pa je ostal Alijev vseeno v manjšini, je vzrok le v tem. ker imajo v vodstvu turkestanske komunistične stranke nedomačini večino in ker se je le nekaterim domačim komunistom dovolil pristop na strankarsko konferenco. Večina turkestanskih komunistov zato opozicije nikakor ne graja, temveč z njo simpati-zira. Nasprotja med domačimi in tujimi komunisti postajajo vedno večja. Prej je bila pripadnost k eni ali drugi skupini skoraj identična s pripadni-štvom h komunistični levici ali desnici. Sedaj pa se je to spremenilo. Turkestanski komunisti so v boju proti osrednjim oblastem navezani na podporo ljudskih množic. Ker so pa te proti radikali-zmu. zato je naravno postal tudi njih kurz zmernejši. Velikih kmetov ne preganjajo več in tudi propaganda proti mutahom je popustila in pri vsaki priliki skušajo komunisti pokazati svojo »lojalnost« do domačih zahtev. Z izigravanjem nacionalizma so dobili komunisti moč v Turkestanu. Pozneje pa so izdali svoje nacionalistične teorije in zato je danes igre z nacionalizmom konec. Da pa se ne bi narod čisto obrnil proti komunističnim voditeljem, skušajo sedaj doseči sodelovanje z narodom, ker jim poleg tega grozi, da jih bo Moskva zamenjala z bolj zanesljivimi pristaši. Ali tudi Stalin skuša posebna stremljenja Turkestana izrabili /a sebe. Večina ruskih komunistov je namreč proti vsakemu separatizmu posameznih pokrajin. Tem komunistom pa govori Stalin! Glejte, kam bi privedla desničarska opozicija. Če se ne bomo proti njej borili, bo razpadla sovjetska unija v kosce. Če bi šlo tako naprej, potem ne bi dal Turkestan bombaža. Ukrajina nobenega premoga in železa. Kavkaz nobenega petroleja in Rusija bi bila brez vseh teh najvažnejših surovin. S tem argumentom je Stalin komuniste prepričal in ti govore sedaj: Raje Stalina, ko pa razpad sovjetske unije. V resnici pa je baš Stalinova diktatura glavni vzrok, da se je separatizem v sovjetski uniji tako okrepil. Bila je sijajna misel, da veže vse republike sevjetov ena stranka, toda ta misel je postala brez vrednosti, ko je mesto stranke prišla diktatura male komunistične skupine. Zato pa postajajo separatistična stremljenja povsodi vedno močnejša in zelo dvomljivo je, če bo imel Stalin s svojo Rusijo uspeh. Množice v Sovjetski Rusiji ne žalujejo za Trocklm, ker ni bil ta blizu niti enemu narodu sovjetske Rusije. Drugo vprašanje pa je, kakšne posledice more imeti izključitev Alijeva? Verni mohamedanci smatrajo sicer vsakega komunista za tujca, toda zelo mogoče je, da bi povečano nasprotje z Moskvo napravilo tudi iz opozicionalnega komunista narodnega junaka! Z zlorabo nacionalizma so hoteli boljševiki osvojiti svet, sedaj pa se nacionalizem obrača proti njim samim. Je pač lako, da je nacionalizem močnejši od vseh komunističnih teorij in njih mednarodnosti in to okušajo sovjeti že na lastili koži. »Miroljubni socialisti" Kovno, 11. aprila. (Tel. »Slov.«) Notranje ministrstvo utemeljuje zadnja preganjanja socialistov s tem, da so v socialnodemokratski stranki obstojale bojne kolone, ki so imele tudi zveze z emigranti v Vilni, od koder so dobivale agitacijski materijal in orožje in se poskušale vriniti tudi v vojsko. Oblasti so že aretirale bojno kolono v Trakih ob poljsko-litavski meji, obstoječo iz 26 mož, ki je tvorila zvezo med emigranti in centralo v Kov-nu. Skupno bo postavljenih pred vojno sodišče 51 oseb radi ogroženja varnosti Litve. Centrum vstopil v vlado Latentna kriza nemške vlade, ki traja že | od januarja, ko je izstopil zastopnik centruma, 1 je te dni dosegla svoj višek in pričakovali so mnogi, da pride do formalne demisije. Tak preokret je zelo iznenadil, kajti pogajanja, ki so se vršila zadnje mesece, so potekala zelo ugodno in splošno je še pred par dnevi prevladoval optimizem, da se bo sestavila vlada t. zv. velike koalicije. Vse stranke so bile za tako vlado z ozirom na težak zunanjepolitični položaj Nemčije in so voditelji že podali obvezne izjave. In ko se je mislilo, da se ti sklepi tudi formalno izvršijo, so prišle nepričakovane težkoče. Kakor že lani, so tudi sedaj socialisti načeli vprašanje graditve križarke. V zvezi z razpravo o proračunu je prišlo na dnevni red tudi vprašanje odobritve drugega obroka za zgraditev te križarke. Dočim so se vse stranke, ki so prihajale v po-štev za veliko koalicijo, izjavile pripravljene glasovati za te kredite, so vstali socialisti proti. Načelnik centruma dr. Kaas je vsled tega v posebnem pismu opozoril kanclerja na to, da jc tak nastop social-demokratov v velikem nasprotju z duhom lojalnosti, ki bi moral vladati med koaliranimi strankami. Če že nočejo glasovati poslanci za kredite, potem se morajo vsaj socialdemokratski ministri obvezati, da bodo glasovali za nje. Dr. Kaas dalje zahteva, da se morajo socialdemokratski poslanci vzdržati od glasovanja, sicer je vsako sodelovanje centruma nemogoče, To pismo je imelo velik upliv, kajti neposredno nato so socialdemokratski ministri podali obvezne izjave, da bodo glasovali za potrebne kredite za križarko. Vlada pa je na mesto ostavke izdala posebno obvestilo, v katerem pravi, da je z ozirom na težak notranji in zunanji položaj potrebno sestaviti j čvrsto vlado, ki bo imela izdelan obsežen de- j loven in za vse koalirane stranke obvezen program. Centrumu so ponudili tri ministrska mesta in imenujejo se kandidati Guerard za pravosodnega, dr. Stegerwald za prometnega I in dr. Wirth za ministra za zasedeno ozemlje. Z vstopom centruma bi se vlada sicer razširila, ne bi pa bila vlada velike koalicije, ki so si jc vsi želeli in je vprašanje, kako dolgo se bo držala vlada, v kateri ministri najmočnejše koalirane stranice ne uživajo podpore svojih klubov. * Berlin, 11. apr. (Tel. »Slov.«) Državni predsednik Hindenburg je danes odobril imenovanje treh ministrov centruma. Imenovanje samo in i.* edba v posle se bo izvršila najbr/.e v pondeljek. Indija in Anglija London, 11. aprila. (Tel. »Slov.«) Člani zakonodajnega zbora v Indiji so dobili še nadaljnja grozilna pisma od voditeljev »indijske socialistično-republikanske armade«. Indijska vlada je ukrenila vse potrebne varnostne odredbe. London, 11. apr. (Tel. »Slov.«) V indijskem zakonodajnem zboru je izjavila nacionalistična večina, da je razprava o izjemni zakonodaji proti komunistom, ki jo je predlagala indijska vlada, nezakonita, ker je izven dnevnega reda. Neposredno potem, ko je bila to odločitev objavljena, se je sestal londonski kabinet k večurni seji, da formulira sklepe, ki naj jih indijski podkralj julri naznani parlamentu v Delhiju kol zadnjo odločitev angleške vlade. Angleško-indijski ustavni konflikt jc postal s tem akuten. Po angleškem mnenju je bombni atentat v zakonodajnem zboru onemogočil vsako koncesijo. Nacionalisti pa izjavljajo, da more rešiti konflikt samo popolna samouprava. Vlada močne roke na Poljskem Varšava, 11. aprila. (Tel. »Slov.«) Novi poljski kabinet bo imenovan danes ali jutri. Ministrski predsednik bo postal najbrže dosedanji prosvetni minister dr. Switalski, do katerega imajo vojaški krogi posebno zaupanje radi organizacije zadnjih sejmskih volitev. Notranji, zunanji, pravosodni, prometni in trgovinski minister ostanejo isti, kakor doslej. Finančno ministrstvo bo prevzel voditelj poljedelske banke, general Garecki, delovno ministrstvo polkovnik dr. Kolontaj Srzednicki, poštno ministrstvo poslanec dr. Polakievič. ministrstvo za agrarno relormo poslanec polkovnik Przedpelski, poljedelstvo pa veleposestnik Rudovvski. Ta vlada je manj kompromisnega značaja, kakor prejšnja, v kateri je bila tendenca za poravnavo s sejmom močnejša. Varšava. 11. aprila. (Tel. »Slov.«) Neko zelo konservativno glasilo Pilsudskega v Vilni izjavlja v uvodnem članku, ki je vzbudil posebno pozornost, da je zadnjo javno izjavo maršala smatrati za prvi čin drugega državnega udara. Na to je odgovoril socialnodemokratski »Itobotnik«: Spričo bližnje odločitve državnega predsednika je treba jasno izreči: Poglavje Pilsudski je tragedija Poljske. Državni udar bi bila katastrofa. Cenzura je zaplenila nadaljnji članek v tem listu. Zaplenjeni so bdi v zadnjem časr tudi drugi listi opozicije. Varšava, 11. apr. (Tel. »Slov.«) V nekem listu bivši ministrski predsednik Bartel hudo napada poljski sejm. Pravi, da je že proti takratnemu državnemu poglavarju maršalu Pilsudskemu naperjena ustava bila dokaz pomanjkanja politične pameti. Nato opisuje boj proti prekoračenju proračuna za 1. 1927-28 in ugotavlja, da je sejm meseca decembra 1928 z odobravanjem vzel na znanje izjavo vlade, da bo v najkrajšem času obenem z obračunom predložil azakon o douatnili krenili, da je torej obtožba proti finančnemu ministru Cehoviču nezaslišana in malenkostna. Komunistično delovanje hrvatskih akademikov Praga, 11. apr. (Tel. » Slov «) Radi komunistične agitacije jugoslovanskega dijaštva v Pragi je moral jugoslovanski poslanik nastopiti proti diiaštvu. »Lidove Novini« poročajo, da je imelo dijaško društvo »Matija Gubec« s sovjetsko misijo in ruskimi študenti tako očitne zveze, da je postal ravnatelj jugoslovanskega kolegija, prof. dr. Prohaska pozoren in n. pr. ugotovil, da so imeli dijak: v svojii knjižnici, ki je obsegala 400 knjig, večinoma komunistično literaturo. Profesor Prohaska je izročil knjige jugoslovanskemu poslaništvu, ki je poslalo v Belgrad seznam članov društva. Vlada je brzojavno odobrila postopanje profesorja Prohaske in odredila preiskavo. Študenti so s silo odstranili oglasno omarico, v kateri je bilo nabito svarilo pred protivladni-