PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina pnacana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 35 lir Leto XVIII. ■ St. 40 (5124) TRST, petek 16. februarja 1962 Ultrasi nemoteno nadaljujejo atentate v Parizu in v raznih mestih Alžirije Notranje ministrstvo napoveduje zaostritev ukrepov v Parizu - Hasanov predstavnik je izjavil, da je opti/tiist glede uspeha francosko-alžirskih pogajanj - Govori se, da ho sporazum podpisan 25. februarja PARIZ, 15. — Fašistična OAS nadaljuje tako v Parizu kakor v Alžiriji svojo teroristično akcijo z napadi in z atentati, kakor da bi sploh ne bilo varnostnih sil. Sicer pa varnostne sile vedno nastopijo šele potem, ko Ultrasi opravijo svoje, v Alžiriji pa v mnogih primerih praktično sodelujejo z ultrasi pri napadih na domače prebivalstvo. Tudi danes so ultrasi iz- vršili v Parizu in v raznih mestih Alžirije celo vrsto atentatov s plastičnimi bombami. V Parizu so bile pri atentatih ranjene tri o-sebe, škoda pa je ogromna. V popoldanskih urah je v času nekaj minut nastalo sedem eksplozij, ob 18.45 pa osma. Trije atentati so bili izvršeni pred stanovanji sodelavcev lista «Le Monde*, ki so: Jac-ques Fauvet, Philippe Herman in strokovnjak za vojaška vprašanja Planchais. Ranjena sta bila hišnica, kjer stanuje Fauvet, in Hermanov tast. Fauvet in Planchais sta nedavno objavila knjigo q u-poru od 22. aprila v Alžiriji. Četrta eksplozija je nastala pred stanovanjem časnikarja »Humanite* Wurmserja, peta Pred stanovanjem konfederalnega tajnika francoske zveze krščanskih delavcev Alberta Detraza, šesta pred stanovanjem univerzitetnega profesorja Hayouxa, sedma v ulici Montaigne, kjer stanuje neki poslanik. Osma eksplozija je povzročila požar v tretjem nadstropju palače, kjer je sedež sindikata železničarjev za zahodni Pariz, škoda je o-gromna. Sinoči pa je eksplodirala bomba pred stanovanjem komunističnega poslane,,! v Seynu (Južna Francija). Tudi v Toulonu so danes našli neeksplodirani plastični naboj v pristanišču, drugega pa so našli v neki knjigarni komunistične Stranke Odbor za diplomatski tisk je objavil danes izjavo, v kateri obsoja atentate proti časnikarjem in vsa nasilna dejanja. Zvečer so ultrasi napravili v Parizu še dva atentata, od katerih je bil eden naperjen protj komunističnemu županu v predmestju Nanterre. Notranje ministrstvo pa je objavilo izjavo, v kateri pravi, da atentati v Parizu narekujejo potrebo okrepitve u-krepov, čeprav bodo te ustvarile nekaj neprijetnosti Parižanom. »Notranje ministrstvo, pravi izjava, je prepričano, da bo prebivalstvo razumelo to potrebo in bo sodelovalo s policijskimi silami*. Oran: Francoska vojska Je zaprla z bodečo žico ulice, ki vodijo v predele mesta, kjer živijo domačini. Vse dohode stražijo policaji in vojaki. Kakor Je znano, so francoski fašisti v četrtek razstrelili več hiš, kjer stanujejo domačini, in več domačinov ubili. Včeraj pa so ultrasi izvršili celo vrsto novih atentatov, kljub vsem policijskim #varnostnim ukrepoma DANES Danes bo Fanfani obiskal Dronchija in mu prav gotovo sporočil, da se Je dokončno odločil sestaviti vlado levega centra. Nato bo sedanji in bodoči predsednik vlade s predstavniki vseh štirih strank - Ni znano, ali sta ugladila močna nesoglasja glede politične integracije Zahodne Evrope BADEN-BADEN, 15. — Kakor napovedano, je general de Gaulle prišel danes v Zahodno Nemčijo, kjer se je sestal v Baden-Badenu s kanclerjem Adenauerjem. Navzoča sta bila tudi zunanja ministra de Murville in Schroeder skupno z drugimi sodelavci. Najprej sta de Gaulle in Adenauer imela sama kratek razgovor, zatem pa sta se jima pridružila, še oba zunanja ministra ter poslanika v obeh prestolnican. Po kosilu so se razgovori nadaljevali ob 16. uri in se zaključili ob 18.30. Takoj zatem je de Gaulle odpotoval na letališče in se vrnil v Pariz, Adenauer pa je odšel na postajo in je odpotoval z vlakom v Bonn. Poročilo, ki so ga objavil' o razgovorih, ki so trajali skoraj pet ur, pravi, da se de Gaulle in Adenauer strinjata o potrebi, «da se pospeši proces graditve evropske politične enotnosti tudi v zvezi s poslabšanjem svetovnega političnega položaja« Poročilo omenja nato še druga vprašanja, o katerih sta oba državnika govorila: »Oba državnika sta si izmenjala poglede o političnem položaju, zlasti kar $e tiče odnosov med Vzhodom in Zahodom, Berlina in Nemčije ter razorožitve « Predstavnik nemške delega- cije je pozneje izjavil, da sta G................ de Gaulle in Adenauer «zelo zadovoljna z izidom sestanka«, in da bo nemška delegacija v «komisiji Fouchet« z večjim optimizmom začela delo na prihodnji seji komisije. Kakor vsa uradna poročila, ne pove niti to nič posebnega, razen običajne fraze, da sta oba državnika zadovoljna z razgovorom. Zatrjuje se, da je sestanek zahteval Adenauer zaradi zastoja, ki je nastal v delu komisije strokovnjakov, ki je dobila nalogo najti način za uresničenje politične enotnost' Zahodne Evrope. Nedavno je Francija predložila nov načrt, glede katerega pa je nastal oster spor, ker šo se vse ostale države članice evropske gospodarske skupnosti izrekle proti njemu. Delegati so ugotovili, da pomeni ta načrt »precejšnji korak nazaj« v primerjavi z »načrtpm Fouchet«, ki ga je bila prej predlagala Francija. Po mnenju ostalih držav skupnosti bi sprejem novega francoskega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiHiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiŠhiiiiiiiiiiiiiiHinmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiitiitiiiiiiiithfiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimniiMiMiiiiiiiiiiiiiiniiiii Pogajanja med predstavniki KD, PSDI in PRI Fontani je včeraj v glavnem zaključil posvetovanje o programu nove vlade načrta pomenil, da bi sedanje gleneli trupli dečka in deklice ki sta bila tesno objeta. KANKANKEE (Illinois), 15. evropske ustanove zgubile svojo oblast, in razen tega bi šlo tudi za obstoj samega skupnega tržišča. «Na ta način. pravijo v nemških političnih krogih, je hotela fi Danes ob 18. uri bo baje zaključni sestanek za koordinacijo dosedanjega dela Fanfani bo danes poročal Gronchiju, jutri dopoldne pa se bo sestal z Nennijem Po zaključku preiskave so polk. Amicija suspendirali za leto dni Zato je skoraj gotovo, da se trije francoski ministri ne bo- do vrnili v Pariz pred jutrišnjim dnem. To podaljšanje jim bo po mnenju opazovalcev omogočilo, da se ne vrnejo praznih rok. Prav tako se bodo štirje delegati alžirske vlade vrnili v Tunis, da poročajo pred narodnim svetom alžirske revolucije. Zatrjuje se, da bo uradni sestanek, na katerem bodo podpisali sporazum, sklican okoli 25. februarja na pariškem področju in da bo tedaj v alžirski delegaciji tudi Ben Bela. Kar se tiče vsebine sporazuma, je jasno, da ni moč nič vedeti, in gre pri tem samo za številne domneve, ki pa v glavnem z nekaterimi dodatki ali spremembami ponavljajo to, kar se je že tolikokrat pisalo. Nekateri menijo, da ni izključeno, da bo de Gaulle v trenutku, ko bo napovedal ustavitev sovražnosti, sporočil tudi glavne točke sporazuma, posebno še, ker je v svojem zadnjem govoru nekaj takega napovedal. Naser podpira predlog Hruščeva V Kongu je katanška pokrajinska skupščina odobrila sporazum Adula-Combe glede e-notne vlade, toda postavila je celo vrsto pogojev, ki jemljejo sporazumu sleherno važnost. Seveda do pomiritve ne bo prišlo .dokler bodo z osam-ljenja otoka, na katerem Je podpredsednik enotne vlade zaprt, prihajale vesti, da G>-zeng zastrupljajo, kar je delno priznal celo sam Adula, ki potemtakem najbrž ne more preveč ukazati raznim Mobutu-jem in vsem tistim, ki so krivi -** smrt Lumurabe. KAIRO, 15. — Predsednik Naser je odgovoril na pismo Hruščeva, s katerim predlaga sklicanje konference najvišjih predstavnikov v Ženevi v zvezi z razorožitvijo. «A1 A-hram« piše, da ZAR odobrava sklicanje predlagane konference s pogojem, da se o tem predlogu strinja večina držav članic odbora osemnajstih. »ZAR«, piše list «odobrava predlog o konferenci iz naslednjih treh razlogov: v prvi vrsti bi lahko bila koristna za sporazum o razorožitvi, ki je najvažnejše vprašanje, ki ogroža svetovni mir. Dalje bi lahko bila resen poizkus združitve Vzhoda in Zahoda ob isti mizi ob udeležbi nevezanih držav. In končno, ker je ZAR ena od nevezanih držav, lahko samo odobri predlog, ki je naravno nadaljevanje predloga, ki ga je ZAR postavila pred skupščino OZN septembra 1960 in na' beograjski kon-ferenci septembra 1961.» Iz Prage poročajo, da sta predsednik republike Novotny in ministrski predsednik Siro-ky brzojavila Hruščevu in mu sporočila, da odobravata njegov predlog za konferenco najvišjih. Predsednik kanadske vlade (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Posvetovanja med predstavniki KD, PSDI in PRI so se danes nadaljevala in zaključila ob 21. uri. Sestanka se je udeležil tudi demokristjanski poslanec Lattanzio (ki vodi volilni urad KD) kot izvedenec za tisti del vladnega programa, ki zadeva zakon za izvolitev senata. Ob opoldanski prekinitvi so novinarji vprašali Fanfa-nija, o čem so razpravljali danes; odgovoril Um je: »Danes smo načeli vprašanje reorganizacije >avne u- prave in v tem sklopu smo govorili tudi o deželni ureditvi. Proučili smo tudi vprašanja v zvezi z raznimi socialnimi zakoni, ki Jih je predložila že prejšnja vlada.« Na vprašanje, ali bodo že danes zaključili pogajanja glede programa nove vlade, je Fanfani dejal, da je tako njegovo mnenje. Tudi La Malfa in Macrelli sta izrazila isto mnenje. Po večernem sestanku so Reale, Gava in Gui, na vprašanje novinarjev, kako potekajo pogajanja, odgovorili zapovrstjo: »Se precej dobro«, «Dobro smo delali«, «Menim, da bo jutri konec«. Fanfani pa je izjavil: »Proučili smo vpra- šanja v zvezi ? davčno politiko, delniškimi družbami, proti, monopolističnim zakonom, socialnim skrbstvom in zdravstvom; proučili smo tudi nekatere ukrepe, ki jih je predložila že prejšnja vlada«. Na vprašanje, kdaj bodo zaključili pogajanja, je dejal: »Jutri zvečer bomo potegnili zaključke. Predvidene so nekatere zaključne izjave«. Na vprašanje, ali bo jutri imel kakšen sestanek, je dejal: »Ju tri bom obiskal poglavarja države, da bi ga obvestil o poteku posvetovanja; gre za običajni postopek, ki se ga je do sedaj vedno spoštovalo«. Ali boste imel še kakšen drug «e-ič* stanek političnega značaja? Fanfani: »Menim, pojutriš- njem. V ostalem je bilo predvideno, da bomo po izmenja- vi misli in programskih zahtev med tremi strankami, ki morajo sestaviti vlado, iz preproste dolžnosti obvestili' o teh rezultatih stranko, ki je javno izjavila, da je pripravljena, v določenem položaju, podpreti vlado. In to se bo verjetno zgodilo v soboto dopoldne, če boste jutri zvečer dobili omenjene Izjave«. Tudi današnji dan se zaključuje v znaku optimizma? Fanfani: »Zatrdno«. Sestali se bodo jutri ob 18, da b( koordinirali dosedanje delo. Novinarji so hoteli vedeti, kaj meni Saragat o taktiki komunistov v zvezi z vlado levega centra. Saragat: «Prvič se v KPI občuti pritisk baze, ki se mu voditelji te stranke ne morejo izogniti, in prvič so komunistični voditelji pri. morani upoštevati perspektivo svoje izolacije. Togliatti noče s svojim zadržanjem nastopiti prot) delavsem, ki si mnogo obetajo od politike levega centra In skuša hkrati ustvariti ovire tej politiki, katere uspeh bi izoliral njegovo stranko. Da bi Togliattija prisilili k spopadu s protislovji, v katere ga potiska politika levega centra, Combe odklanja sporazum v Kitoni in ponovno vztraja pri secesiji Zavedajoč se močne zaslombe od zunaj, postavlja celo vrsto pogojev osrednji vladi in zahteva umik čet OZN - Medtem pa Cizengo počasi zastrupljajo - Ameriški vojaški ataše v Leopoldvillu ubit ELISABETHVILLE, 15. — Katanška pokrajinska skupščina je na plenarni seji sprejela resolucijo političnega odbora o sporazumu v Kitoni. Za resolucijo je glasovalo 42 navzočih poslancev; vseh poslancev je 69. Resolucija poudarja v svojem uvodu «interes vseh, da se ustvari gospodarska in politična skupnost«. Re. solucija govori zatem o »iskrenih naporih predsednika vlade Adule, da odpravi anarhijo na področjih, ki so pod njegovo oblastjo, in njegovo željo do sodelovanja s katanškimi oblastmi«. Toda resolucija postavlja za odobritev sporazuma v Kito- ih ni celo vrsto pogojev, ki jil podrobno našteva. Ti so: 1. Ta kojšnje prenehanje vsakega vojaškega delovanja protj ka-tanški vladi. 2. Katanška udeležba v osrednji vladi vsaj v enakem številu, kakor je udeležena lumumbistična skupina. 3. V treh mesecih je treba ukiniti prehodno dobo, ki jo določa «temeljnji zakon«, in razglasiti novo zvezno ustavo, kj naj predvideva regionalne avtonomije. 4. Med sestavljanjem nove ustave je treba takoj reformirati «temeljnji zakon« v smislu temeljite decentralizacije oblasti. 5. Tako spremenjeni «temeljnji zakon« se bo moral izvajati v Katan-gi šele tedaj, ko ga bo osred. nja vlada izvajala v celoti. Za. to da bo Katanga spoštovala sporazum iz Kitone, s« mora osrednja vlada odpovedati pomoči tujih ali mednarodnih sil, priznati mora jurisdikcijo pokrajinskih uprav in policijskih sil na ozemljih. Ne sme proglasiti izrednega stanja ter imenovati izrednih komisarjev. 6. Osredna vlada se mora obvezati, da bo izvajala določ-be o prehodnem režimu ob sodelovanju s katanškimi oblastmi, in sprejeti ohranitev denarne neodvisnosti Katange. 7. Osrednja vlada mora zavzeti protikomunistično stališče. 8. Dejavnost OZN v Katangi • * ‘-.N njora prenehati, in čete OZ se morajo umakniti s katan-škega ozemlja, «na katerem so vojaki te mednarodne organizacije osovraženi«. Combe je torej ponovno prekršil sporazum, ker se zaveda, da uživa močno podporo ZDA, čeprav skuša ameriška vlada to spretno prikriti. Danes so na primer v državnem departmaju sporočili, da bi Combejev obisk v ZDA v sedanjem trenutku »oviral ali prekinil doseženo napredovanje za integracijo Katange v kongoško republiao*. Neuradno pa so nekateri ameriški predstavniki izjavili, da je Combe »sedaj potreben Kongu*, Kako je »potreben*, kaže današnja resolucija njegove skupščine, ki vztraja pri secesiji. Nad tem nadaljevanjem izdajstva pa.se v osrednji vladi nič ne zgražajo medtem ko mora Gizenga, ki se je vedno dosledno boril za enot- nost Konga, še vedno sedeti v zaporu, kjer je njegovo življenje v nevarnosti. Med razpravo v osrednjem parlamentu je poslanec Mu-lundi izjavil, da je Gizenga v nevarnosti, da ga zastrupijo. Dejal je. da mu dajejo hrano s strupom, ki počasi deluje. Zahteval je, naj se Gizenga takjo vrne v Leopold-ville. Vesti o zastrupljanju Gizen-ge je deloma priznal tudi A-dula, ki je rekel, da mu je znano, da so nekatere medicinske analize ugotovile zastrupitev Gizengove krvi. Njegovo kri so analizirali v nekem bejrutskem laboratoriju. Adula pa je trdil, da ni prepričan o tem, da ta ugotovitev drži. Kongoški notranji minister Gbenje je izjavil, da so ob- tožbe proti Gizengi potvorjene, njihov namen pa je kompromitirati ne samo Gizengo, temveč tudi prebivalstvo Vzhodne pokrajine in pokrajine Kivu, ki se je vedno zavzemalo za kongoško enotnost. Sinoči je bil ubit v svoji spalnici pomočnik ameriškega vojaškega atašeja v Leopoldvillu polkovnik Hulen Dorris Stogner. Pozneje so aretirali nekega Kongožana, ki ga sumijo, da je napravil atentat. Zatrjuje se, da je aretirani bil šofer poslaništva, in sicer šofer aeronavtskega atašeja polkovnika Matlicka. Zaslišujejo ga na poveljstvu OZN. je jasno, da je treba zavrniti nasvete konservativcev in nadaljevati s še večjo energijo po pdti politike levega centra. Pričakovanja delavcev ne bodo razočarana, in vedno številnejše množice delavcev se bodo odtegnile komunistične, mu mitu«. Kakšno je sedanje stanje pogajanj? Načrtovanje: Mi- nistrstvo državnega proračuna se spremeni v ministrstvo državnega proračuna in gospodarskega načrtovanja; poseben odbor Do pripravil dolgoročni načrt za gospodarski razvoj dežele, vanj pa bodo vključili kratkoročne načrte za posamezne sektorje; Blagajna za industrializacijo Juga bo za sedaj ostala avtonomna Energetski viri: PSDI in PRJ (pod pritiskom PSI) vztrajata na takojšnji nacionalizaciji tega sektorja; Moro in Fanfani se temu upirata; načelno izjavo o tem vprašanju bodo vključili v program, ožji odbor pa bo v določenem roku (šestih mesecih?) pripravil o tem vprašanju dokončni osnutek, ki naj vskladi razna stališča. Sola: Sporazumeli so se, da bodo finansiranje zasebnih šol, razen finansiranja otroških vrtcev, izločili iz desetletnega načrta; ni še sporazuma glede trajanja načrta: socialdemokrati in republikanci bi ga radi skrčili na pet ali največ sedem let, uemokristjani pa nihajo, ker se boje, da ne bodo mogli dobiti potrebnih sredstev. Deželna ureditev: Za sedaj bi se omejili na »okvirni zakon« za rešitev finančnih in volilnih vprašanj, ki so povezana z novo ureditvijo; takoj bodo baje uveljavili le deželo s posebnim statutom Furlanijo - Julijsko Benečijo: Kmetijstvo: Dosegli so načelen sporazum glede odprave spolovinarstva, razvoja zadru-garstva in kreditiranja majhne kmečke posesti. Na današnji seji vodstva PSI so razpravljali o sklicanju centralnega odbora in parlamentarnih odborov stranke; večina je za to, da se centralni odbor skliče čimprej, v začetku prihodnjega tedna, medtem ko je levica zagovarjala stališče, da se centralni odbor skliče šeie potem, ko se bo nova vlada predstavila parlamentu & svojo programsko izjavo. Odločitev o tem vprašanju so odložili na soboto, ko se bo vodstvo ponovno sestalo, ker predvidevajo, da bo Nenm takrat razpola- rancoska vlada z eno roko spet vzeti to, kar je ponujala z drugo.« Kakor je znano, vztraja de Gaulle še vedno pri konfederaciji Zahodne Evrope in ne pri integraciji, in to v smislu svojega gesla o «Evropi domovin«. Ker dosedanjih nesoglasij niso mogli ugladiti, je Adenauer dal pobudo za se stanek pred novo sejo »komisije Fouchet«, ki se bo spet sestala 19. februarja. Zatrjuje se, da sta Adenauer in de Gaulle govorila tudi o de Gaullovem načrtu za ustanovitev francoske a-tomske sile, ki ne bi bila vključena v NATO. Govorila sta tudi o Adenauerjevem načrtu, nai bi NATO spremenili v «četrto atomsko silo«. S tem v zvezi je nizozemski radio sporočil, da je de Gaulle ponudil Adenauerju francoske atomske bombe, da bi dobil v zameno podporo Adenauerja za svoje načrte o zahodnoevropski politični enotnosti Čeprav je nizozemsko poslaništvo v Parizu pozneje zatrjevalo, da niso točno poročali v oddaji omenjenega radia, je treba na drugi strani omeniti pisanje golističnega levičarskega lista «Combat», ki pravi, da je de Gaulle odločen ustanoviti udarno silo v Zahodni Evropi pod francoskim nadzorstvom. List dodaja, da bi de Gaulle opremil Zahodno Nemčijo s taktičnim atomskim orožjem, takoj ko bi to bilo uporabljivo na terenu «Ni potrebno poudariti skrajne nevarnosti takih predlogov, dodaja list, ki stremijo za tem, da zrušijo sleherno upanje miru v srcu Evrope.« --------------#»---- — Sedem otrok v starosti od enega leta do dvanajstih let je zgorelo med požarom, ki t 'e izbruhnil preteklo noč v I! neki kmečki hiši. Mati šestih i od sedmih otrok ie bila na obisku pri prijateljih, ki so oddaljeni poldrugi kilometer, ko je izbruhnil požar v njenem stanovanju. Glenn še vedno čaka CAPE CANAVERAL, 15. — NASA je sporočila danes zju- ij traj, da je bil Glennov polet v vesolje odložen vsaj za 24 ur. To so sporočili časnikarjem ob 1.18 po krajevnem času (ob 7.18 po srednjeevrop- skem času). Predstavnik je dodal, da na Bermudskih in Kanarskih otokih, kjer bi mo. rala vesoljska kabina pasti v morje, divjajo veliki viharji. '• Pozneje je predstavnik NASA izjavil, da vremenske prilike niso dobre za izvršitev poizkusa. Dodal pa je, da, če ,« ne bodo poizkusa Izvršili ju- it tri, ga ne bo verjetno moč ' izvršiti niti v naslednjih 48 urah. V Cape Canaveralu izjavljajo, da bo v primeru jutrišnje ponovne odložitve potrebno čakati vsaj 48 ur za : določitev novega datuma za poizkus, to pa zaradi tega, ker se predvideva slabo vreme. Prvi razgovor Tito-Abud Devet otrok zgorelo pri dveh požarih PAVIA, 15. — Med požarom, ki je izbruhnil davi na nekem kmečkem posestvu v Zi-bido al Lambro v pokrajini Pavie, sta zgorela osemletna deklica in njen bratec, star dve leti’ in pol. Njun desetletni bratec Daniele pa se je rešil. Vsi trjje so v odsotnosti očeta in matere odšli na senik, kjer so se igrali. Cez nekaj časa je deklica Natalina odšla v kuhinjo po vžigalice. Ko se je vrnila, so se začeli igrati z vžigalicami. Nenadoma so se vnele kope slame. Daniele in Natalina sta še pravočasno odskočila, da ju niso zajeli plameni. Natalina bi se bila rešila, a ko je opa-žila, da je-najmlajši bratec ostal med plameni, se je vrgla v ogenj, da bi ga rešila. Toda prav v tistem trenutku se je kopa goreče slame zavalila na oba, tako da sta zgorela. Daniele je obupno klical na pomoč. Prihiteli so kmetje in pozneje gasilci, toda vsi napori so bili zaman. Gasilci so po pogasitvi požara našli zo- KARTUM. 15. — Predsednika republike maršala Tita, ki je prispel danes na tridnevni neuradni obisk v Budan, so na kartumskem letališču pozdravili predsednik vrhovnega vojaškega sveta Ibrahim A-bud s člani vojaškega sveta in druge visokč osebnosti Sudana. Takoj po prihodu maršala Tita, ki je prispel v Su. dan s soprogo in z ostalimi elani svojega spremstva, so se začeli sudansko-jugoslovansk: politični razgovori. Današnje kartumsko časopisje pozdrav-ija v člankih ih komentar :h prihod predsednika republike Jugoslavije m poudarja važnost jugoslovansko-sudanskega sodelovanja ter potrebo nadaljnjega razvoja tega sodelu. vanja posebno na gospodarskem področju, da bi se pre- ;;I prečil poskus pritiska bloKov- ji skih gospodarskih grupacij na 4 izvenblokovske države. Umrla je etiopska cesarica AD1S ABEBA, 15. - Etiopska cesarica Menen, žena ce- I • sarja Haile Selasija, je davi I umrla v starosti 75 let, Haile s Selasi in Menen sta se poroča la julija 1911 in sta imela šest i§ otrok. IHIIIIIIIII>»llllHIUl|«l|lll|tll,HIIIHH»»,M„lllItI,i11|lltI1,11M„lltl,I)tl,llllli||11,||1|,#1MMM1M11M| Uradno zanikana novica Nobenega primera črnih koz v Kranju Ere !e za primer ovčjih koz, ki so pogosta otroška bolezen BEOGRAD, 15. — Tajništvo zveznega izvršnega sveta za ljudsko zdravje in zvezni zdravstveni inšpektorat sta danes uradno sporočila, da »v Jugoslaviji ni nobenega primera obolenja črnih koz, in da je na podlagi prevere naj-kompetentnejših medicinskih strokovnjakov bilo ugotovljeno, da gre v primeru obolele Anke Cirjan, učenke mlekarske šole v Kranju, za navadne ovčje koze a ne za črne koze*. • Vse vesti o črnih kozah v ambulante in zdravnike, da bi jih cepili proti črnim kozam. ' naši državi so popolnoma ne-darja poro gal s potrebnimi elementi, da mogli odločiti tudi glede sklicanja centialnega odbora in pailamentarnih odborov PSI. Obrambni minister Andreotti je dostavil predsedstvu poslanske zbornice in senata poročilo o upravni preiskavi proti polk. Amiciju v zvezi s Fiumicinom. To poročilo je bistveno drugačno od onega, ki ga je isti minister dal v senatu, ko je opozicija prvič načela to vprašanje. Preiskava je namreč ugotovila, da je Amici razvija) svojo podjetniško dejavnost tudi po letu 1950, ko je postal funkcionar obrambnega ministrstva. Zaradi tega so ga suspendirali za eno leto. Gre za predzadnjo disciplinsko kazen, ki more doleteti častnika; najhujša kazen je degradac.ja. osnovane*, poudarja poročilo. »Zdravstveni ukrepi pa, ki so jih sprejeli v Jugoslaviji, da bi se preprečilo prenašanje te bolezni v deželo, ne smejo biti razlog za razburjanje ker so ti ukrepi veljali tudi prejšnja leta v primeru podobne nevarnosti*. Po najnovejših vesteh iz Kranja je stanje Anke Cirjan dobro. Vsi dosedanji zdravniški pregledi so dali negativne rezultate, na osnovi katenn ugledni zdravniki, šefi klinik za infekcijske bolezni iz Ljub. ljane in Zagreba ter znani strokovnjak dr. Kosta Todorovič so ugotovili, da gre za ovčje koze, ki se jih je Anka Cirjan nalezla verjetno med svojim dopustom v svojem rojstnem kraju Benkov, cu v Dalmaciji, od koder se je 6. februarja vrnila v Kranj, kjer je 9. februarja tudi zbolela. Ovčje koze so v okolici Benkovca pogosta bolezen posebno pri btrocih. Časopisne novice o možnosti, da je Anka Cirjan zbolela na črnih kozah, so povzročile preplah posebno v Kra- lij' ■**)*«tj ov'’ P •« H čeprav so oblasti takoj sprejele vse varnostne ukrepe, izolirale vse osebje ,ki je na katerikoli način prišlo v stik z bolnico, in čeprav so že prvi i tu '■vpiav t-C pgVl znaki kazali, da ne gre za črne koze. ----« Zopet sneg v Vzhodni Jugoslaviji BEOGRAD, 15. — Snežni vihar, ki je včeraj zajel Vojvodino, Vzhodno. Srbijo, Bosno in Hercegovino in v mnogih krajih prekinil promet, je danes ponehal Na cesti Beograd. Novj Sad «o snežni zameti blo. kirall včeraj okrog 600 motor- nih vozil. Sele po 12 urah na-m pornega dela, se je vojakom in delavcem z napravami za čiščenje snega posrečilo osvoboditi vozila. Prav tako, so bile danes usposobljene za promet samo glavne ceste in proge v Bosni in Hercegovini,, medtem ko so na mnogih krajevnih progah še vedno snežni zameti do višine več metrov. ki onemogočajo promet. Po poročilih iz Bosne je močan veter na več krajih poškodoval tudi daljnovode. Meteorološki observatoriji Beograda je zabeležil včeraj najnižji zračni pritisk v zadnjih 45 letih. Pritisk je zadal naglo padati 11. februarja In je do 14. februarja ob 7 zju-trapj padel za 37,9 mm in ae spustil na 724,1 mm. nakar se je začel ponovno dvigati. Ta pojav je posledica prodiranja ciklona^ ki prihaja iz Svedeke PRIMORSKI DNEVNIK 2 16. februarja 1962 Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.2, najnižja 1.7, ob 19. ort 3.6; zračni tlak 1023.1 raste, veter 10 km vzhodnik, vlage 26 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 1A stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 16. tebruarja Danilo Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.32. Dolžina dneva 10.25. Luna vzide ob 14.44 in zatone ob 5.11 Jutri, SOBOTA, 17. tebruarja Silvin Včeraj stavka v pristanišču m v ladjedelski industriji Vsa dejavnost v pristanišču ustavljena Povorka ladjedelcev po mestnih ulicah Stavka pristaniških delavcev, ki se je začela včeraj ob 12. uri, je bila napovedana za nedoločen čas 22 ladij čaka ob pomolih * Ladjedelski delavci zahtevajo višje prejemke in boljše delovne pogoje Kot smo že predvidevali, se je sindikalni položaj v tržaškem pristanišču izredno zaostril, saj so pristaniški delavci napovedali včeraj od 12. ure dalje splošno stavko. V uradnem sporočilu Federacije pristaniških delavcev-CGIL ni omenjen rok trajanja stavke, kar pomeni, da je stavka proglašena za nedoločen čas. Zato se je tudi delo v pristanišču ob 12. uri v celoti ustavilo ter trenutno čaka ob pomolih 22 ladij na zaključek tega ostrega stavkovnega boja. Stavkovni odbor pristaniških delavcev je sinoči izdal daljši proglas, v katerem ugotavlja, da so se 9. t.m. pričela pogajanja, ki so se nadaljevala 4 dni. Vendar pa ni bilo mogoče doseči ničesar stvarnega, ker so delodajalci vztrajali na svojih stališčih, odnosno so celo preklicali že sprejete sklepe. Delavcem ni ostalo drugega, kot da so po dolgotrajnem zavlačevanju postavili nedvoumno vprašanje: Ali nameravajo uprava Javnih skladišč ter ostali koristniki pristanišča pristati na bistveno ispremenjene tarife, ali pa skušajo samo zavlačevati? Javna skladišča na to vprašanje niso jasno odgovorila, ter so se ponovno poslužila znane taktike zavlačevanja, nakar je možen samo odgovor s stavkovnim bojem. V omenjenem proglasu stavkovni odbor podčrtuje da so bili de-Javci pripravljeni na stvarna pogajanja in da so torej Jav-na skladišča kriva za nadaljevanje ostrega stavkovnega boja. V pristanišču je prišlo že zjutraj do incidenta, ko je stražnik Javne varnosti zabra-nil vstop skupini delavcev. Zamenjal jih je namreč za delavce ladjedelnic (ki so že zjutraj pričeli s stavko) ter je trmasto vztrajal na prejetem ukazu, da »stavkajoče« ne sme spustiti v pristanišče. Zato je skupina delavcev, ki pripada pristaniški družbi za vkrcanje in izkrcanje raznega blaga, pričela s stavko že 4 ure preje. Danes se bodo pristaniški delavci sestali na skupščini, ki bo v Domu pristaniških delavcev ob 9. uri in kjer bodo sindikalni predstavniki podrobno obrazložili razvoj pogajanj ter razloge, zaradi katerih je prišlo do zaostritve stavke. . a^n Slavka pristaniških delavcev je ponovno paralizirala vse delo v tržaškem pristanišču in je tokrat mnogo ostrejša, kot je bila v preteklem razdobju, saj ni več napovedana samo za določene ure, temveč je bila napovedana za nedoločeni čas. To pomeni, da se je vse delo v pristanišču ustavilo ter da bo do rešitve stavkovnega spora celotni pristaniški promet prekinjen. Tudi delavci ladjedelnjške industrije so včeraj stavkali. Stavka je bila proglašena nenadoma, brez prehodnega obvestila. Kot smo že podrobno poročali, gre za stavkovno gibanje, ki ga v vsedržavnem Ladjedelci okviru vodi FIOM-CGIL. Današnja stavka je. bila izvedena v pokrajinskem okviru po navodilih centralnega vodstva in je zelo dobro uspela, saj je število stavkajočih preseglo odstotke preteklih stavk. Dopoldne so se stavkajoči delavci zbrali na skupščini, nakar so manifestirali po tržaških ulicah ter delili prebivalstvu letake, v katerih so navedene njih zahteve. FIOM-CGIL zahteva za u-službence ladjedelniške industrije sklenitev posebne delovne pogodbe. V tej zvezi pa zahtevajo povišanje plač za 20 odst., soglasno ureditev sta-leža, zagotovljeno minimalno plačo za 44 delovnih ur, ureditev kvalifikacij, pogodbeno določeno akordno delo, znižanje delovnega urnika na 44 ur na teden, ter priznanje sindikalne organizacije v tovarni. Gre torej za bistveno novo delovno pogodbo, ki naj ustvari v ladjedelniški industriji docela nove delovne odnose. Zlasti pa je borba delavcev ladjedelniške industrije pomembna, da se prepreči načrte o znižanju proizvodnjih sposobnosti ter števila zaposlenih delavcev, ki jih je sestavila vlada in ki so že zlasti pereči za največje tržaško industrijsko podjetje.....— ladjedajnjc$; Sy.,Mrarl^a. . ;» Ta sindikalna borba je že dosegla veliko ostrino, saj so delavci do sedaj stavkali že 60 ur. Pri tem pa ne gre samo za sindikalno plat vprašanja, temveč za celotne interese zlasti tržaškega gospodarstva, ter zato delavci pozivajo vse prebivalstvo, da jih podpre v njih pravični borbi. Pogajanja na Intersindu glede uradnikov CRDA so se nadaljevala. Kot smo že poročali, sodelujejo na teh pogajanjih sindikalne organizacije CISL in UIL iz Tržiča ter Delavska zbornica "',TC'T ' Trsta, medtem ko CGIL iz Trsta in (CISL) iz je FIOM-Tržiča že Umrl je Franc Marušič oče bazoviškega junaka Frane Franca Marušiča, očeta bazoviškega junaka Frana, ni ' več med nami. Umrl je v ča-: Hitljivi starosti 83 let, čeprav je bilo njegovo življenje po-! st*to s trnjem in je moral preživeti grenke ure, ker je bil napreden Slovenec in je v takem duhu tudi vzgojil svoje otroke. Bil je več let v službi pri Zivnostenski banki in je bil spoštovan kot pošten in vesten uslužbenec, a je moral 1 i zapustiti službo pod pritiskom 1 fašistične oblasti ko so leta 1030 aretirali njegovega sina Frana, čeprav ga je ravnateljstvo banke visoko cenilo. Sledil je drugi, najhujši udarec, ko so mu fašisti ustrelili sina Frana pri Bazovici skupno z Bidovcem in tovariši. Fašistom ni bilo to dovolj. Vedno bolj so ga preganjali in so ga prisilili, da je zapustil svoj rojstni kraj. Zatekel M' :■ ‘ 11 li ■- se ga je v Jugoslavijo, bratsko sprejeli. kjer so Sele jesen svojega življenja j ‘ je preživel v miru in ga je : tolažila zavest, da njegov sin, kakor številni drugi junaki in borci, niso žrtvovali zaman svojega življenja. Tržaški Slovenci se ga dobro spominjajo in ga bodo ohranili v lepem spominu. . Naj mu bo lahka zemlja v svobodni domovini, Na zadnji poti ga bomo spremili danes ob 15. uri v Kobdilju. Prizadetim svojcem naše najgloblje sožalje. ---«»---- Odobritev staleža pokrajinskih uslužbencev Nadzorna komisija za krajevne uprave z deficitnimi proračuni je odobrila na včerajšnji seji stalež uslužbencev , pokrajine ter staleže upravnega osebja liceja Oberdan trgovske tehniške šole Da Vinci , in navtične šole. Ukrep bo ve-ljal, ko ga bo vladni generalni komisar dr. Mazza potrdil z odlokom. Sklep o staležu pokrajinskega osebja je odobril pokrajinski svet že v aprilu leta 1959. Z novo ureditvijo staleža so zadovoljili glavne zahteve o-sebja. Zlasti bodo sedaj lahko vključili v stalni stalež nestalno osebje, ki je bilo v službi leta 1959. Kar se tiče upravnega osebja omenjenih treh šol, ki spadajo pod pokrajino, je med glavnimi novostmi ustanovitev novih mest za asistente zaradi povečanega števila dijakov. Stalež je pripravil in odobril še prejšnji pokrajinski svet, toda pokrajinski r.prav-ni odbor ga ni odobril, \ako da se je stvar zavlekla kar za tri leta. Pokrajinski upravni odbor je namreč postavil nekatere pripombe in vrnil stalež sedanjemu pokrajinske-mu svetu, ki je postavil nekaj protipredlogov. To ravnanje je najbolj očitno in kaže, kako trpi delovanje krajevnih ustanov zaradi nesodobne zakonodaje, ki se tiče pokrajin in občin. Sicer pa velja tudi za to zadevo rek, da je bolje pozno kot nikoli. prvi dan pogajanja zapustila, ker podjetje noče pristati na pogajanja o povišanju plač, kar predstavlja bistveno vprašanje celotnega sindikalnega mestnih ulicah spora. Tudi včeraj so se pogajanja nadaljevala o obrobnih vprašanjih, ki se nanašajo izključno na normativne zadeve. Pospešena gradnja prekooceank: «MicheIangelo» in «Raffaelo» Letos bodo v Sv. Marku splavili 43.000^tonsko potniško ladjo Že sedaj so predvideli atomski pogon - Ladji bosta lahko sprejeli po 1.850 potnikov - Pomembno naročilo družbe «Grimaldi» iz Palerma Iz Genove poročajo nekatere zanimive podrobnosti v zvezi z gradnjo dveh velikih prekooceanskih pptniških ladij, ki jih grade y.-ladjedelnici Sv, Marka v Trstu in v ladjedelnici Ansaldo-Genova za državno pomorsko družbo «Italia». Ladji so pričeli graditi 8- septembra 1S$0 in predvidevajo, da ju bodo splavili v drugem polletju letošnjega leta ter dogradili spomladi leta 1964. Določili so, da bodo ladji imenovali: »Michelangelo« in »Raffaelo« in bosta vozili na redni progi med Sredozemskim morjem in New Yorkom. Ladji bosta imeli po 43.000 bruto registrskih ton, dolgi bosta 275 metrov, široki 31 m in visoki do glavnega mostu 21.35 metra. Obe prekooceanski potniški ladji bosta opremljeni s turbinami, ki bodo omogočile maksimalno brzino 29 milj na uro ter komercialno brzino 27 milj na uro. Celotno progo med Sredozemskim morjem in New Yorkom bosta prevo. žili v sedmih dneh ter torej iiimiimiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiimitiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiMi Izjave demokristjanov o deželni avtonomiji Zupan in pokrajinski predsednik za ustanovitev avtonomne dežele Predsednik trgovinske zbornice meni, da bo dežela ugodno vplivala na razvoj gospodarstva ■ Ali bo tudi sedaj ostalo le pri obljubah? V vrsti izjav, ki so jih dali agenciji «Italia», so glavni predstavniki tržaških oblasti izrekli zadovoljstvo nad dejstvom, da posvečajo v pogajanjih za sestavo programa nove vlade mnogo pažnje vprašanju ustanovitvi avtonomne dežele Furlamja-Julijska krajina s posebnim statutom. 2upan dr. Franzil se je v svoji izjavi skliceval tudi na želje občinskega sveta ter je poudaril nujnost, da se ustanovi- dežela, ki—’ber-služila" Za Qk-rep»t^ kvazu Trsta z njego-#iri) kaiedjem in š tem z vsem državnim področjem. Tudi predsednik dr. Deli,se se je skliceval na resolucijo, ki jo je v tem pogledu izglasoval pokrajinski svet. Dr. Delise je tudi poudaril, da je pokrajinski svet (namreč njegova večina) izglasoval načrt statuta, pri čemer so sodelovale tudi druge ustanove. Delise je dejal, da ni za demokristjane dežela le vprašanje upravne in zakonodajne decentralizacije, marveč predvsem predpostavka za tesnejše sodelovanje med prebivalstvom, ki živi ob meji. To sodelovanje bo prav gotovo ugodno vplivalo na gospodarsko in socialno prihodnost prebivalstva. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi se je zadržal na gospodarskih plateh tega vprašanja. Dejal je, da bo ustanovitev dežele koristila napredku in splošnemu razvoju Trsta ter bo povečala redni porast dohodkov v severovzhodnem predelu države. Kot je znano, ležijo v Rimu kar štirje načrti statuta bodoče avtonomne dežele in je značilno, da so komunisti in socialisti sestavili vsak zase enoten načrt za vso deželo, medtem ko so demokristjani sestavili dva načrta, to je Tržačani svojega in Videmčani svojega, že tu se kaže, da niso preveč navdušeni za deželo, saj bi sicer enotno nastopili v Rimu. Vsi ti načrti pa so obtičali v parlamentu, ker n mil mini min Hilli im mililiiiiiiii n n n iiiiiii Na sedežu PSI predavanje L. Bassa Mladinska socialistična federacija sporoča, da bo danes ob 19. uri poslanec Lelio Basso, član vsedržavnega vodstva PSI predaval na temo: »Aktualnost marksizma«. Predavanje bo v prostorih stranke v Ul. Mazzini št. 32. Vstop je prost. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimimiiimiiimimmmimiimmiimiimiimmiiiimiiiiiimimiiiii Poročilo poveljstva zbora redarjev V januarju zvišanje cen tekstila in obutve Zvišala se je tudi cena vinu na de-belo, znižala pa cena jajc in perutnine Poveljstvo zbora mestnih redarjev je skupno z občinskim oddelkom za nadzorstvo nad živili izdalo poročilo o gibanju cen v januarju. Iz poročila sledi, da se cene na splošno niso mnogo spremenile po podražitvi, ki so jo zaznamovali za časa božičnih in novoletnih praznikov. Znižale so se cene perutnine in domačih jajc. Vino se je podražilo na debelo za okrog 15 lir liter. Zaradi česar pričakujejo, da bodo zvišali tudi cene na drobno. Zvišale so se tudi cene tekstila, konfekcije, galanterije in obutve. Da so se cene sukna in konfekcije zvišale, smo že opazili po trgovinah, kjer se sklicujejo na poviške cen v tovarnah in pri trgovcih na debelo, češ da je prišlo do tega zaradi zvišanja plač delavcev. Te plače so res nekoliko zvišaii, toda znano je, da so zato tovarnarji še vedno na dobičku, saj zvišanje plač še zdaleč ni doseglo zvišanja delovne storilnosti. Znano pa je tudi, da se običajno cene na drobno še bolj zvišajo kot na debelo. Ko pa cene na debelo padam, se na drobno ne premaknejo, in sicer zaradi tako imenovane »lepljivosti«. prejšnja vlada ni hotela rešiti tega vprašanja, da se ne bi zamerila liberalcem. Mogoče se bo sedaj stvar premaknila z mrtve točke in se bodo tudi tukajšnji demokristjani bolj zavzeli, da se dežela ustanovi. Naša dežela bo zato preizkusni kamen bodisi za bodočo vlado bodisi za tukajšnje demokristjane. Sodili jih bomo seveda po dejstvih. --------------«»--- Aquileia na progi proti Kongu V Trst bo priplula 28. februarja motorna ladja «Aqui-leia«, ki vozi na hitri progi Jadransko morje-Zahodna A-frika-Kongo. Na ladjo bodo vkrcali v Trstu pomembne količine izdelkov za afriška tržišča. Ladja bo zapustila Ge. novo 9. marca na svoji normalni progi. Ta ladja je last Tržaškega Lloyda in je redna proga, na kateri vozi, dala do sedaj dobre gospodarske rezultate. Uprava Tržaškega Lloyda je ugotovila, da se je lani dobro razvijal potniški promet njenih ladij, saj je narasel prekooceanski potniški promet za 8 odstotkov. ---«»---- Pregled mer in uteži Tržaška prefektura sporoča, da bo letos periodični pregled mer in uteži za dvoletje 1961-1962. V Miljah bodo pregledovali mere in uteži od 1. do 11. oktobra vsak dan od 8. do 12. ure, razen 7. oktobra (nedelja). V Dolini od 12. do 17. oktobra ob istih urah. Na Re-pentabru 18. oktobra. V Zgoniku 19. in 20. oktobra. V Devinu-Nabrežini od 22. do 27. oktobra. Mere in uteži, ki jih bodo morali po ukazu inšpektorja popraviti, bodo kolavdi-.rali po omenjenem urniku. Stalni urad za mere in uteži bo v letu 1962 odprt za občinstvo v januarju, februarju in marcu vse delovne dni razen ob četrtkih. Poleg tega bo odprt 13., 14. in 24. aprila, 2. in 3. maja, 4., 5., 23., 25., 26., 27., 28. in 30. junija, 3., 4., 5., 6. in 7. julija, 2., 3., 4., 30. in 31. avgusta, 29. septembra, 29. in 31. oktobra ter vse delovne dni razen ob četrtkih v novembru in decembru. V občinah, kjer bo trajalo pregledovanje več dni, pride na vrsto po 60 lastnikov mer in uteži vsak dan. Avtomobilske miši kradejo vino in cigarete Malopridneži so ponoči prerezali streho avtomobila, ki ga je Giuseppe Messina iz Ul. Boito 4 parkiral na cesti blizu svojega doma. Iz avtomobila so mu ukradli steklenico vina. Leonardo Lazzarini iz Ul. Benussi 9 pa se je pritožil, da so mu neznanci, s ponarejenimi ključi odprli avto, ki ga je parkiral ponoči blizu svojega doma, in odnesli žepno luč, škatlico cigaret in steklenico vina. ---«»---- Nevaren padec Na ortopedski oddelek so včeraj 'popoldne sprejeli s pridržano prognozo 78-letno Eliso Bosco vd. Dallabrida iz Ulice Vaidirivo ' 32, ki je predvčerajšnjim nerodno padla v spal. niči in si zlomila levo nogo. -------------««---- Povozil je pešca V U.. Caruu.-ci te včeraj do-poi(tn» neki avtomobilist povozil 74-lelnega Alberta Ten-seja s Trga Giarizzole 20, ki je prečkal cesto na določenem prostoru za. pešce. Tense si je pri padcu zlomil levo nogo in so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okreval v 30 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. -----«»—*- Velik požar za univerzo Nekoliko pred 9. uro je včeraj na pobočju hriba za novo univerzo nastal velik požar, ki je povzročil približno 6 milijonov lir škode, in , je . zajel'80.000 kV. m površine ter uničil Veliko' število boVdvih" sadik, ki jih je občinska u-prava posadila na tem terenu. Gasilci so imeli skoraj dve uri dela, da ,so lahko omejili in pogasili požar. ——«»•-------- Z motorjem v trolejbus Po Ul. Flaviš se je sinoči peljal z motorjem proti domu 28-letni Benito Giacomini, ki zdaj začasno s&anuje pri neki družini pri Domju št. 284. Pri zadnjem postajališču trolejbus, ne proge št. 19 je trčil v trolejbus omenjene proge, ki se je pravkar obračal. Giacomini si je mislil, da bo lahiko prehitel trolejbus in da se mu bo izognil, a se je uštel. Treščil je z motorjem v levi del trolejbusa, nato pa zletel dobrih 5 m v stran. Imel je še precej sreče, saj bi se sicer lahko hudo ponesrečil. Poškodoval si je desno ramo in se je pobil ter opraskal po desni roki in desni nogi. zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejel} na ortopedski oddelek. Zdraviti, se bo moral od 6 do 20 dni. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 24 ur manj, kot traja sedaj vožnja po morju med New Yorkom in Italijo. Opremili ju bodo s štirimi stabilizacijskimi plavutmi «Denny bown», ki bodo zagotovile mirno vožnjo tudi ob razburkanem morju. Na vsako izmed obeh potniških ladij bodo lahko vkrcali po 1850 potnikov: 530 v prvem razredu, 466 v razredu-kabina in 854 v turističnem razredu. V vseh prostorih bo tekoča voda, higienske naprave in naprava za umetno klimo. Ladji bosta moderno in le. po urejeni, na njima bo o-krog 30 dvoran za razne prilike, veliko gledališče, televizijski aparati v vseh kabinah prvega razreda in razreda-ka-bina, opremljene bodo z najmodernejšimi navigacijskimi ter drugimi pripomočki. Poraba električne energije bo zelo velika, saj bo na ladjah vgrajena električna centrala, ki bi lahko služila potrebam mesta z 200.000 prebivalci. Projektanti so pri gradnji mislili na bodočnost ter bodo ladji gradili na tak način, da bodo omogočili zamenjavo tradicionalnega pogonskega a-parata z atomskimi turbinami, v kolikor bodo nadaljnje raziskave pokazale, da je tak pogon primernejši. Obe veliki novi ladji se bosta pridružili ladjama »Leonardo da Vinci« in «Cristofo-ro Colombo«, ki že povezujeta ZDA in Italijo. Sporočilo agencije ANSA torej nekako uradno potrjuje, da bodo pričeli s pospešeno gradnjo dveh velikih prekooceanskih ladij, o katerih se je že toliko govorilo in pisalo. Gredlja obeh ladij so namreč postavili že pred letom in pol, nato pa se je gradnja ustavila, ker se ni vedelo niti kakšne ladje nameravajo zgraditi. Sedaj lahko pričakujemo, da se bo gradnja nadaljevala s pospešenim ritmom, od česar bo celotno tržaško gospodarstvo imelo nedvomne koristi. S pričetkom gradnje te ladje se bo tudi izboljšal po)p: zaj ladjedelnice Sv. Marka, saj je'bilo po uradnih podatkih za december lanskega leta v obratih CRDA v Trstu še vedno suspendiranih 22!) delavcev. K izboljšanju položaja ladjedelniške industrije bo pripomoglo tudi pomembno naročilo pomorske družbe «Grimal-di», kateri so v ponedeljek izročili 22.400-tonsko tovorno ladjo zgrajeno v ladjedelnici Sv. Marka. Za to družbo bodo zgradili v CRDA še eno podobno tovorno ladjo za prevoz tovora v razsutem stanju, poleg tega pa 48.000-tonsko petrolejsko ladjo. ---«»—— Premestitev funkcionarjev Posebni tajnik vladnega generalnega komisarja dr. Giu-. seppe Giuffrida je odpotoval v Rim, kamor je bil premeščen v drugo službo. Ob odhodu se mu je dr. Mazza zahvalil za njegovo delo. Sedaj Iz sodnih dvoran Pri bencinski črpolki se je tat sam izdal Potrjena obsodba napadalcu mestnega redarja Prizivno sodišče je včeraj razpravljalo o prizivu, ki ga je vložil Odorico Pielič iz Stol-bice v Reziji, ki ga je gori-ško sodišče 12. maja lani obsodilo na eno leto in 6 mesecev zapora, ker je ukradel avto. Pielič, ki ima 40 let in je že večkrat imel opravka s pravico, je bil julija predlanskega leta nekaj dni v Tržiču. Pohajal je in zagledal avto, ki ga je na cesti parkiral Mar-cello Muggia iz Tržiča, Ul. Aris 9. Pokvaril je ključavnico in se odpeljal z avtom do bencinske črpalke v Ul. I. maj. Nameraval je kupiti nekaj bencina, da bi se odpeljal dlje, toda uslužbenec ga je spoznal, ker ga je malo prej osleparil za 200 lir. To mu je očital, Pielič pa se je prestrašil in je pustil tam avto ter zbežal. Lastnik avtomobila je seveda takoj prijavil zadevo policiji, ki je na podlagi informacij uslužbenca pri črpalki kmalu odkrila krivca in ga prijavila sodišču. Kazensko sodišče je včeraj potrdilo prvotno razsodbo gori-škega sodišča. Prav tako .je prizivno sodišče včeraj 'potrdilo prvotno razsodbo tržaškega sodišča, ki je 24. maja lanskega leta obsodilo 24-letnega Giorgia Zocca iz Ul. Eremo 251 pogojna na 8 mesecev zapora, 10.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Z njim so bili tedaj na zatožni klopi tudi 20-letni I.u-ciano Madotto iz Ul. Del Mon-te 17. 21-letni Giorgio Zelirh iz Ul. Vicojo Ospedale Milftp-re 11, 23-letni Giuseppe Tenze iz Ul. Baiamonti 57, in 22-lelni Silvano De Gaetani, ki se je že izselil v Avstralijo. Vsi so bili obtoženi, da so ranili po roki redarja v kinodvorani • Capitoi. Danila Sarcineliija, ki se je moral zdraviti 10 dni. Razen tega je bil Zocco tudi obtožen, da se je izdajal za industrijskega izvedenca. Kakor smo že omenili, je bil Zocco obsojen, ostale 'obtožence pa je sodišče takrat oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. * * * Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Boschi-ni, bi se moral včeraj zagovarjati 57-letni Biagio De Battisti z Elizejskih poljan št. 27. ki je obtožen nenamernega umora. Razprava je bila odložena zaradi obolelosti prizadete civilne stranlke. De Battisti se je 19. novembra 1960 peljal zvečer z avtom po Miramarskem drevoredu proti mestu, pa je povozil 65-letno Rozo Pertot, ki si je prebila lobanjo In je podlegla hudim poškodbam tri dni pozneje. De Battistija tudi obtožujejo, da je vozil s preveliko brzino po mestu, De Battisti pa pravi, da je vozil z zmerno brzino in da je nenadoma zapazil pred seboj žensko, ki je prečkala cesto; naglo je pritisnil na zavore, a bilo je prepozno. ---«»---- * Ladje Tržaškega TJoyda so ’lin!e lani nad 8 odstot-“ot ■ potnikov več kot v letu I a v 0 bo vodil posebno tajništvo vladnega generalnega komisarja dr. Anselmo Salva, ki je bil doslej funkcionar oddelka javnih del prefekture. Včeraj pa je prispel v Trst podprefekt dr. Adriano Mo-narca, ki je bil v Rimu pre-fekturni podkomisar na rimski občini. Dr. Monarca bo vodil skrbstveno službo za begunce in urade, ki se ukvarjajo z občinskimi in pokrajinskimi zadevami prefekture. Pred premiero igre Agathe Christie «MIŠNICA» bo imel prof. dr. JOSIP TAVČAR predavanje danes ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ulica Geppa 9). Sodelovali bodo tudj igralci. Tajništvo Zveze partizanov Tržaškega ozemlja v Ul. Montecchi 6 sporoča, da bo odslej naprej uradovalo v sledečih dneh in v sledečih urah: V ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure in od 16. do 1*. ure. dHSiSA) pilšraki pokojne-da ruje Arniča Dijaško Matl- V počastitev spomina ga Andreja Čoka Kalan 1000 lir za oo. Klementina In Kristina darujeta 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina Maksa Kende in Andreja Čoka daruje Amalija Cok 1500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina Maksa Kende daruje Marij« Domicelj 500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Uršule Lipovec darujeta Marčeta in Vida 1000 lir za Dijaško Matico. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V SOBOTO, 17. FEBRUARJA V AVDITORIJU AGATHA CHRISTIE «MIŠNICA» (detektivka v dveh dejanjih) PONOVITEV V NEDELJO, 18. FEBRUARJA OB 17. URI V AVDITORIJU Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Fran. čiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasproti Avditorija) ( OlEPALlSCA I VERDI Z opero Petra I. Čajkovskega Evgenij Onjegnin, ki se bo v Trstu prvič predvajala, se bo v torek 20. februarja pričel drugi del letošnje operne sezone. Opero bo dirigiral Efrem Kurtz, zl-ežiral pa jo bo Enrico Frigerio. Koreografski del bo oskrbel Carlo Fa-raboni medtem ko bo mogočno sceno pripravil Gianrico Becher. Glavne vloge bodo peli Mario Sereni in Mietta Sighele ter Giovanna Fioroni, Vitto-ria Palombini, Giovanni Gibin, Leo Pudis; zbor bo pripravil Gianni Lazzari. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. ( KINO ) Nazionale 16.00 »Planeti proti nam« (I pianeti contro dl noi) Miohel Lemone, Otello Toso. Fenke 15.00 «Moja gejša« (La mia Geisha). Shirley Mac Lai-ne, Yves Montand, Yoco Tani. Technicolor. Excelsi0r 16.00 »Novi angeli« (I miovi angeli). Prepovedano mladini, Grattacielo 16.00 «Paris blues«. Paul Nevvmann, Joanne Wood ward, Sidney Poitier. Arcobaleno 16.00 «Potopitev Va-lianta« (L'affondamento della Valiant). Ettore Manni, Roberto Risso, John Mills. Supercinema 16.00 «Vellkan Iz Rodija« (II colosso dl Rodi). Technicolor. Alabarda 16.00 «Madame Sans Gene« Technicolor. Sophia Loren. Zadnji dan. Aurora 16 30 «Stjaj med travo« (Spieridore nelTerba). Prepovedalo mladini, Cristallo 15.30 «Bitka pri Ala- iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimii ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15, februarja 1962. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMIRiLI SO: 45-letni Llonello Bradaschia, 73-letna Giovanna Tognolli por. Vascotto, 73-letna Giovanna Stopar vd. Bassa, 78-letna Maria Angelini vd. Scher-gat, 66-lelnl Clemente Berettam, 75-letni Giuseppe Calegari, 78-letna Caterina Scotto por. Figo-ne, 34-letnl Luciano Giazl, 68-let-ni Pietro Lazzaro, 67-letni Giuseppe Pancrazi, 79-letna Silvia Scarpa vd. Schmelzer, 71-letni Casimiro Sbordi, 42-letna Caterina Dudine por. Sodomaco, 62-letni Albin Zalar. ----«»--- NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul Bernint 4; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonome« 93 (Gretal. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem nižje cene, stolpcu «o naj-v drugem naj- višje, v 3. prevladujoče) pomaranče . , . . . 59 188 65 limone . . , , . • . 59 94 83 mandarini 71 153 94 jabolka 1 . 65 153 118 jabolka 11 ; • .; t 29 129 71 hruške 1 . i. ::. 129 176 141 hruške II . s: • • • 106 118 118 pesa . . . 38 88 63 artičoke . . 35 50 45 zelje . . . . • 55 60 55 cvetača . . e - * 59 118 94 ohrovt. . . 65 94 71 cikorija . . . , • . • 65 118 94 čebula . . . i . : 11 70 75 70 koromač . . , • • — 141 — razna solata . . . 175 288 200 krompir . . . i. 38 66 49 rdeči radič 125 600 475 zeleni radič ii 313 500 425 zelena . . . ... 118 129 118 špinača . . 100 163 125 Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel obvešča vse izletnike za Kranjsko goro, da bo odhod ob 5. uri s Kon-tovela ter ob 5.10 s Proseka. Izletniki iz Trsta naj počakajo avtobus ob 4.30 v začetku Videmske ulice (Via Udi-ne). Koristni naslovi in tel. številke Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 -- Urnik: od 8,10 do 12. V febitiarj'), aprilu juniju, avgustu, oktobru m decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tud] popoldne, in sicer od 15.30 do 17.30. Večina blaga se prodaja po orevlad ceni (3. stolpec) Valute | Trst dolar 619.98 švicarski frank 143.48 funt šterling 1745.25 francoski frank 124.65 marka 155.23 šiling 24.03 Dezeta 10.26 dinar —.65 marengo 4850,— zlato 707,— OsD©B0 Smučarski izlet SPDT na mednarodno tekmo na Lokve Kakor že Javljeno, namesto na smučarski izlet v Črni vrh (kjer so tekme Itak odpadle zaradi preusmeritve večine tekmovalcev drugam) gre SPDT v nedeljo dne 18 t.m. na smučarski izlet in na tekme na Lokve. Vpisniki za izlet oziroma tekmo v Črnem vrhu, ki se hočejo udeležiti Izleta oziroma tekme na Lokvah, enako kot novj prijavljene!, so naprošeni, da pohitijo in se prijavijo za ta Izlet oziroma tekmo, ali potrdijo prejš njo prijavo v Ul. Geppa 9-11. Anagrafskl urad: Ul. A. Dtaz št. 25. tl - tel. 35-425. Urnik, od 8,30 do 12 ACFUAT (za okvar«): 24-151 Gasilci — 22-22 Rdeči križ - Trg V Venetn - 24-324 Prometna policija — SV-777 Glavna bolnišnica — 93-743 Občinski trošarinski urad Ul. del Teatr'' 4 — tel 35-520 mu« (La battaglia d! Alamo). Technicolor. Garibaldi 16.30 «Prehod v Hong Kongu« (Passaggio a Hong Kong). Technicolor. Orson Wel-les. Capitol 16 00 «Navaronsk! topovi« (I cannonl di Navarone). Impero 1600 «Vrnl se v septembru« (Torna a settembre). Italia 16.00 »Madame Sans Gene«. Technicolor. Zadnji dan. Massimo 16.00 «Alamo». Technicolor. Sterling Hayden, Ernest Borgnine. Moderno 15.30 — «Vam ugaja Brahms« (Vi piace Brahms). Ingrid Bergmann, Yves Montand. Prepovedano mladini. Astra 16.30 »Cudo-rtl Tarzan« (Tarzan il magnifico). Astoria 16.00 »Včerajšnji sovražniki« (Nemicl di leči). S. Baker. Vittorio Veneto 14.30 «Exodus», Technicolor. Paul Nevvmanri. Ideale 16.00 «Dečki z Zahoda« (1 fanciulll del VVest), Stan Laurel, Oliver Hardv. Marconi 15.30 «Vroč. veter« — (Vento caldo). Technicolor — Cla-udette Colbert, Troy Dona-hoe. Abbazia 16.00 «Z-6 kliče bazo« Z-6 chiama base). Eddle Con-stantine. Odeon 16.00 »Baron«. Jean Ga-bin. uiuuuuumumuiumimmiu ORKESTER VESNA priredi v soboto, 17. t. m- PLES v dvorani stadiona »Prvi maju na Vrdelski cesti St. 7 od 21. do 4. ure zjutraj DELOVALA BAR IN Vabljeni bosta bife sW nfmnnmrmmnnnmmTTTmt Kino flOSAHnRA-BoljunBC predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 Eastmacolor ci-nemascope film: TEVTONSKI VITEZI (I cavalieri Teutomci) Igrajo: URŠULA MO- DRY. GRAZIA STA-NIEK. ANDREJ ZALAV-SKI, HENRIK BOROW in drugi HIŠNO GOSPODINJO od 8. do 15. ure iščem. Tel. 33-776 Od 16-do 19. ure. \ SOŽALJE Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja izreka svoje globoko sožalje sinu in ostalemu sorodstvu ob smrti člana invalida NOV Josipa Pancra-zija - Pangerca. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče JOSIP PANCRAZI-PANGERC Pogreb nepozabnega pokojnika bo ob 15.30 iz Trsta in ob 16. uri v Dolini na domače pokopališče. Žalujoča žena Ivanka, sin Pepi z ženo in osialo sorodstvo Doliina, 16. februarja 1962. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi mož in oče FRANC MARUŠIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 16. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Kobdilju na Krasu. žalujoče družine: MARUŠIČ, FABJAN, KUŽNIK in ostalo sorodstvo Kobdilj, Milje, Postojna 16. februarja 1962. tal Zagorje ob Savi, + Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša draga mama in nona URŠKA LIPOVEC roj. KOCJANCIC Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 17. t. m. ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoče družine LIPOVEC, CASSETTI, ZIDARIČ (odsotni) in KANTE Trst, New York, 16.2.1962. PRIMORSKI DNEVNIK 16. februarja 1962 ITALIJA IN NJENI PROBLEMI Ljudje na Jugu Z miniaturnim starinskim vlakam skozi Lukanijo mimo bede, žalosti in neverjetne zaostalosti Vprašanje Juga je najtežje vprašanje, kar se jih po stavlja pred današnjo Ita- ga, ko pa je železnici naj- lijo, in je hkrati osnovno vprašanje, ker je od njegove rešitve odvisnih toliko drugih vprašanj, ki so temeljne važnosti za ves nadaljnji razvoj države. Začenši od neogibne ekonomske potrebe po čimprejšnji odpravi usodnega neenakomernega razvoja in iz tega izhajajočih razlik ter nasprotij med Severom in Jugom, pa do človeške in moralne obveznosti, da se odpravita strahotna beda in pa skrajna, malone nepojmljiva zaostalost ljudi, Kdor je čital knjigo ({Kristus se je ustavil v Eboli-ju» Carla Levija, si je mogel ustvariti približno predstavo o tem, kaj pomeni trpljenje človeških bitij, njihovo ponižanje do najnižje stopnje človeškega dostojanstva. In človeku, ki potuje s starinskim, miniaturnim vlakom, sestavljenim od dveh šklepetajočih vagonov, od E-bolija na tirenskem področju do Metaponta ob Jonskem morju, se ta revščina, ta zaostalost, trpljenja ljudi razgrinjajo pred njim v tako Pretresljivi podobi, da o-stane človek brez moči in do konca poražen od. nedoumljive, nečloveške, rekli bi skrajne brezbrižnosti, ki jo do vsega tega gorja kažejo najodgovornejši činitelji, kro-jitelji narodove usode. Ko se znajdeš v Eboliju, •e ti zdi, kot da nisi več na Zemlji, kot da si prekoračil zadnjo mejo in si se iznenada znašel sredi mrtve, gole in puste Mesečeve pokrajine. Vse je turobno, tiho, in zdi se ti, kot da je vse živo zamrlo, ali da živi samo na pol, pritajeno, s komaj zaznavnim sopenjem, ki še kaže na iskro življenja. Naselja so daleč od železniške proge, žalostno ždeč na izpranih, odrgnjenih holmih, brez gozdička, brez zelenja, brez dreves. Pri Eboliju sta naselji Gilento in Rufrano, kjer je FAO ustanovila nekakšen center za Proučevanje stanja in razvoja ljudi, ki doslej niso poznali mesa, jajc, rib, zelenjave in svežega sadja. S Pomočjo kalorij, ki jim jih j« dala na razpolago OZN, 5° si, kot pravijo, v najkrajšem času pridobili izredno telesno in umsko moč. Sicer pa govoriti o revščini teh ljudi še ni vse, ker so v njihovem življenju nekatere druge plati, ki so še neznosnejše od te: monotonost narave in časa, ki sta zanje brez cilja in ®motra, samota, osamljenost °d ljudi, ločenost od dogodkov, vse to jih postavila v pogoje, podobne onim gozdnih živali. In dasirav-nn je tu železnica, ki seka t« žalostno in oglodano pokrajino od Tirenskega do Jadranskega morja, od Eboli-« do Metaponta, kaj poma- I 1- I bližje naselje od nje odda-1 ljeno najmanj sedem do o- sem kilometrov. Vrhu tega je vlak drag in zaradi tega zmerom prazen, zakaj ljudje si težko zaslužijo liro, ki morajo zanjo izcediti precej znoja, preden si jo smejo spraviti v žep. Ce gledaš ven iz drdrajočega, smešno zaletavajočega se vlaka, ne vidiš polj, vidiš samo krpe, zaplate nečesa, kar bi utegnilo biti zemlja, poleg tega pa hudourniške naplavine, kamenje, divje skalovite soteske. Vidiš reko Blatano, ki leze proti svojemu izlivu, takšna, kakršna je bila pred tisoč leti, zanemarjena, neurejena, brez mostov, ki bi povezovali ljudi, brez jezov, s pomočjo katerih se proizvaja pogonska moč, brez namakalnih naprav, ki večajo rodovitnost zemlje. V teh krajih hodijo kmečki delavci po šest in sedem ur daleč na delo, zakaj polja in njive, na katerih delajo, ne leže zraven njihovih bivališč, marveč daleč vstran, kot rečeno, po šest in sedem ur daleč od naselja, kjer prebivajo. V vlaku sedi plavolas mlad moški, svetlih oči, bržkone kak daljni potomec Normanov. Na prihodnji postaji bo izstopil, nakar bo moral napraviti vsaj 10 km do doma. Vprašaš ga, čemu bi se raje ne vsedel na avtobus, p? ti odgovori, da so noge cenejše, da ne stanejo nič. Naneslo je, da si je postavil hišico še štiri kilometre iz vasi, ker mu je pač tamkaj bilo dodeljeno zemljišče. In tako, pravi, moji sinovi ne bodo mogli v šolo, pa bodo ostali živali kot njihov oče, analfabeti. Ko bi se našel kdo, takoj mu prodam vse in se preselim v mesto. Naše vprašanje, zatrjuje plavolasi Norman, vprašanje Juga, je najpoprej vprašanje prometnih zvez. Pokojni du-če je obljuboval, da bo na tej progi dal postaviti dvojni tir in jo elektrificiral, potem pa se je raje sprl z Negušom in nas vse skupaj pahnil v nesrečo. In od takrat ni nihče več niti omenil naše železnice, nobepega še .blijiiHrjjr.a£1sp~«|Siaj«. ..tako* kot zapusti reko Platano, sledeč zatem Basentu, reki, ki je nekoč prinašala na bbaJe Jonskega morja malarijo. Gospod, ki sedi ob oknu zdravnik, kot je razumeti iz pogovora, pravi, da se obala Metaponta letno razširi skoraj za meter samo z zemljo, prodom in kamenjem, ga prinašata reki Basen-to in Bradano. Neurejene reke in hudourniki, pravi, nam bodo uniči. vso zemljo. Gozdov sploh ni več, en kos ga je še ostal pri Policoru, a so ga uničili, da bi kmetom dali nekaj zemlje. S to stvarjo je namreč tako, kot bi se mačka lovila za rep. Zdaj pri nas ni druge rešitve, razen da se opremo na industrijo, zakaj samo ta nas lahko reši stiske. In res, brž ko vlak doseže Ferrandino, Pomarico in Pisticci, opaziš ob progi razpostavljene cevi novega me-tanovoda, ki ga bodo izgradili. Tu je metan, ki bo ljudem zagotovil boljše življenjske pogoje, stalnejši zaslužek, določeno bolj človeško raven življenja in razvoja. Toda s tem ni rečeno, da bi vsaj del prebivalstva ne moglo preživljati poljedelstvo, da bi se z njim, ob u-streznih sredstvih, ne mogel nekako dopolnjevati bodoči industrijski razvoj, za katerega, se zdi, so zagotovljeni potrebni pogoji. Vse je odvisno samo od tega, kako, na kakšen način, s kakšnimi sredstvi in kakšnim čutom odgovornosti, naj se za to postavljeno ustanovo posvetijo proučevanju in reševanju agrarnega vprašanja Juga. Nova Ljubljana. "“““E ra*™Ja LJub|Jane * z zanimanjem ogledujejo na pla- stičnih prikazih, kako se bo v bodoče razvijalo glavno mesto Slovenije (Foto Švabič) SMRT ZASLUŽNEGA NARODNEGA BORCA Dr.Mariu Krmpoticu v hvaležen spomin Po rojstvu Tržačan, je v svojih mladih letih deloval v Trstu in predvsem v Pulju, po prvi svetovni vojni pa v Jugoslaviji ..............................................................................................................................................1.1111.«|.,|„,,|„|U,I,lil....... Dne 24. januarja letos je po hudi bolezni v Beogradu za vedno zatisnil svoje oži dr. Mario Krmpotič, ki ga imajo v najboljšem spominu njegovi vrstniki .iz časa, ko je obiskoval nemško gimnazijo v Trstu, njegovi somišljeniki in sodelavci v Pulju v težkih letih prve svetovne vojne, zlasti še v usodnih dneh ob zlomu Avstrije in italijanske okupacije I-stre in Slovenskega Primor ja, ter veliko število naših rojakov, ki so pod pritiskom fašističnega režima morali zapustiti svoj rodni kraj in pribežati v Jugoslavijo, kjer so našli v Mariu Krmpotičn in njegovem očetu v svojih stiskah potrebno razumevanje in odprto srce. Mqrio Krmpotič se je rodil v Trstu 24. marca 1889. Oče Josip je bil Hrvat a mati Marija Slovenka z Goriške, ga. Na gimnaziji so mu bili lllllllllllllllllllll||||||||||||||||||IUg||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||l||,|,,|n|| ZANIMIVA PRAVDA PRED PARIŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM «Ustanova Ivo Račič» iz Dubrovnika in zadeva s polmilijardno dediščino Gre za končno izvedbo v Trstu sestavljene oporoke in za uresničitev poslednje volje dubrovniškega pomorščaka Iva Račiča Te dni se bo pred pariškim sodiščem po 42 letih začela druga faza pravne bitke za dediščino družine Račič. Gre za ogromno bogastvo okrog pol milijarde diarnjev, a sodišče bo zdaj moralo odločiti, ali bo dedič te velikanske vsote ((Ustanova Ivo Račič« v Jugoslaviji, kot je bilo določeno v pravomočnj oporoki, ali pa nesledniki dr. Miša Kolina, človeka, ki si je na 'nffj+rreimbzirnejši način . prila^ ,sjij,./>aj.yččTl del zapuščine, svojstvu oporočnega izvršitelja in administratorja zadnje volje Marije Račič. Vse dokler se sodišče v zvezi s tem vprašanjem ne bo izreklo, omenjenega bogastva, ki je deponirano pri banki «Credit Lione« v obliki vrednostnih papirjev in francoskih frankov na ime dr. Miše Kolina, ne bo nihče mogel okoristiti. Na griču, ki se dviga nad pokopališčem v Cavtatu, enim najlepših kotičkov dubrovniške obale, se nahaja grobnica družine Račič. Izdelal jo je_ slavni kipar Ivan Meštro-vič. Poleg drugih so v njej tudi posmrtni ostanki pomorskega kapitana Iva Račiča, ob koncu XIX, in v začetku XX. stoletja enega najbogatejših ladijskih lastnikov v Dubrovniku. Poleg velikih vrednosti v nepremičninah, je bil lastnik tudi največjega dela delnic pomorske družbe »Slo-bodna dubrovačka plovidba«, ki je razpolagala s floto devetih prekooceanskih ladij, 3 skupno tonažo nad 66.000 ton. Ko je leta 1918 umrl, je vse svoje imetje zapustil svoji Ženi, z. obvezo, da ga porabi Ž4 , napredek pomorstva, m strokovno usposabljanje pomorskih kadrov v Dubrovniku in okolici. Leto dni zatem je zbolela in umrla še njegova žena Marija. Pred svojo smrtjo je v Trstu napravila oporoko, v kateri je pravno formulirala moževo poslednjo voljo. V oporoki, ki je bila odprta po njeni smrti leta 1919, je vse imetje razporejeno po njenih navodilih. Kar se tiče največjega dela bogastva, torej onega, za katerega se bo po dvainštiridesetih letih v Parizu nadaljevala razprava, je v oporoki dobesedno rečeno; Petek, 16. februarja 1962 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30- Šopek slovenskih nesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: vsakogar nekaj; 13.30: Glaska Po željah; 17.00: Igra orkester Alberto Casamassima; D.20: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: U-•hetnost, književnost ln prireditve; 18.30: Skladbe sodobnih kvtorjev; 19.00: Sola in vzgoja; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 2°00: Šport; 20.30: Gospodarno In delo; 20.45; Orkester oTtie Troubadurs«; 22.00: Nobele 19. stoletja: Gottfried Kel-*eri ((LiSčekii; 22.20: Moderna sonata: Manuel Ponče in Nino Rota; 22.45; Mojstri sodobnega jazza. popevke; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za naj- mlajše; 16.30: N. Rotondo in njegov orkester; 16.45: Mednarodna univerza Marconi; 17.20; Baročna glasba; 17.50: Svet v jazzu; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert; 22.45: Orkestra p. v. Maria Pezzotte in Giannlja Fallabrlna. 12.25: Tretja stran; Petdeset let glasbe: Vito Levi; 14.50: «Prve javne knjižnice v Trstu«; 15.05: Pesmi brez besed. II. program 9.00V Jutranje vesti; 10.00: Glasbeno varietejski program; 11.00: Glasba za vas. kj delate; 14.00: Naši pevci; 14.40: Za prijatelje plošč; 15.00; Album pesmi; 15.45: Glasbeni carnet; 16.00: Program ob štirih; 16.45: Svetovne smučarske igre v Cha-14.20; monijcu; 17.00: Gershwlnove skladbe; 17.30: Plesna glasba; 20.30: Gran gaia; 21.45: Pogovorimo se o tem; 22.15; Večerna glasba. Orient; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35; Gerbič in Foerster; 15.20: Od harmonike do comba; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Iz stare italijanske glasbe; 17.45: Ansambel Zagreb- ških solistov; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 16.10: Ka-raklajič; Venček srbskih narodnih; 18.25: Gaillus-Petelln: Madrigal; in moteti; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Dve sceni iz Wagnerjevega ((Večnega mornarja«- 20.00: Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Glasbena medigra; 20.35: Spoznavajmo svet in domovino; 21.35: Zabavni zvoki za vse; 22.15: Oddaja o morju; 23.05: Iz glasbe Prokofjeva; 23.36: Alois Haba: Nonet št. 3 op. 82. Ital. televizija Koper III. program _®15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RIL; 7.15: Glasba za do-Bro jutro; 7.45: Tečaj italijanščini 8.00: Prenos RiL; 12.00: Liasba PO željah; 12.40: Lahka Sjasba; 12.45: Glasba po željah del); 13.40: Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.00; Vedro In ,DoDularno- 14.30; Iz dunajskih °Peret; 15.30: Domače aktual-"bstl; 15.40: Glasbena medigra; J6.00. Pevci in orkestri; 16.30: panašnje teme; 16.40; Rossini njegovo skladbe; 17.40: Or-aester Andre Kostelanetz; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester p. Y- Alberta In Ptera Pizzigoni-19.30: Prenos RL; 22.15: *'r»hk Rosolino; 22.00: Koncert n^erne komorne glasbe; 23.00: Prenos RL. 17.00; Skladbe Igora Stra-vvinskega; 18.00: Politične misli Rosminija in Risorgimento; 18.30: VVebrove skladbe; 19.00: Tisoč let italijanskega jezika; 19.30: Na programu Geisel in Einen; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Pustne prireditve; 22-30: Pregled angleške kulture; 23.00: Na programu Kot-zeluch in Janaček; 23.45: Car-duccijeve in D’Annunzieve poezije. 8.30, 14.00 In 15.20: TV šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Simfonični koncert; 20.05: Barok v Švici; 20.20: TV šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Dvojedejanka Ro- gera Ferdinanda »Trije mladeniči in eno dekle«; 22.50: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Vrhunec in zaton kolonializma — II. nad.; 22.05: Dnevnik; 2.2.35; Deset minut s Gkisl Raspani Dandolom; 22.35: Koncert pianista Aleksandra Uninskega. Slovenija Jug. televizija Nacionalni program 6.30; Vreme na Ital. morjih; Omnibus; 10.30; Radijska 5.00: Dobro jutro!: 8.05: Ari--je iz Rossinijevega Brivca; 8.30: Glasba ob delu; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Janko Gregorc: Vaška suita; 11.15; Naš podlistek; 11.35: Češka in poljska zabavna glasba; 12.05: Duet Lovro Režek in Marija « • V/llUlil/UO, XV/.DV. lUlUIJbIVO L/UCl LAJV1U UCOCA 1(1 IVldllJa r1'3, nato nadaljevanje Omni- Gazdova; 12.15: Radijska kmeč-?PS8; 12.20: Glasbeni album; ka univerza; 12.25: Melodije; 3.30. Orkester p. v. Carla Sa- 13.15: Obvestila in zabavna v n*; 15.15; Litvanske ljudske glasba; 13.30: Iz Amerike na Beograd 19.00: Magazin vsakdanjih Skrbi. Ljubljana 19.30: TV film iz serije s kamero po Afriki (samo za Slovenijo) Beograd 19.30: TV film iz se rije Tajni dnevnik dr. Hudso na. JRT 20.00: TV dnevnik Ljubljana 20.20: S TV po svetu: Egipt; 20.35: Spoznavajmo svet in domovino. Zagreb 20.20 Program Jugoslovanske klnote ke: «S1| bomo v Monte Carloi — italijanski film. JRT 21.45 TV dnevnik II. «Za splošnega dediča vsega mojega imetja postavljam «Po-raorsko-trgovsko Akademijo«, ki bo ustanovljena v Dubrovniku, a imenovala se bo po mojem možu, Ivu Račiču, v njegov spomin. Akademijo bodo lahko obiskovale tudi ženske. Glede Akademije, njene ustanovitve, njenega statuta, začetka delovanja finansiranja, programa in mesta, kjer bo postavljena, bo potrebno slišati mnenje strokovnjakov, odločilno pa bo mnenje mojega oporočnega izvršitelja in administratorja in to, kar bo on odredil.« Dalje so v oporoki natančne določbe glede Akademije, kakor tudi glede pooblastil, ki jih ima kurator in administrator. Za izvršitelja in administratorja oporoke je imenovala dr. Mišo Kolina, kateri je na osnovi oporoke imel postati tudi prvi kurator »Ustanove Ivo Račič.« S tem, ko so bila temu človeku, prijatelju družine, dana najširša pooblastila, se oporoka končuje z besedami, ki so naslovljene prav nanj: »Prosim ga, da po svoji vesti o-pravi vse, kot sem želela, zaradi česar naj mu gre moj in mojiij mrtvih blagoslov.« Veliko zaupanje, ki ga je družina Račič imela v dr. Mišo Kolina, in pa zadnja volja Marije Račič, izražena v oporoki, so temu človeku 0-mogočili, da je nemoteno razpolagal z ogromnim bogastvom, ki ni bilo njegova last. S pomočjo številnih mahinacij in transakcij mu je najprej uspelo, da je vnovčil vse premičninsko dobroimet-je, denar pa naložil na svoje ime pri inozemskih bankah. In ko je malo pred začetkom druge svetovne vojne bil v Dubrovniku ustanovljen «Fond Ive Račiča«, je na najrazličnejše načine odlagal končno izpolnitev oporoke, hkrati pa je neprestano večal vsoto, ki jo je bil na svoje ime vložil v že omenjenih inozemskih bankah. naloženo na ime Miše Kolina, potem bo ((Ustanova Ivo Račič« lahko realizirala svoj zahtevek po izplačilu v banki «Credit Lione« naloženega bo pariškega sodišča v zvezi denarja, s čemer bo tudi iz-z zahtevkom »Ustanove Ivo ‘ Po končani: drugi svetovji vojni je «Ustano,va Ivo Račiči« ponovno zahtevala od kuratorja, da poda obračun ter izroči imetje pravemu dediču. Zaradi tega se je proti njemu pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku vodil kazenski postopek, na osnovi katerega je bil zaradi nezakonitega prilaščanja dobro-imetja družine Račič obsojen na zapor in povračilo poneverjenega kapitala. Vtem pa je bilo treba — da bi se v inozemstvu doseglo izplačilo 452.414 funtov, do katerih je Miša Kolin prišel s prodajo delnic bivšega Jugoslovanskega Lloyda — vložiti pri prizivnem sodišču v Splitu civilno tožbo. To sodišče je leta 1950 izreklo pravorek, po katerem je Miša Kolin moral ((Ustanovi Ivo Račič« izplačati 207.960 funtov s 4 odstotnimi obresti od 1. aprila 1950 naprej. To je bila namreč dejanska vsota, ki jo je Miša Kolin prejel za prodajo delnic, vtem ko predstavlja ostali del glavnice povečanje prvotne vsote na osnovi raznih špekulacij, ki so prinašale velike obresti. Račič« po izplačilu zavlekli. Sele pred nekaj več kot dvema letoma je francoski odvetnik, ki ga je v imenu ((Ustanove« najelo jugoslovansko veleposlaništvo v Parizu, u-spel izvršiti zaplembo vsega imetja bivšega izvršitelja in administratorja oporoke. V tem trenutku, ko se je že zdelo, da bodo zakoniti dediči prifli do svojega;‘'Imetja, še je situacija zapletja. Umrl je namreč Miša Kolin, za svojega naslednika pa je imenoval svojo ženo. Ta je zdaj postavila svoje zahteve tudi do imetja, ki pripada »Ustanovi Ivo Račič«. Kot argument navaja, da je njen mož še za življenja z darilnim pismom daroval njej vse svoje premoženje. Pariško izvršilno sodišče, upoštevajoč nove okoliščine, je zatem izjavilo, da je prišlo do novih spornih dejstev, nakar je vso zadevo predalo okrožnemu sodišču v Parizu. To bo moralo zdaj odločiti, komu pripada dediščina, naložena v banki »Credit Lione«. Ce se ugotovi, da je imetje polnjena poslednja želja kapitana Iva Račiča in njegove žene, da se v Dubrovniku zgradi pomorska šoia. V nasprotnem primeru pa se ne ve, kako se bo stvar naprej razvijala. To se bo videlo po izreku razsodbe pariškega 0-krožnega sodišča. od Slovencev ožji sošolci: Josip Kernev, Dioniz Maraž, Ferdo Perhavec in Mirko Polič. Razen sedaj upokojenega glavarja Maraža so vsi že mrtvi: Perhavec je umrl še kot visokošolec, Kernev, ko je po svojem begu iz Trsta nastopil službo kot sodnik v Krškem, Muha kot sodni predstojnik v Ptuju in Polič kot ravnatelj Opere Ljubljani. Kot dijak se je Mario prav živo udejstvoval v tedanjem narodno-radikalnem gibanju. Iz tistega časa se še spominjam, kako sva kovala načrte, da bi tržaški Slovenci z lastnimi sredstvi prišli do slovenske gimnazije v Trstu. Po maturi L 1908 se je vpisal na medicinsko fakulteto na Dunaju, a je kmalu presedlal na slavistiko in leta 1918 promoviral z disertacijo o slovenski narodni pesmi. Kot mlad doktor filozofije se je nastanil v Pulju, kjer je njegov oče kot pravi samorastnik v šoli in s pomočjo Andreja Gabrščka u-stvaril močno tiskarsko podjetje, ki je združevalo kar tri tiskarne. Mario je pomagal očetu pri njihovi upravi in je postal duša »Hrvat* skega lista«, ki je med vojno, 1. julija 1915, začel izhajati kot nadomestilo malo prej ukinjene «Naše Sloge«. List je bil dnevnik in je izhajal redno vsak dan, razen kraj šega presledka pomladi 1918, ko sta bila lastnik in urednik tožena zaradi erazžali-tve veličanstva«, do začetka 1919, ko so ga italijanske okupacijske oblasti zatrle. Krmpotiča, oče in sin, sta bila lastnika in izdajatelja lista. Ona sta preskrbela prostore za upravo in uredništvo, papir in drug material. V njuni tiskarni se je tiskal list in ona dva sta tudi krila primanjkljaj, ki je bil združen z njegovo izdajo. V uredništvu je tedaj sodeloval tudi mlad navaden mornar v civilni obleki, se. danji glavni tajnik Jugoslo-venske akademije znanosti in IZ UMETNOSTNIH fiAHRIJ De Reya- Giordanijeva v Občinski galeriji Ce se po ogledu olj v Občinski galeriji, ki jih tam razstavlja Frida De Repa Gior-danijeva, pozanimamo kdo je slikarka teh tako sveže in ponekod drzno zasnovanih podob, z začudenjem spoznamo, da je to morda najstarejša tržaška likovnica ki ob strani moža-slikarja ustvarja že dolgo vrsto let, saj je tu razstavljena podoba dekleta v rde- Po tej razsodbi so bile v inozemstvu postavljene zahteve po izplačilu. V «Royal Bank of Shottland« v Londonu se je našla vsota 32.500 funtov, ki je bila zatem izplačana ((Ustanovi Ivo Račič«. S tem denarjem, ki je v jugoslovanski valuti znesel okrog 30 milijonov dinarjev, se je leta 1952 začela zidati v Dubrovniku zgradba «Pomorske Akademije«. V teku samega dela pa je bilo ugotovljeno, da ta vsota ne zadostuje potrebnih je bilo še nadaljnjih 70 milijonov. Največja sredstva pa so bila v obliki vrednostnih papirjev in denarja naložena na ime Miše Kolina pri ((Credit Lione« v Parizu, Zaradi tega je »Ustanova Ivo Račič« zahtevala preko jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu, da tamkajšnje sodišče izpolni razsodbo splitskega Prizivnega sodišča. Toda, številni pridržki, ki so jih postavljali pravni zastopniki imetja, naloženega na ime Miše Kolina, so odloč- Obsojen na smrt... Tega krasnega Psa P° Imenu Lance Je sodišče mesta Wlnds°r v Kanadi obsodilo na smrt, ker Je oklal nekega avtomobilista. Lastnica Je psa pripeljala v Milan, da bi pre-pretila njegovo usmrtitev, za njegovo rešitev pa se sedaj borijo tudi odvetniki in «Britans>ka zveza za zaščito psovn. Ali se vam ne vsiljuje ob tem misel: koliko zločincev in morilcev živi na svobodi, pes pa naj bi zaradi ugriza brez posledic moral umreti... ..................................................1,1,umi,.................................... čem visela pred štiridesetimi leti na trinajsti beneški Bien-nali. Od tedaj pa do danes se umetnica v svojem slogu ni mnogo spremenila. Tu pokazane portrete žena in deklet zelo dobre izvedbe slika bolj impresionistično, dočim v pokrajini postaja ekspresionistič-na, skoro moško odločna, v čemer kaže neko sorodnost s pokrajinami svojega moža. Posebno značilna je zanjo podoba zahoda v Barkovljah, pa tudi oni dve, ki podajata stavbno lepoto raznih beneških zgradb. Enako dobra je De Repeva v svojih tihožitjin, v katerih ne stremi za izumetničenostjo kompozicije, marveč jo zanimajo predvsem lepotni odnosti cvetja do o-kolja živopisanih prtov in vaza. Vse to pričara z vešče premešano gosto barvo in mojstrsko gotovostjo začrtanih obrisov. Njena večja figuralna kompozicija je nekoliko temno olje, ki predstavlja povratek kmetic z dela. Vendar pa bi v tem dajali prednost raje manjši sliki, v kateri z neverjetno slikarsko sproščenostjo, a za oko povsem sprejemljivo risbo, obvlada anatomijo konjev. Ce pozorneje razčlenimo sliko »Nočni signal«, pa spoznamo, da bi Giordanijeva ravno tako lagodno obvladala abstraktno izraznost, kot nekateri njeni sodobniki, ki so se ji predali na stara leta. Cesar e Cordella OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite trdni, hkrati pa realno gle-dajte na stvar. Vsako prehitevanje bi se maščevalo. V čustvenih zadevah uspeh. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vsako tveganje bi vas vrglo iz tira. Skrajna previdnost je bolj potrebna kot kdaj koli. Nekomu boste morali pomagati. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Prevzeti boste morali nove odgovornosti s katerimi se boste ponovno uveljavili. Krasno razumevanje doma. RAK (od 23.6. do 22.7.) Kljub vsem oviram ne smete popustiti, ker boste za gotovo uspeti. Raz- ■ll»,llin, 11, ,11, ,,,,,,,,,,,,, ,Hl,iililm,,,ilill,,,,,,,,,„,„, o* rali. BRi čistite neko čustveno zadevo, ki mot| vzdušje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ni čas, da bi si prevzemali nove odgovornosti, ko imate še starih preveč. Nekoliko ostra diskusija v družini. DEVICA (Od 23.8. d0 22.9.) Vztrajajte do konca In s tem si boste zagotovili vsestranski uspeh. Ne izgubite priložnosti. ki se vam nudi v ljubezni. TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.)' Držite se vnaprej določenih načrtov, ker se boste s tem zo-gnili napakam. Zelo prijetne u-re proti večeru. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Preden se za kaj odločile, dobro premislite. Neka novosc bi mogla povsem premenlti vaše čutvsene odnose. STRELEC (od 23.11. d0 20.12.) Držite se upeljane pot; in prišli boste daleč. Sreča Je na vaši strani. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobro premislite, predno se dokončno za kaj odločite. V čustvenih zadevah boste doživeli razočaranje. VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Ne navdušujte se nad vsako malenkostjo, ker bi to pokvarilo končni učinek. Nekdo vam bo dokazal, da vas ima rad. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite iskreni, kajti edino tako bo-s;e uspeli. Ne rtn bo iskal priložnost, da bi se z varni sprl. Glavobol, Manj umetnik po narav-nem izboru kot po lastnem hotenju pa je Cesare Cordella, ki razstavlja v Galeriji Rossoni olja in akvarele. Rojen je v Adriji pred 67 leti a prebiva v Trstu. Študiral' je sicer na rimski slikarski akademiji, toda v življenju se ni popolnoma predal umetnosti, zato ga ta ni vsega zajela, zato ostaja na sredi poti, na kateri se le ponekod povspe-nja na višjo raven. Izmed njegovih olj je gotovo dobra slika snežne pokrajine in ona nebotičnika v gradnji, dočim nas obe sliki avtoceste med Bologno in Florenco, ki ju je lVn.pl Doriofno «n __: ((Strada del Sole«, ne prepričujeta. Gianbolognijev Neptun z Asinellijevima stolpoma in florentinska stolnica, ne moreta nikako podati ono res slikovito drzno arhitekturo te avtoceste. Vse drugačno živ-ljenski pa izpadajo njegovi mali akvareli z močno ičrta-no risbo. V teh 22 delih vri-baja do veljave Cordellijev talent sintetiziranja pokraji. ne. S par črtami pričara naj-značilnejše poglede na tržaško luko in mesto in v tem je posebno uspel v sliki .udje-delnice Sv. Marka. umetnosti v Zagrebu prof. dr. Mijo Mirkovič (kot pesnik znan pod imenom Mate Balota). Mario Krmpotič je urejeval tudi nemški dnevnik #Polaer Tagblatt« ki se je tiskal v Krmpotičevi tiskarni in je bil namenjen članom vojne mornarice. Krmpotičeva hiša v Sišan-ski ulici je bila v vojnih letih 1915—1918 središče vsega našega narodnega gibanja •’ Pulju. Tam so se vršili politični sestanki, tam je v zadnjem letu sejal Puljski narodni svet m tam so dejansko imele svoj sedež naše oblasti od 31. oktobra 1918, ko so prevzele avstro-ogrsko monarhijo, vojno luko in u-pravo mesta, do 5. novembra, ko se je izkrcala italijanska vojska pod poveljstvom admirala Cagnija. Krmpotičevi pa niso samo nudili potrebnih prostorov. Mario je tudi sodeloval v Narodnem domu in poleg dr. Mirka Vratoviča bil eden njegovih najbolj agilnih članov. Vse to delo je obširno opisal Mate Balota v knjigi »Puna je ■ Pula«, ki je pred osmimi leti izšla v Zagrebu. Kmalu po okupaciji, zgodaj leta 1919, je bil v depu-taciji Slovencev in Hrvatov, ki je šla k takratnemu jug. ministrskemu predsedniku Protiču, da ga opozori na zasedbo spornega ozemlja ob Jadranu po italijanski vojski. V deputaciji so bili Rudolf Golouh in dr. Josip Ferfolja za Slovence in dr. Mario Krmpotič za Hrvate. Pod italijansko okupacijo pa Krmpotičevim ni bilo več obstanka v Pulju. Očeta so z drugimi hrvat skimi rodoljubi poslali v pregnanstvo na Sardinijo. »Hrvatski list« je prenehal izhajati. Mano se je umaknil v Ljubljano. Hišo v Pulju so prepustili Delavski zbornici; poleti 1921 so jo sežgali fašisti hkrati z Narodnim domom v Pulju. V Ljubljani je bil pran agilen v delu za usodo Slovenskega Primorja in Istro. U-stanovil je agencijo PP in sodeloval v Pisarni za zasedeno ozemlje. Ko je bila sklenjena nesrečna rapalska mirovna pogodba je šel v Beograd, kjer je nastopil službo t> ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in prevzel mesto načelnika osrednje u-prave za posredovanje dela. V pristojnost tega oddelka so spadale tudi Borze dela. Zato je s svojega mesta veliko lahko pomagal ves čas med obema vojnama tisočem našim rojakom, ki so iz p red-fašistične in fašistične Italije pribežali v Jugoslavijo. Krmpotičeva zasluga je bila Ustanovitev velike moderne knjižnice, kjer so se zbirale knjižne in revijalne publikacije o socialnih problemih in ki je bila v stalnem stiku z Mednarodnim birojem za delo. Knjižnico, ki je štela več kot 30.000 zvezkov, 30 leta 1945 Nemci sežgali zadnji dan, ko so morali zapustiti Beograd. V zvezi s knjižnico je bil Inštitut za proučevanje u-smerjenosti v poklicni zaposlenosti. Več let je izdajal sociološko revijo «Socialni arhiv«, ki je prva v Jugoslaviji prinašala bogat statistični material s področja dela. Krmpotič jo je urejeval in sam veliko pisal vanjo. Da bi si pridobil tudi formalno usposobljenost za delo, ki ga je opravljal, in kateremu je posvečal vse svoje moči, je že v zrelih letih, položil tudi vse izpite na pravni fakulteti. Po drugi svetovni vojni je najprej bil nastavljen kot dopisnik za tuje jezike pri nekem velikem industrij, skem podjetju, nato je postal bibliotekar v Ekonomskem inštitutu in je zaključil svoje delovanje kot znanstveni sodelavec v Inštitutu za družbene vede, ko ga je bolezen priklenila na posteljo, iz katere ni peč listal. L. 1956 pa je napisal prikaz Frana Levstika za izbirno izdajo njegovih del. Mario Krmpotič je bil za delo, kateremu je posvetil glavni del svojega življenja, kakor rojen. Ze od mladih letih je imel največje razumevanje za delovnega človeka in kot dijak v Trstu se je veliko gibal v socialističnih vrstah. Obvladal je celo vrsto jezikov, tako da je lahko sledil vso svetovno literaturo s področja, ki si ga je izbral. Nikdar pa ni silil s svojo osebnostjo v javnost. Sedaj je zaključil svoje življenje. 26. januarja so ga pokopali v Beogradu. Zapustil je ženo ter hčerko m dva sina. Naj jim bo vsaj v skromno tolažbo zavest, da sočustvujejo z njimi vsi ti-sti, ki jim je Mario storil toliko dobrega v svojem življenju. Njemu pa kličemo v slovo-Slava! LAVO ČERMELJ : Na pobudo Kmečke zveze in Confedertene Uspeh enodnevne sravke obdelovalcev zemije Kmetje zahtevajo Izvedbo sklepov rimske konference in ustanovitev avtonomne dežele ■ Zborovanji v Krminu in Pierisu Včerajšnja stavka neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov v Venetu in goriški pokrajini je dosegla izreden uspeh, lahko bi rekli, da tolikšnega odziva niso pričakovali niti sami organizatorji stavke. V njej so sodelovali vsi spolovinarji in koloni ter velik del neposrednih obdelovalcev. Številna zbirališča mleka včeraj niso mogla delovati, ker živinorejci vanje niso prinesli svojega pridelka. Zato so bili številni prebivalci brez mleka in nekaterih drugih najosnovnejših kmetijskih pridelkov. V stavki, ki so jo proglasile organizacije neposrednih obdelovalcev in spolovinarjev ter kolonov, so sodelovali tudi številni pripadniki bonomijan-ske kmečke organizacije. Stavka je biia proglašena z namenom, da se oblast opozori, kako si tukajšnje kmečko prebivalstvo zamišlja politika levega centra, se pravi politiko reševanja najosnovnejših vprašanj, ki jih do sedaj še niso rešili. O njih so obsežno razpravljali tudi na vsedržavni konferenci za kmetijstvo, ki je bila lansko leto v Rimu. S stavko so soglasno zahtevali, da se odpravijo zastarele, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 18. t. m. ob 17. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 Prešernovo proslavo SPORED: 1. Govor 2. Nastop združenih go-riških pevskih zborov 3. Nastop mešanega pevskega zbora »Gallus« iz Trsta pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca, ki bo zapel več pesmi. •niiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiaiiiiiiiaiiiHiiiiM|Mii|a terana srednjeveške oblike obdelovanja zemlje, po katerih morajo spolovinarji in koloni polovico svojega pridelka dajati zemljiškim veleposestnikom. Sredstva iz Zelenega načrta morajo služiti neposrednim obdelovalcem ter spolovinarjem in kolonom. Odpravi naj se davek na zemljišča in zemljiške dohodke ter uvede družinska doklada za kmete. V dopoldanskih urah sta bili v goriški pokrajini dve sindikalni zborovanji. V Krminu sta govorila tajnik Kmečke zveze Bruno Marizza ter tajnik Delavske zbornice Elio Zuliani, v Pierisu pa tajnik Confederterre Renato Papais in poslanec Raffaele Franco. Vsi govorniki so zahtevali takojšnje izvajanje sklepov rimske kmetijske konference, da se izboljša položaj v kmetijstvu in da se usposobi kmetijstvo za nove naloge v okviru Skupnega evropskega tržišča. Zborovalci so izglasovali resolucijo in jo poslali Fanfa-niju, ki sedaj sestavlja novo vlado. V njej zahtevajo, poleg izvedbe sklepov rimske konference, tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom. Izlet SPD na Lokve za smučarje in nesmučarje V sredo zvečer je imel novi odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici svojo prvo delovno sejo, na kateri so si odborniki porazdelili delo in se pomenili o Izletih, ki naj bi jih organizirali v bližnjih tednih. Sklenjeno je bilo, da se v nedeljo 25. t. m. organizira avtobusni izlet na Lokve, ki se ga lahko udeležijo smučarji in nesmučarjl. Vpisovanje do četrtka 22. t. m. na pedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1/1. Vožnja stane po 400 lir za člane in po 500 lir za nečlane. Odhod ob 8. uri zjutraj iz Podgore in ob 8.15 iz Gorige izpred kavarne Bratuž. Povratek v večernih urah. Za kosilo mora poskrbeti vsak sam. •iiiiiinilllllilliiillllllllllllllllillHllllllMIIllllilmiiiiiHlimiiiiiMlilillillIHllIMIllmllllllllllllliiiilmillllllllllllllllllilllllllMIIIMtlllllliiilmlMllMI Izpred okrajnega sodišča Da bi ne povozil žensk na Travniku je treščil s svojim avtom v Fiat 600 Drufovko iz ŠČednega je zato sodnik oprostil - Oproščen je bil tudi šofer, ki je povozil kolesarko C KINO J CORSO. 17.15: »Zmaga Mihaela Strogoffas, Curt Jurgens In Capucine. Italijansko-fran. coski cinemascope v barvah. VERDI. 15.30, 18.45, 22: »Zmagovalci in premaganci« (NUemberški proces), S. Tra. cy, Marlene Dietrich in drugi znanj Igralci. Ameriški črno. beli film. V1TTORIA. 17.15: »Tisto čudovito poletje«, S. Jork in K. More, Ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00: »Junak našega časa«, M. Berti in M. Tonna. Crnobeli italijanski film. dežurna”lekarna Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI - ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-23. ---«»--- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 7,8 stopinje nad ničlo ob 14. uri in najnižjo 5,4 stopinje pod ničlo ob 5.50. Vlaga je dosegla 50 odstotkov. V nedeljo 28. maja 1961 se je odpravil 42-letni Mario Drufovka, ki je po poklicu kmetovalec in ima svoj dom v Sčednem št. 30, v Gorico z izposojenim avtom Fiat 1100/ 103. Z njim je bil tudi njegov 9-letni sin Dušan, ki je sedel spredaj, na zadnjem sedežu pa sta se usedla Alojz Dornik in Franc Mikluš. Odpravili so se v Gorico in se spotoma ustavili tudi v gostilni v Pevmi, kjer so vsi skupaj spili pol litra vina, preden so nadaljevali vožnjo. Ko je Drufovka vozil svoj avto po Ul. Mamelli in zavil na Travnik v smeri proti Ul. Roma, je nenadoma zavozil proti levi in še preko polovice ceste ter pri tem trčil ob Fiat 600, ki ga je vozil od Ul. Roma proti Ul. Carducci Francesco Padovan iz Gorice, Ul. Ponte del Torrione 11. Vozili sta trčili od strani in s tako silo, da je Fiat 600 vrglo za več metrov nazaj. Pri trčenju so bili ranjeni Padovan, ki so ga sprejeli v bolnišnico za 15 dni, Drufovka, ki se je moral zdraviti 8 dni, in njegov sin, ki se je zdravil tudi 8 dni. Prav tako je bila ranjena Maria Zanelli, Pado-vanova žena, ki so jo tudi pridržali v bolnišnici za 15 dni. Na kraj nesreče je prišla cestna policija, ki je napravila zapisnik in prijavila Drufovko sodišču, češ da je vozil avto v pijanosti, kar naj bi ugotovili tudi zdravniki v bol-nišnici, ter po levi strani ceste. Včeraj se je moral Drufovka zagovarjati pred okrajnim sodnikom dr. Rinaldijem v tej zadevi. Zanikal je, da bi bil takrat pijan in povedal, da je ves dan spil komaj štiri kozarce vina, do nesreče pa je prišlo okrog 21.15 zvečer. Z avtom je v resnici zavil proti levi strani ceste, to pa zato, ker se je moral izogniti dvema ženskama, ki sta blizu cerkve tik pred njim prečkali cesto. Te njegove izjave sta potrdila tudi oba soseda, ki sta bila takrat z njim v avtomobilu; zdravnik, ki ga je pregledal po nesreči v bolnici, pa je izjavil, da se ne more z gotovostjo reči, da bi bil Drufovka takrat pijan, ker so tudi druge psihične motnje prišlo zopet v javnost zaradi nenavadne kraje živine. Pred nekaj dnevi so se neznani tatovi sredi noči splazili v hlev Ivana Piculina in odpeljali par lepih volov, ki jih cenijo, da so težki okrog 18 stotov. To pa jim še ni bilo dovolj, ampak so mimogrede odpeljali še eno kravo, težko okrog 5 stotov, iz hleva Rita Pause. Čeprav je prišlo do fatvine na jugoslovanski strani, pa se za zadevo zanimajo tudi karabinjerji in financarji s te strani, Po sledovih, ki so jih pustile ukradene živali, je razvidno, da so tatovi z njimi prebredli tudi Idrijco, ki tvori na tem odseku državno mejo, in nekaj časa gredo sledovi tudi po italijanski strani, dokler zopet ne izginejo. Verjetno so tatovi napravili tak ovinek, da bi zmešali zasledovalce ter so se nato zopet vrnili čez mejo. Seveda so to za sedaj le ugibanja in se lov na tatove na obeh straneh meje nadaljuje. Svetovne igre FIS 1962 v Chamonixu Premoč Avstrijcev E. Zimmermanna Schranza in Burgerja v veleslalomu Prvi Francoz - Duvillard - šele na četrtem mestu CHAMONIX, 15. — Po 40 urah snežnih metežev, vetra in mraza, se je nebo razjasnilo in sonce je zasijalo na zasnežena pobočja okoli francoskega zimskošportnega središča, podobne znakom pijanosti. Na podlagi takih izjav je sodišče Drufovko oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov kar se tiče pijanosti, glede vožnje po levi strani ceste pa zato. ker tako dejanje ni kaznivo. Obtoženca je branil odv. Pedroni. * * * Pred sodnikom se je moral zagovarjati včeraj tudi 42-letni Guido De Rocco iz Gorice, Ul. Cipriani 17, ki je po poklicu učitelj. Bilo je 23. decembra 1960, ko se je De Rocco peljal s svojim avtomobilom Fiat 600 po pokrajinski cesti v smeri od Gradiške proti Gorici. Ko je prišel do kraja, kjer se pokrajinska cesta križa z Ul. Mocchetta, je zagledal ob cesti rteko žensko s kolesom, ki je čakala, da bo prečkala pokrajinsko cesto. V tistem trenutku je namreč šel spredaj neki drug avto. Ko je bil tisti avto mimo, je ženska, ki je bila ^0-letna Celestina Marinič iz Vedrijana št. 37 v jugoslovanskih Brdih, ponovno pritisnila na pedale in zavozila na sredo ceste, ker ni videla, kot je pozneje sama izjavila, da je bil zadaj še De Roccov avto. Ko je ta opazil, da je ženska šla na cesto, je bil že preblizu in čeprav je pritisnil na zavore, ni mogel preprečiti nesreče, Mariničeva je prišla pod njegov avto in dobila precejšnje poškodbe na nogi, kjer ji je zmečkalo tudi levo stopalo. V goriški bolnišnici, kamor so jo takoj odpeljali, so ji prisodili 15 dni zdravljenja. Pozneje pa so jo odpeljali v bolnišnico v Šempetru, kjer so jo zdravili 70 dni. Ko je ‘sodnik zaslišal obtoženca in nekatere priče, je izrekel oprostilno razsodbo, ker da ni obtoženec napravil kaznivega dejanja. Obtoženca je branil odv. Blessi. Drž. tož. Dario Culot; sodnik dr. Rinaldi; zap. Smet. . ----«»--- Živino so ukradli v Golem brdu O Golem brdu, mali briški vasi nad Mirnikom, je bilo že večkrat kaj v časopisih, če drugače ne v zvezi z mejo, za katero se tukaj od italijanske strani zahtevalo neki popravki. Tokrat pa je Golo brdo | viti parlamentarno preiskoval- ki je prizorišče svetovnih iger FIS. Končno slabo vreme ni oviralo tekmovanja 64 smučar, jev iz 21 držav, ki so se danes pomerili v veleslalomu na 2.200 m dolgi progi s 470 m višinske razlike in z 49 prehodi. Današnje tekmovanje je potekalo v znamenju premoči treh avstrijskih predstavnikov: Egon Zimmermann, Karl Schranz in Martin Burger so namreč zasedli prva mesta in so pustili za seboj Francoza Duvillarda, Američana Wer-nerja in Italijana Carla Seno-nerja, ki je najboljši predstavnik Italije na teh igrah. Avstrijci so tako ponovili uspeh iz 1956. leta, ko so na olimpijskih igrah v Cortinl d’Ampezzo zasedli s Tonijem iiiiiHiiiiifiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiii Zmagovalcem v Chamonixu bodo priznali naslove svetovnih prvakov? BERN, 15. — Izvršni svet mednarodne smučarske zveze, ki se Je danes sestal v Bernu, je sklenil priznati izide tekmovanj na svetovnih igrah FIS v Chamonixu za dodelitev naslovov svetovnih prvakov v alpskih panogah. To pa s pridržkom, da sklep potrdi izredni kongres FIS, ki bo verjetno septembra letos na Dunaju. Praktično je izvršni svet FIS določil sledeče: 1. Verjetno bo septembra letos na Dunaju izredni kongres FIS, ki bo sklrpal o letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah. 2. Začasno in z rezervo, da sklep potrdi tudi Izredni kongres FIS, bedo priznali zmagovalcem letošnjih svetovnih iger v Chamonixu naslove svt£ tovnib prvakov in jim bodo podelili kolajne. Satlerjem. Andrelom Molterer-jem in Walterjem Schusterjem prva tri mesta. Francozi pa so danes, tako kot v Cortini, popolnoma razočarali. Danes sta bila samo dva diskvalificirana in sicer Francoz Guy Peril-lat, ki se je uvrstil na 42. in Švicar Schmid, ki je zasedel 35. mesto. Sedem smučarjev, med katerimi so bili Nemec Fritz Wagnerberg, Francoz Mi-chel Arpin in Šved Bengt Erik Grahn, pa so morali odstopiti. Prireditveni odbor je danes javil, da bo tekmovanje moških in žensk v smuku v ne- liiiiiiiimiimmiimniiiiiiiMMiiuiimiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiiiniiiMiiniiiliMiiiimiiiiiiiiiiii Resolucija pokrajinskega odbora PSI Socialisti zahtevajo spremembo vladne politike na Goriškem Tiskovni urad goriške federacije PSI sporoča, da se je v sredo 14. t. m. sestal v Gradiški pokrajinski odbor te stranke in na koncu soglasno odobril posebno-resolucijo. V tej se najprej poudarja, da stoji odbor, po proučitvi sklepov centralnega odbora na zadnji seji, na stališču, da je za učinkovito preusmeritev v levo potrebno sestaviti vlado, ki bo popolnoma prelomila s politiko dosedanjih centristič-nih vlad. Da bi izvedli tudi na Goriškem preokret v levo, je treba izvesti predvsem deželno avtonomijo s posebnim statutom za našo deželo in spremeniti vladno politiko nasproti podjetjem z državno udeležbo'. Kot prvo dejanje pa je treba rešiti spor uradnikov v CRDA v smislu zahtev prizadetih. Potrebno bi tudi bilo sesta- no komisijo, ki naj bi ugotovila odgovornost voditeljev IRI, ki so s svojo trdovratnostjo pri pogajanjih povzročili, da je podjetje IRI (CR DA) oškodovano za več milijard ter povzročili veliko škodo tudi vsemu gospodarstvu goriške pokrajine. Z mopeda je padel Včeraj se je pripeljal s svojim mopedom v Gorico 60-let-ni Enrico ^Tunin iz Morara, Ul. Leopardi 8. Ko je okrog 10 ure vozil po Ul. Cadorna, je verjetno zaradi vetra in mraza izgubil kontrolo nad vozilom in padel. Z avtom Zelenega križa so‘ ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so možu ugotovili pretres v glavi, ter manjše poškodbe na čelu, nosu in na desnem komolcu. EGON ZIMMERMANN deljo. Moški bodo tekmovali na progi »Verte«, ki je 6 km oddaljena od Chamonlxa, ženske pa bodo nastopile na progi «Rouge». Izid današnjega tekmovanja v veleslalomu je sledeč: 1. EGON ZIMMERMANN (Av.) 1'38”97 2. Kari Schranz (Av.) 1’39”12 3. Martin Burger (Av.) 1’39"42 4. Adrien Duvillard (Francija) 1’39”69 5. Wallace Werner (ZDA) 1’40”13 6. Carlo Senoner (It.) 1’40”25 7. Leo Lacroix (Fr.) 1’40”66 8. Gerhard Nenning (Av.) 1’41”24 9. Fellce De Nicold 1’42”25 10. Ludwig Leitner (Nemčija) 1’42”53 11. Willy Forrer (Sv.) 1’42’’85 12. James Huega (ZDA) 1’ in 42 "97 13. Robert Grunenfelder (Sv.) 1'43'Tl 14. Paride Milianti (Italija) 1’43’T8 15. William Kidd (ZDA) 1'43”40 16. Wolfgang Bartels (Nemčija) 1’44"01 17. Georges Grunenfelder (Sv.) 1'44"11 18. Martino Fili (It.) 1’44”55 19. William Marolt (ZDA) 1’45”19 20. Verne Andreson (Kan.) 1’46"87 itd. MU BO USPELO? R. Robinson na poti svetovnega naslova NEW YORK, 15. — Sugar Ray Robinson, ki je ponovno na pravi poti, da si osvoji na. slov svetovnega prvaka srednje kategorije, s katerim bi tudi dosegel zadovoljiv finančni položaj, bo v sredo zvečer nastopil v Madison Square Gardenu proti mlademu Den-nyju Moyerju. Robinson, ki ni zadovoljen s prvim medlim nastopom pro. ti Moyerjiu, hoče sedaj zmagati, pri čemer noče pustiti niti sence dvoma o njegovi Zato so ga pridržali za nekaj j premoči. O prvem srečanju se dni na zdravljenju. | je govorilo, da so bili sodni- V nedeljo 18. t. m. na Lokvah Tudi tržaški smučarji na tekmah v veleslalomu Zmagovalce čakajo lepe nagrade Nova Gorica je razpisala smučarsko tekmo v veleslalomu na Lokvah, ki bo v nedeljo 18. t.m. Občinski odbor za telesno vzgojo je sporazumno z okrajnim, povabil k tekmovanju razen domačih, novogoriških smučarjev in društev, ki jih imajo, to so v prvi vrsti planinska ter športna in telovadna, tudi one preko meje, goriške tržaške m videmske. Zato je tekma pomembnejša, ker pomeni nov korak za spoznavanje in zbliževanje okrog te zapadne mete, tako Slovencev kot Italijanov. Ne gre torej za kdove kakšno rekordno ekshibicijo, pač pa v večji meri za družabno srečanje. Tato tudi proga ne bo preveč zahtevna, in so seveda tudi tehnični dosežki drugovrstnega pomena. Sicer pa gre šele za začetek. Vendar pa so predvidene nagrade za srečnejše tekmovalce: pokal, diplome in praktična darila. Kaže, da so imeli razpisovalci tekme srečno roko, čeprav so se lotili organizacije nekoliko kašno. Idilična vasica Trnovske planote na romantični jasi sredi gozdnega prostranstva, je v zadnjih letih spet začela privlačevati, kakor le pred vojno, izletne in športne ljubitelje ter občudovalca dobre kuhinje itd. iz Trsta in Gorice. Tudi vreme je zaenkrat naklonjeno, kakor nalašč za to priliko. J. ki mili z njim in da so mu podarili zmago po točkah. Po tem nastopu je Robinson premagal s k. 0. Al Hauserja v sedmi in Willieja Greavesa v osmi rundi. Moyers pa po porazu z Robinsonom ni več nastopil. Slednjega, ki je zabeležil 30 zmag in 6 porazov, je samo na lestvicah revije «Ring Magazine«, medtem ^0 je Robinson na razpredelnici iste revije četrti, na lestvici NBA pa peti. Vsega skupaj je Robinson prestal 160 dvobojev s 147 zmagami, 9 porazi In tre. mi neodločenimi izidi, medtem ko je eno srečanje zaključil brez sodniškega sklepa. ■ llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMIIIIIlllllllllfllllllllllllllllllllllllllUIIHIIllllllltlllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllfMlltf HOKEJ NA LEDU Italijanska ženska košarkarska liga Udinese pregazila tržaško ekipo CMM Pejo trd oreh za ekipo Philca Prvi mesti v dveh od treh skupim košarkarskega državnega prvenstva, ki se nagiba h koncu, sta že oddani. Tudi imena klubov, ki bodo na pri hodnjem prvenstvu nastopali v enotni prvi ligi so že v celoti znana razen v »tržaški skupini«, kjer se Pejo in Silver, ki sta trenutno na četrtem mestu z istim številom točk, potegu- jeta za to čast. Iz A skupine bodo stopili v enotno ligo OMSA, Fontana, Ultravox in Moncini, iz B Fiat, Autonomi, Onda in Golia, iz C pa Udinese, Stamda, Philco in Pejo ali Silver. V tej skupini je bila prejšnjo nedeljo v ospredju tekma med tržaškim Philcom In Pe-jom iz Brescie. Gostinje so v prvem polčasu odlično zaigrale in so zaključile ta del srečanja z dvema točkama prednosti. Bojazen pred porazom je vlila domačinkam poguma, ter so v drugem delu igre zaigrale tako, da so popolnoma onemogočile nasprotnice ter so si z zmago zagotovile tretje mesto v lestvici. Pejo je po-sftbno zaradi zmage Silverja zašel v zagato in se je mora] odpovedati samevanju na četrtem stolčku. Druga tržaška ekipa CMM je v prejšnjem kolu utrpela letošnji najtežji poraz. Udinese je zaigrala brez usmiljenja in jie nasula šibkim Tržačanom 90 košev, kar predstavlja rekordni dosežek Videmčamk. Tudi Standa je mirno nadaljevala svojo zmagoslavno pot in je gladko odpravila beneško ekipo. Izidi tekem C skupine: Philco . Pejo 43:31 Silver - Portorico 47:41 Standa - Benetke 60:34 Udinese CMM 90:29 * * * Medtem ko so srečanja v B in C skupini v glavnem potrdila pričakovanja, je prišlo v Bologni do večje senzacije, kjer je bila vodeča Fontana prisiljena priznati premoč ekipe rimskih vispkošolk. V Fog-gi pa je Moncini zabeleži) letošnji najvišji rezultat tekem ženske lige: gostje so odpravile domačinke z razliko 100:13, kar dovolj zgovorno kaže, kakšno je bilo razmerje na igrišču. Dnevnik dodaja, da bo Chri-stensen nastopil v roku 90 dni v dvoboju za evropski naslov kategorije proti enemu od uradnih izzivačev Madžaru Lazslu Pappu. NOGOMET BOKS KOPENHAGEN, 15. — Dnev nik «Ak uelt» je danes pisal, da Danec Chris Christensen, ki je prejšnji teden odvzel Škotu Johnu «Cowboyu» Mac Cormachu naslov evropskega prvaka srednje kategorije, ne bo privolil v povratno srečanje z bivšim prvakom. SZ odpovedala udeležbo na svetovnem prvenstvu MOSKVA, 15. — Sovjetska zveza se ne bo udeležila sve* tcvnega prvenstva v hokeju na ledu, ki oo v začetku marca letos v Coloradu Springs v ZDA. Predsednik zveze za hokej r.a ledu V. Napastnikov je danes Izjavil tiskovni agenciji Tass, da Sovjetska zveza n« priznava turnirja v Coloradu Springsu kot svetovno prvenstvo. Sklep Sovjetske zveze je po-sledlca odloka zavezniških organov zahodnega dela Berlina, da ne izstavijo vizume vzhodnonemški ekipi, ki bi morala odpotovati na prvenstvo v ZDA. RIM, 15. — Nogometna zveza Zahodne Nemčije se je odzvala vabilu FIGC za srečanje med amaterskima reprezentan-cama Nemčije in Italije. Tekma bo 7. aprila v nekem mestu Zahodne Nemčije, katerega bodo določili kasneje. ..................................llllllllliiliiliiimiilllimilliililllililllllii"" Med nedeljsko tekmo v Tuzli Domislica Partizana za zamenjavo Jusufija Poškodovani bek je zamenjal vratarja in nato prepustil mesto rezervnemu TUZLA, 15. — Afed nedeljskimi tekmami za jugoslovanski nogometni pokal so v Tuzli zabeležili kaj čudno zamenjavo poškodovanega igralca. Primer se je pripetil na tekmi Sloboda-Partizan, ki se je šele po podaljških končala s pičlo zmago domačinov in z izločitvijo Beograjčanov iz turnirja. Čeprav bi morali Beograjčani nadaljevati srečanje zaradi precej resne poškodbe Ju. sufija z desetimi igralci, se jim je vseeno posrečilo končati tekmo s popolno postavo. In to s pretkano domislico, za katero ni mogoče reči, da bi bila proti pravilu. Poškodovani Jusufi je bil neuporabljiv, toda beograjski bek se je domislil, da lahko svoje mesto zamenja z vratarjem. Jusufi je oblekel majico št. 1, vratar pa ga je nadomestil na polju. Nekaj minut kasneje pa je Jusufi na podlagi pravilnika, ki dovoljuje zamenjavo poškodovanega vratarja, vprašal za zamenjavo in tako je njegovo kaj nenavadno mesto v vratih zasedel rezervni golman Miloradovii- Na ta način je Partizan končal tekmo, ki se je sicer vseeno neuspešno končala, z enajstimi igralci, toda s tem J1 sprožil val kritik pravilniku o poteku tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal, katerega bi morali sedaj spremeniti tako, da se podobni primeri, kist se je pripetil v Tuzli, ne bi več v bodočnost1 dogajali. Sicer pravijo, da to ni PrV’ primer: nekaj podobnega *® je pripetilo med mednarodnim mladinskim turnirjem za trofejo «Kvarnerske riviere» ia' ni, ko je Dinamo napravil med tekmo z italijansko enajr storico Marzotto iz Valdagna. 0000000001 BERT BRECHT °°0O~°°^ S IN O VA OOOOU