^osin na piacuna v gotovina
Maribor, oonedeFek 28 sunuana 1935
Sl«''' 23
Leto IX (XVI )
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredniitva 3440, uprave 24*t Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 1®- url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani , Poštni čekovni račun ŠL 11.403 iTi TIHI) IIHI ill II M—HM m	umi' lil iirr" 'i iMEg^Ki»T.u'a«lsa«jap^ .
99
JUTRA
99
3aponska ofenzva p/o^i s?cu Azile
Pod pretvezo, da gre za razmejitev ®ed Mandžurijo in Kitajsko ob vaharju, so pričeli te dni Japonci skupaj z niandžurskimi četami znova prodirati 2a kitajsko ozemlje, kjer so se jim uprle kitajskega generala Sun Cen Vanga. neH so se znova krvavi boji, ki trajajo in se lahko razvijejo v oborožen kon , *kt tako velikega obsega, kakor so bili °ii za Mandžurijo in Šanghaj, ,aj*i prav nobenega dvoma ni, da se za 0 »razmejitvijo« skrivajo vse drugačni, |Se dalekosežnejši nameri. Zdi se, da se aPonci po osvojitvi in organizaciji %ndžurije, kateri so priključili še D ž e-2°1. pripravljajo na osvojitev province £ahar, k; bi jim potem služila za vdor v ~unanjo in Notranjo Mongolijo. O teh na-j‘rt|h se je govorilo in pisalo v zadnjih že večkrat, gotovo tudi ne brez trd-ne Podlage. Prav tako so pa tudi znam "jhnemi, ki vodijo Japonce v prostranstva °beh Mongolij, dasi zanje kolonizacijsko 111 tudi gospodarsko ne moreta imeti polnega pomena.
Obe Mongoliji, ki sta sedaj tudi poučno strogo razdeljeni, sta ogromni, da-slabo roddvitni in redko obljudeni pokrajini med sovjetsko Rusijo, Mandžurijo, Majsko in Tibetom. Na planotah, segajo-v srcu Azije od 800 do 3000 m nad-l^rske višine, žive po stepah, ki so se o-^Jbile poleg strahotnih puščav (Gobi), ecinonia svobodna nomadska ljudstva, ^toene rase. So to Kitajci, Mongoli, Ordi Jj1 .drugi narodi. V Zunanji Mongoliji, ki ^tada po imenu Kitajski, gospodarijo ® desetletja docela neodvisni .mongolski to kaši, Notranja Mongolija je pa pod v°Čnim ruskim uplivom in je zato danes ■^ostojna sovjetska republika. Ta rejska meri 1,525.700 kvadratnih kilovatov, a šteje le okoli 670.000 duš; tr-?vsko pomembna pa je, kakor Zuna-)a> Po volni, kožah in zlatu. V glavnem $.e?tu U r g i stoluje vrhovni sovjet, ki !e pridelil ruske inštruktorje tako za j tičue, kakor tudi za vojaške in gospodke zadeve.
In
v ta odljudna prostranstva silijo se-
l^1 Japonci preko obrobne čaharske po y aiine, mejoče na mandžurski Džehol. akaj? čemu? Namena sta dva in dva /I tudi končna cilja, dasi bi se naposled v a tudi združiti v enega samega, naj-..eejoga. Pred vsem bi Japonci z osvo-Mongolije radS oddelili Kitajsko od in Rusijo od Kitajske, obenem pa /. obema 23 Ako se Japonci za-jjr aH> v Mongoliji, zajamejo lahko naen-e at vso Kitajsko, obenem pa podaljšajo Pntueino japonsko-rusko fronto za tt-kilometrov na zahod, v samo srce of . Szk'ske posesti. Posrečena nagla ve‘‘f!va Japoncev iz Notranje Mongolije . ilnrijo bi mogla naenkrat p r er e z a t i ■Jsko Rusijo na dva docela ločena dela, h, katerih bi bil vzhodni za vedno iz-jjf -cn- Toda s tem bi bila dosežena šele ,)rVa dva, ločena cilja. Od tu dalje bi sc Ki! i ? ^e'° za končnega: združitev vse sa>ske pod vodstvom mandžurske ce-br* 'l°. db^stije, gospodarsko ter vojaško tol Z 0 KItalcev in s tem vseli mon-<,-e °u’ *’ ^etrt’ne vsega človeštva na JJMJI. Japonci vedo dobro, da bi bila to I a> ki bi si z lahkoto podvrgla ves svet s tem napravila konec nadvladi bele Vr®pske rase.
. Japonci uresničujejo priprave za tc svo-v.’’umene počasi, postopoma in zelo presno. v vojno se nočejo zaplesti niti s sj. n,sko še manj seveda zaenkrat z Ru-0 ali katero drugo velesilo belili ljudi.
Dof za nemško enakopravnost
Položaj pred Flaudinovim in Lavalovim potovanjem v London. Ned francoskim fin angleškim stališčem so velike razlike
PARIZ, 28. januarja. Po vesteh iz Londona pripisujejo v angleških političnih in diplomatskih krogih veliko važnost sestanku predsednika francoske vlade Flandina in zunanjega ministra Lavala z angleškim veleposlanikom sirom Geor-geom Clerkom. Zatrjuje se, da sta francoska državnika razpravljala z angleškim veleposlanikom o vseh vprašanjih, ki naj bi se rešila ob priliki Fiandinovega in La-valovega potovanja v London. Ob tej pri liki je bilo zlasti govora o vprašanju eventualne vrnitve Nemčije v Društvo narodov. Zatrjuje se, da je prvotno stališče angleške vlade o tem vprašanju sedaj znatno spremenjeno in je sklenjeno,
da se v primeru opustitve vojaških odredb versailleske mirovne pogodbe morajo prožiti Franciji posebne garancije.
PARIZ, 28. januarja. Francoski tisk pričakuje londonski sestanek z velikim zani manjem. »Matin« piše med dragim: »Anglija želi, da priznajo velesile Nemčiji pra vico do enakopravnosti v oboroževanju, da bi se na ta način ugladila Nemčiji pot za vrnitev v Ženevo. Francija računa sicer z dejstvi, vendar pa mora z ozirom na to, da se je versailleska pogodba v vo-jaško-politlčnih določbah kršila, zahtevati poprej varnost potom projektiranih sistemov paktov. Podobno pišejo tudi drugi listi. Iz stališča Anglije in Francije se to-
rej očito vidi nasprotje glede vprašanja nemške enakopravnosti.
LONDON, 28. januarja. »Daily Tele-graph« objavlja razgovor z lordom Alle-nom, ki se je vrnil iz Nemčije, kjer je kon ferlral z nemškimi državniki. Lord je de jal, da so vsi nemški vodilni državniki odločni zagovorniki miru. Zato je treba sedanji Nemčiji dati priliko, da podkrepi besede tudi z dejanji. Nam se zdi zato samo po sebi umevno, da se prične razprava o nemški želji po priznanju vojaške enakopravnosti, da se tako likvidira stanje, ki de faeto omejuje popolno nem'' reniteto.
Nadvojvoda Evfen oredtedmk Avrtdie
PO LONDONSKIH ZATRDILIH NAJ BI PREDSEDNIKA MIKLASA ZAMENJAL NADVOJVODA EVGEN.
LONDON, 28. januarja. »Manchester Guardian« poroča: Skrbno se skri va predlog, ki je bil nedavno sprejet na .neki konferenci na Dunaju, po katerem bi moral nadvojv. Evgen Habsburški postati naslednik predsednika republike, Miklasa, ker poteče njegova predsedniška doba že v oktobru letošnjega leta. Zatrjuije se, da je bil ta predlog stavljen na neki tajni seji avstrijske vlade. Na tej seji je vojni minister general Vaugoin, ki se je že dolgo smatral za bodočega predsednika
avstrijske republike, izrazil svoje veliko razočaranje, da se daje pred njim prednost nadvojvodi Evgenu. Avstrijska ustava prepoveduje članom habsburške hiše zavzeti mesto predsednika republike, zato bi taka odločitev zahtevala prej spremembo ustave. Nad vojvoda Evgen, ki je po vojni odšel v Basel, je prvi Habsburžan, ki mu je bilo dovoljeno vrniti se v Avstrijo. Star je sedaj 71 let in je bratranec nadvojvode Otona, pretendenta na av strijski prestol.
Avstrija zarodek Pamewosse
ČUDNO PREDAVANJE FRANCOSKEGA POSLANCA V PARIZU O AVSTRIJI IN PODONAVJU.
PARIZ, 28. januarja. Na povabilo Carnegijeve ustanove, je imel tu pred številnim poslušalstvom zelo zanimivo predavanje referent za zunanjo politiko v katoliško-demokratski ljudski stranki, poslanec Ernest Pezet, ki je govoril o temi »Avstrija ket nemška in podonavska država«. Uvodoma je ugotovil, da so Avstrijci nedvomno Nemci, morejo pa nemški narodnoso-cialistični propagandi postaviti nasproti veliko idejo avstrijske države in njene zgodovinske funkcije na Donavi. Nepozabna zasluga zveznega kancelar ja dr. Dollfussa je, da je dal tej ideji
novega življenja. V gospodarsko-poli-tičnem sodelovanju z drugimi podonav skimi državami more nuditi Avstrija najtrdnejšo oporo v boju proti narod-nosocialističnemu totalizatorstvu. Čut solidarnosti mora tudi druge države Podonavja in Balkana privesti na stran Avstrije, ki naj branijo njeno odvisnost. Tako bi mogla nastati iz tega sodelovanja potom Avstrije kal za ustva ritev bodočih Združenih držav Evrope. Na Dunaju se bo odločala usoda vse Evrope. Ako se Hitler polasti Dunaja, bo s tem konec miru v Evropi in morda tudi zapadne kulture.
Francoska akcija v Abesinlji
RIM, 28. januarja. Povodom uradne potrditve vesti, da je Francija uvedla diplomatsko akcijo pri vladi v Adls Abebl, v kateri zahteva zadoščenje in odškodnino za pokolj, ki ga Je izvršila neka abesinska banda plemena Assai Maraš v obmejnem ozemlju francoske Somalije, izvejo tukajšnji listi, da ta diplomatska akcija Francije ne bo tako energična, kakor se je pričakova-
! Timi II—III I i mili l -f~TT-- I	IH
; Počasi osvajajo pokrajine, ki tvorijo pot do srca Azije in prav verjetno je, da jim j po osvojitvi Čaharja tudi zavojevanje Zunanje Mongolije ne bo delalo težkoč, saj mongolski knezi itak ne marajo ne Kitajcev ne Rusov. Težje pa bi bilo osvajevanje Notranje Mongolije že zaradi silnih daljav brez železnic in plovnih
lo. Francija se ogiblje zahtevati od abesinsko vlado vojaško intervencijo proti plemenu Assai Maraš in sicer zaradi tega, ker se boji, da bi v primeru. ko bi abesinske čete stopile v akcijo na meji Abesinije, mogli nastati novi obmejni Incidenti, ker ni izključeno, da bi čete omenjenega plemena udrle v francosko Somalijo.
italijansko izzivanje.
BOŽEN, 28. januarja. Med nemškim prebivalstvom Južne Tirolske je vzbudila
rek, še bolj pa zaradi Rusije, ki gotovo ne bi pustila na cedilu sovjetske Mongolije in tudi ne bi dovolila Japoncem, da bi ji z bodalom segli za hrbet! Do tega je morda še daleč, a novo japonsko prodiranje proti zahodu pomeni zopet novo nevarnost za krvave spopade v Aziji.
-r.
veliko nezadovoljstvo vest, da hoče italijanska vlada postaviti v Boznu spomenik ■rimskemu vojskovodji Druzu, ki je za časa rimskih cesarjev premagal Germane.
STOCKINGER POTUJE V PRAGO.
PARIZ, 28. januarja. Z Dunaja poročajo, da bo avstrijska trgovinska delegacija z ministrom Stockingerjem odpotovala v torek v Prago, kjer se bo pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Nekateri listi zatrjujejo, da bo odšel v Prago tudi kancelar dr. Schuschnigg, kar p-' ni verjetno.
AVSTRIJA IN ITALIJA.
RIM, 28. februarja. Italijanski uradni list objavlja italijansko-avstrijsko pogodbo o kulturnem sodelovanju, ki je bila podpisana dne 4. januarja in se c tem uveljavlja.
GČRING ODPOTOVAL.
BERLIN, 28. januarja. Pruski ministrski predsednik Goring je odpotoval v Bialowicze, kjer se bo udeležil lova, ki ga prireja predsednik poljske republike.
AMERIČANI V DUBROVNIKU.
DUBROVNIK, 28. januarja. Iz Ne\v Vorka preko Trsta, je prispel semkaj parnik »Vulkania« z 200 potniki, ki so si pod domačim vodstvom ogledali mesto in nje gove znamenitosti. Tujci so bili zlasti pre senečeni nad lepim vremenom.
DON JAIME SE ŽENI.
LONDON. 28. februarja. Iz Rima poročajo, da se bo drugi sin bivšega španskega kralja Alfonza, don Jaime, 4. februarja poročil z gdč. Dampierre-jevo.
ZAROTA V MEHIKI.
MEHIKA, 28. januarja. Tu je bila odkrita velika in široko razpredena zarota, katere niti segajo celo v Združene države. Večje število zarotnikov je že v ječah. Zarotniki so bili v zvezi z bivšima predsedniškima kandidatoma Villalcsom in Vasconcclosom.
ZANIMIVE NAJDBE V AMERIKI.
NEW YORK, 28. januarja. Iz Mogaleza v Arizoni poročajo, da so v bližini odkrili velika predzgodovinska selišča. Arheologi so ugotovili, da je pred 2.000 leti živelo v tem delu Združenih držav in v sosednjih predelih Mehike neko ljudstvo mongolske rase, ki je bilo po svoji kulturi zelo sorodno starim Egipčanom.
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE.
BERLIN, 28. januarja. Nemška vla-< da je sklenila znižati obrestno mero denarnih zavodov.
Dnevne vesti
Krvav pretep v Dogošah
TRIJE NEVARNO RANJENI
Davi rano je nastal v Dogošah prepir iti pretep, ki se je končal s prevozom v bolnišnico treh udeležencev. Kako in zakaj se je vnel prepir, zaenkrat še ni točno ugotovljeno, ker so bili vsi udeleženci po šteno pijani. Pričelo se je, kakor poročajo, s tem, da jo 321etni kmečki delavec Miha Hliš poslal svojo ženo v neko gostilno po cigarete. Ženo je spremljal 50-letni posestnik Rafael Horvat, spotoma pa se je pridružil še 4lletni posestnik Ja-
V MARIBORSKI BOLNIŠNICI.
nez Rokavec, ki je iz neznanega vzroka udaril Hliševo po glavi. No njeno klica nje na pomoč je nato prihitel njen mož, katerega je Rakovec zabodel z nožem v desna pleča. Toda Hliš je Rakovcu iztrgal nož ter mu ga zasadil v trebuh, do čim je Horvata zabodel v glavo. Ker so bili vsi trije nevarno ranjeni, so bili poklicani reševalci, ki so jih prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Delo in uspehi Slovenskega obrtnega društva
V soboto zvečer je bil v Narodnem domu redni letni občni zbor, katerega sta se poleg številnega članstva udeležila tudi dr. Senkovič kot zastopnik mestne občine in zadružni revizor Zalo_žni'k '.:ot zastopnik banske uprave in zbornice TOI. Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik Ivan Soj č, ki se je uvodoma spomnil blagopokojnega Viteškega "kralja Aleksandra f. Zediniteija in novega kralja Petra II. Iz izčrpnega poročila agilnega društvenega tajnika Kosarja so se navzoči zborovalci lahko prepričali o uspeš nem društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi. Nešteto ie intervencij, ki jih je izvršilo društvo v prid svojega članstva, Poleg obrtniških zborovanj so se v svrho pospešene tovariške družabne skupnosti priredile tudi veselice in izleti k Sv. Urbanu, v Limbuš in Slovenske gorice. Tudi je društvo ob priliki Mariborskega tedna priredilo vajeniško in pomoč niško razstavo od 4. do 18. avgusta, :ia kateri so bila razstavljena dela 165 vajencev, vajenk in pomočnikov različnih strokovnih obrtov. Najboljšim udeležencem razstave so se izplačale nagrade v ' skupnem iznosu 1500 dinarjev. Dohodkov je bilo v pretekli poslovni dobi 11.089.12 Din, izdatkov pa 10.843.37 dinarjev. V nadaljnjem poteku občnega zbora'se je spre jel novi proračun za 1935, ki predvideva Tla dohodkih in izdatkih 4950 dinarjev. Pri volitvah so se izvolili v odbor: Ivan S o j c. predsednik, Miha M a h t a r, podpredsednik, Emanuel Ilich, Rajko Zottcr, Justin Gustinčič, Štefan Koter, Iv. Kvas, Josip Sulic, Ivfcin Jemec in Jernej Ficdler, odborniki. Za predsednika nadzorstvenega odbora se je izvolil Franjo Rureš. Ant. !'orstnerič in Franjo Kumerc pa za pregledovalca računov. Pri slučajnostih se je razvila živilma debata, v kateri so posamezni člani obravnavali tekoče društvene zadeve.
Ropsrska deleljica pred
soc) iki
Danes dopoldne se je vršila pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča razprava proti trem mlajšim moškim, ki so lani od meseca marca pa do julija vznemirjali prebivalstvo Slovenskih goric in Dravskega polja. Na zatožni klopi so sedeli 23-letni posestniški sin brez stalnega bivališča Matija Damiš, 24-letni delavec brez posla Vi brez stalnega bivališča Anton Tomanič ter 22-letr.i viničar Janez Grašič iz Cerovca. Obsežna obtožnica jim očita, da so več kot v 20 primerih kradli, vlomili in tudi ropali po raznih krajih našega Dodeželja. Kradli so vse, kar jim je prišlo ■pod roko. ter vlomili v stanovanja, ko so ljudje delali na polju ter se tudi niso stra-sli ropa. Pri današnji razpravi so obtoženci deloma priznali svoje grebi, delo-ma pa jih tudi zanikali. Senat jih jc spoznal krive ter obsodil Darniša na 11 let ežke ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Tomažiča na 20 mesecev težke ječe ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, Grašiča s>a na 2 leti 6 mesecev težke joče ter izgubo časnih državljanskih pravic za dobo ^ let. Senatu je predsedoval okrožni sod-5iik dr. Tombak, prisedniki pa so bili '»krožni sodniki Lenart, dr. Kotnik, Kolšek in dr. Haberrmit. Obtožnico je zastokal državni tožilec dr. Dev;
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, o-slabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Napredovanje v učiteljski službi. V
višjo položajno skupino so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: Marija Tomažičeva v Mariboru, Marija Ažmanova v Mariboru, Fran Voglar v Celju in Ivan Robič v Limbušu.
Filozofsko društvo, ki se je ustanovilo včeraj v Ljubljani in izvolilo za svojega predsednika univ. prof. dr. Vebra, bo u-stanovilo tudi v Mariboru svoj odsek, ki naj združi filozofe našega mesta k tesnejšemu stiku.
Opozarjamo davčne zavezance, da poteče rok za vložitev davčnih prijav za pridobnino, davek na poslovni promet, luksuz ter rentnino za leto 1935 dne 31. januarja 1935.
V Ljudski univerzi je predaval v petek zvečer vseučiliški profesor iz Ljubljane dr. France Veber. Uvodoma ga je prisrčno pozdravil predsednik Ljudske univerze inž. K u ko v ec, ki jc obenem član stvu Ljudske univerze sporočil, da bo Ljudska univerza oskrbela posebno škri njico, v katero naj pridejo vse želje hi predlogi, ki jih imajo člani in redni obisko valci ter ustanove. Nato je pričet svoja izvajanja odlični predavatelj in filozof, ki je s kritično temeljito presojo pobijal nauk materialističnega filozofskega nazora, in sicer takozvanega bitnostnega, vrednostnega in socialnega oziroma gospodarskega materializma. Socialni materializem je v bistvu prenos bitnostnega iti vrednostnega materializma v družabno življenje. Izvajanja odličnega strokovnjaka in filozofa so navzoči poslušalci, pretežno izobraženci in dijaki, sprejeli z živahnim odobravanjem.
Film našega Jadrana se je prvokrat predvajal v soboto zvečer v dvorani bivšega kma Apolo. Bilo jc to v zvezi z otvo ritvijo predavateljskega cikla tukajšnje delavne mornarske sekcije JS s predavanjem dr. Sovdata iz Ljubljane o temi »Slovani in .morje«. Predavatelj je v svojih izvajanjih zajel zgodovinsko sliko življenja Slovanov ob morju ter njih boj za dostop do morja. Lopo uspeli večer je o-tvoril predsednik oblastnega odbora JS g. Pirc. Dvorana kina Apela« je bila nabito polna.
Ureditev promenade na Aleksandrovi cesti. Kostanji so padli. Sedaj je tudi čisto druga slika. Na preurejeni promenadi med Trgom svobode in Prešernovo ulico se bodo po sredini v gostejših presledkih postavili kandeiabri s tremi sve-liljkami, ki bodo dale temu mestnemu delu moderno in značilno podobo. Med Prešernovo in Cankarjevo ulico pridejo ti kantetlabri na rob promenade. V že ure jene grede se bodo nasadila drevesa, ploskev promenade pa se bo ali asfaltirala ali pa obložila s ploščami.
Ustreženo. Stanovalci Tomove ulico so se že delj časa pritoževali zaradi slabe in nezadostne razsvetljave. Ravnateljstvo Mestnih podjetij je na svoji zadnji seji sklenilo, da se namestijo v omenjeni ulici nove svetiljke in se dosedanje premestijo, da bo razsvetljava boljša in zadostna.
Pomožna akcija v Studencih. Občinski odbor je na svoji zadnji seji z zahvalo vzel na znanje, da so sc prebivalci z raz umevanjem odzvali prošnji pomožnega odbora. Poleg že izkazanih so darovali še sledeči: Društvo hišnih posestnikovj
4 živilske nakaznice po 50 Din, Korošec Jurij 50 Din, Treffner Marija 50, Kosiak Hugo 50, Kristan Josip 50, Mraz Ivan 120, Legvart Miha in Terezija 60, Lovrenc Bruniera 100, Hanžel Feliks 50 kg fižola, Jaklič Ivanka 100, Pregl Alojzij 50, Hren Anton 100, Pečnik Ida 80, Kum perščak Anton 30 kg zdroba, Rantaša Martin 85 kg bele moke, Barta Jan 6 brisač, Kac Marija 15 kolobarjev drv Mnogi so prispevali z manjšimi zneski, za kar jim izreka odbor prisrčno hvalo! — Ker še niso prispele vse nabiralne pole, prosi uprava, da se čimprej vrnejo.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in čre vesa in trajno pospeši prebavo. Razisko valci na polju zdravniške vede o presnav Ijanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josafovo« vodo sijajno rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah »Službeni list« dravske banovine ob javlja v letošnji 8 številki: zakon o sodnem nepravdnem postopku za kraljevino Jugoslavijo (nepravdni postopek).
Za izvoz naših morskih rib v tujino. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je pokrenil vprašanje izvoza morskih rib iz naše države v Češkoslovaško, Avstri jo in Madžarsko. Za uspešen izvoz bi bilo v prvi vrsti potrebno znižati železniške tarife za prevoz rib na naših že eznicab, kakor tudi urediti plačilne po goje med državami kamor bi pošiljali naše ribe.
Premestitev subotiške pravne fakultete.
Subotiška pravna fakulteta je proslavila včeraj 15-letnico svojega obstoja. Leta 1919. jc imela fakulteta 17 slušateljev in dva profesorja, v preteklem letu pa 500 slušateljev in 12 profesorjev. V 15 letih jc bilo vpisanih na fakulteto .3308 sluša teljev, od teh je bilo diplomiranih 308. Suboška pravna fakulteta bo premeščena v Novi Sad.
Povišanje cen kruhu v Novem Sadu. Zadnje dni se jc v Novem Sadu zopet podražil kruh. Podražitev je treba pripisati osciliranju cen pšenice in moke. Čm kruh prodajajo sedaj po 2.50 Din, bel pa po 3 Din kilogram. Cene luksuznemu pecivu pa so ostale nespremenjene.
Internacionala. Poročajo nam: Pri nekem tukajšnjem pogrebu se je opravil obred v latinščini. Oče naš sc je odmolil v nemščini, molitev so pa opravile ženske v slovenščini. Čudila internacionala. — Takih pogrebov je v Mariboru veliko in ni bil to le izjema.
Žlobudra. Na vpogled smo dobili trgovski dopis nekega mariborskega nem-'čurskega podjetja, ki je napisan v taki slovenščini, da se človeku jezik lomi Splošno se pa opaža, da se s strani ne katerih nemških in nemčurskih firm. mr cvari naš jezik na vse mogoče in nemogoče načine, ker ne čutijo potrebe, da bi najele slovenščine zares zmožne pisarniške moči, ki zato zaman iščejo službe, med tem ko se po službah šopirijo^ naduti Nemci ali pa nemčurji.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20.15 predava g. prof. dr. Franc Breznik h Ljubljane o Chicagu, svetovni razstavi, slovenski naselbini, klavnicah itd. Mnoge skioptione slike!
Sokol v Studencih ima svoj redni ob čni zbor v sredo 30. tm. ob 19. uri. Jutri v torek ob 20. uri članski sestanek. Vab ljeno vče članstvo. Odbor.
Uradniki in nameščenci! Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6, zniža cene v B in C oddelku s 1. februarjem, obenem pa izboljša hrano.
Otvoritev gostilne. Izvedeli smo, da o tvori čirepreje simpatični in priljubljeni trgovec s kuhinjsko posodo, gospod Albert Vicel v testni hiši in v novo preurejenih prostorih znano gostilno na Rotovškem trgu v Mariboru.
Radio Ljubljana. Spored za torek 29. t. m. Ob 11: šolska ura, predavanje o naši jugoslovanski glasbi; 12: »Kaj je to?« pestra revija gramofonskih ugank; 12.50 poročila; 13: čas, »Kaj je to?«, nadalje vanje pestre revije gramofonskih ugank;
18: otroški kotiček; 18.20: predavanje o steklu; 18.40: nemščina, poučuje dr. Ko larič; 19.10: nemške narodne na ploščah; 19.20: čas. jedilni list, program za sredo; 19.30: nacionalna ura; 20: I. klavirski stilni večer slovenskih skladateljev; 21: čas, poročita vmes radio-orkester.
Narodno g.eaaii**e
REPERTOAR.
Ponedeljek, 28. januarja: Zaprto. . Torek, 29. januarja. Zaprto zaradi boie/fl* v ansamblu.
Prihodnja dramska premiera bo v so* boto 2. t. m. Uprizore komedijo velikega angleškega dramatika Bernarda Shav/4 »Zdravnik na razpotju«, ki se godi njen« dejanje v zdravniških krogih. Delo je idei no zanimivo, pisano iako duhovito, s ti’ pičnimi Shawovimi ostmi, in odrsko efeW no. Režijo vodi inž. arh. Bojan Stupica ki je tudi inscenator tega dela. Nastopu0 Severjeva, Dragutinovičeva, Starčeva Skrbinšek, Grom, Furijan, Gorinšek, P' Kovič, Nakrst, Stupica, Blaž in Verdenik Prevod je Župančičev.
»Janko in Metka« prihodnja otroška predstava. Prihodnja otroška predstava bo »Janko in Metka«. Delo je prirejeno po priljubljeni pravljici ter ga bodo ot.oci gotovo pozdravili z veseljem. Režija i1 Rasbergerjeva, sodelujejo Udovičeva, Sa' vinova, Starčeva, Dragutinovičeva, Ras-berger ter mala Mohorja.
Bolezni v gledališkem ansamblu so kri' ve, da mora biti gledališče jutri, v torek zaprto. Na nesrečo pa tudi gdč. Druzovi' čeva že ves čas ni prosta, tako, da trej notno niti »Vijolica« ni mogoča. Abonen*' so vljudno naprošeni, da vpoštevajo t{ težave in še malo potrpijo.
Kino Union. Danes svetovna senzacij^ »Čeljuskinci«, originalni raški sovjetstf film.
V Kočevju j© zgorela tovarna. Včeraj so okrog pol 12. ure pričele v Kočevju tuliti tovarniške sirene in bilo je plaj zvona. Ljudje so dreveli preplašeni iz h® ter zvedeli, da gori velika tekstilna to* varna. Na kraj požara je prihitelo 11 ^asi* nih društev. Ogenj se je zaradi lahko gor; ljivih snovi ivaglo razširil in so gasile* uvideli, da gorečega objekta ni mogoč« več rešiti, zaradi tega so skušali rešiti 1£ oba stranska objekta, v katerih so bar' varne, del apreture in skladišča, ki ju $ ogenj trndi nevarno ogražai. Kljub napor; nemu gašenju pa ni bilo mogoče rešiti glavne tvomice, tako da je mogočn*1 zgradba zgorela do tal. Škoda znaša najmanj 10 milijonovi dinarjev.
Dva požara. V Rošpohu 65 so sc vnel« na viničariji Bruna Mavrenčiča iz Marr bora saje. V viničariji stanuje Jurij LU' nežnik z ženo in petero otrok. Zaradi vf° čine je dimnik pregorel in ogenj je zaie* na podstrešju nakopičeno slamo. Vini#' rija je zgorela do tal in znaša škoda <1' krog 25.000 Din. V Kovačji vasi pa & zgorelo gospodarsko poslopje Frančišk Pongračeve in znaša škodu 30.000 Din Vlom . . .? V Vrbanovi ulici je bil ^ sobo, kjer stanujeta mojstra N. in F., W vršen vlom. Prijavila sta policiji, da jirrt> je izginilo iz delavnice, skozi katero se gre v .sobo, kolo in nekaj masti. Polici pa je dognala, da je bil vlom izvršen š* sobe v delavnico. Policija je oba areti' rala radi suma fingiranega vloma. Zav3' rovalntna znaša 15.000 Din.
Zaradi vloma v stanovanjc Eignerjev'5 v Židovski 11, so aretirali nekega Josip* P. in ga oddali sodišču. Na vesti ima t#' di tatvino sodčka vina nekemu posestni' ku v Krčevini. Imel je s seboj še komP3' njona, ki pa jc pri begu izgubil čepico.
Nezgode. V soboto in nedeljo je bilo' Mariboru in okolici več nezgod in nesr^
V Radvanju stanujočemu 181etnenvu kli«' čavničarskemu pomočniku Alojzu PesKJJ je stroj zlomil palec na desni roki. ' Št. Janžu pri Dravogradu je krava zas®' dila roge v prša 47letni dekli Heleni S«10 dejevi. Pri tvrdki Zelenka zaposlenem11 delavcu Andreju Duhu je gonilni jertrtc|1 poškodoval desno roko. Na Tržaški ce«*1 si je pri padcu poškodovala desno roW 9Ietna kleparjeva hčerka Urša Urbano^'
V Buokovi je pa 141etni Antoniji Brez’1’' kovi slamoreznica odrezala kazalec & desni roki.
Vremensko poročilo mariborske m®^ orološke postaje. Davi ob 7. uri je kažf toplomer 2.3 stopinji C nad ničlo, rrii^ malna temperatura je znašala 1.4 stop1! nje C nad ničlo; barometer je kazal $
18 stopinjah 731.3, reduciran na ničlo lj 729.2; relativna vlaga 100; vneme * oblačno in tiho; vremenska napoved P{“. vi, da bo ostalo vreme še nekaj dni & spremenjeno.
V Mariboru, dne 28. I. 1935.
sasrmacEMHEaoia:';. ;oaccr asatimmu
Mariborski »V e 5 e r n i tč« Julrr
BBrrginy> IWJ.Tti|wro«iiuro'»wwCTWv»^	ti33J3naKE5iB«JB
Stran 3,
. ,:,:,':^rsassam
Maribor slavi sv. Savo
OB SEDEMSTOLETNICI VELIKEGA SRBSKEGA PROSVETITELJA.
Sedemstoletnico smrti velikega pro-svetitelja in učenika sv. Save je tudi naše mesto dostojno iti lepo proslavilo. V soboto so bile šolske proslave po posameznih šolskih zavodih, včeraj dopoldne Pa je bila v veliki unionski dvorani najprej služba božja s pričetkom ob 9., nato Pa se je pričela ob 11. proslava z rezanjem kolača, ki ga je izvršil prota Trbo-ievic. Lepi obred ie povzdignil s svojim sodelovanjem cerkveni moški zbor pod vodstvom J. Kovačiča. Slavnostna beseda prof. dr. Fr. Crneka je izzvenela v topel slavospev sv. Savi, velikemu narodnemu učitelju in vzgojitelju. Mešan zbor državnega učiteljišča je zapel himno sv. Savi in Sclnvabovo »Serenado«, ženski zbor državnega učiteljišča pa Hatzejevo »Ruža i lahor« pod vodstvom Prof. E. Ropasove.
Na sporedu je bil tudi nastop moškega z^ora dijaške čete inž. podčastniške šole 'Pod vodstvom M. Vrabca s tremi sklad-^ami (Oj Doberdob, Je 1’te žalba?, Što nam radi omaj dido stari). Pod vodstvom Prof. V. Mirka je odpel ženski zbor dr-^vne trgovske akademije Kogojevo ‘Mladinsko«, mešani zbor omenjenega zavoda pa Devovo »Pod klančkom sva se srečala« in Zajčevo »Molitev«. Pevske točke, ki so se izvajale presledkoma z deklamacijskitni, so se izvajale gladko
Precizno ter zasluži naša mladina za !®Po izvedene točke najtoplejše priznanje. Dopoldanski proslavi so prisostvovali odlični predstavniki mariborskega javne-2a življenja, predvsem domačin slave general Hadžič, podžupan R. Golouh, pobliski predstojnik Radoševič, obmejni ko misar Krajmovic ter drugi odličniki.
Pri večernem koncertu v Unionu so Mariborčani dvorano čisto napolnili. Na sporedu je bila najprej uvodna beseda Predstojnika mestne policije S. Radojeviča, ki je v krasnih izvajanjih orisal veličastni Uk sv. Save ter posvetil Slavne misli činitelju ljubezni, ki vse pre more in vse napravi. Nato je sledil koncertni program v vsej svoji izbrani pestrosti. Polno in blagrcvočno je donel Witon našega opernega baritonista Er. ^eraliča ob Mokranjčevi »Tri junaka« in Gotovčevi »Naišo Erbez«. Vso svojo it-,f]etniško rutiniranost in izvežbanost je Ukazal naš Brandlov trio s predvajanem »Elogijskega tria« Serg. Rahmaninova. Prota Trbojevič je v prisrčnih be-^ctah izrazil triu zahvalo za sodelovanje. %š komorni moški zbor, ki je topot dru-S>Č nastopil pred mariborskim občinstvom, je za Maribor pomembna pridobi-tev. Saj so v njem tudi naši odlični soli-■ Avgust Živko, Anton Faganeli, Fran ^ralič ir. Belizar Sancin, ki pa topot ra-
di istočasne predstave v gledališču r.i mogel sodelovati. Sestava in bogastvo šole ter materiala sta uravnovešena, v vodstvu dirigenta prof. V. Mirka pa ima zbor vse možnosti lepega razvoja. Proizvajal je petero skladb (Lisinski, Oče naš, zone, Zvonček, Mirk, Katrica, VLo-kranjac, Mirjana, Ravnik, Kam si šla, mladost ti moja). Učinkovit koncertni zaključek je tvoril nastop mešanega zbora mariborske Glasbene matice, ki je izvajal »Oče naš« A. Grečaninova in V. Mirkovo »Domovini«. Obe skladbi je zbor im d
na koncertnem sporedu ob priliki poča-stitvenega koncerta v spomin blagopo-kojnega Viteškega kralja 1. Zedinitelja. Tudi na včerajšnjem koncertu je bilo podajanje pod eksaktnim vodstvom prof. M. Kozine usoglašeno, strnjeno in homogeno. Zaključno točko je tvorila himna sv. Savi v priredbi prof. M. Kozine, ki so jo navzoči stoje poslušali. Spominskega kon certa v proslavo 700 letnice smrti sv. Save so se udeležili tudi odlični predstavniki mariborskega javnega življenja, med njimi predsednik mestne občine dr. Lipold, s soprogo, mestni poveljnik general Hadžič ter sreska načelnika dr. Senekovič in M. Makar.
Občni zbor kolesarskega in motociklističnega kluba »Perona"
MANIFESTACIJA ZA SLOŽNO NACIONALNO DELO V ŠPORTU. ČIŠČENJE
V VRSTAH KLUBA.
Včeraj dopoldne se je vršil v restav- i podal g. Čretnik. Njegovo delo je bilo
raoiji Narodnega doma 15. redni letni občni zbor najmočnejšega kolesarskega kluba v naši banovini »Peruna«, ki ga je otvoril in vodil klubov predsednik gosp. Anton Hlebš. Uvodoma se je spominjal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksan dra I. Zedinitelja, čigar spomin so navzoči člani počastili z enominutnim molkom. Nato je g. predsednik v kratkih obrisih podal splošno poročilo o delovanju kluba v preteklem letu. Naglasil je, da klub zaradi finančnih težkoč v preteklem poslov nem letu ni priredil večjih prireditev in da se je delo kluba osredotočilo za na rodno okrepitev članstva. Klubski koledar, po katerem bi se morale vršiti prireditve, se je izvedel do konca meseca septembra, ostali program pa je zaradi tragičnega dogodka v Marseju odpadel. Sledilo je prečitanje dopisov, naslovljenih na občni zbor. Predmet splošnega zanimanja je bil dopis, ki ga je naslovila motosekcija na občni zbor in v katerem so se obravnavale razne zadeve, ki so v zadnjih mesecih razburile klubovo članstvo. Predsednik je poročal, da je bil matični odbor primoran volitve odbora motociklistične sekcije razveljaviti, in sicer zaradi tega, ker je bil izvoljen odbor, ki je na občnem zboru motosekcije dobil le pogojno razrešnico. Ob tej priliki se je vnela burna debata o delovanju motosekcije, zlasti v nacionalnem oziru.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. Motali posnemamo, da šteje klub 415 članov. »Perun« ima 4 podeželske sekcije, in sicer na Teznem, v Pesnici, Sv. Petru in Sv. Lenartu, ki se je u-stanovila lani v aprilu. Klub je priredil v preteklem letu razne izlete in dirke, udeležil pa se je tudi prireditev raznih nacionalnih društev. Blagajniško poročilo je
kot pri vseh društvih otežkočeno zaradi gospodarske krize, vendar je iz lastnega nagiba nabral toliko prostovoljnih prispevkov, da mu je občni zbor izrabil prisrčno zahvalo. Poslovno leto se je zaključilo s primanjkljajem 1791 Din, kateri deficit pa izvira nekaj let nazaj. Tehnični referent g. Šibenik je v svojem poročilu
povdarjal, da klub iz finančnih ozirov ni priredil večje dirke, izrazil pa je upanje, da bo v tem oziru letošnje leto boljše.
Po kratkem odmoru so se vršile volitve in se je izvolila naslednja uprava: predsednik Anton Hlebš, podpredsednik Franjo Kumerc, tajnik Franjo Motoh, blagajnik Čretnik, tehnični referent Valentin Šibenik, II. tehnični referent Oskar Gornik; odborniki: Jaki, Močivnik, Kovač, Jarec, Junker in Nardin. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Gustinčič, Peitler in [Lisjak. Razen tega bo vsaka sekcija še imenovala 2 do 3 člane v matični odbor. Pri raznoterostih sc je sklenilo, da se o-snuje športna komisija, ki bo sestavljena iz članstva posameznih sekcij in matice. Osnovala se bo tudi damska sekcija. Nato so se obravnavale razne interne klu-bove zadeve. G. Peitler in Jaki sta predlagala, da se naj g. Črepinko in g. Bračič izključita iz kluba, ker njuno delovanje ni bilo v skladu z interesi kluba. Izključitev je bila soglasno izrečena. Obravnavalo se je tudi razmerje do kolesarske podzveze in je bilo soglasno sklenjeno, da se klub tako dolgo ne bo včlanil v MKP, dokler se krivice ne popravijo. Po triurnem trajanju je naposled g. Hlebš zaključil zborovanje, ki je pokazalo aktivno športno in predvsem nacionalno delo naših vrlih Pe runašev, ki so strnjeno odbili vsak poizkus kaliti složno, predvsem nacionalno delovanje kluba.
Delo gasilcev !n reševalcev
REDNI LETNI OBČNI ZBOR. PREDSE D. RAVNATELJ BOGDAN POGAČNIK.
Včeraj dopoldne ob 10. je bil v Gasilskem domu redni občni zbor mariborske gasilske čete in reševalnega društva. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. Jančič, ki se je v svojih uvodnih izvajanjih spomnil blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter novega kralja Petra H. Pozdravil je številne navzoče člane, imenoma odlične zastopnike, ki so počastili občni zbor s svojo udeležbo. Zastopnik mestnega pred sednika je bil magistralni direktor Rodošek, zastopnik vojske podpolkovnik Nikolič in kapetan Stanojlovič, sreski pod-načelnik Modrijan, dr. Gorišek in Ambrožič kot zastopnika gasilske župe, Maribor, levi breg, občinska odbornika R. Lenard in dr. Vauhnik, M. Oset in 11. Sax kot zastopnik trgovstva ter mestni fizik nadsvetnik dr. Novak.
V izčrpnem poročilu tajnika J o v č i-č a se je zrcalilo uspešno delovanje mariborskih Požarnikov in reševalcev v pretekli poslovni dobi. To delo smo z navedbo številk ocenili že v sobotni številki. Nai navedemo samo imena tistih naših reševalcev, ki so v vrsti vnetih Samarijanov stali v prvih vrstah. Šofer B o rovič ima v pretekli poslovni dobi za
seboj 1194 prevozov, Franc Čer če 380 prevozov, J a n ž e k 333 prevozov, J e-sili 324, Rom ib 371, Letnik 307, Hribernik 282, Vili Č e r č e 200, Hercmansky 121, J ovčic 133, K r i b n č n i k 114, Krajnc 128, M e n i-ga 109, Zierer 117. Neutralnapožrtvovalnost govori iz teh številk, in vnema, s katero so naši mariborski Samarijani neprestano na delu.
Blaigajniško poročilo je podal blagajni!
V oš i nek, iz kat er. je bilo razvidno zadovoljno stanje blagajne.
Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: ravnatelj Bogdan Pogačnik, predsed.; Anton B en e di č i č, poveljnik; Franc Kramberger, podpoveljniks Ivo J o v čič, tajnik; Bogomir Divjak, blaigaj-nik; dr. Wankm iille r, šef zdravnik; Justin Gustinčič, orodjar; Franc čer č e, njegov namestnik. Oddelkovi vodje so Ivan Čerče, Josip Gilber, Ivan Kcrklec ter Franc Rataj. V nadzorni odbor so izvoljeni Josip Černy, Anton Robinšak, Alojzij Kriger, Adolf Dobrajc in Ivan Hribernik. Načelnik prosvetnega odseka je Vinko Hameršak. Pri raznoterostih so se obravnavala nekatera pereča društvena vprašanja in zadeve.
Ferdo Karis:	7
Spomini iz narodnega in sokolskega življenja
Pogreb je bil napovedan za nedeljo ob ^Popoldne; oglas je prinesla »Edinost« že v soboto. V nedeljo dopoldne sem se sprehajal po Korzu, kar je prišel proti ^eni Janko Knavs z brzojavko v roki in Jtti javi, da je Dražil živ in zdrav v Ljubljani. isto je javil tudi neki kondukter v trgovsko kavarno (Commercio). Veselo iznenadena sva s Knavsom obletela kasarne in ulice, kjer sva obvestila tovariše. da ne bi prišli na pogreb. Obenem sem poslal dva člana pred bolniško mrtvašnico, da obvestita pogrebce o dogodki in obenem povesta, da napravimo popoldan izlet v Skedenj. Naročil sem tudi, jta venec prepustita neznanemu mrtvecu, ‘rakove pa odstranita.
Zbralo se nas je res lepo število v pednju na proslavi »vstajenja« Dražila. v svojem nagovoru sem omenil, kaj bi se 'ahko zgodilo, ako bi se Dražil ne javil brzojavno in bi po izvršenem pogrebu stopi| v to sobo. Že to je vse osupnilo in 7 trenutku smo zavpili: »Živio Dražil!«
Ni se več vrnil v Trst. Zadnjič sem ga '''del leta 1892. v Ljubljani, kjer je nekaj let Pozneje tudi res umrl.
Izlet na Prosek.
. pevsko društvo »Hajdrlh« nas je povabilo na svojo veselico. Ker so nas po-
zno povabili, se nas ni moglo zbrati večje število. Korakali smo iz telovadnice iz Via Coroneo mimo Velike vojašnice in kavarne »Fabris«. Pred kavarno je bilo zbranil več moških, in ko smo šli mimo njih, je rekel nekdo:
»Mo stri di schiavi«.
Na to je pristopil k njemu trobentač in mu pripeljal tako zaušnico, da je čez mize in stole zletel na tla. čisto mirno je potem stopil v vrsto. Na drugem oglu stoječi policijski stražnik je priskočil k meni in me vprašal, kaj se je zgodilo. Na kratko sem mu opisal prizor birmanja. Nasmehnil se je in dejal, da bo zdaj še on z njim obračunal. Prosil sem ga, naj ga pusti v miru, ker je itak že dobil dobro plačilo.
S premajhno četo, sem nekako pobit korakal proti Proseku. Prosečani so nam prišli z zastavo naproti na Kontovelj. — Predsednik Hajdriha, Lojze Gorjup, nas je v imenu društva pozdravil in se nekako izrazil, da nas je malo; odgovoril sem mu šaljivo, da druga četa koraka z godbo čez Opčine. Prisotna dečad, ko je to slišala, je udarila na opensko cesto »onim« naproti. Zaman je bilo klicanje za njimi, da je to bil le odgovor gospodu Gorjupu na njegovo opazko. Zabava v gostilni »Pri belem konjičku« (Godina) je bila vseeno izborna ir. so nas navzoči bi Ii zelo veseli ter so rekli:
»Čeprav vas je malo, pa ste junaki!«
Obhod 17. VIII. ob priliki nekega jubileja cesarja Franca Jožefa.
Policijski ravnatelj Busich je pozval tedanjega starosto Bunca zaradi udeležbe v velikem sprevodu. Bunc j*-, umevno, obljubil, da se bo Sokol v kroju in zastavo udeležil. Policijski ravnatelj mu je obljubil, da smo lahko brez skrbi, ker nas bodo policijske straže in detektivi ves čas čuvali. Bunc je pa to odločno odklonil in se zahvalil za varnostno spremstvo, Češ, da nam ni potrebno. Seveda smo se moralno primorani udeležili te »patriotične« prireditve, a bila nas je večina oboroženih tudi z revolverji.
Obhod je izpadel zadovoljivo in nimam drugega važnega o njem povedati, kakor to, da je imel Bunc pred namestništvom lep slovenski govor, ki je bil posebno od naših ljudi sprejet z velikim navdušenjem. Govorili so še drugi zastopniki dru štev v nemškem in italijanskem jeziku, med njimi tudi Verona, predsednik društva »Austria«. Med temi govori je ljudstvo sklikalo z »Evviva!« na cesarja, domovino itd. in čim je eden zavpil »Evviva!« so že vsi vprek vpili »Evviva!« Na klic »Evviva la societa Austria!« vsi »Evviva«, in na neki klic »Evviva m... Verona!« je ljudstvo, ki ni dobro razumelo smisla besed, tudi zaklicalo »Evviva!« Buren smeh. Takoj se jc policija vrgla v del ljudstva, kjer se je ta glas slišal. Ker pa je bil provokater obkoljen od samih rdečkarjev, ga seveda niso naši:.
Društvo Sokol je bilo zaradi slabega vodstva že na propadu, le agilnemu novemu odboru se je z velikim trudom posrečilo, da se je dvignilo. Nedisciplina je bila že takšna, da se še celo rednih sej ni udeležilo več kakor dvoje ali troje odbornikov. Pod pretvezo, da moram sporočiti nekaj zelo veselega, kar bo trajalo pozno v noč, (ker sicer jih sploh ne bi mogel privabiti), sem zbral vse odbornike. Na seji sem zažugal da odstopim iz društva in predlagam razpust, če se ne povrne prejšnja disciplina. Napravili smo strog red in od tedaj so bile seje popolnoma zasedene in delovanje plodonosno.
Ustanovili smo pod izbornim vodstvom režiserja in igralca Lojzeta Grebenca dramatski odsek. Grebenc je bil najboljši komik in humorist. Najboljša ženska moč nam je bila gdč. Kobalova (Ščukova). S predstavami, ki smo jih prirejali v telovadnici ali kakšnem večjem lokalu, se je Sokol povzdignil do predstav v redutrtl dvorani gledališča »Politeama« in gledališčih »Armonia« in »Fenice«. Obenem smo ustanovili tudi tamburaški zbor. Tudi telovadilo #e je redno in zelo uspešno. Odborniki so bili poleg telovadnega učitelja vedno pri telovadbi; razen tega je imel pri vsaki telovadni uri eden odbornikov inšpekcijo.
(Se bo nadaljevalo.)
Ipominialse ta CMD
snsszsasni
Robert Neumann:
\s
Cmi malek
To zgodbo mi je pripovedoval neki morski kapitan. Ponoči smo se vozili južno od Burlingsovih otokov, stal je na poveljniškem mostu, da bi ne pogrešil ustja Teja in smeri proti Lizboni, jaz pa sem stal poleg njega. Bila je mesečna noč, široki valovi so poblestevali pod dihom z visokega Atlantika in v bleslce-tanju so se dvigale trikotne plavuti morskih volkov, ki so plavali okoli ladje; našteli smo jih devet, dva velika in sedem majhnih; morski volkovi ljubijo družinsko življenje.
»Da,« je dejal kapitan. »To so tisti morski volkovi okoli Burlingov. Ne vem, zakaj tako ljubijo ta okoliš. Vedno je bilo tako. In če postojite še četrt ure v moji družbi, vam bom r.ekaj pripovedoval. Tega je trideset, čakajte, dva in trideset let. Bil sem mlad in sem služil na »Elviri« za tretjega krmilarja. »Elvira« — širok, kra tek ribiški parnik, stara škatla, ki pa je ostala potem še dolgo v službi in ki so jo preluknjali šele Nemci med vojno, ko je vozila prepovedano blago. Takrat smo si nalovili polenovke ob Novi Fundlandiji in smo jo vozili proti Lizboni. To je bila
dobra kupčija, kajti Portugalec je to ribo, kakor ljubi kruh. Kadar je tedaj ladja dobro naložena jo izprazniš v Lizboni v dveh dneh in milbreisi ti cvenkajo v žepu in ponoči se lahko odpraviš k dekletom.
Ker na teh polenovskih čolnih ne plačujejo določenih plač, temveč samo dele od celotnega izkupička, in ker se tu nudi bolj svobodno in bolj divje življenje, nego po stalnih plovnih progah, se priglaša v službo vsakokrat najpestrejša in najdrznejša gomaz, ki si jo morete misliti: begunci iz tujih legij, ki so se pribili od Maroka sem, kitajski kurjači, ki jim na velikih parnikih ni več ugodno, dečaki, ki bi ob novi Fundlandiji radi in na skrivaj prestopili na kakšnega »Američana« in se tako vtihotapili v novi svet, črnci, Ma-lajci — pohlepno, prepirljivo in praznoverno ljudstvo, da si morete komaj predstavljati.
Praznoverno — tu sem spet v vodovju svoje zgodbe. Kjer gre tako ostro za dobri ali slabi lov, za dobro ali slabo morje, za povratek ali pocrkanje, kakor pri delu, tam ob novofundlanskih sipinah, ima vsak Čoln, razume se, svojo maskoto: če ni pes, če ni mačka, če ni kanarček, ki visi za svojo kletko za ladijskim oknom, je vsaj izrezljan lik. A večinoma je vendarle mačka. Ladijske mačke so Čudna
pasma, če si jo vzel s seboj od Ria do Sydneya, ti uide s krova in izgine. In ko prispeš leto dni pozneje v Kapsko mesto, ti poskoči z nabrežja v čoln in se vgnezdi v istem svitku vrvi, ki ji je bil takrat za domovanje in ti lovi svoje podgane v blagovnem skladišču, kakor da ni bila nikoli kje drugje. Dokler spet ne izgine v Hamburgu in se pojavi znova Bog ve kje. Tu jih čepi po pet, po šest v kakšnem kotu in Bog me kaznuj, če ne govore med sabo kakor stari mornarji in si izmenjujejo svoje izkušnje o službi, vremenu in dopustu na kopnem. Sicer pa, ali ste opazili, da ni nikoli črne živali med njimi? črnih ladijskih mačk ni. črne mačko prinašajo nesrečo, črne mačke utopijo.
Kje sem ostal? Da. Stali smo spet nad sipimaitni in ker je bil lov precej slab in so bila naša skladišča komaj do polovice napolnjena. smo kupovali ribe od manjših čolnov, ki so se tu ustavili, da bi počakali na nove roje. Kupčija je trajala nekoliko dni in ker smo morali med tem po cele ure čepeti z bokom ob boku z drugimi ladjami, smo izgubili štiri može, ki bi radi v Ameriko. Tako nas je ostalo samo sedem na krovu, in to je bilo za povratek in delo na ladji manj nego malo; končno smo morali biti veseli, da je pribežal k nam neki črnec, ki so ga bili na enem
izmed ameriških čolnov pretepli. Stop« je na krov s škatlo iz lepenke pod paz-dubo, namesto s kovčekom, — obvezana je bila z žico — in z mogočnim mačkom na ramah, z razmršeno čudno enolično sivo živaljo s trdo dlako, kar nam sicer ni bilo neugodno, ker mačke nismo imeli na krovu in so nam podgane kar skakale čez mize. Stopil je torej na krov izredno debel človek, sam sivolas in razmr-šen, in dva dni pozneje so bili naši tovori polni in odpeljali smo se v smeri prot' Lizboni čez Atlantik.
Hočem biti kratek. Četrtega dne nas je ujel vihar, v katerem so se tedaj pogreznile tri četrtine novofundlanskega bro-dovja — morda ste kdaj o tem že slišali. Ladja je vzdržala, samo dva moža sta šla čez krov in šel je tudi dimnik, pa vse to še ni bilo tako hudo. Hudo je bilo, da nam je mogočen val raztreščil dva vhoda do tovornega prostora. Deset minut pozneje, še preden smo vrata popravili in zabili, je bilo skladišče že pod vodo — polenovke bi se lahko sprehajale po njej, kakor zlate ribite v ribniku ali akvariju — če bi bile še žive. In dva dni oozneje pri Azorih smo imeli takšno vro-| čino, da se je začel tovor kaditi.
(Se bo nadaljevalo.)
Šport
Smuške tekme irariborske sokolske
župe
115 TEKMOVALCEV NA ST AR TU VZORNA ORGANIZACIJA.
Včeraj so se vršile na Pohorju, in sicer pri Ruški koči, sokolske župne smuške tekme, ki so se končale s popolnim uspehom. Tekmovanje je bilo podaljšek župne ga tečaja, ki se je vršil v Kotlah. Ko je v dolini nastopil jug, so se zbrali pri Ruški koči naši vrli Sokoli, da tekmujejo v smuških tekih in dokažejo, da prav nič ne zaostajajo za tekmovalci športnih klubov. Snežne prilike so bile naravnost idealne, zapadlo je okrog 25 cm novega snega, da je vladalo na vseh pohorskih postojankah pravo zimsko veselje.
Včerajšnjega tekmovanja so se udeležila naslednja društva: Maribor Matica, Maribor I., II. in III., Studenci, Tezno, Ruše, Mežica, Guštanj, Hoče, Razvanje, Radvanje, Ptuj, Ribnica, Josipdol in Sv. Lenart, skupno 115 tekmovalcev. Prihiteli pa so tudi izletniki Sokoli, da se ie zbralo pri Ruški koči okrog 200 smučarjev Sokolov.
Kot prvi so tekmovali člani, in sicer na 4 in pol km. Proga je imela 450 m višinske razlike in je vodila od Ruške koče do Čardra. Rezultati v tej kategoriji so bili naslednji: 1. Josip Herič (Maribor III.) v času 14.27. 2. Franc Poljanec (Mežica)
15.36, 3. Svetozar Zej (Maribor I.) 15.53, 4. Franjo Fric (Ruše) 16, 5. Milko Mejov-šek (Hoče) 16.12, 6. Alojz Karničnik (Ruše) 16.22, 7. Otmar Ratej (Ruše) 16.37.
Naraščajniki so tekmovali na 2 in pol km dolgi progi od Ruške koče do Glažute in je dosegel prvo mesto Milko Ško fič (Maribor Matica) v času 5.09, 2. Ivan Plevnik (Studenci) 5.13, 3. Dušan Zej (Maribor I.) 6.10, 4. Franjo Orač (Tezno) 6.12, 5. Kristijan Voler (Maribor Matica) 6.17, 6. Aleksander Faninger (Maribor Matica) 6.26, 7. Franc Pečar (Maribor III)
6.47.
Članice so tekmovale na isti progi kot naraščajniki in si je priborila prvo mesto Roza Nenbergova (Mežica) v času 7.41, 2. Vida Zemljičeva (Maribor Matica)
8.48, 3. Ljubica Smerdujeva (Maribor Matica) 9.01, 4. Marjeta Spendujeva 9.34.
Vodstvo tekem, ki je bilo sestavljeno iz br. kaip. Iliča, Hočevarja, dr. Mihaliča, Lužnika, Princa in dr. Kaca, je delovalo vzorno in brezhibno.
Na sporedu so bile tudi tekme v slalomu, ki se pa zaradi s>nežniih zametov niso vršile*
Tekmovanje za vseslovansko in držav, no smuško prvenstvo prekinjeno. Zaradi prevelike množine novega snega, zapadlo ga je okrog poldragi meter, so bile skakalne tekme, ki bi se morale vršiti včeraj, odgodene do 3. marca. Nenavadne snežne razmere so torej povzročile, da so letošnje vseslovanske smuške prireditve ostale nezaključene. Končane so samo naslednje konkurence: zvezno prvenstvo v teku na 18 km, zvezno prvenstvo v smuku in zvezno prvenstvo v slalomu, za slovansko prvenstvo pa tek na 18 km samostojno, alpska kombinacija, od klasične kombinacije pa tek na 18 km. Ostali spored, ki bo dokončno odločal o številu točk obeh sodelujočih zvez v drugem kolu, bo torej obsegal tekme v skokih za zvezno prvenstvo kot zaključek klasične kombinacije ter skoke samostojno. Včeraj se je vršila pod pred sedstvom ministra g. dr. Marušiča seja odbora za izvedbo vseslovanskih smuških tekem. Verificirali so se vsi dosedanji rezultati drugega kola. Prihodnje tekmovanje bo na Češkoslovaškem.
Jugos!avl}a na FIS prireditvah. Jugoslovanska zimskošportna zveza je sklenila, da se na podlaigi letošnjih rezultatov na Pokljuki odpošlje 8 do 10 tekmovalcev z dvema delegatoma m FIS tekmova-
nja. Prav tako bo zveza na podlagi sijajnih rezultatov našega moštva v smuku ;n slalomu odposlala najmanj 2 do 3 tekmovalce na II. del FIS tekmovanja za smuk in slalom v Niirren.
Jugoslovenski skakalci v Bolgariji. Na otvoritev prve skakalnice na bolgarskih tleh rta Vitoši, ki bo 30. t. m., odpotujejo trije naši tekmovalci, in sicer Novšak, Šramel in Istenič.
Tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu zaključeno. Naslov svetovnega prvaka v hokeju na ledu si je tudi letos priborila Kanada, ki je včeraj zmagala nad Švico s 4:2 Končno stanie je naslednje: 1. Kanada, 2. Švica, 3. Anglija, 4. Češkoslovaška.
Mednarodne akademske smuške tekine se bodo pričele 4. in bodo trajale do 10. februarja, in sicer v St. Moritzu. Tekem se bodo udeležili tudi naši akademiki.
Tekma na Kremžarjevem vrhu se je vr&ila 20. t. m. ob izredno jasnem in solnčnem dnevu. Med člani si je priboril na 7 km dolgi progi I. mesto Jurij Potočnik (SPD Slovenjgradec), II
Občn5 zbor So^o’ske«?a društva Maribor H., Pobrež:e
V nedeljo 20. januarja je članstvo po- ra vsak Sokol, vendar je v njegovih be-
breškega Sokola napolnilo Renčljevo dvo rano, da prisostvuje letni skupščini in sliši bilanco celoletnega dela.
Otvoril in vodil je občni zbor agilni naš starosta, br. Josip Klemenčič. Po u-vodnih besedah je pozval članstvo, da se je še enkrat poklonilo blagopokojnemu kralju Aleksandru I., nato pa navdušeno vzklikalo mlademu kralju Petru II. S solzami v očeh smo se tudi spominjali tragično preminulega podnačelnika br. Ivana Gerželja, ki je daroval svoje mlado življenje sokolski ideji, in paznika br. Ivana Peterina, ki je postal žrtev svojega poklica. Nato je pozdravil br. starosta župnega delegata, našega priljubljenega br. Krajnca.
Ko je nato podstarosta br. Anton Požar prečita! savezno poslanico, so bile razdeljene diplome. Tu se je videlo koliko smo napredovali v telovadbi, ko so si posamezniki priborili vidnejša mesta, posebno moški naraščaj, ki je pri orodnih tekmah v nižjem oddelku odnesel prvo mesto. Najbolj smo ponosni na kin župne štafete, ki smo si ga že v drugič priborili.
Sledila so obširna in stvarna poročila posameznih funkcionarjev o delovanju našega društva. — Naporno in kljub temu vestno izvršeno delo tajnika je izvrševal agilni br. Danilo Vezjak, za kar zasluži vso pohvalo. O naših finančnih težkočah je poročal prav tako marljivi br. Ludvik Mikelič. Tehnično delo, ki je v pretečenem letu zelo napredovalo, je orisal načelnik br. Albin Ban. za kar gre zahvala seveda v prvi vrsti njemu. Prosvetarstvo je opravlja! br. Ivan Petrovič, ki goji pravo misel, — v mladini je sokolska bodočnost. Br. Vekoslav Primc je skrbno vodil društveno matriko, br. Ludvik Rojko pa je marljivo opravljal gospodarske posle.
Po razrešnici, ki je bila podana vsemu odboru, so se vršile volitve nove uprave ki pa je ostala skoraj neizpremenjena.
Besedo je nato povzel župni podstarosta br. Krajnc. Ni nameraval hvaliti dela posameznih funkcionarjev, ker delati mo-
sedah zvenela zadostna pohvala vsemu; društvu. Čudil se je, kako se je v dokai kratkem času, prej tako »znano« Pobrežje izpremenilo v močno spleteno sokol-5 sko gnezdo. Tudi on je poudarjal poleg drugih smernic načelo: V mladini je bo-, dočnost! Ko je nato še župan, br. Matija Volk. v imenu občine pozdravil vse na-j vzoče, je br. starosta zaključil lepo uspeli občni zbor z vsklikom: Bratsko pp te' poti naprej! Zdravo!
Tyrš in krščanstvo. Novinarska agencija češkoslovaškega sokolstva poročat da so narodni poslanci odbora za narodno zdravje na svo>ji seji, razpravljajoč predlog zakona o osnutku državnega zavoda za telesno vzgojo v Pragi, predlagali. naj bi se omenjeni zavod imenoval po Tyršu. Proti temu predlogu je pa nastopil neki poslanec, član češkoslovaške ga »Orla«. Poslanec Andrej Hlinka Pa se v listu »Slovak« pritožuje zoper predlog in pravi, da bi bil tak naziv zavoda provokacija proti katoliški večini v češkoslovaški republiki. Po njegovem za* trjevanju je bil namreč Tyrš reprezentant protikrščanstva. Novinarska ageni cija češkoslovaškega sokolstva pa odi ločno pobija Hlinkova izvajanja in naglasa, da se je s tem zgodila Tyršu vc-lika krivica. Konstatira nadalje, da TyrS ni bil nikdar nasprotnik katerekoli C3P kve, niti proti temu, da bi bili Sokoli pri' padniki katerekoli veroizpovedi. Bil ie odločen zagovornik svobode verske vesti vsakega posameznika. Svoje ugotovitve končuje agencija s konstatacijo, so na svetu ljudje, ki jih nikakor ni mO' goče prepričati o napačnih nazorih in c1'’ je s takimi vsekakor razgovor težek.
Med zakonci.
Mož: Molči no, da se ti ne bodo ljudi? smejali, saj ne razločuješ konja od osla-Zena: Kaj sem ti mar rekla kdaj, t1' si konj?
V trgovini.
V koliko obrokih želite prvi obrok, milostiva?
odplačev«1’
Razno
CENENE POROČNE PRSTANE.
kakor prstane s kamenčki in F t vsakovrsten zlat nakit sl lah-roriu ko daste Iz stare pokvarlcne Paradiž (SK »Mislinja«) in III. mesto Fr. zlatnine moderno predelati. Knez, član istega kluba. Med naraščajniki Popravila hitro in ceneno, je odnesel zmago na 2 km progi Ivan Ve £ri®°r^a. se lanšek, II. mesto Pogorelc, III. pa Metel-	"Setaf	aL	2.
ko, vsi Člani SPD Slovenjgradec.	*5400
Služibo dobi
SLUŽKINJA.
zdrava, snažna, pridna, do 24 let stara, se takoj sprejme. Naslov v upravi lista. 353
Sirite „Večernik“
Sreča za uodUetne' i?a gostiln Čar’3
V Mariboru na prodaj izvrst’’® vpeljano gost Ina s hišo n vrt^ -iod uo-odnimi oo^oji Informacll daje Dr. Rapotoc Vinko, f kot v Mariboru, Aleksandri cesta št. 20.
Darujte za Pomožno
l*daja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; prcdstnvnlk izdajatelj?1 urednik- RADI\OJ REHAR
STANKO DETELA v Maribora
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik