ometa dt Iríate CÙM, detentare dei corría, per ic

üímlil
•v KAZALO
V TEJ ŠTEVILKI
05 O 2016
UVODNIK
03
25 let pozneje
FOKUS
04
5lmon Peter Leban Enotno do cilja
06
Ivo Jevnikar
Prvi minister za Slovence po svetu
NAS UTRIP
19
Manica Maver Shakespeare o govoru
ANTENA
10
Novice
PREBRALI 50 ZA VAS
24
Rozina Svent
Slovenski begunci v Avstriji
Ciril Velkovrh
Sveta brata Ciril in Metod
PRIČEVANJA
26
Erika Jazbar
»Prihodnost vidim v sobivanju različnih energetskih virov...« (4)
32
Mirella Urdih Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke (VII)
PREBRALI SO ZA VAS
36
Majda Artač Sturman Erika Brajnik: Neuropatski priročnik za samopomoč
LITERATURA
37
Bruna Marija Pertot Tista hruška
40
Manka Kremenšek Križman Žalovanje
KULTURA
45
Marjan Frankovlč Cankar med nami {11
50
Mojca Polona Vaupotič Secesija je obiskala tudi Maribor
PROSTI CAS 54
Mitja Peta ros
Spominska medalja za naše prednike
novice KDC 56
Lučka Kremžar - De Lulsa Edinstvenogradivo v Knjižnici Dušana Černeta: knjige In brošure (1)
Sfifar na platnici: razglasitev samostojnosti na Trgu Republike 26.6,1991 (foto Nace Bizilj, hran/ Muzej novejše zgodovine Slovenije).
UVODNIK ^0,
25 let pozneje
Od naroda do države
mb
Slovenci zdaj že četrt stoletja razpolagamo s svojo državo. Slovenija je leta 1991 postala eden izmed ne ravno številnih priznanih suverenih političnih osebkov, saj jih na svetovnem prizorišču kliko preštejemo le kakih dvesto. Ko bi se to ne zgodilo, bi bili Slovenci kol narod zdaj neprimerno na slabšem, bodisi znotraj bodisi zunaj meja današnje slovenske države. Mogoče bi začeli nepovratno drseti na raven folklorne skupnosti ali bi nas celo zajel proces pospešenega narodnega razkrajanja oz. »prenarajanja«, kakor bi rekel izseljenski mislec Vinko Brumen. Konec osemdesetih let minulega stoletja se je namreč Slovencem ponudila mogoče poslednja priložnost za t. i. preskok iz naroda v nacijo. Kako težko se takšni premiki posrečijo, nam lahko izpričujejo primeri Kurdov in Tibetancev, pa tudi Kataloncev in Škotov, če ostanemo na nam bližnjih evropskih tleh.
Slovenija je dosegla neodvisnost v širših demokratizacijskih procesov. Njen izhod iz jugoslovanske države je sovpadal s potapljanjem komunističnega političnega sistema v vzhodni tv ropi in v sovjetski Aziji. Zato ni čudno, da so bile nosilke slovenske osamosvojitve politične sile, ki so se konec osemdesetih let pojavile na slovenskem, prizorišču kot alternativa tedanjemu jugoslovanskemu režimu in se povezale v koalicijo Demos. Pomemben doprinos k rojstvu demokratične slovenske države pa so dah tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jim je slovenstvo bilo tudi primarna politična vrednota in so sc opredeljevali za demokracijo v zahodnem liberalnem smislu. V tej zvezi velja posebej omeniti politični stranki Slovensko skupnost v Italiji in Koroško enotno lislo v Avstriji, pa tudi študijske dneve Draga na Tržaškem, ki so od svojega za četica gojili in pospeševali demokratične vrednote Ha vseslovenski ravni ter so v drugi polovici osemdesetih let postali prava javna tribuna slovenskih demokratizmeijskih in osamosvojitvenih prizadevanj.
Vsega tega ni odveč pojasnjevati, saj se že lep čas širijo površne in tudi povsem neresnične predstave, po katerih naj bi za slovenskim osamosvajanjem vseskozi in enotno stala celotna tedanja slovenski politika ali naj hi jo edo vodili ljudje in sile politične kontinuitete, Res so nosilci stare oblasti na slovenskem razumeli znamenja časov in pristali na spremembe. A kot je priznal njihov prvak Milan Kučan, »nedvomno drži, da je Demos združil veliko nove energije in bistveno pospeševal procese demokratizacije, ki so posledično pripeljali tudi do razpada Jugoslavije, tako kot po logiki stvari takrat ni mogel nihče drug«. Poleg tega je koalicija Demosa razpadla na začetku leta 1992, takoj po sprejemu ustave nove države, kar je ljudem in silam kontinuitete odprlo vrata, da so se prilagodili novim razmeram, ne da bi v marsikaterem oziru bistveno odstopali od svojega nekoč monopolnega položaja. Tako Slovenija še danes ni do konca izpeljala tranzicije iz realnega socializma. Razvila je svojski »tovarišijski
dvlje
»Nosilke slovenske osamosvojitve so bik politične sile, ki so se pojavile na slovenskem prizorišču kot alternativa tedanjemu jugoslovanskemu režimu in se povezale v koalicijo Demos,«
4*
kapitalizem«, ki je v resnici skregan z zakonitostmi trga, pa tudi s pravno državo in s samo demokracij o. Ti nerešeni vozli slovenske demokratizacije so prišli posebno do izraza ob izbruhu mednarodne gospodarske krize leta 2DOS. Slovenija, ki je dotlej prednjačila med tranzicijskimi državami, je Lo preizkušnjo slabo prestala, zdaj pa izgublja korak za primerljivimi državami, kot strt Češka in Slovaška,
Sicer pa je Slovenija dosegla neodvis nosi v dobi globalizacije, v kateri so klasične nacionalne države postale pretesne za nadaljnji razmah demokracije in sc pojavlja potreba po njihovem preseganju v širših transnacionalnih in mednarodnih povezavah. A to ne izjalovi pomena slovenske osamosvojitve, saj globalizacija ne izničuje, ampak ohranja nacionalne države, pa čeprav jih relativizma. Pravo mesto Slovenije je danes v Evropski uniji, pravšnja oblika slovenstva je danes evroslovenstvo, kakor rad ugotavlja Tine Hribar, Saj, Slovenija bi že tako zaradi svojih razsežnosti ne mogla gojiti samozadostniških ambicij. Po drugi strani pa globalizacijski procesi slovenski državi omogočajo, dav novih oblikah vzpostavlja življenjske stike s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja.
»Globalizacija ne izničuje, ampak ohranja nacionalne države, pa čeprav jih relativizira,«
Enotno do cilja
25 let velikih priložnosti
Simon Peter Leban
Petindvajset let je že min ilor odkar imamo Slovenci samostojno državo. Pred četrt stoletja seje torej uresniči! tisočletni sen, da bi lahko slovenski narod svobodno in demokratično Živel v svoji domovini.Ta sen je poenotit veliko večino naroda, da se je podal v vojno za osamosvojitev. Vsem je verjetna dobro znan zaključek govora predsednika Mliana Kučana 26, junija 1991: „Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je
»To jc bil tudi eden redkih zgodovinskih trenutkov, ko je velika večina naroda držala skupaj in z enotnostjo dosegla svoj cilj,«
nov dan." Jo\e bil tudi eden redkih zgr> dovinskih trenutkov, če že ne edini, ko je velika večina naroda držala skupaj in z enotnostjo dosegla svoj cilj. Osamosvojitev j e dosežek celot ne g a s I oven skeg a naroda: tako tistih, ki so se aktivno borili zanjo, kot tistih, ki so stoletja prej hrepeneli po njej. In onih, ki so bili le njeni moralni podporniki.
Ker pa sem rojen teden dni po koncu slovenske osamosvojitvene vojne, šemi zdi nekako samoumevno, da ima slovenski narod svojo samostojno državo. Če bi se izrazil s Kučanovimi besedami, sem jaz predstavnik generacije tistega znamenitega «novega dne», ko sanje in ideali postajajo realnost, pri tem pa izgubijo svojo vzvišenost, idilo in čistost, Slovenci imamo svojo državo, toda več-
krat se mi zdi, da sploh ne vemo, kaj bi z njo počeli. Vedno bolj pogosto se pojavljajo tisti, ki bi se radi vrnili v preteklost iri tožijo za nekdanjim sistemom.
V prvih petindvajsetih letih smo po moji oceni izgubili veliko priložnosti, ko pa zdaj slovenska država prehaja iz „mlajšega'' v „zrelejše" obdobje življenja, upam in si želim, da se bomo iz napak nečesa naučili in da bomo dosegli tisto složnost, ki je nujno potrebna za celosten duhovni In materialni razvoj slovenskega naroda.
»Paradoksalno je slišati, da je bil slovenski narod bolj enoten pod avstro-ogrskim cesarstvom, pod okupatorjem ali v socialističnem totalitarnem režimu kot zdaj.«
Zgoraj; teritorialci dvigajo novo državna zastavo no mejnem pre hodu (foto Križ-mančič). Spodaj; manifestacije v prid slovenske samostojnosti v Trstu (foto Magajna)
Dobro se zavedam, kako pomembno vlogo odigrava RS pri zaščiti vseh Slovencev, tudi nas, ki živimo Izven njenih, meja. To je posebej poudaril tudi predsednik Kučan v začetku svojega govora: „Zamejci od Trsta, Gorice in Benečije, preko Koroške do Porabja, kamor jih je zamejila z nami trda zgodovina, in rojaki, raztreseni po vsem svetu, imajo zdaj v Republiki Sloveniji svojo matično domovino in oporof
Obenem pa se sprašujem, kje seje pri procesu ustanavljanja nove države zalomilo, da smo Slovenci zdaj še bolj ideološko razdeljeni kot prej. Paradoksalno je slišati, daje bil slovenski narod bolj enoten pod avstro-ogrsklm cesarstvom, pod okupatorjem ali v socialističnem totalitarnem režimu kot
te
zdaj, ko smo v tretjem tisočletju polnopravni člani Evropske unije. In vendar, če je bil nekoč naš gospodar tuj oblastnik, na m dandanes, ko imamo svojo samostojno državo, vlada ideološka razdeljenost, nesposobnost narodne sprave, strah pred različnimi in drugače mislečimi; utvarjamo se, da bomo z bodečo žico lahko zaustavili migracijo, s tem pa pozabljamo, da je na tisočine naših sonarodnjakov bilo primora no v preteklosti zapustiti rodna tla. Cankar je žal zelo dobro orisal slovenski narod, ko je napisalt „Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!"

Prvi minister za Slovence po svetu
Intervju z dr. [anezom Dularjem
Ivo Jevnikar
Ob 25-letnid samostojne slovenske države smo se ohrnili tudi na jezikoslovca prof. dr. Janeza Dularja iz Ljubljane,, kije bi! v prvi, 27-gla vi demokratični vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta {od 16- maja 1990 do 14. maja 1992} odgovoren za Slovence zunaj državnih meja in za italijansko ter madžarsko manjšino v Sloveniji, Najprej kot 46-letni sekretar brez listnice v Izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije, nato tudi uradno kot ministeT v slovenski vladi. Kot je v knjigi Osamosvojitvena vlada zapisala dr, Rosvita Pesek, je z imenovanjem v osamosvojitveno ekipo »pridobil tri uslužbence, tri sobe in nič finančne samostojnosti«. Del mandata 3. slovenske {Drnovškove) vlade je bil v letih 1996-97 minister za kulturo. Že od časa pred vladnimi izkušnjami je tesno povezan z življenjem Slovencev zunaj državnih meja Slovenije. Meka; vprašanj mu je postavil Ivo Jevnikar
Gospod profesor, 25 let mineva od dnevov, polnih veselja, upanja, a tudi strahu in skrbi.To velja zlasti za Vas in Vam sorodne osebnosti, ki ste v vladi ali na dru-gib odgovornih položajih skrbeli za čim uspešnejši prehod v samostojno Slovenijo, Danes je marsikdo razočaran, celo zagrenjen. Zgodovina bo po mojem mnenju nedvomno pokazala, da ste opravili izjemen podvig. Kako Vi gledate na to?
• N ezad rž no ra z k r iva nj e trh losti j u goslo-vanske ureditve pa Titovi smrti in pretresi na mednarodnem političnem prizorišču (pokol naTrgu nebeškega miru, razmajana Sovjetska zveza, padec Berlinskega zidu, prevrat v Romuniji ,,.) so pomenili enkratno zgodovinsko priložnost za »izjemen podvig«. Naša zasluga je bila v tem, da smo to priložnost prepoznali, da smo bili pripravljeni tvegati prelom z nepreklicnostjo kompleksov majhnega, nezgodovinskega, nedržavotvernega naroda in da se nam je ta podvig kljub nekaterim spodrsljajem posrečil - intimno pa na to še zdaj gledam kot na »milost od zgoraj« in se spričo današnjih razmer včasih vprašujem, ali smo je bili vredni. Bolj kot
politična nezrelost slovenske družbe v tranziciji (pač učna leta mlade demokracije) me prizadene spoznanje o posameznikih, ki so to nezrelost izrabili za nepošteno bogatenje in za metava nje kulturnih vrednot. Zagrenjen pa nisem. Revolucija in pol stoletja življenja v režiji komunistične partije sta ne samo v politični, temveč tudi v duhovni biti slovenstva naredila poškodbe, za ozdravitev katerih bo morda prav tako treba čakati pol stoletja.
Pred osamosvojitvijo je bila potrebna demokratizacija, izpeljati je bilo treba večstrankarske volitve in na njih uveljaviti nove poglede. Kot prvi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ste lahko otipljivo ugotovili, da je bii takrat nujen tudi drugačen odnos do Slovencev zunaj državnih meja Slovenije. Stara oblast je na primer že pred prvimi demokratičnimi volitvami porazdelila vso denarno podporo za slovenske manjšine po »starem ključu* ... Zapostavljanje drugače mislečih pa je bilo do takrat skorajda pravilo?
* Ko je Demosova vlada sredi maja 1990 prevzela oblast, se za tisto leto glede razdelitve denarne podpore ni dalo več dosti spremeniti, vsem pa j e bilo jasno, da po starem ključu zapostavljanja »nenašiiu ne bo šlo več, temveč bo potrebno uravnoteženje ter upoštevanje dejanske živosti in potreb na obeh nazor5ko-političnih straneh. Nekateri »naši« so se po stari logiki zbali, da bodo odslej po enakem ključu diskriminirani oni sami, in ko seje septembrskega srečanja na Dragi udeležil vladni predsednik Lojze Peterle, so se oglasili celo očitki o našem revanšlzmu (podobno na Koroškem). Prišlo pa je tudi do politikantskega poskusa razglasitve tretje reprezentativne (»krovne«) organizacije slovenske manjšine v Italiji - brez lastne baze med manjšinskimi društvi ipd. Posebno poglavje so bile razmere v Benečiji, saj je ob Peterletovem obisku v Spetru Siovenov prišlo celo do protislovenskih demonstracij (ostanki te
usmeritve so še danes občutni v Reziji), Mislim, da smo navedene En podobne neprijetnosti kljub kratkemu (zaradi neodgovorne In nepojmljivo neumne sam o razpustitve Demosa skrajšanemu) mandatu uspešno premagali.
»Potrebno je bilo uravno Lezenj e ter upoštevanje dejanske živosti in potreb na obeh nazorsko-političnih straneh.«
3 Večkrat Se omenjajo zasluge Slovencev za mejami in po svetu v času vojne za obrambo slovenske neodvisnosti in potem vdolgih mesecih do mednarodnega priznanja nove države. Med Slovenci v Italiji je bilo na levici precej skepse, da ne rečem nasprotovanja demokratični in neodvisni Sloveniji, kar je izviralo iz ideoloških pogledov, pri nekaterih iz bojazni, da bodo izgubil I privilegije, pri mnogih iz čustvene navezanosti na Jugoslavijo. Čeprav se še danes čuti nekaj »ju go nostalgije«, se je položaj bistveno spremenil že v času vojaške agresije pred četrt stoletja. Kako ste Vi doživljali vse to?
• Vedel sem, da je bila jugoslovanska država v zgodovinskem spominu Številnih primorskih Slovencev že po
Skupščino 25.6.1991 (foto Nace Bizilj - hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
tigrovski viziji pojmovana predvsem kot rešiteljica izpod fašističnega zatiranja (in potem nacistične okupacije), v prvih povojnih letih pa še kot zanosna vizija z mogočnim demografskim, vojaškim in ideološkim ozadjem v Stalinovi sovjetski Rusiji. Ker je državnopolitično osamosvaja nje Slovenije pomenilo hkratno razpadanje Jugoslavije in ker so se pri tem majali tudi pomembni poslovni interesi zamejske levice (npr, Safti, ZTT), da o političnih in celo udhovskih povezavah ne govorim (spomni mo se, kako je sloviti intervju s Kocbekom prišel iz tržaške tiskarne v Ljubljano še pred natisom), je bila njena začetna zadržanost v Italiji po svoje razumljiva. Tudi levičarska zadržanost potomcev primorske predvojne emigracije v Argentini, navezane na jugoslovansko veleposlaništvo v Buenos Airesa me ni preveč presenetila; začuden pa sem bil nad zadržanostjo nekaterih društev primorskih izseljencev v Avstraliji, sloje namreč za ljudi, ki so po vojni ilegalno pobegnili iz Jugoslavije (iz cone B, Brkinov idr.) vTrst in bi jih bilo težko obravnavati kot jugonostalgike. Mo, na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa, prvecivilnodružbene organizacije, ustanovljene v pravkar osamosvojeni - in takoj vojaško napadeni - Republiki Sloveniji, je že zavzeto sodelovalo tudi zastopstvo slovenske levice iz Italije.
Kako je s »skupnim slovenskim prostorom« danes? Marsikdo pri nas toži, da politika i n diplomacija sicer skrbita za nas, med ljudmi pa ni večje povezanosti, sočustvovanja. Kako bi lahko to izboljšali?
• Ker je z demokratizacijo in osamosvojitvijo Republike Slovenije odpadlo »strateško nezaupanje« sosednjih držav do ideološko tuje in vojaško močne jugoslovanske države, so se meje zrahljale in možnosti za uveljavljanje skupnega slovenskega prostora povečale, z vstopom Slovenije všengen-sko območje in uveljavitvijo prostega pretoka oseb in blaga pa je praktična teža pojma »zamejstvo« skoraj popolnoma izpuhtela, vendar naše možgane še bremenita njegova simbolna vsebina in navada. Ne vem, ali Slovenci v matici danes res siabše poznajo življenje Slovencev v Italiji kakor nekoč. Če karikiram: v jugoslovanskih časih smo najbrž res pogosteje hodili v zamejstvo ■ nakupovat kavo, pralni prašek in kavbojke, morda nabožne predmete ali nadomestne dele za Terpinove kmetijske stroje ipd,; nimamo podatkov o našem takratnem In današnjem obiskovanju tržaškega slovenskega
- i
»Teža pojma „zamejstvo“ je skoraj popolnoma izpuhtela, vendar naše možgane še bremenita njegova simbolna vsebina in navada.«
gledališča ali slovenskih knjigarn, o branosti Primorskega dnevnika, o poslušanosti radia Trst A, o čezmejnih porokah.
Vem za številne pevske, literarne, športne, celo romarske obiske pri rojakih, za pobratene šole, za ekskurzije v Rezijo in Tersko dolino, tradicionalni pohod no Matajur, udeležbo na »steverj a riškem glasbenem festivalu«, stike posoških občin z nadi-škimi; dopisniki osrednjih slovenskih občil poroča jo tudi o dogajanju »za mejo«, na prvem programu TV Slovenija pa je mogoče gledati televizijski dnevnik Slovencev v Italiji (žal šele po polnoči!!}. Imena Borisa Bahorja, Alojza Rebule, Miroslava Košute,
Marka Kravosa, Jurija Paljka, pokojnih Pavleta Merkuja in Lojzeta Spacala in še marsikaterega sodobnega umetnostnega ustvarjalca (pri tem naštevanju sem nujno krivičen) so popolnoma integrirana v vseslovensko javno zavest. Tudi če bi bilo tega dosti več ■ ■ in dobro bi bilo, da bi bilo (malo vemo o gospodarskem sodelovanju med podjetniki, nič ne vemo o čezmejnih povezavah na fejsbuku in drugi h spletnih omrežjih, posebno med mladimi)
- pa to še ne bi bil neizpodbiten dokaz o zadostni medčloveški povezanosti in sočustvovanju Slovencev v Republiki Sloveniji z rojaki v Ital iji, zadošča naj le za nevtralizacijo posploševanja anekdotičnih primerov »predmejske« nepoučenosti o obstoju in življenju slovenske manjšine v Italiji. JJ
NA$ UTRIP
Drobtinice o slovenskem govoru
Shakespeare o govoru
Manica Maver
Letos je Shakespearovo leto., saj se spominjamo štiristoletnice njegove smrti, Njem o j e posvečen predvsem mesec april, ko se po vsem svetu vrsti veliko število predstav, predavanj, filmskih projekcij in drugih dogodkov, ki želijo primerno proslaviti velikega angleškega dramatika, ki je umrl 23, aprila 1616, V zadnjem času, ko sem zaradi okrogle obletnice ponovno vzela v roke Shakespearova dela, meje večkrat prešinila misel, kako je Shakespeare še vedno aktualen.
Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj naj bi njemu posvetila tokratno razmišljanje, V prejšnjem prispevku sem med drugim pisala o tem, kakšen bi moral biti dober javni govor in na kaj mora biti pozoren javni govorec. Tudi o tem je Shakespeare spregovoril v svojih delih, predvsem ko je svojim junakom položil v usta svoje misli o gledališču in igranju, V njegovih napotkih, kako naj igralci govorijo, razberemo tudi navodila, kako naj govori vsakdo, predvsem ko javno nastopa. Navedla bom nekaj primerov.
V Snu kresne noči Lisander reče Tezeju:
“ni dovolj govoriti, treba je govoriti prav." Motilo ga je namreč, kako je amaterski igralec povedal prolog ("jahat je svoj prolog kot divjega žrebeta: ne pozna premora."), Hipolita se strinja z njim in jo moti predvsem neprimerna intonacija ("Resje, igral jena svoj prolog kot otrok na žveglo. Glasovi so, melodije nr") Na koncu se oglasi se Tezej, ki doda: 'Njegovi govor je bil kot zamotana veriga; nični strganega pa vse je zmešano." Shakespeare se je torej dobro zavedal pomena premorov, primerne intonacije in logičnega poudarjanja,
Preč n He n del a takole naroča igralcem:
Prosim, da poveste monolog tako, Jfof sem ga jaz povedal vam, tekoče, brez zatikanja; če ga mislite deklamirati, kot počnejo mnogi naši igralci, dam svoje stihe raje govoriti mestnemu klicarju. Tudi nikar preveč ne žagajte po zraku z roko, tako, temveč delajte vse zmerno; kajti sredi hudournika, viharja in, če lahko rečem, vrtinca strasti morate najti in ohraniti mero, da bo vaše podajanje gladko. V dno duše me žali. Če vidim hrupnega možaka, ki si povezne lasuljo na glavo, potem pa se napihuje bolj ko Termagant, samega Heroda preherodij ko na odru cefra čustvo na cunjice in para ušesa onim spodaj, ki povečini tako ne razumejo drugega kot nesmiselno pantomimo in hrup. Prebičati bi dal takega igralca. - Prosimr ogibajte se temu.
{prevedel Srečko Fišer)
Kako bi se ne mogli strinjati? Govor mora biti tekoč, brez zatikanja, podajanje gladko. Tudi kretnje, ki spremljajo govorjenje, ne smejo biti pretirane, V nadaljevanju Hamlet naroči igralcem: "prilagodite gib besedi, besedo gibu, posebej pazite, da ne kršite naravne zmernosti."
Temu bi dodala še eno misel. Če je po Shake-spearjevem mnenju »ves svet oder, in vsi možje in ženezgoij igralci«, ima vsakdo na tem svetu svojo vlogo, V življenju ne »igrajmo^ svoje vloge pretirano, nepristno, ampak bodimo vedno naravni -oziroma ne igrajmo vloge nekoga drugega. *JM
»Shakespeare se je torej dobro zavedal pomena premorov, primerne intonacije in logičnega poudarjanja.«
VANTENA
MINISTER ŽMAVC MED ROJAKI V KANADI IN ZDA
l\Aini$ ter Žm □ vc s predi tci vn tki slovenskih ustanov iz Ontaria
Odprtje prostorov konzulata RS v Vancouvru
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je bil s sodelavci v dneh od 2. do 13. junija med rojaki v Kanadi in Zd ruženih državah. Obiska I je celo vrsto ustanov, društev, domov in župnij, imel veliko nagovorov, podelil pa je tudi več priznanj ustanovam in posameznikom, Srečal seje s slovenskimi diplomatskimi zastopniki in s predstavniki oblasti v krajih, ki jih je obiskal.
Začelje v Torontu, kjer je obiskal dom za ostarele Lipa, Slovensko arhivsko društvo. Kanadsko slovensko gospodarsko zbornico, več uspešnih podjetij slovenskih rojakov, nakar se je srečal s predstavniki okoli 15 slovenskih ustanov in društev iz J užnega Ontaria, Obiskal je še dijake slovenske sobotne šole.
Nato je minister odpotoval proti zahodu Kanade, v Calgary, kjer je Kanadsko slovensko društvo Calgary praznovalo 50-letnko delovanja. Med drugimi je v kulturnem programu nastopila folklorna skupina Triglav iz Wrnnlpega v provinci Manitoba. Naslednjega dne je obiskal Slovensko društvo Vancouver. V mestu je med drugim odprl prostore novega konzulata Republike Slovenije, ki ga vodi častna konzulka Margaret Rudolf.
Obiskv ZDA se je začef 7. junija vChlcagu in okolrd. VJolie-tu sije Gorazd Žmavc ogledal sedež Slovenske ameriške zveze (nekdanje Slovenske a mer Iške ženske zveze) in njen muzej ter arhiv, slovensko cerkev sv. Jožefa ter sedež Kranjsko slovenske katoliške jed note, ustanovljene leta 1394, ki Ima okoli 30.000 članov. V Slovenskem katoliškem centru v Lemontu, »na ameriških Brezjah«, je bila še slovesnost ob 25 -letnici neodvisnosti Republike Slovenije.
Sledil je obisk Pittsburgha in rekreativnega središča Slovenske narodne podporne jednote v Enon Valley u. Ta hranilnlško zavarovalniška zveza deluje od leta 1904 in ima okoli 35.000 članov. Obeyed noti" sta skupno priredili slovesnost v počastitev 25 letnice slovenske neodvisnosti.
V »ameriški Ljubljani«, Clevelandu, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu srečal s predsednikom Slovensko-a meriškega poslovnega združenja, obiskal je Slovenski muzej in a rhiv ter Slovensko mednarodno rodoslovno d ruštvo v Slovenskem narodnem domu i n druge ustanove. Vrhunec dneva je bila osrednja slovesnost ob 25-letnlcl slovenske neodvisnosti v clevelandski mestni hiši. Ob županu Franku Jacksonu SO se slovesnosti v organizaciji generalnega konzula Andreja Rodeta poleg najpomembnejših predstavnikov slovenske skupnosti udeležili veleposlanik v Washing-tonu Božo Cerar, nekdanji župan, guverner in senator George Voinovkh, sedanji in nekdanji občinski svetovalec slovenskega rodu Michael Polenšek in Joe Cimperman ter drugi ugledni gostje,
Na zadnji dan obiska je imel minister Žmavc še več srečanj, obiskal pa jo tudi obe še delujoči slovenski župniji In cerkvi sv.
Vida ter Marij e Vnebovzete, dom za ostarele, Slovenski muzej___________________ _______ ______
polke, bilje gost slovenske radijske oddaje in pa letovišča Slo venska pristava.
»Stoletni* slovenski zbor Zarja med nastopom v mestni trrir v Clevelandu
ANTENA «S J
IZ DELOVANJA DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
iVfrrf Komel in Jernej Šček
Leva: Berlo Menard; desna: Tomaž Simčič, Stefan Skledar, Kajetan Gantar in Jože Ramovš
Ciril Velkovrh in Milcek Komelj
V	ponedeljek,, 13. aprifa, je bil gost na rednem večeru v Peterlinovi dvorani filozof Mirt Komel, avtor romana Pianistov dotik. Z njim se je pogovarjal Jernej Šček.
Naslednji ponedeljek, 25. aprila, je srečanje odpadlo zaradi državnega praznika, Sledil jc v ponedeljek, 2. maja, Gosarjev večer z razstavo in okroglo mizo o slovenskem sociologu, pravniku in ekonomistu dr. Andreju Gosarju, O njem so govorili Stefan Skledar, Tomaž Simčič, Kajetan
Gantar in Jože Ramovš, Pozdravil je tudi župan mesta Logatca Berto Menard, o razstavi pa je spregovorila nekdanja ravnateljica Knjižnice Logatec Bibijana Mihevc.
V ponedeljek, 9. maja, so v Peterlinovi dvorani odprli razstavo Cirila Velkovrha »Ciril in Metod v cerkvah na slovenskem etničnem ozemlju«, Na to temo je
predaval umetnostni zgodovinar Milček Komelj.
Naslednji ponedeljek, IS. maja, je bit večer posvečen spominu na Jakoba Ukmarja. O aktualnosti njegove misli o sožitju med narodi seje z Eleno Blancato pogovarjal Tomaž Simčič,
V	ponedeljek, 23, maja, so večerno srečanje v Društvu slovenskih izobražencev posvetili izidu knjige Iztoka Simonitija »Deus vult«. Pri pogovoru in razmišljanju o monoteizmu z različnih bregov je poleg avtorja knjige sodeloval še teolog Drago Ocvirk, pogovor pa je vodila Meta Kušar.
14, KOROŠKI KULTURNI DNEVI V LJUBLJANI
Od 5. do 16. aprila je bila v Ljubljani 14, Izvedba Koroških kulturnih dnevov, ki jih prirejajo Društvo slove n s ko-av sirijske g a prijateljstva Iz Ljubljana ter Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca,
Program je obsegal glasbene nastope, razstavo Alberta in 5 im one Kraj g er Iz Šmihela v Podjuni, predstavitev dveh mladih pesnikov, Dominika Srienca in njegove pesniške zbirke Tu je konec/ Hier ¡st Schluss ter Aljaža Pestotnika in njegove pesniške zbirke Popki literature, kot tudi predstavitev novih knjig in zgoščenk Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Na tej predstavitvi je bil poudarjen pomen dvojezičnih krajevnih zemljevidov koroških občin. Od jeseni leta 2011 so bili natisnjeni že štirje zemljevidi s slovenskimi hišnimi in ledinskimi imeni za občine Bekšta nj. Š entja kob v Rožu, B ¡strica v Rožu in Šm a rj eta v Rožu. V p r i p ravi j e zem Ijevi d za o bči n o H o d i še.
Glede utrjevanja materinščine je pomembna brošura Slovenščina - živ jezik v družini in javnosti, ki jo je uredil Martin Kuchling, prinaša pa prispevke s srečanja 14. novembra 2014 vTinjah. Izdala jo je Iniciativa slovenščina v družini. S pobudo skušajo doseči, da bi mlade družine razmišljale o pomenu, ki ga ima manjšinski jezik, in dosledno ukrepale. V tem okviru so izdali že štiri zgoščenke z narečn imi pesmimi in pravljicami. Najnovejša je zgoščenka, na kateri so zbrane basni, pripovedke in pesmi v selskem narečju.
V ziljskem narečju pa je pesniška zbirka Marije Bartoloth Zilšc' puš'lč - Pesmi iz spodnje Zilje. Vsaka pesem je v zbirki zapisana v narečju, dodana sta še prevoda v slovenščino in nemščino. Na priloženi zgoščenki pa je pesnico mogoče tako slišati kot videti, Avtorica je svojo prvo pesniško zbirko v ziljskem narečju izdala že leta 1992.
VOLITVE NA TRŽAŠKEM
Na občinskih volitvah v Trstu, ki so se končale z balotažo 19. junija, je levosredinskega župana Robcrra Cosolinija nasledil desnosredinski nekdanji župan Roberto Dipiazza. V 40-članskem občinskem svetu sta 2 Slovenca, oba izvoljena na listi Demokratske stranke, kije zdaj v opoziciji: neodvisna kandidatka Valentina Repini n dosedanji svetovalec Slovenske skupnosti Igor Švab, Obnovljeni so bili tudi rajonski svetu, v katerih, e Slovenska skupnost zaznavno pomlad ¡la svoje zastopstvo,
Na občinskih volitvah v Miljah, ki so bile le 5. junija, pa je bila potrjena levosredinska uprava, V občinski svet je bila po umiku dolgoletnega zastopnika Slovenske skupnosti ra listi Demokratske stranke Danila Savrona izvoljena tudi Slovenka Mirna Viola, ki je prišla tudi v občinski odbor.
ZLATI JUBILEJ K A NA KOROŠKEM
Slovenski delovni odbor, ki je odgovoren za uresničevanje ciljev Katoliške akcije na dvojezičnem ozemlju v krški škofiji na Koroškem, je 19. novembra lani v Slomškovem domu v Celovcu praznoval svoj zlati jubilej.
Na pobudo dr. Vinka Zvvittra gaje namreč 19, septembra 1965 ustanovil škof Jožef Ko stner, ima pa iastno organizacijsko obli ko: poslovodja je poklicni sodelavec oz. sodelavka, duhovni asistent je duhovnik (danes je to župnik in dekan v Bilčovsu Janko Krištof), predsednik pa je neplačani laik (danes je predsednica Ani Boštjančič). Znotraj Katoliške akcije delujejo žensko in moško gibanje, katoliška prosveta ter mladinski, otroški in družinski oddelki.
Ob zlatem jubileju so pripravili film o 50-letnem delu, z naslovom Duhovne iskrice pa je izšel še izbor duhovnih misli, ki sojih sodelavci Katoliške akcije v minulih devetih letih dnevno oblikovali za slovenski radijski spored v Celovcu.
VODNIK PO VURNIKOVI KAPELI
Kot 25. zvezekv italijanščini pisanega niza vodnikov po tržaških spomenikih in manjših muzejih je Rotary Club v Trstu v knjižni obliki izdal študijo, ki jo je arh. Gino Pavan pred leti posvetil kapeli v tržaški škofijski palači (Gino Ravan, La cappclla dclltpiscopio a Trieste di Ivan Vurnik}. Po naročilu tržaško-koprske-ga škofa Andreja Karlina jo je v letih 1913-14 v krasnem secesijskem slogu oblikoval arhitekt Ivan Vurnik, V njej pa visita tudi dve sliki njegove žene Helene (ena je trenutno na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani).
aplikacija mi smo tu
Inštitut za slovensko kulturo, ki v $ petru upravlja Slovenski kulturni dom in multimedialni krajinski in pripovedni muzej SMOr je v okviru projekta Mi smo tu, ki ga finančno podpira dežela Furlanija Julijska krajina, pripravil brezplačno aplika djo M i sm o tu v s la ve riškem in italijanskem jeziku za Android in iOS.
1 njo pobudniki predlagajo poti za odkrivanje krajev, ki so zunaj znanih turističnih tokov, a ohranjajo pristnost in očarljivost, vodijo pa po vseh dolinah videmske pokrajine, v katerih živi slovensko prebivalstvo.
Na voljo sta tudi dva tematska oddelka. »Muzej na poti* je vodnik po muzejskih zbirkah, ki so razpršene na vsem teritoriju. »Doline in rosa« (doline v rožnati barvi) pa je namenjen tistim, ki so želeli med krožno kolesarsko dirko po Italiji, ki je dosegla tudi Nadlske in Tersko dolino, spoznati te doline oz. jih to še vedno zanima,
UMRLA JE OPERNA PEVKA ONDINA OTTA KLASINC
V Mariboru je 14. junija umrta sopranistka, prva dama slovenske opereOndina Otta Klasinc. Rodila seje 16, julija 1924 v Skednju v Trstu, kjer ji je kulturno društvo Ivan Grbec leta 2006 tudi posvetilo publikacijo Mojce Potrč,
Petje je študirala v domačem mestu, po zmagi na prvem tržaškem povojnem tekmovanju pevcev pa je leta 1946 prejela ponudbo za angažma v opernem gledališču v Ljubljani, kjer je tudi Še študirala. Nato je odšla v Milan in od feta 1 951 kot svobodna umetnica gostovala po vsem svetu, V letih 195872 je bila prvakinja mariborske opere, nato seje posvetila pedagoškemu delu. Odpela je več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja, prejela je tudi vrsto nagrad.
DUHOVNIKI V ARGENTINI
Novi dušni pastir za 5lovence v Mendozi je Janez Cukjati, ki je sicer že župnik v zahtevni krajevni župniji. Nastopil je 15, maja, ko so rojaki iz Mendoze poromali v svetišče Schonstatt-ske Matere Božje v občini Godoy Cruz,
Med rojake v Argentini ježe pred časom prišel na pomoč Iz Slovenije mlajši duhovnik Robert Brest iz škofije Murska Sobota.
PETDESETLETNICA MOŠKEGA ZBORA FANTJE JZPOD GRMADE
5 slavnostnim koncertom na Devinskem gradu je moški zbor Fantje izpod Grmade praznoval svojih petdeset let plodnega delovanja.
Ob tej priložnosti so izdali bogato brošuro o zgodovini zbora, ki ga je 45 let vodil Ivo
Kralj, zadnjih pet	_____EU efcifllnitj	¿rrjvcfur o_
let pa zborovodja Herman Antonič.
Jubilejnega koncerta seje udeležila zares velika množica prijateljev in občudovalcev. 5koda le, daje dež pokvaril prijetno prireditev na notranjem grajskem dvorišču.
SPOMIN NA DRUŽINO PIRC V GENOVI
V Genovi so se 22, aprila poklonili zavednemu slovenskemu paru Ivana in Ane Pirc Iz Saleža v tržaški okolici, ki se je skupno s svojimi štirim I hčerka mi častno vpisal v zgodovino osvobodilnega boja v Genovi In sploh severni Italiji. Na steni nekdanje železniške čuvajnice Št. 4 v kraju Barabini diTrasta ob progi Genova-Turln, kjer je družina živela v letih 1932-47, so odkrili spominsko ploščo,
Ivan je bil železničar, Ker je bil Slovenec in antifašist, so ga fašistične oblasti premestile leta 1926 v Montellov Irpiniji, potem v Genovo. Njegov dom je po 8. septembru 1943 posta! skladišče orožja za garibaldinske partizane, zatočišče za pobeglo vojake, partizanska tehnika, zbirališče čisto mladih borcev brigade Bal H la. Ena hčerka je bila partizanka v Jugoslaviji, dve sta postali kurirki, ena med Milanom in Trstom, ena pa med odporniškimi enotami v Venetu, Iz čuvajnice št. 4 je prišel tudi ukaz za splošno vstajo v Genovi 25. aprila 1945.
ROMANJE V SPETER
Letošnje skupno romanje slovenskih vernikov tržaške škofije je 25. aprila imelo za cilj Špeter v Benečiji. Udeležencev je blio več kot 300. V cerkvi sv, Petra je somaševanje enajstih tržaških duhovnikov vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih. O položaju v Benečiji pa je po bogoslužju Spregovoril domači javni delavec in publicist Riccardo Ruttar,
KOROŠKA V MOJEM SRCU
Tržaški odvetnik in politik Drago Štoka je Izdal novo knjigo kratke, večinoma spominske in raznnl siju joče proze z naslovom Koroška v mojem srcu. Izšla je pri Mohorjevi v Celovcu, sozaložnik pa je Goriška Mohorjeva družba.
SLOVENSKI INŠTITUT NA DUNAJU
Po ukinitvi Slovenskega znanstvenega Inštituta, ki sta ga na Dunaju financirali Slovenija in Avstrija, je skupina navdušencev 12. januarja v avstrijski prestolnici ustanovila Slovenski Inštitut, ki želi nadaljevati njegovo delo: srečevanje Slovencev In drugih, ki se zanimajo za slovenske zadeve, medkulturni dialog, strokovno in znanstveno razpravlja -njev stičnem slovensko-nemškem prostoru. Za predsednika je bil izvoljen Herbert Seher, podpredsednika sta Ludvik Karničar in Marko Jesenšek, poslovodja pa je nekdanji znanstveni vodja Slovenskega znanstvenega inštituta Vincenc Rajšp.
ENCIKLOPEDIJA SLOVENSKE KULTURNE ZGODOVINE NA KOROŠKEM
V Koroškem deželnem arhivu v Celovcu so 4, maja predstavili orjaško delo Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte In Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942 (Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942). Uredila sta ga prof, dr, Katja Sturm - Schnabl In njen sin mag, Bojan Ulja Schnabl. Izšlo je pri založbi Böhlau (Dunaj, Köln, Weimar) v treh zvezkih velikega formata na skupno 16OB straneh. Več kot 160 avtorjev iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Italije, Rusije, Franclje in ZDA je v enciklopediji objavilo nad 1,000 gesel, skupaj z redakcijskimi kazalkami pa več kot 2.200 vnosov z 948 slikami.
KNJIGE IN SIMPOZIJI OB SREBRNEM JUBILEJU
Ob 25-letnid neodvisne slovenske države se vrstijo posveti, okrogle mize in predstavitve novih publikacij.
Založba Družina je izdala knjigo Ivan Oman, Za naš dragi dom in rod Gre za knjigo-intervju z eno izmed osrednjih osebnosti »slovenske pomladi«, ki sta jo na pobudo direktorja založbeTone-ta Rodeta pripravila g o riška časnikarka Erika Jazbar in raziskovalec ter predavatelj Dejan Valentinčič iz Deskel. Predstavitev je bila 7, junija v Ljubljani, ko so spregovorili vsi štirje omenjeni.
»Pogovor v desetih dejanjih« na 232 straneh predstavlja Ivana Omana od otroštva do danes, njegovo krščansko In slovensko zavest njegove poglede I n Ideale, zlasti pa delo za pravice kmetov, za demokratizacijo, politični pluralizem in neodvisno sloven sko državo. Kratke zapise o Ivanu Omanu so prispevali še Stane Granda, Andreja Valič Zver, Marko Kremžar, Mojca Kucler Dolinar,
Jože Kopeinig, Franc Bogovič in Jože Miklavčič, Bogato je tudi slikovno gradivo.
Celjska Mohorjeva družba pa je Izdala študijo dipl. teologa In poslanca Nove Slovenije Jerneja Vrtovca Vloga nadškofa Šuštarja p h osamosvojitvi Slovenije. Knjiga prinaša dragoceno dokumentarno gradivo In spremni besedi ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika, ki je bil v obravnavanem obdobju tajnik škofa Alojzija Šuštarja, ter zgodovinarja Franceta M. Dolinarja, Na predstavitvi 13. junija v Ljubljani so sodelovali avtor, pisca spremnih besed, ravnateljica Celjske Mohorjeve Tanja Ozvatič, ljubljanski nadškof Stanislav Zore, kot častni gost pa predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
UMRL JE DUHOVNIK IN KULTURNI DELAVEC TONE ZRNEC
VTorontu v Kanadi je 14, junija preminil duhovnik, lazarist Tone Zrnec,
Od novembra lani je žive! starostnem Domu Lipa, prej pa je bil dolga leta med najbolj agilnimi duhovniki in kulturnimi delavci med Slovenci v Severni Ameriki,
Tono Zrnec seje rodil 27. januarja 1921 v Škocjanu pri Turjaku. Med lazariste je stopil leta 1941 r v duhovnika pa je bil posvečen v emigraciji, in sicer leta 1947 v Sieni. Vmes je bil nekaj časa pri primorskih domobrancih v Trstu. V letih 1948-50 je deloval v Španiji, v letih 1950 59 pa v Argentini, Čilu in Peruju. Nato so ga poslali v Toronto v Kanado. Od leta 1959 do 1979 je bil prej kaplan, potem župnik v slovenski župniji Marije Pomagaj, nato je bil do lani dejaven v slovenski župniji Brezmadežne, Ob dušnem pastirstvu, ki ga je za nadomeščanja In du kovne obnove vodilo tudi v druge slovenske skupnosti v Kanadi, je veliko moči posvečal delu za Baragovo beatifikacijo, slovenski šoli, gledališkim nastopom in pevskim zborom, fotografiranju in predavanjem. Napisal je več slovenskih učbenikov ter nekaj knjig v sl oven ščini in angleščini o Baragovi deželi irr svetniškem škofu Baragi. Od leta 1979 do2009je bil urednik mesečnika Božja beseda. Rad je prihajal tudi v naše kraje.
UMRL JE FRANCE VRBINC
Slovenist dr, France Vrbinc, ki je 25, januarja prejel v Celovcu 37, Tischlerjevo nagrado za vztrajno skrb za lepo slovenščino. uveljavljanje in spoštovanje slovenskega knjižnega jezika v javnosti In prizadevanja za vključevanje slovenskih laičnih kristjanov v Cerkev in družbo, je 1. aprila preminil.
Rodil seje 21. januarja 1924 na 5apu pri Šmarju. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, nato so ga mobilizirali vaški stražarji, partizani in domobranci. Naposled je bil občinski tajnik. Umaknil seje na Koroško In se tam ustalil. Maturiral je leta 1947 v taborišču Pegg ez, n ato j e Studi ral klasično filologi jo, pozneje slavistiko, primerjalno jezikoslovje in vzhodne študije v Gradcu. Dolgo je služboval pri Mohorjevi v Celovcu, nato do upokojitve leta 1985 pri slovenskem radijskem sporedu v Celovcu, Še prej je bi I tajnik Katoliškega delovnega odbora (Katoliške akcije), dolga desetletja pevec in prosvetni delavec, podpredsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik, lektor, prevajalec,urednik, komentator v tedniku Nedelja. Vedno je skrbel za dobro slovenščino, pisal je jezikovne kotičke In jih zbral v dve knjigi, na svojo bolniško posteljo pa j e dobil neposredno iz tiskarne prvi izvod tretje knjige 366 x slovensko -jezikovni kotički skozi leto.
SLOVENSKA MAŠA V ZAGREBU
26. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI
V Zagrebu so se spomnili 25-letnice rednega bogoslužja v slovenskem jeziku. Z mašo za Slovence je začel 19. maja 1991 takratn i voditelj Rafaelove družbe Janez Rihar, nato so zanjo skrbeli slovenski lazaristi, od leta 1995 pa prihajajo maševat v Zagreb duhovniki iz dekanij Leskovec in Videm ob Savi v Sloveniji,
Za slovensko bogoslužje se trudi tudi Duhovna sekcija Antona Martina Slomška pri Kulturno prosvetnem društvu Slove n skl dom v Zagrebu, kr Ima tudi mešani pevski zbor. Maše so vsako drugo nedeljo v kapeli Krnjenega Jezusa na Trgu bana Jelačiča. Sledi srečanje v domu.
Slavlstlčno društvo Trst-Gorica-Videm, ki ga vodi predsednica prof. Marija Pirjevec, je 5. in 6. maja na Opčinah priredilo 26, Primorske slovenistične dneve, ki jim je dalo naslov Slovenska ženska I iterarna ustvarjalnost na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti.
Kot je običaj, sta pri simpoziju sodelovali Slavistični društvi Koper in Nova Godca, tokrat pa tudi Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub iz Trsta.
Prvi popoldan je bil posvečen okrogli mizi, ki jo je vodiia Olga Lupine, o narečni poeziji v Reziji, Benečiji, na Tržaškem In v Istri ter recitaciji iz del narečnih pesnic tega območja.
Ves naslednji dan je bil namenjen referatom 21 predavateljev in predavateljic o ženski literarni ustvarjal nOsti v zadnjem stoletju na obeh straneh sedanje meje na Primorskem,
LETOŠNJI NOVOMAŠNIKI
Slovenci imamo letos 15 novo-mašnlkov. Gre 2a deset škofijskih in pet redovnih novomašnikov,
V	stolnici v Marquettu, kjer čaka na vstajenje svetniški škof Baraga, je bil 3. junija posvečen Jernej Šuštar iz župnije Dobrepolje-Videm, kije študErai v ZDA in postal član tamkajšnje Skupnosti Kristusa Jagnjeta.
V	domovini so bili posvečeni: 21 .junija v Ljubljani križnik iz novomeške Škofije, 24, junija v Novem mestu štirje škofijski novomašniki, 29, junija pa so bila mašniška posvečenja v Celju (en Škofijski novomašnlk), Kopru (v New Yorku rojeni škofijski novoma-Šnik Janez Jurij Arnež), v Ljubljani fdva škofijska novomašnika In en frančiškan}, v Mariboru (en škofijski novomašnik) in v Murski Soboti (en škofijski novo mašni k, en minorit in en salezijanec),
LJUDMILA NOVAK V ARGENTINI
Predsednica in poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak, ki je bila že ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetuje bila z možem od 29. aprila do 9, maja med rojaki v Argentini
Imela je več strankarskih stikov, srečanj z različnimi poklicnimi skupinami, udeležila seje več prireditev In obiskala vrsto ustanov, domov, šol, podjetij In organizacij. Tako je bila v Buenos Airesu v Slovenski hiši, Slomškovem domu v Ramos Mejil, Slovenskem domu v Carapachayur v Našem domu v San Justu, pri različnih ustanovah v Slovenski vasi, na Slovenski pristavi, v Slovenskem domu v San Martinu.
V Mendozl je obiskala Slovensko kočo In Slovenski dom. V Lujanu pa seje udeležila tradicionalnega vseslovenskega romanja.
UMRL JE KNJIŽEVNIK FABJAN HAFNER
Dne 1 0. maja je tragično preminil koroški pesnik, prevajalec in univerzitetni profesor Fabjan Hafner. Rodil se je ti. junija 1966 v Celovcu, odraščal In živel pa je v Bistrici v Rožu. Slovenščino in nemščino je študiral na graški uni verzi, kjer je diplomiral z nalogo o pesniku Gustavu Janušu, medtem ko je doktoriral z disertacijo o recepciji »5lovenske-ga« pri pisatelju Petru handkeju. Vmes je predaval v Gradcu, v letih 1992-97 je bil lektor na germanistiki ljubljanske univerze, o čemer je med drugim pripovedoval na študijskih dnevih Draga 2014, ko je kot predavatelj podal kritični »zamejski pogled« na odraščanje slovenske države.
Od leta 1998 je delal na Inštitutu Roberta Musila za književne raziskave na celovški univerzi in predaval na njenem slavističnem ter germanističnem Inštitutu. Raziskoval je tako povojno avstrijsko kot slovensko književnost. Kot prevajalec iz nemščine v slovenščino, znanstvenik in pesnik je bil, kot je nekdo zapisal, jezikovni virtuoz tako v slovenščini kot v nemščini. Prejel je vrsto avstrijskih in slovenskih nagrad. Pokopali so ga v Svečah.
UMRL JE VALENTIN MOHAR
V Londonu je 19. februarja umrl prvi tajnik in kasneje predsednik konference Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo In soustanovitelj British- 5 loven e Society v Londonu Valentin Zdravko Mohar.
Rodil seje 16, junija 1925 v naselju Retje v župniji Loški Potok. Med vojno je veliko doživel: Italijani so ga zaprli in poslali na prisilno delo, partizani so ga mobilizirali, tako daje moral celo sodelovati v borbah za Turjak, nato seje prijavil k domobrancem, od marca 1944 pa je bil pri primorskih domobrancih vTrstu, Postojni, Pivki in Razdrtem, S primorskimi domobranci In četniki je potem delil znano usodo: umik preko Gorice v Italijo, taborišča v Italiji in Nemčiji, izselitev v Veliko Britanijo. Najprej je delal kot lončarski pomočnik v Sheltonu, nato se je preselil v London, študiral, osnoval svoje podjetje za Izdelovanje plastični h in usnjenih izdelkov ter sl ustvaril družino z avstrijskim dekletom. Dejaven je bil v slovenski katoliški skupnosti v Londonu.
ALBUM IZIDORJA CANKARJA
Ob 13 0-1 etn ¡d rojstva pisatelja, urednika, prevajalca, umetnostnega zgodovinarja, kulturnega organizatorja, sprva duhovnika, nato profesorja in diplomata Izidorja Cankarja je pri Mladinski knjigi v zbirki Album, ki jo ureja Nela Malečkar, izšla obsežna dokumentarna biografija Izidor Cankar - mojster dobro zasukanih stavkov.
Zamislita si jo je Alenka Puhar, ki je posebno pozorna do takih po vojni zamolčanih osebnosti. Poskrbela je za dokumentarno biografijo In Izbor literature, s svojimi eseji pa sojo sooblikovali Irene Mlslej, Luka Vidmar, Bernard Než mafi, Igor Grdina, Željko Oset, M liček Ko melj, Aleš Maver in Matjaž Hočevar, kije pripravil izbor Cankarjeve bibliografije. Knjigo je oblikoval Klemen Kunaver, V knjigi je več kot dvesto fotografij. Prvič sojo predstavili 21. aprila v Zlati dvorani Narodne galerije v Ljubljani.
Že lani sta Alenka Puhar In Irene Mislej ravno tako pri Mladinski knjigi izdali knjigo z dolgim naslovom; Listi z roba, Kaj sta si pisala Izidor Cankar in Veno Pilon (in marsikaj o tem, kar sta zamolčala). V njej so korespondenca Izidorja Cankarja in Vena Pitona ter eseja obeh urednic.
SLOVENSKI AVSTRALSKI GLASBENIKI
V Melbournu v Avstraliji je izšei obsežen prikaz slovenskega glasbenega ustvarjanja na peti celini Anthology of Slovenian Australian Musicians. Napisala gaje profesorica glasbe «n organistka v slovenski cerkvi v Melbournu Katarina Vrisk. Uradna predstavitev, pri kateri je bila tudi slovenska veleposlanica v Avstraliji Helena Drnovšek, je bila 21. februarja.
Knjiga govori o glasbenem ustvarjanju Slovencev, ki so po drugi svetovni vojni začeli množično prihajati v Avstralijo, In njihovih potomcev. Podrobno pred sta • vfja več kot 70 pevcev in instrumentalistov, skladatelje, številne vokalne In instrumetalne zasedbe, pa tudi utrip slovenske skupnosti v Avstraliji. Dodano je bogato slikovno gradivo.
SLOVENSKI ODHOD IZ AVSTROOGRSKE
Redni profesor zgodovine na univerzi v Mariboru, ta čas sicer slovenski veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten je pri Celjski Mohorjevi družbi izdal študijo Od Majniške deklaracije do habsburške detronlza-dje. Slovenska politika v Času zadnjega habsburškega vladarja Karla. Uvodno besedo ji je napisal kardinal Franc Rode. Gre za nov prispevek k razumevanju prelomnih časov slovenske zgodovine ob koncu prve svetovne vojne in razpadu habsburške monarhije,
DRŽAVNA ODLIKOVANJA
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahorje 26. aprila v predsedniški palači v Ljubljani vročil medalje za zasluge skupini zaslužnih javnih delavcev v zamejstvu In pa dopisnikoma RTV iz našega in koroškega
zamejstva Mirjam Muženič in Lojzetu Kosu.
Iz Italije so odlikovanja prejeli Giorgio Banchig (»za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti«), Drago Stoka (»za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih 5 la ven cev v Italiji ter za krepitev njihove narodne ¡n jezikovne zavesti«} in MarjanTerpin (»za prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in k utrjevanju
Nagrajenci! predsednikom Pahorjem. Od leve ie drugi Terpin, tretji Štoka zadniipa	e Ot eg .	g
Šanchig (foto: Nebojia Tejič/STA).	^u 11 u rne9 a Prostora <0 ■
NOVI KNJIŽICI ELENE BLANCATO
Tržaška besedna umetnica, italijansko govoreča velika Ijuhfteljica slovenskega ljudskega blaga In krajevne zgodovine Elena Blancatoje pri založbi Talos vCosenzi marca izdala drobno knjigo v slovenščini z naslovom Vonj po kruhu. Na beli strani po naslovnici beremo: „Po sveče no dragemu duhovniku Dušanu Jakominu, z naklonjenostjo in nostalgijo."
Knjižico poživljajo na naslovnici reprodukcija slike, na kateri je Walter Pupini predstavi! škedenjsko kru-sarico, na zadnjih straneh pa reprodukcije ženskih ljudskih noš iz Skednja Saše Šantla,
Ob kratki uvodni pripovedi Blancatove o krušaricE Roži lahko v knjižici preberemo opis škedenjske noše, bibliografijo, življenjepise avtorice, prevajalke dela v slovenščino (prof, Lee Caha rije iz Izole) in ilustratorja Rupinija,
V italijanščini pa je, vedno pri založbi Tal os, predstavila msgr, Jakoba Ukmarja in njegovo znamenito pridigo iz leta 1931 o krščanskem sožitju med narodi v knjižici Pace, Eavoro e pane, Piccolo sagglo sulle rifles-sioni di un sacerd o te durante la persecuzione fa s cista a Trieste (Mir, delo in kruh. Kratek esej □ razmišljanju nekega duhovnika v času fašističnega preganjanja vTrstu). Uvod je napisal prof. Tomaž Simčič, sama pa je ponatisnila Ukmarjevo pridigo s svojimi razmišljanji in komentarjem.
ZAMEJSKA PROSLAVA 25-LETNICE NEODVISNE SLOVENIJE
Konferenca za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa, Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič so v okviru Srečanj pod lipami 11 .junija priredili vsakoletno proslavo ob obletnici osamosvojitve Slovenije, Vrsto let je bila proslava na domačiji Marjana Terpina v Ste verja nu, zdaj pa poteka v Kulturnem centru, ob letošnji 25-letnid pa je bila še posebej slovesna. V veliki dvorani so slovensko himno uvodoma zapela dekleta vokalne skupine Bodeča neža pod taktirko Mateje Černič. Uveljavljeni sestav je tudi zaokrožil praznični dogodek še s slovensko pesmijo na koncu večera.
Prisotne so nagovorili predsednik SSK za Italijo Karel Brešan in predsednik SSK Boris Pleskovič iz Ljubljane, Nato je spregovoril podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine in deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec,
Na oder so nato stopili dijaki zavoda Tru ba r - Greg or č ič iz Goric e, ki so p reb ra I i svoj a razm iŠ Ij a nj a na temo slovenske državnosti, matične domovine in slovenstva, ki so nastala pod mentorstvom prof. Adrijana Pahorja. Nato je na oderstopii slavnostni gost letošnjega srečanja, predsednik prve vlade demokratične in samostojne Slovenije Lojze Peterle. V pogovoru s časnikarko Eriko Jazbar je obudil spomine na čas slovenske pomladi in osamosvajanja, razmišljal pa je tudi o stranpoteh slovenske države, o pomenu slovenske krščanske demokrat ¡e pa tudi o vrednotah, v katere so verjeli osamosvojitelji in ki so v današnji družbi manj v ospredju kot takrat.
Kot evropski poslanec Nove Slovenije je spregovoril tudi o Evropi in Zahodu ter o današnjem času, ki je zahtevnejši od tistega pred četrt stoletja. Po proslavi jo na zunanjem igrišču športnega središča Mirko Špacapan sledila družabnost v organizaciji Zveze
SI oven s ke kato I i š ke p rosvete i n	Cas fni gost na proslavi Lojze Peterle v razgovoru z Eriko Jazbar /foto.1
n je n ih vč I a nje n ih d ru štev.	Danijel Devetak).
UMRLA JE SLIKARKA ZORA KOREN ŠKERK
Po daljši bolezni je 17. maja umrla v Nabrežini slikarka Zora Koren Škerk, Rodila se je 1, maja 1927 v Zagorju na Pivki. Po vojni je bila dolga leta tajnica prej na nižji srednji Soli pri Sv. Jakobu, nato na učiteljišču v Trstu, ob tem pa je obiskovala več slikarskih šol. Znani so predvsem njeni cikli grafik. Udeležila se je več skupinskih razstav, od leta 1971 pa je imela tudi vrsto osebnih razstav. Dosegla je več mednarodnih priznanj. Z možem, rajnim odvetnikom In politikom Jožetom Š ker kom, J e na njegovi domačiji v Trnovci vdevinsko-na-brežinskl občini zasnovala Umetniški In kulturni center Skerk, kije kmalu zaslovel po Izjemnih umetniških in zgodovinskih razstavah ter publikacijah, a je z njunim odhodom tudi zamrl.
DVORANA MARIJA GERDOLA
Dvorano Mladinskega doma v Boijuncu so 17. aprila slovesno poimenovali po nekdanjem župniku Mariju Gerdolu {1 STOŽCI 3), ki je bil pobudnik zidave tega župnijskega doma pred 45 leti. Po somaševanju v cerkvi je bil kulturni spored s petjem in nagovori v dvorani, v kateri so tudi odkrili spominsko tablo.
UMRL JE ŽUPNfK ANTON LAZAR
V Gorici je 13. aprila preminil duhovnik Anton Lazar. Rodil se je 11. januarja 1927 v Idriji, bil posvečen v duhovnika leta 1952 v Ljubljani, nakar je služboval na Idrijskem,Tolminskem In zgornji Soški dolini.
Leta 1972 je sprejel vabilo, da pride pomagat na Goriško, kjer je obiskoval semenišče. Zamejstvu je velikodušno posvetil najboljša leta. Dejaven je bil v več organizacijah. V letih 1972-86 je bit župnik v Doberdobu, v letih 1936-201T pa v Števerjanu. Nato je postal kanonik in duhovni pomočn ik v Gabrjah, vendar seje že naslednje leto zaradi zdravstvenih težav preselil v Duhovniški dom v Gorici. Pokopali so ga v Idriji,
SKAVTI
Tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki je danes organiziran v dveh stegih.je imel jurjevanje 17. aprila pri Mavhlnjah. Mašo je daroval škofijski duhovni vodja Tone Bedenčic, obred obljub pa sta vodila pokrajinska načelnika NadaPetaros in Matia Premo lin. Obljubilo je 14 volčičev in volkuljic ter 18 izvidnikov in vodnic.
Goriški del SZSO je imel jurjeva nje 1. maja v Štandrežu. Mašo je daroval nadškofijski duhovni vodja Renato Podbersič, obred obljub pa je vodil pokrajinski načelnik Milko Di Battista. Obljubilo je 6 volčičev in volkuljic ter 7 izvidnikov in vodnic.
ZBORNIK LICEJA PREŠEREN
Ob 70-letnici obnovitve slovenskega Šolstva v današnjem zamejstvu v Italiji je 70-letnlco praznoval tudi Državni znanstveni licej France Prešeren v Trstu, ki ima danes dve znanstveni, jezikovno in klasično smer, rodil pa seje pod Zavezniško vojaško upravo leta 1945 kot realna gimnazija. Leta 1948 je dobila še »klasične vzporednice«,
Ob jubileju je šola Izdala zbornik, ki sta ga predrli profesorici Lidla Rupel in Neva Zaghet In nnosl naslov Licej Prešeren, Trst... šola, ki daje korenine in peruti ... Bogato publikacijo je grafično oblikoval prof.
Boris Grgič
Škofov vikar v gorici
Župnik in donedavni dekan v Štandrežu Karlo Bola na je 4. maja postal novi škofov vikar za Slovence v goriški nadškofiji. Nasledil je msgr. Oskarja Simčiča, ki je tistega dne obhajal 90-letnlco in je nadškof Redaelli zato ugodil njegovi prošnji, da ga razreši, Ob 90-letnici in 65-letnfd mašništva je bilo v Standrežu tistega dne slovesno somaševanje z msgr. Simčičem.
Novi slovenski dekan je zdaj župnik Marjan Markežič,
NOVA PROVINCIALKA
Šolskih sester
Tržaška provica šolskih sester ima novo provincialno p red stojnico. To je s. Andreja Kete, Njena namestnica je s. Valentina Rupnik, v provincialnem Svetu pa so še tri svetovalke.
70 LET PASTIRČKA
Otroška revija Pastirček,, ki sojo za veliko noč leta 1946 začeli izdajati slovenski duhovniki v Gorici je svojih 70 let praznovala 10, aprila z zahvalno mašo pod lipami na vrtu in s prireditvijo v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili so otroci tz goriške, videmske in tržaške pokrajine, Župnik Marjan Markežič, ki revijo ureja zadnjih 35 let, je izročil nekaj priznanj zvestim sodelavcem, priznanja in zahvale pa je bil deležen tudi sam.
Na ogled je bila razstava 1,400 risb mladih sodelavcev, dosedanjih letnikov revije in njenih knjižnih izdaj. Za jubilej se jim je pridružila knjižica Berte Golob Iz Božje roke za otroke, ki jo je sozaložilo Ognjišče,
Za revijo Pastirček, ki ima okoli 2,000 izvodov na kiade ¡nje nekaj let izhajala tudi v Trstu, skrbi Zadruga Goriška Mohorjeva, O njeni priljubljenosti govori dejstvo, da prejema urednik vsak mesec od 200 do 300 risbic in okoli 500 spisov mladih sodelavcev.
25LETNICA CENTRA ALETTI
Ob 25-letnici Centra Aletti, ki ga v Rimu vodi jezuit p. Marko Rupnik, in ob 20-letni d njegovega umetniškega ateljeja, ki je zaslovel po vsem svetu zaradi sakralnih mozaikov, je bilo 8, aprila v pa peški kapeli Odrešenikova Mati v Vatikanu, ki jo krasijo Rupnikovi mozaiki, zahvalno somaševanje, ki gaje vodil sv. oče Frančišek.
O ANDREJU GOSARJU V TRSTU IN GORICI
Po si mpoziju in izidu obsežnega multidisciplinarnega zbornika v matič ni Sloveniji so se sociologa in politika Andreja Gosarja spomnili tudi vTrstu in Gorici z okroglima mizama in dokumen tarnima razstavama 2. majav Peterlinovi dvorani v Trstu in 5. maja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na obeh večerih so nastopili župan iz Logatca Berto Menard, knjižničarka Bibljana Mihevc in pobudnik srečanj Stefan Skledar. VTrstu so bili ob njih še Tomaž Simčič, Kajetan Gantar in Jože Ramovš, v Gorici pa Mira Cencič in Ivo Jevnikar,
JUBILEJA DVEH ZBOROV
Zbor Fantje izpod Grmade iz Devina je ob 50-letnlci svojega delovanja 29. maja pripravil jubilejni koncert v devinskem gradu. Danes ga vodi Herman Antonič, s sedanjimi in nekdanjimi pevci pa je nastopil tudi pod vodstvom svojega zgodovinskega dirigenta Iva Kralja. Zbor je izdal tudi spominsko brošuro, ki sta jo uredila Aleš Brecelj in Marko Tavčar.
Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice pa je svoj zlati jubilej praznoval 5. junija s koncertom v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Ob tej priložnosti je pri pravil novo zgoščenko. Zbor od ustanovitve vodi Zdravko Klanjšček,
ODLIKOVANJE ZA MICKLA EBNERJA
Slovenski predsednik Borut Pahor je 26. maja izročil več državnih odlikovanj tujim diplomatom in politikom, ki so zaslužni za razvoj mednarodnih stikov Republike Slovenije.
Red za zasluge je prejel nekdanji državni in evropski poslanec Južnotirolske ljudske stranke, sedanji predsednik trgovinske zbornice v Bocnu, časnikar in podjetnik dr, Michl Ebner, Od nekdaj veliko sodeluje s Slovenci v Italiji in Avstriji, v Rimu in Bruslju pa si je prizadeval za mednarodno priznanju Slovenije ter njen vstop v Evropsko zvezo. Po materinem očetu je tudi slovenskega rodu, na kar je zelo ponosen.
Na slovesnost je povabil tudi bivša deželna tajnika Slovenske skupnosti, s katerima je veliko sodeloval, DamijanaTerpina in Iva Jevnikarja.
Pa slovesnosti v Ljubljani. Od leve; Damijan Terpinr Ebnerjeva tajnica Johanna Rappert, Michl Ebner, Ivo Jevnikar.
OBRAZI DVEH DOMOVIN
Odpiranje treh razstav, Od leve spredaj Erika Jazbarin Jože Leskovec, v ozadju Franka Žgavec, Boštjan Kocmur, Mirjam Oblak, Uroš Zorn in Verena Koršič (foto:. Danijel Devetak).
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici Je 3. junija pripravil lep argentinsko slovenski večer, in to v sodelovanju z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu, Pod naslovom Obrazi dveh domov se je zvrstilo ve c dogodkov, katerih vozna nit so bili Slovenc! v Argentini, ki izhajajo iz politične emigracije- Po pozdravih predsednice Kulturnega centra Franke Žgavec, predsednika Izseljenskega društva Uroša Zorna in pobudnice prireditve časnikarke Erike Jazbar sov pritličju in prvem nadstropju odprli kar tri razstave.
Prva.z naslovom Tone Oblak, zapustil sled sem, svojih korenin,
je predstavitev življenja in dela znanega podjetnika, rezbarja, kiparja in kulturnega delavca, ki seje z brati kot mladenič preselil v Buenos Aires in z njimi ustanovil eno naj uspešnejši ti slovenskih podjetij, v prostem času pa uresničil več oltarjev in umetniški h del, za gledališke predstave pa nešteto mogočnih scenografij. O razstavi je spregovorila Verena Koršič Zorn.
Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Kocmurja. To je naslov dragocene razstave fotografij, ki jih je poklicni fotograf v Ljubljani Marjan Kocmur posnel v maju 1945, ko seje s civilnim prebivalstvom in vojaki umikal prek Gorenjske in Ljubelja na Koroško, in potem v begunskih tabori ščlli. O izboru fotografij je spregovoril njegov nečak Boštjan Kocmur,
Razstava Življenje in delo izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika pa je nastala v Rovtah, rojstnem kraju tega zaslužnega dušnega pastirja, ki je že pred vojno delal med primorskimi izseljenci v Argentini, nato pa omogočil povojnim beguncem pot v to državo. Uresničil je tudi naselje Slovenska vas. Na panojih je predstavljena njegova življenjska zgodba od rojstnega kraja do Argentine, 0 razstavi je spregovoril njen avtor Jože Leskovec.
V veliki dvorani je sledil kulturni program, V gosteh sta bila v Argentini rojena solista, in sicer svetovno znani basbariton Marko Fink in bariton Luka Somoza Osterc, ki sta ob klavirski spremIjavi Tadeja Horvata pripravila polurni koncert slovenskih in argentinskih del ob recitiranju nekaj poezij.
Sledil je še nastop otroške in mladinske folklorne skupine Mladika iz Buenos Airesa, kije z golfskim nastopom zaključila svojo prvo turnejo v Sloveniji, ki seje začela 15. maja. Mladi slovenski plesalci so postregli s slovenskimi in argentinskimi plesi. V imenu voditeljev je prisotne nagovorila Tatjana Modic, vsem pa se je zahvalila se Mi rjam Oblak, ravno tako iz Buenos Airesa.
JANČAR NAGRAJEN V ABRUCIH
5lovenski pisatelj in esejist, akademik Drago Jančar je 30. aprila v Abrucih prejel 20, mednarodno literarno nagrado Ignazio 5iione. Slovesnostjo bila v kraju Pesdna, kjer seje rodil znameniti italijanski pisatelj, Deželna uprava je pisatelju priredila tudi sprejem v Aquili, v Peščini pa je imel še srečanje z dijaki.
Jančarje med najbolj prevajanimi sodobnimi slovenskimi ustvarjalci, saj najdemo njegova dela v 18 jezikih, Več knjig je izšlo tudi v italijanščini. Nekaj jih jc prevedla tržaška prevajalka prof. Veronika Brecelj, ki je na slovesnostih v Abrucih tolmačila pisatelju. V utemeljitvi nagrade so prireditelji zapisali, da je Jančar glasnik Slovenije, svobode, demokratičnih vrednot in prijateljstva med narodi.
UMRL JE POLITIK GEORGE VOIN O VIC H
UMRLA JE ANAMARIJA VOLK ZLOBEC
V Clevelandu je v nedeljo, 12. junija, zjutraj med spanjem preminil vidni ameriški politik George Volnovi ch. Po materi Josephine Bernot je bil slovenskega izvora, po očetu pa je Iz hajal iz srbske manjšine v Kordonu na Hrvaškem. Na slovensko skupnost je bil močno navezan. Se v petek zvečer je nastopil z navdušenim govorom na proslavi 25-letnice slovenske neodvisnosti na županstvu v Clevelandu.
Rodil seje v Clevelandu 15. julija 1936. Bil je katoliško vzgojen, diplomiral je iz upravljanja In Iz prava. Veljal je za zmernega republikarK3-Kar 46 let je bil javni delavec, prej v sodstvu, potem v politiki. V letih 1967-71 je bil državni poslanec Ohia. Tako kot njegov predhodnik, slovenski demokrat Frank Lausche, je bil nato župan Clevelanda (1980-35), guverner Ohia (1991 -1993) In zvezni senator tl 999-2011).
Za letošnje predsedniške volitve je bil Izvoljen za delegata na repu-bl ¡kanski konvenciji, podpiral pa je Johna Kasicha.
V hosplcu v Nabrežini je 7, junija po hudi bolezni preminila upokojena učiteljica In otroška pisateljica Anamarija Volk Zlobec.
Rodila se je v Trstu 15. no vembra 1937 in odraščala v Rojanu, z družino pa je živela v Miljah, Leta 1955 je maturirala na slovenskem učiteljišču v Trstu in se nato še izpopolnjevala.
Najprej je bila vzgojiteljica v otroških vrtcih, nato učiteljica na različnih osnovnih šolah na Tržaškem.
Od mladih nog je rada pisala, saj je bil njen prvi objavljeni prispevek natisnjen v srednješolskih letih v Literarnih vajah. Za Radio Trst A je od leta 1958 dalje napisala celo vrsto pravljic In otroških igric. Veliko je objavljala tudi v naši reviji Mladika, od leta 1975 dalje v otroški reviji Pastirček, zadnja leta tudi v rajanskem glasilu Med nami.
Od leta 1999 do 2013 je v knjižni obliki pri Mladiki in Goriški Mohorjevi družbi izdala ■ tudi v sodelovanju z Magdo Starec Tavčar in drugimi odličnimi ilustratorkami - kar deset knjig pravljic in slikanic, Pripravljala pa je tudi enajsto - izborotroških igric.
PROFESOR BORtS PATERNU 90 LETNIK
Petega junija je praznoval devetdeseti rojstni dan literarni zgodovinar in teoretik, akademik, profesor Boris Paternu, Rodil seje leta 1926 vPredgradu in leta 1951 diplomiral na slavistiki Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1960 tudi doktoriral iz literarnih znanosti, Profesor Paternu ima velike zasluge na področju slavistike; dolgo let je predaval zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, bil je glavni urednik za književnost v Slavistični reviji (1970-1996), organizator in sodelavec Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo od leta 1966 naprej, ustanovitelj mednarodnega simpozija Obdobja v slovenskem jeziku in književnosti, organizator skupinskega dela Slovenska književnost 1945-1965 i, II s sodelavci, In je uresničil večletni projekt raziskav s študenti šlovensko pesništvo upora 1941-1945 v štirih knjigah. Je avtor številnih razprav, Člankov, esejev, antologij In študij, katerih razpon je izredno širok, saj sega v vsa obdobja slovenske književnosti, od reformacije preko baroka, razsvetljenstva in romantike vse do simbolizma, ekspresionizma, modernizma in postmodernizma.
Svoja raziskovanja je predstavil tudi zunaj slovenskih meja v strokovnih revijah (Avstrija, Nemčija. Češka, Poljska, Rusija, Švedska, Italija, ZDA, Avstralija), na predavanjih na univerzah v tujini, na mednarodnih slavističnih kongresih in na mednarodnem Nobelovem simpoziju, ki ga je organizirala Švedska akademija znanosti v Stokholmu leta 1935.
70-LETNKA SLOVENSKIH ŠOL V ITALIJI
Ob izteku 70-letnice prvega Šolskega leta po obnovitvi slovenskega šolstva v Italiji so ravnatelji slovenskih šol 19. aprila pripravili prireditev v Kulturnem domu v Trstu. Režiral jo je Romeo Grebenšek. Najprej so bili protagonisti učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol. Občinstvo so vodili po stavbi, v kateri je Imela vsaka šola svoj kotiček.
Večerni del je bil v veliki dvorani. Sodelovali so dijaki višjih srednjih sol, izbrani govorniki iz vseh treh pokrajin in pevski zbor učencev srednje šole pri Sv. Ivanu. Prosla-voje povezoval televizijski voditelj Evgen Ban, plesno koreografijo pa je ustvarila plesalka in koreografinja Daša Grgič,
Zbrane so nagovorili ravnatelj deželnega šolskega urada v Furlaniji Julijski krajini Pletro Blaslol, minister Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, Žolnici iz Benečije Živa Gruden In Anto nella Bukavac, dijakgorlškega klasičnega liceja Primož Trubar Cristian Visintin ter gledališki igralec Slovenskega stalnega gledališča Romeo Grebenšek s sinčkom Lanom.
KIPAR FRANCE AHČIN DOKONČNO SPET DOMA
V Domžalah so 17. maja odprli stalno razstavo kiparja Franceta Ahčina (Domžale, 1919 - Buenos Aires, 1989), In sicer prav na podstrešju njegove rojstne hiše, na lUenačenkovi domačiji, kjer je zdaj etnografski muzej.
Umetnik, kije delal zlasti z lesom in glino, je leta 1945 diplomiral na umetnostni akademiji v Firencah, leta 1947 pa seje z begunskim valom izselil v Argentino, kjer je bil zelo dejaven v slovenski skupnosti. Nekaj mesecev pred smrtjo je leta 1989 obiskal Slovenijo in razstavlja! v Domžalah, Ljubljani in Slovenj Gradcu. Domačemu kraju je poklonil več kot sto svojih del. Nekaj jih je v različnih muzejih in galerijah, veliko v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah, zdaj pa je v rojstnem kraju našla svoje mesto še stalna zbirka.
*dctefuvMč tu^Cečutrf
Revija Mladika razpisuje XI.'V. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
Na razpolago so sledeče nagrade:
PROZA	POEZIJA
Prva nagrada 500t Prva nagrada 300€ Druga nagrada 300t Druga nagrada 15<)€ Tretja nagrada 250t Tretja nagrada 100t
Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkal;ih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, ulica Donizetti 3,34133 TRST, do 31. OKTOBRA 201fi.
Rokopisi morajo biti opremljeni samo l geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani
(oziroma 23,000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste lahko pošljete tudi po elektronski pošti na rcdakcija@mladika.com. V eni priponki naj bo prispevek s šifro, v drugi pa osebni podatki.
Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma kurir, prevajalka prof. Diomira Fabjan - Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cen da ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu -na javni prireditvi inv medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike, Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2017. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna ¿a objavo.
Rokopisov ne vračamo!
Prebrali so za vas:
Slovenski begunci v Avstriji
Cvetoči klas pelina, Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945
Obsežna slikovna mcmografija (288 sti.), ki je pred kratkim nagledala luč sveta v Ljubijaiu je kar prevet neopazno sla mimo nas. izšla je v znamenju 70-letni-ce tragičnih povojnih dogodkov., ko je ok. 20.000 ljudi zapustilo domovino Slovenijo in se podalo na negotovo begunsko pot večina v Avstrija, nekaj tisoč pa tudi v Italijo. Žal sejeta pot za mnoge končala begično, saj jih je kar polovica (vrnjena domobranska vojska in nekaj sto c ivi listov, k i so j o sp re m Ij ali) ko n ča la v te m ačn I h k raški h breznih.
Toda to še zdaleč ni knjiga, ki bi opisovala to »begunsko tragetlljo^To je knjiga, ki nam govori predvsem o tem, da se je tudi po tem »dogodku* vendarle nadaljevalo ŽIVLJENJE. Njena največja dragocenost je njena dokumentarna vrednost, saj nam prikazuje tako določene statične objekte-begunske barake, njihovo notranjost,
s kro mno oprem o, knjižne n a s I ovn I c e, pla kate kot t u d i »ujetetrenutke življenja«; ljudi pri različnih opravilih, prizore z različnih kulturnih priredrtev, otroke v vrtcih, v šoli in pri raznih verskih obredih - od krsta do obhajila, birme, pa nasmejane poročne pare in v črno oblečene svojce, kise poslavljajo o d svojih dragih, ki jih bo zakrila »tuja*zemlja.Ta sklop pa končuje skupina fotografij, ki prikazujejo dokončno slovo (odhod) in zaskrbljenost; kaj jih čaka tam daleč preko morja?
Ta knjiga »je ogledalo za nos čas in nosi v sebi seme boljše prihodnosti. Vabi nas k utrditvi skupnega spomino, predvsem pa k ohranjanju upanja in 20upanja V notranjo m dčs/d venskega Hoveka, ko S e odtoča Zet dobro V nojtež jih okotHdinah. Nešteto portretiranih obrazov nam pričuje o tem, da ni življenjske ne zgodovinske preizkušnje, kije ne bi mogel oplemenititi niz zavestnih človeških odločitev za dobro, lepo in resnično, tudi sredi najhujše negotovosti in navidezne brezizhodnosti. Zato je knjigo izziv za nas
Dr. Rozina švent
Milček Ko melj
Sveta brata Ciril in Metod:
njuno izročilo v slovenski likovni ustvarjalnosti
Kulturna pot z Vzhoda na Zahod, bližina in tujost

V ne obsežni publikaciji, a zelo Ciril Velkovrh	bogati podatkov, ki jo j e izdala
Celjska Mohorjeva družba, je profesor dr, Milček Komel j zbral veliko zanimivega o svetih bratih Cirilu In Metodu. V prvem poglavju je avtor predstavil upodabljanje blagovestnikov pri Slovencih.
□ ril in Metod sta prišla na Moravska poučevat krščansko vero v slovanskem jeziku že leta 868.Zaradi nasprotovanja nemških škofov sta morala zagovarjati svoje delo tudi pri papežu v Rimu.
Na jioti tja sta obiskala tudi slovenske kraje. Slovani soju začeli svet n iško čast Iti že kmalu po njuni smrti. Na naših srednjeveških freskah pa še ne najdemo njunih upodobitev. Prvi, ki jp javna oznanjal pomen njunega dela, je bil škof Anton Martin Slomšek, intenzivneje pa smo Slovenci pričeli častiti oba brata, ko ju je leta 1880 papež Leon XIII. razglasil za svetnika. Sv. Ciril in Metod sta soiavetnika ljubljanske in mariborske škofije, Rusije, vseh 5lovanov In celo vse Evrope. Samo sv. Metod pa je zaščitnik murskosoboške škofije.
Tako sta se kot junaka pričela pojavljati tudi v slovenski literaturi in umetnosti. Veliko izkopanin je najdenih in še več anekdot o svetih bratih živi med ljudmi na podeželju. Sele v poznem 19. stoletju so se pričele pojavljati slike in kipi svetih bratov na cerkvenih zidovih in znamenjih ter na številnih razglednicah in bandera h.
Njihovi avtorji pa so bili naslednji cerkveni slikarji in podobarji: Matija Bradeška, Jakob 8 roli o, Vinko Ca mernik, Anton Čeh, Tomaž Furlan - Fantoni, Josip Grošelj, Fran KšSver-Tončič, Pavel Kuni, Ignac Oblak, Simon Ogrin, Ivan Strnad, Štefan Šubic in prav gotovo še kdo.
Prve cerkve, posvečene sv. Cirilu in Metodu, pa so bile pri nas postavljene šele v začetku 20, stoletja. Zanje so pripravili načrte različni arhitekti.
1903: Grško katoliška cerkev, Metlika
1910: ž.c., Podgrad - Brkini (arh. Ferdinand Tummler)
1927: ž. c., Brje - Vi pavskg g orice (arh, Ma ks Fa bi a n i)
1 934,1958:L C., Ljubljana Bežigrad (arh. Jože Plečnik) 1936: Pravoslavna c, Ljubljana - Tivoli (arh. Momir Kori novic) 1953: z. c,’ zvoni k, Ljubljana - Bežigrad (arh. Anton Bitenc) 1971:ž.c, Maribor - Tezno (arh. Ciril Zazula)
I986:ž. c, Škofljica (arh. France Kvaternik)
1986:ž. c., Radenci (arh. RlažSlapšak)
Med sedmimi kapelami pa sta le dve stali že v 19. stoletju. Zadnjo pa je postavil zopet sam lastnik zemljišča na svoje stroške.
1897,1990; M olička peč (1780 m) pod Oj st ri co (a rh. Fra nce Kvaternik)
1898,1990: pod vrho m Ko m na (16S4 m) (du h Dvn i k Pete r Požavka)
1925,1959:Trdkova - župnija Kuzma
i«e;	nas k trdnosti v temeljnih civilizacijskih vredno-
tah, spodbuja nas, da se otresemo malodušja in v svoji domovini vztrajno delamo za mir ter za razcvet in razmah narodove ustvarjalnosti in življenjskih ¡(V.ffTako sta v uvodu zapisala Lenart Rihar in Tone Rode,
(zbor objavljenih fotografij, je iz bogatega arhiva Rafaelove družbe, ki šteje skoraj 20.000 posnetkov. Večino fotografij je posnel fotograf Marjan Hočevar, nekatere pa so posneli France Seti n a,
■Marjan Kocmur in drugi.
Knjiga je obogatena tudi z zgodovinskim orisom slovenskega povojnega begunstva, ki gaje napisala mag. Helena Jaklitsch.
Objavljene fotografije so razdeljene na enajst sklopov:
Novo življenje: De;o za preživetje: Zdravstvena oskrba;
Prehrana; Otroci pa so rastli;
Šolanje; Kulturna dejavnost;
Šport m skavti; Versko Življe-
nje; Obiski na Ljubelju, romanja, izleti, praznovanja; Slovo in odhod v svet.
Morda je manjša pomanjkljivost le v tem, da ni nikjer posebej izpostavljen oz. omenjen pomen žensk/žena, ki so nese bi £ n o oprav iie og rom n o pom e mh n ega d ela, k ar je omogočilo, da je ta novonastala skupnost beguncev lahko »normalno« zaživela. Prav od njihove iznajdljivosti je bilo od visno, da je bila družina kolikor toliko sita, urejena, opra na, skro mno oblečena n da otroci niso toliko občutili pomanjkanja (tako osnovnih dobrin, kot tudi tistih sorodnikov, od katerih so bili tako nasilno ločeni).
Skratka, pred nami je knjiga, ki jo bodo z veseljem vzel' v roke ostareli nekdanji begunci, kakor tudi njihovi otroci, vnuki, pravnuki, da b. skupaj, ob gledanju fotografij, podoživljati nepozabni čas begunstva.
192 Bi Vrata (I 'ICO mi pod Triglavom (arh. Ivan Vurnik) 1936: pri planinski koči (1660 m) pod vrhom Pece 1940: Ljubljana - Zale, poslovilna (arh. Jože Plečnik)
2001: Sotina, ž. Sv. Jurij (družina Koller, ing. grad. Anton Kolarič)
Zanimivo je bHo slišati pripombo umetnostne zgodovinarke dr, Ane Lavrič, da je večina teh zgradb postavljenih v obmejnih območjih kot obramba pred tujimi vsiljivci. Tako sta tudi na slovenskem etničnem ozemlju dve cerkvi na Tržaškem (Cenovlje in Padriče) ter kapela v Celovcu.Slovenci pa so pogosto posvečali svoja svetišča sv. Cirilu in Metodu tudi v drugih deželah, kamor so se odselili, kot npr. cerkev sv. Cirila in Metoda v Kew pri Melbournu (Avstralija), slovenska izseljeniška cerkev sv. Cirila v NewTorku in slovenska cerkev v Lorainu pri Clevelandu (obe ZDA) ter drugod.
V tem času je bilo ustvarjenih veliko umetniških del na raznih objektih in na slikah, ki so bile po večini tudi objavljene v publikacijah in koledarjih.Za njihovo ustvarjanje sp zaslužni tudi naročniki in mentorji, Naj navedem le številne domače umetnike, slikarje in kiparje: Milko Bambič, Milan Bizovičar, Lojze Čemažar,
Peter Černe, Avgust Černigoj, Tone Demšar, Roman Fekonja, France Gorše, Ivan Grohar, Stefan Hauko, Lojze Hribar, Rihard Jakopič, Stane Jarem, Ciril Jerič, Marko Jerman, Boris Kalin, Gabrijel Kolbič, Leon Koporc, Tine Kos, Tone Kralj, Mara Kralj,
Franc Ksaver - Zajc, Miha Maleš, JanezMežan, France Mihelič, Izidor Mole, Slavko Pengov,Tomaž Perko, Alja Piry, Marij Pregelj', Maksim Sedej, Rudi Skočir, Rajko Slapernik, Hinko Smrekar, Lojze Spacaf, Matija Sta n ek, Saša San tel, Ive Šubic, Jurij Šubic, Helena Vurnik. Jožef Žela, Viktor Zmazka, Franc Zupet - Krištof idr.
V drugem poglavju avtor sprva opisuje pridihe bizantinizma v slovenskih upodobitvah sv. Cirila in Metoda v luči slovenskega položaja v jugoslovanskem prostorij. Sledi likovni pogled na južnoslovanski kontekst ter oživitev glagolice in cirilice v slovenske m slikarstvu in grafiki po 2. svetovni vojni, v zadnjem poglavju pa nam avtor najprej predstavi zgodovinsko spreminjajoč se sfovensktodnos
do kulturnega izročila svetili bratov in slovenskih črkopisov na njunih upodobitvah. Temu sledi opis dela in ustvarjanja slikarja patra Marka Ivana H upnika z odnosom Vzhoda in Zahoda. Avtor knjigo končuje z razmišljanji o zgodovinski h posledicah naglo pretrganega kulturnega izročila sv. Cirila in Metoda na naših tleh.
Ob koncu knjige je navedenih kar 159 opomb in uporabljene literature ter le 33 črno-belih fotografij z upodobitvami svetih bratov. Avtor poudarja, da je na Slovenskem še precej več njunih upodobitev in objavljeni pregled niti ni stremel za tem,da bi bil kataloško popoln. Obsežnejši pregled je lahko pripravil šele potem, ko mu je ljubiteljski fotograf Karel Rustja ljubeznivo prepustil v uporabo svoje obsežno dokumentarno gradivo.
Intervju z inž. Devano Lavrenčič - 4. del
“Prihodnost vidim v sobivanju različnih energetskih virov, med temi bi mogla odigrati svojo vlogo tudi jedrska energija”
Erika Jazbar
Kakšen je bil prvi stikz novim delovnim okoljem?
• Po poroki sem se 10. oktobra 1959 javila pri dr. Armctti Baroni ki je bila takrat direktor oddelka za mednarodne zadeve in dokumentacijo (Affarl interna-zionali e documentazione).
Prvi dan meje dr. Baroni seznanila s sodelavci, ki so bili razen enega vse sodelavke, bile so to njene kolegice še s časov univerze. Vse so namreč diplomirale na rimski univerzi La Sapienza. Naj jih omenim: to so bile Silvana Piermat-teij ki je bila načelnica oddelka za pre-
vode, Paola Fiorentini, glavna urednica glasila CNEN Notlziarlo, Lilli Šansone, vse tri so bile fizičarke; Piša Perilli je bila geologinja, Nadina Dainotto biologinja in Anna Casa kemičarka. Vse so bile tudi čistokrvne Rimljanke, le Lilli je bila Sicili-janka, doma iz Palerma.
Prisrčno so me sprejele in mi bile vsa leta, ne le dragocene in strokovno pripravljene kolegice, temveč so mi postale tudi prijateljice, bile so mi v veliko pomoč v Rimu, kjer razen Pasqua leja nisem poznala nikogar. Stale so mi ob strani kot sestre, z ljubeznijo v
Študije rn publikacije CNEN-a in ENEA
CairuHtN.i Vi-iljihiùLl: EiïcrftU Nucléaire
L'ENEKGIA NUOÜARE NCI PA LSI DEL COMECÛN
F». umtso:
i.M *. -hi,i..ia.j tnthi- a ».L »h îï-m. it.-i
HT/ECpTj-i
ElVEfc.
CZiMPATHl h4s.ru- pp=i |_,x HC€HCA = PÇ=1 LD S'-'ltL105’^ OEL-.-ESE3ÛIA HUClEAFÉ E. ZKL-.É SN6FJÛIÊ iL^ÉBNAT.Vn ClfCZCHf ri^iwr?j «^■APeemOT!:KM5JHn>nii
5Cr.»i: Aï LELL'Eai^::* m ii-;r>p swiEHCA
p™ LMn»:r
RTl.'TaSP v 'M
■*» ir j	Riu: - .-".crE
: Iiirrjrm in ■
veselih in žalostnih trenutkih tega novega poglavja mojega življenja,, pomagale so mi tudi spoznavati In vzljubiti Rim. Na vsako od njih ostajam navezana in hvaležna sem jim za vso pomoč, ki so mi jo dale,
Annetta En Nadina sta nas kmalu zapustili, ker sta se poročili, Silvane že kako leto ni več, preteklega julija nas je zapustila tudi An na. Ostale, vse bližje devetdesetim kot osemdesetim, in jaz se danes pogovarjamo le še po telefonu, kije nadomestil naše večerne pice in nato kosila, ki smo jih vzdrževale, dokler nam je zdravje to dopuščalo, danes pa je postalo srečanje v restavraciji preveč komplicirano.
Med njimi sem jaz najmlajša. Ko smo se upokojile, sem bila zadolžena za organizacijo mesečnih srečanj. Po moji operaciji na kolku leta 2011 so ta srečanja bolj redka, a, kot rečeno, so nam ostali telefonski pogovori, Z računalniki in SMS sporočili nobena nima veselja, niti prakse.
Moje delo je bilo raziskovalno, vendar to ni bilo delo v laboratoriju, temveč sem ga opravljala v knjižnici, ki je komaj nastajala. Zaradi poznavanja jezikov sem zbirala, razvrščala in urejala nove knjige in publikacije jedrske literature o napredku in razvoju raziskav in študij s področja miroljubne uporabe jedrske energije v svetu, sledila sem izsledkom, podatkom in informacijam, ki so bili objavljeni v najpomembnejših znanstvenih revijah ¿jedrskega področja, predvsem sovjetskih in nemških, in jih prirejala za objavo v mesečniku CNEN Hotiziario, Članke sem v italijanski jezik, kot rečeno, prirejala in ne prevajala.
Za Notizlario sem tako v več desetletjih svojega dela pripravila na desetine in desetine člankov, poročil, opisov, tudi o povsem tehničnih problemih reaktorjev (PWR, BWR, HWR), predvsem iz Sovjetske zveze. Podobno kot sem to jaz delala iz sovjetskih revij, so izsledke in informacije iz ameriških, angleških in francoskih revij posredovale vNotizia-rio moje kolegice.
Povrniva se k CNEN-u. Katere šobile Vaše zadolžitve?
• Pri CNEN-u sem delala najprej na oddelku za prevajanje, kjer sem bila odgovorna za prevode v italijanski jezik izsledkov o jedrski fiziki, kemiji (osnovnih ved) iz ruščine in nemščine. Kasneje so
me prestavili na oddelek za statistično-ekonomske raziskave o konkurenčnosti jedrskih elektrarn in za analitske študije O predvidenem razvoju jedrskih
energetskih programov.
■ Kaj pa strokovna slovenščina?
• O moderni fiziki, kemiji, tehniki je v slovenskem jeziku prvi pisal profesor Lavo Čermelj v Proteusu (1933), po vojni leta 194$ pa akademik profesor Anton. Peterlin, Nestor slovenskih fizikov. Njegov je tudi predgovor v knjigi Živeli bomo s pomočjo atomov (Wir werden dure h Atome leben), kije prevod v tehnično, strokovno pravilno slovenščino nemškega izvirnika. Ta prevod je pravzaprav prikaz stanja raziskav miroljubne uporabe jedrske energije, tako kot je bil objavljen na prvi Ženevski konferenci leta 1955 [International Conférence on Peacefull uses of Atomic Energy). A slovenščina je tista iz petdeset h let prejšnjega stoletja,
V	šestdesetih in sedemdesetih letih so v Ljubljani izhajali prevodi v slovenščino predvsem nemških tekstov o moderni fiziki 20. stoletja, med temi knjiga, ki jo je podpisal WerneT Heisenberg z naslovom Del in celota (DerTeil und das Ganze), ali tista, ki jo je napisal Jošt Herbig z naslovom Verižna reakcija (Kettenreaktion), in pa biografija atomske bombe Roberta Jungka, Svetleje od tisoč sonc (Heller als Tausend Sonnen 1929-1956}. Nemške izvirnike
mi je iz Nemčije pošiljal Peter Merku in so mnogo pripomogli k mojemu pisanju poročil v nemščini.
Strokovni tehnični izrazi iz jedrske znanosti in tehnike so bili prvič izdani v petih jezikih Združenih narodov v Atomic Energy - Glossary oftechnical terms, Leta 1997 je izšel v Ljubljani Pojmovnik jedrske tehnike in varstva pred sevanjem (G los sa ry of terms in nuclear technology and radiation protection: english-slovene, slovene-english}.
V	knjigi inž. D. Mattanovich (1936) Elektrotehnika je priložen strokovni efektrotehničnl slovar (slove nsko- nemški, n emŠko -slovensk i}.
Strokovne knjige sem si skupaj z Milenko, slavistko, nabavljala v Ljubljani, in z branjem sledila posodabljanju ne samo svoje, ampak tudi strokovne jedrske slovenščine, Z Milenko sem bila tudi vedno na tekočem glede novih knjig, ki so izhajale v Sloveniji.
»Za Notiziario sem tako v več desetletjih svojega dela pripravila na desetine in desetine člankov, predvsem iz Sovjetske zveze.-«
V svojem poklicnem delu se mi ni nikoli zgodilo, da bi uporabljala strokovno slovenščino, enkrat sem uporabila srbohrvaščino, to je bilo na simpoziju v Rimu o uranskih mineralizacijah v Srbiji, Uradni jezikJ'atomščine" pa je bila in je angleščina.. Prve poj me o jedrski energiji sem prejela v italijanščini in danes s tem intervjujem prvič pišem o jedrski energiji v slovenščini s prevodom iz italijanščine. Upam, da mi bo uspelo spregovoriti o svojem delu v strokovno pravilni slovenščini, ki bo obenem tudi razumljiva za nestrokovnjake...
Vidim, da svoje članke podpisujete s strešicama ...
•	Drugače se jaz ne podpisujem!
Kako bi opisali to obdobje?
•	Vzdušje, ki je vladalo v desetletjih po drugi svetovni vojni, v času miroljubnega atoma, je bil po eni strani čas tekmovanja med ZDA in SZ, tudi z grožnjo jedrske vojne, po drugi strani pa tudi čas velikih obetov in uspehov v razvoju jedrskih elektrarn, uporabe radioaktivnih izotopov v znanosti, medicini, tehniki, bil pa je to tudi čas tragičnih nesreč.
Se pred nacionalizacijo električne industrije v Italiji leta 1962 seje naš sektor (Affari internazionali e documentazione) preimenoval v DAISE - Mednarodne zadeve in ekonomske študije (Dlvislone Affari Internazionali e studi economici). Dr. Annetto Baroni je zamenjal novi direktor dr. Achille Albo-netti. Bili so ustanovljeni štirje uradi za Študij ekonomskih vprašanj in perspektiv dolgoročne vloge jedrske energije v elektrogospodarstvu,
I eta 1963 sn omenjene urade združili v enega, ki je bil Urad za konkurenčnost in razvoj jedrske elektroenergetike fUfficio costi e sviluppi nudeari). V njem so bili elektroinženirji, fiziki, matematiki, ekonomisti, pravniki,zbrani za statistično-eko-nomske in analitske študije o predvidenem razvoju jedrskih energetskih programov in vključitvi nukleark v električno omrežje (za strategijo jedrske energetike) ter analizo tehnološkega razvoja industrij kih reaktorjev (PWR, BWR, HWR, GCR, FB) in jedrskega gorivnega cikla (U Pu),
Leta 1963 so m e i z Doku m e ntaci j e p restav i I i v ta urad. Ob načelniku, inženirju Giovan Battista 5curi-dniju, nas je bilo v uradu še šest elektroinžcnirjev, nekateri, kot jaz, tudi z "atomsko" specializacijo. Po dva ali trije smo od leta 1963 v sodelovanju s kolegi EURATOM-a in IAEA pripravljali študije o vsebinah, ki sem jih prej omenjala.
Kakšne so bile ekonomske študije?
Gospodarski uspeh jedrskih elektrarn je odvisen od tehnološkega razvoja in s tem povezanega zmanjšanja stroškov za napravo in cene goriva. Cena proizvedene energije (kWh) je izračunana iz stroškov investiranega kapitala, jedrskega goriva, obratovanja, vzdrževanja naprave in dohodkov prodaje v njej na proizvedeno gorivo (Pu). Pri obratovanju reaktorjev in pridobivanju jedrskega goriva je odstranjevanje in shranjevanje odpadkov eden izmed najpomembnejših faktorjev, ki določa, v kakšni meri morejo jedrske elektrarne konkurirati s klasičnimi in kolikšna je garancija jedrske varnosti naprave za zaščito pred radioaktivnim sevanjem.
Kako pa ste se znašli v novem uradu?
•	Tudi tu sem našla dobre delovne tovariše in prijatelje, z nekaterimi sem sodelovala ves čas moje dejavnosti pri CNEN-u, vse dn upokojitve leta 199-1, to sta bila predvsem Paolo Valant in Paolo Venditti.
Leta 1965 seje naš urad preimenoval v 5lužbo za ekonomske študije (Servizio Studi Economid), leta 1975, ko je načelnik postal Venditti, pa v Oddelek za ekonomske zadeve in študije {Divisione Studi e Affari Economía}, medtem ko seje naš sektor iz DAISE preimenoval v RES (Direzione Centrale Relazioni Esterne). Direktorje še naprej ostal dr. Achille Albonetti, inž. Scuricini pa je postal načelnik novega oddelka za o bo g a te nje urana. V urad sta se nam pridružila še Tržačan Radames, zadolžen za vprašanja vesolja, in Sergio za okolje.
Od sredine šestdesetih let vse do konca sedemdesetih let so naše statistično-ekonomske raziskave in analitične študije obravnavale predvideni razvoj in vključitev industrijskih reaktorjev v električne sisteme držav zahodne Evrope in SZ ter konkurenčnost jedrskih elektrarn s klasičnimi na premog in nafto.
Na čem sloni omenjena konkurenčnost?
•	Načrtov a nj e g ra d n je j ed rski helo ktra r n j e tes no povezano z vrsto uporabljenega reaktorja [PWR, BWR, HWR, GCR, FR), gorivnega cikla (U-Fu, U-Th) in novih specialnih materialov, kar dejansko
tudi pogojuje jedrsko varnost in gospodarnost teh objektov. S temi vprašanji in s poznavanjem elektroenergetskega sistema se ukvarjajo študije o dolgoročnih jedrskih programih, Q sliki, ki seje kazala leta 1971 in vse do konca leta 1980, je naš urad pripravljal za Notšziario članke z naslovom Potenza elettronueleare, ki je bilo v bistvu vsakoletno
»V začetku sedemdesetih let sc je pri gradnji jedrskih elektrarn namenjala vedno večja pozornost varčevanju m racionalni uporabi elektrike.«
poročilo o naročilih za nove jedrske elektrarne po svetu in napo-vedih razvoja sistema jedrskih elektrarn na svetovni ravni doleta 1985.
Leto 1972 je bilo re kordno za zahodni jedrski elektroenergetski trg,
Analiza števil k končnega obračuna naročil v letu kaže, da so se v ZDA na ročila veča ia r v Za hod n i Evropi manjšala, drugod pa sovec aii manj ostala nespremenjena. Slika se je v letih 1973-1981 spreminjala, ostala pa je skoraj povsod potrjena Izbira reaktorja z iahko vodo in, na obogateni uran.
S kolegi tehnične fakultete univerze v Rimu smo pod vodstvom profesorja JVlaurlzlaCuma napravili več študij o tem, koliko je stala Italijo zamuda pri gradnji jedrskih elektrarn oz. odpoved uporabe jedrske energije, in primerjali cene električne energije, ki so jo proizvajali v jedrskih ali klasičnih termoelektrarnah na premog.
Kako se je nadaljevala zgodba gradnje elektrarn?
• Po prvi naftni krizi v začetku sedemdesetih let seje pri gradnji jedrskih elektrarn namenjala vedno večja pozornost varčevanju in racionalni uporabi e3ektrike, med drugim z daljinskim ogrevanjem in gradnjo toplarn, ki jih poganja odpadna toplota Iz nukleark (D¡štrlet Heating).
Študije o možnosti uvajanja v Italiji daljinskega ogrevanja z odpadno toploto Iz nuklea rk (Low temperature nudear heat utilizatlon s tudi es performed in Italy) in možnost Izgradnje oz, gospodarnost linij za transport toplote (Realisierbarkeit und Wirtschaftlichkeit d er Wae rm etra n s po rt I i n i e n	LAVRE N CI C- CA NNATA
Reaktortagung 12
ENC’79
*7*7 4
Mam;
Ssü“i_
Italy
-AVRENur.r-CwinMA
lnturna,1imal
Total Energy Congress
Dcptiftnaqari Dw-rriim Chree^i ■* ic-fi 1478
Dr,1 he.
COVnthy
/jfopnfre raznih konferenc po Evropi in po s vetu
aus Kemkraftwerken (KKW) In Italfen, District Heating in Italy: Present and Future) sem predstavila leta 1979 na mednarodni konferenci v Hamburgu v
Nemčiji (BRDJ, v Dresdenu leta 1980 (DDR) In v Chautauqua v ZDA leta 1983, Konec sedemdesetih let so iz različnih razlogov nehali obratovati nekateri prototipi energetskih jedrskih reaktorjev, Za nekatere je bil konec življenjske oz. obratovalne dobe, za druge zaradi negospodarnosti, nekatere pa tudi zaradi nesreč, kot trsta, ki seje zgodila marca 1979 v ZDA, in sicer v drugem reaktorju jedrske elektrarne na Otoku Treh Milj (TMI 2), k sreči brez katastrofalnih posledic. A prišlo je zelo jasno opozorilo o nujnosti raziskav glede varnosti, pa tudi O razgradnji poškodovanih jedrskih objektov, O Izkušnji v Italiji z razgradnjo nuklearke Carigllano smo pripravili referat Deco-missioning of nuclear facility (Farinelli, Gastaldi, Lavrenčič, Candelieri), ki sem ga predstavila na konferenci IAEA na Dunaju leta 1978.
Povedala Vam bom tudi za hecen prizor. Ko sem bila leta 1976 na mednarodnem simpoziju v državi mormonov Utah v ZDA, sem se pogovarjala z ameriškim kolego, ki ml je nato povedal, da je bil takoj po vojni v mednarodni komisiji, ki je določala mejo na Goriškem,
Kako pa seje spreminjala vloga CNEN-a?
• Po več kot 30-letnl dejavnosti na področju miroljubne uporabe jedrske energije je konec sedemdesetih let CNEN razširil svoje delovno področje in pristojnost tudi na obnovljive energetske vire, tehnološke inovacije in varstvo okolja. Leta 1979 se je CNEN po 31 letih preimenoval v EN E A (Comitato nazlonale per la rlcerca e Jo sviluppo defUenergia nuciea-re e delle energle alternative - Državni komite za jedrsko energijo in alternativne vire), Dejavnost na področju jedrske energije seje odtlej osredotočila na kontrolo nukleark, jedrsko varnost ter zaščito prebivalstva in okolja
ÜWRfiNClC
CUEN—ConiTftTO Hazichaue p ep L EheRdia Nucleare
Italt
fpWWr«lfcT EN ERGf r*T£RHATiÜHÄL
NA M E
pred radioaktiv ni im sevanjem v sektorju za varnost in zaščito (Direzione Centrale Slcurezza e Protez Ione), direktor je bil Inž. Giovanni Naschl. (ENEA-DISP)
■ V Vaših člankih Imajo posebno mesto države vzhodne Evrope,
• Moji prispevki k študijem o 5ovjetski zvezi in državah Vzhodnega bloka so bili koristni zaradi mojega znanja ruščine in nemščine, za kar so mi bile dostopne revije iz Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije, ki smo jih prejemali pri CNEN u v Izmenjavo za Notiziario, ki smo ga pošiljali.
Ko sem se včlanila v Kerntehnlsche Gesellschaft (KTG), ki je bilo v Zahodni Nemčiji strokovno združenje jedrskih tehnikov, sem redno obiskovala njihove letne simpozije o reaktorjih, programih In o razvoju gradnje jedrskih elektrarn. Od leta 1970 do leta 197Bje to bila Reaktortagung (Dan reaktorja), leta 1980 so se preimenovala v Jahrestagung Kerntechnik in o le-teh poročala za Notizlario,
Vsakoletni program in sedež konference sta bila predhodno objavljena v reviji Atomwlrtschaft (Atw} "On nuclear scene In Germany1' Ze leta 1973 sem pripravila za Atw članek o jedrskih raziskovalnih središčih v Sovjetski zvezi in državah vzhodne Evrope (Stand der Ker-nenergle In Osteuropa). Urednika Atw Rudiger Hossner in Wolfgang Muller sta me naprosila, naj za revijo pripravim tudi članek o sovjetskih AES (atomskih elektrostancljah) jedrskih elektrarnah.
V sedemdesetih letih med obema Nemčijama (BRD In DDR) ni bilo nikakršnih stikov, niti Izmenjave znanstvenih revij, v vzhodnem Berlinu pa je Izhajala revija Kernenergre, ki je objavljala opise sovjetskih jedrskih elektrarn z industrijskimi reaktorji sovjetske konstrukcije. Leta 1979 je tako Atw objavil članek
fritarnHfflHMl Nudimr Sufctjr Öwrtir-rt ¿sl r->
Kernenergie I n der Energieversorgung der USSFI (1979, Vloga jedrske energije v oskrbovanju ZSSR z energijo).
Dežele članice CQMECON-a (vzhodni skupni trg) so bile DDR, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija in Madžarska,
Jedrske elektrarne posvetuieta 1999
M Kako ste se lotili tega dela?
• Bilo je zabavno in poučno, saj je bil potreben le prevod Iz "klasične" nemščine, ki sojo uporabljali v DDR, v "zahodno1' nemščino, ki je bila polna angllclzmov tudi v tehničnih izrazih, kjer jih je vzhodna nemščina prevzemala iz ruščine.
Med drugim sem imela tudi predhodno znanje. Po prvem obisku Sovjetske zveze leta 1968 sem kot član delegacije ČNEN-a, v okviru dvostranskega dogovora Italija—5Z iz leta 1965, obiskala poleg raziskovalnih središč v Moskvi, □bninsku, Dmitrovgradu, tudi atomsko elektrarno v Beloyarsku na Uralu, Med drugim obiskom na temo jedrske varnosti pa sem obiskala še elektrarno Nvaes pri Novovoronežu.
»Moji prispevki k študijem o Sovjetski zvezi in državah Vzhodnega bloka so bili koristni zaradi mojega znanja ruščine in nemščine.«


Ah je CNEN nakazal politiki tudi specifične predloge?
• Ne, ml smo tistim, ki so imeli nalogo, da odločajo, posredovali le splošno sliko stanja v drugih državah ali a nalizo specifične teme. Naše delo je slonelo na znanstveni podlagi, vsak posameznik je seveda imel svoje prepričanje, kar je človeško, vendar se s pol itiko n ¡smo ukvarjali. Za politične izbire na področjih, ki so vezana na uporabo jedrske energije, so bili odgovorni drugi forumi. Dogajalo se je, da so našega predsednika klicali na kakšno avdicijo, vendar je poročal le z znanstvenega vidika, nasvetov ni dajal.
Kako se je danes spremenila ta ustanova?
• Leta 1991 seje ENEA preimenoval v Ustanovo za nove tehnologije, energijo in okolje (Ente per le nuo-ve tecnologle, henergia e lramblente). Jedrska energija je izginila iz imena in raziskovalnih programov. Ostajata pa še dve razrskovalno-ra-zvojni središči ENEA za energijo, in sicer Casacda in Frascati z več kot 4,000 zaposlenimi strokovnjaki, in Nacionalni inštitut za nuklearno fiziko. DISPje pa državni urad za varnost jedrskih elektrarn, pristojen za njih lokacijo, obratovanje In okolje.
V Italiji so bile zgrajene tri jedrske elektrarne: Tri no fPVVR), Latina (g a s, grafit/rnagnox), Garigliano (BWR). Prvo, v krajuTrino Vercellese v Piemontu, je zgradila družba Edison, drugo v Latini pri Rimu ENI, tretjo pri reki Garigliano IRI. Zanimivo je, da so za vsako izmed treh izbrali različno tehnologijo.
Z referendumom leta 1 987 seje Italija odločila, da se odpove jedrski energiji. Referendum je bil leto po nesreči v Černobilu, na rezultat je sosledje seveda vplivalo.
(se nadaljuje) *JM
Jedrska elektrarna v Navomronežu
Tri jedrske elektrarne v Italiji, Na sredi zgaraj: Garigliano, levo spodaj Enrfco Mattel pred elektrarno v Latini, desno Trino Verceilese

Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke
VII. V slovenski šoli
Mirella Urdih
'aša prva redna slovenska učiteljica je bila starejša gospa Josipina Posega Crasso, s katero sva večkrat šli po pouku isto pot od Šole po Ulici san Cilino do vogala z Ulico Beato Angelico, ko je bila ona približno že doma, medtem ko sem sama zavila desno navzgor do ene svojih krstnih boter, Marie Trenta, kjer sem dobila kosilo in tam ostala, dokler je prišla mama domov iz trgovine. Tam sem tudi vadila prve klavirske vaje, ker sem začela s poukom pri gospe Romani Roze Zajec in doma še nismo imeli klavirja, Prav ta botra mi je darovala ob različnih rojstnih dneh dve lepi, veliki
knjigi, Sneguljčico __ _	........
ter zgodbo O zajcu in želvi z ilustracijami iz Walt Disne-yevib filmov. Nisem jih samo jaz neštetokrat prelistala in prebrala, ampak, zaenkrat, tudi moja dva otroka in vsi trije vnuki. In že takrat so knjige postale zame naj ljubše darilo, brez katerega si nisem mogla predstavljati praznika, Moje prvo slovensko čtivo je pa bil Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem, ki
je izhajal kol podlistek v Primorskem dnevniku in sem ga vestno ven strigla, brala in hranila kar nekaj let, dokler ni izšla nova knjižna izdaja.
Italijanščino nas ie poučevala mlada učiteljica IVU reli a Turel, medtem ko smo imeli za vse ostale predmete gospo Posego, ki je imela razumevanje za naše neizogibne težave, Nekoč mi je darovala majhnega grbastega možidja iz rdeče korale, ki naj bi mi prinesel srečo. Kar nekaj let sem ga nosila pripetega na puloverju ali jopici, dokler se mi je nekam izgubil ... ko sem: si znala brez njegove pomoči očitno že sama pomagati.
frt ti /d j if P,- .’/Jrt 71.. j
Spodaj: stara razglednica Sv. Antona novega, kjer je bila birma 30.06,1946.
Nn drugi strani: jaz kt>f birmanka, ko /e za spomin bilo potrebno iti k Fotografu.
32 | MI.aDTKa o [>5. 20]
Sveto ivanska slavistka, kritičarka, pisateljica Milica Kravos je v knjigi Narodni dom pri Sv Ivanu, kije izšla leta 2007, podrobno in dokumentirano opisala nekdanje kulturno udejstvovanje.
Moji osebni "prazgodovinski” spomini na ta kulturni dom ne segajo dlje bot do kakega leta 1942, ko jc v stavbi, znani pod vzdevkom QU1S (kdo je pa vedel takrat, da je ta skrčeni starorimski rek: Si dcus pro nobis, quis contra nos!}, bilo mogoče, ogledati si kak film - verjetno ob sobotah popoldne. Ne vem sicer, kolikokrat me je botra Maria Trenta vzela s seboj, in ne bi vedela, v katerem sosledju sem videla Iri filme, ii katerih imam še danes živ spojni n na. tri določene scene.
Kot prvo vidim poredneia iz Chaplinovega filma Paglavec (II monello)i ki hi si moral v kopalnici umiti roke, preden sede k mizi. Ker pa tega ne stori, se mora vrniti v kopalnico kjer nato ovlaži brisačo kot dokaz, da si j ib je umit
Druga je pesem O sole mio, stil jn fronte a me, ki jo je pel BeniaminO Gigli. Tretja pa ogromna tarantola, ki jc zavzemala ves ekran, očitno iz kakšnega filma s Tarzanom.
Dandanes je od časa do časa (kot nazadnje 20, februarja 20ld) možno brati o sestankih, debatah, predvidevanjih, potrebah in obljubah, kaj vse naj bi se po koreniti obnovi sedanje podrtije dogajalo v nekdanjem svetoivanskcju Narodnem domu. Da bi vsaj bodoče generacije, če jih bo še kai, imele kaj od tega, ko pa se bom sama v najboljšem primeru prej znašla v kakem domu za ostarele kot pa v obnovljenem Narodnem domuj
Po vojni so za nas otroke bile prvenstveno zanimive j'edne telovadne ure pod vodstvom domačina Ivana Michellja, splošno znanega kot Ca jo, ki so se vršile v dvorani na novo ustanovljenega društva Slavko Škamperle. Kaj kmalu smo se z največjo vnemo začeli pripravljati za množični nastop na stadionu pri Sveti Soboti, s katerim smo L maja L 946 proslavili prvo obletnico konca vojne. Tisto jutro smo sc zbrali pred Narodnim domom že navsezgodaj, se pravi okoli pele ure, Jato da bi bili pravočasno na stadionu, kjer se fe verjetno ob desetih začel nastop, ki ga je preko megafona vodil Danilo Turk - |oco. Napotili smo $e namreč peš, saj tisti dan ni nihče delal, torej niti tramvaj mi vozil. Znajti se med ogromno
množico navdušenih otrok, mladink in mladincev, ter še bolj navdušenega občinstva na tribunah, je bilo enkratno doživetje, Edino, kar sem obžalovala, ie bilo to, da sem spadala v skupi no naj mlajših deklic, ki so bile oblečene v belo bluzico in zeleno zvončasto krilce. Koliko raje hi bila imela jnodro krilce, kakršnega so nosila dekleta nad desetim letom, ko pa zelene barve nisem sploh marala (in jc še vedno ne), posebno še tako kričeče ne, A dan je bil lep, kot da bi se z nami veselil, in nastop smo imenitno izpeljali.
Se istega leta nas je naš katehet in kasnejši dolgoletni basovski župnik, Svetoivančan Mar jan Živio, pripravil na sveto birmo, in se hudoval nad nami, deklicami, ki smo hodile k telovadbi v društvo Slavko Škamperle, češ da se ne spodobi, da deklice telovadijo v kratkih hlačah skupaj s fanti. Zato nas je vedno vabil v oratorij, kjer smo po nauku igrale še med dvema ognjema.
Na dvorišču svetoivanskega Narodnega doma s priljubljeno učiteljico ilovico Maver, Jaz čepim
prva z leve, učiteljica stoji v ozadja.
Za razliko od 29. aprila L 945 je 30. junija 1946 bil lep sončen dan. Popoldne smo ne s staršema in telo Milko, ki mi je bila za botro, vozili v odprti kočiji po Miramarskem drevoredu proti Rojanu, kjer je imela biti slovenska birma in sem jaz tokrat imela lastno belo, dolgo obleko in na glavi venček s pajčolanom. Nekje sredi poti privozi iz nasprotne smeri druga odprta kočija, iz katere nam pomahajo in dajo razumeti, da birma ne bo v Rojanu, temveč pri Novem sv. Antonu. In res smo potem bili tam vsi skupaj, slovenski in italijanski birmanci in birmanke, Kdo in zakaj je bil temu kriv, ne vem, morala bi raziskovati. Vem pa, da so po končanem obredu, ko smo stopili iz cerkve, skozi okna v drugem ali tretjem nadstropju bližnje palače metali na cesto dele pohištva, Nekdo ¡e imel tam svoj sedež, ki nekomu drugemu ni bil po godu. Tn o tem imam boli živ spomin kot o natrpani cerkvi in homiliji škofa Ha tir in a, za katerega ne bi znala povedati, ali je sploh spregovoril tudi v slovenščini.
V petem razredu smo imele nekoliko mlajšo učiteljico, Slavico Maver, ker seje gospa Posega, gotovo zaradi presežene starosti, upokojila. Nova učiteljica, po rodu Primorka, ki se je vrnila v naše kraje po večletni odsotnosti, nas je znala takoj navdušiti za vse, kar je slovenskega, V popoldanskih urah smo se sestajali v društvu Slavko Škamperle, kjer nas je učila peti slovenske narodne in partizanske pesmi. Rili so zraven tudi fantje, ki jih je bilo drugače težko krotiti, a so tu kar pridno sodelovali, tako da smo le kak teden kasneje že ubrano peli štirighsno. Prav gotovo je kar njena zasluga, da me je poslej zborovsko petje vedno navduševalo. Tako sem se prav kmalu vključila v otroški cerkveni pevski zbor, ki ga je takrat ustanovila in poleg zbora odraslih še dolga leta vodila svetoivanska organistka, profesorica Marica Zupančič. Kasneje sem pela v šolskem zboru nižje srednje šole in redno hodila k
vajam, čeprav petje ni bilo obvezen predmet. In tudi na višji šoli smo sprva peli v zboru pod vodstvom profesorja Fileja, ki pa je nepričakovano umrl, tako da ga je za naš prvi in edini na sl o p, ki smo ga imeli v telo* vadnici v Ulici del la Valie, nadomestil takratni še dijak ler kasnejši dirigent in komponist Adi Daneu.
Za uro zemljepisa me je nekega dne učiteljica Mavcrjeva poslala v ravnateljstvo po stenski zemljevid. Tam seje zadrževal podravnatelj Ferdinand Ferluga mlajši (ki pa ni bil ravno mlad!)- Ko sem rekla, da me 'tovarišica učiteljica' pošilja po zemljevid, me je grobo nagovoril: „Kdaj ste pa skupaj krave pasle?“ Kaj naj mu odvrnem, če smo jo pa po njeni želji tako nagovarjale? Vzela sem zemljevid in se poparjena vrnila v razred. Prav gotovo se niso vsi strinjali z njenim tovariškim odnosom do nas, ki smo ga pa me občutile kot blagodejno prijateljsko naklonjenost. Komaj je utegnila podpisati spričevala koncem drugega trimesečja, že je bila odpuščena in sc je morala vrniti v Slovenijo. Nas vse je to presenetilo in globoko prizadelo. Enoglasno smo sklenile, da se temu zoperstavimo in protestiramo na Uradu za slovenske šole pri Zavezniški vojaški upravi, A kako to storiti? Se dobro, da nam je priskočil na pomoč učitelj Anton Štih, ki nam je pomagal sestaviti primerno protestno pismo. Sama sem ga pod njegovim narekovanjem napisala v najlepši možni pisavi, in smo se odpravile na pot: kar nas je bilo v razredu, kakih 20 deklic, peš od Sv, Ivana do Trga Riborgo, kjer je v kasnejši Kvesturi nasproti nekdanjega rimskega gledališča bil upravni sedež slovenskih šol, (Leta kasneje, ko sem Antona Štiha imela na nižji kot profesorja za slovenščino, sem slučajno zvedela, da je baje bil prav on med najbolj vztrajnimi zagovorniki odslovitve!)
Vojak, ki je stat na straži pri glavnem vhodu, se je nemalo začudil, ko smo mu izjavile, da želimo govoriti z njegovim predstojnikom, in nas je skušal prepričati, da to ni mogoče. Me se pa nismo pustile kar tako odvrniti, začele smo mu vsevprek dopovedovati, da moramo absolutno govoriti z njim. Pomiril nas je in rekel, naj nekoliko potrpimo, da bo vprašal, ali je mogoče. Kmalu se vrne in pove, da bo sprejel dve predstavnici razreda. Sošolke so pooblastile Počkarjevo in mene. Nekdo naju je torej pospremil do njega, ki naju je prijazno sprejel, naju poslušal ter prevzel naše pismo s pritožbo in prošnjo, naj nc odpustijo priljubljene učiteljice ravno v času, ko se pripravljamo na sprejemni izpit za srednjo Šolo, Obljubil nama je, da bo preučil problem, in naj se vrnemo domov. Odšle smo, sicer brez velikih utvar, a v Zavesti, da smo storile, kar je bilo v naših močeh. In žal... drage Slavice Maver nismo nikoli več videle. Namesto nje nas je pospremila do konca šolskega leta isi osnovne šole Svetoivančanka Milica Golob Čok, Prilagoditi smo se morale drugačnemu stilu poučevanja in predstavljam si, da tudi za gospo
Manjša foto grafija, ki sem jo gotovo jaz naredila. Llcfte^frc? sedr sredi deklic, medtem ko se v ozadja stegujejo trije fantki.
PREBRALI 50 ZA VAS
Čokovo ni mogla biti lahka naloga, prevzeti razočarati razred sredi šolskega leta. S potrpežljivostjo in dolgoletno izkušnjo ji je pa le uspelo, pospremiti nas varno do konca osnovne šole, Malo prej smo se podali še na šolski izlet in sicer v Lipico ... peš seveda! Ne vem, koliko razredov nas je bilo, poleg našega dekliškega prav gotovo pa rale liti razred fantov, s katerimi smo se seveda poznali. Sama sem vedno imela zelo rada
cvetje in lam po travnikih ga je bilo toliko, da sem ga začela trgati. Imela sem že lep šopek, ko mi eden od fantov da svojega. Pa so ga še drugi začeli posnemati, tako da sem v najkrajšem času imela polno naročje. Ko sem proti večeru bila spet doma, smo jih morali postaviti v škaf, saj nismo imeli primerne vaze, ali toliko vaz, da bi jih vse zaobjcle.
(st nadaljuje) ^J
PRIPIS:
Po slovenskem radiu sem 24. avgusta 2015, ko sem bila spet enkrat na obisku v domačih krajih, prtshthfiila, zal šele proti koncu, nadvse zanimivi, ja, naravnost navdušujoči oddaji, ki jo je pripravila Loredana Gec, Pogovarjala seje z domačinko iz Lonjerja, ki se je v sočnem narečju spominjala nekdanjih čnsov in dogajanja. Kar zavidala sem ji, ker meni ni bilo dano, spregovoriti po domače. Naj večji absurd v mojem življenju je la, da bi skoraj morala biti hvaležna za Gentiiijevo reformo, saj sem se po njeni zaslugi naučila perfektno italijanščino, kar mi je pri iskanju zaposlil ve trikrat prav prišlo, Jnsi leta 2005 celo prislužila prvo nagrado v kategoriji "Literarniprevod" natečaja Umberto Saba Scrilture di frontiera Pahorjeve novele v italijanščini.
Sem pa obratno bita prikrajšana za lo, kar bi moral biti moj pravi materni jezik, to je svetohlinsko narečje. Slovenščine sem se seveda naučila, ko sem prestopila v slovensko šolo in so se vsi trudili, učiteljice, starši in teta Milka, govoriti z menoj v pravilni slovenščini, za kar sem jim vsekakor globoko hvaležna, ker sem kot mati bila nato sama sposobna, posredovati jo lastnima otrokoma.
In danes sem hvaležna tudi gospe Lelji Rehar Sancin za njeno vztrajnost pri opozarjanju na vse nemogoče izraze in konstrukcije, ki se nenehno pojavljajo v dnevnem tisku. Kako koristno bi bilo, ko bi vsi pozorno prebirati njeno rubriko!
Prebrali so za vas:
Erika Brajnik
Naturopatski priročnik za samopomoč
Pub uda Kova s knjigo, ki jo redno prirejata založbi Mladika In ZTT, je v Tržaško knjižno središče Majda Artač	v sredo, 2. marca, privabila veliko
itu rma n	ob i; kova I cev, zlasti žen sk, Erika
Ei raj n i k, s icer G oriča nka, j e na m reč predstaviln svojo novo knjigo Naturopatski poročnik za samopomoč, kije izšla konec leta 2015 (Sadro, Vipava). Knjiga je v poplavi priročnikov, posvečenih zdravemu načinu življenja, fizičnim in psihičnim dejavnikom, ki ga načenjajo, rušijo in ogrožajo, karseda zanimiva, =Naj se zdi še tako preprosto, tod a za če la bom pri njeni oblikovni podobi oziroma naslovnici,
Nadvse primerna izbira modre in bele barve, ki delujeta pomirjujoče in aseptično, ustvarja ozadje, na katerem sr predstavlja na fotografiji sama avtorica, Eiika Brajnik je po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani
ubrala samosvojo pot. Kot. samouk je začela poglabljati znanje tradicionalne kitajske medicine, fitoterapije, zdravljenja s probiotiki in Bachovimi cvetnimi esencami, aromaterapije, refleksne masaže stopal ipd, in se navdu šila zanje, Vse je podkrepila z izobraževanjem v Ljubljani in Turinu, kjer je tudi diplomirala iz naturopatije. Zdaj usmerja svoje energije in prizadevanja v pisanje člankov, posvetovanje in sodelovanje z mednarodnimi naturo-patskimi zvezami in organizacijami,
To in še marsikaj drugega je mogoče prebrati na notranjih straneh ovitka, kjer bralka oziroma bralec dobi nekaj informacij o pisanem spektru avtoričinega delovanja. Osnovno vodilo je misel, da mo ra mo zdravje, ki je naše neprecenljivo bogastvo, negovati in ohranjati na primeren način. Naturopatija obravnava človeka celostno, poudarja pa pomen zavestnega ohranjanja ali pridobivanja zdravja s krepitvijo celega teiesa, Človek
Tista hruška
Bruna Marija Pertot
Tista, da, da, tista! Tista hruška. Ostala je v spominu nekdanjega plavolasega dekleta, ki seje po dvajsetih letih oglašalo iz druge celine. Pomisli! Skoraj bi rekel, da se spominja bolj hruške kot prijateljev. Da, da, vsi tukaj, na novi celini, seje spominjamo, ker je kot drobno sonce redno ogrevala naš vselej neogrevani Božič iti našo Veliko noč, ko je zima sicer že odhajala ali celo odšla, a od rozin in sadja ni bilo ničesar več. Takrat nas je reševala ona, aromatična, sladka, lepa. Pa saj so vse enake! Še zdaleka ne. In! Je še živa, ali je že odšla v drugo dimenzijo?
Ni odšla. Še več. Ni nikoli bila tako lepa in plodna kot zdaj. Bila je na tem, da usahne. A nekega jutra, bilo je, bilo, kdaj je že bilo? iztekal se je oktober in sadje je bilo že obrano, ko se je
debla dotaknila topla človeška roka in pričela božati sem in tja, gor in dol. Nato se je božanje izpremenilo v krepko drgnjenje stare, debele in razpokane skorje, drgnjenje, kije bilo nekaj novega, nekaj osrečujočega, pritekalo je iz tistih prstov, od vode, ki je v curkih pljuskala v najbolj skrite kotičke lubja in v pazduhe vej in, in, prinašala neki nov vonj, nekaj zdravju podobnega. Toda tisti nekaj ni bilo nič drugega kot staro, sto let staro, a pozabljeno in na novo odkrito tekoče milo, elegantno poimenovano savon noire, po naše črno milo. A reči, no, da ni bilo nič drugega, zveni omalovažujoče, saj gre pravzaprav za dragoceno, naravno pridobljeno lekočino, ki nima nič skupnega z današnjimi zastrašujočimi strupi.
dalje
mora prisluhniti Svojemu telesu, posebno če seje z boleznijo porušilo ravnovesje, in primerno ukrepati. Pri tem ima osrednjo vlogo pravilno prehranjevanje, a ne samo; k utrjevanju in krepitvi pripomorejo telesna vadba, kopeli, oblivi, knajpanje, masaža, zelišča, vitamini, minerali idr
Avtorica v priročniku predstavlja različne morfološke tipe po tradicionalni kitajski medicini {jetrni tip človeka, srčni tip, ledvični, pljučni, tip vranica - slinav k a), p red I aga neka te re jedi I nike, pou da rja pot re bo pt> s p rem e m ba h življenjskega sloga, posveča se tudi holistični indologih in različnim zgoraj omenjenim terapijam, V zaključku pravi/Naturo patija ni naravna medici na. Ne nadomešča kemijskih zdravil z naravnimi, ampak gre globlje, išče Vzroke bolezni,zato nikakor ne more kljubovati medicini, saj je postopek drugačen." Avtorica svoja izvajanja sklepa s priporočilom ličimo zdravje!, s katerim običajno zaključuje svojo rubriko v Novem glasu, na koncu pa navaja bibliografijo,
knjiga je pisana pregledno in poljudno, besedilo se čler na poglavja, pod pog lavj a in razd e I ke, zato je I a h k o berij ivo. Vsa k zl a h ka poi šče. ka r ga najbolj zanima in se osebno prepriča, da avtorica s svojim pristopom predvsem ugotavlja, predlaga in svetuje. Srečanje z avtorico in pogovor, ki ga je s njo vodila Martina Kafol, urednica založbe ZTT, sta še podkrepila prepri Čanje, kako pome m la n o vlogo odigrava prehrana pri ohranjanju našega zdravja in vsestranskega dobrega počutja.
linik' fo.ijmk
T	V
r KI Vrli IM£ II •. ■rir-VirutriKIH 1 TIPOV ULDI | Z EDI UM IKI
hftFLflflifelSIci j fcASVFlI
i j h. lil lil KIM M 'i IK H I J Sl Jfl
NATURQPATSKI PRIROČNIK ZA
Samopomoč
V nekaj dueli o mrčesu ni bilo več ne duha ne sluha, staro lubje se je počasi pričelo luščiti od debla in prikazovala se je vedno bolj in bolj nova koža: lepa, temnosiva, gladka. Tista roka, tisti prsti so se potem redno vračali in zelo previdno pomagali odstranjevati staro kožo, a samo lam, kjer je šlo zlahka, brez prisile. Počasi. Saj so $ pridržanim dihom vsepovsod odkrivali jasne iti neovrgljive odtise nekih drugih prstov, nekih drugih rok z veliko začetnico, listih, ki so si to bitje, to našo hruško izmislile iti jo stkale.
Potem seje listje obarvalo rdeče in rumeno, prav kakor ruj na planoti, in ustvarilo na tleh pisano preprogo, prišla je še jesen in potem zima in ona, hruška, je zaspala. A nc povsem. Njena Limfa ni spala. Kakor se pri človeku igra atomov vseh vrst nikoli ne ustavi, niti ko spimo, tako se dogaja v hruški, ko si odpočiva. Spet atomi? A j ib vidiš prav povsod? Prav povsod.
To je najbrž od takrat, ko si padla s hruške, kaj? Ne, nc, to jc bilo že prej, davno prej. Človek zapre oči in vidi vse, kar si želi in hoče. Veke dol, tako, in vidiš ljubljeno osebo preko vseh daljav, vidiš nekoga, ki ga že davno ni več med nami. Vidiš in pika.
Ker človek ne vidi samo z očmi. Vidi z nečim, ki še nima imena. Pravzaprav, vidi s celim telesom. Nekako tako kol hruška in rastline nasploh. Sicer tisti padec ni bil s hruške, ne ne, bilo je dol s češnje: iz treh metrov višine, in če padaš, padaš, počasi počasi, od veje do veje, spoznaš, kaj pomeni prestopiti prag breztežnosti in pristaneš na travi živ in cel, kakor bi te nekdo previdno in varno položil na travnik. Takrat spoznaš enkrat za vselej, kako božansko je biti, ne le živ in cel, temveč dragocen in ljubljen, Samo majhna praskica na nosu kot opozorilo.
Prišla je pomlad in Stara hruška, zelo zelo stara, seje zmagoslavno razbohotila v cvetju kot nikoli prej. Pogled nanjo je bil enkraten. Toda kdaj je hruška stara? Ko je izpolnila sto let, jc že zelo zelo stara.
Da vidimo! Ko je očetov ded dobil prvorojenca Franca in SO ga nesli h krstu, je hruška prišla k hiši kot darilo. Lahko rečem n, da je bilo darilo zares svojevrstno, vsaj za današnje pojme. Prinesla jo je ženska, neka botra Ana, kar pa ne pove veliko, saj so bile botre vse od kraja in tudi ime
je bilo tako pogosto, da je bilo težko razločevati eno od druge, Vemo pa za gotovo, da se j e pisalo leto I 8(5 tl in da naj bi, vsaj po ustnem izročilu, tista hruška bila nekaj posebnega. Dejstev ni elegantno zanikati. Dejstvo pa ¡e vsaj to, da je dočakala svojih slo oseminštirideset let. Doživela je celo svoje prerojen je in pomlajenje, potem ko je preživela Franca in njegovega očeta, sinove, vnnke in pravnuke. Kdor jo bo nekoč odžagal, ji bo iz koncentričnih krogov njenega debla lahko preltel leta.
Tudi drevo govori. Po svoje, seveda. A drži se pravila, po katerem naj bi se ne govorilo preveč: besede naj bodo “da, da" in “ne ne" Njegova glavna beseda pa je molk. Toda molk lahko veliko pove: podčrtuje dejstva, podčrtuje resnico. Recimo kakor: “Preživela sem, preživela, preživela, preživela.”
Ko je Franc zrasel, je tudi hruška bila že velika. In ko je pripeljal nevesto Van ko k hiši, in so ženske pred cerkvijo vzklikale, poglej, no, Franc, kako je lepa, je on vzkliknil, da je doma njih hruška še veliko veliko lepša od neveste. In ko so
svatje pristali na domačem dvorišču, so ocenili, da jima ni para, ne nevesti in ne hruški, in da sta obe enako lepi. Za obe je bil poročni dan s soncem obsijan in svatov je bilo brez števila, tudi v vejali so se gostili metulji in čebele, zelenčki, čižki in kosi.
in hruška je rojevala vsako leto v veliko veselje in zadovoljstvo vseh, ki so bili deležni obilice tistih dragocenih, neverjetno velikih, aromatičnih, zlatorurneno obarvanih darov. Bilo pa jih je treba obirati, čim so prvi pričeli padati z drevesa, jih previdno zlagali v košare in nato v predale in skrinje, kjer so počasi zoreli, zaviti v volnene krpe, saj v hiši, kjer so se v januarju delale ledene rože, ne bi nikoli dozoreli.
V adventu so bile prve hruške že zrele in vse je dišalo po sveže natočenem medu, Nikoli jih tli zmanjkalo in tja na pomlad je bilo treba pohiteti in skuhati iz njih marmelado,
Slric ie hruško skrbno negoval, a ni mogel dovoliti, da bi se mu razbohotila, kot bi želela, zato je v februarju obrezoval, natanko kot velevajo pravila, sicer bi mu zrasla krepko čez glavo, saj pravijo, da zraste do petnajstih metrov in čez. Človek, ki se ne zaveda, da reže živo bitje, ni poklican za tako opravilo. Če nima vsaj malo estetskega čuta in kirurških sposobnosti, naj se ne loteva te boleče operacije. Poišče naj pomoč in svetovalca, sicer tvega, da bo ustvaril pošast ali drevo celo obsodil na počasno smrt.
Če ima pravo oko in si drevo ogleda od vseh strani, je možnost napake prav majhna: manjše veje in vej ice za v ogenj, debelejše pa je Prane hranil za izdelovanje lesenih ročajev, za oblič, žago, škafič za jesensko soljenje sardonov, za fou-ček, za Križanega, ki mu je križ počasi razpada! in mu je bilo treba izrezljati novega. In potem za tisto leseno jajce, ki so ga žene potapljale v obrabljeno nogavico, ko je bilo nujno s šivanko mašiti nastale luknje, skozi katere so se kazali prsti in pete.
Hruškov les je zelo lep, trd, .rdečkasto obarvan in lepo diši še dolgo potem, ko je dozorel. Iz tega so takrat strokovno izučeni mojstri izdelovali celo tipke za klavir, tiste črne, pa še palete za slikarje, črtala za geometre in študente. Preprost, od narave navdihnjen umetnik, je utegnil ustvariti tudi zelo lepe kipce in podobice.
V izredno lepi in zanimivi, strokovno zasnovani knjigi “Sadje z našega vrta” najdemo opis, ki bi se utegnil nanašati na našo Pirus communis iz družine rožnic. Tam se zvrstijo opisi štirinajstih sort hruške, ene bolj zanimive od druge, od tistih, ki uspevajo v naših podnebnih in terenskih pogojih. Katera bi utegnila biti prav ta oziroma prav “tista hruška"? odvisno, od kod se je lotevamo.
Med vsemi temi bi utegnila biti le ena, to je tista, poimenovana Paskrasan. Takole beremo: "Paskrasan je stara francoska sorta, ki se je razširila po letu 1857... Plodovi dozorevajo v drugi in tretji dekadi oktobra, užitno zrelost dosežejo v mesecu decembru, V kontrolirani atmosferi zdržijo do maja naslednjega leta. Plodovi so debeli, saj v povprečju tehtajo do 250 g. ... Meso jc belkasto, topno, blago zrnato in sladko, toda prijetno kiselkasto in aromatično” Tako gospod Vitja» Sancin, avtor knjige.
Čas zorenja se zadnja leta pomika vedno bolj nazaj, proti poletju, ker so temperature znamo višje kakor v preteklosti in pridelek je treba braniti v neogrevanem prostoru.
Najbolj zanimiva je letnica, ki se nanaša na prihod Francozinje Paskrasan na naša tla, simpatično tudi to, da jo je praded prinesel k hiši samo deset let kasneje, ob rojstvu prvorojenca, ko je bil spomin na francosko zasedbo Evrope še zelo živ. Ime se mi ne zdi, da bi dišalo po francoščini, Prej po nekdanji domovini hruške, ki je Daljni vzhod.
Toda hruška je bila tu, francoska, kitajska, ali morda iz Mandžurije, in žena je videla, da je sad dober, “mikaven za oči in vreden poželenja,” Vendar ni ugriznila in tudi možu je ni dala, Skušnja izbistri človeka. Pa se ¡e takoi nato udarila po čelu: “Saj to ni jabolko, je hruška, glej, no!"
Postavila ¡e sadje na žerjavico, nič ni dodala, da ne bi kvarila naravne arome, ki se je sproščala iz glinaste posode. Samo nekaj rozin črnega grozdja je dala zraven in za nožev konec kozjega masla, tako, samo zato, da bi se sredi noči ne oglasila lakota in motila prepotrebni spanec.
Bog te živi, dehteča, vedno mlada Pirus communis, ti naša večno mlada hruška!
Žalovanje
Novela je prejela tretjo nagrado za prozo na 44. literarnem natečaju revije Mladika
Manka Kremenšek Križman
Sedemnajsti marce. Ko krnicam s treningom, je zunaj še svetlo. Tudi po tem se vidi, daje že pomlad. Po daljših dnevih. In topleje je. Mama in Katja in e čakata na parkirišču pred stadionom. »G remo na tortico,« zaprosi Katja, ko pridem do njiju. Skoraj nikoli ne gre brez tega. »Ne, danes moram še nekaj narediti za službo,« reče mama, »Ampak saj gremo vedno na torLico,« je Katja vztrajna, »Katja, res nimam časa. Jutri me čaka pomemben sestanek, pripravili se moram nanj.« Mama je nejevoljna. V njenem glasu je čutiti nestrpnost. »Kaj pa, če bi šle jutri namesto danes?« predlaga potem, Toda Katja se ne da, »Obljubila si! Res si!« vztraja in vleče mamo za roko proti slaščičarni. Marna okleva. Ne ve, kaj bi. Vidim, kako ji je vse to odveč, »No, prav, Ampak ne bomo dolgo,« popusti.
Slaščičarna je na drugi strani proge. Hodimo proti železniškim tirom, ki tečejo nedaleč stran. Glavna železniška postaja je le streljaj proč od stadiona v Šiški, zato vlaki tu mimo vozijo zelo pogosto. Od proge od nezavarovanega prehoda čez progo smo oddaljene kakšnih trideset metrov, ko začneta rdeči lučki na semaforju izmenično utripati- Gledam ju in za hip pomislim, da bi lahko stekle, zdaj je še dovolj zgodaj, kar nekaj časa bo trajalo, preden bo vlak pripeljal. To vem, ker grem velikokrat čez ta prebod, kadar grem na atletiko sama z mestnim avtobusom, in moram potem do postaje, ki je na oni strani.
C le bi torej stekle takoj zdaj, potem nam ne bi bilo ireba čakali, Toda Katja ne more teči. Kaiia zaradi svoje hibe ne more niti hitro hoditi. Ko pridemo do znaka, obstanemo. Deset minul, polili sli m, deset minut bomo morale čakati, 'toliko približno traja, preden vlak pripelje in odpelje in preden luči nehajo utripati. Torej čakamo.
Čutim, kako me mrazi, ker se nisem preoblekla in je telovadna majica, ki io imam pod puloverjem, še vedno mokra od potu. Usločim hrbet, da bi preprečila stik tkanine s kožo.
V tistem sc spomnim na športne copate. Pogledam v torbo, toda športnih copatov ni.
V mislih sc vrnem v telovadnico, v garderobo. Medtem, ko sem se preoblačil n, sem se pogovarjala s Špelo ... Potem je prišla Joži, naša trenerka, poslovile smo se ... Toda kaj je bilo s športnimi copati? Ne morem se spomniti. »Športne copate sem pozabila v telovadnici,« rečem mami. »Evo, zdaj pa še to!« reče jezno. »Nič, pojdi nazaj. Pa pohiti! Med ve te bova počakali v slaščičarni,« doda. Obrnem se in stečem. S kotičkom očesa ujamem, kako Katja dvigne roko in pokaže nekaj v daljavi, Verjetno je zagledala vlak.
Športne copate sem res pozabila v slačilnici pod klopjo. Zagledam jih takoj, ko vstopim v garderobo, Pospravim jih v vrečko. Vesela sem, da sem jih našla. Če sc ne bi vrnila nazaj, bi pristale bogve kje.
Ko zavijem na pot, ki vodi k železniškemu prebodu, že od daleč zagledam modre utripajoče luči. Policijski avto ... Nekaj seje moralo zgoditi. Nekaj hudega, ker je lam veliko ljudi. Od daleč spominjajo na črno vzpetino, na vrhu katere utripa luč. Malo naprej od temne gmote človeški it teles stoji vlak. Je kot ogromna črna gosenica. Pripre m oči, da bi izostrila sliko. Zdi se kot bi ozračje trepetalo. Zaradi svetlobe. Modro bde svetlobe, ki postaja, bolj ko se približujem, močnejša, skoraj boleča. Vseeno ne zmorem odvrniti pogled od nje. Je kot nekakšen magnet... Ustavim se poleg moškega na kolesu. Čeprav je veliko ljudi, ni slišati nobenih glasov. Kot bi svetloba, ki bliska skozi ozračje, preglasila vse ostalo.
V tistem pomislim, da me čakata in da bo mama jezna, ker me tako dolgo ni. Če bi lahko nekako zaobšla množico ... Pa je ne morem, prehod je sorazmerno ozek, Počasi se prebijam med telesi. Ljudje stojijo nepremično, molče. Oziram se po obrazih iti takrat tam, na tleh, zagledani roko. Pravzaprav dlan, Dlan je razprta in je kot bi mahala. Otrpnem. He zmorem se premakniti. Odprem usta, da bi zakričala, pa iz grla nc pride noben glas, V temo zareže tuljenje sirene. Zdi se, da se nam približuje z neznansko hitrostjo-. Množica vzvalovi. Ljudje naredijo koridor in spustijo vozilo mimo, ¡sirene utihnejo in se ponovno prižgejo malo kasneje, ko se vozilo začne oddaljevati od nas.
jaz še kar stojim na mestu, Naenkrat mi postane vroče, neznansko vroče. Čutim, kako se potim. Pot s čela mi zdrsne na nos. Na koncu nosu se naredi kaplja in pade na tla. Vidim jo tam, na tleh, na asfaltu. Z rokavom si obrišem čelo. Skušani misliti na nič. Čisto na nič, mogoče bo tako prej minilo, Potem mi pozornost pritegne kamenje na železniških tirih. To sem nekje že videla, Nekoč davno. Isto sliko. Hočem se spomniti pa sc ne morem, ne morem.
Potem me prešine, da je od takrat, ko sem ju pustila ob progi, pa do zdaj moralo miniti največ dvajset minut, In da se je v teh dvajsetih minutah zgodilo nekaj, kar bo spremenilo čisto vse.
In da bi bilo drugače, če bi listi dan ostala doma in se učila za test iz zemljepisa, kot sem sprva nameravala. Da bi biio drugače, če ne bi pozabila copat v telovadnici. Dahi bilo drugače, Čehi bila ob njima, ko ie pripeljal vlak, Da bi bilo drugače, če ... Kiij vse bi moralo biti drugače? Zdaj bi hiic že doma. Malo bi se učila, potem pa bi spustila rolete na oknu v svoji sobi. Ulegla bi se in si potegnila odejo čisto do brade. Opazovala bi sence, ki se zarisujejo na steni nasproti moje postelje in čez čas zaspala,
kr	O
Ni nas več, Katje ni več, in zdaj tudi nas ni več. N c kot prej. Vse seje čez noč spremenilo. Nikoli več ne bomo počeli stvari, kot smo jih počeli prej, Ne bomo več hodili na izlete, Vsaj ne na take, kot smo hodili z njo.
Naši izleti... Nismo šli v hribe, ali pa smučat in kolesarit, ker pač ni šlo. Če si Katji omenil, kam bi ždela na izlet, je vedno rekla isto. Na ljubljanski grad, To je bil zanjo izlet. In smo šli. Proti večeru, ko so se spodaj v mestu začele prižigati luči. Tak: čas je imela najraje. Stala je ob leseni ograji v kostanjevem drevoredu in gledala luči. Kot bi jo migotanje svetlobe lam spodaj uročilo. In potem ni hotela domov. To so bili naši izleti.
In kar naprej smo hodili v lutkovno gledaliče. Katja je imela rada lutke. Tudi potem, ko je bila stara že štirinajst let, Žogico Marogico smo šli gledat vsaj .sedemkrat, ln potem sije ledne in ledne mrmrala melodijo, ki sta jo v igrici prepevala dedek in babica: »Imela sva boben in lajno in žogica z nama it bila ... Imava še boben in lajno, a žogica nama ¡c ušla
Nazadnje smo šli gledat Andersenov Vžigalnik. Predstava jo je čisto prevzela. Sploh se ni premaknila. Ker drugače ni bila nikoli pri miru. Nikoli. Še ponoči ne, Nisem bila čisto prepričana, ali je res razumela zgodbo. Včasih so ji bile stvari jasne, drugič pa je vse skupaj razumela čisto po svoje. Velikokrat se mi je zdelo, kot bi ona gledala neko tretjo predstavo in ne tiste kot jaz. »Kaj ti je bilo najbolj všeč?* sem jo vprašala, ko ie zastor zagrnil oder, »Vse,.« je odgovorila in strmela v zaveso. Mogoče je mislila, da se bo spel dvignila in da se bo zgodba nadaljevala, kdo ve.
Prej sc mi je zdelo, da smo kot druge družine, le da nekaterih stvari pač ne počnemo. Zdaj vem, da smo bili zaradi Katjine drugačnosti drugačni tudi mi, veliko bolj povezani, kot bi bili sicer. In vedno bolj sc mi zdi, da je bila ona tista, ki nas ie držala skupaj. Da smo bili skupaj zaradi nje. Iti ne zaradi nas samih, ker bi jaz ali mama ali očka tako boleli. Katja ie biia sonce, mi trije pa planeti, ki smo krožili okoli tega sonca. Rili smo odvisni od nje, od njene svetlobe. Ker je ni več, so naši pogledi prazni. Kot bi imeli na obrazih pritrjene rjave gumbe namesto oči.
Če bi obstajalo čudežno stikalo. In bi lahko preklapljala iz razpoloženja v razpoloženje ... Ko bi biio žalosti preveč, bi preklopila na veselje. Ampak to ne gre, Skušam živeti, kot ie,
U	U
Zdaj je jesen. Čeprav je že konec oktobra, je še vedno precej toplo in vlažno. Skoraj vsako noč dežuje. Rada imam dež, Rada imam trkanje kapelj oh okensko šipo. Enakomerno šumenje vode me pomirja. Čeprav je zunaj ponoči že sveže, odprem okno na nagib, poslušam dež in ob njem zaspim. To je drug svet. Tak moj. Tak, v katerem sc lahko izgubim. Kot bi me voda odnašala.
Včasih se mi zdi, da mi je lažje. Ha bom pozabila, Ampak v resnici je samo drugače. Drugačna vrsta žalosti. Ni več tako vseprisotna. Kot bi se vsa tista žalost zapredla v nekakšno kroglo in bi se ta krogla potopila nekam globoko vatne. Kot kamen. Težji od duše, težji od želodca in pljuč. Vsake toliko jo kaj zbeza na piano. Kakšen dogodek. Ali pa kakšna beseda, pogovor, gesta, zvok, ja, velikokrat zvok. Zvok dežja, na primer.
Tudi ona je oboževala dež. Ko je začelo deževati, je odprla okno v svoji spalnici. Tudi pozimi, ko je bilo mrzlo in smo ga potem ponoči hodili zapirat, ker je v spanju stokala zaradi mraza. Ali pa melodija, Elvis Presley. Včasih je ure in ure poslušala CD z Elvisovo glasbo. In na Youtubu gledala njegove posnetke, dokumentarce o njem, Očka jo je rad spraševal o Elvisu. »Kdaj sc jc rodil Elvis, Katja?* In ona jc oddrdrala dan, mesec, letnico rojstva, letnico smrti, letnico njegove poroke s Prise ill o, take stvari. Pa hrana me spominja nanjo. Nuteia. In pistacije. To dvoje jc imela najraje. 'Uničevalkapistacij", ji ie rekel očka.
Začela sem obiskovati umetniško gimnazijo in počnem to, kar imam najraje - rišem. Vedno rišem v njeni sobi. Morda zato, da sem ji bližje. Včasih me premoti trepetanje listja pr«! mojim oknom. Breza. Ko je vetrovno, so njeni listi kot majhna migetajoča ogledalca in njihova barva je vsakdan malo drugačna, malo bolj rumena, malo bolj jesenska. Kolikokrat sva jo risali skupaj! Ona je za liste breze vedno rekla, da so to oči.
Njena soba je še vedno taka, kot je bila. Vsa je polepljena s slikami Elvisa Preslcvja in (3ne Direction in družinskimi fotografijami in zato deluje malo temačno. Ponekod je lepilni trak popustil, zato zavihki plakatov zašelestijo, ko odprem ali zaprem vrata. Stene v njeni sobi so kot album. Naše fotografije so nalepljene vsepovsod, Na nočni omarici, na stenah, na garde-
robni omari in po stranicah postelje in pisalne mize. Jih je sploh še kaj ostalo v albumih? Med plakati One Direction, Mylie Cvrus in Justina Bieberja smo mi. Mi v različnih kombinacijah, različnih pozah, v različnih krajih, v različnih obdobjih. Jaz in Katja stojiva pred novoletno jelko. Jaz sem na fotografiji stara pet let, ona pa štiri. To vem, ker smo takrat kupili tisto umetno novoletno jelko in jo imamo še danes. Lase imam spete v čopek, Katja pa je postrižena na kratko, "na fantka'. Tako jo je mama strigla, dokler ni šla v šolo. Menda zato, ker si je s hrano vedno popackala lase, in če so bili dolgi, jih je bilo težje očistiti. Druga fotografija: vsi štirje sedimo na klopci pred našim blokom. Mora biti enkrat spomladi, ker je češnja, ki raste poleg klopi, vsa v cvetju. Verjetno nas je slikal dedek ali pa morda kdo od sosedov. Samo mama in očka pred leti na morju. Kje smo že bili? Na Hvaru? Pa očka, ko vstopa v letalo. Ln spet letalo, Na tej fotografiji je samo letalo. In hribi v ozadju. Očka in Katja. Na eni od fotografij smo jaz, dedi in Katja, Dedi sedi v velikem rdečem naslanjaču, med ve s Katjo pa na njegovih ko lenih. Katja d rži v rokah knjigo izštevank F.nci benci na kamen ci. Mama s Katjo v naročju, ko je bila še dojenček, Potem jaz in ona na gugalnicah v Tivoliju. Potem spet jaz in Katja in jaz in Katja in jaz in Katja ... Pred mojo šolo, pred njeno šolo, na morju, na Bledu, spet na Bleelu ... Najinih fotografij jc največ. Zdi se, kot bi se z lepljenjem vseh teh fotografij hotela ugnezdili med nas, med naše obraze, v te skupne spomine. Ko se utrudim, ležem na njeno posteljo. Na vzglavniku so njene naj ljubše igrače, pingvin, zajec in medved, in na knjižnih policah so knjige, ki jih j c rada prebirala, čeprav nikoli ni prav dobro razumela, kaj v njih piše. Poleg njih je plastični srček, v katerem SO njeni uhančki, zapestnice, elastike in sponke za lase. Zraven je keramični kipec dveh pujskov, ki sc objemata. Slišim jo, kako me vpraša »Kaj bova pa danes risali? Spet oči?« - »Ne, danes bom narisala tebe, kako rišeš,* ji odgovorim v mislih. Vzamem risalni list in začnem risati, kar tako, brez misli. In ko pogledam risbo, ugotovim, da rišem majhno deklico s fotografij okroglega obraza in kratkih las in ne Katje, ko ji je bilo štirinajst let. Skušam
42 j MLADfKA ÛS ■ 21116
se spomniti potez njenega dekliškega obraza* pa se ne morem, je mogoče, da pozabljam? Da bo vse to počasi izginilo? Kaj pa bolečina?
Velikokrat razmišljam o tem, kako je bilo prej. In kako je mogoče* da seje v tako kratkem času vse spremenilo. Jaz sem se spremenila, Nisem več ista Lucija, Nisem več pet naj sl letnica, ki zbira točke za umetniško gimnazijo. In sc med od m or i pogovarja o fantih in valeti in končnem izletu. Ne, ni me več. Tiste Lucije ni. več,
Včasih skušam združiti tisto od prej s tem, kar je zdaj. Povezati lansko jesen z letošnjo. Pa mi ne uspeva. Stvari SO se preveč spremenile.
Je kot bi imela dve življenji, Prejšnje in sedanje, vmes pa bi bil prepad. Kdo sploh sem? Lucija od prej? Lucija od zdaj? Kdo?
Meri, šolska psihologinja, mi je kmalu po tistem reki a, da se bodo robovi počasi zgladili. »Vpij, kolikor moreš. Vpij vsak dan. Boš videla, odleglo ti bo*« mi je svetovala. Je hotela s tem reči, da bom tako preglasila tisto, kar je v meni?
Je to res tako preprosto? Vzamem torej blazino, Obraz zakopljem vanjo in kričim. Kričim, dokler nisem čisto izčrpana. Res mi od leže. Ampak ne za dolgo. Čez čas se vse vrne. Rekla je tudi, naj si zapisujem stvari. Karkoli. Na| bom iskrena do sebe. Naj si ne lažem. Naj zapišem tudi grde Stvari, grde misli, vse, vse Tako mi bo počasi uspelo, da bom zmanjšala napetost v sebi. Pomagalo mi bo, da nekatere stvari razčistim.
Torej lahko napišem, da nam je Katja včasih posrkala vso energijo. In da smo zaradi nje velikokrat pozabili nase. Mogoče pa nam je s svojo živahnostjo zapolnila praznine, ki bi se sicer pokazale prej? Ugibam. Vem, da se zdaj vsak od nas treh ukvarja tudi s takimi mislimi. S krivdo. Ker nam je šla včasih na živce. Ker je bila naporna, Ker smo morali zaradi nje živeti drugače. Ker smo jo imeli velikokrat najraje takrat, ko je spala. O tem ne govorimo. Nihče od nas ne reče ničesar, Kot da ni kaj povedati. Pa bi morali.
Vem, morali hi.
Ne pišem vsak dan. Morda dvakrat, trikrat na teden. Na začetku sem se morala prisiliti, potem pa sem počasi začutila, da mi pomaga. Včasih
samo sedim. In se počutim tako zelo prazno. Kot da v men i ne bi bilo nobene vsebine. Nič. S kožo obdan nič. Zvezek imam pred seboj, v roki drži m svinčnik, ampak napisati ne morem ničesar. Potem mine nekaj dni in mi. spet steče,
k,	k	k
Zadnjič seru razmišljala o tem, kaj pomeni biti srečen. To me bega, ta stvar s srečo. Zdi se mi, da vsi govorijo samo o tem. O svojih željah. In o nekakšni sreči. Če bodo dobili neko stvar,
Čt bodo nekaj dosegli, če se bo zgodilo ne vem kaj že .,. Potem je to to. Potem bodo srečni. Na televiziji že nekaj časa vrtijo reklamo za pralni prašek. S tv ekrana se smehlja obraz ženske, ki pri pranju perila uporablja Peisil. Zdi se srečna, pravzaprav supcrsrečna. Na jumbu plakatu, ki je nalepljen na pano pri semaforju na koncu, naše ulice je človek, ki stoji poleg novega avtomobila. Citroena, mislim. Z desnico odpira vrata avtomobila, z levico vabi gledalca, da vstopi. Njegov obraz je ves raznežen, skoraj blažen. Kot bi se mu uresničile naj večje sanje.
Tanja, moja sošolka, bi bila na primer najbolj srečna, če bi imela naj novejši ipod. Ampak za najnovejšim pride še novejši in še novejši in to se nikoli ne konča. To pomeni, da ne bo nikoli zares srečna, To sem ji zadnjič omenila, pa me je samo čudno pogledala. In Klemen bi bil presrečen, če bi tisti njegov španski nogometni klub osvojil pokal lige prvakov. Po fb-ju ves čas piše samo o tem. In Sara bi. šla rada na koncert na Dunaj. Če ji ne bo uspelo prepričati mame, da ji pusti, bo nesrečna do konca življenja. Tako pravi.
Vsi si nečesa želijo, samo jaz ne. je kaj narobe z menoj? Ker mi ni do ničesar? Ker zaradi ničesar ne skačem do stropa in ker si ničesar ne želim? Sem bila sploh kdaj srečna?
Pred enim mesecem sem sklenila, da moram to popraviti. Da je nekje gotovo kaj, kar mi je všeč. Nekaj, kar bi me lahko osrečilo. Mora biti! Kupila sem si nov zvezek. Vanj Si bom Zapisovala svoje občutke sreče in sezname želja. Rečem mu Srečko. Platnice so rdeče. In na sprednji platnici je narisano veliko rdeče srce, le da v drugem, temnejšem odtenku. Kupila sem si tudi poseben svinčnik. Vse je torej pripravljeno.
Zdaj vsak večer odprem Srečka in sedim in čakam, da bi se česa domislila, Česarkoli, V mislili potujem skozi dan, ki je za menoj, iti se ustavljam pri posameznih dogodkih. Začnem z jutrom. Z umivanjem zob in z zajtrkom. In končam zvečer, ko buljim v tisto svojo modro steno in premišljujem o dnevu, ki je za menoj in skušam zaspati. »Ti si zadovoljna že, če imaš kaj dohrega za pojesti,« mi je večkrat rekla mama. Ampak to je bilo včasih. No, še vedno imam rada lazanjo in mlečno ploščico in ... Ampak nekaj je zdaj vseeno drugače, Tudi pri hrani. Kor bi izgubila okus.
Dolgo razmišljam. Ko se naveličam, zaprem zvezek iti ga spravim nazaj v predal nočne omarice. Potem grem v kopalnico in si ogledujem svoj obraz. Včasih mislim, da sem lepa. T.epa, ker sem žalostna, Kot mama,
Večkrat si rečem, da bi se morala bolj potruditi. Kot tisti ljudje v Ameriki, ki hodijo na smejalne tečaje, da se naučijo smejali. Veliko smejati. Mogoče pa to pomaga in je potem njihovo življenje bolj veselo. Mogoče bi si pa morala ves čas ponavljati besede TO J h PA RES SREČA. Ali pa MORAM BITI SREČNA, MORAM BITI SREČNA. Kot kakšno zakletev. Eno dopoldne sem to tudi počela. Za vsako malenkost sem si rekla, kakšno srečo imam.
Za zajtrk sem si rekla, daje tablica kinder pingvina to jutro še posebej slastna. In ko sem si umivala zobe, sem si prigovarjala, da imam res srečo, ker nimam zobnega aparata. Ker če bi ga imela, hi se mi hrana zatikala za kovino, kot se na primer dogaja moji sestrični Karmen, in potem hi sesljala kot seslja ort a. Ko sem tisti dan čakala na avtobus za v šolo, sem si na glas rekla, da imam danes veliko srečo z vremenom, ker ne dežuje. In ko se je avtobus približeval moji postaji, sem rekla, da imam srečo, ker je avtobus točen in ne bom zamudila pouka, Ko sem se potem ozrla, sem za seboj zagledala neko gospo, ki me je začudeno opazovala. In sem utihnila. Zdržala sem do tretje ure pouka, V stvareh okoli sebe sem skušala najti kaj pozitivnega, lepega, Potem pa se mi ni več ijubilo. Dan sc je končal tako kot vsak drug. Zvečer sem buljila v prazno steno nasproti postelje in skušala zaspati.
Tistega rdečega zvezka potem nekaj dni nisem odprla. Do včeraj zvečer. Včeraj se je zgodilo nekaj... No, pravzaprav nič posebnega. Očka me je prosil, naj grem v trgovino po mleko 3n pralni prašek, in sem šla. Ura je bila sedem In zunaj se je začelo mračiti. Ko sem prišla do trgovine, je bil pri vbodu ob drog reklamnega panoja privezan majhen psiček in cvilil. Čisto tiho je cvilil. Mogoče je bil od dolgotrajnega cviljenja že tako utrujen, da ni mogel več. Zdel se je ubog in obupan. In tresel seje. Počepnila sem k njemu in ga začela božali. Skozi kodrasto belo dlako sem začutila njegovo drobno telo, njegovo t resen j e. Moralo ga je biti strah, ker mrzlo ni bilo. Stisnil se je čisto k meni in pustil, da ga gladim. Nehal je cviliti. Počasi se je čisto umiril. Takrat se je njegov mir preselil vame in se mi je zdelo, kot bi lebdela, kot bi moje telo izgubilo vso težo in bi se izvila iz nekega ovoja, se dvignila nad sebe, nad to trgovino, mesto, postala del vesolja, bila v sozvočju s seboj, z vsem, kar me je obdajalo .., Tako sva čepela drug ob drugem, jaz in tisti pes, dokler ni prišla njegova gospodarica. >4e lajal, kaj?!« je vprašala in odvezala vrvico. Gledala sem za njima, ko sta odhajala.
Ko sem se vrnila domov, sem vzela iz predala Srečka, Vanj sem napisala; psiček pred trgovino. Mir. Je to sreča?
k
51. Studijski dnevi
DRAGA 2016
2. - 3, - 4. septembra 2016
Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska 35

■i‘\ I .Vil. A LH K A	IhS 2016
Cankar med nami
Razmišljanja ob nastajanju dveh filmov
Marjan Fran kovic
Ob 140-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja (10. 5.1S76 - Tl. 12.1918) objavljamo
esej Marjana Frankoviča »Cankar med nami«. Ker je prispevek dolg, ga bomo objavili v dveh delih.
Založnik La vos la v Schwentner (1865-1952) je 9. 7.1900 v Slovenskem narodu, v svojem pristavku h Govekarjevemu odgovoru na Cankarjevo kritiko posthumne izdaje Kettejevih pesmi, ki jo je pripravil »najnerazsodnejši kritik« Anton Aškerc (ob asistenci Frana Govekarja), javno priznal, daje resnično,zakrivil' dva popravka Kettejevih verzov, da pa ne misli, kako je s tem »škodoval slovenski literaturi«. Dalje namreč zamenjati verz »ko k ljubi legel je«: z,manj izzivalnim' »in ko objel jo je« ter drugje popa z mašnikom. Cankar se s tem ni mogel sprijazniti. »Ali, prosim Vas, kam bi pa prišli z našimi klasiki, če bi jih kar tako popravljali?« Njegov očitek je bil daljnosežen in je gotovo vplival na njune bodoče prijateljske in poslovne odnose, na značilno odsotnost slehernih založnikovih poskusov popravljanja Cankarjevih del, čeprav mu tu in tam kakšna stvar ni povsem ugajala. Dušan Moravec (Novi tokovi v slovenskem založništvu, DZS, 1994), po katerem povzemamo ta .izhodiščni' konflikt, skuša 5chwentnerja vtem primeru opravičiti, češ, da vni posegal v besedilo zaradi svojih zadržkov, ampak spričo poznavanja zlagane malomeščanske srenje, od katere je bil odvisen...*. Ce Moravčev premislek drži, kako bi pač takšnemu opravičevanju pozneje rekel Cankar? Ta kole; »Kolika bojazljivost, kolika strahopetnost leži v /te m/ dvojnem prepričanju!«.
„ MOJ ZALOŽNIK SCI 1WENTNERU » - da bi mu bilo več enakih!«
*>Ti ljudje pravijo, da vedo natihoma, kako bi bilo treba in kam, toda - «narod neče>«. *Na tem bregu je <res>, na onem <ampab, po sredi pa jadra tak zmerni poštenjak In se redi,« (I. C., Govekar in Govekarji}. Prav takšno dvojno prepričanje - zdaj na nacionalni, drugič na moralno etični in verski, tretjič na razredno politični ideološki osnovi - se ohranja vse do danes. Začetni zaplet z založnikom 5chwentnerjem, posredno pa, seveda, z Govekarjem in Aškercem, je treba torej uvrstiti v vrsto Cinka rj evi h boleči h pa tu d i bi eščeč i h - spopadov in obračunov z varuhi ognjišča in javne morale, s samozvanimi skrbniki naroda in kulture, skozi katere izpostavlja sarkazmu In kritiki poglavitna razmerja, ki so opredeljevala tedanje odnose med umetnostjo in družbo. Konture in parametri tega zapleta so trajnejši in splošnejši, kot se zdi, kajti ob njem lahko izmerimo tudi vsak bodoči konflikt med ustvarjalcem In njegovim založnikom, med umetnikom ter vsemi tistimi, ki skrbijo za družbeno sprejemljivost umetniškega artefakta; da jim ta ne bi škodil, kvečjemu koristil; da bi komu drugemu ne koristil preveč; da bo, skratka, sfiitriran in instrumenta liži ra n, preden gre v javnost. Prav zato bi morali Cankarjevo izkušnjo s Schwentnerjem zmeraj znova aktualizirati in aplicirati na aktualne razmere v založništvu in urednikovanju nasploh, razgrniti nekatere ključne vidike in dileme njune
sedanje ujetosti: v aktualno laž o kulturi (gl. I. C, ib Id.), v službo kapitalu, v ekonomsko-tehnološko-razvojn e zanke in Izzive, v ideološko-interesno In vsakršno drugo izključevalnost, ki se da skriti pod videzom demokratičnih postopkov in politične korektnosti...
Kolikor torej vztrajamo na trasira-nf poti razmisleka, zavedajoč se ves čas tega, kar bi mu morali določiti za poglavitni motiv in cilj, namreč boljšo orientacijo v sedanjosti in s tem lepšo perspektivo za prihodnost slovenske umetniške besede in knjige, se je treba kljub vsemu najprej pomuditi ob tistem razpoložljivem gradivu, ki najneposred-neje zadeva odnose med avtorjem in založnikom-urednikom.To je Cankarjeva korespondenca. Vendar je, kakor hitro vzamemo v pretres njen naj zanimivejši del - dopisovanje med Cankarjem in Schwentnerjem - kaj kmalu jasno, da ostaja podoba založnika v njej močno v ozadju, tako rekoč do konca nedoločna, komaj kaj zvemo o njegovem siceršnjem življenju in liku, pogosto niti tistega ne, kar vsakokrat posebej zanima Cankarja, medtem ko moramo za pisateljev lik priznati, ob vsem nelagodju, ki nam ga nemara povzroča takšen in-diskretni vpogled v pisma, da je precej bolje izrisan.
Dejstvu navkljub, da je to predvsem posledica Cankarjevega sprotnega uničenja založnikovih pisem, kar nas po tehtnem premisleku niti ne moti, saj založnikovega lika pravzaprav nimamo namena podrobneje rekonstruirati, slejkoprej pa tembolj njegovo konkretno vlogo in funkcijo, ki mu p riti četa tako po mnenju:
njegovega korespondenta kakor po presoji današnje stroke. Schwontncrjeva ,podoba' bo tako zrasla predvsem iz poslovne interakcije med dopisovalcema, pravzaprav predvsem iz tega, kako se zrcali iz Cankarjevih pisem. Tembolj pa nam bodo ta pisma pomagala osvetliti Cankarja samega, njegovo pisateljsko delo in lik, seveda v kombinaciji z drugi mi viri in vsem tistim, tega pa nikakor ni malo, kar je v pisateljevem delu splošno pripoznanega kot avtobiografska izpoved. Cankarjeva pisma Schwentnerju So se v naj večji meri ohranila. Schvventner jih namreč kljub večkrat izraženi Cankarjevi želji ni hotel uničiti. Cankarje menil, da bi mu utegnila biti v sramoto ali mu kakorkoli škodovati- Iz podobnih razlogov, verjetno, sam večine 5chwentnerjevih pisem ni ohranil. Pisateljeva podoba, ki vstaja iz njegovih pisem Schvventnerju, torej njegova samopodoba, je dinamična, spremenljiva in redundantna, saj sojo pregnetle in označile tako spremenljive kot notorično ponavljajoče se {zlasti večna piščeva,suša') eksistenčne in ustvarjalne okoliščine, ki so ves čas vplivale tudi na njun poslovni odnos, Prav gotovo pa je ohranjena korespondenca za posam ¡čna obdobja dovolj natančen protokol Cankarjevih poslovnih odnosov z založnikom, vse ostalo je bolj ali manj obligatorna spremljava in dodatna argumentacija pl šč e vi h razširjenih želja ali zahtev: tudi ko gre za opise materialnih in ustvarjalnih zadreg ter osebnih stisk, saj z njimi le upravičuje zamude in odstopanja od poprejšn ■ jih poslovnih dogovorov z založnikom. Če se torej omejimo na možnosti, ki
Lavosiav
Schvventner
0865-1952)
kultura «SJ
nam jih za rekonstrukcijo in predstavite« ene ali druge od vpletenih osebnosti nudi ta enostran sko ohranjena korespondenca med njima, potem moramo ugotoviti, da to gradivo pogosto prav neprijetno razgalja Cankarja, zato je gotovo v pomoč in nemara tudi v veselje literarni vedi, precej manj določnega pa govori o Schwentnerju. O slednjem - kot podjetniku in človeku - morda največ pove prav dejstvo, da Cankarjevih pisem ni uničil. Kot podjetnik ni smel kar povprek in sproti uničevati Cankarjevih pisem, saj so bila polna pisateljevih zavez, obljub, pristankov, zahtev, prošenj, kalkulacij; (pogosto pretiranih) načrtov pa tudi mnogih Izgovorov; koristnih priporočil, operativnih - danes bi rekli logističnih - pa tudi vsebinskih in formalnih namigov, podatkov Itn,, še zdaleč ne zgolj tistega, kar bi Cankar izrecno ne želel, da se ohrani, ker bi mu lahko kakorkoli škodovalo ali mu bilo v sramoto. Toda kaj je založnika In prijatelja vodilo k temu, da jih je ohranjal tudi še po Cankarjevi smrti, ko pa je pokojnemu vendarle že poprej črta! vse dolgove in njegovim dedičem tud i že predal vse materialne pravice, ki so Izhajale iz pisateljeve dediščine? (Te pravice pa so bile zares obsežne, saj so zadevale tudi tista Cankarjeva dela, s katerih materialnimi avtorskimi pravicami je, potem ko so bila objavljena ali izdana pri drugih založnikih ali literarnih časopisih, pisatelj še za življenja znova sam razpolagal in jih je nato v večni materialni stiski po obrokih prodajal Schuventnerju.} Vtis je, da je založnik ohranjal to korespondenco iz dveh razlogov: zaradi rastočega pomena Cankarjevega dela in osrednjega mesta, ki gaje ta pisec vsem nasprotnikom navkljub postopno zavzemal v slovenski literaturi in kulturi, pa tudi zato, da bi z njo omogočil objektivnejšo presojo svojega sodelovanja z njim, da bi jo torej ohranil na razpolago stroki, da bi se popravila krivična slika, kakršne je bil deležen v očeh nekaterih sodobnikov. Med temi je namreč iakrožil znani očitek Cankarjevega prijatelja Alojza Kraigherja, češ da s prenizkimi honorarji grdo izkorišča pisca, da se na. račun njegovega s p roleta-rizirznega pisateljskega garanja redi in bogati...
O Schvventnerju in njegove m,duševne m profilu' torej lahko le sklepamo: iz nanj nalovljenih Cankarjevih pisem lahko le posredno Izvemo, kako je odreaglral, kadar ga je ta pisec (bolj kot kdorkoli drug izmed sodobnikov) postavljal pred ključne izzive, ki so se tikali ne le podjetniške drznosti in poslovnega tveganja, temveč tudi ialcinikove-urednikove osebnostne in intelek-
tualne drže, saj je bilo vsa ko delo izpod peresa Ivana Cankarja izziv Javnemu mnenju in prevladujočemu literarno estetskemu okusu, družabnim in družbenim konvencijam;,filistrom', politikom, institucijam in oblastnikom.
Gotovo je, da nas pri Schwentnerju ne sme toliko zanimati njegova osebna življenjska zgodba, pač pa tem bolj njegova založniško-uredniška vloga in funkcija, edinstvena v tedanjem slovenskem kulturnem prostoru in nepogrešljiva za oris utripa moderne na Slovenskem: kako seje loteval urednikovanja In zalaganja knjižnih novitet domačih avtorjev, njihove likovne opreme in tržne promocije; koliko, če sploh, in s kakšnimi razlogi je skušal vplivati na,svoje' avtorje, saj je znano, da si samovoljnih posegov v njihova dela ni rad privoščil, posebej ne po že v uvodu omenjeni Cankarjevi ogorčeni javni in pisemski polemiki (v mislih imamo seveda ogorčenje, ki ga je Cankar posredno ter neposredno stresel nanj, na Govekarja in Aškerca) ob prvi posthumni izdaji Kettejevih pesmi.
Pri ustvarjalcu, kakršen je bi! Cankar, ki je bil, kot tudi sam večkrat priznava, nezmeren zapravljivec, nagnjen k alkoholu in,krokanju', je brlo kljub njegovi precejšnji delavnosti kdaj pa kdaj težko zanesljivo presoditi in ločiti zaresna hotenja in načrte od samozavajajočih upov, ki jim ustvarjalci nehote zapadajo, zlasti tedaj, ko sta želja In sla po ustvarjanju večji od realnih možnosti; vse to pa je bilo še težje ločiti od načrtov, ki so bili predmet in plod taktiziranja, kako založniku, uredniku - potencialnemu upniku - čim prej izvabiti predplačilo, honorarza še nerealizirano delo, Cankar je nekatera dela, s katerimi je zavlačeval dolga leta in jih navsezadnje nikoli ni napisal, vsaj ne dokončaj, kakor je napovedoval in nameraval, kljub vsemu vedno znova omenjal založniku In mu zanje pogosto, kdaj pa kdaj tudi uspešno, vnovič izstavljal račune. Tako je bil, denimo, roman »Marta« kljub napovedovanemu Izjemnemu obsegu deležen komaj tretjinske realizacije; le za drobec sledi je ostalo od,veličastne zgodovinske drame' »Nioba« in od koined ije »Hamlet iz cukrarne* ter še česa, kar je napovedoval in zaračunaval Schwentnerju,,Samo rekla im ni pristop'je Cankarju narekoval, da je vsako svoje novo delo, četudi je bilo šele v zametkih, založniku ali uredniku takoj razglasil z a svoje doslej naj večje, naj vznemirljivejše, najlepše zasnovano In napisano delo, celo za svoje doslej najbolj hudobno delo, kot je, denimo, v pismu bratu Karlu
ocenil pravkar dokončano komedijo „Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Tudi v periodičnem tisku objavljene reči je za knjižno izdajo uredil po načelu, da je za najboljše obveljalo zadnje ali za zadnje najboljše, kar je napisal - ker »kaj pa bi si mislili,« kot piše Schwentnerju, »če bi bilo drugače: da nazadujem!?« Češ, kako naj priznam, da ml je nova stvar manj uspela od predhodne, saj bi to pomenilo, da grem h koncu, da jez menoj konec, Zato - pa tudi zaradi višine honorarja - je na vsakič drugačen način Izrekal prvenstvo sleherni svoji noviteti: prvenstvo med vsemi svojimi deli pa tudi prvenstvo med deli vseh domačih konkurentov na področju dramatike in proze. Samb prvenstvo na področju poezije je, kot je znano, velikodušno in samokritično prepuščal drugim, predvsem Ketteju In Župančiču ...
Ugotavljamo torej, da bo Schwent-nerjeva človeška in intelektualna podoba tudi zaradi uničenja njegovih pisem Cankarju ostala okrnjena, vsekakor v senci njegove založniške dejavnosti. Enako pa bi utegnila biti tudi podoba
Schwentnerja založnika, če bi jo na mera vali, posneti' zgolj po ohranjenih Cankarjevih pismih, prav zaradi piščeve pogoste, iz nezmernosti Izhajajoče denarne stiske, vse prej kot zanesljiva.Tudi Cankarjeva korespondenca z Alojzom Kraigherjem, Otonom Župančičem In drugimi razkriva vrsto nasprotujočih sl mnenj o Schvventnerju, kar bi lahko napeljevalo na pomisel, da v njegovem odnosu do založnika pravzaprav ni bilo nikakršne stalnice: da je bil ta odnos, v celoti vzeto, izrazito ambivalenten. Kraigherju piše II 7.1098:prijel sem naposled 5chwentnerja za žep; upam, da se ne otrese.« Istemu piše dne 4.8. 1902(7): »To Ti p i šem, ker m e j e h i na vee Schvventner na tako nesramen način pustil na cedilu, da mu ne napišem nikoli več niti besede, pa makar me toži. Zdaj sedim in ne morem plačati niti stanovanja Mato pa je 8,1,1909
Ivan Cankar in naslovnica Vinjet v Schwentnerjevl založbi
48 | MLA1SJKA 05 2jOI6
kljub vsemu, potem ko je že nekajkrat napovedal prekinitev sodelovanja z njim in nič kolikokrat svoje razočaranje, ker mu Schwentner ni mogel ali ni več hotel dajati predplačil (torej posojati denarja), Otonu Župančiču, da bi ga znova spravi! z založnikom, napisal naslednje vzpodbudne besede: »In trdno sem Overjen, da bo Schvventner rad šege! v Tvojo roko kakor Ti v njegovo. Jaz sem ga zdaj dodobrega spozna I -da bi mu bilo več enakih!«. In 21. 2. 1510 zopet Kraigherju: »Po tvojo dramo pojdem še ta teden, Kaj si jo ponudil Sehvventnerju? Vem, da Schwentner ni oderuh; tistih knjig, ki gredo najbolje, proda v prvem letu kvečjemu po 500 izvodov. 5aj si ta lahko som izračunaš. Z dramo je seveda še slabše,..«:, 9.8.1911 pa znova Istemu: »S 5chwentnerjem svo se sprla - tudi zaradi malenkosti Vrag zastopi to ljudstvo!Zaradi par forintov misli možak, daje pisatelj njegov uslužbenec, odvisen od njegove gnadefa
Način, kako se približatl nekemu umetniku - da se ob tem opreš na njegovo delo, življenjepis, oris dobe In aktualnih tokov v umetnosti, literarno obzorje, korespondenco, zapiske, osnutke ali pričevanja drugih - je povsem utečen in do neke mere samoumeven, saj ga je že davno utirila prevladujoča umetnostna In literarnozgodovinska teorija in praksa, /Seveda je tudi že od nekdaj sporen, vendar o tem na drugem mestu!/ Nekaj povsem drugega pa pomeni približati se založniku, galeristu, producentu, uredniku, opernemu ali koncertnemu menedžerju, kritiku - tistim, skratka, kijih kulturna produkcija zadnjih stoletij postavlja kot posrednike med ustvarjalci in konzumentl kulturnih dobrin, umetniških artefaktov. Za umetnikom ostane njegovo delo, ki je slej ko prej predvsem duhovna dobrina. Založnikovo delo pa se ohranja zgolj v materialnem. Kar je ohranjeno, je le materialna osnova občih duhovnih dobrin. Prej ko ne je bilo v njegovem odločanju in ravnanju precej več kalkulacij, upoštevanja materialnih zakonitosti produkcije In poslovnih načel, kot pa pri umetniku, fazen redkih izjem, ki prislovično deluje in se odloča Impulzivno, še malo ne povsem premišljeno, iz ohranjenih Schwentner;evih izdaj je nemogoče v celoti razpoznati založnikovo raven samorazume-Vanja: njegovo pojmovanje lastnega kulturnega poslanstva, Izoblikovanost literarnega in umetnostnega okusa, moralnih, poslovnih in splošnih nazorov, ki so mu narekovali in uravnavali njegovo založniško-uredniško delovanje. 2a avtentično
rekonstrukcijo celovitega 5chwentnerjevega lika bi potrebovali precej več gradiva, kakor se zdi, da ga je na razpolago. Vendar bi se ne glede na količino In težo tega gradiva slednjič morali vprašati: Čemu sploh in na kakšen način, če že, se je treba lotiti te težavne naloge? Razloge za to bi morali najti v odgovoru na naslednje vprašanje: kaj v Schvvent-nerjevem založniškem, uredniškem in kulturnem delovanju ter dosežkih presega tedanji čas in tedanje razmere? In glej, razlogi se ponudijo na dlani; tu je njegov specifični, nenavadno zavzeti odnos do originalne slovenske knjige In vseh vidikov njenega nastanka In poslanstva, vsekakor pa tudi prav poseben mecenski odnos do svojega osrednjega, danes bi rekli hišnega avtorja - Ivana Cankarja.
Iz Cankarjevih pisem založniku se da razbrati, da sta se z založnikom - večinoma v obojestransko zadovoljstvo - ves čas o vsem dogovarjala: o knjižni opremi, ilustracijah, tipografiji in prelomu načrtovanih knjig, celo o formatu, kvaliteti in barvi papirja in tiska; Cankarje založnika Sproti seznanjal z vse blnsko zasnovo del v nastajanju; sodelovala sta pri sestavi zbirk krajših spisov, novel, člankov, črtic ail pesmi; Schvventner seje brez pomisleka lotil tudi ponovne, dopolnjene izdaje Cankarjeve »Erotike«, katere prvi natis je izšel tri leta prej pri založniku Bambergu in gaje, kot je znano, skoraj vsega odkupil ter dal uničiti škof Anton Bonaventura Jeglič; dogovarjala sta se o tržno-reklamnrh prijemih, o najprimernejšem času za izid posamezne knjige; za teatrsko uprizoritev, če je šlo za dramsko igro, o avtorskih pravic a h; o časopisnih napovedih novitet in premiernih predstav; o recenzentih, kritikah in kritikih; o Schvventnerjevih ostalih Izdajah, tudi tistih, ki mu jih je priporočil Cankar (dela Zofke Kveder, Alojza Kraigherja, O. Župančiča, J. Murna itd,); o pisateljski in založniški konkurenci; o možnostih in obetih, povezanih s teatrom, o gledaliških upravah, publiki; o bralstvu; o cenzuri; o prepovedi poseganja v knjige In pod listke a ii celo v dramske dialoge ob uprizoritvah; o vsesplošni zadrtosti v domačem kulturnem prostoru...
Pravte plati njegovega uredniško založniškega delovanja - In ne njegova osebna biografija - so za smiselno obravnavo tega „dvorne g a založnika slovenske moderne“ odločilne. Ravno Schwentner-jevodnos do dela in avtorja omogoča zanimivo pri merjavo z današnjim časom ...
(se nadaljuje)
Secesija je obiskala tudi Maribor
Mojca Polona Vaupotič
Secesija, znana tudi pod imeni Ort nouveau, Jugendstiï ali fin de siècle, je prati koncu 19. stol. obiskala tudi Slovenijo, Vpliv tega estetskega gibanja je prišel k nam iz ostalih evropskih dežel, predvsem pa Z Dunaja, kjer ga je od slikarjev intenzivno obvladal Gustav Klimi, med arhitekti pa so bili vodilni Otto Wagner, Joseph M. Olbrich In Josef Hoffmann, v Španiji pa nikakor ne gre prezreti Antonia Gaudija. Njihovo ustvarjanje ima določeno sku pno lastnost; prepoznamo ga po značilnih vrtinčastih, asimetričnih in krožnih Unijah. Čiste vijuge se pogosto končujejo v pri p letu, medtem ko so v figuraliki priljubljeni mi li, čutni in ženstveni liki. Prav tako izstopajo poudarjeni floralni ter drugi organični elementi,
Ta stil pravzaprav nima stroge definicije ali pravil, gre predvsem za bolj vizualno kot pa formalno izpoved umetniškega ustvarjanja,
Db secesiji na Slovenskem najprej pomislimo na ljubljansko Miklošičevo ulico, kjer domujejo z izjemnim talentom in arhitekturnim čutom udejanjene stavbe. Tudi v Mariboru jih poznamo, čeprav v tem mestu secesija ni bila nikoli izrazita, bila je skorajda nepoznana. Za malo ste vilo zgradb, ki pa so vse časti vredne, smo lahko hvaležni tistim arhitektom, ki sojih ustvarili s tolikšnim taktilnim čutom, da jih opazi tudi tisti, ki jih zgolj obide,
Ko je Maribor prerasel svoj srednjeveški okvir, se je živahna gradbena dejavnost začela širiti na predmestja, kjer so si predvsem bogatejši meščani začeli postavljati vile, obdane zvrtovi. Medtem pa so hkrati nastajale skromne primestne četrti za prebivalstvo industrijske stroke. Počasi, z
■ rZ,T'T sn'	,: ;JC-'*.v.r>o .v7 ■ . T'
v '^¿2	7 CÜ3Î r m JÏ C	1 Gjr’&C
;	mvfcfc/	z?/	7/
Zgoraj; M. Czeike, načrt za los mo vrlo na Koroški ul.
Levo; vila na Kajuhovi Spodaj: Baroničina hiša
■ kCfl. ifli, h Jfc'ü
OtijUU ïi.i.vv--'*’
^ z:-,
Levo zgoraj: L Vurnik Sokolski dom Tabor, Lj (primerjava); spodaj: Vila Transilvanija
Desno zgoraj: M, Czeike, Smetanova ul., detajl; spodaj: M. Czeike, Vila dr. Jouvang
regulacijo poljski h poti v ulice In ceste, seje s četrti ob mestu širila zazidava vil in hiš v ulice proti osrčju mesta. Številni stavbeniki, gradbeni mojstri in tesarji so gradili stavbe sredi 19, stot. še v neokla-slclstičnem arhitekturnem stilu, ki pa se je počasi umaknil iz Maribora z deli stavbenikov J osefa Hasslingerja, Antona J, Wagnerjar Janeza Jurija Nafza in drugih, Neoklasidstičen videz je s svojimi efekti kmalu nadomestila secesija, ki je hitro postala priljubljena med mariborskim meščanstvom.
Fritz Frledriger in Maks Czeike sta bila dva izmed stavbenikov, ki sta se vtisnila v bogati mariborski arhitekturni spomin, saj sta mestu podarila več ustvarjalnih faz na področju lastnega stavbnega kreiranja. Fritz Friedrigerse je rodil leta 1859 v Schapburgu/Slg-hi^oari v Transilvaniji staršem nemške
narodnosti, študiral pa je na Dunaju. V Mariboru je opravljal poklic arhitekta, graditelja, občinskega svetnika ter vodjo regulacijskega načrta. Njegova dela lahko najdemo po vsem Mariboru, saj je bil njegov opus zelo raznolik, od trstih eno stavnih večstanovanjskih stavb pa do meščanskih vil, kjer je moč prepoznati okus in modo časa. Frredrrger je bil prav tako dejaven na področju kulturne dediščine In njenega varovanja, Od leta 1910 je bil dopisni član Centralne komisije za o metnostne in zgodovinske spomenike na Dunaju. 5 tem poslanstvom je lahko preprečil uničenje stropa viteške dvorane v mariborskem gradu, predlagal pa je tudi preureditev gradu za potrehe občine In muzeja. Ideja o muzejski dejavnosti v gradu pa seje delno uresničila v štiridesetih letih 20, stoletja,
Frledrlgerjevo ustvarjanje v Mariboru je razdeljeno na več kreativnih obdobij, tokrat je aktualno njegovo drugo, ki je trajalo od leta 1900 do 1910, ko je dunajska secesija obiskala tudi Maribor.
Ena izmed stavb z elementi secesije je vila na Mladinski ulici, saj se na njej prvič pojavi motiv treh oken, ki so stopničasto zložena, Rfzalitl {po vsej višini naprej pomaknjeni del zunanje stene stavbe) dobijo bolj organske zaključke, enako tudi stopnišča, pri katerih je pri bogatejših izvedbah ograja domiselno oblikovana z rastlinskimi motivi, kot so cvetje, vitice in storži na krajnih stebričkih. Motivi se ponovijo tudi na kovinskih mrežah vhodnih vrat ter pritličnih oken in na zunanji ograji. Včasih je stopnišče pri stavbah samo stojen volumen - stolpič, ki je poudarek v širšem uličnem prostoru - to se rado zgodi na stavbah na križiščih, za katero imamo zgled vi lo na Kajuhovi ulici. Podobne arhitekturne poudarke je nato načrtoval tudi Maks Fabiani na Slovenskem trgu v Ljubljani.
V Mariboru je najbolj secesijsko veličastna vogalna Baroničina hiša na Pire-žihovi/Smetanovi ulici, saj ima izrazito vertikalno členjeno fasado s pilastri terz različnimi fig uralnimi in geometričnimi zaključki, Vogal je poudarjen s polkrožnim čelom, ki ga v temenu zaključuje ženska glava, Razen vgrajenega secesijskega okrasja ter sijajno oblikovanega stopnišča stavba nima izrazito secesijsko zasnovanega volumna, čeprav nosi naslov »najčistejše« secesijske stavbe v Mariboru, Morda bi bilo bolje reči, da gre za najčistejšo secesijsko stavbo v Mariboru, ki je še ohranjena, bolj secesijski sta bili včasih gotovo stavbi na Mlinski 10 ter Linhartovi 21. A seje stavba na Mlinski ohranila žal le na načrtih, stavba na Linhartovi pa je precej izgubila z »obnovo«.
Delo arhitekta Maksa Czeikeja, graškega in mariborskega arhititekta nemško-češkega rodu, rojenega leta 1879 v Novem Jičinu na Moravskem in na dramatičen način preminulega pod Pohorjem leta 1945, je bilo pri nas prvič javno predstavljeno kot razstava v kletnem prostoru Pokrajinskega arhiva na Glavnem trgu v Mariboru. 5 tokratnjo bežno predstavitvijo Cze-
ikeja, se ne odstirajo samo kvalitete Šole Otta Wagnerja, saj je bil njegov učenec, temveč tudi usoda umetnika, ki je ustrezne razsežnosti svojega poklica daroval mestu, katerega novi oblastniki so to marsikdaj zlorabili, ga ugonobili ter predali pozabi. Njegovo delo z gradbenimi mojstri in sodelovanje z gradbenimi podjetniki ter mestno občino med obema vojnama je tesno povezano tudi z napori t. L »mariborski h modernistov«, katerih delo najbolje označujejo v vojni porušene palače. Z Jožetom Plečnikom sta izvedla tudi nekaj skupnih načrtov za prenovo posameznih mestnih površin, Czeike-jevo delo v sodelovanju z arhitektom Friedrigerjem pa pojasnjuje sodobne principe urejanja mest na način regulacijskih načrtov konec 19, stol. pri nas, ki je še veljala kot kriterij za urejanje v zgrajeni karejski zazidavi.To pomeni, da stavbe stojijo ob uličnih robovih in obdajajo notranje dvorišče s parkom. Dekoracija fasad prt Gzeikejevih vilah pa je prehajala od ploskovttih barvnih vzorcev do bogatih plastičnih reliefov z namenom monumentalizacije objekta. Kljub izrisovanju prvih secesijskih stavb v Mariboru pa Czeike secesijskega arhitekturnega jezika kasneje v svoji h deli h
Spodaj: F. Fnedriger, vilo n p Mladinski ulici
Desno, od zgoraj; va privatno vila na Tomšičevi v Mariboru; Langsrlova Vila V Ljudskim vrtu; mafh n e zgradbe v mestnem parku; osvetljen v frančiškanski cerkvi v Mariboru
nikoli ne uporablja - verjetno zato, ker je dokaj hitro prišel »iz mode«. Czelke je sicer pojmoval tloris In fasado kol dve različni, nepovezani Identiteti: torej še vedno na tradicionalen, historicističen način, Prvinsko so to bili 1.1, »neo« stili, denimo neoklasicističen strl s trikotnim zatrepom ali timpanonom, pilastri s slepimi arkadami,simetričnimi fasadami,
klasičnimi razmerji; v vsem pa je vedno močno poudarjena delitev z zidci na pritličje, nadstropje ali streho. Fritz Frfedriger je v svojem zadnjem obdobju uporabljal podoben eklekticizem, vendar pa je arhitekturni jezik Czeikeja popolnoma drugačen.
Kar pa je bistveni pokazatelj dojemljivosti za trenutno arhitekturno problematiko, je iskanje prehoda Iz h isto rl c ¡zrna v moderno, ki se je pod vplivom secesije najprej osredotočila na svobodnejše oblikovanje dekoracije fasad. Podobno je v tistem času oblikoval svoje stavbe tudi Czeikejev sodobnik Ivan Vurnik: npr. Sokolski dom na Taboru v Ljubljani med letoma 1923-1927.
Arhitektura Fritza Friedrlgerja In Maksa Czeikeja, ki sta nekaj časa delovala tudi kot družabnika, je vsekakor imela veliko kvalitet. Posebno uspešna sta bila v prostorskem umeščanju stavb v ulične nize, ki še danes (so)ustvarjajo kvaliteten doživljajski mestni prostor, Friedriger je zaradi gostote svojih vil na nekaterih območjih Koroškega predmestja uspel ustvariti značilni gentus loči oz. duh prostora. Rešitve zunanjega plašča stanovanjskih stavb (predvsem enodružinskih hiš) so bile na zelo visokem nivoju. Sledile so smernicam časa, ki so bile zlasti v Mariboru bolj tradicionalno kot napredno usmerjene In so bile poleg arhitekturnih vzgibov tudi odraz takratnega meščanskega okusa. Medtem ko lahko za Maksa Czeikeja trdimo, daje med zadnjimi projekti presegej bolj v tradicionalno arhitekturno pra kso oblačenja fasad ter se začel ukvarjati z oblikovanjem stavbnih volumnov, kar mu je še posebej uspelo pri nekaterih sakralnih objektih (ureditev Frančiškanskega pokopališča na Pobrežju, načrti za jezuitski samostan v Magda Ionskem predmestju ter osvetlitev bazilike frančiškanske cerkve - zadnji dve v sodelovanju z Jožetom Plečnikom) tor regulaciji Magdalenskega trga, Oba arhitekta pa sta Maribor prav tako seznanite s stilom gibkega ritma secesije. <JJ
Spominska medalja za naše prednike
Mitja Petaros
Od leta 2014 naprej se stalno vrstijo prireditve, razstave in predavanja o prvi svetovni vojni, saj se je začela pred več kot sto leti, posledice grozovite morije pa so še danes občutene.. Naši kraji so bili še posebno pod vplivom prve svetovne vojne, tako da so si pri Slovenskem zamejskem numizmatičnem društvu J. V. Valvasorja zamislili, da bi na sebi lasten način opozorili na ta občuten zgodovinski dogodek. Numizmatiki so se torej odločili,, da bodo v trajen spomin vseh naših prednikov, ki so hote ali nehote sodelovali v prvi svetovni vojni, nakovali medaljo, predmet, ki se upira zobu časa in je torej v dolgotrajen opomin,
Zamisel za tako medaljo se je rojevala dalj časa. Slovenskemu tržaškemu numizmatičnemu društvu je uspelo, da bi v projekt vpletli čim večje število dejavnikov. Z bistvenim posredovanjem kustosa numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Andreja Šemrova so stopili v stik z umetnikom Rudijem Španziom, ki seje za idejo hitro navdušil in bil pripravljen na sodelovanje. Rudolf Španzel (rojen 18, decembra 1948 v Zabukovici, ki leži v Savinjski regiji, v občini Žalec, na Štajerskem) je svetovno znan umetni k (saj je razstavljal po celem svetu, še posebno v Angliji in ZDA, je dobitnik mnogih priznanj, tako domačih kot tujih, nenazadnje je leta 1985 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke), slikar, ki iz red no ljubi umetnost in se izraža na najrazličnejše načine (najbolj pa je znan kot izreden portretist, njegove portrete
primerjajo z deli renesančnih slikarjev), kajti oblikuje tudi vitraže, ¡nterjerje in se občasno posveča tudi skulpturi, Pri nas je po/nan tudi zato, ker je narisal in graviral portrete osebnosti na slovenskih tolarskih bankovcih (torej ga izredno cenijo tudi numizmatiki); kot zanimivost naj dodamo, da so ga med 300 prijavljenimi umetniki iz držav Članic evrske skupine izbrali da je naslikal guvernerja Evropske centralne banke francoza Jean-ClaudaTrichcta, ko seje ta upokojil (med drugimi je uradno naslikal tudi kardinala Franceta Rodeta, portret visi v Vatikanu). Rudi Spanzel je leta 1969 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju, v letu 1973 pa končal specialko za slikarstvo pri prof, Janezu Berniku, dve leti kasneje pa specialko za grafiko pri prof Riku Debenjaku in Marjanu	Levo: averz medalje s
Pogačniku. Od leta 1971 živi in ustvarja v poslavljanjem vojaka
od svoje družine;
deifto zgoraj.1 reven i napisom v štirih jeziki h
Ljubljani, kjer si j e tudi ustvaril družino (teta 1584 se je poročil s slikarko Biljano Unkovvski, ki mu je povila sina Dodana). V svojih delih še posebej poudarja realizem in simboliko. Svetovno znan umetnik, ki je tudi zelo prijazen možakar in je izredno prijeten vsak pogovor z njim, je torej predlagal In narisal nekaj motivov, ki bi krasili medaljo.
Člani numizmatičnega društva so za averz (prednji del) medalje Izbrali podobo, ki ponazarja vojaka, ko se poslavlja od svoje družine, v ozadju je Mi romarski grad (kot simbol Trsta), nad njim pa reprodukcija številke 97, kije bila na znački in torej razpoznavni znak, ki sojo vojaki tega pešpolka nosili na kapah. Spodaj sta datuma začetka in konca vojne (1514-1918). Na reverzu (hrbtni strani) medalje pa je v štirih jezikih (slovenščini, italijanščini, hrvaščini In nemščini, saj so bili to jeziki, ki sojih uporabljali vojaki 97. polka) napis V spomin na naše prednike, pod zgodovinskimi heraldičnimi grbi Trsta, Gorice in Istre (saj je bilo naborno območje Tržaškega polka - kot so ga tedaj Imenovali - širše območje današnje Primorske), Posebnost medalj e je, da sojo skovali iz brona na način, ki so ga uporabljali pred sto leti, torej nima kovina nobenih primesi In je niso naknadno sploh prebarvali z laki, tako da bo sčasoma pridobila lastno pati no in posebno ba rvo, odtis v reliefu tudi ni posebno globok in je podoba na dverzu nekoliko zamegljena, prispodoba tega, da s časom obrazi In spomini bledijo, medalja pa ostane kot opomin... Medaljo je torej umetnik španzel napolnil z mnogimi simboli. Medaljerska dela pa je opravil Peter Mali. Medaljo (ki ima premer 60 mm) so skovali v uradni državni kovnici v Zagrebu, kjer
kujejo tudi kovance Hrvaške narodne banke, to je v Hrvatskem novčarskem zavodu.
Medalja je bila nakovana in pripravljena decembra lanskega leta, uradno pa sojo predstavili v četrtek, 10. marca 2016 ,v dvorani Alessi na sedežu tržaškega novinarskega krožka {Circolo della Stampa di Trieste), kjer so nastopili predsednik Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva Andrej Štekar (opisal je delovanje društva), dr. Vasja Klavora (bivši podpredsednik slovenskega parlamenta, napisal je več knjig o prvi svetovni vojni In o soški fronti), ki je strokovno, podrobneje Opisal dosežke in hude izgube tržaškega 97, polka, ki so ga sestavljali za več kot polovico Slovenci iz naših krajev (med njimi torej tudi marsikateri naš de dek In pradedek) in so ga za prvo svetovno vojno poslali v daljno Galicijo (današnja Ukrajina), saj niso zaupali vsem vojakom, ki so služili vtem polku, da bi se pošteno borili na bojiščih preblizu italijanske meje (medtem ko seje njegov 10. pohodni bata Ijon bojeval najprej v Posočju, nato pa na Krasu).
Ha predstavitvi medalje je sodeloval tudi kustos Andrej Šemrov (ki je opisal značilnosti medalje), večer pa je povezoval PferJuigi Sabatti, predsednik tržaškega novinarskega krožka. Večera, kije po tekal dvojezično (z uradnim prevajanjem), saj je bil namenjen tudi Italijanskim someščanom, seje udeležilo res veliko število ljudi, ki so vsi z velikim zanimanjem sprejeli pobudo spominske medalje in so aktivno sodelovali pri zgodovinski debati.
»Medalja bo ostala v trajen spomin naših dedkov in opomin na vojne grozote vsem našim potomcem.«
Slovensko zamejsko numizmatično društvo J,
V. Valvasorja je torej z izdajo medalje, ki ho ostala v trajen spomin naših dedkov in opomin na vojne grozote vsem naši m potomcem, zadelo v črno.
Nasploh so medalje od vedno nastajale kot darilo, slovenski tržaški numizmatiki so tokrat tako »da rilo* posvetili svojim prednikom. Nalašč so ta projekt izvedli čimbolj mednarodno: Ideja In režija celotnega projekta se je rodila med Slovenci v Trstu, izdelali sojo uveljavljeni umetniki iz osrednje Slovenije, nakovali sojo na Hrvaškem, posvečena pa je vsem tistim, ki so trpeli med prvo množično morijo, ki jo je zabeležilo človeštvo. V opomin, da se ne bi vojne grozote več ponavljale. *JJ
Novice Knjižnice Dušana Černeta 114
Edinstveno gradivo v Knjižnici Dušana Černeta: knjige in brošure (i)
Lučka Kremžar - De Luisa
Vporočilu o delovanju naše knjižnice v letu 201S smo med drugim zapisali, da nam je prof. Majda Tomažič ustvarila preko 990 zapisov za knjige, ki jih imamo na svojih policah, vendarse niso bile obdelane v vseslovenskem knjižnem katalogu Cobiss.si.
To pomeni, da doslej Interesenti niso mogli vedeti zanje oziorma da smo vsaj za nekatere primere edina knjižnica, ki z njimi razpolaga,
V tokratnem prispevku bi želeli podrobneje prikazati monografske publikacije (knjige In brošure), medtem ko bomo serijske publikacije (revije, časopise ipd.) prikazali prihodnjič.
publikaciji; v nekaterih primerih sledijo krajše opombe v ležečem tisku.
Pravila Jugoslovanskega društva Samopomoč Slovencev v Buenos Airesu, Izdali v Buenos Airesu leta 1940, besedilo v slovenščini in prevod v španščini.
Knjižica pripoveduje o tem, kako so se Slovenci - v tem primeru pripadniki predvojne emigracije - organizirali, da bi si vzajemno pomagali.
Pojdimo na Božjo pot.To je zbirka molitvic in pesmic, ki sojih Slovenci peli na shodih v Argentini. Izdala jo je Bratovščina živega rožnega venca ok, leta 1945
Gradivo,kije bilo prt nas prvič obdelano, je po državah Izida takole razporejeno:
Slovenski zdomski in koroški tisk: Argentina 240 knjig In boš ur, ZDA 171, Kanada 37, Velika Britanija 67, Nemčija 43, Avstralija 27, Avstrija 20, Francija 12, Nizozemska 9, Španija 7, Belgija 6, Švedska 5, še nekaj publikacij je iz Švice, Hrvaške In Srbije,
Publikacije iz primorskega zamejstva in Slovenije: Italija 256, Slovenija 14.
Najprej bomo prikazali nekaj najbolj zanimivih publikacij i z Argentine: na prvo mesto smo zapisali naslov in še nekaj podatkov o
Al
P & A tf P IL &
■JUflÛÎIjÛVANSKEQA DEDÏTVA &AMQ1>UMQU : SLOVENCEV	.
'	i
E IT E ftf čl a A t E & T?
H$TTATOT@§
DE LA SOCLEDAD TUG DERI. A V A Dt SGGORKOB IMllTllOS lis
miDE ilBEE

Levo: Pravila Jugoslovanskega društva Samopomoč Slovencev; desno: Pojdimo na Božjo pot
‘■■PrdotiS Bavropanb« Lrrlji.-i.-. kali tail, »l+xrippi Mi«l Ir 4-E-e It-t
7 O ,1 D i J! O
NA BOŽJO FOT
Naša beseda, Gre za čitanko, ki stajo priredila Aleksander Majhen in Martin Mizerit, ilustriral pa jo je Stane Snoj. Izdala jo je v Buenos Airesu »Svobodna Slovenija« leta 1551.
Skrb, da bi mlajši rodovi ohranili slovenski jezik, se kaže Tudi z izdajanjem čitank.
Obenem pa so vodilni v Argentini skrbeli, da bi se starejše osebe hitro naučile španščine oz. kastiljščine; slovarji s o bili pri tem v veliko pomoč.
Kasteljansko-slovenski slovar, Sestavil ga je Janez Pekolj, izdal pa msgr. Janez Hladnik v Buenos Airesu leta 1953.
NAŠA BfSfii
*^'1* ,*JZFJijr
aTAjS* SifUJ

, mi


g tJi
fiaaldiu: ¡5 ko - 51 o ver sk:
SLOVAR
D1CCIONARIO
CastelLono - esloveno
JJLNEZ PEEuLJ
Mil in eikiltG: JJUfEl HLA!l>JCtK
X»I EtNan JkJ.TCS, J.F2II. jiiK TUUi* OMOTI» -Utri.WU‘'

Nij vrhu: JVaia beseda; levo;
Koiteljamko slovenski slovar; desno; Oratorij irenej Friderik Baraga
J RENE) FMDfRlK &ARAGA
h
JT r
& A
\

IREMMUS FREDDIE &ARM1A
Irenej Friderik Baraga {oratorij). Uglasbil gaje Alojzij Geržinič; besedilo je napisal Tine Debeljak; prevod v angleščino je oskrbel P. M, H. Morgan, Izdala ga je v Buenos Airesu Slovenska kulturna akcija leta 1957r ob Baragovi 160 letnici rojstva.
LA OLLA
HJÜ MINI ©CENOLAS
DU E9TIS ET PILLO ALTIS&IMI OMNES EL JEFE
h.
vicTdflia süLCíe
La olla. Vključene so tudi: Reminiscencias, D ¡i estis et filii altissinni omnes, El jefe. Avtor: Viktor Sulčič, ki je knjigo tudi sarm ilustriral injo izdal v samozaložbi v Buenos Airesu leta 1968.
Priznani arhitekt rojen v Sv. Križu pri Trstu, se je izkazal tudi kot umetnik besede.
Najdenček Jokec. Avtor: Mirko Kunčič Izdale v Buenos Airesu «Božje stezice« leta 1970.
Mihec in Jakec [slikanica). Izdalo Slovensko dušno pastirstvo v Buenos Airesu leta 1 963.
Tudi s takšnimi publikacijami so vzgojitelji pomagali slovenskim otrokom pri učenju slovenščine.
Krst pri Savici (partitura). Glasba: Matija Tomc. Izdala založba Tabor (Trst, Buenos Aires} leta 19Ó5, Zbori iz opere »Krst pri Savici«; odrska glasba k Istoimenski drami Zorka Simčiča.
Laolla; Mihec in Jakec ter Najdenček Jakec Krst pri Savici	fe £> ■
	mihec
	in
	jakec
MIRKO KUNČIČ	■ lih »nlc*
NAJDENČEK JQKEC
Lovec Kare! v svoji sobi razkazuje prijatelju lovske trofeje. Prijatelj jih z zanimanjem gleda, potem pa reče: »Tale srnjak tule se pa močno drži na smeh.«
Karel pojasni: »Prepričan je bil, da ga bom še petnajstič zgrešil.«
%0	t#
Gorenje vpraia goste, če so za kaj osvežilnega. Ker je bilo soparno, vsi ven glas odgovorijo: »Seveda! Z veseljem!«
»Micka, odpri okna in naredi malo prepiha!«
^	Ir	ir
»Kako vam je lahko baraba u£fa iz zgradbe?« se čudi komandir. »Ali niste za sed H vseh izhodov?«
»Smol« odvrne policist Ivo. »Morda je uSel s kozi vhod!«
t	^	ir
Kakšna je najhitrejša hitrost?
Me dal bi t;i pravilnega odgovora.
To je tista, ki polža na ovinku zanese.
ir	b	b
Mali deček pri mesarju: »Mama pravi, da bi mogla naredili podplate z vašimi zrezki,Tako so trdi.«
Mesar (sarkasitčno); »In zakaj jih ne pribije na svoje Čevlje?«
Deček; ¡»So pretrdi, pa ne gredo žeblji skozi!«
C	tr	i.
V neko župnijo sta dva duhovnika Šla spovedovat. Pri enem je bila dolga vrsta, pri drugem pa nobeden. Duhovnik stopi ven in vidi, da na obeh spovednicah je bil napis Iz sv. pisma.. Pri eni je pisalo: »Tvoji grehi so tl odpuščeni,«
Pri drugi: »Tvoji grehi so ti zadržani.«
frec seje napil in nato mu je bilo žal, Sel je kspovedi-
Kerje duhovnik videl, daje vinjen, mu je na lep način rekel: »Pridi jutri, saj nisi nikogar umoril.«
Ko ga je prijatelj vprašal, kako je bilo pri spovedi, mu je odgovoril: »Veš, da nes je bil 'pater' zelo zaposlen. Danes spoveduje samo tiste, ki imajo na vesti umore,«
S,
»Slišala sem, da imaš novega fanta, in to Gorenjca, Ti je že daF svojo sliko?« »Ja, prejela sem jo s pismom.«
»Pokaži mi jo!«
»Mišem se razvila fiIma.«
Uredništvom uprava:
34133Trst, Italija, UL Dorizetti 3 tet 040-3480818; tas 040 -622 207 Lipravačimladifca.com red akcijah m Udi ka.com www.mladika.com
Oblikovanje: IV, a tej Susič izdaja: Mladikaz.z o.z.
Registrirana pri trgovinski zbo m ici v Trstu d ne 21,4.1999 pod številko 114276.
Clan USfT (Zveze italijanskega periodičnega tiska)
Reg. na sodišču v Trstu 5t.l 93 dne 6.4.1957 ISSN 1124 - 657X
Tisk; Grafika Soča d,o,o, -Nova Gorica
Izhajanje revije podpirata Urad Vlade RS za Slovence v za m ejitvu i n po svetu in Dežela FJK.
V/
Doktor izpel njuje kartotečni list in vpraša: »Kadite?«
»Ne.«
»Pijete?«
»Tudi ne,«
Doktor nekaj časa zre v pacienta, nato pa mu reče: »Nekaj bom že našel, da vam bom prepovedal.«
S PRI PS PE VKOM »DVEH TISOČINK« DAVKA LAHKO POMAGAŠ SLOVENSKI KULTURNI USTANOVI
SLOVENSKA
PROSVETA
DAVČNA ŠTEVILKA SLOVENSKE PROSVETE 90093640325
Letošnji »dve tisočinki« davka na dohodke fizičnih oseb tfRPEF) lahko namenite Slovenski prosveti.
UREDNIŠKI ODBOR Marij Maver (odgovorni urednik},
David Bandelj, Andrej Čer ni g Erika Jazbar, IvoJevnikar,
Saša Martelanc, Sergij Pahor, Mitja Peta ros, Anka Peterlin, Na,di a Rončel li, Matjaž Rustja, Tomaž Simčič, Breda Susič, Jernej Sček in Ivan Žerjal,
SVET REVIJE
Lojzka Bratuž, Silvija Callin, Jadranka Cergof, Peter Černič, Marija Ceščut, Danilo Cotar, Liljana Filipčič,
Dfomira Fabjan Bajc,
Lučka Kremžar De Luisa,
Peter Močnik, Milan Nernac, Adrijan Pahor, Bruna Pertot, Ivan Peterlin, Alojz Rebula, Peter Rustja, Marko Tavčar, Zora Tavčar, Evelina Umek, Neva Zaghet, Edvard ŽerjaJ in člani uredniškega odbora.
Posamezna številka Mladike stane 4,00 €.
Celoletna naročnina za Italijo i n d rug e d ržave 3 0,00 E;
po letalski pošti:
Evropa 50,00 E,
Amerika ó0,00 Avstralija 65,00 6.
Plačilo s poštnim tekočim računom 11131331-Mladika -Trst.
Na bankir Zadružna k raška banka ■ Banca di Crédito Cooperativo del Carso (IBAN; ÍT5B S089 2ñQ2 201Ü 10ÜO 0016 915; SWIFT; CCRT1T2TV00).
VTONP ÍN UNIVEKlTfTNi miiNIffl
č 67
NOVO pri Založbi ML
II 117 986
2016
320161303,5
te*]« Peric*
AkUi
BKTOO VOLFI LISJAK
¡ RUSKA FLOTA
mrK Lffl
M V TRSTU č'
V0>
-
K* *	\
-—c

ZALOŽBA MLADIKA
Ul. Donizetti 3,34133 Trst Italija tel. +39 040 3480818 fax +39 040 633307 uprava@m iadi ka.com red a k cija @ m la d ika.com www.mladika,com