vi Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 3. “ESLOVEKIA LiBBE BUENOS AIRES. 17. JANUARJA (ENERO) 1957 ©b ziaakilt odpora isaed sovjetsko akademsko mladino London, dne 9. januarja 1957. Sovjetsko časopisje se vedno' bolj po¬ gosto pritožuje nad “demagogi” in ta- koimenovani “huligani” med študentov¬ sko mladino. Znana revija “Voprosi Fi¬ lozofiji” (Filozofska vprašanja) v eni svojih zadnjih številk obsoja tiste, ki mislijo, da “buržuazna miselnost ne vpli¬ va na sovjetsko ljudstvo in posebej na njeno mladino.” Hruščov sam se je v enem svojih nedavnih govorov svareče obregnil ob študente. Zahodni dopisniki pa poročajo o pravcatih uporih na mo¬ skovski, leningrajski, stalingrajski, har- kovski, tifliški in drugih univerzah Sov¬ jetske zveze. Poročajo, da študentje se¬ stavljajo odbore in objavljajo manifeste, s katerimi terjajo večjo svobodo in bolj¬ še življenje. Ljudje, ki se v zadnjem času vračajo iz ZSSR-a pravijo, da so številne študente in mlade izobražence zaprli zaradi takšnega delovanja, med tem ko da je vsaj v dveh primerih, to je v Moskvi in Stalingradu, prišlo do pravega spopada med študenti in polici jo. Ti pojavi so zelo zanimivi in bodrilni. Merijo namreč na to, da je celo v Sov jetski zvezi sami mladina pričela misliti s svojo glavo. Hkrati ti pojavi izpriču¬ jejo, da je v komunizmu nekaj, kar ni odvratno samo temu ali onemu narodu z bogato kulturno tradicijo, ampak je nekaj, kar se upira sami človeški nara¬ vi. Pojavi nezadovoljstva med sovjetsko mladino so vrh tega v hudem nasprot¬ ju s teorijo marksizma-leninizma. Vse odkar so v Sovjetski zvezi leta 1934 do¬ končno kolektivizirali kmetijstvo, bi naj tam vladalo stanje “socializma”, to je takšne družbene ureditve, pri kateri so EDEMOV KONEC Pred 21 meseci je Churchill prepustil svojemu učencu in ljubljencu Anthony Edenu vodstvo Anglije in njenega im¬ perija. že takrat je bil imperij močno načet ter je bilo vsemu svet kazno, da se bližajo časi, ‘ko razpada ne bo več mogoče zadržati. Samo 21 mesecev je bilo Edenu treba, pa je spravil ta načeti imperij v tak položaj, da je danes sko- ro že mogoče trditi, da imperija v pra¬ vem pomenu besede ni več. “Bolezen” in odstop 9. januarja t. 1. je Eden “zaradi sla¬ bega zdravja” podal ostavko. Tisto “sla¬ bo zdravje” je bila vrsta neuspehov in napak, ki jih je zagrešil Churchillov u- čenec. 32 let se je pripravljal v senci svojega velikega učitelja na predsedniš¬ ko mesto, 21 mesecev je bilo treba, da je zdrknil nižje, kot je bil, predno je za¬ šel v Churchillov krog. Eden je danes simbol propada britanskega imperija. Udarci Prve udarce je Edenova Anglija do¬ bila s podpisom pogodbe z Egiptom, na podlagi katere je morala umakniti svoje čete iz Egipta in nato s področja sueške¬ ga prekopa. Najtežji udarec je bil an¬ gleški imperialni in Edenovi slavi zadan z Nasserjevo nacionalizacijo Sueškega prekopa. Anglija, še manj pa Eden oseb¬ no, ni mogla preboleti tega udarca v li¬ ce. Maščevanje, v katerega je pritegnil Francijo, pravijo eni, ali pa so ga vanj pregovorili Francozi, kakor trdijo drugi, se je dobre štiri mesece varilo v Londo¬ nu in Parizu in izbruhnilo s tragično končano invazijo Egipta. Edenov prestiž je zgrmel v prah. Zadnji udarec mu je zadal Washington, ko je Eisenhower od¬ klonil Edenu obisk v USA. Spor v stranki Zaradi takih neuspehov in napak je tr- Churchilla. Stari britanski lev še vedno opleta z repom, čeprav si je že izbrusil kremplje in izgublja zobe. Nova vlada Macmillan, ki mu v konservativni stranki stoji nasproti 54 letni liberalni Buttler, kateri:je bil močno užaljen, ker ni bil imenovan za predsednika, je oseb¬ ni prijatelj Eisenhowerja izza druge sve¬ tovne vojne. Washington je takoj dal vedeti, da bo povabil Macmillana na o- bisk v USA. Nova britanska zunanja politika je bila na vidiku dokler ni Mac¬ millan objavil sestavo svoje vlado, v ka¬ tero je imenoval znova za zun. ministra 52 letnega Selvyna Lloyda, ki je bil tu¬ di tvorec egipčanske invazije. Vsa važna ministrstva so zadržali Edenovi ministri. Zamenjal je samo obrambnega ministra Anthony Heada, ker da je “neprimerno ravnal” z egipčansko intervencijo in ga nadomestil s Churchillovim svakom Duncan Sandysem. Po vsem imperiju ne¬ priljubljeni Alan Lennox-Boyd je ostal minister za kolonije. Povprečna starost ministrov Macmillanove vlade je 54 let. Odtnev — po svetu Odmev Edenovega odstopa je bil po vsem svetu velik, čeprav pričakovan, je presenetil. V USA, ki imajo nemajhno zaslugo za Edenov padec, (ameriška protikolcnialna politika Eisenhowerje- ve vlade, katere posledica je bil ameri¬ ški nastop proti Angliji in Franciji v ZN), sta Eisenhower in Dulles obžalo¬ vala Edena samo zaradi “zrahljanega zdravja”, ne pa njegovega odstopa kot predsednika. V ZSSR so ponovili znane fraze o propadanju britanskega imperi- vsa sredstva za proizvodnjo v_državnih ;r pef.ne samo ugled Anglre in Edenove Lro h L» /-v mnvIrnitfviAri - _ _ v .. . • v 1 » • vlade, pac pa tudi prestiž konservativ¬ ne stranke, ki ima vlado v rokah. Nuj¬ no je prišlo do sporov v stranki med desničarskim in liberalnim krilom stran¬ ke. Eden ni mogel prepričati ne britan¬ skega javnega mnenja, ne svoje stran¬ ke o pravilnosti svojih korakov. Zavez¬ ništvo z edinim prijateljem Anglije, z USA,, se je nevarno zrahljalo. Konec rokah. Po marksizmu-leninizmu bi Zate¬ gadelj v tamojšnji ljudski miselnosti, ki naj bo zopet le odsev materialnih o- koliščin, v katerih se odvija družbena proizvodnja, moral vladati enodušni ob¬ čutek zadovoljstva in radosti ob tem stanju. Sovjetski ljudje naj bi bili kot eden nosilci “socialistične misli”, zaved¬ ni graditelji tistega definitivnega raja na zemlji, ki se imenuje “komunizem' in v katerem bo vsakdo dobil prav vse, kar potrebuje, ne da bi moral delati kaj več kot zna ali more. Bežen pogled na katerokoli sovjetsko tiskovino, s kateri¬ mi preplavljajo svet, nam pove, da je to vprav slika, ki jo predoča ruska propa¬ ganda. Skuštrani študentje, z očmi si¬ jočimi od sreče in mlade, tolste, večno se smejoče tovarniške delavke. Sovjet- skaja molodež. Novi ljudje. V resnici državni aparat Sovjetske zveze vse od svojega nastanka posveča največjo pozornost mladini. Od otroških let pa do zrele dobe je sovjetski držav¬ ljan izpostavljen najhujšemu propagand¬ nemu pritisku. Otroke včlanijo v orga¬ nizacijo takoimenovanih “Malih okto- bristov’, dečke in deklice med “Pionir¬ ja* > fante in dekleta do 25. leta staro¬ sti pa v “Komsomol”. Tako naj se vzgo¬ ji kader robotov, ki bodo slepo uboga¬ li partijsko vodstvo. Mladina je v Sovjet¬ ski zvezi po svoje privilegirana, poseb¬ no študentje. Država izdaja velikanske vsote denarja za šport in drugo razve¬ drilo, namenjeno predvsem mladini. U- niverze so bogato dotirane od države in veliko število študentov živi od držav¬ nih štipendij. Toda te ugodnosti zdaleč ne odtehtajo temne strani režima. In tu je vir naraščajočega nezadovoljstva. Štipendij je res zelo mnogo, toda od- menjene so tako, da more študent z nji¬ mi plačati le sila borno hrano in stano¬ vanje. Ena moška obleka stane toliko kot znaša polovica cele letne štipendije.. Študentje morajo vrh tega večji del svo¬ jih počitnic porabiti za “prostovoljno” delo na kolhozih ali raznih gradbiščih. Posebno nepriljubljeno je pa pravilo, da mora človek po opravljenem študiju najpianj za tri leta na delo in v kraj, ki ju določi država. Večkrat se zgodi, da mladega inženirja ali zdravnika pošljejo ■V Sibirijo ali Kazahstan ali kak drugi zaostali predel Zveze in mora tu ostati za vedno. Dejstvo je, da je življenje študenta in mladega izobraženca — kot sploh vseh ljudi v Sovjetski zvezi — tr¬ do in enolično. Takšno življenje je mo¬ goče prenašati samo ob velikem idealiz- ja, o dviganju svobodoljubnih narodov proti kapitalizmu in o osvoboditvi kolo¬ nialnih področij. Maemillanu napovedu¬ jejo tudi težke dneve. V arabskem sve¬ tu, zlasti pa v Egiptu, je bilo velikan¬ sko navdušenje. “Žepni diktator Nasser (kakor so ga imenovali v Angliji) je podrl mogočnega demokrata Edena”, je sarkastično zvenelo po arabskem časopi¬ sju. Francija se je znašla zopet osamlje¬ na v svoji kolonialni borbi v Afriki,' Molletu so se zamajala tla v Parizu. Španija je znova pomislila na Gibraltar in Grčija na Ciper. In v Angliji Laboristi v Angliji so posvetili dolge članke v svojem časopisju potrebi po takojšnjih predsedniških volitvah, ker menijo, da je sedaj njihova prilika za dosego oblasti. Konservativci pa so iz trdovratnosti in hranitve prestiža svoje stranke in Anglije zlasti nasproti Nas- serju obdržali na oblasti vse glavne za¬ govornike dosedanje britanske politike. Nespremenjen program Načrti britanske vlade na gospodar¬ skem, finančnem in političnem polju bodo morali biti vsaj delno nakazani do 22. januarja t. L, ko se bo zopet sestal londonski parlament. Ni predvidevati no¬ benih hitrih in dramatskih sprememb. Macmillanova vlada se bo morala kon¬ solidirati, konservativna stranka pa raz¬ čistiti svoje notranje spore in se trdno združiti za Macmillanom. Samo v sluča¬ ju trdne zaslomne obeh kril konservativ¬ ne stranke bo mogla Macmillanova vla¬ da izdelati program, s katerim bo dolo¬ čila svojo zunanjo politiki za prihodnje mesece ali leta. Ta program more tudi odločilno vplivati na izid prihodnjih splošnih volitev v Angliji. SE APROBO EL PRESUPUESTO DE LA NACION Durante una reunion, realizada en la časa de gobierno, el ministro de hacien- da informo al presidente pfovisional, al vicepresidente y a los ministros de las fuerzas armadas sobre los proyecto8 de presupuesto general de la Nacion pa¬ ra el aiio en curso y de reformas impo- sitivas. ’ La reun : 6n se prolongo por espacio de dos horas y, a su termino, el doctor Eu- genio Blanco manifesto a los periodistas ’ que los proyectos de presupuesto gene¬ ral y de reformas impositivas han sTdo aprcbados en lineas generales y que cuentan ya con la firma de algunos de los ministros del Poder Ejecutivo, fal- tando aun las de otros. Dijo que una vez firmados por todo el gabinete seran dados a conocer. Los gastos para 1957 suman 31 mil millones de pesos. I X T E St N A V T E St E N ODOBRITEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA Finančni minister je bil sprejet v avdien¬ ci pri predsedniku republike. Ob tej pri¬ ložnosti je poročal predsedniku ter pod¬ predsedniku republike in ministrom vo¬ jaških resorov o državnem proračunu za leto 1957 ter o davčnih spremembah. Konferenca je trajala dve uri. Po njej je finančni minister dr. Evgenij Blanco časnikarjem izjavil, da je načrt držav¬ nega proračuna oodbrem, prav tako pa tudi v glavnih linijah predložene davčne spremembe. Ko bodo državni proračun podpisali vsi ministri, bo tudi objavljen Izdatki v državnem proračunu za pro¬ računsko leto 1957 dosegajo višino 31 tisoč milijonov pesov. Edena je bil neizbežen. Predsedniški o- stavki je sledila tudi poslanska ostav¬ ka, ker da so mu zdravniki napovedali “samo še nekaj mesecev življenja”, če ne opusti slehernega javnega udejstvo¬ vanja. Eden je sedaj samo še tragično poglavje zgodovine britanskega imperi¬ ja. čerčiljanska miselnost, katere je bil prežet, ni bila več prilagodljiva razvoju druge polovice dvajsetega stoletja. Churchill in Macmillan Svet pa je znova presenetila “odloči¬ tev” kraljice Elizabete II., ko je imeno¬ vala za Edenovega naslednika 62 letne¬ ga Harolda Macmillana, desničarskega konservativca, zagovornika Edenove ne¬ uspele sueške politike. Imenovanje je bi¬ lo pojasnjeno, ko se je izvedelo, da je tik pred objavo poklicala na posvet tudi V svoji nastopni poslanici kongresu in ameriškaa v narodu (State of the Union Message), ki ji je tokrat pri¬ manjkovalo barvitosti in živahnosti, je Eisenhower v glavnem ponovil cilje a- meriške zunanje in notranje politike, ki jih je njegova vlada zasledovala že v minuli predsedniški dobi. Opozarja svo¬ je državljane in svobodni svet na nevar¬ nost pred komunizmom in na potrebo po odločnih akcijah proti njemu, zahte¬ va zračno kontrolo nad oboroževanjem in trdno povezanost svobodnih držav. V notranji politiki se namerava truditi za še višjo življensko raven v USA, za kontrolo grozeče inflacije in za splošno notranjo varnost države. USA bo še vedno pomagala tako gospodarsko ka¬ kor politično vsem državam, ki hočejo ostati svobodne komunizma ali ki se ga hočejo osvoboditi. Eisenhower je od kongresa zahteval pooblastilo za amer. voj. intervencijo na Srednjem vzhodu v slučaju sovjet¬ skega napada na katero koli arabsko državo. Dulles je nato v kongresu po¬ jasnil Eisenhowerjevo doktrino: USA ne namerava nobeni državi nasilno določa¬ ti oblike režima; USA se ne namerava vmešati, če se komunisti polastijo obla- mu ali pa ob prepričanju, da na svetu tako ali tako ni nobene druge rešitve. Ko je živel Stalin je komunizem res imel za mnoge ljudi- — posebno v Ru¬ siji _ avreolo neke zgodovinske nujno¬ sti in neizogibnosti. Toda po diktatorjevi smrti, in posebno potem, ko je Hruščov februarja lansko leto sam pljunil na spom ; n pokojnega gospodarja, so se pričeli zibati temelji vsej indoktrinira- ni miselni zgradbi. Razumljivo je, da so dogodki v Madžarski in Poljski krepko pomagali k razvoju vretja in razkraja¬ nja, ki smo mu sedaj priča. Sovjetski študentje imajo le malo mož¬ nosti, da se pravilno obveste o dogodkih doma in po svetu. Vrh tega je vsa njiho¬ va miselnost prepojena z marksizmom- leninizmom, tako, da na vse dogajanje hočeš nočeš gledajo z očali komunistič¬ nih teorij in fraz. Zaradi tega je povsem naravno, če se n"ihove debate odvijajo v glavnem na bazi marksizma. Rešitev po¬ gosto iščejo v nekakšnem novem tolma¬ čenju tega nauka. Nek odbor moskovskih študentov je pred kratkim na primer sklenil, da se je treba s pomočjo “mark¬ sistične analize” boriti proti “birokratič- ni degeneraciji sovj. družbe”. Vendar pri tem, ko tako govore, v srcu le mi¬ slijo najbrž na nekaj drugega. Mislijo pač na svobodo in na demokracijo; saj to odgovarja najbolj elementarnim tež¬ njam človeške duše, ki je v bistvu ena¬ ka pri Rusu in pri Amerikancu. Mnogi sovjetski študentje, ki se danes še love v somraku marksizma-leninizma, žele le tisto, kar so drugi, bolj srečni naro¬ di, našli že zdavnaj. Zanimivo je, kar o tem poroča angleški študent William Just, ki je pred nedavnim obiskal Sov¬ jetsko zvezo in je svoje vtise priobčil v londonskem Observerju. Med drugim na¬ vaja, kar mu je v zaupnem razgovoru razodela neka skupina ruskih študentov. “Želimo svobodo” — so mu pojasnili — “da se bomo lahko brez strahu razgovar- jali in bomo lahko tudi kritizirali vlado. Delavci in drugi sloji prebivalstva mora¬ jo dobiti svobodo, da osnujejo svoje po¬ litične organizacije in postavijo svoje kandidate na volitvah v Vrhovni sovjet. Tak svobodno izvoljeni Vrhovni sovjet, naj bo na’’višje predstavniško telo v dr¬ žavi; tista politična organizacija, ki do¬ bi večino pri volitvah pa naj vlada deže¬ lo.” To je pač samo dokaz, da tudi naj¬ bolj temeljita komunistična vzgoja ne more v človeku zatreti prirodnega hre¬ penenja po svobodi in pravici. Boris Grčar sti v kateri arabski državi brez direkt¬ nega sovjetskega vojaškega posega; USA hoče finančno in gospodarsko po¬ magati arabskim državam, da se obdrže izven sovjetskega vpliva; 400 milijonov dolarjev je USA pripravljena potrošiti v ta namen. Dulles je v zagovoru Eisenhowerjeve doktrine poudaril, da je s svobodo Bliž¬ njega Vzhoda zagotovljena svoboda Za- pada in obratno. Zahteva hitro akcijo, dokler je še čas. Odziv v kongresu na Eisenhowerjevo doktrino je povoljen in pričakujejo, da bo kongres hitro izglasoval Eisenho- werju potrebna pooblastila. V arabskih državah je Eisenhowerje- va zahteva naletela na mešan sprejem. Egipt ugotavlja, da ga hoče USA izoli¬ rati od drugih arab. držav. V Angliji in Franciji trdijo, da je Eisenhowerjev ko¬ rak direktna posledice njune vojaške in¬ tervencije v Egiptu. Azijske države z rdečo Kitajsko na čelu grozijo, da more ta ameriški ko¬ rak povzročiti tretjo svetovno vojno. ZSSR je izjavila, da je to nov dokaz a- meriškega gospodarskega imperializma in borbe ameriškega kapitala proti An¬ gliji in Franciji ter proti svobodnim na¬ rodom. Radio Kairo je objavil, da Egipt ne bo dovolil britanskim in francoskim ladjam prehod skozi sueški prekop vse dotlej, dokler Izrael ne bo znova predal področ¬ ja okoli Gaze Egiptu. Prav tako se Egipt ne bo nikdar direktno pogajal z Anglijo in Francijo o plovbi skozi pre¬ kop, temveč samo preko ZN. V Londo¬ nu so ogorčeno izjavili, da je Nasser prelomil besedo, ki jo je dal pred odho¬ dom britanskih čet iz Port Saida Ham- marskjoldu, da bo odprl prekop, čim An- glofrancozi izpraznijo to mesto. Novo žarišče nemira se je ustvarilo na jugozahodnem delu arabskega polotoka, kjer je arabska država Yemen obtožila Anglijo, da iz okupiranega Adena napa¬ dajo angleški vojaški oddelki njeno o- zemlje in ga tudi bombardirajo z letali, hoteč okupirati Yemen. Yemenska vla¬ da navaja, da so njeni oddelki sestrelili že več britanskih 'lovcev in bombnikov in uničili najmanj 15 britanskih tankov. Yemen namerava obtožiti Anglijo v ZN. — Londonska vlada zanika yemen- ske obtožbe in trdi, da v resnici yemen- ske čete napadajo adensko področje. Ves arabski propagandni aparat z radio Kairo na čelu je mobiliziran proti Angli¬ ji tudi v tem slučaju. Za vzhodnonemško komunistično dele¬ gacijo je prišel na obisk v Moskvo tu¬ di čuenlaj s svojo delegacijo. Na kon¬ ferencah med vzhodnonemškimi komuni¬ sti, ki jih vodi tajnik KP Ulbricht in med sovjeti, ki jih je zastopal Hruščev, je prišlo do skupne izjave, v kateri za¬ htevajo popolno enotnost akcije vseh. komunističnih strank na svetu “proti napadom imperialistične reakcije” in tr¬ dijo, da kljub različnim metodam gra¬ ditve socializma (komunizma) v posa¬ meznih državah (mišljena Titova Jugo¬ slavija), osnovne in glavne poti socializ¬ ma ostanejo skupne vsem državam. — Čuenlaj je doživel v Moskvi velik spre¬ jem ter je Tass objavila, da sta Kremelj in Peking ugotovila popolno enotnost pogledov na svetovne dogodke. Prav ta¬ ko da sta ZSSR in rdeča Kitajska ne- razdružni prijateljici in da bo tudi Ki¬ tajska pomagala režimom na Poljskem, Madžarskem in v vzhodni Nemčiji pre¬ broditi težave, v katere so zašli “zaradi delovanja imperialistične reakcije.” ču¬ enlaj je obiskal tudi Varšavo. Posledi¬ ca obiska je bila Gomulkova izjava, da se je Poljska znova vključila v sovj. kom. sistem. Begunci iz Madžarske -zatrjujejo, da se še vedno najmanj 10.000 upornikov bori s sovjetskimi četami in domačimi komunisti predvsem v južnem in jugo¬ vzhodnem delu države. Sovjeti so znova, ustavili odhod svojih divizij iz Madžar¬ ske, komunistična policija pa izvaja ve¬ like racije proti članom bivših delav¬ skih odborov, ki so se ustanovili po vseh mestih ob začetku upora. Kom. preds. Kadar se je trudil dobiti stik s stranko malih posestnikov, ki jo hoče spraviti v vlado. Toda njen predsednik Bela Ko- vacs je odstopil, ker noče sodelovati s komunisti. Sodelovanje socialdemokra¬ tov pa je Kadar odbil, ker da “ima de¬ lavski razred že svojo in eno samo stranko (komunistično) in ne bo dovo¬ lil, da bi se sovražniki demokracije po¬ služevali demokracije za svoje protide¬ mokratične namene.” Vse naročnike, ki so v zaostanku s plačilom naročnine za leto 1956 prosimo, da jo nemudoma porav¬ najo. Zaostalo naročnino lahko pla¬ čajo osebno v upravi lista, Ramon Falcon 4158, ali po pošti z giro po- stalom ali čekom. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 17. L 1957 Stolni zvon Pretekla nedelja je na zunaj bila, ka¬ kor so po navadi ameriške nedelje: na¬ menjena počitku, namenjana izletom, namenjena snidenjem med prijatelji in znanci. Takšna nedelj^ bi bila labko tu¬ di za vso slovensko skupnost v Buenos Airesu, ako ne bi ta dan bile slovenske Binkošti izven cerkvenega koledarja. Preteklo nedeljo je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman birmoval v eni iz¬ med večstotih cerkva Velikega Buenos Airesa slovenske birmance. Če bi takšna nedelja z birmo bila doma, bi se oglasi¬ li mogočni šenklavški zvonovi in zapeli svojo pesem, katere melodijo je pred le¬ ti tako čudovito zajel Erik Kovačič v e- ni izmed svojih pesmi v Koledarju Zbor¬ niku Svobodne Slovenije. To nedeljo ljubljanski šenklavški zvon najbrž ni zvonil tako, kakor bi rad. Tudi po vseh farah na Slovenskem, odkoder izvirajo starši nedeljskih birmancev, ni bilo slo¬ vesnega pritrkovanja. A nedeljska bir¬ ma je združila okrog pastirske palice in mitre ljubljanskega vladike vso širno Slovenijo: saj so bili pri birmi otroci, premnogi rojeni že tukaj ali izven do¬ movine, katerih starši pa so doma tako iz Gorenjske kakor Dolenjske, Notranj¬ ske in štajerske, Goriške in Primorske; pri birmi so bili potomci tako starih naseljencev v Argentini kakor novih in vse je združila slovesnost zakramenta, ki ga jim je podelil slovenski škof. Ako bi pred leti doma brali novico, da je tam nekje v daljni Argentini slo¬ venski škof birmal 378 birmancev, nas to morda ne bi tako prevzelo, kakor je la¬ hko preteklo nedeljo vsakogar, ki je bil bodisi osebno bodisi samo v mislih priso¬ ten pri vsej slovesnosti. Morda se premnogi niti ne zavedajo, kaj se pravi, da gre skupno k birmi 378 otrok sloven¬ skih staršev! Ne samo, da je na zunaj slovesnost impozantna, neprimerno več velja zavest, da je sredi tujega sveta mo¬ goče izvesti takšno cerkveno slovesnost s čisto slovenskim obeležjem. Slovenci smo pač taki ljudje, čudni po svoje, da svojih čustev ne znamo poka¬ zati. Sramujemo se pogosto priznati, da nas je kakšna lepa in globoka stvar ganila, hudo nam je, če sosedje opazijo, da se nam rose oči in v grlu nas stisne, kadar skupaj zapojemo, kolikor nam du¬ ša da, zahvalno pesem ali pa kakšno drugo, ki jo res dobro znamo. Nedeljsko okolje pri birmi je bilo takšno, da nas je prevzelo: zbralo se nas je zelo veli¬ ko, gledali smo našo mladino, se po¬ zdravili med seboj, vsi pa smo zrli v skupnega vladiko, ki je bolj kot pri ka¬ teri koli drugi birmanski slovesnoti prav zadnjo nedeljo dokazal, da je res postal vseslovenski škof. V njem nam je spet zaigrala pred očmi podoba naše Slove¬ nije — vsakomur njegov rodni dom in vas ali mesto, z njim smo v duhu šli tja in poslušali pritrkavanje po naših cer¬ kvah in cerkvicah, ki jim je šenklavški zvon ton dajal. Birma pa bo šla brez večjih pozitivnih posledic mimo nas, ako ne bodo vsi botri in botrice storili dolžnost, ki so jo ta dan prevzeli nase. Ta dolžnost pa obsto¬ ja v dvojnem! Birmance je treba vedno in ob vsakem srečanju spomniti na to, da so z dnem prejema tega zakramenta postali borbe¬ ni člani katoliške Cerkve. Od tistega dne naprej, ko so prvi blagovestniki pri¬ čeli birmati med slovenskim rodom, pa vsa stoletja težke zgodovine našega na¬ roda do današnjih dni, ko na tujem slo¬ venski škof-misijonar podeljuje sveto birmo, je poleg staršev teža skrbi nad birmanci slonela na botrih. Bolj kot kdaj velja to predvsem sedaj, da mora iti pot našega naroda samo po večnih smerni¬ cah katoliške vere, ako hočemo, da bomo 'ohranili zdrav rod za bodoče dni. Povedati pa je tudi treba birmancem, od katerh mnogi morda tega sedaj ne bodo še dovolj razumeli, da jih je birmal slovenski škof in da je bila to slovenska slovesnost. Če bodo ostali trdni v veri, bodo ostali tudi zvesti sinovi naroda, iz katerega so izšli, in ponos staršev, ki vsak dan svojega ž : vljenja žrtvu'ejo zanje. In ob takih prilikah morda zaleže botrova beseda več kakor vsi nauki star¬ šev, katere otroci pogosto jemljejo na znanje samo kot predpisana zdravila, 'i Naj dan birme ne ostane povezan sa¬ mo v spominu na darila in boljše kosilo. Naj ne ugasne v nas tisto prelepo čust- ,vo, ki nas je prevzelo, ko so birmanci drug za drugim pristopali k vladiki. Naj ' bo pretekla nedel a najlepše Binkošti, kar jih je doslej slovenstvo na tujem praznovalo. Storimo vse, da nam ne bo težko pri srcu, ko se bo prvič zamajal osvobojeni šenklavški zvon. PO OTOČJIH ANTARKTIKE Dinko Bertoncelj, naš znani planinec, ki se je odpravil z argentinsko znanstveno odpravo na južno polarno celino, se je do zdaj dvakrat oglasil. Najprej mi je pisal iz Ushuaie, na Ognjeni zemlji, kjer ima argentinska vojna mornarica svoje oporišče, potem pa z otoka Decepcion, že na antark¬ tičnem področju. Iz obeh pisem objavljam za čitatelje “Svobodne Slovenije” krajši izvleček. Vse baze, ki jih Dinko omenja. (razen Ushuaie, seveda), se nahajajo na otokih severozahodno od “Tierra San Martin” (na angle¬ ških in svetovnih kartah “Grahamova zemlja”), tistega an¬ tarktičnega polotoka, ki se najbolj približuje ameriški celini. V ponedeljek 26.11 ob pol dveh popol¬ dne smo dvignili sidra v Puerto Nuevo (v Bs. Airesu). Odpluli smo po reki in potem po morju proti jugu. Vreme je bilo ves čas viharno, morje jako razbur¬ kano in sem se zelo slabo počutil. 2. 12 smo se morali celo vrniti proti severu, na otočje Islas del Estado, zaradi vihar¬ ja. Ves dan smo ostali tam v nekem maj¬ hnem zalivu. Počitek mi je strašno do¬ bro del. Zdaj ko to pišem, plujemo že po kanalih Ognjene zemlje proti Ushuaii. Na Ognjeni zemlji smo čakali več dni lepega vremena. 5. decembra ob 3 pono¬ či pa smo le krenili v Drake-ovo morje. Obnašalo se je dostojneje kot prejšnje dni in sem se celo jaz prav dobro poču¬ til. 6.12 popoldne smo zagledali manj¬ šo skupinico otokov, ki tvorijo najvzhod¬ nejšo predstražo Shetlandskega otočja. Eden izmed njih nosi ime Isla Elefan- te. 7.12 zjutraj okrog 8. ure smo poča¬ si pluli skozi preliv, obdan na obeh stra¬ neh • z ledeniki in poln ledenih gora, v v čeden zaliv, nazvan “Esperanza”. Usi¬ drali smo se nekaj sto metrov pred bre¬ gom in začeli z izkrcavanjem zalog in o- sebja za “Base Esperanza”. Vojaštvo in mornarica imatsi tu vsaka svoje opori¬ šče. Nekaj sto metrov vstran je postav¬ ljena angleška postojanka, kamor ni¬ smo šli nič pogledat. Brž, ko smo se mo¬ gli izmakniti z ladje, smo se podali v vojaško bazo. Nisem se mogel načudi¬ ti, kako udobno je to oporišče zgrajeno. Centralna kurjava, topla in mrzla voda, iedilnica, bar, radio in “combinado”. še °elo klavir imajo. Pokrajina okoli me je 'zredno navdušila. Vse je pokrito s sne¬ gom in ledom, le okrog postojanke je videti nekaj kopne zemlje. V ozadju se dvigujejo hribi, ki dosezajo precejšnjo nadmorsko višino. Na najbližjem izmed njih, ki ga kličejo “La Flora”, bi se da- lo celo plezati. Malo višjii in oddaljenej¬ ši je Cerro Piramide. Na desno pa se dvi¬ ga ves v led zavit Mount Taylor .Všeč' mi je bilo tukaj in zdi se mi, da bi bi¬ lo to področje za mene idealno, žal mo¬ ram naprei, v “Base Belgrano” in nič ne vem, kako se bom tam privadil na brezkončno snežno ravnino, še zanihi- vost o prebivalcih Antarktike, o kate¬ rih mi je vsakdo govoril, predno sem odpotoval. Pinguinov je namreč vse čr¬ no okrog in okrog. Poleg njih je še nekaj zvrsti ptičev, drugih živali pa do zdaj nisem opazil. — 9. 12 smo odpluli dalje po Shetlandskem otočju. Pristali smo v majhnem, lepem zalivu Potter na otoku King George. Oporišče je zasedeno sa- ,mo' poleti in se imenuje po poročniku Yobany-ju. Vse okrog zaliva lezejo v morje ledeniki, ki se lomijo v vodo v ve¬ likih odlomih. — Po opravljenem delu smo krenili v zaliv “Luna” na otoku Li- vingston. Zaliv se imenuje po majhnem otočku, ki ima obliko polmeseca ih se zato naziva “Medla Luna”: Ta baza no¬ si ime poročnika Camara. Zaradi nemir¬ nega morja izkrcavanja nismo mogli iz¬ vesti in po enodnevnem čakanju smo šli naprei proti jugu v smeri otoka Decep¬ cion. Samo nekaj ljudi smo še> preje s pomočjo helikopterja odpravil v posto¬ janko. Otok Decepcion je ogromno' žrelo po¬ topljenega vulkana, ki se 1- e pogreznil v morje. Tesna ožina, široka komaj ka¬ kih sto metrov, veže velikanski zaliv v notranjosti otoka z odprtim morjem. Ja¬ ko previdno smo zapluli skozi ta ozka vrata v notranje jezero. Na otoku so kar tri baze: angleška, čilska in argen¬ tinska. Angleži so enostavno zasedli V. Arko se nahaja na majhni skupinici otočkov mornariški odred (destacamento naval) Melchior. Pokrajina se je popolnoma spremenila. Morje se oži med otoki v krasne fjorde. Poleg naše barke pluje : o ledene gore in ledeni bloki vseh mogočih velikosti. Tudi hribov ne manjka. Straš¬ no me jg imelo, da bi jo' kam mahnil Postojank^ je podobna vsem drugim: stolpi za radio, ena ali dve hišici, skla^ dišče in še nekaj navlake okrog. 18. 12 zjutraj smo nadaljevali vožnjo po fjordih do prelepega zaliva in posto¬ janke "Almirante Brown”. Tukaj mi kar zman'ka besed, in ne morem dostojno o- pisati naravnih lepot, ki so se razgrinj- le pred mojimi očmi. Zaliv obdajajo 30 in več metrov visoke ledene stene, po morju plavajo neštete ledene gore, ki se bleščijo v vseh mogočih modro-belih barvah. Galebi, ter veliki iii mali petre- li ribarijo in se pretepajo za ostanke, ki jih mečemo z ladje. Nad zalivom se dvigajo lepi, v led zaviti Vrhovi. Kar nekam pošastno gledajo na človeka. Sko¬ raj si ne upam iskati smeri med števil¬ nimi visečimi ledeniki in razpokami, s katerimi so zavarovani. Pogled je narav¬ nost veličasten. 20.12 smo zapustili bajno pokrajino. Po nepopisno lepih fjordih smo se vr¬ nili proti severu na otok Decepcion. Tam smo morali pomagati zvleči na suho 2 hidroaviona, ki jih radi nemirnega morja niso mogli spraviti na suho. Ko smo to nalogo izvršili, smo se podali spet v zaliv “Luna” v oporišče “Te- niente Camara”. Mislim, da se je tod svoj čas mudil pokojni Schmoll (ki se je ponesrečil na Cerrro Paine skupno s T. Pangercem — ©p. ur.) in urejal cen¬ tralno kurjavo. Zdaj smo uspeli izkrca¬ ti ljudi in material ter smo se vrnili na otok Decepcion, kjer ae je začelo zbira¬ ti vse argentinsko antarktično brodov- je: Bahia Thetis, ledolomilec San’ Mar¬ tin, Punta Ninfa, vlačilec San Aviron, naša preljuba Bahia Agairre in še neka druga podobna ladja, Punta Lolfola. Naj končam, ker mislim posla - ti pošto po Bahia Thetis, M menda danes: ponoči odpotuje proti Bs. Airesu. Vesele praz¬ nike in srečno novo leto vsem prijate¬ ljem in znancem. Dinko' Naročnikom In bralcem Svobodne Slovenije V zadnji številki Svobodne Slovenije smo objavili, da znaša naroč¬ nina lista, za leto 1957 v Argentini 120 pesov. Zaradi povišanja tiskar¬ skih stroškov, in poštnine v začetku leta 1956 ter povišanja tiskarskih stroškov po zadnjem konveniju, bi morala biti naročnina višja. Naročni¬ na 120 pesov pa bo zadostovala, če bodo vsi bralci' in naročniki upo¬ števali sledeča prošnjo in poziv: Vsi naročniki naj čimprej poravnajo - ' celoletno’ naročnino ali vsaj polletno. Vsi bralci lir naročniki naj se trudijo in si prizadevajo, dd se število naročnikov zviša v najkrajšem času. Podjetniki, trgovci, obrtniki naj oglašajo redno v Svobodni Sloveni¬ ji'. S tem koristijo sebi in podpirajo list. Prispevajte. 1 in zbirajte za tiskovni sklad Svobodne Slovenije. Svobodna Slovenija: Slovenska birma v Buenos Airesu V nedeljo 13. januarja je bila vsa slo¬ venska izseljenska Slovenija v Buenos Airesu znova zbrana. Zdr.užil jo je zo¬ pet lep druzinŠki praznik: slovenska birma, ki je bila dopoldne tega dne_v baziliki Marije Pomočnice kristjanov v fak. dr. Ignacij Lenček, na koru je pa pel Slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom pevovodje g. dr. Ssvellija.. Po evangeliju je Imel PrevzVišent na zbrane slovenske vernike globoko zasno¬ van govor o sveti družini ter o družin- Škof dr. Gregorij Rožman med birmanjem slovenskih otrok v Buenos Airesu Foto Erjavec Don Boscovem zavodu v mestu Ramos Mejia. Po neznosni vročini prejšnjega tedna in nag® spremembi vremena prejšnji petek, zlasti pa v soboto, ko je z dež¬ jem nastopil skoro mraz, posebno v ve¬ černih urah, smo imeli v nedeljo prelep 'asen ih sončen dan. Najbolj so ga bi¬ li veseli birmanci in birmanke, njihovi botri in botrice. Pa tudi ostali rojaki, ki so tega dne prihiteli od vseh strani Vel. Buenos Airesa v Don Boscov za¬ vod.. Škofova maša je bila napovedana za pol deseto uro. že pred deveto uro so norveško tovamo-topilmco kitove masti, zaželi pr ; hajati prvi avtoH10 bili z bir- ki so jo Norvežani zaradi pretekle voj¬ ne opustili. Argentinska postojanka je prav dobro opremljena. Ko so nas spu¬ stili z ladje, smo nekateri brž odrinili v hribe, čeprav niso nič posebnega. Pet ljudi se nas je povzpelo na nahdšjo toč¬ ko otoka, za katero pa ne vem, kako se imenuje. Posebne višine nima, pa je ven¬ dar ves hrib zavit v led in sneg. 16.12 ob 9. uri zjutraj smo dvignili sidra in zapluli v “Mar de la Flota”. Spet smo ubirali proti jugu. Okrog še¬ stih zvečer smo se zasidrali v skup'ni otokov Palmer v zalivu Dallman, kjer Vsaka družina, vsak slovenski fant, vsako dekle, mora imeti Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1957 manci. Sledili so jim drugi m pozneje jih je bila kar cela vrsta, ki se je pomi¬ kala po Avdi 25 de Mayo proti Don Boscovemu zavodu. Birmanci so se po¬ stavljali z lepimi novimi oblekami, še bolj birmanke, pa tudi mnoge botrice .so ta dan pokazale kaj premore zadnja damska moda. Ko ,ie ob pol deseti uri stopil pred ol¬ tar prevzv : šeni škof g. dr. Gregorij Rož¬ man, je bila prostrana Marijina bazilika nabito polna slovenskih rojakov. V klo¬ peh glavne ladje so bili rezervirani pro¬ stori za 378 slovenskih birmancev in birmank ter za njihove botre in botrice. Škcfu sta as ; stirala med sv. mašo čč. gg. direktor Anton Orehar in dekan teol. skem življenju sploh. Omenjal je, da je s praznikom svete družine tega dne združen tudi drugi družinski praznik sv. birma, ki ga bodo ta dan prejeli slo¬ venski otroci. Bog je ustvaril družino. Po grehu prvih staršev je Bog pustil člo¬ veku v solzni dolini košček raja v dru¬ žini. Nekaka ograja za zaščito tega ra¬ ja je 4.. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater_Spoštovanje mora biti medse¬ bojno in mora rasti iz ljubezni. Kjer ni ljubezni je pokorščina težka. Tej 4 za¬ povedi — in edino tej *— je pa pa Bog obljubil blagoslov že na zemlji. V nadalnjih izvajanjih je Prevzviše- ni navajal, da se je Jezus učlovečil, pri¬ šel na svet, da bi nas odrešil. Na zemlji je živel 33 let. Od tega je tri leta učil, 3 dni trpel, polnih trideset let pa živel v družini. S svojim življenjem v druži¬ ni je dal vsem vzgled kakšno mora bi¬ ti življenje po družinah in kako naj iz¬ polnjujemo božjo zapoved. Srečna je ti¬ sta družina, ki živi po vzgledu svete družine. Kakor je bil Jezus tista vez, tisto sonce v sveti družini, ki je bilo vir vse milosti, tako naj Jezus prebiva tu¬ di po vseh naših družinah. On želi žive¬ ti v nj ; h, v vsaki družini. Samo hoteti je treba, da pride v družino. Prevzviše- ni tu omenja skupno molitev po druži¬ nah. Pri taki molitvi je Jezus navzoč. Zadnje misli svoje pridige je Pre- ARGENTSN A Minister za komunikacije ing. Luis Maria Ugartia je v izjavi časnikarjem dejal, da se je v minulem letu komuni¬ kacijska služba občutno izboljšala. Nje¬ gov resor je ob koncu leta tudi prihra¬ nil 85 milijonov pesov. Povedal je pa. tu¬ di, da je osebje močno zaposleno, saj je poštna uprava morala v času od 22. de¬ cembra 1956 do 2. januarja 1957 odpra¬ viti nič manj kot 1,089.500 brzojavk. Kje je pa potem še vsa ostala pisemska po¬ šta. Navajal je tudi velike izdatke, ki jih ima poštna uprava. Saj n. pr. izda¬ ja samo velikega telefonskega imenika stane 36 milijonov pesov. Omejal je tu¬ di radijsko službo ter povedal, da so se politične stranke lahko svobodno poslu¬ ževale privatnih radijskih postaj. Tako so prvaki treh frakcij radikalne stran¬ ke govorili lani 800 krat po radiu, so¬ cialisti pa 500 krat. Buenosaireška mestna občina ima ve¬ like težave zaradi pomanjkanja prosto¬ ra za parkiranje avtomobilov. Zato se je odločila, da bo v najkrajšem času zgradila v mestu štiri velike podzem ske garaže, v katerih bo lahko parki ralo nad 2.000 avtomobilov. Argentina ima po zadnjem popisu 45,400.000 glav goveje živine, 43.866.636 ovac, 3,858.475 svinj in 5.848.735 konj. Z vstopom Argentine v Mednarodni monetarni fond je bilo istočasno objav¬ ljeno v Buenos Airesu in v Washingto- nu, da je argentinska vlada pristala na pariteto' 18 pesov za en dolar, V Buenos Airesu je prišlo na mestnem letališču do letalske' nesreče: Letalo, ki se je s potniki dvignilo ter je namerava¬ lo leteti proti Mar del Plati, Bahia Blanca in nato proti Mendozi je nedaleč vstran od letališča strmoglavilo na tla. Dvanajst potnikov je Bilo na mestu ubi¬ tih, več jih je bilo ranjenih, ostali so pa ostali nepoškodovani. Buenosaireška mestna občina je skle¬ nila, da bo spopolnila orkester znanega gledališča Golon. Kot znano spada gle¬ dališče Golon v vrsto največih svetovnih gledališč kot n. pr. Milanska Seala in Newyorška Metropolitan opera. Centralna banka v Argentini bo v kratkem izdala bankovce po en pesos. Argentina je iinela v zadnjih štirinaj¬ stih dneh izredno vročino- Nekatere dne¬ ve je bila neznosna zaradi velike koli¬ čine vlage in vročega vetra. Ljudem se je že na obrazih brala velika izmučenost ter utrujenost zaradi nespečnosti. Naj¬ višjo. stopnjo je vročina dosegla v Bue¬ nos Airesu prejšnjo sredo, t. j. 9. ja¬ nuarja, ko smo imeli ob pol štirih popol¬ dne,. 35.5" C. Najnižja temperatura te¬ ga dne je bila 20.5 stopinj ob šestih zjutraj. Ob devetih se je temperatura že povzpela na 26 stopinj, rasla je po¬ tem naprej, dokler popoldne ni dosegla omenjene rekordne višine. Tako vroči dnevi kot je Bil dan prejšnjo sredo, so bili v Bs. Airesu v tem stoletju samo štirikrat. 31. jan. 1935 je bil dosežen ab¬ soluten rekord s 40.5 stop., dne 16. jan. 1943 so imeli 40.3 stop., 2. jan. 1948 je bilo 39.8 in 9. jan. 1955, 39.7 stopinj. V četrtek je temperatura padla na 36 sto¬ pinj, petek je bil delno tudi še vroč, po¬ noči je pa že nastopala sprememba, v soboto je pa sprememba dosegla naspro¬ ten rekord. Vreme se je tako ohladilo, da je ponoči postalo naravnost mraz in je temperatura v nedeljskih jutranjih urah padla kar na 9 stopinj. V ponede¬ ljek, zlasti pa v torek, se je temperatu¬ ra začela znova dvigati. vzvišeni navezal na zakrament sv. bir¬ me. Naglašal je naj birmanci med daro¬ vi svetega duha zlasti prosijo za dar po¬ božnosti in stanovitvitnosti v molitvi. Po sv. maši je bila birma. Prevzviše- ni je sedel pred glavnim oltarjem in k njemu so prihajali posamezni birmanci in birmanke ter iz njegovih rok preje¬ mali zakrament sv. birme. Vseh birman¬ cev je bilo 378. Razdeljeni so bili na vse slovenske pokrajine. Med birmanci slo¬ venskih novonaseljencev je bilo tudi pre¬ cej otrok starih slovenskih naseljen¬ cev. Po končanem obredu je Prevzvišeni podelil birmanski blagoslov. Gorišku in Primorska Novi videmski škof msgr. Jožef Za- fonato je obiskal pred kratkim vse slo¬ venske župnije po Beneški Sloveniji in se na lastne oči prepričal o silni rev¬ ščini, v kateri ljudstvo živi, in o razme¬ rah, ki tamkaj vladajo. Kljub temu, da ga je laški šovinistični tisk in še poseb¬ ni plakati ves čas spominjal na to, da je “srčna želja prebivalstva poslušati samo državni jezik”, doslej škof še ni pokazal, da bi se dal zavesti po takih nasvetih, ki bi bili v škodo slov. verski skupnosti in narodu v Benečiji sploh. Buenos Aires, 17. I. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. rflmice vz Po odloku Izvršnega sveta LRS sme¬ jo v Sloveniji v proizvajalni dobi 1956- 57 vinogradniki porabiti doma brez pla¬ čila prometnega davka po 100 litrov vi¬ na na vsakega nad 15 let starega družin¬ skega člana. Glede žganja je pa določe¬ no, da ga smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka 5 hektoliterskih stopenj za vsakega nad 18 let starega družinskega člana. Zveza čebelarskih društev je izdala novo knjigo o čebelah. Izšla je pod na¬ slovom “Sodobno čebelarstvo”. Na letni skupščini medicinske fakul¬ tete v Ljubljani so govorili o težavah, s' katerimi se mora boriti ta fakulteta. V prvi vrsti so ugotovili, da ima premalo predavateljev. Tudi prostori povsod ne odgovarjajo. Zato je zmogljivost fakul¬ tete največ 60 slušateljev na en letnik Zato je bila fakultetna uprava prisilje¬ na predlagati Izvršnemu svetu omejitev vpisov novih slušateljev na to fakulte¬ to. Fak. uprava je predlagala naj bi se vsako leto smelo vpisati na medicinsko fak. samo 100 novih slušateljev, Izvršni svet LRS je pa z ozirom na pomanjka¬ nje zdravnikov to število zvišal na 130. Kljub prezaposlenosti učnega osebja in težavam, s katerimi se mora boriti ta fakulteta, pa v ljb. listih poročajo, da so njeni učni uspehi kar zadovoljivi. Tako je lansko leto diplomiral 101 slušatelj in sicer 92 na medicinskem in 9 na sto¬ matološkem oddelku. V Prištini so nedavno izdali znano Cankarjevo novelo, “Hlapec Jernej in njegova pravica” v albanščini. Poroče¬ valec v ljb. listu navaja, da je ta Can¬ karjeva novela prevedena že v 14 jezi¬ kov, če ne upošteva prvega kitajskega prevoda iz leta 1944, ki je bil napravljen verjetno po angleškem prevodu. Preva¬ jalec tega Cankarjevega dela v alban¬ ščino Mark Krasniqi, ki je v albanščino že prevajal tudi Župančiča, je za podlo¬ go svojemu delu vzel srbski prevod Dju- re Radoviča iz leta 1944. Hlapcu Jerneju je pa dodana še celotna Cankarjeva knji¬ ga Moje življenje, ki je s tem prevedena v celoti že v četrti jezik. Poleg tega sta priključeni še daljši Cankarjevi no¬ veli “šivilja” in “Sosed Luka”, za njinja^. pa vrsta izbranih Cankarjevih prtič “Greh”, “Skodelica kave”, “Vrzdenec” “Njena podoba”, Otroci in starci” in Peter Klepec”. To je torej kar izbor Can¬ karjevih del . Na občnem zboru Zveze stenografov in strojepiscev Slovenije so se zavzema¬ li za to naj bi se uvedel na Prirodoslov¬ no matematični in filozofski fakulteti lektorat za stenografijo, ki bi omogočil bodočim srednješolskim profesorjem, da si poleg svoje glavne stroke pridobe še kvalifikacijo za poučevanje stenografi¬ je na šolah. Stenografija je namreč ob¬ vezen predmet na srednjih odn. stro¬ kovnih šolah. V tednu slovenske psihiatrije so v Ljubljani v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje odprli razstavo izdelkov psihiatričnih zavodov. V upravni odbor Gospodarskega raz stavišča v Ljubljani, ki je sedaj nekak Ljubljanski velesejem, so bi bili imeno¬ vani: za predsednika Tone Bole, pred¬ sednik OLO v Mariboru in za člane: ing. Iva Klemenčič, predsednik gospod, sve ta pri OLO v Ljubljani, Dušan Horjak, predsednik gospod, sveta pri OLO v Kranju, ing. Miloš Vehovar, glavni taj¬ nik Trgov, zbornice LRS, Andrej Ver¬ bič, direktor “Planike” v Kranju, Milan Kristan, direktor železarne na Jeseni¬ cah, Viktor Valič, predsednik Okrajne trgov, zbornice v Celju, Andrej Petelin, predsednik OZZ v Ljubljani in Niko Kavčič, direktor Komunalne banke v Ljubljani. V Češnjicah v Tuhinjski dolini je kmet pTi kopanju temeljev za klet naletel na zaklad, t. j. na lonec, poln cekinov iz dobe Matije Korvina. V loncu je bilo 6 zlatih cekinov, ostali so bili srebrni in sicer ogrski, beriečanski in avstrijski. Mož je odkriti zaklad bogato prodal ljubljanskemu muzeju. “Spodnje slovensko Posavje” je zbor nik, ki ga je izdal Svet za prosveto in kulturo Ok. ljudskega odbora v Trbov¬ ljah. Zbornik je razdeljen v zemljepi¬ sni, zgodovinski in gospodarski del. U- porabljajo ga za učno knjige za domovi- noznanstvo, ker so v njem vse zanimivo¬ sti velikega trikota med Savo in Sotlo. Za pomočnike državnega sekretarja za notranje zadeve LRS so bili imenova¬ ni Stanislav Runko, svetnik v Drž. se¬ kretariatu za notr. zadeve, Jan Lokov¬ šek, polkovnik Ljudske milice in Peter Zorko, načelnik tajništva za notr. zade¬ ve. Za pomočnika drž. sekretarja za fi¬ nance LRS je pa imenovan Janko Dekle¬ va, pomočnik biv. drž. sekretarja za ob¬ čo upravo in proračun LRS. V zvezi z graditvije železnice od Sav¬ skega Marofa do Kumrovca, ki naj bi bila čimprej gotova, izvajajo tudi re¬ gulacijo Sotle in melioracijo 2000 ha zemlje. V mislih imajo tudi poveza¬ vo sotelske železnice z Brežicami, od¬ koder naj bi speljali tretji tir ob glav¬ ni progi Zidani most - Zagreb do Dobo¬ ve, tam pa bi se odcepil v smeri proti Sotli. V celjskem okraju so ugotovili 153 milijonov dinarjev davčnih zaostankov. Kom. listi pišejo, da “to stanje nareku¬ je, da bo treba izterjevanje pri občin¬ skih ljudskih odborih okrepiti in zaostri¬ ti”. V ljubljanskem! listu beremo, da so komunisti lani v Sloveniji odkrili več spominskih plešč svojim junakom. Pi¬ sec vrstic pohvalno omenja to dejstvo, pritožuje se pa, da je na takih priredit¬ vah “pogrešal mladino, katera bi mora¬ la imeti pri teh proslavah glavni del” Pravi, da “se je pojavila kakšna mladin¬ ka ali mladinec z recitacijo, redko pa da je opazil nastop pionirjev”. Zatem pa pravi, da je bil pri takih prireditvah vedno razočaran. Kajti v neposredni bližini spomenika je bil postavljen ve¬ lik oder. Pravi, da se je “kar ustrašil v slutnji, da bo na teh odrih po slavnosti odkritja spomenika-ples”. In se je res tako zgodilo. “Svečanost odkritja se je končala in niso se še posušile solze svoj¬ cev, ko je godba že udarila plesni komad in mlado in staro se je vrtelo na ples¬ nem odru v največjem veselju. Poleg plesa se je začelo še prekomerno popi¬ vanje alkoholnih pijač. Resna in po¬ membna svečanost se je spremenila v burko, skoro bi rekel maškerado”. Umrli so. V Ljubljani: Pavla Bras. roj. Berdnik, Ana Ivana Uranič, upok. Tob. tov., Anton Sedej, žel. uradnik v p., Marjetka Hočevar, Mara Glavan, roj. Počkar, Albin škof, upok. Mest. plinar¬ ne, Hinko Keine, žel. uslužb., Rudolf Srimšek, ing. Ignacij Svetič, Albina Kcvac, učit. v p., Franc Barlič, upok. El. cest. žel., Uršula Novak, roj. Cun¬ drič in Anton Varšek, ključavničarski mojster v Domžalah, dr. Ivan Seneko¬ vič v Mariboru, Janez Fajdiga, gostilni¬ čar v Zgošah pri Begunjah, Peter Dr¬ novšek v Trbovljah, Andrej Širaj, bise- romašnik, biv. župnik na Savi, Mr. ph. Mihael Klanjšček, lekarnar v Rogaški Slatini, Marija Meden, roj. Dolenc v Be¬ gunjah pri Cerknici, Mihael Gradišnik, v Novem Dolu. upok. v Bistri, Franc Kmetič mestu in Alojz Zidar, gost. v Slovenci v Argentini BUENOS AIRES 2. poletni kulturni večer SKA se je vršil na 30. obletnico smrti Rajnerja Marije Rilkeja in je bil posvečen ne¬ smrtnemu pesnikovemu delu. Udeležba poslušalcev sicer ni bila prav številna (ok. 20), ker je bilo tiste dni zelo vro¬ če in so v tej slutnji pač prireditelji na¬ pravili večer v manjši sobi Ilirije. Tem bolj toplo je bilo priznanje, ki ga je že¬ la predavateljica dr. Julija Payman. Njeno predavanje je gotovo najboljša slovenska razprava o pesniku in zasluži publiciranje, po možnosti z uvodom in epilogom dr. Debeljaka o Rilkejevem vplivu na slovensko pesništvo ekspresio¬ nistične ere. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Jožeta Žnidaršiča in njegove žene, ge Vere, roj. Lončar, na Ezeizi, še je rodil sinček, če¬ stitamo. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Nova mladina, glasilo slov. srednje¬ šolcev v Argentini, štev. 9. Vsebina: “Tudi s poročili in sodelovanjem z va¬ mi v centrali bomo začeli”; Na Trona- dor (Tomaž Kralj, nadaljevanje); Rde¬ či doma se upravičeno boje; Luč z go¬ ra; Z decembrskega zelnika; Dijakinja in njen svet; Petošolci se poslavljajo; Življenje šolske klopi (Marjeta Debe¬ ljak); Res je: vsak dan nedelja. f Jože Mehle Slovenska organizirana protikomuni¬ stična skupnost v Argentini je te dni iz¬ gubila enega svojih zvestih in delovnih članov. Umrl je g. Jože Mehle, znani posestnik na Cikavi, občina Šmarje pri Ljubljani in javni delavec v domači fari in občini, pozneje v emigraciji pa tudi agilni član slovenske skupnosti v La- nusu. Rajni Jože Mehle, se je rodil 30. II. 1900 v Paradišču, Šmarje pri Ljubljani. V srečnem zakonu z gospo Alojzijo, roj. Završek, se jima je na ponosni Mehle¬ tovim rodilo šest otrok: štiri sinovi in dve hčerki .Najstarejšega sina Jožeta je' poslal v šole. Med komunistično revolu¬ cijo je bil že bogoslovec. Skupno z brato¬ ma Vinkom in Ivanom se je z vso od¬ ločnostjo postavil v obrambo *iajčistej- ših tradicij slovenstva pred navalom ko¬ munističnega barbarstva in zločinstva. Leta 1945 so Angleži vse tri vrnili iz Vetrinja domov, kjer so jih komunisti, zverinsko pobili. Prav tako so vrnili tu¬ di njegovega zeta Sladiča, moža hčerke Olge in ga tudi umorili. Po življenju so stregli tudi njemu. Saj je bil v domačem kraju vplivna oseba. V občini Šmarje je bil podžupan, Kmetijsko zadrugo je vo¬ dil kot predsednik in vidno se je udej¬ stvoval tudi v šmarski zadrugi, Zaradi svojega odločnega krščanskega prepri¬ čanja je povsod nastopal proti komuni¬ stom in razkrinkaval njihove laži in zlo¬ činstva. Leta 1945 se je z družino umaknil na Koroško. Pod vtisom strašne vetrinjske tragedije, ki ga je silno zadela, je be¬ gunska leta preživel v beg. taboriščih Monigo, Forli, Servigliano in Senigallia v Italiji, odkoder je leta 1948 emigriral v Argentino. Tu je bival nekaj časa v Bs. Airesu v hiši, ki so jo imeli Sloven¬ ci na razpolago v ulici Austria, nato v mestu Avellaneda, zatem pa si je kmalu postavil lasten dom v Lanusu. Pozneje si je tu uredil tudi večji lokal za trgovino z železnino. Vsak teden ena Na hribčku eno kajžico imam ... Na hribčku eno kajžico imam, ki ima dva cimra in hram, a kaj mi pomaga ta kaj žica draga, oj oj, ko pa moram biti sam! Pri kajžci štiri okna imam, po njih pa rožce imam, prelepo cvetijo, še lepše dišijo, - a kaj, ko' jih duham koj sam. Pri kajžci eno trtico imam, tud' vsak dan jo gledam koj sam, mi okna opleta, - mi vince obeta, kako ga bom pil, ko sem sam! Pri peči na klopi sedim, eno fajfo tobaka kadim, premišljam vsak dan svoj žalostni stan kako je hudo, da sem sam! Pa v kajžci eno posteljco imam, notri se vležem koj sam, ko bi imel zaspat, pa začnem zdihvat, kako bom zaspal, ko sem sam! Jaz pa več nočem sam bit, jaz čem eno dekle dobit. Saj gledam fantiče, ki imajo dekliče, al jaz sem pa revež koj sam! V Lanusu je rajni Jože Mehle krepko poprijel za delo v slovenski skupnosti, Bil je prvi predsednik Pripravljalnega odbora Društva Slovenska vas, ves čas član Društva Slovencev in njegov kra¬ jevni odbornik. Bil je tudi predsednik Misijonskega krožka za Lanus. Bolehal je dalj časa na želodcu. Toda vsa leta je bolezen prenašal z veliko po-, trpežljivostjo. V zadnjem času se mu m ih za v; zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v Sanatorij La- valle v Bs. Aires, kjer je po hudem trp¬ ljenju v nedeljo zjutraj podlegel zavrat¬ ni bolezni. Njegovo truplo so v nedeljo dopoldne prepeljali na njegov dom v ulico Miller 2831 v Lanusu in ga položili na mrtva¬ ški oder. Sem so ga hodili rojaki kropit vso nedeljo, ob njem so prebedeli noč od nedelje na ponedeljek in od tu so ga v ponedeljek spremljali tudi na njegovi zadnji poti na pokopališče v Lomas de Zamora. Na pogreb so prihiteli vsi sosedje in rojaki iz Slovenske vasi, ožji rojaki iz Šmarja in Grosuplja ter številni njego¬ vi prijatelji in znanci. Petrolejsko druž¬ bo Diademo, v kateri je bil rajni Jože Mehle zaposlen, so zastopali gg. ing. Al¬ bin Mozetič ter Anton Čepon in šef od; delka te družbe, v katerem je bil rajni zaposlen. DS je prav tako zastopal g. ing. Mozetič kot predsednik in g. Franc Pernišek. Pogrebni sprevod je vodil g. direktor Anton Orehar ob asistenci čč. gg. vikarja Janeza Petka CM. dr. Aloj¬ zija Starca in lazarista Boha. Pred odprtim grobom se je od rajnega Jožeta Mehleta prvi poslovil g. direktor Anton Orehar. Zahvalil se mu je za vse, kar je s svojim vzgledom kot krščanski mož storil za versko življenje doma in tu. Sedaj se je združil s svojimi od ko¬ munistov pobitimi sinovi in sorodniki ter bo skupno z njimi spremljal svoje drage na zemlji na njihovi življenski poti. V imenu Društva Slovenska vas je po¬ vzel besedo sed. predsednik g. Janez Lu- žovec ter se je rajnemu Mehletu zahva- delo, ki ga je v Lanusu opravil kot njen prvi pred- za' Slovensko vas sednik. V tem času je prihitel na pogreb svo¬ jega farana in prijatelja č. g. župnik Anton Ravnikar iz mesta Ocampo v prov. Bs. Aires ter je nato on izmolil molitve za pokoj duše rajnega Jožeta Mehleta. Dolgo so nato rojaki še stali ob no¬ vem slovenskem grobu v argentinski zemlji ter tolažili težko prizadeto pokoj zemlji ter tolažili težko prizadeto pokoj¬ nikovo družino, kateri tudi Svobodna Slovenija izreka iskreno sožalje, drage¬ mu rojaku pa želi, naj bi pri Bogu uži¬ val večno plačilo za vse, kar je dobre¬ ga storil ljudem na zemlji. ZBORNIK - KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1957 VZBUJA OBČUDOVANJE PRI VSEH, KI SO GA BRALI DOSLEJ. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (19) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Bernardka se nezaupno razgleduje po Cachotu. Luiza, ki je bila nekoč od vseh Casterotovih najbolj mična, je zaslužila boljšo usodo. Vse to je samo zavoljo te¬ ga, ker se dekleta može samo zavoljo ljubezni, ne da bi pomislila, da je zakon praktična resna zadeva. Iz ljubezni vza¬ meš lepega moža, kakor je bil nekoč tu¬ di mlinar Soubirous. Kakor so sice? možje že tako in tako nepridipravi, so lepi možje še posebno vredni tega ime¬ na. Bežen pogled po zakonski postelji je poučil Bernardo Casterot, da je bila v naglici urejena, ker je sestra šele pred nekaj minutami nagnala svojega lepega moža iz pernic. “Kje je Bernardka,” vpraša krstna borica. “Oh, zdaj stanuje pri gospe Millet,” odvrne Luiza boječe. “Povabljena je bi¬ la za petnajst dni.” “Napaka,” zagrmi Casterot. “Zakaj napaka, sestra?” “Zato, ker ne vidiš niti čez svoj nos...” Soubirous se prične jezno sprehajati. V Bernardini navzočnosti se je postavil kot glavar družine vselej na stran sva¬ kinje proti svoji ženi: “Napaka! Saj sem ji rekel, da je na¬ robe. Toda ona dela po svoji glavi. Ne vpraša me za svet. Težka napaka je, da¬ ti otroka od sebe. Kaj bodo ljudje re¬ kli?” “Lahko ti povem, svak, kaj bodo ljudje rekli,” se jezno smeje Bernarda. “Rekli bodo, da hoče Soubirousova napraviti z Bernardko in njeno Gospo dobro kupči¬ jo.” “Da, to bodo rekli. Ravno to! Že kar slišim,” grmi Soubirous. “Še več bodo govorili. Rekli bodo, da si je Bernardka vse to izmislila, da bi dedovala po Milletovi.” “Jasno, da bodo tako govorili,” Sou¬ birous zaničljivo ošine svojo ženo. “Kakšna sramota! Z blatom nas bodo obmetavali.” Bernarda neusmiljeno zaduši njegovo jezo. “Ne vidim kakšne posebne časti, živeti v tem Cachotu.” “Toda pošteno sem živel vse svoje dni,” se potrka Soubirous na prša. “Vedno sem več dajal, kakor prejemal. Temu tudi ti, svakinja, ne moreš opo¬ rekati. Sedaj imam te stvari dovolj. No¬ čem več slišati o tem. Konec. Bernardka bo šla v Batres...” “Mož brez glave,” odkima Bernarda. Poznam te natančno že od preje. Nimam preveč časa, svak. Raje sedi! Tudi drugi sedite in pustite mi končno, da sprego¬ vorim. Poklicali ste me. Ne želim, da me prekinjate...” Poslušno vsi sedejo. Samo Bernarda tršato stoji. Ni snela ne rute, ne črne ogrinjalke. “Bernardka,” tako je pričela, “je lju- beznjiv otrok, ne preveč razposajena in tudi premetena ni, kar ni nič čudnega. Čestokrat sem opazovala dekleta in pre¬ mišljala, kaj je neki z njo? Roko pa dam v ogenj, da nas z Gospo ne vara, enostavno zato, ker ni dovolj zvita, da bi prišla na tako neumen domislek. Vidi Gospo. Drugi Gospe ne vidijo. Naša stara mati so nam otrokom čestokrat pripovedovali, da so poznali dekle, ki se ji je nekoč v temi skoz vrata prikazal ljubi Odrešenik, živ in otipljiv. V prejš¬ njih časih se je to večkrat zgodilo. Gos¬ pa je torej lahko iz nebes. More pa biti tudi iz pekla, čeprav nobena stvar ne kaže na to, razen umazanega kraja, na katerem se prikazuje. Res neumna stvar je to. Kaj bo iz tega, ne vem, če¬ prav sem si celih pet ur ubijala glavo. Upam, da se bo zadeva za vas kar raz- tekla kot voda. Bernardka naj hodi pet¬ najst dni k votlini. To mora napraviti. Gospa je tako želela in Gospa je lahko iz nebes. Nihče se ne sme predrzniti, da bi malo v izpolnitvi želje oviral. To je moj nazor!... Moj nasvet pa je: Mati spada k hčerki!- 1 Mati ne sme skriti gla¬ ve -v pesek in se delati, kot da hčerka počenja neumnosti, ki se je prav nič ne tiče. Ti si se do sedaj zelo neuhmo ob¬ našala, sestra. Od sedaj naprej moraš vsak dan stati ob hčerki, ko gre v Mas- sabiello. Kaj takega ni nikaka šala. Po¬ misli samo, kaj to znači za Bernardko. Če boš ti ob njej, bo prešlo tudi ljudsko roganje. In ne samo ti, vsi ženski člani družine se bodo postavili za Bernardko. Tudi jaz in Lucija bova po jutranji ma¬ ši vsak dan šli z Bernardko k votlini. To je moj trden sklep. Vidva pa napravita, kar hočeta...” Zgovorno preročišče je izreklo svojo modro sodbo. Zakonca Soubirous sta po¬ nižno molčala. Luizi je bilo težko, ker jo je šele sestra spomnila materinske dolžnosti. Francois se ni dal popolnoma prepričati. Toda ni čutil toliko moči, da bi stopil usodi na pot. Sklenil je torej za svojo osebo, da bo ostal od stvari kar dlje in sicer tako dolgo, kolikor bo to mogoče. ,i TRINAJSTO POGLAVJE Poslanci znanstva “živimo končno v drugi polovici devet¬ najstega stoletja,” je vzdihnil kavarnar Duran in postavil pred licejskega direk¬ torja Clarensa črno kavo, pred davčne¬ ga upravnika Estrada skodelico čoko¬ lade, pred literata de Lafita pelinkovec in pred hudo nahodnega cesarskega dr¬ žavnega pravdnika Dutoura zavretega vina. Nekaj čez četrto uro je. Kavarna, Framjais se ravno pričenja polniti. “Ali so gospodje brali današnji “In- teret Public” iz Tarbesa “vpraša Du¬ ran.” V njem stoji dobesedno: Sveta Devica se je prikazala šolarki v Lourde- su. — In to si upa natisniti časopis v drugi polovici devetnajstega stoletja...” “Nikar ne precenjujte tega stoletja, tudi njegove zrelosti ne, dragi Duran,” se smeje stari Clarens. Naša zemeljska kroglja je brez dvoma stara že milijone let. In mi mislimo, da je - to oguljeno devetnajsto stoletje Bog ve kako napred¬ no. Pri zgodovinski uri vedno pripove¬ dujem svojim fantom: Nič si ne domi¬ šljajte! Človeštvo gre s prvimi otroški¬ mi stopinjami”. Gostilničar kavarne “Napredek” ni človek, da bi se dal spraviti po takih ja¬ snih trditvah v omahovanje. V njego¬ vem spominu švigajo uvodni članki mno¬ gih časopisov, ki mu za težak denar prinašajo mišljenje. “Ali smo zastonj trpeli?” deklamira v pozi gledališčnega diletanta z dvignje¬ no desnico. Strgati je treba verige do¬ gem. Ali naj pustimo, da nas bo reakci¬ ja spet pitala z zastarelimi farškimi pravljicami?” Hyacint de Lafite gleda svoj pelinko¬ vec. “Za svojo osebo mislim, da so to prav mične pravljice,” reče. “Imate prav, pri¬ jatelj Clarens. Živimo v prvem jutra¬ njem somraku starega veka. Za vra¬ ga, zakaj se ne bi ubogemu pastirskemu otroku ali otroku ščetkarja prikazalo v Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 17. I. 1957 Stvarnost dveli velesil Mit o sovjetski nepremagljivosti je doživel v minulih mesecih največji uda¬ rec na Madžarskem. Kremelj je ponovno izvršil spremembe svojih gospodarskih strokovnjakov v upanju, da bodo mogli zadovoljivo spraviti v pogon večne sov¬ jetske petletke. Ti strokovnjaki pa se¬ daj stoje tudi pred skoro nemogočo na¬ logo o ponovni zgraditvi uničenega ma¬ džarskega gospodarstva. Če bo ZSSR odklonila ali pa ne bo mogla izvesti te naloge, bo njena izguba na Madžarskem popolna. Prošnja Kadarjeve vlade v Wa- shington za dolarsko pomoč, ki pa je bi¬ la odklonjena, “dokler bo v Budimpešti sedela satelitska vlada”, je dokaz o sov¬ jetski nezmožnosti ponovne zgraditve uničenega madžarskega gospodarstva. Za Kremelj ima to vprašanje mnogo večji obseg. V igri ni samo Madžarska. Vsa moskovska politika izžemanja sate¬ litov, da hrani napol sestradano lastno gospodarstvo, je postala silno nevarna. Madžari so pokazali, da je ne dovolijo več. Poljaki so šli skoro prav tako daleč. Kateri narod bo sedaj naslednji? Sateliti so več kot nekoristni Kremlju vse dotlej, dokler jih mora z vojaško in policijsko silo ohranjevati kot svojo za¬ ščitno cono proti Zapadu. ZSSR ne more računati na to, da bi njena pro¬ duktivna sila zmogla zadostiti gospo¬ darskim zahtevam doma. Stroški ponov¬ ne zgraditve ali samo ohranjevanje o- slabljenega gospodarstva satelitov so večji, kakor jih ZSSR zmore. Moskov¬ sko dolarsko posojilo Madžarski je sa¬ mo delček njenih dejanskih potreb. Največji sovjetski mit, da je komuni¬ zem diktatura proletariata, je postal glavna žrtev madžarske revolucije. Važ¬ nost tega dejstva za dogodke, ki jih bo doživelo letošnje leto, je ogromna. Po vsej Vzhodni Evropi nezadovoljstvo vre tik pod površjem. In po širnih neopre¬ deljenih področjih Srednjega Vzhoda in Azije se razočaranje hitro širi. To je hud udarec za Kremelj, ni pa nujno do¬ biček za Zapad. Nevtralizem in nacio¬ nalizem še vedno rasteta . Kako nerazumljivo je to dejstvo ne¬ katerim evropskim prestolnicam, je do¬ kazano z britanskim mišljenje*, da bo Nasser padel z invazijo v Egipt. Na¬ cionalizem in protikolonializem pa sta povezala sile, ki so imele slej ko prej vse razloge za odstranitev egipčanskega diktatorja. Tudi če letošnji dogodki po¬ vzročijo Nasserjev padec, bo nacionalna razgibanost na tem področju živahna še dolga leta. Nov severnoameriški poseg na področ¬ je Srednjega Vzhoda z Eisenhowerje- vo doktrino je mišljen kot opozorilo Kremlju in ponoven dvig upadajočega zapadnega vpliva. USA se je tako zna¬ šla tam v vlogi policaja sredi razplam- telega sovraštva med Arabci in judi. Po¬ dročje je nabito z eksplozivi, ki nepre¬ stano grozijo s sprožitvijo vojne. Tam in na drugih točkah sveta je odslej a- meriška stabilnost navezana na okolišči¬ ne, ki jih USA skorajda ne bo mogla po¬ vsem kontrolirati vse dotlej, dokler ne bo r-azčiščen položaj z odstranitvijo tretje sile: anglo-francoskega vpliva. S padcem Edena, pri čemer je USA igrala veliko vlogo, je odšel v zgodovi¬ no zadnji odtenek čerčiljanske politike kolonializma- in izigravanja narodov na Srednjem Vzhodu. MacMillan bo težko stopil na prekinjeno pot, tudi če bo ho¬ tel. Razvoj gre hitreje naprej, kakor pa bi ga mogli znova dohiteti v ozadje potisnjeni Anglija in Francija. Svetov¬ ni politični razvoj se izoblikuje z vso naglico v stvarnost dveh velesil: USA in ZSSR. GORIŠKA IN (Nadaljevanje z 2. strani) Dosedanji kaplan Hilarij Gotič v Šte- verjanu je premeščen v štandrež. Na njegovo mesto bo prišel Oskar Simčič, rodom iz Brd. V Števerjanu so pokopali 74 letno Alojzijo Koršič, roj. Jakin, v Gorici pa Karmelo Devetak, roj. Brajda, soprogo odvetnika dr. Viktorja Devetaka.. Na posledicah operacije je umrl urad¬ nik izterjevalnega davčnega urada Sil¬ vester Pregare iz Kolonkovca. Za duh. asistenta Slov. prosvete je bil imenovan Dušan Jakomin. Za doktorja političnih ved je promo¬ viral na tržaški univerzi Rafael Premrl, prof. na slov. srednjih šolah v Gorici. Za tezo si je izbral temo: Gospodarska uprava v Jugoslaviji. Rudi Bratuš, ki je do zadnjih uprav¬ nih volitev na Goriškem, bil pripadnik SLOVENCI USA Slovenska fara Sv. Križa v Bridge- portu slovi v Severni Ameriki po tem, da je od vseh tam. slovenskih in hrvat- skih fara sprejela doslej največje šte¬ vilo beguncev. Tako se je pred petimi leti s pomočjo omenjene slov. fare mo¬ glo naseliti v Bridgeportu na^3t„ jo- guncev. Za večino teh beguncev" je prevzela garancijo župnija Sv. Križa, pri kateri je župnik g. dr. Farkaš. V Cleveland so prispeli: K Ernestu Zupanu njegova žena Vera Zupan in njegov sin Alojzij, Louis Fabec je dobil P O SVETU Zahvala Iskreno se zahvaljujemo gdč. Katici Kovačevi za vso njeno skrb in pomoč ob bridkih trenutkih smrti našega ljubečega sina, moža, očeta, sta¬ rega očeta, svaka, brata in strica g. Jožeta Mehleta. Prav tako izrekamo prisrčno zahvalo čč. gg. spiritualu dr. Filipu Žaklju, direktorju Antonu Oreharju, župniku Antonu Ravnikarju, vikarju Janezu Petku CM, ki so našega dragega rajnika lepo pripravili na zadnjo uro in ga nato tudi spremljali na njegovi zadnji poti. Vso zahvalo smo dolžni tudi vsem sosedom, prijateljem, znancem in vsem rojakom, ki so nam ves čas bolezni, zlasti po ob smrti stali ob strani, nas tolažili in nam kakorkoli pomagali, darovali vence in našega nepozab¬ nega pokojnika v tako velikem številu spremljali od doma na pokopa¬ lišče v Lomas de Zarnora. Vsem: Iskreni Bog plačaj! Žalujoča družina Mehletova PRIMORSKA Slov. dem. zveze, je presedlal k titov- ESLOVENIA LIBRE prav tako svojo ženo Alojzijo Fabec. Iz begunskega taborišča v Evropi pa so prišli Stanko Krevh, doma iz Mežice pri Prevaljah in Anton Pirc iz Ravni pri Krškem. V New Yorku se je usta¬ vila pri svojem možu Valentinu Gabrov¬ šku njegova žena Kristina Gabrovšek ’s sinom^TTahcetom. Oba sta prišla iz Ljubljane. CANADA V okviru kat. socialnih dnevov za an¬ gleško govoreči del Kanade je bila ne¬ davno v Torontu tudi kulturna razsta¬ va raznih narodnosti. Zastopani so bili Italijani, Slovenci, Hrvatje, Madžari, Litvanci, Nemci in druge narodnosti. Slovenci so se kanadski javnosti pred¬ stavili zlasti z narodnimi motivi. Po¬ zornost so vzbujala pestra ženska ročna dela, vezenine in razni lesni izdelki. Razstavljene so bile tudi razne knjige, ki so izšle v emigraciji, prav tako pa tudi publikacije ter črna mapa statisti¬ ke komunističnega nasilja doma. S svo jirni umetninami sta bila na razstavi za¬ stopana tudi slovenska umetnika kipar France Gorše ter slikar Božidar Kra¬ molc. Njuna je tudi zasluga, da sta slo¬ venski oddelek na razstavi umetniško uredila, da je vzbujal pri obiskovalcih vsestransko pozornost. Kipar Gorše je bil ves razstave tudi osebno navzoč, ter je obiskovalcem dajal vedno tudi potrebna pojasnila. Kat. ženska liga pri slovenski fari v Torontu je nedavno imela v cerkveni dvorani prijetno družabno prireditev. Na sporedu so bile deklamacije otrok pet¬ je dueta ga Muhičeva in ga Ramšakova ter slovenski narodni plesi deklet ob spremljavi harmonike ter razne zabavne točke. Udeležba je bila velika ter ie prireditev lepo uspela. m Pri Goriški Mohorjevi družbi je letos izšla knjiga Zdravka Novaka Pota božja ter slovenski prevod Sanchez Silvi-nega dela Marcelino Kruh in Vino, ki ga je prevedel Ciril Mejač. Dolinski župan komunist Lovriha je v cerkvi na,padel tamošnjega župnika in bil zato uradno suspendiran za en mesec pri izvrševanju svoje županske oblasti. Slov. kat. skupnost v Trstu je javno za¬ htevala, da morajo oblasti župana sploh odstaviti. V bolnišnici na Jesenicah ,ie umrl vi- polški župnik zlatomašnik Josip Fon, ki se je rodil 15.2.1879 v Vršnem. V Vipol- žah je bil za .župnika od leta 1934 ralje. V Gorenjem Trbilju v Beneški Slove¬ niji je umrl tamošnji župnik Aleksander Tomažetič, rodom iz Kozce pri Sv. Le¬ nartu. V Spoletu je umrla Lizika Faganel roj. Remec, vdova po pok. učitelju Flo¬ rijanu in sestra pisatelja Alojza Rem¬ ca. Dolgo časa je stanovala v Gorici, za¬ radi bolezni pa se je podala k sinu Mir¬ ku v Spoleto, kjer jo je dohitela smrt. Rimski senat je odobril zakon o izpla¬ čilu odškodnine lastnikom premoženja v Jugoslaviji, ki so italijanski državljani. Po tem zakonu dobijo prizadeti lastniki 2.800.000 lir za premoženja vredna 4 milijone liri 7 milijonov za premoženja vredna 10 milijonov- 13 milijonov za o- ne od 25 milijonov; 23 milijonov za one od 50 milijonov in 43 milijonov za pre¬ možen* vredna 100 milijonov lir. Od vrednosti premoženja nad 100 milijonov dobijo lastniki še 5 odstotkov. Lastnikov premoženj pod 100 milijo¬ nov lir vrednosti je 18.000, onih nad 1001 milijonov pa le 116. Iz Rima poročajo, da je že predlagan Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Nekaj Sz gaspodar- skega žlvljesaja Kljub silnemu gospodarskemu napred¬ ku je vendar motorizacija v Zah. Nem¬ čiji še vedno na zelo nizki stopnji v pri¬ meri z USA. Po statistikah, ki so jih naredili zadnje čase, pripada na posa¬ mezne sloje naslednje število osebnih av¬ tomobilov: na 100 ind. podjetij — 200 avtomobilov, na 100 svobodnih poklicev — 80, na 100 trg. obratov — 70, na 100 rokodelcev — 30, na 100 samostojnih kmetov — 10, na 100 nameščencev — 2. r.a 100 delavcev — 1 avtomobil. OBVESTILA Društvo Slovenska vas v Lanusu je namesto venca na grob pok. Jožeta Me¬ hleta darovalo Vincencijevi konferenci 200 pesov. 3. poletna prireditev SKA bo izlet na otok Hiawatho v tigrski Delti v nede¬ ljo 27. t. m. Zbirališče ob tri četrt na de¬ vet v pristanišču v Tigrah. Ladja od¬ pluje ob devetih. Sv. maša bo ob enaj¬ stih na otoku. Udeleženci bodo lahko do¬ bili jestvine in pijačo po zmernih cenah na Hiawathi. Vabljeni člani in prijate¬ lji SKA! CERKVENI OGLASNIK V slovenski kapeli na Ramon Falcon zakon po katerem naj bi odškodnino kri- ' 4158, Buenos Aires, bo v nedeljo 27 ja- nuarja ob 9.30 sv. masa za pok. Iva Vadnjala. JAVNI igr OTIRAM"**' Francisco Raui Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Slauveisska Beseda ima svojo predpustno družabno prireditev v soboto 16. FEBRUARJA v običajnih prostorih v Santos Lugares UTEKOČILNIKI - LICUADORE "ALPINAMIX” 3 brzine - 3 modeli. Direktna prodaja iz slov. tvornice “Alpina” tudi na ugodne mesečne obroke. Na željo brezobvezno predvajanje na dom. TE 68-9829, Larrazabal 3799, Cap. la država. Vsem rojakom iz Šmarja in Grosuplja ter vsem prijateljem in znan¬ cem sporočamo žalostno novico, da nas je 13. januarja 1957 ob 5.1*0 uri. zapustil naš ljubljeni in predobri sir, mož, oče, stari oče, svak, brat in stric . ga*p**:Z Mfokle posestnik K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 14. januarja 1957 ob 16.30 na pokopališče Lomas de Zarnora. Priporočamo ga vsem v molitev in blag spomin. Žalujoči žena Alojzija, hčerki Slavica in Olga, por. Sladič s hčerko Olgico in sin Stanko, vsi v Lanusu. V domovini pa žalujejo za njim njegova mati, brat, sestre, svaki in svakinje s sinovi in hčerkami. Lanus, Paradišče, Cikava, Šmarje, Ljubljana, Šmartno pri Savi. Dne 13. januarja 1957 je dotrpel član Društva Slovencev gaspod dfPŽE MEHLE, posestnik in bivši podžupan. V življenju in trpljenju nam je bil vzgled požrtvovalnega in delavne¬ ga krščanskega moža in neutrudljivega javnega delavca. Ohranimo ga traj¬ no v lepem spominu in molimo za večni pokoj njegove duše. DRUŠTVO SLOVENCEV Buenos Aires, 17. januarja 1957 razpadli votlini kaj nebeškega? Boginja Diana, recimo, sveta Devica, ali tudi na¬ vadna vodna vila. To je homersko, pri¬ jatelj! Več je vredno kot sedemsto pri¬ zorov iz modernih romanov, kjer rde¬ čelase gospe bankirjev varajo može s sobnimi slugami, kjer hočejo vsiljenci a la Balzac in Stendhal minirati social¬ ni svetovni red...” J. B. Estrade začudeno strmi v pisa¬ telja. “Ali sem vas prav razumel, Lafite? Ste verni?” “Veren? Jaz sem edini resnično never¬ ni človek, ki ga sam poznam, spoštova¬ ni! Ne molim niti rožnega venca, niti matematičnih ali kemičnih formul. Me¬ ni pomeni vera ljudsko obliko poezije. Nikar me ne glejte tako kislo, dobri Ciarens, ta formula drži. Umetnost je docela sekularizirana vera. In zavoljo tega je vera devetnajstega stoletja u- metnost.” Davčni upravitelj prestrašeno odrine skodelico s čakolado. “Kar govorite, bi moglo veljati za Pa¬ riz, ne pa za nas, preproste deželane. Kot dober katolik, kar sem, odkrito pri¬ znam, da smatram te zgodbe o prikazo¬ vanjih pri Massabielli za boleče in po- hujšljive.. “Vam rad verjamem,” povzame nepo¬ trpežljivo Lafite.” To pride zavoljo te¬ ga, ker je vse, kar se danes imenuje ve¬ ra, le mehanično ponavljanje, prazna pogodba in politično strankarstvo. Če nekdo resnično doživi svoje bogove, če nevidne stvari dejansko vidi, kar se zgo¬ di v resnično verskih časih, potem v vseh konvencionalnih molilcih koj vstane ne- volja. Kajti nič tako ne ozlovolji časa, ki je samo motna kopija, kakor origi¬ nal.” “Toda gospodje, gospodje,” prosi Du- ran, ki z zmedenimi očmi bega od ene¬ ga do drugega. “Kaj hočete? Vse skupaj je vendar samo namerno varanje. Saj veste, da se potika že nekaj časa po našem okraju cirkuška družba iz Paua. Mislim, da si je kakšna lepa jahačica privoščila šalo z ubogim, omejenim o- trokom...” “To je še vedno samo hipoteza,” se smeje pisatelj.” Interesantno hi bilo sli¬ šati hipoteze še drugih gospodov. Kak¬ šna je vaša, Monsieur le Receveur Prin¬ cipal des Contributions Indirectes?” “Hipoteze so stvar cesarskega držav¬ nega tožilca, “odvrne Estrade ter se pri¬ kloni proti plešastemu Vitalu Dutouru. “Zmota, dragi gospodje,” pojasni na¬ hodili. “Državna oblast ni hipotetična... Prekucije pa so stvar policije...” In da roko komisarju Jacometu, ki je rav¬ no prišel k mizi. “Je kaj novega, dra¬ gi Jacomet?” Policijski uradnik si obriše čelo, zakaj mogočna Duranova peč greje z vso silo. “Same neumnosti,” strese z glavo. I “Več naznanil je prišlo. Callet je sporo¬ čil o demonstraciji pred Cachotom. Mo¬ ja hčerka mi je povedala, da hoče jutri pol mesta oditi z malo Soubirous v Mas- sabiello. Brigadir d’Angla pa je javil o velikih nemirih v Omexi, v Vigussu, v Lez\gnanu in drugih vaseh...” “In vse to sredi davetnajstega stolet¬ ja,” znova zastoka kavarnar. “Lourdes bo prišel na slab glas po vsej Franciji. Kaj bo pisal “Le Siecle”, “Le Journal des Debats” in posebno še “La Petite Republique?” “Prav nič”, reče Lafite. “Ne prece¬ njujte ne. Samo “Lavedan” bo pisal, ki danes spet ni izšel.” “Demonstracij pa ne moremo trpeti,” meni policijski komisar. “Kaj pravi k te¬ mu cesarski državni tožilec?” Vital Lutour se je oglasil, ko se je prej dolgo mučil s kašljem. “Za nas sodnike,” je pojasnil, “pride v poštev samo končno vprašanje: Cui bo- no? Komu to koristi? V tem slučaju, komu to politično koristi? Biti si mora¬ mo na jasnem, da v naših časih niti utri¬ pa trepalnic ni, ki ne bi bil političen. Če se danes prikaže sveta Devica otro¬ ku navadnega dninarja, je v tem gotovo političen namen. Storila je zavoljo tega, da bi dobila Cerkev nov zagon, da bi dobilo duhovništvo moč, da hi zrasla ro¬ jalistična stranka, ki je stranka Cerkve, čeprav klerikalci točasno iz taktičnih razlogov podpirajo liberalno vlado. Mas- sabiellska prikazovanja služijo s tem vrnitvi Bourbonov, kar francoski kler zelo želi. Kot zastopnik cesarske vlade morem računati, da se to razvije v izda¬ jalsko delavnost, ki se zadnje čase po¬ vsod pomembno širi. Z ozirom na prin¬ cip Cui bono morem logično sklepati, da za vso to stvarjo tiče kakšni duhovniki, ki so se odločili, da med vražjevernim in nezadovoljnim ljudstvom užgo quipro- quo fanatizma, da bi na ta način slabi¬ li cesarsko vlado. To je, gospodje, moje stališče, natančno premišljeno in prav nič hipotetično. Dajte mi še zavretega vina, dragi Duran. V vsakem oziru ima¬ te tu vražjo klimo...” “Vi streljate s topovi na vrabce, Mon¬ sieur le Procureur,” se smeje šolski di¬ rektor. “Zelo jasno, zelo pravilno,” se postavi komisar na stran državnega tožilca. Es¬ trade pa se čuti neprijetno prizadetega. “Otroška domišljija še ni vera,” odvr¬ ne. “Vera ni Cerkev. Cerkev ni kler. In kler v svoji skupnosti ni prav nič ro¬ jalističen. Sam poznam celo marsikak¬ šne duhovnike, ki so prav jasno republi¬ kanski.” Hyacint de Lafite si zadovoljno mane roke. “Stojte, gospodje, ostanimo pri stva-, ri. Čuli smo dve močni kriminalistični teoriji. Naš prijatelj Duran misli, da se je mična cirkuška jahačica opravila kot Marija in se dnevno prikazuje deklici. Cesarski državni tožilec pa misli, da se je kakšen duhovnik, recimo velikanski Peyramale, opravil v žensko in se pri¬ čel prikazovati.. .” “Vaš humor, dragi gospod, ni ravno posrečen,” reče kislo Dutour. “Nisem rekel, da tiči duhovnik v prikazovanju, temveč za njim.” “Gospodje si niso edini, kaj?” vpraša doktor Dozous, ki je zadnje besede že slišal. V plašču, ki ga ni odložil in od katerega so pršile kaplje na vse strani, je za hip sedel k mizi. “Samo pet minut, križ je križ... Če se ne motim, govorite v tem izobraže¬ nem krogu o tem, kar vsi govore...” “Da, in čakamo na znanost, da nam pojasni čudež," prikima pisatelj zdrav¬ niku. “Vem, gospod de Lafite, vi ste ateist, znanosti, kar sva dognala pred kratkim med Marcadalom in Pont Vieuxom, ko sva se sprla. V tem slučaju pa je mogo¬ če znanost resnično na svojem mestu, mislim resnično kritično znanost, ki vsak pojav, čeprav še tako neverjeten, kot takega pripozna, še preden ga dene pod mikroskop... Osebno še nisem imel prilike videti pravega halucinatorja. Imam namen, da pošljem sporočilo sose¬ du v sojitrarni...” “Se res upate, dragi doktor, pomeša¬ ti med to nizko ljudstvo pri votlini?” vpraša začudeno Estrade.